271. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. novembra.
XVII. leto, 1884
8
I haja vsak dan ■*■%■*•('vr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden meneč l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopue petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kohnana hiši, „Gledališka stolba". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, raklaniacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
K zgodovine fundamentalnih člankov.
Ko se je povodom smrti bivšega finančnega ministru Lonyi*ya v nekaterih listih trd lo, da se mora pokojniku pripisovati dvomljiva zasluga, da je pokopal fundamentalne članke n z Djfctl minister-stvo Hohenwartovo, čut I je stari, a še vedno ko-ketni Beust potrebo, oglušiti se, da bi 8 tem, te nič druzega, vsaj to dokazal, da je Še živ, da M pri Se živem telesu ne zapal popolnej, a pošteno zaslužene]' pozabljivosti.
Ta mož, ki je tako osodepoluo posegal 8 svojo nesrečno roko v avstrijsko zgodovino, poslal je .Pester Llovdu8 in „N. fr. Presae" diplomatično noto, v katerej spisuje fundamentalnih Člankov zgodovino. Če tudi vsega v tej noti ne verujemo do pičice, zdi se vender umestno, priobčiti jo, ker je, če no v drugem, vsaj v tem zelo poučna: kako mali Uzroki čestokrat določujejo osodo narodov. To B; u-Btovo poročilo sldve:
„Po padci grofa Rharda Belcredi-ja, čegar ladija se je razbila ob načrtu izrednega državnega zbora, se je v merodajnih krogih Beustu Čestokrat očitavalo, da je grofu Belcrediju prerano nasproti stopil, kajti slednji more po svojem preranem padci trd;ti: da bi dr^uva ne i ur lu nobenega pozne j ib državnopravnih bojev, ko bi se mu bilo dovolilo, napraviti poskušnjo z izrednim državnim zborom. Spo-minjajoč se teh očitanj, bil je grof Beust, ko se je pričela nova fedarilistična poskušnja, jako zadržljiv. Sporazumljenja o septemberskem reskriptu mej grofom Hohenwaitom in državnim kancelarjem sploh ni bilo in vsebino tega akta zvedel je grof Beust stoprav tedaj, koje bil deželnemu zboru češkemu že odposlan. Ko so pa po grofu Hohenvvartu napeljani dogodki bili že v popolnem razvoji, obiskal je ne kega dne grofa Beusta ministerski predsednik rekoč mu, da je čul, da grof Beust, ni sporazumljen ■ njegovo politiko, o Čemer se mora tembolj čudit«, ker je grof Andrassy tej politiki popolnem pritrdil. Grof Beust, po tej izjavi jako presenečen, odpošlje nemudoma grofu Andrassv-ju brzojavko z vprašanjem, je li v istini pritrdil fundamentalnim člankom. Odgovora na to brzojavkoini bilo, pač pa je grof Andrassy
prišel sam na Dunaj in državni kancelar imel je prdiko, da je ogerskemu ministerskemu predsedtiiku razložil svoje temeljite pomisleke proti novemu ustavnemu projektu. Grof And rasu y pa ni kazal veliko pripravljenosti, da bi v tej Btvari kaj začel; rekel je, dajetazadeva čisto avstrijska, ki se Ogrov ne tiče, v katero se kot ogerski ministerski predsednik ne more umešavati. Na to je grof Beust javno pričel svoj naskok na fundamentalne Članke in na kabinet Hobenwurtov.
V 13. dan oktobra 1871 predložil jo kancelar cesarju spomenico o novem ustavnem projektu. V tej spomenici osvetil je posledice za vse notranje razmere države, kakor tudi zvezo z vnanjim položajem, osobito z ono politiko Nemčiji nasproti, katero je Beust v decemberskej noti 1870 pričel ter v svojem programskem govoru v juniji 1871 delegacijam natančno razložil. Malo tednov prej, predno se jo sestavila ta spomeuica, vrnil se je Beust iz Gasteica, kjer sta istodobno bivala nemški cesar in knez Bis-marek, in več, nego verjetno je, da so v decembru 1870. 1. zasnovani oduošnji mej Avstro-Ogersko in novo nemško državo v osebnem občevanji državnikov se utrdili. Beustova spomeuica imela je vspeh. Možno, da celo verjetno je, da so ob jednem tudi drugi vfitrični uplivi skušali dobiti veljave, kajti v Oger-skej se neso strinjali z nazori grofa Andrassy-ja in Deakova stranka se je močno bala, da bi fundamentalni članki imeli slabe nasledke za dualizem, zlasti ker so se v vojaškej granici prikazovala opasna znamenja. Vnauji Učinek spomenico bil je ta, da se je sklical sovet krone. Bajka je, da bi bil grof Andrassy v tem miuisterskem sovetu imel veliko ulogo in ta misel je menda le navstala vsled napadov, katere so čebki listi in Schiiffle-ja glasilo pričeli proti ogerskemu ministerskemu predsedniku — spominjamo le na članek: „Kralj Andrassytt. Obširneje sta v t« m ime nitnem ministerskem sovetu govorila le dva ministra: Državni kancelar in jeden minister iz kabineta Hohenvvurtovega. Ko je grof Beust izgovoril v smislu svoje spomenice, poprijel je besedo grofa Hohenvvarta kolega, finančni minister baron Holzgethan. Razpel|aval je misel, da ima
Avstrija aktivne in pasivne dežele io ustava mora biti tako uiavn^na, da močni pomagajo slabim. Kako pa, vpračal je Holzgethan, bodo pasivne dežele Besale na prsih dolenje in gorenje Avstrije, ako se uvede taka organizacija, kakeišna je v fundamentalnih člankih ? Na vse piisotne in na cesarja samega napravilo je mofen utis, ko je stari, sicer jako suhoparni Holzgethan se uprav razgrel proti ustavnemu projektu Hohenvvartovega kubineta. Za Holzgethanom govoril je grof AndrasHy nekoliko besed. Izjavil je, da 88 strinja s predgovornikom in da se tuii njemu fundamentalni članki zde jako nevarni. Naposled govoril jo Še grof Lonyay, kazoč na mnenje v Oger-skej, katero so prouzročili fundamentalni članki. Tako se je vršil ministerski sovet in noben minister po končanem sovetu niti slutil ni, kako bode odloČilo. Malo dnij pozneje in epuoda Hohenivart bila je končana. R<:s pa je, da kratko potem, tudi grof Beust ostavil državno pisarno.*'
Splošno delovanje „Slovenskoga učiteljskega društva".
