Ftiinint platana f jolorlal 1. izdaja. Cena Din 1*— Iibjija »sak dan zjutraj razvaa T ponedeljkih In dnevih p* praznikih Posamezna itevilka Din !•—, lanskoletne 2-—: me-•eCna naročnina Din 20’—, za tujino 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva SO-70. SO-60 fn SO-71 Jugoslovan Rokoplaov a« vraStn«. Ogla«! p« tarifi In dogovora. Uprava t Ljubljani. GradiMe4, tel. 30-68. Podružnica v Maribora. Alek'* »androva cesta St 24. tel 20-60. Y Celju: Slomškov trg 4. Po5t. Cek. raS.i Ljubljana K 621. St. 81 Ljubljana, četrtek, dne 9. aprila 1931 Leto II. Trojni pomorski sporazum v resni nevarnosti Vzroki zastoja v končni redakciji pogodbe - Nesporazumljenja med Francijo in Italijo so načelne narave - Pesimizem lašisiovskega tiska Stotnik Stennes, dosedanji voditelj one skupine narodnih socl-jalistov, h kateri pripada tudi Berlin; na njegovo mesto bi imel priti bivSi nadporočnik Schulz. Zaradi odstavitve stotnika Stennesa z njegovega voditeljskega mesta je prišlo med nemškimi narodnimi socijalisti do težkega razdora. Borba za novi tiskovni zakon v Grčiji Atene, 8. aprila. AA. Zaradi ogorčene kampanje, ki jo vodi grški tisk zoper novi načrt zakona o tisku, je predsednik vlade Venizelos povabil šest direktorjev grških listov, ki so javno priznali potrebo po reviziji tiskovnega zakona, naj ga pismeno opozore na one točke, ki se po njihovem mišljenju protivijo profesionalnemu novinarstvu, Ko prejme njihov odgovor, bo sklicana konferenca teh direktorjev z Veni* zelosom, na kateri bosta zunanji minister Miha-lakopulos in pravosodni minister Abram objasnila intencije vlade pri sprejetju teh reform. Na podlagi izida konference se bo izdelal skupen načrt novega zakona, Mimo drugega želi vlada v novi zakon staviti posebne odredbe o izjemnih ukrepih zoper one liste, ki napadajo vlade in šefe tujili držav, da se tako preprečijo diplomatski incidenti. Nemški psedlog Društvu narodov Ženeva, 8. aprila. AA. Tajništvo Društva narodov je objavilo noto nemške vlade o tem, da bi naj Društvo narodov objavilo podrobne podatke o stanju oborožitve v posameznih državah ea predstoječo razorožitveno konferenco. Te podatke je treba urediti po enotnih obrazcih. O tem vprašanju naj razpravlja prihodnja seja Sveta Društva narodov. S tem bo omogočeno pi-imerjati položaj v posameznih državah in staviti konkretne predloge. Spopadi med muslimani in Židi v Jeruzalemu Jeruzalem, 8. aprila. AA, Ker so nastopili Skoro istočasno verski prazniki kristjanov, Židov in muslimanov, je nastal položaj v Palestini napet in spominja na stanje o priliki predlanskih neredov. Na mnogih krajih so bili manjši spopadi med muslimani in židi. Trije židje so bili ubit. Pokopali so jih ob ogromni udeležbi prebivalstva. V Jeruzalemu in v Haifi je redarstvo, pomnoženo z vojaštvom zasedlo vsa prometna križišča. Angleške voja-Ske čete v Egiptu so v pripravljenosti. Po potrebi jih takoj prepeljejo z letali v Jeruzalem. Jeruzalem, 8. aprila. AA. Policija Je razpisala veliko nagrado za izsleditev morilcev Zidov. Zločinci so prekinili brzojavno zvezo, kar dokazuje, da je bil umor premišljen. Policija je našla neke sledi in ni izključeno, da bodo morilci v kratkem izsledeni. Vesti, da Je vlada zaprosila za vojaško pomoč iz Egipta so neosnovane. Mučenje političnih jetnikov v Rimu Dunaj, 8, aprila, d. »Die Arbeiter Zeitung« piše, da v rimskih policijskih zaporih mučijo politične jetnike. Pod osebnim vodstvom načelnika politične policije sta bila pretepena liberalna pisatelja iz Milana Vinciguerra in Rendi. S palicami in z drugim orodjem so trpinčili tudi druge intelektualce. Nekaterim Slovencem iz Istre so zatikali bucike pod nohte na rokah in nogah. V Rimu, kjer se z velikim pompom vrše mednarodni ,kongresi drug za drugim in kjer Inozemskim udeležencem kongresov govore o kulturni misiji večnega mesta, se dogajajo stvari kakor v srednjem veku. Dogodki na španskem Madrid, 8. aprila. AA. Poročajo, da se fco moral znani republikanski politik in učenjak Unamuno zagovarjati zaradi razžalitve Veličanstva. Unamuno je imel v nedeljo govor, ki se je z njim hotel vrniti v politično življenje. Policija ga je prekinila in mu odvzela rokopis. Pariz, 8. aprila. AA. V zvezi z vestmi o skorajšnjem odstopu španske vlade se je obrnil dopisnik agencije Havas na zelo uglednega člana vlade, ki je izjavil: Vlada g. Anzarda je trdno odločena, da izpolni svojo misijo, ker so volitve državi potrebne. London, 8. aprila, n. Zastoj v delu pomorskih strokovnjakov in odgoditev njihove konference sta dala povod sumnji, da pomorski sporazum morda tudi v načelu ni bil docela sprejet. Če bi ne bilo tako, bi bili pomorski strokovnjaki prav gotovo premagali vse formalne težave pri redakciji sporazuma na lastno pest in brez posebnih navodil svojih vlad. Pomorski sporazum je bilo treba spraviti v sklad s trojnim pomorskim paktom in washingtonsko pogodbo, da bi ga na ta način mogli odobriti tudi Amerika in Japonska, ne da bi o tem odločala njuna parlamenta. Izgledalo je že, da bo to docela tehnično vprašanje v najkrajšem času rešeno, na enkrat pa so odgodili zasedanje pomorskih strokovnjakov. Uradno so javili, da se pomorski strokovnjaki sestanejo spet 14. aprila in da bo tedaj vse urejeno in pripravljeno za definitivno redakcijo teksta tega sporazuma. Zagonetko sporazuma, ki je vsekakor načelnega značaja, je rešila »Morning Post« na ta-le način: Po povratku ministrov Hendersona in Aleksandra v London so poudarjali, da jima je pariška in rimska misija uspela in da sta dosegla sporazum, ki velja za Britanijo, Francijo in Italijo. Le eno podrobnost so zastopniki prizadetih držav prešli. Ta podrobnost je postala odločilna, čeprav ji Henderson spočetka ni pripisoval večje važnosti. Za časa svojih razgovorov v Parizu je namreč Henderson pristal na francosko zahtevo, da bo Francija v zadnjih treli letih, ko bo sporazum še veljal, (1933/86) smela pričeti graditi gotovo število ladij, s katerimi namerava nadomestiti stare in obrabljene vojne ladje, ki bi jih koncem leta 1930 izločila iz francoske vojne mornarice. Nove vojne ladje bi spustila t morje šele po letu 1936. Henderson je v Rimu podrobno poročal zastopnikom italijanske vlade o svojih pariških pogajanjih. To >malenkostc pa je prezrl, ker je mislil, da jo bo že kako mogoče brez velikih težav vstaviti v tekst sporazuma, in tako je ostala ta angleška koncesija napram Franciji tajnost vse do londonskega sestanka pomorskih strokovnjakov. Strokovnjaki niso bili pooblaščeni, da odločajo o takšni zadevi. Pokazalo se je, da sporazum ni popoln. Po tej koncesiji bi imela Francija zgraditi do leta 15)36 poleg drugih še 60 do 80.000 ton novih vojnih ladij, s katerimi bi po letu 1936 nadomestila stare vojne ladje. Spričo tega so se italijanskim tudi francoski strokovnjaki povrnili za nekaj dni v svoje države, da dobijo potrebna pooblastila. Toda italijanska vlada ni hotela pritrditi te angleške koncesije in tako je prišlo do zastoja zaključnih londonskih razgovorov. Izgleda, da bo sedaj tem težje doseči soprazum. Briand, ki je pred kratkim še lahko z vednostjo francoskega parlamenta dajal Italiji gotove koncesije, tega sedaj v nobenem slučaju ne bi več mogel že zaradi novega političnega momenta — nemško-avstrijske carinske unije. Ce bi bil Henderson za časa svojega bivanja v Rimu govoril z zastopniki italijanski vlade tudi o tem vprašanju, bi vsekakor prej dosegel zadovoljivo rešitev, kakor pa jo bo, kot vse kaže, na sestanku, ki je napovedan za 14, aprila. Rim, 8. aprila, n. »Giornale d’ Italiac naglaša, da je delo pomorskih strokovnjakov Londona zastalo in da bo težko premostiti nove ovire in nesoglasja, ki so nastala med francosko in italijansko tezo. Napovedani sestanek, ki bi se moral vršiti v Villefranche sur Mer, se ne bo vršil. Odpovedali so ga tudi že Francozi. List pravi, da Italija v nobenem slučaju ni kriva tega zastoja pri redakciji definitivnega britan-sko-francosko-italijanskega sporazuma. Sestanek državnikov v Londonu Sestanek je končno določen na 5. junija - Nejevolja v Nemčiji vsled odgodifve poseta Tudi Briand pojde na sestanek Berlin, 8. aprila, d. Danes so se končali na angleško iniciativo začeti razgovori med Londonom in Berlinom o posetu nemškega državnega kancelarja dr. Brtininga in državnega zunanjega ministra dr.-ja Curtiusa pri angleškem ministrskem predsedniku. Angleška vlada je povabila nemška državnika, naj prideta 5. junija v Che-quers in ostaneta do 9. junija gosta angleške vlade v Chequers-u in Londonu. Nameravan je intimen prijateljski razgovor o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Sestanek, ki je bil prvotno zamišljen za 1. ali 2. teden meseca maja, se je moral odložiti po Binkoštih, ker so angleški ministrski predsednik in več njegovih tovarišev že drugače vezani in ker je konec drugega tedna v maju časovno preblizu zasedanju evropskega odbora in zasedanju sveta Društva narodov. Berlin, 8. aprila. AA. Časopisje je zadovoljno, da sta državni kancelar dr. Brii-ning in zuanji minister dr. Curtius sprejela povabilo angleške vlade na sestanek v Chequers. Gre za vljudnost angleške vlade, ki bo rodila dobre sadove. Na sestanku bodo razpravljali o občem političnem položaju. V ospredju bo nameravana-carinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Razgovor se bo sukal tudi okrog vprašanja razorožitve in reparacij. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je treba podčrtati dejstvo, da se je temu povabilu odzval državni kancelar dr. Briining, ki se na zunanjepolitičnem področju ne udejstvuje. Iz tega je treba skle-oati, da bo na tem sestanku prevladovala prijateljska izmenjava misli o vprašanjih sedanje Nemčije. List se pritožuje nad francoskim časopisjem, ki za ta sestanek ne kaže zadostnega razumevanja. Berlin, 8. aprila, n. Vest, da je bil po-set dr. BrUninga in dr. Curtiusa v Clie-quersu odgoden, je izzvala v Berlinu veliko iznenadenje. V diplomatskih krogih v splošnem izjavljajo, da je s tem situacija postala čisto drugačna. Izgleda, da hoče Italija še pred tem sestankom na vsak način počakati na zaključke Sveta Društva narodov o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu, pa tudi zaključke konference za svetovno razorožitev. Ni tudi izključeno, da gre tu za pariške vplive in nekateri trde, da je Briand vložil svoj veto. Pariz, 8. aprila, n. Briand je izdal danes po službenih glasilih objaviti, da je povabilo za London prejel osebno od Hendersona že meseca februarja, ko se je angleški zunanji minister mudil v Parizu. »Pe-tit Parisien« pravi, da Briand ni posebno naklonjen, da bi sodeloval pri razgovorih v Chequersu, ker ne bi hotel, da bi bil vezan pri razpravah v Društvu narodov. Vendar pa je verjetno, da bo moral to povabilo sprejeti. Sicer pa večina pariških listov označuje Hendersonovo povabilo nemškim diplomatom kot absurdno in neumestno. List »Ordre« pravi, da v meglenem londonskem ozračju, kjer naj bi se sestali Angleži in Nemci, ne more priti do praktičnih rezultatov, kajti ti razgovori ne bi vezali nobene tretje stranke. Če pa gredo tja tudi zastopniki Francije, se utegne pripetiti, da bi jih preglasovali zastopniki Anglije, Nemčije in Italije. »Petit Pari-sien« zahteva, da se vprašanje Panevrope reši v treh letih, ker se bo Evropa sicer sama izključila iz svetovne gospodarske tekme. Evropski državniki morajo misliti na to, da je treba zaščititi ta kontinent kulture in da je treba poskrbeti za njegovih 10 milijonov brezposelnih delavcev, Francija mora vedeti, da se je zaradi svojega boljšega gospodarskega položaja v nekem smislu izolirala. Nemško - avstrijska pogodba in Madjarska »Carinska skupnost med Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko, h kateri bi pristopila tudi Italija« Budimpešta, 8. aprila, d. Finančni odbor madjarske poslanske zbornice je danes začel razpravo o državnem proračunu za leto 1931-32. — V teku debate se je poslanec Ludvik Beck (izven strankarski opozicijo-nalec) bavil z zunanje-trgovskimi problemi Madjarske in izjavil: Z državami okrog Madjarske bi bilo treba skleniti take trgovinske pogodbe, ki bi zagotovile prodajo kmetijskih proizvodov, ne da bi bilo pri tem treba dopriuašati žrtve, ki bi ogrožale življenske interese madjarske industrije. Glede nemško-avstrijske carinske zveze je dejal govornik, da Madjarska lahko mirno čaka na nadaljni razvoj te stvari, kajti če se ta zveza uresniči, potem bi se proti vzhodu stremeči izvoz težko razvijal brez Madjarske. Če pa bi hoteli na drugi strani uresničiti tako zvezo proti volji velesil, potem bo zaradi ravnotežja brezpogojno poklicana v življenje taka gospodarska tvorba, ki bo tudi stremela za tem, da se ji priključi Madjarska. Pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo bo treba skrbno proučiti eventuelne koristi in škodo. Madjarska mora biti pripravljena na vsako eventualnost in če bi pri nemških državah ne dobila željenih garancij, potem bi jih morala iskati pri Češkoslovaški. Poslanec Schandel (vladna stranka), voditelj madjarskih agrarcev, je izjavil: Naj že pride do avstrijsko-madjarske ali do avstrijsko-nemške carinske skupnosti, ki bi se ji pridružila morebiti tudi Italija, vsaka rešitev bo za Madjarsko kmetijstvo ugodna. Trgovinski minister Bud je izjavil: Madjarsko stališče more biti samo tako, da je Madjarska pripravljena na vsako eventualnost. V zvezi s svojimi razgovori, ki jih je pred kratkim imel v Rimu, je dejal mini- ster dalje: Vlada išče novih poti in novih metod, posebno v smeri, da se sklenejo taki dogovori, ki bi z olajšanjem kredita, na drugi strani pa s primernim znižanjem železniških tarif, olajšali prodajo madjarskih kmetijskih pridelkov. Pogajanja v tem oziru so že v teku in se nadaljujejo v tem smislu, da se z zboljšanjem prometa olajša blagovni promet med posameznimi državami. O gospodarskih pogajanjih s po-ameznimi državami, ki se sedaj vrše, seveda ne morem ničesar povedati. Vlad* pa si prizadeva najti rešitev, ki bi bila tako v Interesu kmetijstva kot v interesu industrije. Zdravje angleškega kralja London, 8. aprila. AA. Menijo, da se Je kralj prehladil, ko se Je vozil lz Buckinghamske palače v Wlndsor. Peljal se Je s kraljico, ko Jo brU mrzel veter. Okno avta Je bUo odprto. Kralj Je ostal snoči v sobi in je odpravljal državne posle. Iz Windsorja poročajo uradno, da se je kraljevo zdravstveno stanje lahno izboljšalo. Separatizem v Avstraliji London, 8. aprila. AA. Velike finančne tež-koče, s katerimi se mora boriti Avstralija, so imele v državi Newsouthwales nepričakovane posledice. Iz Sydneja poročajo, da je 150 delegatov iz države Newsouthales sklenilo na kongresu v Maitlandu ustanoviti svojo državo. Slične avtonomistične težnje so se pojavile v okraju Rivevina. Nov potres v Nikaragui Neiv.vork, 8. aprila. AA. Včeraj ob 15.15 so zabeležili v Managui dve sekundi trajajoč potres. PoruSil je poslopja, ki so še ostala po zadnjem potresu Ktipujie domače blago! Prav za prav se razume že samo po sebi, da bi morali kupovati predvsem domače blago. Kajti vsako doma izdelano blago daje zaslužka domačim ljudem in za domače blago izdan denar ostane doma in ustvarja nove vrednote. Napredek gospodarstva vsake dežele je zato naravnost odvisen od tega, če kupujejo ljudje predvsem domače blago ali ne, kajti obubožati mora dežela, ki venomer pošilja v tujino denar za tuje blago. Načeloma tudi nikogar ni, ki ne bi pri-zraval, da je treba predvsem kupovati domače blago. Sto in