MAMIMt/M:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1074
ČETRTEK, 16.OKTOBER 2014 / ŠTEVILKA 1074, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR
i11? 8 96 1 2 M 40 67 111
srnobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
tei.št. 040 410 743	PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 2111
Kje smo izgubili lokalpatriotizem?
Ali je mogoče, da je lokalpatriotizmu odklenkalo? Da ga je globalizacija enostavno požrla in da je danes zelo zastarelo govoriti o tem, od kod kdo prihaja, kje je kdo doma. Je res vseeno od kod si?
(Mef) Nekje med prepiri o bližnji zgodovini in pogrešanjem domovinske vzgoje v šolah, smo, kot neopazno kolateralno škodo, izgubili še lokalpatriotizem.
To je tisto stanje duha, ko človek s ponosom reče: Jaz sem Izolan. Seveda to velja za vsa mesta, vse pokrajine in vse dežele sveta, ampak trenutno me zanima naš, izolski lokalpatriotizem. Starejši pomnijo, kako so se fantje v imenu lokalpa-triotizma na vsakem plesu v Arri-goniju stepli s forešti. Tudi nekaj odličnih izolskih nogometašev je lokalpatriotizem po kratkih avanturah v klubih s celine vrnil domov, na morje. Lokalpatriotizem je bil energija z navijaških tribun in argument poltičnega spopadanja.
Lokalpatriotizem ne nastane od danes do jutri. Kar nekaj generacij mora graditi pozitiven odnos do svojega kraja, da se prime. Ko pa enkrat zagrabi je lokalpatriotizem sila delikatna zadeva. Lahko je pozitivno nastrojen, saj motivira ljudi, lahko pa je tudi nevaren, posebej takrat, ko postane argument za konflikt. Nekateri celo pravijo, da je v resnici vnuk ali daljni sorodnik nacionalizma in podobnih izmov, kjer argument drugačnosti služi za nasilje nad drugimi drugačnostmi. Izolski lokalpatriotizem ima dva obraza. Eden je tisti, ki ga lahko preberemo na transparentu Riba-rov in se glasi: “Izola - raje imam tebe kot sebe”, drugi pa je tih ampak globoko zasidran v nas.
V tej kombinaciji občutkov smo bili Izolani kar dolgo znani po svojem pozitivnem lokalpatriotizmu, s ponosom smo se umeščali med Koper in Piran, občutek pripadnosti temu kraju je bil nekaj lepega.
Potem je tudi v naše kraje prišla globalizacija. Pravzaprav, prišli so stečaji in likvidacije, z njimi pa brezposelnost, tako da že več kot pol Izole hodi na delo v druge kraje, saj dela tukaj zanje ni. In tako izolski lokalpatriotizem počasi izginja v vsesplošni krizi naše občine. Tu in tam se, posebej ob volitvah, pojavi v kakšni karnevalski obliki, sicer pa, če iskreno pomislim se trenutno nimamo s čim hvaliti.
Razen z dejstvom, da imamo to mesto res radi. Ne le ob volitvah.
Mi smo tu
Napis Delamaris še vedno visi in tudi po ribah še vedno smrdi, po sardelah in skušah po sardonih in tunah, ki niti ne vejo, kje je morje Jadransko in govorijo angleško in špansko. Tukaj prav čudne ribe živijo, mahajo s krili, čeprav ne letijo, In tudi ljudje govorijo drugače, nič po naše, čeprav po domače. Nekaj pa vendar še vedno drži, ko burja potegne po ribah diši.
lokalne
VOLITVE 2014
Volišče št.:	301
Gremo na volitve!
Tudi volitve v drugem krogu so se začele. V Izoli smo predčasno lahko volili včeraj in lahko volimo še danes, sicer pa bomo šli na ista volišča kot v prvem krogu, le da bomo tokrat izbirali le med dvema kandidatoma za župana, na volišču RK pa bodo še enkrat volili člane sveta krajevne skupnosti Staro mesto.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Ko si lačen, ti niti športno -rekreacijski park ne pomaga
Vlado Ostrouška Predsednik RK Izola
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
NEZNANJE JE NAJMOČNEJŠE
Pa smo doživeli prve proteste proti predlogom sprememb mednarodnega prava in njegovo zamenjavo s korporacijskim pravom. Po tem kaj je pricurljalo iz teh tajnih predlogov, ki jih bo v tajnosti (ne) sprejemala EU, je moč ugotoviti, da je korporacijsko pravo nad pravosodjem posamezne države, korporacija lahko celo toži in zahteva odškodnino od države v kateri deluje, ker ji ne omogoča maksimalnih profitov.
Najnovejše spoznanje je, da je Putinova Rusija s Kitajsko podpisala več kot 40 mednarodnih sporazumov. Putin je svoj denar in denar ruskih oligarhov, nekdanjih sodelavcev iz časov ko so vsi bili visoki uslužbenci NKVD in so, tako kot danes, odločali o življenju in smrti, preselil iz evropskih v hongkonške banke, Hongkong pa je del Kitajske. Vse to so storili zato, da se zaščitijo pred dolarsko ofenzivo in gospodarskim uničenjem, ki temu sledi. Razlaga je preprosta: do začetka 70-tih let dvajsetega stoletja je bil dolar ne le moneta, ampak mera vrednosti z zlato podlago. Vsak dolarski bankovec je bilo mogoče v vsakem trenutku zamenjati za točno definirano količino zlata. Potem je dolar postal moneta nafte in nič več moneta zlata. Pojavlja se petro-dolar in prva poteza Amerike je bilo uničenje poskusa takratne Evropske ekonomske skupnosti, predhonice EU, da oblikuje skupno evropsko denarno enoto.
Po podatkih MDS je cel svet leta 1966 razpolagal s 14 milijardami dolarjev z zlato podlago, od tega so ZDA imele 3,2 milijarde dolarjev z zlato rezervo. Potem ko zlati standard ni več veljal, so ZDA začele tiskati dolarje in proizvajati svetovno inflacijo. Zunanji dolg Amerike danes znaša 17.000 milijard dolarjev, vsak mesec pa natisnejo novih 58-60 milijard dolarjev, da država ohrani zunanjo likvidnost. In zato je treba, tudi z vojno, če ne gre drugače, uničiti vse možne konkurente. Iraški predsednik Sadam Husein je bil še do leta 2000 v veliki milosti Amerike, potem je napovedal, da bo svojo nafto prodajal po evrskih in ne po dolarskih cenah. Ko je bil leta 2009 Gadafi izvoljen za predsednika Afriške unije, je najprej predlagal oblikovanje afriške monetarne unije in osvobajanje od dolarja. Kaj je potem bilo, vemo. CIA je v Libiji leta 2011, skupaj z Nato pripravila strmoglavljanje Gadafija. Ker NATO ni imel nobenega sovražnika, kakršen je bil Varšavski pakt, je s pomočjo inštruktorjev CIE, vojaških svetovalcev NATA in - ameriške oborožene industrije, nastala AL Kaida. Ameriška vojaška industrija pa drago prodaja svoje proizvode NATU, ta pa jih podarja AlKaidi ali danes ISIL, ISIS, IS. Priključitev držav EU k zvezi NATO je le prispevek k bogatenju ameriške orožarske industrije, ki zdaj od držav EU zahteva, da prispevke za NATO dvignejo na 2 odstotka BDP. Kje bo NATO kupoval orožje? V Ameriki. Kdo profitira? Ameriška vojaška industrija. In zato je nujna vojaška histerija - tokrat pred Rusijo, ki izvaja agresijo na Ukrajino, čeprav je precej bolj pomembno (za korporacijsko ureditev sveta) to kar pripravljajo Rusija, Kitajska, Indija, Brazilija, Južna Afrika, ki se želijo rešiti dolarja in medsebojna plačila opravljati v juanih, rubljih in ostalih nacionalnih valutah, ki se držijo zlatega, ne pa petrodolarskega standarda.
ISIL, ISIS,IS, je samo oživljena teorija Brzezinskega in podpredsednika Dicka Cheneya o nujnosti »balkanizacije Bližnjega vzhoda«, tako da Amerika ohrani energetski monopol. To, seveda, pomeni razdrobitev starih, velikih imperijev (Irak, Iran,Sirija, Egipt), ki so se bili sposobni enakopravno pogajati z Ameriko o ceni nafte. Če temu dodamo dejstvo, da ima Rusija svojo edino vojno bazo na Mediteranu, v Sirskem pristanišču Tartus, stvari postanejo še bolj jasne. Irak je že razdvojen na dva dela, Sirija tudi in kdor ima Sirijo, odpira ali zapira vhod v Iran. Egipt je talec sporazuma z USA, ISIL je samo orodje za uresničevanje teh, prioritetnih ciljev ameriških vojaško industrijskih korporacij in vojaško oborožarskega lobija.
Ostanek sveta, tudi EU, pa plačuje. In nihče se ne vpraša: »Kaj pa sploh jaz počnem v tej družbi?«
Na volišču RK ne bodo volili le župana
V nedeljo bomo Izolani v drugem krogu izbirali med kandidatoma za župana, le na volišču v dvorani Rdečega križa bodo še enkrat volili člane sveta Krajevne skupnosti Staro mesto. Tudi tokrat se je zapletlo v Domu upokojencev, vendar je tokratni zaplet vplival le na izid volitev v Krajevni skupnosti.
Občinska volilna komisija je po uradni dolžnosti ugotovila nepravilnost pri glasovanju na volišču v dvorani Rdečega križa.
Na tem volišču je OVK preko letečega volilnega odbora, ki je v nedeljo 05. 10. 2014 omogočal glasovanje volivcem na domu, ki so za to zaprosili OVK v predpisanem roku. Glasovanje so omogočili tudi volivcu Liberu Sauletu, ki ni vpisan v volilni imenik na tem volišču, in tudi nima stalnega prebivališča v Občini Izola, temveč le začasno prebivališče v Domu upokojencev. Pravico voliti župana in člane občinskega sveta ima vsak volivec, ki ima stalno prebivališče v občini, volilno pravico v svet krajevne skupnosti pa ima volivec s stalnim prebivališčem v tej krajevni skupnosti. Zgoraj opisana nepravilnost pri glasovanju ni imela vpliva na izid volitev za župana in za člane občinskega sveta, prav tako ne na razdelitev mandatov upoštevaje preferenčne glasove.
Je pa ta nepravilnost lahko vplivala na izid glasovanja za člane Sveta Krajevne skupnosti Staro mesto.
V svet te krajevne skupnosti se voli sedem članov, od tega enega izvolijo predstavniki italijanske narodne skupnosti.
Občinska volilna komisija je po ugotovitvi izidov glasovanja ugotovila, da sta kandidata za člana Sveta Krajevne skupnosti Staro mesto, Sandra Prašnikar in Renato Vouk (oba kandidata predlagatelja Alojza Pečana in skupine volivcev) dosegla enako število glasov (220) in se oba uvrstila na šesto mesto. Med njima bi se za odločitev o tem, kateri od njiju je izvoljen, moral opraviti žreb. Ker pa bi lahko po uradni dolžnosti ugotovljena nepravilnost pri glasovanju, ki se nanaša na glas enega volivca, pripeljala tudi do drugačnih rezultatov, je bilo treba volitve za člane Sveta Krajevne skupnosti Staro mesto, na volišču št. 04001001 (Dvorana Rdečega križa), razveljaviti ter v razveljavljenem obsegu odrediti ponovne volitve, ki bodo opravljene dne 19.10.2014, skupaj z drugim krogom volitev za župana. To glasovanje pa lahko opravite tudi še danes na predčasnem volišču v občinski stavbi, ur
Če imate v nedeljo delo ali fešto lahko glasujete že DANES
Spoštovani!
Občinski odbor SDS Izola se zahvaljuje vsem Izo-lankam in Izolanom, ki so nas na lokalnih volitvah volili in nam tako izkazali zaupanje. Seveda pa se dobro zavedamo, da zaupanje pomeni tudi obvezo za naše nadaljnje delovanje v dobro vseh občanov.
Hkrati vas obveščamo, da smo se člani izvršilnega odbora SDS odločili, da v drugem krogu lokalnih volitev za župana občine Izola podpremo Branka Simonoviča.
Sasa Glavaš
SDS
Volitve 2014

Podpore so, podpore bodo in kline...
V nedeljo se bosta v drugem krogu volitev bodočega župana občine Izola pomerila: aktualni župan Igor Kolenc in aktualni podžupan, Branko Simonovič. Prvi kot nestrankarski kandidat s podporo SD, Liste Združeni za Izolo in Nove liste, drugi kot kandidat Desus s podporo IJN in SDS. Oba pa, menda, s podporo SMC.
Prav dileme glede podpore Stranke Mira Cerarja enemu ali drugemu kandidatu, so bile in so še vedno nabolj razgiban del te kratke predvolilne kampanje pred drugim krogom županskih volitev.