Dne 11. novembra t. 1. je nekdo dobro opisal v „Slovencu" sedanje ne prav vesele razmere slovenskega učiteljskega društva, priporočal posebno literarno dtlovanje tu* v tej zadevi dal odboru nekatere svete. Rodoljubje me nekako sili, da še jaz nekoliko o tem spregovorim. Tudi meni se dozdeva slovenska pedagogika jako potreben pripomoček našim učiteljem in sem ravno tega mnenja, da bi nam sedaj najbolje ugajal dober prevod, ker zanj bi se še najlaže doseglo ministersko odobrenje. Pri domoznanstvu naj bi se poleg važnih zgodovinskih dogodkov, pravljic in narodnih p^snij ne pozabilo na životopise zgodovinskih oseb. Po novinab smo tudi brali, da namerava ministerstvo v zvezi z učitelj-stvom prenarediti učni načrt za realije. Zelo ustreglo bi se gotovo našim učiteljem, ako bi pozneje „učiteljsko društvo** izdalo na podlagi novega načrta posebno knjigo za realije učiteljem v rabo; mladina je v tej stroki že tuko preskrbljena z dobrimi berili. Jako primerno podjetje bi bilo izdavanje „Pedagogičnega letnika*', kakoršnega so nameravali pred par leti izdajali nekateri učitelji — ali zaradi
LISTEK
Kmetski hiši.
Mogočna nisi, ne prostorna, In stavil te umetnik vi,
Bolj kot bogata si uborua, Priprosta selska hiša ti.
In vender ne paldč ogromnih, Ne njih blesku ne bom slavil;
A tebi, dom seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil.
Pač res ubog si, mal, neznaten;
A dasi mal in ne slovit, Kako ti nam si blagodaten,
Kako ti nam si znamenit.
Pomnik le redek Se se dviga, Ki nam je davnih dni glasnik;
T i naša si najstarša knjiga, Pravečen živ nam spomenik.
Pravljice, zgodbe praviš davne, Ti v rCkih čuvaš pramodrost,
Pradede nam opevaš slavne
In src radost in njih bridkost.
Ti šege stare si ohranil:
Deduje jih po oči sin; Le ti naš jezik Bi obranil,
Da ni zatrl nam ga tujfin.
Kar čas nam dal je davna leta, Največ občuval si nam ti;
Kar zdaj nam daje in obeta, Pod kmetsko streho se rodi.
Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je častit,
Iz kmetskih hiš nam hrana dušna. Iz kmetskih hiš omike svit.
Ne v hiš mogočnih jasnem sevi, Ki marmornat jih krije krov;
Pod nizko streho v skrajni revi Rojen rešnik je vseh rodov.
In ne v dvoranah bogatina, Kjer blesk bogastva te slepi;
Kjer dom seljaških je trpinov, Rešenja zor se nam žari:
Kar mož nebesa so poslala, Da večnih nas otmd grobov,
Vse mati kmetska je zibala, Iz kmetskih so izšli domov.
Od t»im nam misleci globoki, Od tam kiicarji k nebu nam,
Od tam nam pesniki — proroki, Za dom borilci vsi od tam.
In vem, da to jim srečno vsp&je, Da spone vse nam razdrobe,
Da dni nam pribore jasneje, Ter naše proslave ime . . .
Zato ti slava peta bodi, Oj zibel naših boljših dni,
Nebo ti tisoč sreč prisodi, Ves blagodar na te razlij.
Naj vedno mirno bi živela, Noben ne vzbujaj te vihar,
Ogiblji se gromov te strela, Zanašaj grozni ti požar.
Da srečno v vek si bivališče Krepostnih žen, poštenih mož;
Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, Da zibel še slavnejših boš!
S. Gregorčič. „Sočaw.
prej. čle podpore morali to delo opustiti. Pedago-gični letoik prinašal naj bi razne pedagogično-didaktične in metodične spise s posebnim ozirom na r en lije, ako se za te ne izJa posebna knjiga.
Opozoriti moiam tudi odbor tega društva še na neko drugo jako važno zadevo. Pri drugih jed nakili druUvih, kakor pri hrv. učiteljskem društvu, koro kem „Lehrervereinu", štajerskem BLehrer-biui.ii' iu pri „deutach-oesterreichischem Lehrer-tagu' je že stara navada, da se prestavlja letno zborovanje iz mesta v mesto. Mari bi li to ne uga jalo sluvetiskim učiteljem in domači stvari ? Slovensko učiteljsko društvo je po svojem sedanjem delokrogu ptič le seperati>tičuo kranjsko, to pa zelo upih a, da se naši koroški in štajerski tovariši raje oklenejo nemških društev, ki so jim bliže in jim več ponujajo. Tam pa se tudi tujega duha navza-meje. A!i bi ue bilo mogoče, d* bi se letno zborovanje slovenskega »učiteljskega društva" n. pr. jeden* krat vrMlo v Ljubljani, drugi pot pa v C-lji, Beljaku, v Goric: ali kje drugod ? Na ta uačin bi se zbirali in spoznavali mej seboj vedno bolje slovenski uč.telji i« raznih pokrajin, kar bi imelo le dobre nasledke m tudi tako zanemarjeno pedagogičuo-lite-ramo delovanje oživilo. Število društvenikov bi se s tem gotovo podvojilo in slovenski učitelji bi na to že reprezentovali močno stranko. „Slovensko učiteljsko društvo** bi še le potem zaslužilo svoje ponosno ime, ki je do zda; le bolje skrito v neki hiši na sv. Jakoba trgu v Ljubljani. V dosego tega smotra pa nam pomagaj Bog in naša sloga! „Svoji k svojim" naj bo naše geslo! Vaški J.
Politični razgled.
molr«nje dežele.
V Ljubljani 24. novembra.