sto izgovorov pa najdejo ljuJje, da to načelo prekrSe. Eni pravijo, da domače blago mi tako dobro ko tuje, drugi bi celo liot&li povedati, da je dražje od tujega, eni pa kar trde, da doma sploh ni nadomestila za tuje blago. Ne rečemo, da včasih ti izgovori niso rpravičend, toda še večkrat pa so brez vsake podlage. Zlasti pa ne veljajo ti izgovori za blago, ki se ga potrebuje vedno. Naši obrtniki so bili večinoma dosti okoli po Svetu in v tujini so spoznali vse skrivnosti svojega obrta. Mnogi so bili tudi zaposleni v tujih delavnicah kot strokovnjaki in sicer kot priznani in dobro plačani strokovnjaki; Ko pa so se vrnili v domovino, pa naj bi nakrat vse’ pozabili in baš sedaj, ko so se osamosvojili In ko' so pričeli delati za syoj račun. A nekateri le še naprej mislijo, da je moral vsak' naš obrtnik pasti na glavo, ko se je vrnil v domovino, ker drugače res ni mogoče razumeti mnenja nekaterih ljudi, da se dobe dobri izdelki le v tujini. Še bolj smešni pa so oni ljudje, ki mislijo, da mora biti vsako tuje blago cenejše od domačega. Mimo se lahko reče, da ti ljudje sploh ne poznajo življenja. Na Dunaju je n. pr. življenje neprimerno dražje ko v Jugoslaviji, vsled česar morajo imeti tudi vsi nastavljend višje plače ko pri nas. A tudi javne dajatve so na Dunaju večje k:o pri nas, kar mora zopet podražiti dunajsko blago. Vrhu tega pa mora Dunaj skoraj vse sirovine uvažati, ker jih doma nima in tako mora vsak naš konsument dunajskega blaga plačevati dvakratno uvozno carino: avstrijsko in našo. Vseeno pa hočejo nekateri ljudje po sili dopovedati, da je domače blago dražje. Priznavamo, da se tu pa tam v resnici pripeti, da je domače blago prekomerno drago. Toda to je le izjema in še ta izjema bi bila nemogoča, če bi naša javnost, skupno % našimi producenti z vso energijo nastopila proti onim, ki brez vzroka d raže blago. Klic: Kupujte domače blago!! je pač razumeti tudi v tem smislu, da ne bo te propagande za domače blago nihče zlorabljal, ali pa bo javnost l njim obračunala. Pa tudi če bi bilo domače blago za malenkost dražje, ni v tem še noben vzrok, da ne bi kupovali predvsem domače blago. Tudi tuje blago je imelo včasih višjo ceno. Ker pa se je kupovalo, se je njegova izdelava vedno bolj izpopolnjevala in postajala vedno cenejša. Blagu treba dati priliko, da se poceni in že zato treba kupovati predvsem domače blago. Povsod je bil storjen začetek v napredku narodnega gospodarstva s tem, da se je dežela polagoma osamosvojila od tujega blaga. Ko se je to doseglo, šele potem je prišel drugi korak, da je bilo domače blago v vsakem pogledu sposobno konkurence s tujim. Tako je šel povsodi po svetu razvoj in tako mora biti tudi pri nas. Zalo pa kupujte predvsem domače blago! te domačega blaga ni, potem je seveda treba kupovati tuje. S tem pa ni rečeno, da treba v poljubni meri kupovati tudi tuje luksuzno blago. Kar -človek neobliodno ne potrebuje, tega tudi ni treba kupovati. Začetek gospodarskega napredka vsakega naroda se je vodno začel s tem, da so se ljudje odrekli kakšni ugodnosti, kakor pa da so kupovali tuje blago. Tudi pri nas se kupuje sila dosti blaga, ki ga prav nič ne potrebujemo. Kaj je les takšna nesreča, če ne bi naši ljudje kupovali zgodnjega sadja in jedli zato par tednov kasneje le domače sadje! Narod, ki se ne more premagovati, tudi zmagati ne more. Tudi zato: kupujte le domače blago! Ves miš gospodarski napredek je odvisen od tega, če se bomo gospodarsko osamosvojili. Zato pa bi bilo potrebno, da bi se izdelal točen seznam vseh vsakdanjih potrebščin, ki se izdelujejo doma in onih, ki se uvažajo iz tujine. Povsod bi se morala pričeti potem propaganda za domače blago, obenem pa ustanoviti tovarne in delavnice za vse ono blago, ki se mora pri- Fašistovske demonstracije v tržaških cerkvah Odpovedana velikonočna procesija v škednju — Motenje slovenske pridige v cerkvi sv. Jakoba Trst, 8. aprila, v. Tržaški Slovenci so prestali žalostne velikonočne praznike. Besede, ki jih je goriški fašistovski konzul Avenanti spregovoril v svoji poslanici tik pred velikonočnimi prazniki, se niso izpolnile. V Trstu na veliko soboto ni vladal mir, ki ga je'napovedal fašistovski oblastnik. Dva incidenta sta na različnih krajih razburila ne le slovensko, marveč tudi italijansko prebivalstvo tržaških predmestij. Škedenski župnik Josip Macarol je v soboto naprosil predsednika društva »Fer-rea« Alifredia, naj pripelje društveno godbo k večerni procesiji. Alifredi je odgovoril, da se bo godba udeležila procesije le, če bo ta izrazito italijanskega značaja. Župnik je vedel, da je Alifredi, fašist in da bi v slučaju, če bi se procesija ne izvršila po njegovi zahtevi, fašisti verski obred motili. Procesije, kakršno so hoteli fašisti, pa ni mogel prirediti, ker bi bila postala izraz političnega šovinizma in tako nasprotovala načelom cerkve. Kljub temu pa je upal, da bo mogoče vendarle z mirom opraviti ta velikonočni cerkveni obred. Ko pa je opazil, da so se proti večeru pričeli pred cerkvijo zbirati fašisti in je bilo ljudstvo, ki jo v škednju 5e vedno po veliki večini slovensko, potisnjeno v stran, je procesijo odpovedal. Fašisti, ki so se žo pred napovedano uro vedli zelo arogantno in skoro nasilno, so, ko so^vi-deli, da procesije res ne bo, sami z godbo na čelu krenili po Škednju in priredili fa-šislovski manifestacijsld obhod. Na veliki petek zvečer pa je bila pri Sv. Jakobu pridiga. Duhovnik Omerza, ki upravlja šentjakobsko župnijo kot namestnik bolnega župnika, je povabil svojega prijatelja Ukmarja, naj pride k Sv. Jakobu pridigat. Ukmar se je odzval, posebno še, ker je vedel, da se pri slovenskih pridigali in mašah pri Sv. Jakobu zbira na tisoče slovenskih vernikov. Tudi v petek zvečer se je zbralo toliko ljudi, da niso vsi našli prostora v prostorni cerkvi. G. Ukmar je pridigoval slovenski. Na enkrat pa je sredi pridige ‘gruča fantalinov pod korom začela mrmrati in protestirati proti slovenski pridigi. Ljudje so se zgražali, pridigar pa je nadaljeval svojo prepoved po slovensko. Ker demonstratje niso hoteli odnehati, je .moral poseči vmes komisar javne varnosti, ki je fante prosil, naj se odstranijo, ker niso imeli pravice motiti cerkvenega obre^, da., Šele na njegovo ponovno zahtevo so de1’ monstranje odšli in Ukmar je mogel potem v miru dokončati pridigo, ki so je poslušali tisoči Slovencev od Sv. Jakoba, Darije Magdalene in Sv. Ane. Kongres radikaino-demokratskih strank v Atenah Pičlo zanimanje za zborovanje — Incident o vprašanju bolgarskih man jsm Atene, 8. aprila. AA. Kongres radikaino-demokratskih strank, ki je zasedal dva dni in se danes konča pod predsedstvom bivšega ministra Papanastazija, ni zbudil posebnega zanimanja. Večina vprašanj, o katerih so razpravljali na tem kongresu, sploh niso zanimala, tako da javnost ne spremlja s posebno pozornostjo dela tega kongresa. Značilno $e tudi to, da se kongresa ne udeležujejo večje osebnosti mednarodnega političnega sveta. Gotovo je to, da se ne more reči, da bi kongres imel mednarodni značaj. Zanimiva je bila samo polemika, ki je nastala o vprašanju bolgarskih manjšin in ki jo je izzval to pot bolgarski delegat Ka lemlarov. Njemu je takoj odgovoril Papn-nastaziu, da se mora to vprašanje manjšin sploh vzeti iz rok neodgovornih in nasilnih elementov in da se sme rešiti samo na miren način. Dalje je zbudil nekaj interesa incident med nemškim in francoskim delegatom o vprašanju carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Stanje poštne hranilnice v zadnjem mesecu Znatno napredovati je hranilnih vlog Beograd, 8. aprila. AA. Pri poštni hranilnici je meseca marca k te d n ja znatno napredovala. Prijavilo se je 6511 novih v lagal cev, tako da je pri Poštni hranilnici zdaj 144.842 vlog. Vsota vseh hranilnih vlog je marca, narasla za 12 in pol milijona Din ter znaša konec meseca marca Din 244,607.£i5‘80 Din. , ,V čekovnem prometu je bilo oborjenih 141 novih računov, tako da je zdaj v Pošt- ni hranilnici in njenih podružnicah skupno otvorjenih 50.431 računov. Promet po čekovnih računih je meseca marca t. 1. znašal 5.155,331.723'!8 Din. Stanje vlog po čekovnem računu je konec meseca marca znašalo 847,216.656 (55 Din, tako da so skupno vloge pri Poštni hranilnici konec meseca marca znašale eno milijardo 291 milijonov Din, Pred predsedniškimi volitvami v Franciji Pariz, 8. aprila. AA. 13. maja poteče službena doba predsednika francoske republike Doumergua. Po povratku iz Tunisa, se bo vrnil v elizejsko palačo, odtod pa bo krenil v svoj rojstni kraj, kjer se bo stalno nastanil. Ker je Briand odklonil kandidaturo, je postal sedanji predsednik senata Doumer najresnejši kondidat za predsedništvo francoske republike. Titulescu v Bukarešti Subotica, 8 aprila. 1. Danes dopoldne je potoval. skozi Subotico romunski poslanik v Londonu g. Titulescu v. spremstvu romunskega trgovinskega ministra Madgearuja. Med kratkim postankom v Subotici je dal Titulescu novinarjem nekaj iz,] a v o cilju svojega potovanja v Bukare-feto. V Bukarešto prispe jutri ob 6.45. Revolucija na otoku Madeiri London, 8. aprila. AA. Portugalska vlada je proglasila na otoku Madeira obsedno stanje, ker je prevzela tamkaj junta 9 oseb vlado. Proti upornikom so bile poslane iz Lizbone čete in vodna letala. London, 8. aprila. AA. Angleška križarka »London« je odplula iz Gibraltarja v Funchal na Madeiri, da zaščiti angleške interese pred izgredi in napadi od strani vstašev. Po poročilu jz Funchala je položaj na Madeiri resen. Uporniki se pripravljajo na hud odpor in se bodo borili do skrajnosti proti četam, ki so na potu Iz Lizbone. Novi vatikanski denar Rim, 8. aprila. A A. V torek so izročili v promet prve Vatikanske novce. Dovoljenje je izdal papež na velikonočni ponedeljek. Gre za zlatnike po 100 in 20 lir s papeževo sliko, za srebrnike po 20 in 5 lir in za niklast denar. Prve komade so pokupili kolektorji, po potrebi bodo naročene nove serije teti novcev. četi izdelovati doma. Polno naših ljudi bi tako našlo dela, denar pa bi ostajal v deželi. Bifi bi na poti, da postanemo bogat in v blagostanju živeč narod. Pogoj bogustva pa je, da začnemo kupovati le domače blago in zato bo vsak, ki hoče sebi dobro, tudi kupoval predvsem domače blago. Najprvo domače, potem tuje! V tem je izvir blagostanja. Visoko belgijsko odlikovanje predsednika vlade Beograd, 8. aprila. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev armijski general Peter Živkovič je sprejel danes ob 12. belgijskega poslanika v Beogradu, kateri mu je pri tej priliki predal veliki križ reda kralja Leopolda, ki ga je % njim odlikoval belgijski kralj Albert. Glasovanje za razpust pruskega deželnega zbora Berlin, 8. aprila. A A. V prvem dnevu ljudskega glasovanja za razpust pruskega deželnega zbora je bilo oddanih za razpust v vsej Pruski več 100.000 glasov. Desničarsko časopisje pozlv-lje volitce, naj se pridružijo gibanju in vržejo sedanjo prusko vlado. Plebiscitna lista bo ostala razložena 14 dni. Da pride do ljudskega glasovanja,- je Ireba pet milijonov podpisov. Odklonjeni predlogi nemških desničarjev Berlin. 8. aprila, d. Starešinski svet nemškega državnega zbora se je danes, vec ur bavil s predlogi narodnih socijalistov, nemških nacijo-naleev in komunistov, id zahtevajo, da se takoj sldiče državni zbor, ki naj M se posvetovat' o* Kuduji zasilni nared bi državnega predsednika. Vsi predlogi so biti na koncu odklonjeni. ‘ Klicani pa bodo nekateri odbori, med njimi ludi zunanji odbor, da bo razpravlja] o projekti. .ii nemško-avstrijski carinski zvezi. Nove zračne proge v Jugoslaviji Zagreb. 8. aprila, k. Dne 16 aprila Se otvOri prva zračna zveza na progi Beograd-Skoptje-Solun. Dne 1. maja se, otvori proga Beograd-Zagreb-Gradec-Duuaj. Tretja zveza bo 'šla iz Beograda preko Sarajeva do Podgorice. Zelo važna bo ludi proga, ki bo letos otvorjena in ki bo spajala Zagreb ne samo s Sušakom, temveč tudi s Splitom. To je letošnji definitivni program. Proučevati pa bodo letos tudi načrt /a uvedbo drugih notranjih linij, posebno za zvezo Slovenije z drugimi našimi mesti. Pogreb Jugoslovana v Gibraltarju London, 8. aprila. AA. Reuter poroča iz Gibraltarja: Tukaj so pokopali Jugoslovana, žrtev karambola med parnikom »Glorious« lil .Florida«. Izvajanje zakona o davku na poslovni promet Beograd, 8. aprila. AA. Ker finančne direkcije iu inšpektorati ne izvršujejo enako odredbe zakonu o skupnem davku na poslovni promet po skrajšanem času radi poznih zahtev za pojasnila, je oddelek za davke ministrstva financ odredit, da se kot dan, ko začne teči rok za le prošnje, računa dan, ko je bila1 prijava predložena davčni oblasti. Novi pravilnik o zdravnikih-volonterjih Beograd, 8. aprila. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je predpisal dodatek k členu 30 pravilnika o organizaciji in o notranjem delovanju v državnih bolnicah z dne 16. maja 1930. Ta dodatek se nanaša na sprejemanje in na delo zdravnikov-volonterjev v državnih bolnicah. Po odredbi tega dodatka sme biti v državnih bolnicah in klinikah število volonterjev tolikšno, da pride od skupnega števila vseh zdravnikov in volonterjev po 1 zdravnik na 10 bolnikov. Volonterji se smejo sprejemati v bolnice samo na podlagi povoljne izjave upravnika bolnice. Volonterji v porodnišnicah ne smejo vršiti operacij bolnic, pa tudi ne smejo za svoje delo sprejemati plačila. Volonterji po čl. 19 zakona o bolnicah nimajo pravice do ni-kakili prejemkov, nego morajo delati brezplačno. Tudi nimajo pravice do stanovanja ne hrane v bolnici, razen na dan dežurstva po režijski ceni. Volonterji ne smejo na svojih napisih glede privatne pxrakse pristaviti označke »bol-iniški zdravnik«. Volonterji smejo ostati v bolnici najdelj 4 leta in le v izjemnih primerih se na priporočilo šefa bolniškega oddelka in upravnika bolnice lahko ta doba podaljša. Poset nemških industrijcev v Zagrebu Zagrel), 8. aprila, k. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je prihod nemških industrijcev v,Zagreb določen za 1. maj. Nemci vstanejo v Zagrebu do it. maja in bodo stopili v direkten stik- z našimi industrije! VREMENSKA NAPOVED , Dunaj, 8. aprila, d. Vreme bo pretežno solnč-no, čez dap pa se bo nebo precej pooblačilo. Hladnejše, v zapostavljenih legah jutranji mraz. Dr. Rožič Val. Naša morska obala Obala našega morja je jako Členovita in razvita. Clenovitost jadranske obale iu njeno pripravnost za pomorski svetovni promet so poudarjali v svojih geografskih spisih vsi geografi in oceanografi od Strabona naprej pa do danes. Navedimo samo nekatera dela: L Jurak: Zeriiljepis Jugoslavije*; F. Lukas: (Teogfama kraljevine Jugoslavije; I. Gattin: Brodarstvo in pomorski saobračaj, Split 1923; K. Capuder: Naše pomorske luke (Split ^923); J. Bervaldi: Privredno zuačenje uašeg primorja. A. Penck: Morphologie der Erdoberflache, Stuttgart 1894. V zadnjem času je v »Geografskem Vestniku« 1. 