41. številka. Ljubljana, v petek 20. febrovarja. XVIII. leto, 1885. i Izhaja vsak duri svecer, izim gld., za pni leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankovati.—Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj 8e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. če se je mnogo hotelo. To državniško tolažilo ima lahko tudi sedanji rainisterski predsednik. On hoče velike stvari, to pa za-se, za državno denarnico in za državljane. Kaj pa je dosegel? Za-se vse, namreč podporo državnega zbora; za državno denarnico pa je dobil vire novih dohodkov, ki bodo skušali zasuti brezdno deficita. Prestolni govor bi bil tako spolnjen v nekaterih točkah, in Taaffejeva misija bi bila zvršena — ako bi politika imela skrbeti samo za abstraktno državo, samo za njeno konstitucijo-nalno formo, samo za fiskus. Toda v državi živijo tudi ljudje, ki hote imeti kruha, dušne hrane, svobodnega dihanja, varnega življenja. In to v čislih imejoč, obetal je grof Taaffe nam državljanom v pre8tolnem govoru in v adresnem odboru, da bodo državljani, narodi pomirjeni na podstavi jednako-pravnosti, da dobodemo pravice svoje, lepa gospodarstva in zlato politično svobodo. V roke smo si segli, mož-beseda. Od naše strani se je pogodba spolnila do zadnje pičice, saj je pa tudi zahtevanje pobijalo zahtevanje I Kaj pa je nam za to dajal in dopuščal grof Taaffe? Dajal in dopuščal je po slovanskih pokrajinah uradovanje in upravljanje, ki ni niti po imenu niti po vsebini v soglasji z gaslom, ki si ga je sedanji predsednik pripel na zastavo svoje vlade, niti s programom, ki se je vzajemno določil s sedanjo državnozborsko večino in v kojega ime je jedino-lo mogoča skupna hoja. Kje je kak zakon, ki bi se skladal z narodnopravnimi intenci-jami prestolnega govora? Mestu, da bi vlada sama priganjala k delu za jednakopravno ureditev razmer, morala je njo večina priganjati in siliti k zvrševa-nju jednakopravnostnega načela, — s kakšnim vspe-hom, to vemo vsi predobro! Poslanci, ki so podpirali vlado, imeli so hujše boje za svoj, od vlade načelno priznani program, kakor pa levica sama, a levica smela se je boriti z vso paro proti grofu Taaf-feju, desnica pa ni žugati smela. Poglavitna točka Tauflejevega programa, točka, ki se tiče državljanov samih, njihovega jednakopravnega življenja, garancij za svobodno pravo individuvalnega razvoja, ta točka je še tam, kjer je bila, prazna lupina za nas Slovane, v prvi vrsti za nas Slovence. In ta misel nam je tako živa, tako malo tolažljiva, da tudi pri politiki grofa Taaffeja, pri njegovi ministerski šest-letnici vidimo v Avstriji — le pobeljen grob. 0 društvenih govorih. ii. Videli smo, da bi imeli tudi meščani, ne pa samo kmetski ljudje dobička dovolj, ko bi se po naših društvih občinstvo poučevalo z govori bolj po-gostoma, videli pa smo tudi, da bi ne pogrešali zmožnih močij, ko bi se taka navada udomačila. In kakoršne bo naše razmere, bi bil postni čas naj-primerniši zato v obče in posebno tudi glede na naša društva. Znano je namreč da po leti na kmetih društva bolj ali manj počivajo, ker poljsko delo ne dovoljuje kmetu, da bi sploh kaj storil v društvenem oziru. Začetkom zime ali od Adventa do Novega leta se po največ osnuje kaka veselica; od sv. treh kraljev pobere Tust za se ves čast, ostaje torej samo Post, ker po Velikej noči se zopet začenja delo na polji. Blizu jednake razmere, Če tudi nekaj iz drugih razlogov, gospodujejo pa tudi v mestih in tako je tedaj poBtni čas jedini del leta, kadar bi se v v naših društvih dalo z govori kaj doseči. Seveda se zdi mnogokomu nehvaležno delo, pripravljati se za občinstvo, ki 8e za take prilike zbira samo v malem številu. Ali preudariti je, da naši ljudje neso doslej imeli povodov, navduševati se za obiskavanje govornikov, kakor jih mi mislimo. Naše občinstvo bi Be moralo še le privajati na govore, v to pa je treba najprej začeti in se torej zadovoljiti od začetka, če dojde tudi malo poslušalcev. Množico poslušalcev si je treba s trudom priboriti in to je možno doseči le polagoma. Sicer pa utegne tudi malo poslušalcev raznesti prepričanje, da je vredno hoditi poslušat take govore. Mnogi, ki bi radi govorili ali ki bi mogli govoriti, se pa boje, da je ne pogodijo prav in vsled okornosti, resnične ali domišljene, se rajši umaknejo. Navadno so pri nas najmanj bojazljivi učitelji in duhovniki, kar dokazuje, da prejšnje vaje