Državnemu zboru se bode v jednej prvih sej predložil državni proračun in budgetni provizorij. Poslednji se bode movn\ rediti pred božičem. Rastra tega neki v prvib  sejah državuemu zboru  predloži I vlada tuoi predlogo, da se  suspensijp. porotnih sodišč za Dunaj in okolico še podaljša.   Ker se bode zbo: že okolu 20. uiuiea zaključil, bode težko rešil še kako drugo važnejo stvar razun državnega pro-računa, to tem m?\uj,  ker bode opozicija si gotovo ' prizadela,  da vsako stvar  zavleče, da bole potem pri volitvah ložje kazala na neplodovitost zbora,  v ' katerem so avtouomisti bi i v večini. — Dnevni red prvej seji državnega zbora  je že razglašen   in je: | 1. Prvo branje vladne predloge,  ki se tiče prodaje eraruega poslopja št. 799 v Jacobergnsse na Du.iaji;
2 prvo branje predloga poslanca Poschla, dr. Nitsche-a iu tovarišev o zakonitem urejenji visokosti obresti;
3 p oročilo bu Igetn ega odseka o 13 letnem poročilu kontrolne komisije državnega zbora; 4 poročilo le gitunacijskega odseka o volitvah nekaterih poslancev.
Veliko veselje je bilo mej oficijozi zaradi poslednjega govora mladočeskega poslancu dr. Eduarda Gregra v Sleneh. Naša stara Lnjbaherica je z velikim veseljem konstatovala, da se narodni radika-lizem bl'ža svojemu koncu. Ko smo pa mi prečitali govor tega češkega poslanca, smo se pa prepričali, da on nikakor ni za las odstopil od svojega programa. Ko je omenjal zveze z nemškimi konservativci, je takoj omeud, da je za Čehe pač vse jedno, da le dobe narodne pravice, nuj jim k temu pomore, kdor koli hoče. Ali ni s tem dovolj jasno izrekel, da je on samo zato za sporazum\jenje s konservativci, da ti pomagajo Čehom pridobiti narodna prava. Suorazumljivost s češkimi veleposestniki je pred vsem za to priporočal, da bodo ti pomogli,  da kedaj lex
Kvičala res postane zakon, tedaj tudi tukaj je priporočal spravljivost samo zaradi narodnih teženj. Da pa je za solidarnost mej Čehi vodja Mladočehov sedaj bolj vnet, kakor kadar si bodi, jo hhko razumeti. Volitve za državni zbor so pred durmi, nemški liberalci na Češkem se že zanje pripravljajo in hujskajo po deželi, zato je treba solidarnosti mej češkim življem, da si bodo mogli čebi ohraniti vse svoje sedanje sedeže, ali pa še katere pridobiti. Zje-dinjeni se bodo morali ustavljati nemš-i brezozir nosti. Iz povedanega mislimo, da čitatelji lahko posnamejo, da dr. Gregr n; zatajil narodnega mišljenja, a je le podredil svoj liberalizem narodnostim načelom, ter da je veselje mej vladnimi pristaši bilo prezgodnje.
Kakor „Uugar. Post" ve povedati snide se hrvatski sabor še le po božiči. Njega naloga bode pred vsem volni člane v regnikularno deputacijo. Budgeta pa ne bode obravnaval v tem zasedanji, vlada bode samo zahtevala štirimesečno indemniteto.
Oisek ogerske zbornice poslancev za pre-tresovanje predloge o reformi gospodske zbornice je vsprejel načrt z« podlago specijalnej debati. — Zbornica bode še pred Novim letom rešila budget. Pri butgetnej debp.ti je pričakovati burnih govorov.
V nanje države.
Ker general Cialdini ni hotel prevzeti predsed-ništva italijanskega senata, imenoval se bode za to mesto general Durando. Ta general jo v mi-nisterstvu Rnttazzijevem bil miuister vuiujih zadev.
Konečni račun svetovue razstave v Parizu leta 1878 kaže 55,343.477 frankov troškov in 22,685 197 dohodkov, tedaj ima francoska država 31 658.280 frankov zgube. — V zbornici se še vedno nadaljuje budgetua debata. Vlada mora od raznih Btraotj slišati huda očitanja zaradi svoje finančne politike. Finančni minister je naznanil, da vlada hoče upe Ijati nov davek na pij«če.
Nemški narodni liberalci so jako nevoljni, da so poslednje volitve zanje t tko neugodno izpale. Zato sedaj premišljujejo, kako bi se dal položaj v bodoče spremeniti. Splošna volilna pravica jim več ne ugaja, in njih glasila že zahtevajo, da bi se pri-krajša|p. Pred volit.vijo so zatajili svoje liberalno mišljenje, nazore, za katere so se prej leta iu leta borili, sklepali so alijanco na levo tn na desno, s konservativci in socijalisti. A posledice zanje neao bile ugodne. Drug*; stranke so si opomogle z njih pomočjo, oni sami so j>a le izgubili Zato ni fuda, da sedaj obupujejo in mislijo na sredstva, koje bi nobenemu liberalcu niti na misel ne smela priti Pravega u/.rok.t njih poraza pi ne upoznajo v svoje) zaslepljenosti, namreč tega, da so vse s»mi zakrivili s tem, da so zatajili svoj prejšnji program, da se je narod zaradi njih neznačajnosti obrnil od njih. — Ne samo „Times", »mpak tudi drugi angleški listi trdijo, daje Nemčija samo zato sklicala afriško Koiilereneo, do popolnem osami Anglijo. Saj je pa tudi jasno, da Bismarck ni sklical te konference samo zar.di Afr.ke in tamošnjih nemških kolouij, temveč da pokaže mogočnost Nemčj<?. Pred nekaterimi leti bi Francija nikakor ne bila šla na konferenco v Berolin, pa tudi Anglija bi ne bila dovolila, da bi se za tako važno prekomorsko vprašanje kje drugej sešla konferenca, nego v Londonu. Zvitej nemškej diplomaciji se je pa sedaj posrečilo to konferenco spraviti v Berolin, in to je že jako pomenljivo. Konferenca je konec prošlega tedna zaslišala vse izvedence in bode na podlagi njih izjav nadaljeval svoja dela. Kakor se govori priznala bo Association Africaine vsa prava ob Kongu.
Mej H. i ta jem in ffVanclJo se še doz hi i ni doseglo nikako sporazumi j euje. Kantonski pod kralj je objavil oklic na prelivalce, da naj se pre-oblečejo iu ponudilo Francozom za delavce in vojake ter tako preoblečeni sežgo jim ladije. Tudi naj z otrovanjem jedij in pijač more Francoze itd. Z» taka junaška dela obeta podkralj prebivalcem velike na-
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. III.