Potem, ko smo v nedeljo 5. oktobra ugotovili, da aktualni župan ni bil izvoljen v 1. krogu volitev, vendar je dosegel zelo dober rezultat v primerjavi z ostalimi kandidati, je bilo tudi jasno, da bo v drugem krogu marsikaj odvisno od tega, kateri od kandidatov bo dobil več podpore za drugi krog. Preprosta matematika je sicer ponudila simulacijo po kateri bi trije županovi protikandidati skupaj premogli več glasov kot aktualni župan, zato razlika v številu prejetih glasov v prvem krogu ni več tako nedosegljiva, seveda, če pride do skupne podpore strank in list, ki so se podale v boj za župansko mesto.
Vendar se je zapletlo prav kmalu. Aktualnemu županu je podporo ponudila stranka Oljka, potem pa je tudi občinski odbor stranke SMC sprejel sklep, da podpira kandidata Igorja Kolenca, čeprav naj bi, po dogovoru na vladi, podpirali kandidata koalicijske stranke Desus. Še najbolj je bil presenečen Branko Simonovič, ki je v žepu imel sklep vlade glede lokalnih volitev, zato je na vodstvo stranke SMC naslovil vprašanje glede takšne odločitve občinskega odbora.
Iz stranke SMC je dobil sporočilo, da so občinskemu odboru stranke SMC naročili naj takoj prekliče sprejeti sklep o podpori Igorju Kolencu in sprejme nov sklep o podpori kandidatu Desusa.
Toda, že istega dne se je na spletnih portalih in naslednji dan v klasičnih medijih pojavilo sporočilo občinskega odbora, da vztrajajo pri podpori aktualnemu županu, ki so jo podprli z nekoliko nenavadno utemeljitvijo, da bi sprememba oblasti pomenila določen zastoj pri občinskih projektih. Utemeljitev je nenavadna zato, ker je ta isti občinski odbor imel svojega kandidata s katerim je želel doseči prav ta “zastoj”, tudi s plakati in napisi, da je v Izoli nekaj hudo narobe.
Seveda je takšno odločitev mogoče razumeti, če vemo, kako je nastajala ta stranka v Izoli in kdo jo vodi.
Oblikovanje te stranke so, ob precejšnji nerodnosti poslanca SMC, ki je bil izvoljen v Izoli, vodili preverjeni kadri, ki že vrsto let vedrijo in oblačijo v izolski politiki, zadnja leta pa jih mnogi povezujejo tudi s politiko koprskega župana. Ob izvrstni strategiji jim je uspel veliki met in so na krilih zaupanja volivcev v temeljne vrednote, ki jih pooseblja Miro Cerar, postali prva stranka v izolskem občinskem svetu, z enakim številom svetnikov kot Desus in SD.
Njihova odločna podpora aktualnemu županu je razumljiva, vprašanje pa je, ali bo tudi učinkovita. Namreč, mahanje s podporami je bolj ali manj simbolno dejanje, saj je veliko vprašanje ali volivci res sledijo navodilom vodstva strank glede tega, katerega kandidata naj volijo. Županske volitve so namreč neposredne in na njih izbiramo med konkretnimi osebami oziroma med kandidatoma v drugem krogu. Veliko vprašanje je, ali bodo tisti, ki so volili SMC, res sledili sklepu, ki so ga v njihovem imenu sprejeli v vodstvu občinskega odbora. Tako kot je vprašanje, ali bodo tako kot njihova vodstva ravnali tudi volivci ostalih strank, od SD in Desusa do IJN ali Oljke. Poseben problem so, seveda, liste, ki nimajo strankarske organiziranosti in pri katerih, vsaj sistemsko je tako, ne obstaja klasična strankarska hierarhija in disciplina.
Tako ravnajo v najmočnejši od list, listi Izolani, kjer formalno ne podpirajo nobenega od kandidatov, vendar pa so temeljito seznanjeni z njuno oblastno in politično preteklostjo in sedanjostjo, na osnovi katere se bodo odgovorno odločali.
Prav poseben fenomen je stranka Oljka, ki je pred dobrim letom izstopila iz koalicije Igorja Kolenca in postala odločna opozicijska stranka, še posebej jezna na način reševanja problema pomožnih kmetijskih objektov v občini.
Njihova takojšnja odločitev o podpori aktualnemu županu je bolj razumljiva, če vemo, kdo zdaj vodi to stranko in kakšne težave je imel z izolsko občino. Seveda tovrstno razumevanje politike ni novo.
Kako zakoreninjena je miselnost, da je politični boj pravzaprav le boj za oblast in posledično boj za nadzor nad proračunskim denarjem ter boj za delovna mesta, bodo pokazali že prvi meseci po oblikovanju nove občinske oblasti. Zagotovo se obetajo spremembe, saj brez obljub enostavno ne gre več, obljube pa je treba izpolniti, sicer hitro grozi politična kriza. Ta pa je v Izoli zelo lahko dosegljiva, saj ob sedanji razdrobljenosti politične moči župan, katerikoli že, zlahka ostane brez večine v občinskem svetu. ur
Zadnja vest
Dvomljiva oddaja ribarnic
Tv Slovenija je sinoči poročala o nenavadnem oddajanju Delamr-jevih ribarnic v najem. Stečajni upravitelj Andrej Marinc, po pripovedi kandidata za najem ribarnice na koprsaki tržnici, ni omogočil soočenja kandidatov oziroma njihovih ponudb za najem ribarnice ampak jo je za 1.000 eurov mesečne najemnine oddaj podjetju Rosane Šuštar, ki jo poznamo tudi kot lastnico nekdanjih najemnikov ribarnice v Izoli. Zavrnjeni najemnik je menda ponudil trikrat višjo najemnino, vendar ni bil uspešen, zato je vse skupaj predal sodišču.
^Izolajenaša
Zakaj podpiramo g. Simonoviča, nas mnogi sprašujejo, podpiramo ga zato, ker je tisti od dveh kandidatov, ki živi v Izoli in je tisti s katerim lahko potegnemo veliko skupnih programskih točk. Stranka Desus, je stranka naših nonotov in staršev, je stranka, ki v sodelovanju z mladimi lahko poveže generacije in omogoči tisto kar želimo v stranki IZOLA JE NAŠA spremeniti. To pomeni: poskrbeti za socialno šibke, za mlade družine, lokalne obrtnike in podjetnike, vzporedno pa zagnati nove projekte in pridobiti EU sredstva. Nekaj modrosti starejše generacije in elan ter nove ideje mladih, so dobra popotnica, da Izolo zbudimo. Stranka Izola je naša s kandidatko za županjo Manco podpiramo g. Simonoviča (Desus). Le tako bomo soudeleženi pri odločitvah v našem mestu.
19.10. 2014 pojdimo na volitve v čimvečjem številu in pokažimo, da smo srce Izole mi. Kdor je Manci in stranki Izola je naša zaupal glas v prvem krogu, naj ga tudi v drugem krogu tako, da obkroži 2.
J
M/mTIEt M 4
Četrtek, 16.oktober 2014, št. 1074
Volitve 2014-------------------------------------------------------------------
Kmalu 200 novih privezov
Zadnje čase je kar veliko bralcev povprašalo, kako bo s komunalnimi privezi zdaj, ko je sklenjena pogodba z Marino. Predvsem pa jih je zanimalo, če bomo pridobili komunalne ali nekomercialne priveze.
Občina Izola je po skoraj štiriletni mediaciji prišla do dogovora z Marino, po katerem mora, med drugim, zgraditi pomol B. Eno stra tega bo tržila Marina, drugo pa Občina, oziroma zanjo Komunala. Ampak kaj to pomeni za vse tiste, ki še čakajo na komunalni privez?
Bralce zanima predvsem, komu bodo namenjeni novi privezi, saj se govori, da naj bi šlo izključno za nekomercialne priveze in ne za komunalne. To nam je sicer potrdil tudi direktor Komunale Denis Bele, ampak to velja le v teoriji. V praksi bo nekoliko drugače. “Dodatne krake na pomolu bodo zgradili le na strani Marine, in ti privezi bodo nekomercialni. Po drugi strani pa bomo mi podaljšali obstoječe lesene pomole do Pomola B, ki bo tako služil kot koridor za plovila. Na pomolu B tako ne bo privezov, vsi privezi, ki jih bomo pridobili na teh podaljšanih pontilih pa bodo namenjeni komunalnim privezom”, je povedal Bele. Skupno naj bi izolski akvatorij tako pridobil okoli 200 privezov, odvisno pač od velikosti plovil, ki se bodo vezala. Dela, ki so se že začela, naj bi bila zaključena v roku enega leta. Zaenkrat bodo podaljšali le nekaj teh
pomolov in tako pridobili novih 60 privezov, kar je vsekakor dobra novica za tiste, ki so na vrhu čakalne liste.
Marsikoga je tudi zanimalo, zakaj ne bi sedanje komercialne priveze na lesenih pomolih spremenili v komunalne. Nna to je Bele povedal, da gre za večletno pogodbo, ki jo je sklenil njegov predhodnik Alojz Zorko, in ki je ni mogoče prekiniti, kljub temu pa pravi, da so ti komercialni privezi takorekoč nujni, saj omogočajo, s prilivom sredstev, nižjo ceno za komunalne priveze. Na njih pa niso privezana samo plovila ne-Izolanov, temveč si z njimi pomaga tudi okoli 130 domačinov.
Za konec je marsikateri domačin opazil barko s koprsko registracijo, povrh tega pa niti ne lesenjačo, v mandraču, ki je namenjen izključno lesenjačam in tradicionalnim plovilom. Glede tega je Bele povedal, da se je že večkrat zgodilo, da so prosto mesto v pristanu izkoristili lastniki plovil, ki tja ne sodijo, ampak glede na veliko število plovil v akvatoriju, jih ni mogoče takoj izslediti. Plovila s koprsko registracijo sicer ni več opaziti, tako da so očitno redarske službe uspešno opravile svoje delo.	am
Pismo bralca
DAJ ČLOVEKU OBLAST............
Naši ta stari so vedno pravili, če želiš človeka spoznati, mu kar daj oblast in ga zelo hitro spoznaš.
V tvojem primeru, Igor ta stari rek zelo prekleto drži! Ko smo ti pred štirimi leti složno stopili ob bok z namenom sprememb v županski pisarni naše Občine, si nam osladno obljubljal dejanske spremembe in to na bolje, povzemal si vse človeške in strankarske, naše vizije in programe za bodočo ureditev naše Izole in obljubljal, da jih boš materializiral. Vedi, da smo ti takrat celo verjeli. Kje so danes tvoje obljube končale? Kaj si v teh štirih letih postoril, da Izolanke in Izdani živimo kvalitetnejše, človeka dostojno življenje?
Moja gostilna je prva postaja Izolanov po burnih in negativnih srečanjih s teboj in mnogi so mi v teh letih, ko so se vračali od sestankov s teboj, izražali zgroženost nad tvojim prepotentnim in arogantnim obnašanjem. Čemu in komu si v teh štirih leti služil? Izolanom in Izolankam sigurno ne! Tudi sam imam tako izkušnjo s teboj saj si mi na enem takem sestanku pokazal vse kar znaš in me kratko malo odje...
Tvoj predhodnik si je zgradil en spomenik v obliki krožišča in ti si moral biti takoj boljši in večji od njega in si jih dal postaviti štiri. Naj se vidi! Res je, da je promet bolj tekoč, kot prej ampak to je tudi vse. Niso bili niti najmanj nujna in prednostna investicija. Kdo bo vse to plačal? Mi, Izdani seveda. Ves čas prejšnje volilne kampanije si opozarjal, da je tvoj predhodnik ustvaril primanjkljaj, ki zelo bremeni našo Občino. Kaj si pa ti kot dober gospodar naredil za zmanjšanja le-tega? Zelo si se potrudil in ta ista luknja je, namesto 8 zdaj globoka 11,5 milijonov. In, koliko mladih družin se lahko pohvali z novim, neprofitnim stanovanjem? V štirih letih nisi predal, niti enega samega stanovanja.
Obljubil si, da boš zmanjšal in prevetril občinsko upravo?! Res ti je uspelo! S tem, ko si zamenjal vse vodilne kadre razen enega, ki ga zakon ščiti zaradi njegovih let, si ustvaril pogoje in zaposlil na vsa vodilna mesta same, za nas Izolane, forešte in to veliko večino iz Kopra ter par njih iz piranske občine. Še enkrat več si pokazal, koliko ti je do kraja, ki ga trenutno vodiš. Vsem mladim in izobraženim Izolanom dopoveduješ, da so nesposobni in neprimerni za delo v domači občinski upravi. Zato se ti prepogosto zareče »vi Izolani«. Našo občino si od nas totalno oddaljil in jo zbirokratiziral. Kako to, da delovni stroji s koprskim grbom na tablicah, ki delajo za Občino, samo v Občini Izola ne rabijo imeti oznak podjetja katerih last so? Misliš, da smo Izolani slepi? Mar v Izoli nimamo več niti gradbincev?
Dva tvoja predhodnika sta si polomila zobe na Svetilniku in njihove napake plačujemo mi. Kaj si mislil, da boš “pasal lišo”? Tudi tokrat bomo enostranske šlamparije bivših županov plačali mi, ker noben izvajalec ni delal zastonj tako pri postavitvi kot pri odstranjevanju zmazkov na Svetil-niku-Punta galo.