za druge namene pomagajo in osrčujejo, da taki govorniki nastopajo neustrašeni tudi pred društvenim občinstvom. V obče pa je bojazen prevelika, najbolj zaradi tega, ker se premalo uvaževa namen društvenih govorov, kakor bi jih mi zahtevali, zato se govorniki z večine napačno pripravljajo, ter ozirajo tudi na strani, katerih bi ne smeli poštevati. Na kmetih menijo dotični govor- Taaffejeva šestletnica. Na Donaji 18. februvarja. Včeraj in danes sodijo se po časopisih dela grofa Taaffeja, kakor 80 prihajala v zadnjih šestih letih. Predvčerajnim je doteklo ravno šest let, da se je v uradni „\Viener Zeitungi" objavilo pismo cesarjevo, katero je dalo slovo miniBterskemu predsedniku knezu Adolfu Auerspergu a notranjim našim ministrom imenovalo grofa Edvarda Taaffeja. Ta spomin in pa sedanja parlament na situvacija, ki daje ugibati o stojali vladajočega kabineta, vzbudila je kritiko o vspehih in uevspehih iz vse dobe Taaffe-jeve. Kritika ta je jednostranska, kakor je jedno-stransko stališče glasila, ki kritiko priobčuje. Objektivnosti tudi pri tej priliki zastonj iščeš po časopisji, vse je le zavisno od barve očal, katera morajo natikati poročevalci, da stvari tako opazujejo in slikajo, kakor jim veli doslednost, doslednost zastopanja strankarskih interesov. Toda grof Taaffe ravno ni tako črn, kakor ga delajo nemško-libcralni listi, da bi s takim strašilom plašili nervozno nemško mnenje in najviše merodavne kroge; na drugi strani ga pa tudi ni treba predočevati nam v beli, an-geljski srajci s presvitlo glouro okolo glave, kakor ga nam za varuha vzpostavljajo ofieijozi in po de-votnih potih hodeči Čuvarji javnega mnenja. Slovenskega našega naroda glas ne seže v deveto politično vas. Ni ga toliko, da bi ministre postavljal in odstavljal. Za to je abotno, če se skuša usiljevati nam nazore, ki neso kongruentni s faktičnim položajem. Naš narod sme vedeti, mora vedeti resnico, kakeršna je. Saj jo tudi za Taaffejeve vlade prenaša britko resnico, zakaj ne bi smel tudi vedeti za-njo? Ofieijozi neso sv. Roka psi, da bi nam z jezikom mogli hladiti rane. Če bi se pa to zgodilo, če bi se mi s tem lizanjem dali potolažiti, potem gorje naši pravici in svobodi: rane se nam bodo z vrha lizale, a bolezen se nam bode še bolj v živo ujedala v meso, dokler nas popolnem ne uje\ Občutki naši pri šesletnici Taaftejevega ministrovanja smejo in morajo biti hladni. Brez navdušenja jo praznujemo, a tudi ne srditi. Vse vkupe bi se dalo imenovati: neslan krop. Najboljšo na grofu Taaffeji je njegov program. On ima program, to je res, lep program. Pravijo, da je že mnogo, LISTEK. Pismo iz Kamnika. (Konec.) Ker je pijančevanje baje že tedaj, četudi ne v tolikej meri ko danes, se gojilo, ko imamo v vsakej drugi hiši krčmo, imela je Veronika vzlasti ob nedeljah po noči mnogo opravka; tu je divjala, kakor obBedena gori in doli in napadala čestilce vinskega boga. Kmalu so se odvadili ljudje, oBtajati čez po stavno uro v krčmi in mnogo pijancev bilo je vsled tega izpreobrnjenih. Kako prav bi bilo, mimogrede rečeno, ko bi Veronika še bila! kako dobra dela izvrševala bi v naših dneh! Ako bi tudi sedaj te čase prežala na tiste, ki tako radi zjutraj prihajajo domov, ter planila nanje kje sredi pota, — koliko bi bilo pomp-gano s tem blagostanju tega ali onega izgubljenca, ko bi se bali še — Veronike. Tudi meni se prikaže včasih. Sedaj v pomladi, kadar se jame tajati sneg in se bodo videle samo še bele lise na gorah in pašnikih, zbudila se bode iz zimskega spanja ter bode pohajala gori po brdih svetega Primoža. V znamenji pod cerkvijo prebiva in kadar bode posebno lepo popoludne, videl bodem nje vejoče belo krilo plapolati na višnjevkastih tleh in čul bodem, kako poje in piska na trobentice. Oj in po leti! to bode veselje! Navado imam, da v toplih nočeh tedaj, kadar zori žito in vzlasti, ako sije luna celo noč, pohajam po polji in sanjam o krasoti prirode, — o svobodi našega naroda in sploh o „visocih rečeh." Tedaj pa skrivnostno zašumi mej žitom skozi tihotno sveto noč in glej! — po resah pšeničnega klasovja pri veje belo krilce nebeške deklice ona sama pa stopi k meni ter mi žalostno-resno-smehljajoče poda roko. Potem mi navadno jame tožiti o slabej in spridenej sedanjosti — toži o teh Kamničanih, ki jih jo nekdaj tako imela rada, a zdaj da so se jej izneverili popolnem, ker so dali prvotnej domačnosti slovo ter jeli poslušati