1925, ki ga izdaja »Geografsko društvo« na naši univerzi v Ljubljani, pisal o lem važnem vprašanju prof. dr.. Ivo Rubič pod naslovom: Dužina obale, broj otoka d luka države SHS. Po Rubičevi študiji je naša obala, ki pričenja pri tvornici Lazarusa v sušaSki luki in gre preko Rječine nizdolž Hrvatskega Primorja 'ter dalmatinskega in črnogorskega obrežja do rctce Bojane, dolga v skupni izmeri 15G3-720 km . (ali 844-3 morskih milj) Na posamezne dele odpadejo sledeče dolžine: Od Sušaka do Rječine “ 1220 km; .obala Hrvatskega Primorja — 2059 km; dalmatinska •— 13190 km; črnogor-' ska = 55-5 km, skupaj 1582 220 km; od te dolžine pripada k zadarskemu, t. j. italijanskemu teritoriju 18 5 km, torej znaša dologst jugoslovanske obale točno 1563*729 km. Clenovitost naše obale se nam posebno pokaže tedaj, ako jo primerjamo z zračno črto, katera iznaša 550 km. Še bolj značilno za .našo obalo je veliko število otokov, ki so kol plavajoče race uauiz.ini pred obulo. Za časa Avstrije je bilo od Grade-ža do Spiča 71 otokov, 641 otočičev, 409 morskih grebenov in sik (školjev) ati ptoč. Od vseh teh otokov je mirovni dogovor prisodil naši državi: Plavutk in njegovo skupino, t. j. 1 otok, 5 otočičev in 11 grebenov odnosno ptoč. Skupina Krk: 3 otoke, 4 otočiče, 10 grebenov ju sik; v Hrv. Primorju 1 otočic in 6 grebenov; v Severni Dalmaciji (od Raba do rta-Planke): 39 otokov, 358 otočiSev, 15(3 grebenov in sik; v južni Dalmaciji (od rtu Ptanke do Spiča:' 18 otokov, 103 otočičev ter 45 grebenov iu sik. V celoti je v naši jugoslovanski posesti torej skupaj: til otokov, 540 otočičev iu 381 grebenov in Mik. Od 61 otokov je 52 naseljenih. Dolžina otoč-nih obal pa znaša 3f>07-7 km ali 1048 morskih milj. Jugoslovanska kopna in otočna obala je dolga torej 5171-4 km ali 27924 morskih milj. Število morskih pristanišč (luk) je v Dalmaciji 329, v Hrvatskem Primorju 22, a na otoku Krku 10, torej skupaj 301. Od teh je odšteti luki Zadar in Lastovo (2), ki sta italijanski, ter prišteti 4 črnogorske. Na naši jugoslovanski jadranski bali je torej skupaj 363 luk. Za razsoj našega pomorstva in pomorske organizacije je ta pestra členovitost in obliko-vitost naše obale neprecenljive vrednosti in važnosti, kajti mi razvijemo lahko naše pomor-slvo do skrajnih maritimnih možnosti. Bog daj, da bi se lo kmalu zgodilo, kar bo v največjo državno in nacijonalno korist! Mohorko je umoril tudi svojo mater? Njegov pomočnik Ludvik Hriberski v rokah pravice - Dramatična aretacija v Avstriji - Sumljiv »alibi« Maribor, 8. aprila. Pri včeruj5njem zasliševanju je jelovški morilec Rudolf Mohorko že takoj spočetka trdil, da Dobajevih ni pobil sam, ampak da mu je pri tem pomagal tudi nekdo iz Avstrije. Imena svojega kompliea sprva ni hotel izdati, naposled pa je le povedal, da je to nek Ludvik Hriberski, ki živi v Sulcu pri LuČanah v Avstriji kot delavec pri viničarju VVeingerlu. Tukajšnja policija je takoj pregledala seznam zločincev in album njihovih slik Ln je kmalu našla med njimi tudi omenjenega Ludvika liriberskega. Odhod mariborskega policijskega uradnika v Lučane osebnim popisom in sliko Ludvika Hriber-skega v žepu se je zaradi tega odpeljal včeraj popoldne okrajni policijski nadzornik Franjo Cajnko z avtobusom do Sv. Jurija ob Pesnici in od tam dalje preko meje v avstrijske Lučane, kjer se je zglasil pri orožniškem poveljstvu ter zaprosil za pomoč pri zasledovanju in aretaciji zločinca. Avstrijske oblasti so organu naše policije uslužno pomagale in ž njim je odšel v selo Sulc, ki leži med Lučauami in našo mejo na severnem pobočju Kozjaka sam orožniški inšpektor Gutmayer. Vendar pa avstrijske oblasti niso poznale v Sulcu nobenega moškega: ki bi se pisal Hriberski, pri viničariji VVeingerl jim je bil znan samo delavec Franc Zumec, ki je živel tam kot jugoslovanski vojaški begunec. Izsleditev in aretacija zločinca Počasi in previdno sla se nadzornik Cajnko 'n orožniški poveljnik Gutmayer približala VVein-gerlovi viničariji in našla tam res dozdevnega Franca Žumra, v katerem je Cajnko takoj spoznal Ludvika Hribcrskega. Gutmayer ga je poklical po imenu Zumec, nakar je zločinec reagiral in se približal, ko pa je opazil Cajnka in ga spoznal, se je naglo okrenil in hotel pobegniti. Cajuko je v tistem trenutku planil za njim in ga zgrabil, vendar pa bi se mu bil iztrgal, da ni prihitel na pomoč Gutmayer, izdrl sabljo in ga z dvema udarcema po glavi pobil nu tla. Po vsem tem je bilo takoj jnsno, da je Franc Zumbc istoveten z iskanim Mohorkovim roparskim pomočnikom Ludvikom Hribefsklm. Ker pa je bil Hriberski težje ranjen, so ga morali prenesti, odnosno prepeljati v Lučane. Izpoved vinicarke in zločinčeve ljubice Cajnko in Gutmayer sta takoj po aretaciji liriberskega zaslišala viničarko VVeingerlovo, ki je bila tedaj doma. Ta je izpovedala, da ji nikdar ni bilo znano, da mladeniču ni ime Franc Zumec, ampak Ludvik Hriberski. Pri njih je bil zaposlen več časa, včasih pa je odšel tudi diu-gam. V soboto, torej na predvečer strašnega zločina v Jelovcu, je Hriberski odšel ob 14. uri z doma in se je vrnil šele v nedeljo opoldne. Kje se je v tem času mudil, ji ni znana Jasno je bilo tedaj, da se ta odsotnost docela ujema z izpovedjo Rudolfa Mohorka, ki je pri zaslišanju izjavil, da je šel po liriberskega v Sulc v soboto opoldne in da se je ta po umoru Dobajevih takoj zopet vrnil tja. Hriberski, ki se ;e med tem zavedel, je pa odločno zanikal, da bi bil v kakršnikoli zvezi z umorom. Priznal jo le. da Mohorka res pozna. V času odsotnosti od sobote na nedeljo, trdi, se je mudil pri svoji ljubici Štefaniji Kosovi v Sulcu. Cajnko hi Gut-mayer sla nato takoj zaslišala še omenjeno Kosovo, ki je res potrdila, da je Hriberski kritične noči pri njej prenočeval. Njena izjava pa je zelo sumljiva in zdi se, da je bil Hriberski zaradi alibija že poprej ž njo domenjen. Kdo jc Ludvik Hriberski? Mohorkov pomočnik Ludvik Hriberski je bil rojeu 14. aprila 1904. v Pregradi Cigrovcu na Hrvaškem kot nezakonski sin Eve Hriberske, omožene Sitnonškove, ki je baje uslužbena pri nekem cirkusu. Mlada leta je preživel v Mari- boru, kjer je bil že rano prijatelj Rudolfa Mohorka. Njegova vzgoja je bila skrajno slaba in je že kol deček postal tat. Njegova kriminalna razvidnica pri tukajšnji policiji je vsa popisana z raznimi delikti, največ s tatvinami in vlomi. Zadnja leta sc je zadrževal večinoma v Avstriji, ker se je ogibal naših oblasti tudi kot vojaški begunec. Po Mohorkovi izpovedi jo Hriberski umoril dva člana Dobajeve rodbine. Prevoz liriberskega v Gradec plz Sulca so včeraj prenesli Ludvika Hriberske-ga v Lučane, od tam pa so ga z rešilnim avtom z močnim orožniškim spremstvom prepeljali uklenjenega v bolnico v Gradec, kjer se bo zdravil. Prvo zaslišanje zločinca je bilo že v Sulcu, drugo v Lučanah, tretje pa v Gradcu, ki se danes še nadaljuje. Hriberski tudi še po zadnjih vesteh taji soudeležbo pri groznem umoru Dobajevih, vendar pa vse okolnosti pričajo, da je bila Mohorkova izpoved resnična in točna. Mohorko je baje ubil tudi svojo mater O priliki aretacije Ludvika Hriberskcga v Sulcu »o tamkajšnje avstrijske varnostne oblasti izrazile mnenje, da je ženska, katere identitete doslej še ni bilo mogoče ugotoviti in katero so 1. 1927. našli mrtvo na progi med Spiljeni in Ernovžem v Avstriji, bila mati Rudolfa Mohorka. Obdukcija je tedaj ugotovila, da je ženska bila najbrž« ubita in že mrtva položena na železniške tračnice, kjer jo je razmesaril še vlak. Pri njej niso našli nobenih osebnih podatkov, a po fiziognomiji, starosti in raznih drugih okolnostih bi utegnila biti Mohorkova mati. Kdo jo je ubil, ni mogoče dognati, a verjetno je, ila je postala žrtev lastnega sina. Preiskava se bo sedaj razširila tudi na ta misteriozui dogodek in mogoče bomo v kratkem morali prišteti Mohorkovim žrtyam še — njegovo mater. Tragična nesreča Fant nehote težko ranil svoje dekle Kranj, 8. aprilu. V Krauju se je danes popoldne zgodila težka nesreča. V tekstilni tovarni »Impeks« sta bila med mnogimi zaposlena tudi 19-letni tkalec Anton Sušnik iz Primskova pri Kranju in 19-letna delavka Minka Erženova iz Šutne pri Škofjiloki. Med njima se je že pred mesecem dni in več razvilo ljubavno razmerje. Delavci in delavke, ki so vedeli za njune intimne odnošaje, so ju od časa do časa podražili. Tako je bilo tudi danes. Minka je šla okrog 15Tb iz tkalnice po hodniku na žensko stranišče. Na drugi strani hodnika je bilo moško stranišče, iz katerega je prav tisti hip stopil njen fant. Ta jo je počakal. Med tem so ga delavci in delavke dražili, ter ga vsaj na videz precej razburili. Minka je medtem prišla iz stranišča. Da bi prestrašil ujo in tovariše, je potegnil iz žepa samokres, 7 mm kalibra in ga nastavil proti Minki. Menil je, da ni nabasan. Ko pa je pritisnil ob petelina, se je samokres sprožil in Minko je strel zadel tik pod desnim očesom. Vsi prisotni so bili zelo osupljeni, posebno še, ker so vedeli, da je bil fant vedno zelo miru'ga značaja. Ko je nesrečnež opazil svoje dekle v krvi, =i> je razjokal. Med tem pa so poklicali orožnika, ki je fanta prijel in ga zaslišal ter odvedel v mestne zapore. Težko ranjeno Minko sta manipulant Eu-gelhorn in delavec Vidic odnesla v tovarniško pisarno. Poklicali so avtotaksi, ki jo je odpeljal k zdravniku dr. Edvardu Globočniku. Dognal je, da je dekletu krogla obtičala v glavi. Obvezal jo je za silo in nato z avtomobilom odpravil v ljubljansko bolnico. Fanta pa so vse popoldne zasliševali orožniki. Izpovedal je, da dekleta v nobenem slučaja ni hotel raniti in da se mu je samokres sprožil, ko je bil razburjen in ne da bi bil to on sam hotel. Niti zavedal se ni, da je bil samokres nabit. Sumljiv požar v CsraJu pri Cerkljah Požar, ki ga je zanetil najbrže posestnik sam, vpepclil gospodarsko poslopje in cerkveni zvonik Kranj, 8. aprila. V noči od 5. na 6. april okrog pol 1. ure je izbruhnil v skednju posestnika Janeza Koprivnika v Gradu pir Cerkljah požar, ki je v kratkem vpepelil skedenj in drvarnico do tal. Pogorela je tudi krma, voz, plug, slamoreznica, 2 saui in nekaj orodja, kar je bilo vse na skednju. Koprivnik ceni škodo na 35.000 Din. Ker se nahaja Koprivnikov skedenj tik ob podružni cerkvi v Gradu, se je takoj vnel tudi zvonik. Požar je uničil streho zvonika, dočim se je posrečilo gasilcem, da so cerkev rešili. Pač pa je bila močno poškodovana z opeko krita streha cerkve, ker je skoro vsa opeka razbita. Na oknih pa so popokala vsa stekla. Škoda, ki jo je prizadejal požar cerkvi, za enkrat še ni točno ugotovljena, gotovo pa ni malenkostna. Precenili jo bodo šele strokovnjaki. Požar so opazili takoj cerkljanski orožniki. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Cerkelj, Zgornjega Brnika in Lahovč. Gasilci so omejili požar toliko, da so zavarovali pred ognjem cerkev in bližnja poslopja. Prva je opazila požar posestnikova hči Grilc Marija, ki je takoj zbudila domače in sosede. Koprivnik je bil za skedenj zavarovan na 30.000 Din pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, cerkev pa pri isti zavarovalnici samo za 500 Din. Za povzročitelje požara sumijo Koprivnika samega. Skedenj je bil v zelo slabem stanju in krit s slamo. Na to poslopje je bil Koprivnik najvišje zavarovan. Pes, ki je bil navadno privezan ob skednju, je to noč prosto tekal z drugimi vaškimi psi po vasi. Koprivnik je bil tudi v zadregi, ko so orožniki zahtevali od njega zavarovalno polo, ki jo je imel pripravljeno kar v predalu mize v veži, kamor se običajno ne spravljajo važne listine. Kfvav preiep Rimske toplice, 7. aprila. Včeraj na Velikonočni ponedeljek je bilo pri nas, pri podružnični cerkvi pri Mariji Lurdu veliko žegnanje, kanvor ob tem dnevu prav radi prihajajo tudi rudarji iz Trbovelj in Hrastnika. Popoldne se je zbrala v hotelu »Stara pošta« večja družba domačih fantov, med njimi pa je bilo tudi nekaj fantov iz Hrastnika. Popoldne okrog 15. ure pa je prišlo med domačimi fanti in enim iz Hrastnika radi vinjenosti do prerekanja, ki je seveda rodilo še posledice. Domači fantje, nieij katerimi so bili tudi fantje z Senožeti: oba Seničeva, Mastnakov in Lipovše-kov so napadli onega iz Hrastnika, vsled česar je ta potegnil iz žepa nož in se hotel z njim postaviti v bran. Družba desetih fantov pa je sedaj hipoma navalila nanj, ga zvlekla na cesto, kjer so ga pričeli obdelavati s pestmi in noga-mi, da je bil nesrečnež mahoma ves v krvi. Nož, katerega je ta potegnil, so mu sedaj izbili iz rok, ko so ga suvali in vlekli na prav surov način za lase po cesti. Nesrečnež, ki je bil sedaj ves oblit po glavi s krvjo, se je nato počasi zvle- kel pokonci, ko je prihitel na pomoč in jih skušal pomiriti tukaj bivajoči železniški sprevodnik g. Kert. Končno pa je po tem sporu pri šlo med tem še do spora med fanti, ki so se poprej borili proti enemu, kjer je eden izmed sodrugov potegnil zopet nož in ga zasadil Lipov-šekovemu v levo ramo. Službujoča patrulja orožnikov je po nesrečnem naključju ravno prod dobre pol ure odšla z lice mesta pretepa, ter ni tako mogla pravočasno poseči vmes. Močno ranjena sta bila oni rudar iz Hrastnika in pa Lipovšekov z Senožeti, vendar hujših posledic ni pričakovati. Vročekrvnežem pa se je posrečilo pozneje pobrati nože, s katerimi so se skušali in že tudi začeli, da ni preobilica za vžitega alkohola rodila še žalostnejših posledic. Čudimo se samo temu, da fantje kljub denarni krizi še vedno najdejo dovolj denarja za prekomerno pijančevanje, ki vedno rodi tako žalostne posledice, ne da bi minul takšen dan brez krvavih dogodkov. Trbovlje Velikonočni prazniki so potekli v naši dolini tiho in žalostno. Vsepovsod se je opažala močna potrtost, ki jo povzročuje obče pomanjkanje, kar je bilo zlasti ob praznikih posebno občutljivo. Ta depresija pa ni vladala le v delavskih, marveč tudi v trgovskih in obrtniških slojih. — Rudarska kriza ni prizanesla niti cerkvenim tradicijam, kajti letošnja velikonočna procesija se je vršila brez delavske godbe, menda letos prvič po dolgih desetletjih. Upajmo, da bo prihodnja Velikanoč boljša za prebivalstvo v rudarskih revirjih. Uradne ure Narodne strokovne zveze. Kakor znano, je tukajšnja krajevna organizacija Narodne strokovne zveze nedavno prenesla svoj sedež v gostilno Forte na Vodah. Vodstvo je določilo uradne ure organizacije vsak dan od 16. do 18. ure. Funkcijonarji strokovne organizacije bodo ob uradnih urah sprejemali člane, pritožbe in prošnje članov ter popisovali brezposelne člane organizacije v svrho prijave za brezposelne podpore. Nečlani seveda nimajo ugodnosti, ki jih nudi Narodna strokovna organizacija svojemu članstvu. Razglas občine. Rekrutni spisek za leto .1931. je izgotovljen ter je pri vojaškem oddelku občine Trbovlje občanom na vpogled. Tozivajo se stariši vpisanih mladeničev, rojenih leta 1911., da se zglasijo v navedeni pisarni ter pregledajo podatke v rekrutnem spisku o stanju svoje družine, da se morebitne napake še pravočasno popravijo. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 li 18 80181, . 8i ono salo zdravje. Na srečo pa se nekatere izmed njih lahko ozdravijo na zelo enostavon način. Čujto ! 1. Pri protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri čaše ogrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. Pri kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji P.rvim& d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 24. z dne 9. aprila 1931. ima sledečo vsebino: Uredba o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri delu; Objave banske uprave 0 občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. d Predsedstvo Hubadove župe JPS je prejelo od ministrstva dvora zahvalo Nj. Vel. kralja za izraze vdanosti in zvestobe z letne skupščine Hubadove župe v Ljubljani dne 8. marca t. I. d Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo občni zbor Osrednjega društva v nedeljo 26. aprila I. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Bilanca in zapisniki občnih zborov so članstvu v pogled v društveni pisarni osem dni pred občnim zborom. d Red za strokovne izpite. V ministrstvu za gradbe je določen ta red za strokovne izpite: Za skupino arhitekture 15. do 18. april, hidrotehnike 19. aprila, za mostove in armirani beton 20. in 21. aprila, za stroje 22. do 23. aprila, elektrotehnike 24. do 25. aprila, železnice 2(5. april in za ceste 27. do 29. april. d Direktor cementarne Trboveljske premogo-kopne družbe, Trbovlje, g. dr. W o r m ser praznuje danes svojo 60-letnico. Pod njegovim 20-letuim vodstvom se je Cementarna povečala in preuredila v najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. G. dr. VVormser uživa radi svojih osebnih vrlin in velikega strokovnega znanja simpatije najširših krogov. Želimo mu še mnogo let srečnega življenja in uspešnega udejstvovanja! d Podpiranje nezaposlenih rudarjev. Glede na težko brezposelnost v naših rudnikih in glede na ustanovitev fonda za podpiranje nezaposlenih rudarjev pri Glavni bratovski sklad* nici je preodkazala Delavska zbornica za Slovenijo temu fondu znesek Din 50.000'—. Zbornica se je obrnila tudi na druge organe s prošnjo, da bi ta fond čimprej podprli. Ker je treba, da se organizira podporna akcija za nezaposlene rudarje preko enega samega zavoda, zbornica v bodoče sama ne bo reševala prošenj za podpore. Potrebno se nam zdi opozoriti ob tej priliki, da je sredstev,”' ki se bodo zbrala predvidoma za podpiranje rudarjev, zelo malo, medtem ko je nezaposlenih veliko, tako da se bodo morala uporabljati zbrana sredstva za podpiranje onih rodbin, ki so izgubile vsled nezaposlenosti vse dohodke in kritje potnih stroškov na kraje nove zaposlitve. Delavska zbornica za Slovenijo, Ljubljana. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d »Srečno«? V št. 77 smo priporočali našim rudarjem slovenski rudarski pozdrav Uspešno bilo!, ker rabijo nekateri še vedno nemški Olttck auf! Temu ugovarja v 79. št. »Jugoslovana« g. dr. Ivo šorli, češ, naj ostane izraz »Srečno!«, ki je že upeljan, ker se Uspešno bil)! ni prijel. Dr. Ivo Šorli se moti! Pozdrav Uspešno bilo! je že zdavnaj upeljan. ker so ga rudarji sami zahtevali, čuteč že v predvojnih časih, da v slovensko rudarstvo Gluck auf! več ne spada, poslovenjeni izrazi, s Srečnim vred, pa so ponesrečeni. »Srečno« je splošen slovenski izraz, in rabijo ga zlasti na deželi ob slovesu. Ko grem iz hišo rečem: srečno! Ko se pa-slovim na kolodvoru, mi rečejo tovariši: srečno! Ta srečno ni z rudarskim življenjem v nikaki zvezi in je toliko primeren za rudarja ko gre v rudnik, ko pride z dela ali iz službe, kakor »z Bogom« ali še bolj znani »adio!« Med narodom upeljane besede naj oslanejo med narodom; specijelnim namenom odločeni izrazi naj ostanejo v ozko odmerjenih mejah. In tak rudarski pozdrav je že desetletja stari Uspešno bilo! Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 760-2, termometer 7-2, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 10, dež (4^'mm). V Mariboru je kazal barometer 760*4, termometer 6’8, relativna vlaga 90%, smer vetra S\V, oblačnost 10, dež (2-3 mm). Drugod je bilo večinoma oblačno. Deževalo je tudi v Sarajeva (0*S mm), v Skoplju (5-2 mm), v Kumboru (12 9 mm), v Splitu (0*3 mm), na Rabu (l-2 111111), na Visu (3*3 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Mariboru 7-7, v Zagrebu 10-2, v Beogradu 14-6, Skoplju 17-8, v Splitu 1 G'4; najnižja temperatura je bila v Ljubljani 0-8, v Mariboru 5 4, v Zagrebu 7*9, v Beogradu 7-2, v Sarajevu 63, v Skoplju 1'4, v Kumboru 1.2*4, v Splitu 10-6, na Rabu 10-8, na Visu 6-2. Hjvibljana Četrtek, 9. aprila 1931., Marija. Pravoslavni. 27. marca, Vel. četrtek. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski c. in Balcarčič na Sv. Jakoba trgu. * ■ Zbor Mokranjac iz Skoplja v Ljubljani. Kakor že javljeno pride v Ljubljano v ponedeljek 13. t. m. mešani zbor Mokranjac iz Skoplja. Zbor Mokranjac je bil ustanovljen po prevratu in je danes vodilni zbor naše južne Srbije. Turneje po državi se udeleži 50 društvenih članov, in izvaja na svojem koncertu v Ljubljani jugoslovanski program, sestavljen iz narodnih in umetnih zborov. Izmed Slovencev sta na programu Adamič in dr. Sclnvab, ostali komponisti pa pripadajo srbskemu delu našega naroda. B Reklamacijski odbor. Reklamacijski odbor v Ljubljani je sestavljen takole: L člani: 1. Gorjanc Franc, trgovec v Kranju, 2. Koprivnikar Emil, mizarski mojster in posestnik v Litiji, H. Bajič Fran, pomočnik finančnega diieklorja v Ljubljani, 4. Mešek Ivan, davčni konlolor v Ljubljani, 5. Rajner Srečko, višji železniški uradnik v Rajhenburgu, 6. Kobler Ernest, višji davčni upravitelj v Ribnici, 7. Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani, 8. Verlič Anton, veletrgovec v Ljubljani, 9. dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani, 10. Hudovernik Aleksander, notar v Ljubljani, 11. dr. Rus Mavricij, zdravnik v Ljubljani, 12, Ing. Šuklje Milan, pooblaščeni inženjer v Ljubljani. I I. namestniki: I. Leskovic Fran, posestnik v Ljubljani, Flori-janska ul., 2. Zupančič Leopold, gostilničar v Ljubljani, 3. Ditz Ivan, finančni svetnik v Ljubljani, 5. Sternad Rudolf, višji davčni upravitelj v Ljubljani, 0. Del Cott Gustav, okrajni glavar v pok. v Ljubljani, 7. Verbič Anton, trgovec v Ljubljani, 8. Rozman Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani, 9. dr. Lovrenčič Ivan, advokat v Ljubljani, 10. dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani, 11. dr. Dereani Ernest, zdravnik v Ljubljani, 12. Ing. Škof Rudolf, pooblaščeni inženjer v Ljubljani — Vič. ■ Pevski zbor Glasbene Matice. Danes deljena vaja, ob 18*15 ženski, ob 20. mošški zbor. B Vse naše koncertno občinstvo, predvsem pa naše narodno ženstvo opozarjamo na klavirski koncert bolgarske pianistke gdč. Liliane Dobri-llristov, ki se vrši v petek 10. t. 111. :>b 20. uri v Filharmonični dvorani. O Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi »dan bonbončkov« v soboto II. aprila popoldne in v nedeljo 12. aprila dopoldne. — Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale bonbončke in odkupne znake v korist C. M. družbe. Nabiralo se bode v nabiralnike. Želimo, ker ima prireditev blag namen, da vsak po svoji moči daruje mal dar, domu na oltar! ■ Strokovno predavanje odvetnika g. Josipa Hacina danes v četrtek 9. aprila bode v »Zvezdi«. Družabni večer Trgovskega ddruštva Merkur« v Ljubljani bo danes v četrtek 9. aprila 1931. ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle. Predavanje bo o sledečem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem Iuipčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori gospod dr. Josip llacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. B Odsek Zveze gospodinj se udejstvuje prav Hvalevredno. Od 14. do 18. maja t. 1. priredi v veliki dvorani liolela Union razstavo novodobno gospodinjstvo, ki naj pokaže, kako se doseže z malimi napori največji delovni uspeh. Na šentjakobski šoli prireja kuharski tečaj, ki se ga članice z zanimanjem udeležujejo. Ker se pri-glašajo še nove gospodinje, ki bi se rade izpopolnile v kuhanju, otvori Zveza še en tečaj. Kuhalo se bo po dogovoru s priglašenkami: ali bo tečaj za začetnice ali za posebna jedila. — Razen tega priredi Zveza gospodinj tudi tečaj za pravilno likanje in zlaganje perila. Za oba tečaja se je priglasiti v četrtek 9. I. m. od 4. do G. popoldne v Splošnem žen. društvu, Rimska cesta 9. B Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Elizabeta Kalan, roj. Jesenovec, 83 let stara, mestna uboga, Japljeva ul. 2; Emilija Lesjak, roj. Pipa!, 54 let stara, vdova pošt. ravnatelja, Resljeva c. 24; Jakob Oblak, 84 let star, zasebnik, Vidovdanska c. 9; Jožefa Borštnar, roj. Vovk, 69 let stara, zasebnica, Vidovdanska c. 9. Naj počivajo v miru. Žalujočim sožalje! ■ lz bolnice. Za praznike se je zgodilo precejšnje število nesreč in nezgod, ki prihajajo sedaj na dan. Ljubljanska bolnica je polna raznih poškodovancev, ki so dobili poškodbe po nesreči ali pri kakem pretepu. Brat in sestra Franc in Malka Z. sta tako hudo pretepla tesarjevo ženo Marjeto Krajnik iz Zaloga, da je dobila precej težke poškodbe. — Muštarju Jožetu je na Vel. ponedeljek odpovedala zavora na kolesu, ko se je vozil po klancu in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. — Otroke ni same puščali na cesto. Na Vel. nedeljo je povozil mesarski pomočnik Josip F. petletno hčerko posestnika Alojzija Kadunc. Ubo-žica si je zlomila desno nogo. — Zidarski pomočnik Kozole Ludvik iz Trstenika, obč. Št. Rupert je sedel na Vel. nedeljo v gostilni pri Vidmarju na Straži. V gostilno je prišel nekdo s krivcem na klobuku in ga je pričel Kozole zaradi tega zbadati. Nastal je splošen prepir, iz tega pretep, med katerim je nekdo udaril Ludvika s polenom po glavi. — Povsem nepojasnjena nesreča se je zgodila na hodniku tovarne Impex v Kranju. V sredo popoldne je šla po hodniku tovarniška delavka Eržen Minka in je srečala pri stranišču delavca Antona Sušnika. Ta je nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal nanjo brez vsakega povoda strel v glavo. Težko poškodovano so prepeljali v bolnico. — Hudo se je opekla 3letna hčerka posestnika v Brezovici Marija Stojer, ki je je sukala okoli ognjišča, kjer so kuhali jed za prašiče. Vnela se ji je obleka in je dobila hude opekline po telesu. B Odnesel aktovko s tisočaki. V noči na torek je neki uzmovič vlomil v trgovino Ivana Sedlarja v Linhartovi ulici št. 4 ter vkradel 1 aktovko, v kateri se je nahajalo gotovine 2400 Din. Storilcu so policijski organi na sledu. B Dalmatinski krošnjarji. Nekateri dalmatinski krošnjarji so se čez praznike požurili ler pridno krošnjarili po hišah in ljubljanskih gostilnah, dasi je lo v Ljubljani sploh, sicer pa med nedeljskim počitkom povsod prepovedano. Nekaj teli nadležnežev je policija ustavila in jim pobrala njihove krošnjarske torbe ter jih izročila mestnemu načelstvu v postopanje ra.li prestopka po krošnjarskem patentu. B Tatvina v gledališču. V zadnjih dneh je neznan storilec na zaodrišču opernega gledališča iz projektorja ukradel 2 visokovatni žarnici v vrednosti okoli 3000 Din. Gelfe * Dar Nj. Vel. kraljice. Kolu jugoslovanskih sester v Celju je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila nakloniti 5000 dinarjev. * Seja mestne občinske uprave bo v ponedeljek 13. t. 111. ob 18. v posvetovalnici. * Primorski večer. Podružnica »Soče« v Celju priredi v soboto 11. t. 111. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma primorski večer z bogatim sporedom in plesom. Vse narodno občinstvo je vabljeno. * Opozorilo gostilničarjem. Sresko načelstvo razglaša, da bodo v prihodnjih dneh vpoklicani rekruti ter da je gostilničarjem in prodajalcem alkoholnih pijač strogo prepovedano v času od 15. aprila opoldan do 19. aprila opoldan dajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače. * Tujci v marcu. Pretekli mesec je obiskalo Celje 933 tujcev s 1037 prenočninami. Po državni pripadnosti je bilo 727 Jugoslovanov, 108 Avstrijcev, 32 Cehoslovakov, 20 Nemcev, 11 Italijanov, 9 Madžarov, 8 Rusov, 4 Poljaki, 3 Francozi, 2 Američana, 2 Kitajca in 1. Bolgar; po poklicu je bilo 317 trgovskih flotnikov, 106 delavcev, 63 dijakov, 50 uradnikov, 31 obrtnikov, 12 zdravnikov, 9 advokatov, 9 industrijcev, 270 pa jih je bilo brez poklica. * Borza dela v Celju išče 6 hlapcev h konjem, 4 hlapce li govedu, 2 kravarja-svicarja. 2 koči-jaža, 1 viničarja, 1 sadjarja, 3 poljske delavce, 1 mizarja, 1 kolarja, 3 sodarje, 2 predilca in ko-dralca žime, 1 krojača, 1 brivca za Split, 2 čevljarja, 1 raznašalca kruha, 1 sladoledarja, 1 hišnega hlapca, 8 navadnih delavcev, 2 mizarska ter po 1 kovaškega, sodarskega, pekovskega, brivskega vajenca; 38 kmetskih dekel, 3 poljske delavke, 1 hotelsko kuharico, 1 gostilniško kuharico, 3 kuhinjske služkinje, 1 hotelsko sobarico, 1 perico, 2 natakarice, 1 tovarniško delavko, 5 kuharic, 21 služkinj ter 1 šiviljsko vajenko. * Kocbekov doni na Korošici bo tudi prihodnji teden odprt in oskrbovan, če se do nedelje prijavi zadostno število smučarjev, ki bi po nekaj dni ostali. * Velikonočno streljanje zahtevalo svoje žrtve. Pri velikonočnem streljanju je eksplodiral 21-letnemu posestnikovemu sinu Pušniku Francu v Jelcah v bližini Dobja pri Planini dinamitni vžigalnik v levici in mu jo razmesaril. — 17-lel-ni Stančič Avgust s Huma na Sotli, steklar v Straži pri Rogatcu, si je pri velikonočnem streljanju s pištolo ustrelil v levico in si težko poškodoval roko v zapestju. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. * Nezgoda. 21-letni posestnikov sin Kovač Anion iz Loč pri Konjicah se je pred dnevi vsekal s sekiro v levi kazalec. Ker se je v rani poja- vi I o zastrupljen je, je moral v celjsko bolnico. * Izgube in najdbe. V mestu je bilo izgubljeno: ženski predpasnik iz črnega klota, ženski lornjon, obrobljen s črno roževino, vreden 130 Din ter 6 bankovcev po 10 Din. Najditelji naj oddajo stvari na policiji. — K posestniku Ograjenšku Martinu v Veliki Pirešici št. 13 se je zatekla kakih 12 mesecev stara lovska psica, 'pepelnate barve. Dobi se pri posestniku. 111 Vse gg. upravitelje osnovnih in meščanskih šol na ozemlju bivše mariborske oblasti, ki še niso db poslala izpolnjenih formularjev poročil o prireditvi 11:1 svoji šoli tekom »Tedna narodnega zdravja«, naj to nemudoma store v do-poslamih jim franki ranih zavitkih, ker moramo statistiko predložiti na merodajnih mestih. Prosimo, da store lo sigurno najkesueje do 15. aprila t. 1. — Vodstvo Zveze kulturnih društev v Mariboru. 111 Red bogoslužja za pravoslavni Uskrs. Za pravoslavno vstajenje bodo v pravoslavni kapeli v Mariboru sledeči obredi: na veliki četrtek ob 18. uri 'bedenje, čitanje 12 evangelijev; na veliki petek ob 16*30 večernje s polaganjem plaištanice; na veliko soboto ob 16*80 večernje; na nedeljo (Uskrs) ob 4. uri zjutraj jutranje in takoj po kratkem presledku liturgija; na velikonočni ponedeljek ob 9*80 liturgija. m K baletnemu večeru Grmitove. Na baletnem večeru ruske plesalke Ksenije Gnmtove v Narodnem gledališču dne 15. t. m. bo nastopil tudi prvak beograjskega baletnega zbora g. Anailoiij Žukovskiij. 111 Koncert tria Brandlove. Koncert tria ge. Brandlove bo v našem gledališču v soboto, dne 18. I. m. Trio bo nastopil s popolnoma novim sporedom. •m »Začarana žaba«. Tako je naslov pravljične igre, ki se bo kot druga otroška predstava v tej sezoni vpnizoirila v našem gledališču. Igro, katera se bo predstavljala s plesom, petjem in godbo, je napisal hrvaški pisatelj Stijeipan Široki, glasbo pa ji je zložil dr. B. Škota. Premiera bo v kratkem. Režira Hinko Tomašič. Nova trgovina L. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj, mast, riž, olje, moko in vsa druga živila. * lt)05 m Protestno zborovanje čevljarjev, V torek zvečer so v hotelu »Halbwidek zborovali mariborski čevljarji, katerim so se pridružili tudi stanovski zastopniki iz Celja, Konjic, Ljutomera, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, zboru pa sta prisostvovala tudi tajnik zbornice za TOI dr. Pretnar in obrtmo-zadružni inšpektor Založnik. Čevljarji so protestirali proti ustanovitvi popravijalnice tvrdke Bata. Včeraj se je v tej zadevi zglasila posebna deputacija čevljarjev pri mestnem županu. m O položaju tekstilne industrije v Jugoslaviji bo priredila mariborska Jugoslav.