(Dalje.)
šla sem k svetemu obhajilu, kakor sem se namenila, na mojega godu dan. V mojih prsih je bila tako popolna sreča, ko sem se vračala ta dan iz cerkve, da sem se bala življenja, bala vsacega utiša, vsega tega, kar bi utegnilo motiti mojo srečo. Jedva smo stopili iz voza, kar je po mostu pridrdrala znana kabrioleta iu zagledala sem Sergeja Mihajliča. Pozdravil me je in šli smo skupe v sprejemno sobo. Kar ga poznam, še nikoli nesem bila tako mirna in samovestna ž njim, kakor ta dan. Čutila sem, da je v meni bil ves nov svet, katerega je od razumel, kateri je pa bil višji od njega. Niti v najmanjšej zadregi nesem bila. On me je moral razumeti, kajti bil je posebno ljubezniv in prijazen z meno*. Šla sem h glaaovirju, pa on ga je zaprl in spravil ključ v žep.
— Ne kvarite svoje dobre volje, rekel je, — v vušej duši je sedaj taka muzika, da je ni lepše na svetu.
Hvaležna sem mu bila zato, in h kratu mi je bilo malo neprijetno, da je le prelahko iu prej*'sno razumel vse, kar bi bilo moralo biti za vse skrito v mojem srci. Pri kosilu je povedal, da je prišel pozdravit me, in h kratu poslovit se od mene, ker že drugi dan pojde v Moskvo. Ko je to govoril, gledal je K ;itijo: potem je pa malo pogledal mene in videla sem, da se je bal, zapaziti kak nemir na mojem obrazu. Pa jaz se nesem niti začudila, niti vznemirila, pa tuli ne vprašala, ali za dolgo? Vedela sem, da bode to povedal, iu vedela sem, da pa nikamor ue pojde. Kako sem to vedela? Sedaj nikakor ne morem objasniti tega; pa ta dan se mi je zdelo, da sem vse vedela, kar je bilo in kar bode. Bila sem, kakor v prijetnih sanjah, ko vidimo v pro-teklost in bodočnost, ko celo vemo, kako se bode kaj zgodilo.
Hotel je oditi takoj po obedu, pa Katija je bila od kosila ustala in Šla spat, ter on |jo je moral počakati, da se prebudi, da se poslovi od nje. V salon je sijalo solnce in Šla sva na teraso. Ko sva se usela, začela sem govorit1, kar je imeio odločiti osodo moje ljubezni. Začela sem govoriti ne prej, ne pozneje, ampak baš isti trenutek, ko sva se usela,
grade. Nek telegram admirala Courbeta javlja, da je 400 Franco'ov razrušilo kitajskj utrdbe ni cesti iz Kelungti v Tamsui. Fmncozi mislijo s tem prisiliti Kitaj k prijeoljivosti, da na Formozi ostanejo m se tam utrde. Kitaj ni hotel pustiti Japaucev na tem otoku, še manj bole Francoze, ter se bode dal rad pogoditi, da le francoska posadka odide od tam. Minuli teden je i/. A'giera odilo 2000 vojakov v Toukinor na pomoč, 2000 jih pa odide še ta teden.
Iz Sudana prihaja vest, da je Gordon usta-šem vzel jeden top, ter da se je r>et sto M »h lijevih privržencev pridruždo Gordonu. Ustajniki so zopet zasedli Berber. Suakimski kadi, Abd el-Kader, se je pridružil ustajnikoin. Blizu Sonk-el-Erbeina stoji kakih 4000 dobro oboroženih korJofunskih strelcev pod poveljstvom nekega bivšega egiptovskega častnika. Angleška ekspedicija, ki ima oteti G rdona, se je povišala na 10 000 mož. Vseh nn^leškh vojakov je sedaj v Egiptu 15.000.
Republikanska stranka je pri volitvah raztrosila vest, da bi Cieveland, ko bi postal predsednik severnoameriških zjedinjt nih držav, kratil pravice zamorcem, kar bi pa imelo slab upliv na narodno-gospodarski razvoj. Cieveland po časnikih zanikava to vest, in pravi, da je kaj tacega nemogoče brez revizije ustave, ta se pa pri sedanjih razmerah ne da izvesti.
Dopisi.
Iz Ptuja 21. novembra. [Izv. do p. j Čestitim čitateljem ,.SIov. Naroda" je že itak znauo, da ima tukajšnja Čitalnica svoj „Narodni domu. K nakupu tega „doma" pomagali so razven rodoljubov našega okraja tudi iz Središča, Ormoža in Maribora. Ta ndomu je zdaj središče in zbirališče vseh zavednih Slovencev našega okraja in to je nemčurjem trn v peti in prfi tudi našemu gospodu — okrajnemu glavarju.
Duševna hrana pa nam ubogim zemeljskim crvićem ne zadostuje, treba je tudi telesne hrane.
Čitalniški odbor torej ukrene, prositi za koncesijo t. j. dovoljenje za krčmo in kavaruo. Mimogrede omenimo, da je bila v navedenej hiši od leta 1829 do najnovejšega časa nepretrgoma gostilna. Koncesijo dala je tudi prva instanca vzlic ugovoru tukajšnjega mestnega zastopa, v katerem je mnogo od slovenskega kmeta obogatelih, a zelo zagrizeuih nemčurjev. Občina uloži priziv na namestnistvu, a slednja ga tudi ovrže. Toda mestni očetje, rekše: zagrizenci mej nj'mi, — kajti g. župan sam ni bil za rekurz, — še neso imeli mirne vesti, zatorej sklenejo napraviti priziv še na miuisterstvo. In „naseu ministerstvo ustreglo je res priziui občine in v prvej instanci dovoljena koncesija je sedtj ničevna. Splošno veselje in krohot mej nemčurji
Ko se nam popečiteljstva naredba uroči, vidimo v njej črno na belem: okrajno glavarstvo vprašalo se je od ministerstva, je li gostilna pa »Narodnem domu" potrebua. Odgovor bil je negati ven.
Kaka je bila izjava okrajnega glavarstva, navajali ste že od besede do besede. Ker so vas zaradi tega zaplenili, ne bodem več ponavljal in kriti-koval te doslednosti.