Ko sem ti predstavil načrt, ki ga je priznani izolski arhitekt izdelal za obnovo preostalega dela terase, ki jo imam v zakupu, v smeri mlekomata in je totalna sramota za podobo Izole, si mi poslal tvojo strokovnjakinjo na tem področju in mi sugeriral naj kar z njo urejam naprej. Seveda, ker je tudi ona zahtevala plačilo svojega honorarja, sem ti odgovoril, da sam ne bom prav nič več dodatno plačeval. Ker se nisem obrnil na tvoje, ta prave, delo ni narejeno. Kako se temu pravi v zakonodaji?
Glede tvojega dejanskega prebivališča pa si seveda misliš, da smo tudi v tem pogledu vsi ene same mone? Po Izoli, razen v predvolilnem obdobju in na službenih obveznosti, te ni! Prideš ob osmih in odpotuješ takoj, ko se tvoj delavnik konča. Mi rabimo človeka ki svoj kraj čuti, ki ga lahko vsakodnevno srečujemo po naših ulicah in z njim pokramljamo o naših vsakodnevnih težavah, ter pričakujemo, da nas bo razumel. Razen ene destinacije, ki jo uporabljaš v protokolarne in službene namene, te Izolani nismo še nikjer videli porabiti enega eura. Mar dejavnosti naših malih obrtnikov niso na tvojem vzvišenem nivoju?
Kaj pa glede kažet na njivah? Mislim, da tu komentar ni potreben. Dal si priložnost vsem ostalim, tebi podobnim birokratom, da nas maltretirajo in rušijo prepotrebni pripomoček za obdelavo naši njiv in vrtov. Poslal si nad nas inšpektorje in redarje kot, da smo storili največje kriminalno dejanje in nas spravil v obup ter nam naložil kar nekaj kazni in slabo voljo.
Kje so delovna mesta, ki si jih obljubljal pred štirimi leti. Kaj si naredil, da bi vsaj zadržal obstoječa. Vsi bežijo iz našega kraja. Tudi Delamaris Izolani bi ti znali našteti še veliko svojih izkušenj, tisti, ki jim je vseeno kakšen odnos imaš do Izolanov pa naj te kar volijo. Jaz te gotovo ne bom!	Egidio Krajcar
M \y1Y,T$II>M 5
Ministrica na obisku
V soboto je ministrica za kulturo Julija Bizjak Mlakar v okviru predvolilne kampanje županskega kandidata Branka Simonoviča obiskala Izolo. Ustavila se je v Manziolijevi palači, kjer jo je v imenu narodne skupnosti sprejel častni občan Izole Silvano Sau, obiskala je Besenghijevo palačo in se prepričala, da je obnova verjetno naj lepšega izolskega objekta nujna. Ustavila se je tudi v nekaterih ateljejih, ter na uredništvu Mandrača, kjer je povedala, da je s problematiko izolskega tednika seznanjena. Poudarila je tudi pomen neodvisnih medijev ter nam zaželela še veliko številk.
20 let OŠ Livade
Osnovna šola Livade Izola praznuje 20. obletnico delovanja. Osrednja prireditev ob tej priložnosti bo v četrtek, 23. oktobra ob 2014, 18. uri v šolski telovadnici.
Tekom let smo delavci, učenci in starši skupaj ustvarili prijetno delovno vzdušje, kar je pripomoglo k uspehu in dobremu počutju na šoli.
Sodelovanje smo združili tudi pri pripravi zanimivega kulturnega programa.
Ob tem jubileju se veselimo nadaljnjega dela in uspešnega sodelovanja v prihodnjih letih.
Šola naj bo prostor, v katerega se vsi radi vračamo!
pomočnica ravnateljice Lilijana Hrvatin
Drage Slovenke in Slovenci, res smo zlobni do naše kandidatke za komisarko Alenke Bratušek. Ne privoščimo ji niti tisto malo veselja, da bi ponesla v evropski prostor slovensko marljivost, prilagodljivost in seveda, zdravo pamet. Zdaj, ko so vse oči uprte v majhno, do sedaj komaj prepoznavno deželico in njeno predstavnico in njenih mukah, lahko ji, kot se našemu narodu spodobi, priskočimo na pomoč in rešimo gordijski vozel z elegantno potezo, ki se je ne bi sramovali niti veliki umi in voditelji.
Rešitev: v Bruselj pošljemo 10 Slovenk in Slovencev, ki bi s svojim znanjem prekosile celo samega komisarja. Ta skupinica bi lahko odgovorila na vsa zastavljena vprašanja in v jeziku spraševalca. Sramota bi bila kmalu pozabljena, Slovenija bi pridobila na ugledu, politika bi bila presenečena in zadovoljna, ker se ugled Unije ne bi umazal. Mala četica bi dobila dogovorjeno plačo Alenke Bratušek, razdeljeno na posamezne člane skupinice.
Tak razplet bi očaral tudi domače prebivalstvo, ki bi tako našlo nov motiv za izvrševanje vsakdanjih nalog. Navsezadnje, bi 10 glav, s kolektivno, pametjo, lahko dokazalo, da smo hvalevredna članica EU, ki lahko opere dobro ime Slovenije.
... mladi brez perspektive, ljudje srednjih let brez možnosti, starejši, ki namesto v miru živijo v bedi. Ma kam gre ta svet, ma kam gre ta Izola. V predvolilnem času sem slišala veliko zaskrbljenih zgodb, ki govorijo o nedostopnosti in hladnih odzivih župana, g. Kolenca. Ker gre za osebne zgodbe, jih ne bom izpostavljala, kljub vsemu pa lahko naštejem nekaj objektivnih dejstev.
V zadnjih štirih letih ni bilo, vsaj uradno po razpisu, oddano nobeno občinsko stanovanje izolskim občanom (do danes še nisem pridobila uradnega podatka o oddanih stanovanjih, zato vprašanje javno naslavljam na občisnke strokovne službe, koliko stanovanj je v tem mandatu bilo oddanih, pod kakšnimi pogoji in komu?). Število brezposelnih se ni zmanjšalo za 3500, celo povečalo se je s stečajem Delmarja. Imamo visoke, če ne najvišje, cene komunalnih storitev. Občinski dolg je narasel približno na 12 mio €, proračun se je izrabljal za fantomske projekte; kot so fotovoltaika, energetska sanacija ipd... EU sredstva niso bila izkoriščena ali pa so bila porabljena za nespametne posege na Svetilniku in za druge posege urbane prenove. Ena zadnjih potez je bil kolesarski poligon, ki je odtegnil kmetijsko zemljišče izolskemu občanu - kmetu! O tem projektu svetniki opozicije nismo bili nikoli seznanjeni.
Padel je Delmar, padajo kažete, stanovanja čakajo, mladi odhajajo iz Izole. Izolski podjetniki in obrtniki zapirajo svoje dejavnosti, delo dobivajo ljudje iz drugih občin. Nisem proti temu, da strokovnjaki iz drugih mest pomagajo pa vendar ne moremo dovoliti, da naši ljudje “bežijo” iz mesta, ki na obroke umira. Ne pustimo, da nam Koprčani “prodajajo meglo”.
Nočemo Izole, ki je “mesto duhov”, nočemo Izole v betonu, nočemo Izole brez ribičev in kmetov, nočemo Izole brez mladih ljudi. Nočemo župana, ki se ga ljudje bojijo. Žal, g. Kolenc v štirih letih ni želel ali ni znal izpostaviti dialoga, ki bi Izolo prebudil. In Izola potrebuje dialog.
Zato podpiram in bom glasovala za g. Simonoviča, kajti z njim je prav ta dialog možen.
Vsem 580 občanom in občankam se zahvaljujemo, da so nam dali glos, nas podprli in zaupali, da želimo in hočemo Izolo po meri občanov. Zdaj pa zavihajmo rokave in delajmo za Izolo.
Kandidatka za županjo Manca in stranka Izola je naša
'izoSajenaš® j j
Dva Izolana
iwyiroiflLM: 6
Četrtek, 16.oktober2014, št. 1074
Neurje--------------------------------------------------------------------
Neurje tudi nad Izolo
V torek je našo regijo zajelo neur- nimi sunki, poplavila več garaž, je. Tokrat Izola ni šla “lišo” skozi, parkov in parkirišč, ter podrla ne-saj je izjemna količina padavin, kaj škarp in dreves, med drugim v kombinaciji z močnimi vetrov- staro pinjo na Prešernovi.
Pinja na Prešernovi preprosto ni bila kos izjemnim vremenskim razmeram, ki so zajele Izolo v noči med torkom in sredo. Še sreča, da v tistem času ni bilo nikogar, ki bi se odločil za sprehod do nakupovalnega centra.
Padavine so svoj davek terjale tudi pri nekaterih škarpah, kot je ta ob Parenzani.

Največji sovražnik Izole bodo v prihodnosti poplave. Vsaj tako trdijo vremenoslovci in klimatologi. No, tokrat pa niso bili na udaru samo prebivalci starega mestnega jedra, ki je že zgodovinsko podvrženo takšnim pojavom, ampak tudi v Livadah. Čeprav najhuje je bilo še vedno tam, kjer je morje najbližje. Dežja je padlo preprosto preveč.
Slabo jo je odnesel tudi borovec na trgu pri mandraču. No, vsaj mislimo, da je bil borovec, saj nanj je ostal samo še spomin. In poleti bomo njegovo senco še kako pogrešali.
Občanke in občani Izolanke in Izolani!
Zdaj se moramo odločiti, kako bomo živeli in delali naslednja štiri leta!
Skupaj, dogovorno, prijazno vendar odgovorno do občine in občanov
ali tako kot doslej, ko se lahko pohvalimo le z betonom in asfaltom, medtem, ko se število nezaposlenih Izolanov vztrajno povečuje, odnosi v občinski upravi in javnem podjetju so povsem skrhani, v izolski občini pa dobijo delo in zaposlitve le še kadri od drugod. Posledično je občina v vedno slabšem finančnem stanju, zadolžena, brez pravih razvojnih načrtov, predvsem pa vedno bolj odtujena od nas Izolank in Izolanov.
Zato Vas pozivam, da se v nedeljo ali pa že danes odpravite na volišča in odločite ZA SPREMEMBO v upravljanju Občine Izola.
Vnaprej se vam zahvaljujem, ker boste obkrožili številko 2.
Branko Simonovič
kandidat stranke Desus s podporo izolskih strank in predvsem Izolank in Izolanov

I
fl

Delamaris dela tri brez maris
S petkom je Izola še uradno ostala brez ribje industrije. Ponos mesta z nasmehom, Delamaris, se je namreč tudi dejansko, in ne samo na papirju, preselil v Kal pri Pivki.
Med Izolani, ki so se v teh dneh preselili iz izolskega obrata v Pivko, je tudi Timka Kasič, ki v Delamarisu dela že petintrideset let. V Izolo je prišla leta 1979 iz Biha-ča in je takoj, 3. septembra, začela delati v tovarni, v kateri dela še danes. V petek jo je doletela posebna čast, ko je kot delavka z najdaljšim stažem prerezala trak ob otvoritvi nove tovarne Delamarisa.
V petek je bila uradna otvoritev nove Delamarisove tovarne v Kalu pri Pivki. Direktor Janez Rebec je na svečani tiskovni konferenci povedal, da se v podjetju Pivka perutnina še kako zavedajo 135 letne tradicije Delamarisa in nameravajo to tradicijo ohraniti, ter jo tudi izkoristiti. Samo v lanskem letu so tako zabeležili 30 odstotno rast na vseh trgih.
Delamarisove ribe se namrče prodajajo po vsem svetu, čeprav so glavna tržišča še vedno “naša”, Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Tako je na-primer najbolj prodajani izdelek v Dalmaciji prav Izola brand, ena najstarejših Delamarisovih receptur, ki jo, tako kot tudi ostale, v Pivki nameravajo ohraniti. “Naši standardi za pripravo ribe so zelo visoki. Čeprav je sistem na novo veliko bolj avtomatiziran, smo se odločili, da ohranimo ročno čiščenje skuše ravno zato, da ne bi s popolno avtomatizacijo padla kakovost izdelkov. Poleg tega pa recepte pripravljamo izključno s svežo zelenjavo, pa čeprav bi bilo veliko lažje, če bi uporabili zamrznjeno”, je med ogledom tovarne povedala pomočnica direktorja Vlasta Kocjan. Ravno avtomatizacija večjega dela postopka je najnovejša pridobitev, ob novem kuhalniku in parilniku. Velik del proizvodnje pa je tisti iz izolskega obrata.
Pivka je bliže morju od Izole?
Tudi skrb za svežino ribe je menda odveč saj, kot je povedal Rebec, skuše prihajajo iz severnega morja, nato pa jih iz severne Evrope pripeljejo v Pivko s tovor-
njaki, jadranska riba pa prihaja iz hrvaške Reke. Iz tega vidika je dejansko Pivka bližje ribi, kot je bila Izola, pa čeprav le za nekaj kilometrov. A, če se je že obrat, sicer predvsem iz finančnih, prej kot logističnih razlogov selil iz Izole v Pivko, to ne velja za De-lamarisov diskont, ki bo ostal v našem mestu. “Sicer razmišljamo o novi lokaciji, ki bi bila bliže središču mesta, čeprav so ljudje že zelo navajeni na to staro. Predvsem pa si želimo, da bi v okviru trgovine odprli tudi De-lamarisov muzej”, je še povedala Vlasta Kocjan.