-česko-slov. Liga predavanje v petek dne 10. aprila ob 20. uri v klubski sobi hotela »Orel«. Govoril bo o tem, zlasti za Mariborčane zanimivem predmetu, ki je aktualen prav sedaj 1 ozirom na sklenjeno trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, znani gospodarski strokovnjak gosp. Filip U ra I n i k, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. Vstop je vsakomur prost in so vabljeni vsi, ki se zanimajo za javna vprašanja, zlasti pa za naše narodno gospodarsko stanje ob meji. Začetek točno ob 20. uri. Vhod iz velike dvorane. 111 Koncert Pavle in Majde Lovšetove. Kakor smo že poročali, bosta v petek, dne 10. t. m. v veliki kazinski dvorani nastopili koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova iz Ljubljane in njena hčerka Majda. Poleg ljubljanskega sporeda bo ga. Lovšetova zapela tudi Ostercevo »Morsko pesem«. Vstopnice se že dobe. m Koncert baritonista llalabaiia. V ponedeljek, dne 13. I. m. bo nastopil v veliki kazinski dvorani prvi banitonisl graške opere Aleksander Bala banov, ki je v Mariboru ze dobro znan izza gostovanja v tukajšnjem gledališču. Vstopnice se dobe od danes dalje na običajnih mestih. 111 Prva letošnja dirka »Poštele«. Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju bo priredilo v nedeljo, dne .12. I. m. prvo letošnjo kolesarsko dirko. Stalit bo ob 14. uri pni gostilni Boste v Spodnjem Radvanju. Dirkalo se bo do Slovenske Bistrice in nazaj. Po dirki bo razdelitev daril in veselica. 111 Dramska prireditev »Krekove mladine«. »Krekova mladimi« v Darlboru bo vprizorila v nedeljo, dne 12. t. m. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke Petrovičevo dramo »Duše . Drama je verna slika kmečkega življenja; v močni oderski sili nam prikazuje spor v družini, ki vodi do katastrofe. Pred vprizo-nitvijo bo predavanje: »-Zakaj silijo kmečki fantje in dekleta v mesto. Igra se bo vprizorila tudi po deželi. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 111 Zborovanje Kmetijske podružnice za Maribor i n okolico. Kmetijska podružnica za Maribor im okolico bo zborovala v nedeljo, dne 12. t. 111. v učni sobi vinarske in sadjarske šole. Ob tej priliki bo g. prof. Franjo Vojsk predaval o Irsuičarstvu in cepljenju trt strokovnjak g. Bregant pa bo praktično pokazal načine pravilnega cepljenja. Začetek zborovanja bo ob 9. uri dopoldne. Vabi se posebno mladina. m »Radikalna kura« na Pobrežju. Pobirežk i dijaki bodo viprazorili v nedeljo, dne 12. t. m. ob 19. uri pod okriljem Sokola im »Zarje« spevoigro »Radikalna kura«. Vstopnice se dobe pri br. Renči ju. 1 m Smrtna kosa. V Rogatcu je v 82. letu starosti umiri pose stoik Franjo Trafenik, oče mariborskega restavratorja in kavarnarja Frančka Trafenifca. Pokopali so ga včeraj. V torek pa je v Mariboru umrl 17-letui učiteljiščnik Celestin Hauptman, ki ga bodo pokpali jutri ob 15-30. m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil radi deževnega vremena bolj slabo in le srednje obiskan. Bili so na trgu samo 3 vozovi krompirja in čebule, 2 voza lesnih in lončevinastih izdelkov in le krog 300 glav perutnine. Sena je bilo 12 voz, otave 2, slame 1. Cene so po praznikih 111 vsled slabega vremena splošno padle. Seuo je stalo 85 do 110 Din, otava 95 do 120,'slama pa 60 do 100 Din 100 kilogramov. m Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od 1. do 7. aprila sta v Mariboru obloleli samo dve osebi, za nalezljivimi boleznimi, in sicer ena za škrlatinfco in ena za šenom. Umrl ni nihče. 111 S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo samo 55 živali. Prodajali so se 7 do 9 tednov stari po 100 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari 300 do 350 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 500 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 600 Din. Meso je stalo: kg žive teže 8 do 9 Din, mrtve 11 do 12 Din. Prodanih je bilo 37. m Padec 9 podstrešja. V torek je padel s podstrešja Avgust. Pečemik in si zlomil levo roko ler nalomil več reber. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek, ki ga je tudi prepeljal v bolnico. m Nesreča pri velikonočnem streljanju. V Ranci pni Pesnici je pri velikonočnem streljanju možnar tako ožgal 29tetnega Rudalfa Lenarta po glavi in ipo rokah, da je moral v mariborsko bolnico. m Nezgoda pri delu. Včeraj zjutraj je 17-lel-neniu, v Slovenski ulfici 24 stanujočemu trgovskemu vajencu Andreju 1( o gl er ju padel sod na levo roko in mu odtrgal del mezinca. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek. mi Napad v št. liju. V bližini Št. lija v Slovenskih goricah so na velikonočni ponedeljek ponoči. domači fantje napadli posestniškega sina Alojzija Slaaiiča in ga tako pretepli, da so mu zlomili levo roko in z noži prizadejali več ram telesu. Slaaiiča so potem pripeljali v htkaj-jo bolnico, napadalce pa aretrali. Pri včerajšnjem zaslišanju so zaprti fantje povedali, da so se zmotili in da so hoteli napasti nekoga drugega. 111 Aretacije. V torek je bul v Mariboru aretiran samo Franc A. in sicer radi potepuštva. Franc B. pa se je sam zglasil na polieiij in zaprosil za odgon v domačo občino. 111 Tatvina dveh koles lz veže gostilne Julija Vernika na Tržaški cesti je neznanec v noči od ponedeljka na torek ukradel dve kolesi znamke »Waffenrad<, prvo, vredno 1500 Din, je bilo last gostilničarja, drugo vredno 700 do 800 Din pa mehanika Draga Trabija. Tat je prišel čez zid na dvorišče in v vežo, ter je po isti poti odnesel tudi obe kolesi. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 9. aprila: »Življenje je lepo«. Red A. Potek, 10. aprila: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 9. »Luiza«. Red C. Petek, '10. aprila: Zaprto. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE. Četrtek, 9. aprila ob 20. uri: »Cirkuška princesa.:, ab. B. ibar obsojen na 10 lei robije Celodnevna razprava proti je hotel Ljubljana, 8. aprila. Danes ob 8'30 se je pričela pred nabito polno dvorano obravnava proti samskemu posestniku Ivanu Hribarju iz Goričice pri Ihanu, rojenemu leta 1890 v Ihanu. Obravnavi je prisostvovalo zlasti mnogo Domžalčanov med njimi tudi domači župnik Kepec. Zanimanje domačinov za potek obravnave je bilo tako veliko radi tega, ker je bil obdolženec bajtarjev sin. ki je bil po vojni še brez premoženja, a si ga je znal v kratkem toliko pridobiti, da velja sedaj za bogataša. Pridobil si je Hribar svoje veliko premoženje z gostilno, trgovino z mešanim blagom in špiritom, za kar pa ni imel obrtnih pravic in je bil v zadnjih letih 14 krat kaznovan. Vlagal je vedno znova rekurze in tako so se te afere vlekle v nedogled. Hribar je bil do zadnjega časa strasten političen strankar in je imel ljubavna razmerja s številnimi ženskami. Obdolženec je srednje velike, suhe postave, navzgor počesanih las, kratkih brk in nosi ičipalnik. Oblečen je v zeleno, zmečkano, karirasto obleko, govori s tihim, mestoma komaj slišnim glasom, in dela vtis vaškega inteli-genta. Senatu je predsedoval nadsvetnik Mladič, sosodnika sta bila gg. Avsec in Miillcr, državno tožilstvo je zastopal Branko Goslar, obtoženca dr. Pran Novak, zasebno udeleženko pa dr. Krivic kot namestnik dr. Žvoklja iz Kamnika. Po uvodnih formalnostih je prebral državni tožilec naslednjo obtožnico: Obtožnica Obdolženec je imel že sedem let znanje s 35-letno Ivanko Kavko. Pred petimi leti sta začela ljubavno razmerje, a se kmalu nato sprla, ker je Kavkova uvidela, da jo obdolženec le vara, saj je imel razmerja tudi z drugimi dekleti. Ta razdor med obema je trajal skoraj dve leti, nakar sta se lansko poletje zopet sprijaznila, kar ni ostalo brez posledic. Svojo nosečnost je sporočila obdolžencu, ki pa sprva njenim zatrjevanjem ni verjel. Ko pa je Kavkova obdolžencu to vest tudi pismeno sporočila in mu potem še ustno znova zatrjevala, da je v resnici noseča, je uvidel, da je v zagati in jo je začel nagovarjati, naj bi odpravila svoj telesni plod. Kavkova obdolženca ni ubogala, temveč se je v sporazumu z njim 21. septembra odpeljala v Ljubljano k primariju dr. Zalokarju, da bi od njega zvedela, če je resnično noseča. Dogovorila se je z obdolžencem, da se tega dne ob 18. uri setaneta v gozdičku pri Ihanu, kar se je tudi zgodilo. Kavkova je obdolžencu ob tej priliki povedala, da je zdravnik dr. Zalokar ugotovil njeno nosečnost, nakar jo je obdolženec speljal bolj v samoto, jo začel poljubovati in nagovarjati. Kavkova se mu je res zopet udala, nakar je obdolženec vzel v roke ostro rezilo, verjetno britev, in z njo nedolžno žrtev strašno razmesaril. • Prizadejal ji je po izvidu dr. Suherja 11 ureznin po rokah in obrazu. Od teh pa je bila težka in smrtnonevarna 15 cm dolga ureznina v višini ščitnega hrustanca, ki ji je prerezal tudi grk-ljan. Sreči je pripisovati, da niso bile prerezane tudi velike arterije, ker bi bila v tem primeru smrt radi Izkrvavitve neizogibna. Prerez grkljana je bil združen s silnimi bolečinami in poškodba sama prizadejana z izredno brutalnostjo. Krvoločnega napadalca se je Kavkova končno ubranila s tem, da je napela vse svoje sile, pahnila ga od sebe in zbežala. Bila Je še toliko pri zavesti i'i moči, da si je zavezala s pleteno jopico vrat in nato prišla do gostilničarke Frančiške Urbanije, ki ji je kratko opisala krvavi dogodek in jo prosila, naj ji pripravi konja, ki bi jo odpeljal k zdravniku. Iz strahu pred obdolžencem si pa ta ni upala ustreči njeni prošnji, pač pa jo je peljala z Luko Pajerjem k Dioniziju Lenčku, ki je Kavkovo spravil v posteljo, sam pa se odpeljal po zdravnika dr. Kremžarja v Domžale. Ta je res kmalu prišel, ihanskemu »kralju na Betajnovi« - Ivani Kavkovi, katero umoriti, mora plačati nad 62.000 Din ^oicvau/c po zvezcZi večernici poškodovanko zašilo obvezal in odredil njen prevoz v ljubljansko bolnico. Obdolženec Hribar priznava, da je imel s Kavkovo intimno razmerje in da se je z njo po povratku od zdravnika iz Ljubljane sestal, zanika pa, da bi jo nagovarjal k odpravi telesnega plodu. Hribar in njegova žrtev. 41. Deček in deklica sta jih nežno gladila po mehki grivi in jim delila sladkorčke, katere sta hlastno grudili. »Ali jih ne bi malo zajahali?« je menila Danica. Dušan je bil s predlogom zadovoljen in vsi trije, deček, deklica in čučiruči so si izbrali vsak svojega šimeljčka, sedli nanje in v veselem diru odbrzeli naprej. To vam je bila prijetna in zabavna dirka! Glede krvavega dogodka v samotnem gozdičku se zagovarja, da ne ve ničesar in poudarja, da se od onega trenutka, ko je krenil s Kavkovo proti gozdu, ne spominja, kaj je počel in da se tudi ne zaveda, da bi z njo občeval. Poudarja, da se mu je začelo mešati v glavi in da je dobil fiksno idejo, da je rezal orožnikom glave. Ta zagovor je seveda gladko izmišljen in po podatkih preiskave tudi docela ovržen. Nedvomno je, da je obdolženec svoj načrt temeljito premislil in da se je hotel na vsak način rešiti obveznosti nezakonskega očetovstva. To dokazuje zlasti okolnost, da je Kavkovo sprva nagovarjal, naj odpravi telesni plod in da jo je po tem brezuspešnem nagovarjanju skušal celo pripraviti do poroke z Luko Mezekom, pri čemer ji je celo svetoval da se mu lahko uda. že to postopanje zadostno osvetljuje njegov značaj, saj priča jasno, da ni imel nobenih resnih ženitnih namenov in da je Kavkovo le nizkotno zlorabljal. Ko je uvidel, da so vsa ta njegova prizadevanja izjalovila, se je odločil k najbolj radikalnemu sredstvu — usmrtitvi. Da si je ta načrt resnično zamislil, je razvidno iz tega, da je Kavkovi pred odhodom v Ljubljano naročil, naj se vrne domov šele ob 18. in ne že ob 17., ker je takrat še presvetlo, in da jo je tudi naprosil, naj svoji sestrični ničesar ne omeni o potovanju v Ljubljano kakor tudi o dogovorjenem sestanku. Ta sum potrjuje tudi po Kavkovi izpričano dejstvo, da jo je obdolženec ob povratku v Ljubljano ponovno vprašal, če je med potjo iz Ljubljane koga srečala iz domače vasi, da jo je zapeljal v samoten gozdič, ji tamkaj velel odstraniti naglavno ruto, ki jo je imela navezano pod vratom, in nato še ovratno verižico in da ji je končno odvezal celo v bližini vratu se nahajajočo bluzino pentljo, da je njen vrat posta) popolnoma prost, o vsem tem je pač jasno, da je imel odločen naklep usmrtiti Kavkovo. Obdolženec trdi, da je bil' ob času zločinstva v takem duševnem razkroju, da se prav nič ne spominja na potek dogodka. Toda podatki preiskave kažejo jasno, da si je nezavestno ravnanje izmislil. Kavkova je namreč izpovedala, da je obdolženec na sestanku govoril čisto pametno in da ni pri njem opazila niti najmanjše zmedenosti. Značilno je tudi, da je obdolženec celo iz preiskovalnega zapora skušal vplivati na priče, da bi izpovedale, da so se v zadnjem času opazili pri njem znaki abnormaJ.nossti, da se je čudno obnašal in dajal nerazumljive odgovore. To okolnost je potrdil pod prisego priča Jakob Gregorin, ki je izpovedal, da mu je obdolženec 27. novembra pri jetniškem raportu izročil pismo z naročilom, da ga preda njegovemu bratu Valentinu. To pismo je Gregorin prebral obenem z Ivanko Keršmančevo in v njem je obdolženec apeliral zlasti na domače, naj dobro govore zanj pri sodišču in izpovedo, da je bil že doma neumen, da se mu je večkrat mešalo v glavi in da je razbijal in razmetaval razne stvari. V tem pismu je obdolženec celo povdarjal, da bodo vsi, ki bodo zanj ugodno izpovedali, prejeli lepo nagrado. Nadalje je obdolženec skušal pripraviti domačine tudi do tega, da bi Kavkovo pregovorili, naj mu vse odpusti, ker je pripravljen poročiti jo, kar je pač najboljši dokaz, da svoje dejanje prikrito dejansko priznava. Sicer pa pričajo tudi kazenski predpisi, da je obdolženec nasilen človek, ki je zmožen prizadejati vsakomur največje zlo, obenem pa tudi oblasten in ohol, da se ga boji vsa okolica. Natolcevanje Hribar je tudi obdolžen, da je 29. avgusta lani vložil na Dravski žandarmerijski polk v Ljubljani zoper domžalska orožnika Franca Skoka in Vida Ambrožiča prijavo, v kateri ju je dolžil, da ga neupravičeno šikanirata, grdita pri oblastvih, da sta mu sovražna in da postopata z njim pristransko, ju torej glede njih uradnega poslovanja javno oklevetal. Obtoženec vztraja pri tem, da je vsebina prijave resnična. Toda uradna disciplinska preiskava je ugo- tovila, da so bili vsi očitki le prosto natolcevanje. Zasliševanje obtoženca Predsednik: Ali se čutite krivega? Priznam, da sem storil Kavkovi veliko krivico, nisem ji pa tega mislil storiti in se svojega dejanja tudi ne zavedam. Hribar jr nato pripovedoval, da ni nagovarjal Kavkove k odpravi telesnega plodu. Lahko je mogoče, dr ji je razgalil vrat, ko sta sedla v gozdičku na travo, a se ne spominja. Ko je zagledal po njivah priti neke luči, ga je zapustil spomin. Zdelo se mu je, da je s Kavkovo doma, da mu je odštela 500 Din, da sta prišla dva orožnika in jima je rezal glave. Ne ve niti, kako je prišel na policijo v Ljubljano, kjer se je prijavil. Ve le toliko, da je taval po nekem močvirju in da je pal v vodo. Britve ni nikdar nosil pri sebi, le mal nožič, s katerim pa po mnenju izvedencev ni mogel zadati Kavkovi takih urezbin. Mešati se mu je začelo, ko je pri sosedu izbruhnil ogenj. Luči ga razburjajo zlasti od takrat, ko mu je orožnik Skok posvetil z električno lučjo v oči. Predsednik je bral akte, s katerih je bilo razvidno, da je Hribar tudi z drugimi dekleti počenjal isto kot s Kavkovo. Ko so zanosile, jih je navajal k splavu, potem jih pa pustil. Na neko ljubico je celo streljal skozi okno in jo ranil na glavi, za kar je bil 4 mesece v preiskovalnem zaporu in nato izpuščen radi pomanjkanja dokazov. Glede pisna, ki ga je iztihotapil iz zapora, je priznal, da je