nemške podpihovalce ter se navzemati od njih te - „talini-kulture". Ali zdaj je ni več! v skali je zaprta; kajti sveti dekan Vojska so jo „panaliw, da ne sme več na svitlo. Le kdor bi bil tako pogumen in celo svoje življenje nedolžen, bodisi že duhovnik ali ne, da gre k njej v tamno skalovje skozi okno, ki se vidi v strmi skali, ter jo trikrat udari z blagoslovljeno šibo — oni bode jo rešil iz zakletja, in njegovi bodo vsi neizmerni zakladi. Te operacije se je baje že hotelo lotiti nekdanje naše mestno starejšinstvo, ter kar na vrat na nos prevrniti skalo Malega grada, da so Veronika z zakladi vred izlušči iz nje. Ali stvar je zopet izkadila se v nič, bodisi, da starejšinstvo ni imelo dosti poguma, ali pa je bil v njihovoj sredi kdo nad čegar „ nedolžnostjo" bi se bilo smelo dvomiti — s kratka: Veronika sedi še vedno zakleta v skali, čeravno bi njeno bogastvo silno koristilo našemu mestu. — Še neke bajke se spominjam — Vil! Da so bile pri nas Vile, kakor tudi po vsem Slovenskem, o tem ni dvomiti. Ali tudi one so iz-ginole v svoje basniško pogorje ter ni jih videti več. Pri nas ostala je še jedna na površji, ali kdo jo vidi? lehko bi jih soštel na [trstih jodne roke! Ranjki beneficijat Waland baje da jo je videl in bil je silno star in silno bogat. „Kako je bilo prijazno v onih časih," pripo- niki, da se morajo ravnati po dveh ali treh omi-kancih, ki po naključji dojdejo poslušat mej priprosto občinstvo. Vsled tega imajo govori učeno ob'iko, katera nikakor ne ugaja našun kmetskim društvenikom. Jednako napačna načela poštevajo govorniki v naših mestnih, podpornih in rokodelskih društvih, kjer bi se morala vsebina odbirati in po obliki snovati, kakor zahteva razum priprostih poslušalcev. Poslednji vender neso zato, da bi se hotel kdo Šopiriti pred njimi z omiko in znanostjo, katero si je kje drugje pridobil za dmgo rabo, najmanj pa, da bi jo izročeval v obliki, do katere ne more brez težave priprost razum. Pa tudi za meščansko občinstvo je neprimeren aparat in pomp, s katerim stopajo naši govorniki pred nalašč vabljene ali v obče pred društveno poslušalstvo. Najsplošnejša in jako velika napaka pa je v tem, da naši govorniki svoje izdelke berejo pred občinstvom. Brati ni možno brez posebne izurjenosti tako, kakor se govori, in ni pozabiti, da tudi više omikani ljudje ne prinesejo iz velikih šol onega iz-vežbanja, katero bi prouzročevalo pravo, logično na-glašano branje, in kdor je v obče dober bralec, mora to lastnost priboriti si s posebnim trudom zunaj šole. Torej tudi, če je govor izvrstno ustrojen za dotično občinstvo, ne napravi zaželjenega utiša in uspeha jedino zato, ker ga dotičnik bere, namesto da bi ga v resnici govoril. Bolje jo oni pogodi, ki si govor spiše in potem prisvoji na pamet; kajti tudi če je pri spisa-vanji okorno koval mnogotere stavke, jih spreminja in preustroji, ko se govor uči na pamet. Spomin namreč si snovi toliko laže prisvoji, kolikor krajši in okrožnejši so stavki, tedaj taki, kakor jih tudi občinstvo laže razumeva. Naši govorniki pa pri snovanji govorov preradi pozabijo na poslušalstvo in gledajo v veliko veći meri na to, kako bi se njih izdelek odlikoval, ko bi ga dali natisniti, in že naprej izdelujejo govore bolj za tisk, nego za poslušalce. S tem pa pravi nameri nasprotujejo in škodujejo. Spis, napravljen za tisk, ne more ugajati popolnem namenu, ki ima pred očmi neposredno in v prvi vrsti poslušalce. Taki govori imajo že v korenini konstitutivno napako. Govori se morajo izdelati za poslušalce, in beroče občinstvo mora ve-veti, da tiskani govor jim ne podaje tega, kar je govornik s svojimi pomočiti izročil poslušalcem. Kdor da torej svoj govor v tisk, naj se ne pritožuje, če ga neso prišli poslušat v obilem številu. Saj to občinstvo laže doseže kot bralstvo, nego poslušalstvo. Ob jednom je bralstvo za vsako priliko prosto ustopnine, katero mora poštevati tu pa tam, če tudi za blagodejne namene, poslušajoče občinstvo. Kdor namerja tiskati svoj govor, naj ga za bralec predela, toraj naj nikakor ne pozabi osnovati govor najprej za poslušalce in še le potem predelati tudi za bralce. Drugače ne ustreže ne tem ne onim popolnem. Tudi bi bilo jako čudno s pisanim za tisk pripravljenim govorom stopiti pred kmetske poslušalce, in za tega del mora govorniku določevati že takt, da ne bere pred takim občinstvom, kar bi mu imel s priprosto besedo