Delamaris kot pokazatelj razmer v gradbeništvu
Zanimiva je Rebčeva ugotovitev, da očitno slovensko gradbeništvo počasi ponovno prihaja k sebi, saj je povišana prodaja na domačem trgu menda odvisna tudi od delavcev na gradbiščih, ki so veliki porabniki Delamarisovih izdelkov. Sicer pa poleg že znanih proizvodov, bodo v Pivki pripravili še nekaj novih, o katerih pa še niso želeli govoriti.
Izolani zdaj delajo v Pivki
Število zaposlenih se je v Delamarisu letos še povečalo, saj so po stečaju Delmarja prevzeli njihove ribarnice v Mercator centrih, kjer pa imajo sicer že postavljeno logistiko zaradi prodaje piščancev. Skupno zdaj Delamaris šteje 140 zaposlenih, od katerih je tudi vseh 85 delavcev, ki so še do nedavnega delali v izolskem obratu. Ampak dejstvo je, da je to verjetno zadnjih 85 Izolanov, ki bo delalo v ribji industriji. Vsaj v tej, ki jo poznamo.	am
-	Se morda spominjate, kako se je delalo v tistih čash?
-	Seveda. Spominjam se, da smo ženske delale na lesenih mizah, kjer smo ribo in zelenjavo vstavljale v konzerve. Veste, to je bilo vse ročno narejeno. Sem pa sama delala veliko različnih del in nič mi ni bilo težko.
-	Takrat vas je bilo še veliko?
-	Ja, bilo nas je vsaj za dve izmeni. Danes pa nas je ostalo še malo.
-	Takrat ste še delali z našo ribo?
-	Ja, čeprav so naše konzerve odlične tudi z uvoženo ribo. Je pa res, da je bilo takrat drugače, morda je bilo več romantike. Bili smo mladi, prišla je riba, delavci so jo raztovarili. Bilo je zanimivo.
-	Nato pa ste dobili stroje?
-	Stroje smo že imeli, naprimer za predelavo somov. In to takšne, ki so naredili po 21.000 konzerv na dan, teh pa smo imeli pet, čeprav je res, da niso vsi stalno delali. Ampak okoli 60.000 konzerv na dan pa se je naredilo, ob tem pa še prav toliko konzerv sardel.
-	Takrat je bilo Delamarisovo tržišče bila cela Jugoslavija. Verjetno so naše ribe jedli tudi pri vas doma, v Bihaču.
-	Seveda so jih, saj sem jih vendarle veliko prinesla tudi sama. In radi so povedali, da je izolska riba najboljša. Hrvaška je bila seveda ravno tako dobra, ampak najboljša je bila vendarle naša.
-	Verjetno je bilo drugačno tudi vzdušje.
-	Seveda, saj smo bili mladi. Danes pa mladih skorajda ni več v tovarni. Hudo mi je, da se nihče od vodilnih v Izoli sploh ni pozanimal, kaj se dogaja s to našo tovarno, na katero so pa zdaj zelo ponosni v Pivki, to moram povedati. Toda takšna tovarna bi morala ostati v Izoli, saj bi vsaka občina morala biti ponosna na tak obrat.
-	Lahko bi rekli, da bi ta tovarna enako delala tudi v Izoli?
-	Seveda, saj so stroji stari le nekaj let, poleg tega pa izolski obrat šteje morda kakšnih dvajset let, kar ni zelo veliko. Pozabiti ne smemo predvsem na to, da takšna tovarna prinaša zaposlitev.
-	Ste bili jezni na izolske lastnike, ki so to prodali?
-	Seveda sem. Tako, kot sem hvaležna sedanjim, da nas niso pustili na cesti, kar bi lahko naredili, saj nas je veliko starejših, ki so malo pred penzijo.
-	Koliko se vas vozi dnevno iz Izole v Pivko?
-	Okoli petdeset, le dve dekleti sta dali odpoved, pridružilo pa se nam je še nekaj domačinov. Lahko rečem, da je nekoliko boljši standard, čeprav se s tem ne obremenjujem veliko.
-	Vam pa gre skoraj cel dan zdaj, ko se vozite v Pivko.
-	Tako je. Iz Izole štartamo bo 5.30, domov pa pridemo po četrti uri, kar je težko predvsem za mlade, ki imajo doma majhne otroke. ur
KmituROika
OLJČNO GLEDALIŠKI SPREHOD SKOZI ČAS
GRBCI
78. in 79. oktober ob 16.00. Prevoz iz glavne avtobusne postaje v Izoli ob 15.30.
V primeru slabega vremena bodo predstave prestavljene. Ogled predstav in prevoz na prizorišče sta brezplačna, vendar so rezervacije na zavod.publika@gmail.conn OBVEZNE!
Projekt »Kulturno Oljčna Rolka« sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Za vsebino informacij je odgovorna Kmetija Beno Bajda. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: pj**ka Evropa investira v podeželje.
EKjRP
Se vedno brez domače zmage
Še brez domače zmage
Istrabenz plini Izola - Trimo Trebnje 23:32 (12:13)
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Vončina, Žgavec, Jurič 1, Grbec, Božič 7 (1), Stepančič 3, Kojič 1, Žgavec, Čo-sič 2, Vukovič 3, Gomezelj, Popovič 2, Velkavrh 4, Matijaševič. Trimo Sedemmetrovke: Istrabenz plini Izola 2 (1), Trimo Trebnje 7 (6). Izključitve: Istrabenz plini Izola 4, Trimo Trebnje 4 minute
Zveni neverjetno, ampak našim fantom se uspeh na domačem parketu še naprej izmika. Po izjemni tekmi proti Gorenju, ko so bili zelo blizu zmagi in na pragu senzacije, je bilo proti Trimu pričakovati podobno predstavo, s katero bi prišli do letošnjega prvega domačega zmagoslavja. Vendar tokrat Blaž Vončina ni ponovil nastopa proti Gorenju, nasprotno pa je bila trojka Trimovih čuvajev mreže (vključno z lanskim Izolanom Rokom Jelovčanom) precej razigrana in je izničila precej poskusov domačinov.
Začetek je bil za gostitelje obetaven, saj je Izola povedla s 5:2. Zatem je pri slednji sledil osem minutni strelski post, kar so Dolenjci izkoristili in z delnim izidom 5:0 prišli do dveh golov naskoka. Izola je izid poravnala na osmi točki in do odmora ohranjala ravnotežje na parketu in semaforju, zgolj minimalna prednost gostov pa je razvoj tekme puščala odprt.
Pričakovanja, da bi se v nadaljevanju ponovil scenarij s proti Gorenju, se niso izpolnila. Gostje so zadevali z različnih položajev in domači so imeli kar precej težav z zaustavljanjem dolenjskih igralcev. Do polovice drugega dela so na ta račun Tre-banjci poleg treh sedemmetrovk iz prvega dela pridobili ter izkoristili še štiri najstrožje kazni. Tudi na ta način so dobrih deset minut pred koncem prišli do petih golov prednosti. Minuta odmora Boruta Hrena ni zaustavila naleta dolenjskih rokometašev, ki so postopno dvigali prednost in dobrih pet minut pred koncem že določili zmagovalca srečanja.
Izola, ki ne more več računati na krožnega napadalca Petra Puclja (odhod v tujino), je na enajstem mestu, v soboto pa odhaja k novomeški Krki. Zanjo igra donedavni organizator igre pri plinarjih Žiga Smolnik in obeta se trd boj za točke. Izolani seveda računamo na najboljše!
3. SNI-zahod
Rezultati 8. kroga:
Bilje: Brda 0:1 (0:1)
Jadran D.: Tabor S .4:0 (1:0)
Cerknica: MN K Izola 0:1 (0:0) Portorož P.: Ajd. Škou 0:4 (0:4)
II. Bistrica: Adria 3:0 (1:0)
Zmaga na gostovanju
Tri točke na težkem gostovanju v Cerknici ob velikem številu poškodb in odsotnosti nekaterih igralcev. Čaka nas novi lokalni obračun, tokrat proti zadnjeuvrščenem Piranu, ki napoveduje borbeno igro v Izoli.
Ekipa je dokazala, da ima širino in lahko dosega zmage tudi ob odsotnosti nekaterih ključnih igralcev. Za edini zadetek v Cerknici je poskrbel Sanjin Gavrič z lepim udarcem iz prostega strela in golom, ki je Izoli prinesel tri točke. Iz težkega gostovanja se vračamo s polnim izkupičkom, ki je ob porazu Bilj še toliko bolj pomemben, saj smo sedaj le točko od vrha lestvice. Sledi pokalna tekma MNZ Koper, proti Piama Instalacije Kovačič (v sredo
15.10.	) kjer bodo priložnost dobili nekateri igralci z manj nastopi v letošnji sezoni. Za tem sledi domača tekma proti Piranu. Na papirju lahki tekmi a posebej drugo srečanje, ko v Izolo prihaja sicer zadnjeuvrščeni Piran, lahko prinese težave naši ekipi. Glede na lokalni obračun in željo Piranske ekipe po novih točkah lahko pričakujemo dinamično tekmo in boj za nove točke. Vabljeni na stadion v soboto
18.10.	ob 15:30.
Jadranje
Nik Pletikos 5. na prvenstvu Italije
Na italijanskem državnem prvenstvu v razredu Laser Standard, ki je letos potekalo na Gardskem jezeru, sta nastopila tudi dva slovenska predstavnika - Nik Pletikos in Žan Luka Zelko. Nik Pletikos je prvenstvo v konkurenci 49. jadralcev končal na odličnem 5.
mestu, Žan Luka Zelko pa na 9. Slavila sta Brazilec Robert Scheidt v skupni razvrstitvi in Francesco Marrai kot novi državni italijanski prvak na skupnem 2. mestu.
Slovenska zmaga na Barkovljanki
Na letošnji Barcolani (Barkovljanki), ki je potekala v skorajda popolnem brezvetrju je, tako kot v preteklih štirih letih, zmagala jadrnica Esimit Europa 2 v lasti Slovenca Igorja Simčiča in na kateri je jadral tudi Vasilij Žbogar.
Jadrnica Esimit Europa 2, ki pluje pod slovenskimi oznakami na jadru in evropsko zastavo, je rekorderka po številu zmag na tej regati v Tržaškem zalivu, lani postavljeni mejnik štirih zmag pa je letos še izboljšala za eno zmago. Letošnja udeležba te 30 metrske tehnološko dovršene jadrnice na tej regati, ki velja za največjo regato s skupinskim startom v Sredozemlju, bo po napovedih zadnja. V posadki, ki jo je vodil Nemec Jochen Schumann, olimpijski prvak iz leta 1976, sta na krovu pomagala lastnik jadrnice Igor Simčič in najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar.
Tudi letos je jadralcem ponagajal veter oziroma pomanjkanje vetra, saj so se posadke morale soočiti tudi z brezvetrjem, za napredovanje pa so jadralci morali izkoristiti prav vsako še tako majhno sapico. Organizatorji tekmovanja so se zato odločili za skrajšanje regatnega polja.
Barcolana se je tako končala pri prvem obratu v Miljah. Na drugem mestu se je zgodilo popolno presenečenje. Tik za velikim Esimitom se je uvrstila za polovico manjša jadrnica Illyteca pod krmilom tržaškega Slovenca Jara Furlanija. Gre za zgodovinski uspeh zamejskega jadralca na tej regati. Furlanijeva jadrnica je le za las zagrešila prvo mesto, prehitela pa je celo slovito Maxi Jeno. Zmagovalko Barkolane leta 2009 s slovenskim krmarjem Mitjo Kosmi-
no si je za letošnjo preizkušnjo izposodil konzorcij iz Vidma, ki ima v lasti tudi tamkajšnje nogometno moštvo Udinese, jadrnica pa je z imenom Jena No Borders Team osvojila tretje mesto. Krmar je bil Tržačan Furio Benussi, Kosmina je bil njegov pomočnik, v posadki pa je bil tudi slovenski jadralski olimpijec Gašper Vinčec. Četrto mesto je osvojila posadka jadrnice TuttaTrieste Tempus Fugit z Gabrielejem Benussijem za krmilom.
Regate v brezvetrju se je udeležilo kar 1877 jadrnic.
Slovenci pa so bili uspešni tudi na drugih jadrnicah. V kategoriji 7 je slavil Gorazd Fras z jadrnico Lucifer, v kategoriji 4 pa je bil Jure Orel z Mini Jeno na 5. mestu, oziroma na skupnem 20.
Namizni tenis
Mtija Novel tretji
V soboto je v Škofji Loki potekal drugi odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najboljši rezultat je dosegel Matija Novel, ki je izgubil šele v polfinalu. Tu je izgubil s 3:1 proti Jožetu Urhu iz Vesne Zalog. Na glavni turnir se je pri kadetih uvrstil še Martin Kocjančič in sicer med šestnajst najboljših. Za med osem je s 3:0 izgubil proti Taju Lovriču, prav tako iz Vesne.