K veselju nemčurskih in zagrizenih mestnih mož pa mi je še dostaviti, da to veselje ni dolgo trajalo, kajti čitalniški udje shajajo se prav mar-ljvo v „Nur. domu", kjer tudi brez koncesije vse potrebno dobivajo iu kamor nemčur niti polukniti ne sme. Ptujska občina pa vsled tega svojevoljnega
in nič nesva poprei govorila, ter ni bilo še nikakega tona ali značaja najinemu razgovoru, ki bi bil mogel ovirati me povedati, kar sem hotela Jaz sama ne vem, kje se je vzela v meni taka mirnost, odločnost in točnost v izrazih. Kakor bi ne bila jaz, a nekaj druzega, od moje volje nezavisnega govorilo. On je sedel meni naproti, naslanjal se na držaj in potegnil k Bebi vejico bezgovega grma ter trgal perje. Ko sem začela govoriti, spustil je vejo in oprl se na roko. To je moglo biti stanje človeka popolnem mirnega ali pa jako vznemirjenega.
— Znkaj odpotujete? vprašala sem ga, ko sva nekaj časa molčala, gledajoč ga.
Takoj mi ni odgovoril.
— Opravki! rekel je in povesil oči. Razumela sem, kako težko mu je bilo lagati
pred menoj, in še, ker sem ga tako resno, iskreno vprašala.
— Poslušajte, rekla Bem, — vi veste, kak dan je danes za me. V več otirih je ta dan važen. Če vas vprašam, vedite, da ne zato, da bi pokazala sočutje (vi veste, da Bem se privadila vas in ljubim vas), temveč vprašam zato, ker mi je treba vedeti. Zukaj odpotujete ?
postopanja izgubi prav l^pp občinske dokl»de, kajti 1 kdor nema koncesije, tistemu tudi ni davka oziromo doklad plarevati.
Jez'jo pa se posebno krčmarj'. In zakaj bi se tudi ne? Diugi krčmar i plačevati morajo „štibroM t. j. dohodninski davek in doklade, a Čitalnici tega vsega ni treba, ker nema — dobodkov in vender Be t im — je, pije in igra, kajti tu )e vedno zadosti uiov — gostov. Tako so prenapeti mestni očetje boteć škodovati Č tainic , tudi mestni blagtjnici napravili kvar.
Iz Olja 23. novembra  [I'v. dop.] Preteklo Bredo pričela je pred tukajšnjo c. kr, okrožno sod nijo obravnava proti 14 posestnikom s Pohorja zaradi znanih izgredov v Šmartinu, o kater h sta v svojem listu že poročali. Zatoženi so bili! 1 zločina javnegi nasilstva, ker so se dejansko protivili orožnikom in je naptdali. 2. Bivši župan Štefan Vrečko je zatožen, ker |e erožuite po kiivein  dolžil   zlorabe službene oblaBti  n jim po krivem očital, da so v službi bili pijani. 3 Janez in Anton Vrečko sta zatožeua, ker Bta z obljubami in grožnjami razne priče hotela pregovoriti, da drugače govore, nego se strinja z resnico. 5. Štefrn Vrečko zatožen je telesne poškodbe, vsled   katere   ranjenec   120  dulj   ni mogel delati. 5. Sebastijan   Zurko  zatožen je zaradi razžaljenja časti.   Obravnava bila je zanimva iu kdor je imel bi tre oči,  m 'p'i ti si je moral, da bi morali na za-tožnej klopi sedeti i oni gospodje, ki so z obljubami in denarjem podkurili te posestnike, da so se p-oti orožnikom  postavili  po robu in sploh tako zdivjali, kakor  sicer ni navadno na mirnem,  idili nem Po-horji.   Zi danes mi ni možno poročati podrobno o tej obravnavi, ki je razkr.la, kako globoko sega ko rupcija mej posestnike, od  takozvane kulture obli-zane — pri nas pravimo takim ljudem „h albpelzer" — zato naj zadostuje, da vam   naznanim obsodbo, ki se je objavila včeraj. Obsojeni so : Štefan Vrečko na jedno leto, Janez Vrečko na osem mtstcev, Anton Vrečko na s^est me->eeev|Martin Brentuša na 3 mesece, Sebastijan Zorko na 10 tednov, Jurij Zorko na 2 meseca,  Janez Ho*^hler na 3 mesece, Anton Koren na 3 mesece,  Jakob Potočnik n i 3 mesece, Matija Babi   na 2 meseca.
Možno, da bode gospo ia v Slovenskej B strice obsojence z« pet na kolodvoru počakala m potem s pijačo pogostila, a obsodbe s«me jim s tem ne bode odvzeli*. Nusle<lke svoje zaslejiljenoati in uemčurskega hujskanja bode moral vsak trpeti
Domače stvari.
— (Doktorjem j u r i s promoviran) je bil, kakor se nam iz Gruden poroča, na ondukaj-injem vseučilišči v soboto 22. ilan t. m. nad rojak g. I. Kl a dva, avskultant pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani.
— • (Jourfixe „Soko 1 a",) ki je bil preteklo soboto v ČitalniČoej restavraciji, bil je srednje obiskan, sicer pa dovolj zabaven. Pevski zbori so bili krepki, veliko veselosti pa je izval komičen prizor, katerega sta predstavljala gg. Perdan in Jeršek. Reditelja prihodnjemu jour fixu sta gg. Druškovič in Sakser.
— (V Podčetrtku) je navadno jako dolgočasno življenje. Razmere so ondu toli prvotue, da je potovalec navadno celo za prenočišče v zadregi.
— Jako težko vam povem reso co, zakaj odpotujem, rekel je. — Ta teden Bem mnogo mislil o vas in o sebi in sklenil sem, da mi treba odpotovati. Vi razumete, zakaj? in če me ljubite, me ne bodete spraševali. Obrisal je Čelo z roko in zakril je oči. — To je meni težko ... A vam razumljivo.
Srce mi je začelo silno biti.
— Jaz ne morem razumeti, rekla sem, — ne morem, a povejte mi radi Bogi., radi današnjega dne, povejte mi, jaz bodem vse mirno poslušala.
Premaknil se je, pogledal me in z nova potegnil k sebi vejico.