razlagati, vsaj toliko priprosto, kakor se razlaga na leci. Jednako smešno pa bi bilo, ko bi kdo s poudarkom kakega profesorja nemških vseučilišč govoril iz svojih papirjev me- ščanskemu našemu občinstvu. Taka predavanja pri nas neso na pravem mestu in še velike šole drugih narodov dokazujejo dejanski, da celo one ne potrebujejo neizogibno takih predavanj. Ker je treba citatov ali pa številk, tam so po največ zapiski primerni, in jedino teh pomočkov se poslužujejo na pr. profesorji italijanskih velikih šol. Toraj še snovi, katere se razširjajo na šolska poluletja, se izročajo visokošolcem brez pisanih zvezkov, koliko laže je to možno izvršiti za jeden sani govor, ki se razteza po največ na jedno uro dolgosti! To stran je treba poudarjati za naše razmere, kolikor bolj posnemamo nemške profesorje tudi glede na pomočke in obliko ustnega poučevanja in kolikor bolj pri nas malo da ne izključno samo srednješolski profesorji govore o raznih naših mestnih društvih. Kdor bi pa menil, da govor brez pisanega papirja izgubi po notranji veljavi in zunanji obliki, češ, da govornik se potem ne pripravlja toliko za-resno, kakor s pisano snovjo, sodi jako poniževalno 0 naših „govornikih". Poslednji imajo vender toliko spoštovanja do svojega občinstva, da zanje dotične snovi dostojno urede in osnujejo. In če se, kakor mi zahtevamo, nauče svojih govorov na pamet, so prisiljeni, snovi razdeliti naravno, bolj ali manj logično, da si jih tudi za tega del lože zapomnijo. Nasprotno pa oni, ki namcrjajo „govoriti1' s papirja svoj pisani govor, še bolj brezskrbno naslanjajo na svoj „pisani" spomin, kateremu je možno zadošče vati tudi s tem, da se kaj naglo skrpa in kdo bi zanikal, da se ni po tej poti že krpalo tudi pri nas in tako grešilo proti slovenskemu občinstvu? Po tem takem dobi namera, govoriti na pamet, dobiček ne samo v lepše osnovanih stavkih, ampak tudi po logično urejenih osnutkih. Zaradi tega bi bilo naše govornike nekako siliti, da govore na pamet svoje izdelke, naj se jih nauče na podstavi pisanih govorov ali pa samo na podlagi logično urejenega okostja, kateremu potem dajo s priprosto besedo primerno zunanjo obliko. Občinstvo ne izgubi zaradi tega nič, pač pa pridobi na vse strani, ker mu more govornik toliko bolj živo poudarjati in priporočati glavne strani svoje glavne namere. Govornik sani pa se privadi z večkratnim nastopom one oblike in pravilne izreke, katero ima od začetka samo v spisavanji govorov v oblasti. Nasproti govornikom, ki morajo snovi pojasnjevati s pomočjo na pr. fizikalnih eksperimentov, takih opominov že zdaj treba ni, ker našim fizikom 1 bi se še sanjalo ne, da bi se ob predočevanji in I kazanji kakega stroja ali aparata opirali na kak tekst, ki bi ga bili doma spisali. Kakor delajo ti, tako se mora uvesti navada v obče pri nas, in nam je tu samo še spregovoriti nekoliko o predmetih, ki naj bi se izbirali za društvene govore. Politični razgled, Notranje dežele. V L j u h 1 j a n i 20. februvarja. Kakor je že znano, Čehi neso tako ponižni, kakor mi Slovenci, kadar gre za pravo svojega materinega jezika. Povsod zahtevajo, da so češčini priznajo ista prava, kakor nemščini. Te dni jo bila pred uprav ujm sodiščem na Dunaj i obravnava o pravdi mej Franom Steinerjem in Pražkim mestom zastran zgradbe neke žage. Zagovornik Stei-nerjev, dr. Vašaty, je v začetku svojega govora iz- javil, da bode iz uljudnosti govoril nemški, dasiravno ima po osnovnih državnih zakonih pravico zagovarjati svojega klijenta tudi v češčini. Predsednik grof Belcredi mu je ugovarjal, da je jezik pri obravnavah upravnega sodišča nemški. Dr. Vašatv mu je pa odgovoril, da mu nobena taka določba ni znana, ako je pa katera, je nezakonita. On mora tednj prosvedovati proti temu, da bi se morale izkl j učljivo v nemščini vršiti obravnave upravnega sodišča. To moško potegovanje za pravo materinščine češkega odvetnika mora biti nam Slovencem v izgled. Jelinek, profesor na Dunajskem vseučilišči, izdal je knjigo, v katerej dokazuje potrebo ustavim-K* sodišča v Avstriji. To sodišče nuj hi odločevalo o pritožbah proti volitvam deželnih in državnih poslancev, o tem, ali je za kak zakon treba le navadne ali pa dvotretjinske večino, in o kom-petenci državnega zbora in deželnih zborov za sklepanje kakega zakona. Dosedaj so o teli vprašanjih odločevale parlamentne večine. Te so pa stranke, in kot take tudi strankarske. Zato