Pri dekletih se je najboljše uvrstila Lea Paulin. Kot četrta nosilka turnirja je nekoliko nepričakovano v četrtfinalu, s 3:1, izgubila proti Piji Mihevc iz Logatca.
Kirn Fink je dosegla uvrstitev med 16 najboljših. Za med osem je s 3:0 izgubila proti Lari Opeki iz ljubljanskega Kajuha.
. Odbojka
Začetek prvenstva za odbojkarice
V soboto začenjajo izolske odbojkarice novo tekmovalno sezono, tokrat v drugi ligi zahod, v katero so se prebile po lanskih izjemnih nastopih med tretjeligaši.
Redni del prvenstva obsega 18. krogov, ki se bodo z enomesečno prekinitvijo v času novoletnih praznikov, zvrstili do 21. marca 2015. V ligi od primorskih ekip nastopa tudi lanski prvak Ankaran, s katerim se bodo naša dekleta prvič pomerila v zadnji letošnji tekmi 20. decembra v Hrvatinih.
Sicer pa bodo odbojkarice Galeb grup Robotine drugoligaški krst doživele na gostovanju v Novem mestu. Prvo domačo tekmo bodo odigrale prihodnjo soboto, 25. oktobra v Livadah, ko se bodo pomerile s kamniško ekipo Calcit Volleyball II. Sestavo izolskega moštva, načrte in vse drugo o naših odbojkaricah bomo predstavili v prihodnjem Mandraču.
Zaključek MK in jubilejna tekma Lož
Člani strelskega kluba Izola smo ob koncu poletja (31.8. ter 6.9.2014) spravili pod streho še zadnji dve tekmi, in sicer 3. in 4. kolo Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z malokalibrskim orožjem v Postojni (3. tekma je bila v organizaciji SK Izola), končni rezultati celotne sezone pa so naslednji: Pištola 25 metrov v močni konkurenci Enio Božič 7. mesto, Ivan Božič 9. mesto ter Andrej Jakomin 10. mesto (Leon Tomažin in Leon Memon sta se udeležila le ene od štirih tekem), ekipno 3. mesto; Pištola 50m: Enio Božič 6. mesto, Andrej Jakomin 7. mesto in Ivan Božič 8. mesto, ekipno 4. mesto; Puška 50m leže (moški); Franc Primc 9. mesto, Ivan Božič 15. mesto ter Bojan Šuštar 21. mesto v prav tako močni konkurenci; Dolores Šuštar med redkimi ženskami puška 50m leže 1. mesto, mešana ekipa pa je zasedla 5. mesto.
V nedeljo, 14.9.2014, pa smo se izolski strelci na povabilo Strelskega društva Kovinoplastika Lož udeležili še jubilejnega tekmovanja v Starem trgu pri Ložu. Tekme in srečanja ob 20. obletnici delovanja društva so se poleg gostiteljev in izolskega kluba udeležile še ekipe iz Pirana, Postojne, Vrhnike, Kočevja in Kočevske reke, in čeprav slednja ni imela starostnih kategorij in niti pretirano tekmovalnega značaja, je po zaključku poleg prijetnega druženja ob okusni hrani in dobri kapljici sledila tudi razglasitev rezultatov. Med (kot običajno) redkimi ženskami je Dolores Šuštar zasedla 3. mesto, med številčnejšimi moškimi pa Darij Ban 5. mesto, Ivan Božič 15. mesto in Bojan Šuštar 29. mesto.
Izolski strelci se seveda intenzivno pripravljamo na novo zimsko sezono, zelo pa bomo pogrešali enega izmed naših najbolj prizadevnih strelcev. Pred kratkim je namreč preminil naš dolgoletni strelec Ivan Fidel, ki nas je z zračno puško uspešno zastopal v članski kategoriji, (dš)
V	ponedeljek 13.10.2014 je bil 33. turnir v taroku za posameznike. Odigran je bil v hotelu Delfin. Po treh kolih in 45 igrah so kar trije igralci zbrali po 5 točk, tako, da je med njimi odločala razlika v poenih. Najuspešnejši je bil Cveto Ličen z razliko + 1342, sledita Bogomir Strohsack z razliko + 515 in Boris Počkaj z razliko + 39. Razvrstitev po 33 kolih je na vrhu ostala nespremenjena. Vodi Cveto Ličen s 141,25 točkami in razliko +19278, sledi Ivica Grdič s 129 točkami in razliko + 24162, tretje mesto drži Marija Bolje s 124,25 točkami in razliko +7056, ki je povečala razliko pred četrto uvrščenim Borisom Debeljakom, ki je zbral 121 točk z razliko + 12326 in Antonom Sevčnikarjem, ki je osvojil 115 točk z razliko + 8999. Naslednji igralec pa zaostaja že za 8 točk.
V	ponedeljek 20.10.14 pa se bo ob
16.00	uri v hotelu Delfin pričel turnir v počastitev tedna starejših občanov, ki šteje tudi za prehodni pokal Društva upokojencev Izola. Prehodni pokal bo branil lanskoletni zmagovalec Miran Zajc. Turnir bo potekal tudi v znamenju medgeneracijskega sodelovanja. Zato so na turnir vabljeni vsi tarokaši ne glede na starost in spol. Pomembno je druženje ob lepi družabni igri. Možno pa se bo tudi včlaniti v tarok sekcijo in sodelovati na prihodnjih turnirjih.
S ponedeljkom se začne že 34. teden starejših občanov v Izoli. Otvoritev bo na ta dan, ob 10.00 uri v izolskem Kulturnem domu, živo pa bo že od samega začetka.
Program:
Ponedeljek, 20. oktobra 2014
10.00	- Kulturni dom: Uradna otvoritev 34.Tedna starejših občanov.
10.00	- Univerza za tretje življenjsko obdobje: Slikarski in foto Ex-Tempore
8.00	-11.00 - Merjenje krvnega sladkorja na sedežu RK Izola
10.30	- Dom upokojencev: Tačke pomagačke na obisku
16.00	- Hotel Delfin: odprti turnir taroka
Torek, 21. oktobra 2014
8.00	- Tradicionalni balinarski turnir ženskih in moških ekip
08.00	-11,00 - Merjenje krvnega holesterola na sedežu RK Izola
10.00	- Dom upokojencev: Med-domski turnir z ODU Koper v družabnih igrah
Sreda, 22. oktober 2014
8.00	-11.00 Merjenje krvnega pritiska na sedežu RK Izola
10.00	- Dom upokojencev: Delavnica: Ustvarjajmo z glino
11.00	- Hotel Delfin - Starejši za starejše - prostovoljstvo v Izoli, predava Vanda Hlaj
Četrtek, 23.oktober 2014
10.00	- Dom upokojencev: Predstavitev Škocjanskih jam z besedo in sliko
19.00	- Sončna dvorana :Otvoritev razstave Jesenski utrinki, kulturni program Moški PZ Izola
Petek, 24. oktobra 2014
16.30	- Dom upokojencev: Nastop orkestra harmonikarjev iz Izole
18.00	- Park Pietro Coppo: kulturni program MPZ DU Jagodje-Dobrava Sobota, 25. oktober 2014
11.00	- Kulturni dom - klubska soba: otvoritev razstave. Slikarski in foto Ex - Tempore
17.00	- Park Pietro Coppo: Zaključek tedna starejših občanov: kulturni program ŽPZ »Sinji galeb« DU Izola
Ob tej priložnosti smo opraivli pogovor s predsednikom Društva upokojencev Izola Aljozom Pečanom.
-	To je že 34. teden starejših občanov. Se morda spominjate začetkov?
-	Spomnim se, ko sem še delal na Stavbeniku, kjer smo tudi imeli prve sestanke Društva upokojencev Izola, da je bilo toliko prostovoljcev, da je naš TOZD sponzoriral teden starejših občanov z 240 bloki za kosila, namenjenimi samo za prostovoljce. Danes nas je morda deset ali dvanajst, ki delamo aktivno na tem. Sicer pa bi morala biti skrb za starejše predvsem skrb starejših. Veste, logično je, da starejši znamo poskrbeti zase, saj imamo vendarle največ izkušenj. Mislim, da naša družba šele zdaj počasi spoznava, da izkušnje niso kar tako in ko prideš do 65 let še nisi za na odpad. Imamo veliko starejših strokovnjakov in mnoge velike firme ne bi končale tako, kot so, če bi prišlo do normalnega prenosa znanja med generacijami.
-	Je možno da je sama organizacija Društva upokojencev malo preozka, da bi zajela celo generacijo ljudi?
-	Mislim, da ne. Tukaj gre predvsem za to, kako se je društvo spremenilo s časom. Nekoč smo imeli šahovsko sekcijo, danes imamo društvo šahistov, včasih smo imeli izobraževanja, danes je tukaj Univerza za tretje živ-Ijensko obdobje, podobno je s pevskimi zbori in tako naprej. Ta diferencijacija se je torej že naredila.
-	No, morda pa se ne počutijo vsi dovolj stare, da bi bili člani društva upokojencev?
-	Ja, saj v Izoli imamo vendarle nekaj čez 4000 upokojencev, članov obeh izolskih upokojenskih društev pa je okoli 650, torej okoli 12 odstotkov, kar pomeni, da se ta diferencijacija že izvaja. In ta teden starejših občanov organiziramo prav zato, da povabimo tudi ostale upokojence, da se nam pridružijo.
-	Bi se morda več ljudi pridružilo, če bi Teden starejših občanov imenovali Teden zrelih občanov?
-	Kdo bi vedel, dejstvo pa je, da so nekateri pri 30 letih zreli, drugi pa pri 70 nezreli. Ampak to je bilj za hec, kot pa zares.
ur
V spomin
Ivan Fidel (1939-2014)
Ivan Fidel je bil Koprčan, a je bil naš, izolski. Pravzaprav je bil doma iz Sušaka pri Ilirski Bistrici, iz preprostega vaškega okolja, kjer so fantje gojili veliko strast do strelstva. In prav nič drugačen ni bil naš Ivan. V naš strelski klub je prišel daljnega leta 2012. Spominjamo se, kako je takrat čisto plaho in skromno vprašal, ali bi bilo kaj narobe, če bi začel trenirati za naš izolski klub. Kot bi se bal, da bo izdal svoje, pa čeprav v Kopru tiste čase strelskega kluba sploh ni bilo in druge izbire ni imel. Pa smo ga sprejeli z odprtimi rokami in on je to gostoljubje s hvaležnostjo vračal do zadnjega trenutka. Čisto tiho in neopazno, brez hvalisanja, bahanja in hrupa je prihajal na vaje, potrpežljivo počakal v vrsti, se postavil v držo, pridno vadil, po vajah pa s prijatelji kakšno rekel o treningu tistega dne, da mu je »nosilo v levo«, da ga boli noga, ali pa da mu je danes še kar šlo ali pa celo kakšno o vremenu. Včasih je stekla tudi beseda o družini, ožji in širši, pa o delu, o konjičkih, o vsakdanjih zadevah, težavah ali malih zadovoljstvih. Bil je prijazen, dobričina in mehkega srca, a silno prizadeven in delaven. Na tekmah je vedno dal vse od sebe in nemalokrat odnesel domov medaljo, kar je skromno, a z velikim zadovoljstvom v družbi sotekmovalcev proslavil ob kozarčku rujnega. »Zdaj pa lahko,« je hudomušno znal reči. In prav tako skromno kot je živel, se je od nas tudi poslovil. Brez velikih besed, nenapovedano in boleče. Ivan, pogrešali te bomo...
Prijatelji in prijateljice iz Strelskega kluba Izola
Začenja teden starejših občanov
K
16.10.	četrtek
Kulturni dom Izola - 16.9. četrtek in petek 17.9.
49. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije
19.00	Mestna knjižnica Izola Predstavitev faksimilirane izdaje
KODEKSOV DANTEJEVE KOMEDIJE IZ IZOLE
skupaj z večjezično spremno publikacijo. V predstavitvi bodo sodelovali Silvano Sau, Tilen Glavina, mladi raziskovalec na ZRS-UP, in dr. Darko Darovec.
Izolska Dantejeva kodeksa sta komentirana prepisa Dantejeve Božanske komedije. Kodeksa naj bi konec 14. stoletja v Izoli prepisal Pietro Campenni iz Tropee, notar in sekretar izolskega podestata v obdobju 1398-1399, opremljena pa sta s komentarji (mar-ginalijami) Benvenuta Rambaldija iz Imole. Izvirnik prvega kodeksa hranijo v Benetkah, drugega, ki je bil prepisan v Izoli leta 1395, pa v Parizu. Pridobitev njunih reprodukcij je bila z vidika kulturne dediščine lokalnega prostora ključnega pomena.
20.30	Art kino Odeon Izola
Film je zakoni: Inferno
Večera se bodo udeležili tudi člani snemalne ekipe: režiser Vinko Moderndorfer, igralec Marko Mandič in producentka Eva Rohrman. Pogovor z njimi bo potekal po projekciji filma, vodila ga bosta filmofila Ernest Ženko in Erik Toth.