njegova pisava, vendar pa ne ve zanj in ga je moral pisati v velikem razburjenju. Leta 1907 ga je nekdo udaril z vilami po glavi, pozneje pa mu je nekdo vrgel kozarec v sence. Vsako jesen in spomladi je čutil bolečine v glavi, po 18 letih pa se mu je začelo mešati. Glede ropa izvršenega še pred vojno, radi katerega je bil obsojen na 8 let in je prestal le 5 in pol let, ker je bil pomiloščen in poklican k vojakom, je pripovedoval, da je vedno skušal doseči obnovitev procesa, češ da je nedolžen. Ugotovilo se je, da je samo protokolarno enkrat predlagal obnovitev, a še takrat brez pravega razloga. Zasliševanje prič Kot prva Je bila zaslišana Ivana Kavkova, preprosto kmečko dekle, oblečena v svetlo sivo obleko, s sivo svileno ruto na glavi. Pred zaslišanjem se je senat umaknil h kratkemu posvetovanju in je nato proglasil obravnavo za tajno. Ko je bila čez eno uro javnost zopet pri-puščena k obravnavi, sta bili najprvo zaslišani Frančiška Urbanija in Ivana Keršmanc, ki sta izpovedali v smislu obtožnice. Naslednje priče Janez Pirc, Ferdinand Pirc, Ivana Pire vulgo Taborska, France Miš, Terezija Miš, Peter Kokalj, France Gregorin in Leopold Miš so izpovedali, da se jim obdolženec večkrat ni zdel normalen. Odkar je izgubil neko večjo pravdo, je n. pr. govoril, da ima gozd na tri vogale, smreke s 3 do 5 vrhov, avto že piska, muzike pa ni, da je hotel kupiti Kolcaljevega konja, da ga bo imel za cirkus, ker ima 5 nog, da je videl procesijo dimnikarjev, da je metal krožnike po tleh in da je govoril, da ima polno krav v hlevu brez repov. Zdravnik dr. Trtnik, ki je služboval v Lukovici kot okrožni zdravnik, je izpovedal, da je bil obdolženec večkrat pri njem in da je kazal znake velike občutljivosti. Simptonov duševne bolezni ni opazil. Zelo zanimivo je bilo pričevanje Jakoba Gregorina, ki je opisal, kako je prisedel na voz h Keršmančevi in sta skupaj prebrala v obtožnici navedeno iztihotapljeno pismo. Predsednik senata je nato bral izpovedi Luke Pajerja, ki je izjavil, da je obdolženec hodil za njegovo ženo, ko je bila še dekle in da ga ima za slabega človeka, Dionizija Lenčka, ki je prav tako izjavil, da ima Hribarja za slabega človeka, ki je vsega zmožen, Luke Mezka, Katarine Lunarjeve in Pavle Lunarjeve, ki je izpovedala: »še sedaj sem mnenja, da je Hribar streljal name!« Po izpovedi Frančiške Pirčeve se je večkrat s Hribarjem sVegala in sprijaznila. Ko razmerje ni bilo brez posledic, ji je hvalil Bolharja, da je fest fant, ki naj ga ima rada, radi česar je postala mnenja, da ga. ji je hotel podtakniti. Brat Valentin Hribar je govoril tako tiho, da so ga komaj sodniki razumeli. Ivana Vojska je izpovedala, da je prišel k njej Hribarjev zaupnik Leopold Miš in ji je pravil, da bo poroka in da ne bo nič kazni, drugače pa zapor. Dobila je vtis, naj bi posredovala Hribarju v prid. Predsednik je nato bral izpovedi Janeza Kokalja, Ludvika Flerina, Andreja Lombarja, Matevža Ovseneka, Franca Kovača, Andreja Kovača, dr. Zalokarja, Franca Nakrsta, Franca Mežnarja, Franca Gregorina vulgo Piškarja, Ivana Hrastarja in dr. Suherja. Zanimiva je bila Flerinova izpoved: »Prepričan sem, da mi je Hribar podtaknil otroka. Ljudje govore, da je njemu podoben!« Priče Nakrst, Mežnar in Gregorin so izpovedale, da ne smatrajo Hribarja za abnormalnega. Izvedenca psihiatra dr. Gosti in dr. Robida sta v svojem izvidu navajala, da ima Hribar baje 12 nezakonskih otrok in milijonsko premoženje. Ko sta izvedenca opozorila, naj ne slepari napram njima, je dosledno vztrajal pri svojem zagovoru, končno pa navajal, da je samo za časa dejanja bli neumen. Vsi dokazi po njemu predlaganih prič so ničevi. Hribar ni božjastnik, ni histerik in ne alkoholik, Hribarjevo dejanje je bilo dobro premišljeno, je človek brez moralnega čuta, psihično manj vreden, zločinski tip, ki ni umoboien niti sedaj, niti ni bil ob izvršitvi. Prijava zoper domžalske orožnike Predsednik je nato bral še ovadbe ljubljanske policije in domžalske orožniške postaje, nakar je bilo dokazovanje ob 13. uri zaključeno in se je nadaljevalo radi drugega delikta, ki je trajalo do 14. ure, bilo prekinjeno za pol drugo uro in se je nadaljevalo do 17. ure. Zaslišana je bila cela vrsta prič. Govori in obsodba Državni pravdnik je zahteval obsodbo v smislu poiskušenega umora, poudarjajoč, da ne gre vera obdolženčevim pričam, od katerih so nekateri v preiskavi radi krivega pričevanja, dalje, da so ga psihiatri spoznali za popolnoma. normalnega in da je obdolženec iz preiskovalnega zapora priznal duševno ravnovesje v času dejanja s tem, da je vplival na priče, naj dobro govore, zanj, ker jih bo bogato nagradil. Zagovornik dr. Novak je dokazoval, da gre za težko telesno poškodbo v smislu 8 178, pobijal je mnenja psihiatrov in prosil za čim milejšo kazen. Dr. Krivic je zahteval za zdravljenje svoje klijentinje, dalje za odhod na zaslužku, za bolečine, za delanezmožnost in nezmožnost možitve 350.000 Din odškodnine. Senat je po četrturnem posvetovanju razglasil sodbo, da je Hribar kriv zločina zoper življenje in telo prestopka zoper čast ter da se obsoja skupno na 10 let in 1 mesec robije, na 1800 Din denarne kazni, na trajno izgubo častnih pravic, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in na odškodnino Kavkovi v znesku 62.190 Din. Obtoženca je obsodba vidno potrla. Ko sta ga paznika uklenila, je globoko pobesil glavo, rekel pa ni niti besede. Dvorana se je počasi praznila, ker je vsakdo hotel videti od blizu nekdaj mogočnega Hribarja. Hribar se je po obsodbi posvetoval v dvorani z zagovornikom in si pridržal pravico pritožbe. »Senzacije je konec!« je rekel nekdo zunaj na hodniku, ko je Hribar uklenjen, potrt s pobešeno glavo korakal v spremstvu stražnikov • skozi špalir občinstva. Prekmurje Novi župani. Razrešen je dolžnosti župana \ Nemfiavcih Oomba Jože! ter je prevzel mesto občinskega svetovalca, na njegovo mesto je ime-, novan občinski svetovalec Ktihar Štefan. — V Ivanovcili je razrešen dolžnosti župana Jaliiša Karel, na njegovo mesto pa imenovan Kodila Jožef. Murska Sobota. Grad grofa Szaparyja je prodan. Dolgo časa se je vlekla prodaja iega gradu. Orad s parkom (9 oralov zemlje), marof za malim gradom z štirimi orali zemlje je kupila občina Murska Sobota za 2,300,000 Din. Murska •Sobotn. V bolnišnico so pripeljali 25- 1 etn ega Jančar Avguština, mlinarja, ki mu je jermen v mlinu dobesedno odtrgal levo roko. — V bolnišnico so tudi pripeljali Pavčič Marijo dijakinjo, ki je tako nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila nogo. Za naše delavce. Zastopnik glavne direkcije državnega veleposestva Belje v Kneževu tio do 12. aprila nabiral pri Borzi dela v Murski Soboti delavce za to posestvo. Zato se reflektanti naj zglasijo pri Borzi dela. Ogenj v Tešaiivcih. Ogenj je uničil skedenj Benka Ludvika. V skednju se je nahajala velika mlatilnica in dingo gospodarsko orodje, ki je vse pogorelo. Škoda je zelo velika, ati, kakor smo informirani, je bilo vse zavarovano. Od tod se je ogenj razširil na sosednji Škrile-cov hlev, ki ga je popolnoma uničil. Skrilec je reven posestnik in škodo tem bolj občuti, ker ni bilo nič zavarovano. Rajlienburg Nesreča dveh kolesarjev. l’o nesrečnem naključju je prišel na Velikonočni ponedeljek oli prst mezinec Ivan Leskovšek sin posestnika in gostilničarja v H a,j lienburgu, ob koto pa krojaški pomočnik I. Tratnik istotako iz liajhen-burga. Do nesreče je prišlo na klancu in ovinku pri trgovcu g. L. Kržišniku. Gledališka prireditev Krčanov. V nedeljo 12. t. m. bodo gostovali člani krškega Sokola v Sokolskem domu v Rajhenburgu z melodiozno opereto »Mežnarjeva Lizika«. Opereta je doživela nedavno v Krškem velik uspeli. Režija je v rokah strokovnega učitelja I. Žabkarja. Kdor se hoče pošteno razvedriti naj pride! Soholsivo Vsem župnim edinicam. Glasom sklepa župnega občnega zbora se bode vršile namesto zleta župne tekme na orodju in tekme v lahki atletiki za oboji naraščaj ter člane in članice v mesecu aprilu oziroma v jeseni. Župno načelništvo je določilo, da bodo župne tekme na orodju za naraščaj v nedeljo 19. aprila in za članstvo 26. aprila t. 1. Vse župne edi-nice morajo svoje tekmovalce oziroma tekmovalke prijaviti načelništvu najkasneje do 12. aprila t. 1., ker se poznejše prijave ne bodo vzele v poštev. Da ne bo s pripravami nepotrebnega dela, naj bodo prijave točno izpolnjene. Tekmovalno vrsto članov, članic, moškega in ženskega naraščaja je treba označiti posebej z zaporednimi številkami. Društva, ki nimajo za to tekmo nobenih tekmovalcev oziroma tekmovalk, naj vrnejo prazno priglasnico. Savezno načelništvo je obvestilo župno načelništvo, da se Savez Sokola kraljevine Jugoslavije udeleži mednarodne tekme za svetovno prvenstvo posameznikov, ki bo 11. in 12. julija t. 1. ob priliki 53. zleta francoskih gimnastov v Parizu. Brate tekmovalce, ki bi se z uspehom mogli udeležiti savezno izbirne tekme, izbirna tekma bo 12. maj t. 1. v Ljubljani, Je treba priglasiti župnemu načelništvu najkasneje do 1. maja t. 1. V prijavi je treba navesti: ime in priimek, članstvo društva, rojstne podatke in poklic. V nedeljo 12. aprila t. 1. bo na Taboru seja zbora društvenih načelnikov točno ob 9. uri dopoldne. Po seji se bodo predelale proste vaje za praški zlet. Udeležba načelnikov In načelnic vseh župnih edinic strogo obvezna. Zdravo! lug. Ahačič: Spl ošsia načela za pihanje domače živine ii. V začetku pitanja, posebno Je je živina suha ali zgarana, dajejo krmo, ki vsebuje mnogo beljakovin. V tej krmi pride na 1 kg beljakovin ca. 6 kg ostalih prebavljivih krmnih sestavin. S tem dosežejo dober razvoj beljakovinastega tkauičja, ki pri tem lažje nabere v sebi večje mastne plasti. Pri takih živinah začnemo pitanje navadno z 2 do 4 tedne trajajočim pred-pitanjem. Žival dobiva krmo, ki vsebuje na 1000 kg žive teže 12—15 kg prebavljivih snovi, med njimi beljakovin v razmerju 1 :6. Hranilno vrednost te krme nato postopoma zvišujemo in obenem znižujemo množino beljakovin, dokler ne dobiva žival po tem roku vse krme, določene na pitanje. Pri dobro rejenih živalih traja to predhodno pitanje le 8 dni. Katera krma vsebuje največ beljakovin? Največ beljakovin je v krvnih in mesnih mokah in v kvasu. Krvne moke so se v vseh slučajih dobro obnesle, mesne moke pa najbolj v pre-šičereji. Govedu, drobnici iu konjem smrde. Ce hočemo govedo krmiti z mesnimi mokami, mo-roma krmi dodati začimbe, ki zakrijejo njihov parmezanast duh. — Za naše kraje prihaja v poštev večinoma le rastlinska beljakovina. Beljakovine vsebuje vsaka zelena rastlina. Zrela, mlada, sveža rastlina jih vsebuje največ. Nezrele, premlade rastline vsebujejo deloma mesto beljakovin njim sorodne, manj komplicirane snovi — amide. Ti se sicer udejstvujejo pri presnavljanju krme na podoben način kakor beljakovine, vendar so manj vredne. Amidi nastanejo iz beljakovin tudi pri pokvarjeni in po-kipeni krmi. 1’ ra v stare rastline vsebujejo manj beljakovin od svežih. Kar se tiče posameznih rastlinskih delov, vsebujejo semena, listje in cvetje največ beljakovin, stebla pa najmanj. Ker še pri spravljanju sena najlažje zgube ravno ti deli, vsebuje zelena krma (paša!) mnogo več beljakovin od sena. Izmed naših rastlin vsebuje največ beljakovin stročevje, detelja in žito. Pri pitanju živine prihaja v poštev kot beljakovinasta krma: Žitni otrobi in pivovarniške tropine (za pivovarniško okolico), detelja ni dobra zelena krma. Mnogo beljakovin vsebujejo tudi stranski produkti oljue industrije (mastna semena). Vloga mašč pri pitanju domačih živali. Kakor beljakovine vsebuje vsaka zelena rastlina tudi mašče (masti iu olja). Največ jih je v mastnih semenih in njihovih tropinah. Za nas so ta semena, v kolikor jih ne produciramo sami, kakor tudi ostali odpadki oljnih indust.-ij Gospodarske vesti X Ukspozitura češkoslovaško - jugoslovanske trgovinske zbornice v Beograda. Novo ustanovljena češkoslovaško - jugoslovanska trgovinska zbornica v Pragi namerava že v najkrajšem času otvoriti v Beogradu svojo ekspozituro. X Svoboden uvoz našega krompirja v Avstrijo. Na podlagi odredbe avstrijske vlade je dovoljen svoboden uvoz našega- krompirja v Avstrijo. S tem v zvezi je avstrijska vlada preko našega poslanika na Dunaju opozorila naše poljedelsko ministrstvo na činjenico, da se pri uvozu našega krompirja iz Jugoslavije ne izpolnjujejo določbe sporazuma z dne 9. januarja 1930 o uvozu in transitu svežega krompirja v Avstrijo, ki prihaja v poštev kot nositelj bacilov krompirjevega raka. Pošiljke prihajajo brez uverenja o zdravju in izvoru, ali pa so ta uve-renja nedostatna, oziroma brez nemškega teksta. Poleg tega jih izdajajo pogostokrat ogledne in kontrolne postaje, ki niso navedene v sezua-uiu postaj pooblaščenih za to službo. Avstrijska vlada je zaprosila, da se ti nedostatki odstranijo, nakar je naše poljedelsko ministrstvo sporočilo, da je mariborska ogledna in kontrolna postaja pooblaščena izdajati uverenja, kakor tudi ljubljanska kontrolna postaja. X Blagajna Banke za mednarodna plačilu. Dne 31. marca L 1. je znašala po bilanci goto* vina Banke za mednarodna plačila 1'9 milijarde švicarskih frankov. X Švicarski vzorčni velesejem v Baselu se vrši od 11. do 21. aprila t. 1. Posetniki velesejma dobijo švicarski vizum za polovično ceno, imajo pravico do 50% popusta pri vožnji nazaj. Pri švicarskem konzulatu v Zagrebu, kjer dobijo posetniki vizum, dobijo tudi brezplačno sejmske legitimacije. X Prevozna dovoljenja za pšenico v Belgiji. Da se izogne mahinacijam sovjetskega žitnega dumpiuga je belgijska vlada odredila, da se pred prevozom žitaric v zrnju preskrbi predhodno dovoljenje belgijskega ministrstva za trgovino. Dobave Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 6000 m jeklenih vrvi, 20 komadov Bosc.h-sveč in razne posteljnine. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave žični-kov in 20.000 kg livarskega grafita. Borzna poročila dne 8. aprila 1931 Devizna tržišča Ljubljana, 8. aprila. Amsterdam 22'825. Berlin 13*535—13-565, Bruselj 7-9157 Budimpešta 9-9127-9-9427, Curih 1094-10—1097 10, Dunaj 7-9916-8-0216, London 276-57, Ne\vyork 56'71 do 56-91, Pariz 22!-60-223-60, Praga 168-27 do 169-07, Stockholm 1521-70'—1525-76. Trst 297-89 do J98-0G. Zagreb, 8. aprila. Amsterdam 22-2250 bi., Dunaj 799-16-802-16, Berlin 1354—1357, Bruselj 791-57 bi., Budimpešta 991-27—994-27, London 276-17-276-97, Milan 296-936-298-936, Newyork ček 56-71-50-91, Pariz 221-60-223-60, Praga nepotrebni, ker nam zadoščajo tropine našega žita. Izmed vsega žita imata največ masti ko-r’~» in oves. Mašče v krmi ustvarjajo 2-2 do 2-44-krat toliko živalske masti kakor ista množina prebavljivih in polnovrednih ogljiki vik hidratov. Izmed vseh krmnih sestavnih delov tvorijo torej največ masti mašče. Vendar ne sme biti v krmi preveč mašč, ker zmanjšajo, znižajo sicer živalski apo-tit in s tem izrabo celokupne krme. Krma .a g -^o in a drobnico naj vsebuje na 1000 kg žive teže 0-7 do 0-8 kg mašč in le izjemoma 1 kg. Znano je, da se nakupičijo nekatere masli in nekatera olja deloma nespremenjena v živalskem telesu in da povzročajo po svoji kakovosti izboljšanje ali pa poslabšanje živalske masti. Krmljenje s semeni solučnice skupno s koruzo da najboljšo klavno živino. Krmljenje z grahom obenem s tropinami pa najslabšo. Ce pitan o n. pr. ovce s se, ni solnčnic in s koruzo, zgubi ovčji loj svojo trdoto in se da celo razmazati, kakor da bi bil zmes svinjske masti in govejega loja. Ogeršica pšeuičr:mi otroba-mi da srednje mehak loj, zmešane otrobe graha in pšenice n-arede loj srednje trd, amerikanski orehi z rž -nim zdrobo pa povzročajo, da je loj trd, krhek in zdrobljiv. Eventuelno š!. illjiv upliv krme preprečimo zlahka s tem, da ji primešamo nasprotno delujočo krmo. Pri prežvekovalcih upliva taka krma ugodno na kvaliteto klavne živine, ki daje mehak loj. Za prašiče pa uporabljamo krmo, ki da trdno, jedrnato sl i-nino. Zanimivo je, da ne upliva na kvaliteto masti le kn - temveč tudi zunanja temperatura. V mrazu je mast mehkejša, bolj tekoča. Toplot i je pa ugodnejša za tvorbo trdne masti. Ker je povprečna zunanja temperatura nižja od živalske temperature, so najbolj mehke one mastne plasti, ki leže tik pod kožo, medtem ko so mašče v drobovju in okrog ledvic trše. Iz istega vzr.ika imajo tudi divje živali bolj mehko, bolj oljnata mast kakor udomačene živali iste vrste, ki žive v toplem hlevu. Ta temperaturni upliv so v zadnjem času dokazali eksperimenti na prašičih. Trdnejša mast se tvori pri višjih temperaturah pač zato, ker so trdnejše mašče obstojnejše napram razkrajljivim, kvarnim h mperaturnim uplivom od mehkejših mašč. To nam tudi razlaga, zakaj so tako oljnate masti ptičev, rib in sesalcev, ki žive v mrzlih vodah. 