je ziniraj nevarnost, da ne bi taka odločitev, ki je velike važnosti za parlamentno življenje, ne bila strankarska. Take naprave šo že na Angleškem in Švedskem. Na Angleškem odločujejo o pritožbah proti volitvam poslancev višja državna sodišča Common pleas v Londonu, Court of Common pleas v Dublinu in škotski Court of sessions. Sodeč objavi uradno razsodbo I predsedniku spodnje zbornice in proti tej razsodbi j ni nobene pritožbe. Švedski osnovni zakoni z 18GG. ' in 1876. leta imajo podobne določbe. Pa no le v ! teh dveh državah je tako, marveč tudi Ogerska je j 1874. leta sklenila podoben zakon, samo, da se še i do danes ni izvel. Poslednje volitve v trgovske zbornice na I Četkom so za Čehe jako ugodno izpalo. V Pra-I žkej, Plzenskej in Budejoviškej trgovskej zbornici j imajo sedaj večino. Samo v Hebskej in Liberškej i prevladujejo še Nemei. V poslednjej se pa Cehi na-! dejajo vendar zmagati v sekcijah, v katerih so mali i davkoplačevalci. S tem ugodnim vspehom pridobe I Čehi 7 deželnih in 4 državne poslance. Se bolj se : pa vidi, kak vspeh so dosegli Čehi, če se pomisli, ; da so pridobili v Budejoviškej trgovskej zbornici večino, v katerej do sedaj še nobenega zastopnika imeli neso. Govori se, da so židje večinoma s Čehi glasovali, kar pa ne vemo, ali je res ali ne, kajti drugbd so židi zagrizeni nmčurji in do sedaj so bili tudi na Češkem. Ako so se res spreobrnili, tega pač neso storili iz pravicoljubno ti, ampak iz druzih bolj sebičnih ozirov. \«>jiih iii Scliulvereiiiu m tudi manjka denarja. Odbor je v poslednjej seji dovolil podpore nekaterim šolam, mej drugim za nemško ; šolo v Mavrlu na Kočevskem, a ko je začel pretre-! sovati račun za minulo in proračun za bodoče leto, pokazalo se je, da so lani bili preradodarni. Zato se je sklenilo, letos varčneje gospodariti in pa cner-gičneje nabirati nove darove. Nemškega učiteljišča Schuiverem ne bode mogel graditi za slovenske dežele, kakor so to želeli nekateri naši nemčurji. Mej Nemci že tudi pojema navdušenje za to društvo, ko so se preverili, da ne dela tacih čudežev, kakor so sprva pričakovali. veduje sloneča mi ob rameni „kako je bilo prijazno v onih jasnih dnovih, ko je Kamničanom celo po noči sijalo solnce! smela sem bivati po njihovih hišah in z mojimi tovaršicami storile smo jim toliko dobrega! Ali stari so pomrli in mladi postali so ošabni in neumni in izgnali so me od praga. Gori se zdaj potikam po hribih, ondi je še nekaj ljudstva, ki me ne zaničuje in, ko bi tebe ne bilo, celo nikoli bi me ne bilo več v nižavo. Včasih zbere se jih tudi več v jednej noči okoli mene in to tedaj, kadar imajo kakov „rende/.-vous". Tu je vila Golovška, Kleška, Triglavska, Kraška in več druzih. Vsaka pa ve dosti pripovedovati o svojem kraji, vender vse tožijo namreč, da Slovenci ne hodijo pravih potov do svojega cila, ker popuščajo sledi srečnega bajestva in prvotnih navad. Zlasti Golovška se kar uto laziti ne da . . . njej ni celo na Golovci več po volji, dim Ljubljanski škoduje njenim eteričnim čutnicam, — ,,ti Ljubljanski dimniki" pravi „devajo v svoje pipe vedno preveč — opiuma." Ko se nagne mej takimi pogovori že nad po- lunoči, vzemo me božestva v svoje skrito domovje — v notranje Bistriških planin. Ondi odpre se mojemu pogledu nov, a znani svet. Pred sabo vidim Slovenijo, celo, združeno, liela mesta snažne vasice in trgi blišče so raztreseni po širnej planjavi. Vmes pa živi „narod neštet'4, — slovenski narod v dobi dovršenosti svojega duševnega razvitka Povsodi sije zadovoljnost in mirno blagostanje smehlja se od solnčnih ravnin in bregov. Blag materni jezik, omit nečistih tujih prog govori se v narodu, — čist, -- inteligenten — književni jezik slovenski! Kakor z visocega odra zrem notri v ta srečni domači svet; slast prekipeva mi v srci in komaj še čujem ječanje bolnega otroka, katerega ziblje jedna mojih tovarišic za menoj. Druge zbrale so se okolu deteta ter žalostno pogledujejo v bledo mu ličice. Zelo dvomijo, da bi kedaj prišlo do pravega zdravja in ako ostane baš pri življenji — do krepke rasti. Kdo je to dete?