— Sicer pa, rekel je po kratkem molčanji z glasom, ki se je zastonj prizadeval biti trd, — če tudi je neumno in nemogoče pripovedovati z besedami, Se tudi mi je težko, potruditi se hočem, objasniti vam, pristavil je, in obraz njegov dobil je ostre poteze, kakor od kake fizične bolečine.
— Nu! rekla sem.
— Predstavite si, da je bil nek gospod A., recimo star in že življenja naveličan in neka gospa B , mlada, srečna, ki še ni poznala sveta, ne življenja. Po raznih rodbinskih odnošajih se je on za-
Ta nedostatek komforta pa hote, kakor Že navadno v takih krajih, kjer je svet zaplankan, nadomestiti s krikom, da bi ostali svet na nje ne pozabil. Pravo za pravo vladata, ali vsaj bi rada vladala ondi gg. Vaczulik, kakor že ime kaže, prava originalna Nemca, katera pa nikdar nesta razžaljena, Če njima slovenski or.itar prinese svoie z žulji prislužene novce. A kljubu tej blagej Ustno,ti, bi človek vse ii' m -kutni-.'.■ v Podčetrtku izgub 1 iz spomina, saj neso nikakor zanimivi — a da bi to preprečili, dobili so genijalno misel. Poslali bo nezaupnico poslancu J* rmanu, koliko je ta nezaupnica vredna, razvidno jn iz tega, da je v vsem Kozijanskem okraji bil jedini volilni mož I a Podčetrtka proti Jermanu Ta nezaupnica je torej Jednoglasna in ves Podčetrtek naj v procesiji roma h kateremu ko<! svetniku zahvaljevat se, da je dandanes papir tako dober kup in tako potrpežljiv.
— (Č tal niča v Celji) izbrala Bi je načelnikom: dra, Josipa Seru e ca, namestnikom M. Vošnjaka. blagajuikom prof M Žolgarja, taj-uikom dra. A Vrečka. V 8. dan decembra priredi se zabavni večer s petjem in tombolo. D-uga veselica bole na Silvestrov večer. —
— (Zblaznel) je v soboto dimnikar Janez Šoberl. Zjutraj skočil je iz svojega stanovanja v sv. Florijana ulicah št. 20 in tekel proti Prulam, kjer je sko il v Ljubljanico, iz katere so ga izvlekli štirje Krakovski fantje. P.djali so ga v blaznico.
— (Komisija) za zgradbo Herpeljsko-Trža-ške železnice bo v dvorani Tržaškega namestnistva 4. decembra t. I. pričela svoje s'u?.beno delovanje, katero se bo 5. d» c t. 1. nadaljevalo in končalo.
— (Zveza državnih železnic v Trstu.) V Trstu so sedaj pričela dela za železnico Her-pelje-Trst. Zakon o tej progi sicer ustanavlja, da jo je začeti grad ti leta 1883, dovršiti pa v treh letih. Stvor se je torej zavleklf, vender pa je upanje, da se bode sedaj hitrejšo do^anjala, kjer je v proračunu državnem za prihodnje leto tudi zd-nio določena veliko večji vsota, nego-li je vlani bila. Ko-lodvo" mislijo te; železnici postaviti tam, kjer je pred-vlanskim bilo poslopjo za Tržaško izložbo, to bode ob pristanišči Sv. Andreja. Odtodi bode tekla v Her-pelje, kjer se sklene z državno železnico Istrsko. Za to železnico je v proračun vzetib 3 340.000 gld. Vladni kroni so jej zategadelj naklonjeni, ke: jo imajo, zavoljo zveze mej Puljem in Trstom, za strategijsko važno. Drugi nazori, nič kaj prijazni, pa se čujejo od vladne strani glede proge, ki naj bi zvezala Trst z državno železnico cesarjevič Rudolfovo. Mestni, odroma deželni zbor Tržaški je v zadnjem zborovanji pohvalil resolucijo, da naj se posebna že-b'zuica sezida od Trsta pa do Rudolfove železnice. Na to stran se tudi javno mnenje Tržaško pridno obrača. V k d: pa se kaj U.cega vidi predrago in ne-izpeljivo iu mnogo več jej je do tega, da z južno železnico dož ne „peageu-pogodbo za progo mej Divačo iu Ljubljano, s čemer pa Trst ni zadovoljen. Glede „peageu-pogodbe teko razprave nekaj tednov že, a do koneč.nega se ni še dospelo.
— („Zlata Prahau) katero smo že večkrat omeuili, je brez dvojbe ilustrovau časnik, ki ima vedno pazno oko na vse slovanske pinoge, ter si vestno prizadeva, biti vseslovausko il u s trovano glasilo.  Veliko podob iz slovenskih pokrajin je že
ljubil v njo, kakor v hči iu bal se je, zaljubiti se drugače.
Umolknil je, pa jaz se nesem utikala v besedo.
— Pa on je pozabil, da je B. mlada, da je življenje za njo igrača, nadaljeval je zopet hitro in odločno, ne gledajoč me, — mislil je, da jo more ljubiti drugače, da bo njo to veselilo. Pa on se je motil in pri tej priči je čutil, da se mu drugo čuvstvo, težje kakor kesanje, usiljuje v dušo in prestrašil se je. Prestrašil se je, da se razdero prejšnji odnošaji in sklenil je odpotovati, predno se razdero. Govoreč, je začel, kakor v razmišljenosti brisati oči in zakrit jih je.
— Čemu se je pa on bal ljubiti jo drugače? rekla sem, da se je jedva slišalo in zadrževala nemir, glas moj je bil ravnodušen, pa njemu s<* je zdel porogljiv. Odgovoril je s skoraj razžaljivim glasom:
— Vi ste mladi, rekel je, — jaz pa nesem mlad. Vi se hočete igrati, a meni je kaj druzega treba. Ne igrajte z menoj, kajti jaz slutim, da bi meni ne bilo dobro, vam pa bridko. To je rekel A , pristavil je on, — pa to je vse neumnost, in zdaj mislim, da razumete, zakaj da odpotujem. Ne govoriva več o tem. Prosim vas!
priobčil ta list, objavljal je tudi v prestavi naših pisateljev proizvode, sploh kaže v vsakej živo zanimanje za nas. V zadnjem, 47. broji ima „Zlatu Prahau zopet zanimivo podobo „Most čez Sočo pri sv. Luciji4. Kdor pozna divni prizor tega mostu in ve, kako srečno roko ima prof. Fr. Zvešina za take romantične predmete, ai bode z veseljem ogledal to podobo, in ponosen bode na svojo o%jo domovino, ki hraui toliko naravno krasoto.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Temešvar 24. novembra. Električna razsvitljava, ki je od začetka tega meseca nam svetila, je včeraj nenadoma prenehala, da je vse mesto temno.