108-27—169-07, Curih 1094-1(1—100710. Bukarešta 88-75—34-25. Beograd, 8. aprila. Amsterdam 22-8050 do 22'8#50. Berlin 13-5250—13-5550, Budimpešta 99P27—994-27, Dunaj 799-16—802-16, London 276-17—276-97, Milan 296-89—298-89, Newyork 56-71—56-91, Pariz 221-60—223-60, Praga 168-27 do 169 07, Curih 1094-10-1097-10. Curih, 8. aprila. Beograd 9-1280, Pariz 20-3225, London 25-2375, Newyork 529-375, Bruselj 72-225, Milan 27-19, Madrid 57‘30, Amsterdam 208-30, Berlin 123-68, Dunaj 73-02, Sofija 3 7625, Traga 15-3825, Budimpešta 90 575. Dunaj, 8. aprila. Amsterdam 285"21, Beograd 12-50, Berlin 169-37, Bruselj 98-89, Budimpešta 123-965, Bukarešta 4.2395, London 34-56, Madrid 78'80, Milan 37'28, Newyork 711-20, Pariz 27 815, Praga 21-0668, Sofija 5.154, Stockholm 190-40, Kopenhagen 190-10, Varšava 79'69, Curih 136-93. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 8. aprila. Drž. pa ni rji: 7% inv. pos. 88-75—89, vojna škoda i-..-. 423-75—424-50, vojna škoda kasa 42^75—424-50, vojna škoda april 423-50—424-50, vojna škoda dec. 423 d., 4% agr. obv. 51—52-50, 7% Bler. 82-375—82-75, 8% Bler. 92-93-25, 7% pos. hipot. b. 82-75 do 83'25. — Banke: Ilrvatska 50—60, Prašte-dioua 920—922-30, Udružena 174-176, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 66-50 d. — I n d u -s t r i j e : Šecerana Osijek 290—295, Trboveljska 313—316.. Slavonija 200 d., Vevče 133 d. Beograd, 8. aprila. 7% inv. pos. 88—89, Blaire 82-75-83, 7% pos. hipot. b. 82'75-83-25, 4% agr. obv. 51—52, 6% begi. obv. 68-25—68-75, vojna škoda 423-50—424. Dunaj, 8. aprila. Bankverein 16-15, Kreditni zavod 46, Dunav-Sava-Adria 14-76, Prioritete 88"59. Trbovlje 38. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 8. aprila. 7% Blaire 81'75—82‘50. Newyork, 8. aprila. 8% Blaire 91-75—92'50, 7% Blaire 81-75-£2'625. 7% pos. Drž., hip. b. 81-50-82-75. Žitua tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet : 6 vagonov pšenice, 3 vagone koruze. Novi Sad, 8. aprila. Koruza : sremska garant. 87-50—90, baška, ladja Dunav, Sava predčasno posušena 89—91. — Moka: baška št. 8 127-50—132-50. — Vse ostalo neizpreme-njeno. Promet: pšenica 22 vagonov, koruza 56 vagonov, moka 14 vagonov, otrobi 3 vagone. — Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta, 8. aprila. Tendenca: učvrščena. Promet: miren. Pšenica: maj 15-85—16 (15-99-16). — Rž : maj 12-35—12-50 (12-38 do 12-40). — Koruza: maj 12-55—12-60 (12-57 lioderna električna svetilna telesa v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione etc.) iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKTROINDUSTRIJA D. D. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 Telefon interurban 2314 983 do 12-58), julij 12-90—12-95 (12-95—12-96), trans, maj 9-97—10-— (9-97—10 —). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca na ljubljanskem tržišču mlačna: promet: 1 vagon bukovih plohov, 1 vagon bukovih hlodov. 1 angleški funt...............» , . . » ... » . . . » ... s 1 dolar 1 kanadski dolar . . 1 nemška zlata marka 1 zlat zlot................ 1 avstrijski šiling ...... » 1 bel 1 pengo......................... 1 braziljski milreis . . . 1 egiptovski funt .... 1 uruguajski pezos .... 1 argentinski pezo« . . . 1 turška papirnata lira . . j 00 albanskih f ranico v . . . 100 turških papirnatih piastrov 100 zlatih francoskih frankov 100 francoskih frankov ... 100 švicarskih frankov . . . 100 italijanskih lir .... 100 nizozemskih goldinarjev . 100 romunskih lejev 249’— 276-70 56-80 56-50 13-57 6-37 .3-— 793 > 9-92 > 5-25 > 283-80 j 43-30 > 1980 > 26-95 :> 1085-— » 26-95 » 1095-60 > 222-80 s 1095-60 » 298-20 » 2280-— „ . . . . > 33 80 100 bolgaivkih levov ................j, 41-25 100 danskih kron .....’. > 1519-__ 100 švedskih kron .................* 1521-— 100 norveških kron........................... 1519-50 100 požet.................................... 600-— 100 drahem................................... 73-60 100 češkoslovaških kron .... > 168-70 100 finskih mark........................> 143-— 100 lotonshih lat.......................> 1089-— Ti kurzi veljajo za cas od dne 1. do. dne 30. aprila 1931. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon- dori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih 'državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obraounavatui tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1931./1932. pri vseb državnih izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Conip. in 1% Državne hipotekarne banke, emitiranih v Ne\v Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Boosradu, 24. marca 1931., br. 11-34.222. Razglasi kraljevske banske uprave r. No. 3674/1. 928 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju Breškega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer; na banovinski cesti Ormož—Kamenščak-Ljutom er—Gornja Radgona—Gmurek za progo od km 5-00 do km 11-834. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 3(1 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 — Din kojkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsloženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oldastva, da niso bili obsojeni zbpg kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljeno-nosti), je vložiti najkesnejfe do 25. aprila 1931. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,*dne 7. aprila 1931. . Razglasi sodišč in sodnih oblastev Pred«. 5537—26/19—3. 938 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je Črtalo iz seznama zadružnih revizorjev gospoda Trošta Jankota v Mariboru. Predseriništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 31. marca 1931. Nc 1 854,31—4. c j—3—2 Amortizacija. Na prošnjo Matije Kladnik, rudarja v Hamborn a/Rhein, Auguststrasse 13, Nemčija, se uvede postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice Hranilnice in posojilnice na Raki, reg. zadr. z omej. zav. št. 31, v poimenski vrednosti po Din 1366'— reci: entisoč tristo šestdesetšest dinarjev, glaseče se na ime Reza Simončič vdova Jordan iz Gmajne št. 28. Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice v teku 6 mescev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sicer knjižica proglasila za neveljavno in bi se Matiji Kladnik ozir. okrajnemu sodišču v Krškem kot zapuščinski oblasti po Tereziji Kladnik, bivši vdovi Simončič in Jordan iz Gmajne št. 28, vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice št. 31. Okrajno odišče v Krškem, odd. I., dne 31. marca 1931. »j; T 11/31—3. 897 Amortizacija. Na prošnjo Hrast Marije, omožene Maver, v Ljubljani, Jegličeva cesta št. 5, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi v teku 6 mesecev od tega edikta svojo pravice, sicer bi se po poteku toga roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: lteverz direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani št. 1066, izdan z odlokom z dne 22. septembra 1928 št. 81675 čez kavcijo 3200-— Din. Deželno sodišeč v Ljubljani, odd. III., dne 13. marca 1931. Konkurzni razglasi Sa 8 81—4. 935 1M- Poravnalni oklic. Ihedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnice Vodlak Lizike, trgovke na Polzeli. Poravnalni sodttik: Tiller Fr., sodnik okrožnega sodami v Celju. Poravnalni upravnik dr. Laznik, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2 dne 4. maja 19 3 1. ob polenajstih. Rok za oglasitev do 2 5. aprila 1931. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. maja 1931. Sa 4/31—40. ' 931 {J5 Sklep. Poravnalno postopanje o imovini Rebolja Franca, trgovca in gostilničarja na Gmajni pri Krki štev. 18. Na predlog dolžnika se preloži narok za poravnavo na 1 7. a p r i 1 a 19 31. ob devetih iz razlogov § 46/2 p. p. Poravnalni predlog je nespremenjen. Okrajno sodišče v Višnji gori odd. I., dne 3. aprila 1931. * 895 S 6/30—11. 346 Odprava konkurza. Prezadolženec Dragar Bogomir, trgovec v Velenju. Konkurz, ki je bil razglašen s skepom opr. št. S 6/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139 k. z. Okrožno sodišče Celje, odd. T., dne 26. marca 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 441/7. 923a—2—1 Razglas o licitaciji Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 363/34 z dne 24. marca 1931. na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb oziroma dopolnitev I. javno pismeno ofertno licitacijo za dobavo in montažo sterilizacijske naprave v novi porodnišnici v Celju v skrajšanem roku na dan 28. aprila 1931. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih Novinak« in v »Službenih objavah« »Jugoslovana«. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 2. aprila 1931. •j. No. 4652/1. 926 Razglas. V smislu § 54 uredbe o izvrševanju oču-valnih odredb (Uradni list št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 3. marca 1931 prepovedano S o r p Ferdinandu, roj. 14. maja 1884 v občini Košaki, srez Maribor, levi breg, stanujočemu isto-tam na št. 318, viničarju, zahajati v krčmo za dobo 1 leta. Po § 268 kazen. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa mu postreže vendar z opojilom. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 31. marca 1931. Razne objave 939 Vabilo na X. redni občni zbor, ki ga bo imela SALUS D. D. V LJUBLJANI v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 10, v četrtek dne 23. aprila 1931. ob 16. uri s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev bilance za leto 1930. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Razdelitev čistega dobička iz leta 1930. 5. Eventualije. Pripombe: Občni zbor je po § 19 družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice. Posest desetih delnic upravičuje do ene ga glasu. Delnice je treba založiti vsaj do 18. aprila 1930 pri družbeni blagajni. V Ljubljani, dne 8. aprila 1931. Upravni svet. * 940 Vabilo na 56. redni občni zbor, ki ga bo imelo KREDITNO DRUŠTVO KRANJSKE HRANILNICE v četrtek dne 16. aprila 1931. ob 15. uri v poslopju Hranilnice Dravske banovine prej Kranjske hranilnice, pritličje v Ljubljani, Kuallova ulica št. 9. Dnevni red: 1. Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Dopolnilna volitev odbora. 4. Nova volitev nadzorstvenega sveta. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Odbor. Po § 26. pravil je občni zbor sklepčen, če je navzočih 20 članov. Ce se to število ne doseže, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen ne oziraje se na število navzočih članov. 893-2—1 Likvidacija zadruge. Mlekarska zadruga r. z. z n. z je v likvidaciji. Upniki se pozivajo, da se -/.glase pri zadrugi. Sinur Josip, posestnik, Dečji vrh 11, 3rrvar Frane, posestnik, Sp. Jakubovje, likvidatorja. * 939 Objava. Izgubila se je evidenčna številka motornega kolesa št. 2—234 na poti Ljubljana— Kranj dne 31. marca t. 1. od 16. do 17. ure popoldne. Proglašam jo za neveljavno. Družba Diabolo Separator, podr. Ljubljana. 929 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo in tipno izpričevalo št. 3-39, izdano od mestne policije v Zagrebu na ime Ivan Petrovič, m ga proglašam za neveljano. Ivan Petrovič, s. r., Maribor. Aktiva Računski zaključek Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani za leto 1930 Čisla bilanca z dne 81. decembra 1930 Pasiva Gotovina: a) blagajna ....................... Din 18,671.344-85 b) žiro-račun pri Nar. banki . „ 10,807.681‘05 c) računi pri poštnih hranil- nicah Valute in devize Menice................ Vrednostni papirji: a) državni . . , , b) industrijski . , Dolžniki: a) denarni zavodi b) ostali . . Medsebojni računi centrale in podružnic Inventar . 1,01)8.42002 Din 31,623.245-50 „ 2,973.477-50 Din 43.443.846-11 „ 329,484.494-80 Din 112,814.64202 Nepremičnino.................... Dolžniki za prevzete garancije Din 32,361.486.67 Din P Din P 1 Delniška glavnica 12,000.000 2 Rezervni sklad 4,192.021 83 3 Pokojninski sklad 1.020.368 53 30,577.464 3,129.911 96,369.716 92 55 84 4 Vloge: a) hran. vloge na knjižice . Din 109,616.711-08 b) vloge na tekočem računu „ 253,569.910 98 363,186.622 Oti 6 Upniki: 34,396.723 a) denarni zavodi Din 21,572.070’07 b) ostali „ 137,721.257-91 159,293.328 58 6 Medsebojni računi centralo in podružnic Din 112,814.042-05 372,928.340 — 7 Prenosne postavko . V 2,113.244 76 8 Neizplačana dividenda 12.585 _ 384.113 5,661.600 40 9 Cisti dobiček : a) prenos dobička iz 1. 1929 . Din 24,652’75 b) dobiček za leto 1930 ... ;, 1,805.036.20 1,829.688 95 10 Upniki za prevzete garancije . Din 32,361.486*67 543,647.859 71 || 543,(5 47.859 71 Izguba Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1930 Dobiček Obresti (tekočih računov in hran. vlog) Plače in doklade.......................... Upravni stroški........................... Davki in pristojbine...................... Odpis inventarja in nepremičnin .... Dobiček (vštevši prenos iz leta 1929 Din 24.652.75)............................ Din P • • 35,68(5.485 27 1 5,634.504 30 2 • • 1,633.314 88 8 • • 601.636 07 4 289.769 91 6 1,829.688 95 45,675.389 38 V Ljubljani, dne 31. decembra 1930. Primerjali s knjigami in prilogami in našli v soglasju. Nadzorstveni svet: Avgust Martinčič s. r., predsednik; Dr. Anton Jelovšek s. r.. Evgen Legat s. r., Josip Burgar b. r., Martin Steblovnik s. r. Za ravnateljstvo : Kristijan Diefz s. r., ravnatelj; Franjo Erce s. r., podravnalelj. Za knjigovodstvo: Ciril Goi-majer s. r., pooblaščenec. 24.652 19,535.213 9 799.421 348.111 0,967.990 45,675.389 Prenos dobička i/. leta 1929 Obresti (tekočih računov in menic) Donos vrednostnih papirjev Donos nepremičnin Iznos bančnih poslov Objava. Glasom sklepa rednega občnega zbora, ki se je vršil 23. mar-ca bo izplačevala Zadružna gospod a raka banka aa leto 1930 9 /0 dividendo, t. j. Din (J*— na delnico, počen Si od 1. aprila dalje pri blagajnah centrale v Ljubljani fn njenih podružnicah na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru. Splitu in Šibeniku proti izročitvi kupona za leto 1930. V Ljubljani, dne 23. marca 1931. Upravni svat. €. M. Hemargue: 61 Pcf nazaj Roman (Copyriglit by Al, Fealure Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) »Vsi smo ga imeli radi, gospa Wessling.« Počasi je pokimala. Prenašala je laže, nego sem mislil. »Ali sta bila že dolgo poročena?