--srečna bodočnost Slovenstva! — Spretni dopisnik. \ ii.aii.je države. Kakor smo že povedali, dalo je tfrsko mi- nisterstvo svojo ostavko. Ministerski predsednik priporočil je kralju Delvannisa svojim naslednikom. Delvannis je v budgetni debati najhujše napadal ministerstvo. Hudo je kritikoval davčne zakone. Kazal je, da vojni budget presega 20 milijonov in so se skupni državni stroški povišali s 45 na 85 milijonov. Turska vlala se je pritožila pri zastopnikih velevlastij, da sta bolgarska in rumunska vlada kon-fiskovali posestva maršala Nusret paše v Bolgariji in Dobrudži. Sklicuje so na Berolinski dogovor, kateri varuje mohamedancem posestne pravice, naj že bivajo v Bolgariji in Dobrudži, ali pa ne. Zdaj ni nobene dvojbe, da je Gordon mrtev, kajti k angleškemu poveljništvu prišel je njegov sel George in poročil: Ko je Gordon zapazil, da so *u-claiisui ustajniki udrli v mesto, hotel je bežati v katoliško misijonsko poslopje. To hišo so pa že bili zaseli ustajniki, zato se je vrnil in gredoč nazaj bil ubit. Arabci so pomorili vse bele ljudij in pometa1! jih v Nil. Gordon je že naprej vedel za svojo osodo in zato pisal več pisem, v katerih se je poslovil od svojih prijateljev. Ta pisma prinesel je sel sabo. Wilsonu je pisal, da zna, da pride angleška pomoč, pa se boji, da bode najbrž že prepozno. — Angleške čete so 14. t. m. ostavile Gubat in umaknile se proti Abu-Klei. Morda se vrnejo celo v Gakdul, kjer je več vode. Govori se, da Mahdi s 50.000 ustajniki in mnogimi topovi prodira proti Metammehu. — Mahdi se ravna v vsem tudi v organizaciji vojske po starih kalifih. Deset mož sestavlja „bratovščino", katerej zapoveduje najstarši. Deset bratovščin sestavlja stotnijo, deset stotnij polk. Vsak polk ima platneno zastavo, na katerej je Mahdijevo vojno znamenje (dva meču navskriž). Zastava vsa-cega polka je druge barve Ako se kak vojak posebno odlikuje, dobi darilo v denarjih, ali pa avan-zuje za jedno stopinjo, to je postane prvi, drugi itd. v bratovščini. Ako se še dalje dobro vede, postane tudi ferik ali emir. Ako Mahdi sam zapoveduje, obdaja ga deset emirov, deset ordonančnih častnikov in štirje barjaktarji na konjih. Na zadnje imenovanih deset emirov je ob jednem najvišje vojno sodišče. Velikega pomena za daljni razvoj dogodkov na fraiicosko-kltajskem bojišči je zajetje Lang-Sona. Veliko težav morale so francoske čete premagati, predno so prisvojile to mesto. Morali bo prodirati po čisto neznanih krajih, po pragozdih, vse kar so potrebovali, morali so voziti seboj, celo vodo. Ti kraji sicer neso brez vode, a ta voda je po organičnih tvarinah in raznih rudninah otrovana, da je ne smejo piti ne ljudje, ne živina. Kako da je ta kraj neznan, kaže to, da se je dosedaj vedno mislilo, da reka Song-Ki-Kong, katera teče mimo Lang-Sona, izteka v tonkinški zaliv, in tako je tudi nacrtana na vseh zemljevidih, a sedaj se je pokazalo, da teče naravnost na nasprotno stran proti severu, ter se izteka potem v Kantonsko reko. Malo od Lang-Sona je That-Ke, kjer je kitajska meja, ki je zagrajena z debelim zidom, uhod ceste pa zapirajo debela vrata. S prisvojenjem That-Ke bodo Francozi zabranili daljne napade Kitajcev v Tonking. Zguba Lang-Sona bode gotovo jako potrla Kitajce in najbrž bodo sedaj kmalu voljni sklepati mir. Ko bi se pa še ne pokorili, bode admiral Courbet bombardoval primorska mesta Ning-Po, Nanking, Tien-Tsin in druga. Ko bi se pa Kitaj do poletja ne udal, mislijo Francozi napasti stolico Peking. Dopisi. Z Vrh u ih o 19. februvarja. [Izv. dop.] Izginil si zopet za jedno leto zlati, srečni pred pustni čas! — Mnogo mičnih in zanimivih veselic bilo je v si. čitalnicah prirejenih, — a tudi naša čitalnica ni izostala v minolem predpustnem času, ampak pokazala je vrlo gibanje in napredek. Zabava dne 8. t. m. bila je jedna najboljših zabav, kar jih je do sedaj naša čitalnica na Vrhniki priredila. A da je bila ta zabava v istini zanimiva, izreka se v prvi vrsti zahvala č. gospodu Franu Kotni k- u, ker je pustil v svojoj lični in prostorni dvorani primeren oder napraviti, — potem tudi Vrhniškemu, dobro znanemu umeteljniku g. Simonu Ogrin-u za dve kulisi, kateri je naslikal, vzlasti za idealno „Talijo". — Ob jednem izreka se zahvala vsem Vrhniškim diletantom za trud, da seje na tem odru znana burka ,,Zamujeni vlak" dobro predstavljala, — in konečno slavnemu čitalniškomu odboru za to izredno zabavo, — kakor tudi vsem gospodom in damam, ki so obiskali to zabavo in prišli krasno kostumovani. Občinstva bilo je mnogo, dasiravno smo pogrešali gostov iz sosednje Borovnice in iz Logatca. — Kmalu po 8. uri začel se je ples. Mej kostu-movanimi plesalci so se posebno odlikovali gg. iz Kranja in Ljubljane in