Pariz 24. novembra. Pri shodu delavcev, ki nemajo dela, bilo je 5000 ljudij. Po jako ljutih govorih sklenil je shod, da bode prihodnji zbor pod milim nebom. Po shodu peli so nekateri marseillaiso in carmagnolo. Policija posegla je vmes, več agentov in jeden komisar ranjeni. 30 osob zaprtih.
Razne vesti.
* (Budget brez defioita.) Po poročil-h došlih iz Rima bo la?ki finančni nvnister Ma^liani v prvej polovici prihodnjega meseca predložil komori svoj ekspose, iz katerega se razvidi, da s» budjet za 1884—1885 leto končava bre/. vsakega priuiink-l|iij-, tlu si je v n)em zaračuujeuib obilo in prav velikih izrednih troskov.
* (Požar v vlaku.) Na vlaku, voze-em iz Stuttgarta, navstal je v poštnem vozu ogenj in uničil vsa pisma i u po tue pošiljatve, v katerih je bilo dva milijona mark v bankovcih.
* (Atar Kalfa, predstojnica sultanovega harema f.) Predzadnji retrt-k v 13. dan t. m. umrla je v Carigradu predstojnica iu tajnica sultanovega haremu, Atar Kalf-, v visokej starosti 83 let. Ranjko pokopali so na sultanov ukaz z vso častjo in svečanostjo cesarske smrogc (chadiue) v rakvi sultana Mahmuda. Atar Kalfa pri Sla je 1829 leta za vlado tedanjega sultana Mahmuda II. kot sužnja (alme) v cesarski harem, postala pozneje odaliska iu na zadnje še celo ljubljenka su!tanova (chasike). Po smrti tega .sultana bila je penzijoni-rana in imeuovana za predstojnico in tajnico sultanovega harema.
Poslano.
Vprašanje slavni c. kr. kmetijski družbi
v Ljubljani.
Pri dražbi plemeuske govedi, ki se je vršila dne 20. t. m. v Lesctfb, kupil je mej druzimi tudi gosp. Fran Legat, podružnični predsednik, jedno junico.
Po predpisanih pobojih mora kup. c kuidjeno žival najmeuj dve leti za pleme imeti, gosp. Legat pa jo je v polu ure že z 12 reci: dvanajstimi goldinarji dobička prodal gosp. Adolfu Mubr-u, posestniku Bleškega gradu.
Ker za gorenjsko živinorejo ni veliko razločka, ali junica sto i pri polnih jaslih grajsko pristave uli pa, če se taista pase tia s cedrami obraščenem Libanouu, v pradomovini omenjenega gospoda, se nam nehote urivajo vprašanja:
Veljajo li pogoji le za navadne živinorejce in ne tuli za predsednike podružnic c. kr. kmetijske družbe, in če veljujo za vse ali ima slav. c. kr. kmetijska družba sredstev in jih hoče uporabiti zoper navedeni prestopek V
Več gorenjskih živinorejcev.
— Nh! ne! še govoriva! rekla sem in solze so me posilile. — Ali jo je on ljubil ali ne?
Ni mi odgovoiil.
— Če je ni ljubil, zakaj je pa igral ž njo, kakor z otrokom, rekla sem.
— Da, da, A. je bil kriv, pretrgal mi je hitro besedo, — pa bilo je vse končano in ločila sta se . . . kakor prijatelja.
— Pa to je strašno! in mari ni druzega konca, sem jedva zinila in prestrašila sem se tega, kar sem rekla.
— Da, je, rekel je iu odkril vznemirjen obraz ter pogledal me naravnost. — Dva različna konca sta. Pa zaradi Boga, ne utikajte se z besedo vmes in poslušajte me. — Jedni govore, rekel je on, ustal in bolestno nasmehnil Be, — jedni govore, da je A. prišel ob pamet, neumno se zaljubil v B. in povedal jej to . . . ona 86 je pa samo zasmejala. Za njo je to bila Sala, zanj pa celo življenje.
Stresla sem se, hotela sem mu pretrgati besedo, da naj ne govori tako o meni, pa zadržal me je in položil svojo roko v mojo.
(Dalje prih.)
Meteoroloffično poročil«.
i	Čas opa-»o vanj a	Stanje barometrH v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-knna v mm.
ht O o ?!	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733:i« trn. 733-57 m. 734 43m».	— 60° C — 4 2» C — 5 6" C	si. vzh. al. j z. si. j*	obl. obi. obi.	2-20 mu. snega.
Srednja temperatura — 5*3°, za 4-5° pod normaiom. |
ITun^ska "bor
ine 24. novembra t. I. (Isvirno telegrafićno porodilo.)
Papirna rent*..........81 *id. 60
Vehma renta .... .....82 , 80
ZUta renta.........103 „ 95
5° 0 marčna renta.........96 „ 95
Akcije narodne bank« ......871 „ —
Kreditne akcije.......301 . 80
London..........                                                  132 . 90
Napol............ ,74
G. kr. cekiai... .78
Nemške marke......                                   .60 gld. 10 kr.
4°/0 državne »recke iz 1. 1854   250 gld. 125 ,   — m
Državne srečke iz 1. 1964.         100 gld. 173 ,   50 [
t°/„ avatr. zlata renta, davku prosta.   . 104 ,   05 „
' Jurska zlata renta 6%   ..... 123 „   40 m
94 90
„     papirna renta 5°/„    .... 90 ,   10 „
' „   taierske zemljišč, od /ez.   !•!;•:. . 104 „50 „
Litina va reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 116 „   75 „
Zemij. obč. avstr. 4f/§"/t z,llti Zft8t- ''8t> ■ iy3 .   40 „
Prior. oOlig. Klizabetine zapad, železnice 109 „30 „
Pri>r. ohlig. Ferdinandove aev. železnice 105 ,   60 „
Kreditne srečke......100 gld. 179 , —
Jurij Mihallo, uiagistratnih pomožnih uradov vodja, oznantijo v Bvojera in svojih sorodnikov imenu tuge potrt prominulost svojega ljubljenega sina, odnosno vnuka in netjaka, gospoda
VILJEMA MIHALIĆA,
izpitanega učiteljskega pripravnika,
kateri je danes v jutro oh pol 7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajne) mučnoj bolezni, v 24. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki prenesu se v 25. dan novembra letos popoludne ob 4. uri iz hiše tugovanja, z Ulice na grad hiš. št. 4 (sv. Florijana), na mi-rodvor.