Zaradi neizprosne gospodarske krize mlada družina ostane brez službe, ob grožnjah z deložacijo, grozeči revščini in neusmiljeni aroganci kapitalistov, pa se zdi edino upanje vsesplošna stavka in protesti, ki bi morali predramiti anemično ljudstvo. Toda kot se izkaže, je glavno vodilo večine vpletenih predvsem preračunljivo koristoljubje, zato revni in zapostavljeni ljudje ostanejo brez vsega, kar začne uničevati tudi njihove intimne in čustvene odnose.
17.10.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige Doro - moj življenjepis
Dnevniške spomine Teodorja Kolenca je v knjižno obliko prelil Erik Vidmar, ki bo tudi vodil pogovor z gostom.
Galerija Plač
do 22.10. razstava slik Marija Mojca Vilar - Poklon vodi
23.10.	XXIII. Octobris MCCCVXXX A.D. - 23. oktober 2014
Na dan nekdanjega izolskega občinskega praznika v čast domačemu zavetniku svetemu Mavru in rešiteljici Izole, beli golobici, vas v četrtek, 23. oktobra ob 19. uri vabimo v Plač Izolanov na odprtje razstave grafik Marjana Motoha in na pripoved starih izolskih zgodb in anekdot, ki jih bo oživila Kristina Menih.
Galerija Salsaverde
razstava
Uroš VVeinberger - "The Final Countdovvn"
11.10..2014-18.11.2014
Galerija Insula
razstava
JANEZ MATELIČ DIGITALNO ANALOGNO
Razstava bo na ogled do 29. oktobra 2014.
Galerija Alga
razstava
fotografij Marka Perica Metamorfoza habitata
Avtor Marko Peric, se širši javnosti predstavlja z opusom 18-tih fotografij 'Metamorfoza habitata'. Z uporabo subtilne estetike in prepletanjem tekstur, ustvari izrazito drugačen vpogled v svet kjer sta človek in narava v navideznem ravnovesju.
18.10.	sobota
med 10.00 in 16.00 - Carinski pomol, sprehajalna pot na Svetilnik
Praznik izolskega čudeža
Regata, obujanje starodavne legende, ponudba domačih dobrot, kulturni program
22.10.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
učna ura, v kateri bo predstavljena Železniška proga Trst-Poreč znana kot Porečanka ali Parenzana. Temo je raziskal in v svojem diplomskem delu zapisal Uroš Pavlin, ki bo učno uro vodil.
20.30	Art kino Odeon Izola
Kino v živo: Zapelji me
Režija: Marko Šantle / Luka (19) odhaja iz mladinskega doma, edinega zatočišča, kjer je preživel zadnjih devet let, zapuščen od mame in sorodnikov. Njegova želja je, da odkrije, kje je pokopan njegov oče. V službi se zaljubi v Ajdo,..
Lojze Logar
1944 - 2014
V nedeljo ponoči je v Izoli umrl Lojze Logar, slikar in grafik, umetnik, prejemnik več nagrad, ki je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini.
Poučeval je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Na tej isti akademiji je študiral slikarstvo pri profesorjih Francetu Miheliču, Mariju Preglju, Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1968, nato pa študij nadaljeval na specialki za grafiko pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku ter ga zaključil leta 1970.
Logar spada v prelomno generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev. V 80. letih je izoblikoval docela sintetizirano in barvno izjemno živahno figuraliko. Temu obdobju je sledila umiritev in Logarjevo slikarstvo je postajalo vse bolj introspektivno, je ob Logarjevi razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev leta 2006 zapisal Lev Menaše.
Pred štirimi leti je postal aktivni član izolske likovne skupnosti, leta 2011 je v galeriji Insula imel odmevno samostojno razstavo, sodeloval pa je tudi na zadnjih dveh skupinskih razstavah izolskih likovnih ustvarjalcev. Bil je tih, nekoliko zadržan, vendar ustvarjalno živahen, predvsem v obdobju pop arta in v obdobju, ko se je ločil od črne barve in zaživel v svetu barv.
Za svoja dela je Logar prejel številne nagrade in priznanja. Za grafični in slikarski opus, razstavljen v galeriji Equrni, je leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa so mu podelili tudi Jakopičevo nagrado.
Mestna knjižnica Izola
Razstave v mesecu oktobru : fotografska razstava Polone Ponikvar »Utrip morja«, ter razstava članov društva LIK »lstrs_ke domačije ter dvorišča« ter razstava ročnih del: Irena Eržen, Mojca Jerman, Viktorija Pucer Štromar, Radoslav Kostantin Košte.
V KINO Z DRUŽINO
Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi.
18. in 19. oktober Nikec na počitnicah ob 16.00 25. in 26. oktober Hrabri avtek Plodi ob 16.00
%
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per La cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
•	četrtek, 16. in petek, 17.10., Sončna dvorana in kulturni dom Izola: 50. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV SLOVENIJE. Org.: JSKDOI Izola, CKŠP
i; Izola.
•	petek, 17.10. ob 20.00, Kulturni dom Izola: koncert IZTOK MLAKAR. Vstopnina: 20€, || število mest je omejeno, največ 4 vstopnice na osebo.
•	sobota, 18.10. ob 10.00, Carinski pomol: tradicionalno obujanje starodavne legende v
PRAZNIKU IZOLSKEGA ČUDEŽA Vstop prost
NAPOVEDUJEMO ... KULTURNI DOM IZOLA
• četrtek, 23.10. ob 19.00: potopisno predavanje Dejana Ogrinca ALJASKA. Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Oktobra je na ogled fotografska razstava Marka Perica METAMORFOZA HABITATA.
|| Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 16.10. ob 18.00: komična pustolovščina STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL
•	četrtek, 16.10. ob 20.30: FILM JE ZAKON!: slovenski INFERNO, na ogled še v soboto, 18. in četrtek, 23.10. ob20.30 ter v nedeljo, 19. in torek, 21.10. ob 18.00;
•	petek, 17. in nedelja, 19.10. ob 20.30, sobota, 18.10. ob 18.30: akcijski kriminalni triler
MESTO GREHA: ŽENSKA ZA UMRET
•	sobota, 18. in nedelja, 19.10. ob 16.00: mladinska komedija NIKEC NA POČITNICAH;
•	ponedeljek, 20.10. ob 18.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec ABECEDA;
•	ponedeljek, 20.10. ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dtama OBČUDOVANI;
•	torek, 21.10. ob 20.30: TEDEN ITALIJANSKEGA JEZIKA: komedija PER GRAZIA RICEVUTA;
•	sreda, 22.10. ob 18.30: TEDEN ITALIJANSKEGA JEZIKA drama IN NOME DEL PAPA RE;
•	sreda, 22.10. ob 20.30: KINO VZlVO: ljubezenski film ZAPELJI ME.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kuttumicenter.izola	https://twitter.com/CK5Plzola
U www.facebook.com/arUzola	https://twitter.cam/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izda (t: 05/641 84 39,051/394 133; rn: galeiija@center-lzola.si), ponedeljek, totek. petek 9.00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprta Art kino Odeon, Ul. Prekoma-skih brigad 4, Izda (t: 051/396 283; m: infcxaodeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Izolski čudež part IV.
V soboto se bo zgodil že četrti “Izolski čudež”, prireditev, ki ima zanimivo zgodbo, kot bi rekli turistični managerji, ki pa je nekako ne znamo prav iskoristiti. Morda pa bo k uveljavitvi prispevalo veslanje oziroma regata v novi panogi, “costal rowing" - veslanju ob obali.
Praznik izolskega čudeža so Izolani kot svoj krajevni praznik praznovali kar 448 let (od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile) kot spomin na 23. oktober 1380, ko je izolska bela golobica zavedla genovske osvajalce in jih odpeljala na odprto morje, proč od Izole. Praznovanje smo v Izoli obnovili pred tremi leti, med pobudniki in glavnimi organizatorji je bil Egidio Krajcar, ki je v praznovanje, seveda, vključil tudi veslanje. Zato je dogajanje tega praznovanja v glavnem postavljeno na obalo v bližini nekdanjega carinskega pomola. Letos bo praznovanje potekalo od
10.00	do 16.00 na izolskem Carinskem pomolu in sprehajalni poti na Svetilnik ter bo vključevalo regato v obalnem veslanju (Coastal Rotving) tekmovanje v veslanju starih bark, obujanje starodavne legende, kulturni program in bogato ponudbo domačih dobrot na stojnicah. Program je naslednji:
09.00	zbor veslačev in prijave na regato pri VK Izola
10.00	tekmovanje v veslanju starih bark
11.00	mednarodna regata v obalnem veslanju (Coastal Rovving)
13.00	Čupakabra z žonglerji in zabavljači ter Kulturno društvo viteza Lambergerja z viteškimi igrami in sabljanjem
14.00	podelitev medalj
Na stojnicah se bodo s svojimi izdelki predstavili:
Kmetija Bruno Vojvoda, Turistično društvo Šparžin, Vina Božič, Domačija Munda, Vlado Munda, Kmetija Olea, Mirjana Klodič, Butik Lavanda, Majda Princes, Olj-karstvo Ivan Zadel in Vina Žvokelj, Kulturno društvo Golidarce in Kulturno društvo Malija.
Obalno veslanje je resen šport
O tej veslaški panogi, ki je nastala pravzaprav zato, da bi veslanje še bolj približali gledalcem in hkrati omogočili tudi tekme v “veslačem neprijaznih pogojih” smo se pogovarjali z Binetom Pišlarjem, članom VK Izola, ki je na Svetovnem mladinskem prvenstvu v veslanju leta 2003 postal svetovni mladinski prvak v lahkem enojcu.
Povedal je, da je ta veslaška panoga posebej razširjena v Franciji in Veliki Britaniji pa tudi drugod po Sredozemlju in da bo prav v času Izolskega čudeža v Grčiji svetovno prvenstvo v obalnem veslanju, zato bo konkurenca v Izoli malo slabša od predvidene.
Posebnost tega veslanja je seveda čoln, ki je bistveno bolj stabilen od klasičnega veslaškega, tako da omogoča tudi veslanje po valovih, tekmuje pa se v kategoriji skifa, dvojnega dvojca in dvojnega četverca s krmarjem. V VK Izola premorejo pet čolnov, kljub temu pa bodo v soboto pripravili pravo regato s petimi skifi, petimi dvojci in tremi četverci. Veslali bodo od carinskega pomola do podbelve-derja, nato do belih skal in nazaj do svetilnika ter cilja pri pomolu. Veslači vabijo, da si tekme ogledate in tudi poskusite zaveslati.
Prijazno vas vabimo v specializirani prodajalni:
c^3e£cvstacumco/ KOPER
Blagovnica Oviesse
Pristaniška 4, 6000 Koper
Na voljo 1 ura brezplačnega parkiranja.
Tel.: 05 62 72 533
Delovni čas:
pon. - sob.: 9.00 - 20.00
nedelja in prazniki zaprto
itacionccv IZOLA
Ob Zdravstvenem domu Izola
Ulica oktobrske revolucije 11,6310 Izola
Tel.: 05 64 00 674
Delovni čas:
pon. - pet.: 7.30 -19.00
sob.: 7.30-13.00
nedelja in prazniki zaprto
=&V©g/Am/&
Since 1923
~ ==» it,
Pogodbeni dobavi medicinsko-tehnlči pripomočkov
V naših štacuncah najdete tako Tosamine kot tudi druge izdelke priznanih blagovnih znamk za zdravje in dobro počutje.
Akcija velja v Tošaminih Belih štacuncah in v spletni trgovini www.tosama.si do 31.10. 2014 oz. do prodaje zalog.
Ob nakupu 3 enakih izdelkov to.to, prejmete 4. enakega brezplačno. Akcije, zaklenjene cene, kuponi, boni in popusti se ne seštevajo.
A-.....................-......................................
KOMPRESIJSKE NOGAVICE 1 5 % POPUStS
na preventivne in medicinske kompresijske nogavice SIGVARIS.
SIGVARIS
Popust lahko uveljavite ob predložitvi tega kupona vTosaminih Belih štacuncah do 31.10. 2014 oz. do prodaje zalog. Kuponi in popusti se ne seštevajo.
www.tosama.si
Kupon
za
C^e£cv itdczvnccv
10%
popusta
Popust na celoten nakup lahko uveljavite ob predložitvi tega kupona v Tosaminih Belih štacuncah do 31.10. 2014 oz. do prodaje zalog Kupon ne velja na zaklenjene cene in medicinske pripomočke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kuponi in popusti se ne seštevajo
Srečanja
Večino življenja je preživela v vrtcu
V četrtek zvečer smo se radovedni obiskovalci udeležili že 74. večera Zanimivi Izolani, projekta Mestne knjižnice Izola in novinarke, Nataše Benčič. Zaradi lepega in toplega vremena je prireditev potekala na Manziolijevem trgu, kar je dodatno prispevalo k prijetnemu vzdušju tega večera.
Ker je bil ravno Teden otroka najbrž ni slučaj, da je bila za gostjo večera izbrana ravnateljica izolskega vrtca, Suzana Božič.