« sem vprašal, da sem prekinil molk. »Ko je moral v vojno, sva se poročila.« Strela, sem mislil, potem sta bila skupaj samo tistih par tednov, ko je bil na dopustu. To je posebno težko, »škoda,« sem dejal v zadregi, ker mi ni padlo kaj bolj pametnega v glavo. »Tako dolgo ga ni bilo,« je odvrnila. »Pred letom dni je bil menda zadnjič,« sem premišljeval. »Da,« je dejala in pristavila; »Po tistem zadnjem njegovem dopustu je bilo tako dolgočasno, ko da je že eno leto mrtev.« Tako bo, sem si mislil, toda s tem nisem bil zadovoljen. Radi Wesslinga se ml je zdelo, da to ni v redu. še pred par tedni je bil poln domotožja po ženi in domu, zdaj je pa za njo že eno leto mrtev. Kar prav se mi ni zdelo, da Je ona tako mirna, zato sem dejal: »Tako zelo se je veselil —« »Da,« je odvrnila boječe. Naenkrat sem opazil v njenih očeh polno solz. Osramočen sem umolknil in začel razumevati, da mir in mir ni vedno eno in isto. Obrisala si je obraz in vstala, šla je po posodo. Potem me je vprašala, ali ne bi hotel kaj jesti. Nisem odklonil, ker človek je vedno lačen. Prinesla je cel krožnik ajdovih štrukljev. Od začetka so mi malo čudno dišali, ker na drugem koncu mize je še ležala Wesslingova ura. To je znamenje, da smo postali tu doma že mnogo mehkejši, ker zunaj bi kaj takega človeka ne motilo, sem si mislil. Zena je vzela stvari svojega moža, ki sem jih prinesel, in jih položila v priročni predalčnik. Tako se mi je zdelo, ko da bi bil Henrik šele zdaj prav mrtev. Po jedi je poiskala v omari zavoj smotk in jih položila predme na mizo. Bile so še izpred vojne. Henrik jih je pušil samo med dopustom. Spomnil sem se Bethkeja in sem vprašal, ali jih smem nekaj vzeti s seboj. Pokimala je in mi zavila v zavoj še klobaso, kruh in slanino. Peč brbota, kava je topla, vse tu je pa tako mirno. Naenkrat sem postal zelo utrujen in izdelan. Najraje bi se vlegel na zofo in prespal vse, kar me teži in česar ne morem z besedami izraziti. O, spati v zavesti, da je nekdo tu, tako miren in razumljiv ko ta žena, da hodi okrog, pospravlja s tihimi rokami, prestavlja in pogleda včasih k spečemu. Pred menoj je ležal zavoj. Moral bi iti, toda nisem se mogel ganiti. Naenkrat sem se zavedel, da me že ves čas, odkar sem prišel domov, zasleduje strah, neki polagoma žgoč, senčen strah pred tem, da se bodo naenkrat odprla vrata in da se bo zaletelo od zunaj noter nekaj Črnega, strašnega in me odtrgalo proč. Poskočil sem in se nehote ozrl na okna. Strašno mi je bilo v duši, toda po|zkusil sem, otresti se grozote, ki me je naskočila. žena je stala med podboji vrat. Svetloba je padala po njenih ramah. Soba za njo v večernem mraku je bila podobna izgubljeni domovini. »Smem še priti?« sem vprašal tako naglo, kot da bi bilo od tega mnogo zavisno. »Le pridite, kadar boste česa potrebovali,« je odgovorila in mi podala zavoj. Jestvine, ki mi jih je dala Wesslingova vdova, sem nesel svoji materi, potem sem pa pohajkoval po mestnih ulicah. Prišel sem do Holandskega bara. To' je že tretje zabavišče, ki je bilo v teku zadnjih treh tednov otvorjeno. Ko mušnice iz zemlje rastejo te stvari s svojimi pisanimi napisnimi deskami med vrstami hiš. Holandski bar je naj več j in naj finejši. Pred razsvetljenimi steklenimi vrati je stal portir, ki je bil podoben pol huzarskemu polkovniku, pol pa škofu. Močan kujon z zlato okovano palico v roki. Ostro sem ga pogledal — takoj je padlo vse dostojanstvo raz njega; s svojim krepelcem me je sunil v trebuh in se namuznil: »Salu, Ernest, stari ptičji strah! Komang-sava, kakor pravi Francoz.« Kako živi predsednik I Masaryk V češkem listu »Prlrodmi lekar« je objavil dr. Storoli-Mariena sledeči pogovor s predsednikom čehoslovaške republike Masarykom: »Ko sem se vrnil po vojni domov« (pripoveduje Masaryk), sem ves presenečen opazil, kako zelo so se postarali moji znanci in prijatelji. Takrat sem se domislil, da sem se moral postarati tudi jaz. Poznam star hrast, o katerem pripovedujejo ljudje, da je star nad 900 let. Kako mota o in Zdravo mora biti to drevo! Starost tega drevesa prav nič ne moti, anupak Se vedno poganja novo listje. Aid ne bi mogeT tudi človek doseči talce starosti ? Dočakati 100 let — to ne bi »rnelo biti nič posebnega. Jasno je, da se tako visoka starost ne da doseči a umetnimi sredstvi, pač pa je mnogo odvisno od tega, če živimo na solncu in zraku, če pametno jemo in pijemo, če nismo spolno botoi, predvsem pa, če delamo telesno in duševno. človek mora imeti celo skrbi, če hočo ostati zdrav, in nikdar ne sme izgubiti izpred oči živega st lik a z življenjem in interesa za življenje. Mi merimo življenji navadno le po dolgosti, nikdar pa ne cenimo in ne vpoštevamo njegove globine in veličine. Mi več premišljujemo o tem, kako bi si življenje podaljšali kakor pa o tem, kako bi ga poglobili. Mnogo ljudi se stara, ker nočejo nič več delati. Toda ne starati se ne pomeni le: ohranjevati se, ampak to pomenja notranjo rast. Jaz vedno pazim, kako se staram, in vedno nadzorujem svoje duševne zmožnosti. Tudi za svoje telo škrbini. Če bi šlo po moje, b! poskusil shajata tudi brez zdravnikov; toda led or tega me razume, da se sam briga za svoje zdravje, mora pač zdravnikom zaupati. Izobražen človek mora samega sebe opazovati, posebno svojo brano — to namreč ni materializem, ampak -jistd je materialist, M na to moče misliti, ampak vse je in pije brez mere, kar sl poželi. Zato je važna predvsem zmernost! Jesti je treba mnogo manj kakor navadno jemo! Jaz jem trikrat na dan. Zjutraj pojem najprej malenkost svežega sadja potem dve mehko kuhani jajci, nekaj surovega masla in vkuhanega sadja, včasih tudi košček' slanine im pol Skodelice čaja. Opoldne: par žlic čiste juh«, majhen loošček mesa, potem mnogo prikuhe, nekaj malega sladkarije, sadje in črno kavo. Zvečer sem vajen použiti »buhtel«, ki ga namočim v mleku, mleku pa je pri dejanih' par kapljic kave. To mi je dovolj. Tudi svojim gostom ne dam mnogo več. Samo ribo dobe še pred mesom, drugega pa nič. Drugače cel dan nič ne jem, samo če Imam goste, popijem ob petih popoldne čašico čaja. Želodec se mora namreč tudi ob svoje-m času oddahniti kakor vsak drug lelesni organ, to pa dosežemo * lahkoto. Največ ljudi pa sili svoj želodec, da mora delovati do nezavesti. Zdravniki že danes svare pred debelostjo. »Vampeži« nikdar dolgo ne Sive, pa tudi lep ni tak debeluhar. Glede pijače pa pripomnim, da žganja niseim nikdar v svojem življenju pil, pač pa pijem vino, ker sem rojem v vinogradnem kraju. Ko pa sem bil star 50 let, sem spoznal, da alkohol Škoduje in «1 takrat naprej ne pijem več. Anglija vabi Za tujski promet se ne zanimamo samo mi, ampak tudi veliki in bogati narodi in države, med temi v prvi vrsti Anglija. Za pospeševanje tujskega prometa obstoji v Angliji velika organizacija »Travel Association of Great Britain and Ireland«, ki jo država podpira z bogatimi sredstvi. Ta organizacija je sklenila razvijati za bližajočo se potovalno sezono velikansko propagando. Lansko leto je obiskaio Anglijo 58.000 Nemcev, 42.000 Francozov, 7000 Avstrijcev in 4 tisoč Švicarjev. Letos upajo to število znatno dvigniti in sicer v prvi vrsti z izdatno reklamo po časopisih. Angleži poznajo namreč vrednost časopisne reklame bolj kot kdo drugi in kolikor ob-čutnejša je gospodarska kriza, toliko bolj delajo reklamo. Po tem načelu se ravna tudi organizacija za tujski promet. Organizacija je že naročila ogromno inseratov in poleg tega bo razposlala na milijone ilustriranih brošur v štirih jezikih (angleško, nemško, francosko in špansko). V Ameriki pa bodo imeli več mesecev v radiju propagandna predavanja za potovanje v Anglijo. Da bodo tudi v filmih razkazovali lepote angleške zemlje, se razume samoposebi. Organizacija pa bo tudi skrbela, da bodo omiljeni, če ne popolnoma odpravljeni, tudi razni strogi predpisi za potovanje v Anglijo, ki so jih bili izdali za časa vojne, a so se ohranili do danes kot neljub spomin na tiste težke čase. Pri maieri ruskega dik-iatforfa Sialina AmcrlSkA časnikar g. Knick^rbooker, ki potuje sedaj po Rusiji, je obiskal tudi Stalimovo mater. 6' svojem obisku pripoveduje to-Ie: »Stalinovo ime je za Ruse dandanes vera, prerokba in grožnja. Za njegovo mater on ni nič od vsega tega. Jo3ip Djugashvddi, ki g« je poznala carska policija pod imenom »Robar, sedanji svet pa pod imenom »Stalim«, je za njegovo mater čisto navaden njen sin »Sosoc. Stalinova mati svojemu sinu še do danes ni pozabila, da ni hotel na njeno željo postati duhovnik. Od vseh članov Stalinove rodbine se doslej še nihče ni hotel pogovarjati s kakšnim časnikarjem. Njegova mati je bila prva, ki se je pregrešila zoper ta običaj. Sprejela me pa ni v kakem imenitnem salonu, ampak v preprosti, toda udobno urejeni sobi. Stalinova mati je bolj majhne postave, oblečena pa je v priprosto obleko georgijskih kmetic. Lasje so ji že osiveli in tudi oči so ji že opešale, da mora nositi očala. Rusko govori prav le za silo. Cela rodbina je namreč zrastla v takšni mržnjd do nekdanje Rusije, da se nihče ni hotel naučiti popolnoma ruščine. Stalin sam se je ruščine sicer naučil, pa samo zaradi revolucije. Za njegovo mater pa je ruščina še vedno tuj jezik. Vsedli smo se za veliko, z rdečim prtom pogrnjeno mizo. Zena se je opravičila, da nam ne more postreči niti s kavo niti s čajem. Nato pa je pričela pripovedovati: »Soso« je bil vedno dober in priden lani. »Oprostite, kdo pa je to, »Soso«? »Soso«, to je moj sin Jože. To je georgijsko domače ime za Jožeta. Da, on je bil vedno dober fant. Nikdar mi ga ni bilo treba kaznovati. Učil se je prav pridno in je hotel vse vedeti. Ko je bil star 8 let je obiskoval šolo v Gori (to je kraj, ki leži kake 3 ure daleč od Tiflisa). Ljudje pa pravijo, da je bil Soso rojen v Lilo, kar pa ni res; tam je bil rojen njegov ded. Soso je bil rojen v Gori. Še njegovo rojstno hišo vam lahko pokažem. Jaz sem njegova mati im bom to vendar vedela. Tega pa je aedaj že 50 let; 8 dni po svetem večeru (po starem koledarju) bo Soso 51 let star. Jaz sem bila takrat stara 20 let, Soso pa je moj četrti sin. Vsi njegovi bratje pa so pomrli, še predmo se je Soso rodil. Kot sima-edinca sem ga seveda nad vse rada imela. »In danes ste ponosni namj?« Mati se je nasmehiljala, potem pa je nadaljevala: »Pravzaprav ne! Mi smo imeli ž njim vse druge načrte. Če bi bil živel še njegov oče Visarijov, bi bil Soso postal bržkone čevljar. Moj mož je bil namreč Čevljar im tudi njegov oče im stari oče sta bila Čevljarja. Oče pa je umrl, ko je bil Soso komaj 11 let star. No, pa tudi 'jaz nisem hotela, da bi bil čevljar. Moja najsrčnejša želja je bila, naj bi Soso postal duhovnik. To so bile moje vedne sanje ...« »Pa ste še vedno tako pobožni?« »Hm — skoraj se bojim, da me več. Moj sin mi je pripovedoval mnogo, mnogo!« Zagonetna »sedma« oaza »Sedma oaza«, ki se nahaja baje nekje za-padno od doline Nila, spada med največje zemljepisne uganke v Afriki. Staroveški pisatelji od Herodota naprej pa tudi srednjeveški arabski znanstveniki jo vsi omenjajo v svojih spisih, toda vsi poskusi, to skrivnostno oazo odkriti, so ostali vse do danes brezuspešui. V najnovejšem času pa so se odpravile na pot tri znanstvene ekspedicije, da najdejo to oazo. . Pred vojno so poznali le 5 oaz. L. 1923. pa je odkril arabski potnik Hasan-bej še šesto oazo, »sedma« pa je ostala še vedno nerešena uganka in prav nič drugega niso vedeli o njej, kakor njeno sporočeno ime »Zargura«. Ta oaza je baje največja od vseh oaz v Sahari. Sredi oaze — tako pravijo — se nahaja velika človeška naselbina, ki je utrjena z mogočnim obzidjem, ljudje pa, ki tam prebivajo, so zelo krepki in bogati. A ne samo stara poročila, ampak tudi novejša poročila dokazujejo, da »sedma« oaza rea obstoji. Približno pred 60 leti je našel nemški potnik Rolf sredi-libijske puščave sveže oljkine vejice, na katerih je bil še svež sadež. 50 let kasneje so našli potniki sredi puščave mršavo in sestradano tele. Odkod se je to vzelo? Edini odgovor na to vprašanje je bil: Tele in oljko so s »sedme« oaze. Tudi voditelji karavan vedo povedati o tej zagonetni oazi prava čuda. Pa tudi razni potniki, ki so se v puščavi izgubili, vedo povedati marsikaj o tem, kako prijazno so jih sprejeli na neki oazi, a nihče ne ve pota do tja. Še en dokaz, da »sedma« oaza res obstoji: Arabski rod Senusi-jev, ki spada med najmogočnejše arabske rodove, so približno pred 5 leti iz severne Afrike pregnali, njihovo deželo pa so zasedli Italijani. Takrat so kar čez noč izginili neznano kam dervisi, ki so imeli vso oblast nad Senusiji v svojih rokah, in splošno domnevajo, da so se umaknili na »sedmo« oazo, kjer so baje ustanovili nov kalifat. Od treh ekspedicij, ki danes iščejo »sedmo« oazo, je ena italijanska, druga je angleška, ki jo vodi major Ragnold, tretjo pa vodi ogrski športnik Almasy. Dragi zgodovinski predmet V Parizu so nedavno prodali na javni dražbi oficirsko čepico, ki jo je nosil nekdaj francoski letalec Nungesser (ta se je pri svojem letu preko Atlantskega oceana tik pred ciljem ponesrečil). Čepico so prodali za 7200 nemških (zlatih) mark. Na neki drugi javni dražbi pa so prodali par rokavic, ki jih je nekdaj tudi nosil neki francoski letalec. Prodali so vsako rokavico posebej in so dobili za eno 30.000, za drugo pa 39.000 zlatih mark (1 marka je 14 Din), V Londonu je bila na prodaj ura, ki je nekdaj kazala čas velikemu angleškemu državniku in reformatorju Oliverju Cronnvellu. Navdušen kupec je dal za to uro 4200 mark. V Berlinu pa je prišla na prodaj navadna sponka (lcnoflja). Cenili so jo na 30 mark, kajti to sponko je baje rabil nemški pesnik Goethe. ‘Radio Ljubljana, četrtek, 9. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otresita ura, Mainca Romanova. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Reya: Kluna Evrope. 19.30 Dr. Milko Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved im poročila, na-poved programa za naslednji dam. Ljubljana, petek, 10. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Koncert Radio-orkestra. 10.00 Prof. Niko Kuret: Modernizacija našega pouka (diapozitivi, film, plošča, radio v šoli). 19.30 dr. Lovro Sušnik: Franooščina. 20.00 Gospodinjska . ura: SnaŽenje raznih tal (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Samospevi Marjana Rusa. 21.00 Koncert Radio-orkestro. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek 9. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.00 Ruski glasba. 18.50 Novice. 19.20 Perutninarstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Ljubljane. Zagreb, petek, 10. aprila. 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Beograd, četrtek, 9. aprila. 11.30 Plošče. 12.00 Novice. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Berlin. 22.30 Novice. Beograd, petek, 10. aprila. 12.00 Novice. 15.00 Prenos iz Saborne cerkve (lamentacije). 20.00 Koncert pevskega zbora »Voznesemska crkva«. 21.00 Novice. Praga, črtetek, 9. aprila. 16.30 Komorna glasba. 19.15 Koncert v Brnu. 20.30 Filmski večer v Brnu. 21.30 Pianinski koncert. Praga, petek, 10. aprila. 19.05 Radio orkester v Brnu. 19.40 Violina. 20.00 »Venčeslav Thaim«, drama, 22.20 Sodobna glasba. ■■ Londonska policija na trikolesnih motorjih Vozičke, kakor jih kaže slika, je dobila londonska policija. Vozički so zelo hitri in so določeni za prevoz policijskih patrulj. Izdaj® tiskarna »Morknrc Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja ATgtist Koiman. — Val » Ljubljani.