Sv. maše zadušnice služijo se v sv. Jakoba cerkvi.
Blažega preminulega priporočamo v pobožno molitev. (757) V Ljubljani, v 23. dan novembra 1884.
Proti povzetju od a. v. gld. 7,—
se pošilja 5 Icil© kave „Santos" najfinejše in sicer vBeh poštnih in eolnib stroškov presto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. 'Uzorci zastonj.) — Kavno na ta način tudi S Icilo lašlceg-a olja, jako dobrega. — Naslov:
(745-3)  GI0VANNI G0RIUP & Co. v Trstu.
Mejnaroflna linija.
Iz Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih centih i.i z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik ,,S-Lxxxey", 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Rajata za potnike JŽOO tcold. — Vmesni krov 60 tfold. Potniki naj se obrnejo na (697—17)
J". TEBKUILE,
generalnega pasaž nega agenta, Via deli' Arsenalu Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj  se   na Kiniliano d' Ani. l*oglayen, generalnega agenta v Tr.sin.
•i
i
I «
i i
! Priznanje!
bolečinam v glavi in želodci!
Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kugljice, škatljica po '21 kr., izredne dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol iu sem ter tja napadajoča me mrJica, s- ni nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilno kugljie?, tako, da Ijudju že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zali valj evajo se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. Šu jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701—4) Lucija Šliber.
Vsak  zavoj   kri   čistilnih   kugljic lekarne Trnkoczy mora radi pristnosti   na zavitku imeti naslednji nadpis.
:
I
i
Blutreinipnp-Pilleo
I Rolle I II. 5 kr.
Versendet wird nur eine Rolle. C. kr. priv.
kri čistilne kroglice
v ikatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljauii 1 gld. 5 kr. Razpošilja ne le jeden zavoj.
Dieae ausgezeichnoun Blutreinigungs-Pil-len aind eeht und stets in. ch zu baben in der Einhorn-Apotheke dea Jul. v. Trnk6czy in Laibach, Rathhausplati: Nr. 4.
Jede Rolle muss der Echtheit wegen nebige elgen-biindige Untersehritt tragen:
i
»
» I ► I I I
\
»
» ► I I »
i
\ »
I
— od -
Cl ob <±*
n S.T o' T
5, w i i ■ a —
n  j   *    I    — —
S" m. I
r
0, S. n 1
P      o «
N  W C _ O   tO O
t? i
c/3
5
2 n>
7 pr
i 1 « = 5 I      c —• o
g " B g ■
3  O i
I
I I %
XX »večli lO gld.
(Za frankovano dopošiljatov srečk in listino dobitkov se mora pridejati 15 kr.)
lQaQOO
dobitkov! ^^c4v%v*>* 1 V.
avni dobitek 20.000.
Tretji glavni dobitek IO.OOO gl. a. v. Daljni dobitki a gld. 5000, 3000, 2000, 1000 i. t. d.
Odračunši 20«/0
—*—mm izplača se vsak dobitek v gotovini. E==—
Razpošilja je
generalna razprodajalnica Kinczem-srečk
za vso Avstrijo: (756—1)
bankino in nunji^ko podjetje, I., BorseguHMe 13 U IS >V .T,   I.,   Wo 11 celile  :i i.
VELIKA DENARNA LOTERIJA.
500000
m. a r k
kot največji  dobitek y imJMrečne-|eui s I lica ji ponuja velika <m! IImiu-burNke «lr#.ny<" znjuuičeiiii denarna loterija.
Specijelno pa:
H                  1 prem.	a mark	300000
1 ' A dobit.	a mark	200000
0 Sd dobit.	a mark	100000
1 dobit.	a mark	90000
1 dobit.	a mark	80000
4 9 j                *-J dobit.	a mark	70000
1 dobit.	a mark	
2 dobit.	a murk	50000
1 dobit.	a mark	30000
5 dobit.	a mark	20000
3 dobit.	a murk	15000
2(> dobit.	a mar Iv	10000
56 dobit	a mark	5000
10 6 dobit.	a mark	3000
253 dobit.	a mark	2000
6 dobit.	a mark	1500
515 dobit.	a mark	1000
1036 dobit.	a mark	5 0 0
29020 dobit.	a nia k	145
! 19463 dobit.	S mark	200,150,
124, 100,	94, 67, 40, 20.	
Vkupe r,o..~>oo tega de jedna mili razredih	tlobitkov   in poleg premija pride v Ned-i;otovo do odločitve.	
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in B vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lOO.OOO srci U, od katerih se bode SO.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrehali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanjc dobitkov, ju ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbab načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država.
Posebnu prednost te denarne loterije je. da se vseh 50.500 dobitkov </.r v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na SO.000, v petem na 00.000, v šeBtim na 100.000, v Bedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 3110.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena oltrina potlpiNaniiun trgovtikiuia hišama in vsak, kdor jih hoče kup,ti, naj se neposredno na nje obrne.
Častiti natočevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštiiej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalu** srečka av. v. gld. 3.50.
1 polovica originalne »rečko av. v. gM. 1.75. 1 <V<r4 i n.-t   orisano ln«» srečke av. v. gld.—-.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vBak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko hi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
1. decembrom 1884
doposlati direktno na feduega podpisanih glavnik loterij sklh bureuu.
M. STEIN,
m«'jiivi<a d, IIAItIBUKCp1.
VALENTIN & C,
Kouii: »transe 30—38,
II/OJLflSUItGt.
Vsak ima pri nas to prednost,  da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne listino I" p n uči
iredno brez vsacega posredovanja mai.jšili protiajHicov, potem ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da hi zahteval, uradno > o dobitkih "doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej ičrtu določenih cenah broz vsacega pribitka. (735—4)
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina in tisk .Narodne Tinkarne'
I 
3935