Z družino je živela na obrobju Izole, v Livadah, na Kurji farmi. V okolici je živelo 15 otrok različnih starosti, ki so s hriba radi opazovali morje, ki jim je bilo kakor na dlani, največji dogodek dneva je bil, ko je v zaliv priplula ladja Edra. Kot šestletnica je z drugimi deklicami odhajala peš v malo šolo, ki je bila takrat v stavbi v Drevoredu 1. maja. Z družino so do Izole šli največkrat peš, potem z očetovim kolesom in slednjič s ličkom. Radi so šli pogledat v mesto, saj se je takrat v Izoli veliko dogajalo. Ob sobotah so se s prijatelji dobivali v raznih gostilnah, kjer so lahko prisluhnili glasbi.
Po končani osnovni šoli se je Suzana Božič vpisala na koprsko gimnazijo in obiskovala vzgojiteljski oddelek v takratnem usmerjenem izobraževanju. Takoj po končani srednji šoli se je zaposlila, najprej kot učiteljica v Kopru, zatem je našla službo v vrtcu Mavrica v Izoli. Tu je bila najprej pripravnica, njena mentorica pa je bila Zofka Popovski, njena nekdanja vzgojiteljica. Suzana je bila nato 17 let vzgojiteljica, 7 let vodja enote Školjka, zdaj pa je že deseto leto ravnateljica vrtca. Ob delu se je veliko izobraževala, tako da je pridobila naziv diplomirana vzgojiteljica. Je mama treh otrok (prvega je rodila že pred maturo) in babica štirim vnukom. Kot mama in vzgojiteljica se je zavedala, da prehiter vstop v šolo lahko otrokom prej škodi kot koristi, zato je svoja prva dva otroka vpisala v šolo šele eno leto kasneje.
f Mi
i
j-.* -
i
k
s*
V nadaljevanju je Suzana Božič predstavila vrtec, v katerem dela. Razdeljen je v dve enoti, deluje na štirih lokacijah (v Kortah in Izoli, ena vzgojiteljica pa dela v bolnišnici Izola) in ima 29 oddelkov v katerih je okrog 540 otrok. V vrtcu je danes 87 zaposlenih.
Čeprav ima kot ravnateljica veliko obveznosti, med drugim tudi hospi-tacije, rada gre vsak dan v igralnice na obisk k otrokom. Povedala je, da vrtec zelo lepo sodeluje s knjižnico, s šolami, gasilci, policisti in drugimi ustanovami - na tak način otroci neposredno spoznajo svoje bližnje okolje. Prav tako pa v vrtcu tudi omogočajo prakso dijakinjam iz Vzgojiteljske šole Izola in študentkam iz Pedagoške fakultete v Kopru.
O kvaliteti slovenskih vrtcev je povedala, da smo v samem evropskem vrhu, takoj za skandinavskimi državami in Estonijo - celo Francija, Španija, Portugalska in Italija nimajo tako dobrih javnih vrtcev kot mi. Povedala je, da je pri njih vsak teden Teden otroka in vsak dan Dan otroka.
Ob letošnjem Tednu otroka so pripravili več dogodkov, vzgojiteljice pa so za otroke pripravile lutkovno igrico, eno lutkovno igrico pa so uprizorili zunanji gostje. K sodelovanju so povabili tudi starše, kar se zdi otrokom še posebno imenitno, saj jim prisotnost staršev v vrtcu pomeni pravi praznik. Starši med drugim sodelujejo tudi na praznovanjih rojstnih dni, različnih delavnicah, pri okraševanju prostorov za novoletne praznike, včasih pa se naučijo in zaigrajo tudi kakšno igrico. To vse so novosti, ki jih v preteklosti v vrtcih niso poznali - vrtec so zaklenili takoj, ko so starši predali otroka in odšli.
Mimogrede je Suzana okrcala dosedanjo permisivno vzgojo in poudarila, da otroci morajo imeti meje in pravila, sicer postanejo zbegani, ne vedo, kaj bi radi in kasneje v življenju potrebujejo dodatno strokovno pomoč.
Vzgoja mora biti uravnotežena, je menila sogovornica in opozorila na knjigo Marka Juhanta in Simone Leve, Varuh otrokovih dolžnosti (lahko si jo izposodite v knjižnici). Pohvalila je starše, ki spremljajo literaturo in novejša dognanja s področja vzgoje, rezultate permisivne vzgoje v današnji družbi pa vidimo pri ljudeh, za katere ne obstajajo pravila in zakoni.
Omenila je še, da je glasba pomemben dejavnik predšolske vzgojepredvsem pa je pri vzgoji pomembna ljubezen. Otroci, ki živijo v toplem okolju, obdani z ljubeznijo, odrastejo v bolj močne, samozavestne ljudi.
Za prihodnost pa upa, da bosta v ljudeh zmagala razum in srce, da bomo začeli živeti bolj odgovorno, kot prijatelji naklonjeno drug drugemu, pošteno in s spoznanjem, da pretiravanje v materialnih stvareh ni dobro, da si ne smemo želeti vsega naenkrat, ampak počasi, potrpežljivo, skrbno in s strpnostjo ustvarjati, saj bomo le tako dosegli uspehe. Večer je z doživetim petjem obogatila njena sodelavka, vzgojiteljica in izjemna pevka Tadeja Fatur - brez njenega petja ni v vrtcu nobenega praznika in nobene prireditve. Leta 2012 je s pesmijo Zadet zmagala na prireditvi Slovenski šanson - poleg znamenite pesmi Orion in odlomka Sprehod iz Mačka Murija ga je zapela tudi ta večer. Na kitari jo je spremljal Samo Tlirk, profesor kitare na Glasbeni šoli v Piranu.
Špela Pahor
Drugačen dan v vrtcu
Petek je bil resnično lep dan v našem vrtcu. Obiskali so nas veliki prijatelji iz podjetja Dinit iz Izole. Na ta dan so organizirali družbeno-koris-tni dan za svoje zaposlene, v katerem so preko različnih prostovoljnih dejavnosti želeli narediti nekaj dobrega in koristnega za svojo okolico.
Po kratkem programčku, ki so ga pripravili otroci skupine Mavrična ribica, so se lotili urejanja našega igrišča pri enoti Školjka. Prinesli so veliko energije in dobre volje, veliko veselja ob delu in tudi potrebne pripomočke, da polepšajo naša igrala, ter rožice za lepši izgled našega igrišča.
Naše igrišče je bilo ob njihovem odhodu zelo lepo in urejeno.
Resnično smo hvaležni delavcem podjetja Dinit, ki so nam pokazali, da so ena redkih izjem v današnjem času, ko vsi samo stremijo k zaslužku in si ne vzamejo časa, da se zazrejo vase in v hvaležne otroške oči. Veseli smo, da smo jih spoznali in upamo, da je to le začetek enega dolgega prijateljstva. Da je bilo delo uspešno zaključeno, se zahvaljujemo tudi podjetju Komunala Izola za odvoz odpadnega materiala.
Otroci in kolektiv vrtca Mavrica Izola
Predstavitev izolske ribiške tradicije v Trstu
Člani italijanske narodne skupnosti Dante Alighieri iz Izole so 28. oktobra v Trstu predstavili tradicijo izolskega ribištva. Še pred tem so pdobno naredili na štiridnevnem projektu v Miljah in verjetno ne bi bilo narobe, če bi večer ponovili tudi v Izoli, kjer počasi že pozabljamo, da smo do nedavnega bili pravzaprav mesto ribičev in kmetov.
Konec tedna je Izolo obiskala ekipa italijanske nacionalke in opravila, med drugim, tudi prispevek o izolski ribiški tradiciji, oziroma o tem, kar je od te tradicije ostalo. V sklopu tega je novinar Rai-a imel pogovor s članom zadnje aktivne, avtohtone izolske ribiške družine, Loredanom Pugliesejem. Pogovor bomo, v dialektu, kot je tudi potekal, objavili v naslednjem Mandraču.
Prispevek si bo mogoče ogledati na priljubljeni sobotni oddaji Lineablu 1. novembra. Največ zaslug za pripravo tega prispevka ima italijanska skupnost Dante Alighieri, ki je pretekli mesec nekajkrat gostovala-la v Miljah v sklopu projekta „Prua a sirocco". V soboto 11. septembra so nekateri člani izolske skupnosti Dante Alighieri sodelovali v pred-
stavitvi tradicije malega ribolova na območju od Marana do Kotorja. Celoten program tega projekta je trajal štiri dni, prva dva dneva so predstavili naše lokalno ribištvo, tudi s pomočjo publikacij, ki so jih na to temo izdali v preteklih letih.
Tretji dan so predstavili dokumentarni film in intervju z Loredanom Pugliesejem, na temo ribištva v Izoli, seveda v izolskem avtohtonem narečju, ki ga jepripravila Amina Dudine, prav tako v dialektu, posnel pa ga je Dragan Sinožič.
Ob zaključku je nastopila še folklorna skupina Le fie de fontana fora, ki je pripravila nekaj skladb, ki govorijo o morj u in ribičih.
Za konec pa še v Trstu
Predstavitev izolskega ribištva je bila na projektu tako uspešna, da so štiridnevno dogajanje strnili v še en večer v tržaški dvorani organizacije Pro senectute „Primo Rovis", ki je bila za priložnost povsem napolnjena. »Večerje bil izjemen, prikazali smo vse, kar smo prikazali na projektu Prua a sirocco ter še pol ure dolg video Dragana Sinožiča. Prisotni so bili nad izdelkom tako navdušeni, da se je neuradni del večera nadaljeval veliko dlje, kot smo sprva pričakovali, saj so vsi hoteli kaj vprašati", je povedala Amina Dudine in dodala, da je bil na zaključnem večeru prisoten tudi profesor Giuliano Orel, sicer predavatelj morske biologije na Univerzi v Trstu, ki je bil nad predstavitvijo iskreno navdušen.
Zdaj pa lahko le upamo, da bomo predstavitve projekta deležni tudi v Izoli, kjer na ribištvo počasi že malo pozabljamo.	am
Teodor Kolenc: Doro, moj življenjepis vn dei
Danes objavljamo sedmi odlomek iz knjige enega najbolj znanih, uspešnih a hkrati za nekatere kontroverznih Izolanov, obrtnika in podjetnika Teodorja Kolenca Dorota. Zaradi velikega interesa bo knjiga tudi v prodaji.
Osel in nogomet
Domislili smo se, da bi z oslom napravili malo reklame za tekmo. Ključavničar Avrelijo je imel veliko železno prikolico, na katero je privadi še ograjo, mi pa smo nanjo naložili osla. Takoj ko je avta speljal z mesta, je oslu spodrsnilo in se je kar usedel. Zato mu je Avrelijo podkve na vseh štirih nogah privadi na dna prikolice. Najprej smo se peljali v Koper nato pa v Piran. Za prikolico z oslom se je peljalo spremstvo vsaj deset avtomobilov, ki so bili opremljeni z raznimi reklamami za tekmo v Izoli. Ko smo se vračali iz Pirana, nas je pri skladišču soli ustavil miličnik in vprašal za dovoljenje. Avrelijo mu je pokazal vozniško dovoljenje, a je miličnik zahteval dovoljenje za cestne prireditve in rekel: »Poglejte koliko vozil je zadaj, ki si ne upajo prehiteti!«
Hitro smo mu pojasnili, da je to naše spremstvo in nas je pustil. Šlo je za neko pomembno tekmo, na kateri se je zbralo krepko več kot 1.000 obiskovalcev, in na kateri smo imeli tudi žrebanje vstopnic. Pri organizaciji je pomagalo veliko ljudi, glavno delo pa je vedno padlo na Dorota. Ko smo izžrebali tretjo nagrado, so izdelke Delamarisa takoj prevzeli. Ko smo izžrebali drugo nagrado, so izdelke Mehanotehnike takoj prevzeli.
Ko smo izžrebali Prvo nagrado, osla po imenu Moro, te nagrade ni prevzel nihče. Čez kakih dvajset minut je k meni prišel mlad fant, ki je imel to srečko. Bil je iz Kobarida, delal pa je v Kopru in je rekel, da ga je prišla obiskat punca iz Kobarida. Sedaj pa ni vedel, ali naj domov pelje punco ali osla. Problem smo zelo hitro rešili, fantu sem dal dva tisoč dinarjev, on pa nam je pustil osla, ki je ostal in se mirno pasel na igrišču. NK Izola ga je kasneje za štiri tisoč dinarjev prodal nekemu kmetu. Tako se je končala naša avantura z oslom.
Za Ribiški praznik smo organizirali velik srečelov, s pomočjo katerega smo si zagotovili okoli 80% sredstev za potrebe delovanja kluba. Organizirali smo tudi prodajo pijače pred tekmami in s tem kar dobro zaslužili, denar pa so ob zmagah dobivali igralci. NK Izola je nastopal v drugi jugoslovanski ligi, tako da smo potovali po Hrvaški in Bosni. V srbijo nismo hodili, ker je spadala v vzhodno, mi pa v zahodno drugo ligo.