C-dama v dragoceni obleki, — biser tega večera. Mej plesom, ki je trajal do belega dne, ter se vršil v lepem redu, predstavljala se je po domačih diletantih burka „Zamujeni vlak". (Peter), g. Dragotin Tomšič imel je prvo nalogo, katero je v vseh prizorih dobro izpeljal in s tem pokazal svoj talent in veselje do dramatične umetnosti. Le tako naprej! — (Martin), občinski sluga, g. Josip P r o s e n, pokazal je, da ni bil prvikrat na odru. Želelo bi se le to, da bi prihodnjič bolj počasi in bolj po domače govoril. Mimike ima še preveč. (Potokar), gosp. Anton Flis je svojo ulogo v splošno zadovoljnost prav dobro rešil. (Župan iz Leščevja), g. Fran Stoječ, bil je prvikrat na odru, a dramatični talent mu je prirojen; dobro je posnemal, — starega moža, dobro predrugačil navadni govor, samo konečno je nekoliko bojazljiv. — (Hribar), g. Anton Bučar imel je dve nalogi, a obe je izpeljal po sreči; samo to se mu mora reči, da bi bil za salonske naloge veliko boljši, kakor za kmetske. (Orel), g. Simon Ogrin je pokazal, da ni samo umeteljnik na platnu, ampak tudi na gledališkem odru, jedino, na kar bi ga opozarjali je to, da prehitro govori. — Gosp. Toma Kun s tel j in g. Leon Lavrič izvela sta tudi srečno svoji ulogi. Prvi bi bil, kar se postave tiče, kakor nalašč za salonske, ali pa za junaške uloge. Sploh pa se sme reči, da se je igra v zadovoljnost občinstva vršila iu da je bil prvi poskus na deskah, ki pomcnjajo svet, jako ugoden. Videli smo pri tej predstavi, da imamo mej nežnim iu moškim spolom jako nadarjenih in spretnih inočij in da se nam je nadejati še marsikakega jednako prijetnega večera. Gg. diletantinje in gg. diletanti naj nam kmalu zopet prirede kako predstavo, saj dramatična umeteljnost blaži in razveseljuje srce človeško. Torej na svidenje v gledališči! Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora javni seji), katera bode v soboto 21. dan febru-varija 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o občinskem proračunu za 1885. leto. III. Šolskega odseka poročilo o I. in II. mestne deške ljudske šole letnem računu o dotacijonu za preteklo šolsko leto. Potem tajna seja. — (Glavna bilancija mestnega posojila Ljubljanskega za 1884 1.) doposlala se nam je danes. Iz nje posnamemo naslednje važnejše podatke: Itačun amortizacijske zaklade znaša 104 925 gld. 90 kr.; obligacije 899.932 gld. 75 kr.; klavnična glavnica 173.513 gld. 327a kr.; v eskom-ptnej banki leži 22.798 gold. 5 kr. po 4 % °/„, 28.880 gld. 60 kr. po 4°/0; v štajerski eskompini banki 723 gld.; mestna občina Ljubljanska ima dati 48.991 gld, 18 kr., mestne občine ubožna zaklada 5500 gld.; kapital za vojašnico 27.240 gld. 88 kr., račun izgube in dobička 84.977 gld. 10 Vi kr.; direktorij učitninskega zakupa 19.447 gold. 50 kr.; conto sospeso 14.400 gld. IG kr. Račun loterijskega posojila bilansuje s 1,508.102 gld. 84 kr., račun obresti G0.235 gold. 24 kr. dohodek mestne klavnice 7.281 gld, 60 kr. itd. Ob jednem dobili smo seznam denarnega prometa mestne blagajne od 1. do 31. januvarja t. 1. Dohodkov z ušteto gotovino koncem 1.1. (11.877 gold. 59 kr.) bilo je v gotovini 20.249 gld. 21 kr., stroškov pa 20.358 gld. 10 kr., torej 108 gld. 89 kr. primanjkljaja. Mej troški nahajamo mej drugim 4.135 gld. 70 kr. za čiščenje mesta, 5620 gold. za izredne stroške itd. — (Iz Ptuja) se nam 19. t. m. piše: Prvi zbor slovenskega katoliškega političnega društva nPozor-a" v Ptuji bode 2. marca t. 1. popoludne. Dnevni red naznanil se bode v kratkem. K zboru prišel bode tudi državni in deželni poslanec gosp. Božidar Itaič. — (Na gimnaziji v Mariboru) se Slovencem tako godi, da hočejo oditi drugam, posebno v Celje. Iz 7. razreda hotelo je pobegniti 7 Slovencev, da bi potem samo 3 dijaki ostali. Vsled tega j so se nekim Germanom, kakor piše »Slov. Gospodar", vender začeli lasje ježiti.3 — (Dr u št v o tiskarjev Kranjske) imelo ! je 14. t. m. svoj redni letni občni zbor, katerega se ' je udeležilo okolu 50 članov. Društvo ima 78 rednih ter 7 podpornih članov. Stanje blagajnice je ugodno ter se je bolnikom izplačalo 378 gld. 72 kr.; prejemkov bilo je pretečeno leto 1049 gld. 35 kr., a izdatkov 547 gld. 62 kr.; skupno premoženje blagajnice za bolne, potujoče in onemogle člane ter blagajnice udov znaša 8087 gld. 65 kr. - V novi odbor za leto Lu'85 bili so izvoljeni naslednji gg. člani: L. B res k var, predsednik; T. Bavec, namestnik; glavni