Vse nam je šlo zelo dobro, zato so nekateri želeli, da bi prevzel mesto predsednika kluba, pa tega nisem hotel. Takrat je bil predsednik kluba Grahek, ki je bil zaposlen kot računovodja v ladjedelnici. V upravi kluba je bilo nekaj članov Zveze komunistov, in smo tudi z njimi kar dobro sodelovali. Najpomembnejšo nalogo na področju financ sem opravljal jaz. Klubu sem večkrat tudi finančno pomagal in to tako, da še moja žena ni čisto vsega vedela.
Prepiri in razdor v NK Izola so se začeli, ko v klubu DENAR NI BIL več problem. Pokrovitelj našega kluba je postal Fikret Abdič, direktor velikega državnega kombinata Agrokomerc iz Velike Kladuše. Agrokomerc je imel velike farme živine, ki so jo izvažali v Italijo. Italijani so živino prevzemali na železniški postaji v Sežani. Živina je do Sežane včasih potovala tudi po tri dni in med potjo na teži izgubila tudi do petdeset kilogramov po bikcu. Hkrati s težo je živina izgubila tudi kakovost in padla iz prve v tretjo kategorijo, vse skupaj pa je pomenilo veliko izgubo dohodka za Agrokomerc.
Dogovorili so se, da bo Agrokomerc postavil manjšo farmo na Belvedurju nad Gračiščem, kamor bodo pripeljali bikce, ko bodo težki okoli tristo kilogramov in jih tam še dopitali. Italijani jih bodo prevzemali na Belvedurju, kjer bodo do prevzema samo še pridobivali težo in kakovost. S to potezo je imelo podjetje velike dobičke, ki so jih namenili za pokroviteljstvo NK Izola. Ko je razpadla Jugoslavija, je propadel tudi posel na Belvedurju. Nogometaši Izole so izgubili z Benfico. Na tekmo v gosteh so leteli z letalom, potem pa je Benfica prišla v Izolo. Ves denar so porabili in NK Izola je propadel prav tako kot njihov veliki pokrovitelj Agrokomerc.
Zadruga Galeb
Nekje leta 1975 so na področju Obrtne zbornice Koper želeli ustanoviti obrtno zadrugo, ki bo skrbela za nabavo raznega materiala in prodajo izdelkov. Kljub temu, da sem se jaz na tem področju sam dobro znašel in uslug zadruge nisem potreboval, sem se priključil.
Zbralo se nas je okoli dvajset obrtnikov, organizator je bil predsednik Obrtne zbornice, ki je bil šef neke obrtniške trgovine v Kopru. Prvi sestanek smo imeli v Hotelu Triglav v Kopru. Drugi, ustanovitveni sestanek, kjer smo vsi podpisali pristopno izjavo pa v dvorani nad Kavarno Loža v Kopru.	(nadaljevanje prihodnjič)
Sobota zdrave Istre
Europe Direct Koper je v soboto, 11. oktobra, v sodelovanju s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA in podporo Občine Izola, organiziral DAN ZDRAVE ISTRE - tržnico ekološke in lokalno pridelane hrane. Z dogodkom si prizadevajo k večjemu zdravju v skupnosti, razvoju lokalnega gospodarstva in trajnostno naravnanega razvoja s spodbujanjem pridelave, prodaje in uživanja kakovostne zdrave lokalno pridelane hrane.
Na prireditvi, ki je potekala v parku Pietro Coppo, so se predstavile kmetije iz slovenske in hrvaške Istre ter društva, obiskovalcem pa so ponudili možnost nakupa in pokušine ekološko pridelanih dobrot (olčno olje, vložene oljke, oljčni likerji, marmelade, ekološki med ...), doma izdelane kozmetike (mila, kreme, pilingi..) ter sezonske zelenjave in sadja.
Sodelovali so: Kmetija Mivšek, Ekološka kmetija Kabolca, Družinska kmetija Olea, Kmetija Poljane, Kmetija Vojvoda, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Turistično društvo Šparžin, OPG Lorena Stipančič, OPG Branka Kovač, A&Ž - Med in čebelji pridelki, OPG Komparič Marko. Organizatorji so pripravili tudi vrtičkarsko izmenjavo semen in sadik, KA-bum! izdelavo semenskih bombic za otroke in kulinarični kotiček Domačije Butul.	vir: Pina
Težji invalidi v Prestranek
Izleti so pomemben del dejavnosti izolskega Društva invalidov, seveda pa se vseh izletov ne morejo udeležiti tudi tisti, najtežji invalidi. Zato so v začetku meseca, drugič letos, pripravili poseben izlet za težje invalide v Prestranek.
Boste pomislili, kaj je tam zanimivega. Marsikaj. S polnim avtobusom smo se zapeljali do posestva Prestranek, mimo katerega se peljemo, če s stare ceste za Ljubljano, pri Hruševju zavijemo za Orehek in Prestranek ter nato naprej proti Pivki. Posestvo ima veliko pašnikov na katerih se vseh 365 dni v letu prosto pase govedo v družbi islandskih konj. V gostinskih prostorih prenovljene graščine smo se okrepčali z okusno malico, nato nas je vodička pospremila do zeliščnega vrta. Na zanimiv in strokoven način nam je podala kup informacij in, kot dobra gostiteljica odgovorila na nešteto vprašanj. Polni lepih vtisov in novih znanj smo se vrnili domov.
Martinovanje v Istri
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo istrsko martinovanje na Ročkem polju (HR). Prijave sprejemamo v pisarni.Vabljeni.
V Domu upokojencev so ribarili
V mesecu septembru sta nas predstavnika ribiško športnega društva Me-nola, Edvard Marinšek in Gabrijel Glavina, na slikovit način predstavila društvo, nekaj zanimivih veščin v lovljenju rib ter posebnosti rib, ki živijo v našem morju. Navdušeni smo naslednji dan tudi sami organizirali tekmovanje v lovljenju rib na suhem, kar ni bilo tako lahko.
Čez nekaj dni nas je prevzel skrivnostni orient s svojo glasbo, trebušno plesalko in poezijo. Obiskala nas je folklorna skupina Rozana iz Ljubljane, ki predstavlja vez med našo in arabsko kulturo.
Prav poseben dan pa je bil ponedeljek, 6. oktobra, ko smo v Domu upokojencev Izola imeli slavnostno otvoritev novih prostorov za druženje, fizio in delovno terapijo z namenom približati se stanovalcem, njihovim željam in potrebam ter dobro klimo v Domu. Ob tej priložnosti je direktor Vasja Medvešček prerezal slavnostni trak, zapeli pa so ob zvokih kitare Marjetke Popovski ter se posladkali s torto.
Zlata poroka pri Šenkovih
Albina in Jože nista delala velikega cirkusa. Skupaj s prijateljema sta si privoščila večerjo na Belvederju in se spomnila, kako je bilo pred pol stoletja in še kakšno leto prej.
Albina je bila iz Podbež v Brkinih, Jože pa iz Kranja. Spoznala sta se takrat, ko je Albina hodila v poštarsko šolo v Ljubljano pa je s sošolkami odšla na ples v Kranj in tam se je začelo. Potem je dobila službo na pošti v Kopru in stanovanje v Izoli, pa je za njo prišel tudi Jože, ki je dobil delo na Iplasu, predvsem pa so ga bili veseli v nogometnem klubu, kjer je začel bogato športno pot nogometaša in trenerja. Medtem, ko je Albina ostala zvesta Pošti pa je Jože nogometno pot nadaljeval v drugoligaškem prvenstvu kot član Kopra, kjer je tudi začel svojo trenersko pot med katero je treniral vse selekcije, od najmlajših do članskih, vse od Ankarana do Kopra in Izole.
Danes mu, kot gledalcu, ne uide nobena kvalitetnejša tekma, Albina pa je aktivna članica Desusa in oba skupaj sta nepogrešljivi del našega mesta, ki ga vsak dan prehodita po dolgem in počez. Njun odnos je poln medsebojnega prijaznega zbadanja, predvsem pa je glasen, saj sta take vrste človeka, odprta in vedno pripravljena na kakšno zbadljivo pripombo, tudi na svoj račun.
“Otroci so imeli delo, vnuki nimajo časa pa sva vzela dva prijatelja in smo imeli zlato poroko s pogledom na Izolo”, še povesta.	ur
Predzadnja-----------------------------------------------------

Kaj imate za eno kazen?
Policisti so pred trgovino ugotovili identiteto beračev in eni od njih izdali plačilni nalog.
Soliden nakup
Policisti so obravnavali vlom v trgovino, kjer je neznani storilec ukradel denarnico s 400 evri gotovine.
Fotobankovci
Policisti so ponovno obravnavali ponaredek za 20 evrov. Bankovec izvira iz dnevnega izkupička ene od trgovin. Ob tem policisti ponovno opozarjajo, da pri tovrstnih ponaredkih papir že na videz ni pravi, prav tako pa bankovci nimajo zaščitnih znakov, ki jih lahko vidimo in otipamo.
25 km/h ni nič
Policisti so zasegli dve kolesi z motorjem ZIP 25, in sicer zaradi suma, da sta predelani. Odrejen je bil izredni tehnični pregled. Ugotovljeno je bilo, da obe presegata dovoljeno konstrukcijsko hitrost.
Vleklo ga je
Ob 3.51 so policisti intervenirali v izolskem lokalu, kamor je želel na silo vstopiti 19-letni Cerkničan, kljub prepovedi varnostnikov. Ker se pri postopku ni hotel umiriti in upoštevati ukazov policistov mu je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Med postopkom je tudi žalil policiste, zato mu je bil izdan še plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru.
Ni naredil tehničnega V Izoli so na tehničnih pregledih ugotovili, da je 25-letni Izolan vozil vozilo, ki presega največjo dovoljeno konstrukcijsko hitrost. Vozilo so mu zasegli, sledi mu obdolžilni predlog.
Slab začetnik
Ob 21.43 je bila v Izoli prometna nesreča, ki jo je povzročil 21-letni voznik začetnik z osebnim avtomobilom. Odrejen mu je bil alkotest, ki je pokazal 0.52 mg/l alkohola. Napisali so mu obdolžilni predlog.
Izola in Bjelovar združujeta
Tako so se že desetič srečali tenisači iz Izole in Bjelovarja. Skupne večere so pred desetletjem otvorili na pobudo Izolana iz Bjelovarja, Tomislava Rafaja, še v času, ko so bili odnosi med državama posebej napeti. Zbrani politiki, gospodarstveniki, zdravniki a predvsem teniški entuziasti pa pravijo, da so veliko za izboljšanje odnosov naredili tudi sami.
V petek je bila že tradicionalna Oljka županov, ki je letos zaradi oljčne muhe netradicionalno padla kar sredi predvolilnih bojev. Tako so se na prireditvi zbrali vsi kandidati za župana Pirana in Izole s podporniki, manjkal pa je koprski župan. Zato pa je prireditev obogatil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je novinarjem obrazložil zaplet z imenovanjem evropske komisarke.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si;
email: urednistvo@mandrac.si
Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc,
Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO.
Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Oddam garsonjero v starem delu mesta, 30m2, ya daljše obdobje, tel 040 865 336
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino. Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
-	Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija. Tel. 041 281 948
ODDAMO
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	V centru Izole oddam sobo s sou-NAJAMEMO1 Tel.: 041 925 976
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388
-	V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961
-	Za hišna popravila ali manjša mizarska dela pokličite 031 630 716 - Tomislav Pasar s.p.
-	Prodam plastični kadi za grozdje (1000 in 700 litrov). Kontakt: 041 721 220
-	Ugodno prodam 3 hrastove sode velikosti, 90, 78 in 771. 031 73 73 47 ■
-	Prodam ročni mlin za grozdje. Tel: 05 641 6316
Na ŠOUPu smo v sodelovanju s PreProstoVoljnimi in Študentsko organizacijo Slovenije v okviru vseslovenskega krvodajalskega tedna, ki je potekal med 6. in 10. oktobrom 2014, pod geslom Častim 1/2 litra, ponovno organizirali študentsko krvodajalsko akcijo. Na Primorskem je kri darovalo kar 164 študentov krvodajalcev.
“Rekordno število študentov krvodajalcev je dokaz, da je med mladimi prisotna humanitarnost in zavest o nesebični pomoči sočloveku. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila prav vsakemu krvodajalcu posebej.
Z darovanjem krvi pomagamo reševati življenja, zato se nadejam, da smo med svoje vrste pridobili tudi nove krvodajalce, ki se bodo v prihodnje redno udeleževali krvodajalskih akcij,” sporoča Jerneja Keber, vodja projekta PreProstoVoljni.
Krvodajalsko akcijo smo popestrili tudi z nagradno igro Daruj in odpotuj, kjer zmagovalca s fotografijo z največ všečki čaka privlačna Collegiumova nagrada.
d
fe
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
-	ureditev meje	- vpis stavbe v kataster stavb
-	parcelacija	- legalizacija črnih gradenj
-	izdelava geodetskega načrta	- pridobivanje gradbenih in
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj
-	izravnava meje	- pridobitev hišne številke
-	zakoličenje objektov	- komparacija
-	evidentiranje stavbe	- pravno svetovanje
Dogodek tetošnjžleseni!
Hotel Delfin Izola
ČATEŠKI MUSKONTARJI TRIO GAŠPER S PEVKO OTTAVIO BRAJKO AZALEA...
Jzolts' /Solcv
D
delfin