blagajnik: J. Koželj; izobraževalnega odseka blagajnik: A.Majer; zapisnikarja: H. S peri ing in Iv. Justin in knjižničarja: J. Pance in F. Gogo 1 a. Revizorja: L. Triiger in F. Sakser. — Društveni zdravnik je g. dr. Derč. — Ustanovila se je tudi blagajnica za sirote tiskarjev, ter se je v to odločila ustanovnimi 300 gld. Izrekla so je zahvala gg. darovateljem in podpornikom društva in sicer g. prof. Levcu, kranjski hranilnici in založništvom časopisov, katera prepuščajo društvu brezplačno liste v prečitanje. — (K karakteristiki Nemcev.) Kako strastno sovražijo Nemci vse, kar je slovanskega ali kar vsaj na slovanščino spominja, kažetu naslednji dogodbi. — K zadnjej Berolinskej razstavi je poslal nekaj slik tudi sloveči poljski slikar Ma-tejko. Jednej izmej teh slik „Herzog Albrecht von Preussen leistet dem polnischen Konige Sigismund den Huldigungseid" se je priznala prva zlata svetinja, toda s pristavkom, da se mu radi „šovini-stiške tendence" zlata svetinja---ne podeli. — Kmalu potem nastopita v Berolinskem gledališči pevec Mierzvvinski in gospodičina Zimaier, oba Poljaka. Občinstvo ju je radi res izbornega igranja z naudušenostjo vsprejelo, posebno je pa gospodičina Zimaier očarovala občinstvo Berolinsko s svojim petjem, da je celo Poljakom sovražna „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" go-spodičino Zimaier-ovo imenovala „redko, prav redko prikazen." Olicijozna „Post" omenja, da je občinstvo pri odhodu gospdč. Z maier-ovo obsipalo s cveticami in dostavlja: „To je res prav važna stvar. Nam ne pride na misel, tema umetnikoma odrekati nadarjenosti in tajiti velikega pomena, a to moramo omeniti, da je vsak Poljak in vsaka Poljakinja, posebno če je tako lepa in priljudna kakor gospdč. Zimaier, kos poljskega emisarja in agitatorja. Videli smo baš pred kratkim, da je le malo manjkalo, da ni Matejko za svoj „preussenfressendes Bild" dobil zlate svetinje in skoro gotovo je, da Poljaki vsako priznanje in ploskanje, katero se jim skaže, smatrajo za vzpodbujo k ustaji." To tetko je potolažila klerikalna „Grmama" češ, Berolinsko občinstvo gotovo ni mislilo na ponovljenje Poljske in prijazni couplet gospdč. Zimaier-ove gotovo ne bo oživil kraljestva Piastov in Jagelonov. Taki so Nemci v „reichu", so li naši kaj boljši V — (Umrl) je včeraj zvečer v Trstu baron Karol Rittmever, posestnik lepe vile na Bledu. — (Potres) čutili so na pepelnico v Št Petru pri Iludolfovem. — (Vojak ustreljen.) V Prošeku se je minuli teden vojak pešpolka št. 97 pri vojaških vajah vsled lastne neprevidnosti ustrelil. Pogreba udeležil se je tudi slučajno v Trstu navzočni brigadir generalmajor pl. Groller i/, Ljubljane. — (Tatvina.) V Globokem v Brežiškem okraji ukral je iz rudnika neznan tat mej drugim dva funta dinamita in nekoliko netil. — (Kolki.) No vidi se nam odveč, ako se-še opozarjamo občinstvo, da se stari kolki iz leta 1883 rabiti smejo lešedo konca tega meseca, da se pa zamenjevati morejo za nove kolke iz leta 1885 do konca aprila meseca t. 1. Kadar pa dotečo mesec april t. 1., zamena ni več dovoljena in tudi pravna pisma, ki bi od 28. dne februvarja t. 1. imela stare kolke, kažnjena bodo po pristojbinskeni zakonu tako, kakor da nemajo nobenega kolka na sebi. — (Glede ustaljevanja mere in vage.) Poroča se nam zanesljivo z Dunaja, da se v kratkem uvede drug način, kako ustaljevati, to se pravi določevati, oziroma prenavljati zarezo raznim meram in vagani. Preustrojili se bodo namreč ustali-tveni uradi (Aiehamter). Tudi pri nas, kakor se že sedaj godi po tujih deželah, uvede se sistem ambulantnega ustaljevanja, to je: uradniki bodo prišli v vas, ki bode želela to, ter tam na mestu bodo ustalili mere in vago. S tem bode ustreženo zlasti ljudem po deželi, katerim ne bode treba zavoljo ustaljevanja nositi posode in uteže tor vage v mesto, a v prid bode nova uredba tudi državni blagajnici, ker bode menj siliti treba k prenavljanju mer in bode torej odpadlo več ali menj ustalitvenih uradov in uradnikov, ki se tu pa tam pri nas imemujejo „merčuni". — (Narodna čitalnica v Ptuji) ima dno 8. marca t. 1. ob 5. uri popoluduo v svojih prostorih „Narodnom domu" svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglednega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev odbora. 7. Posameznosti. — K tej seji uljudno vabi odbor. — (P. n društveniki »hranilnega in p o s o j 1 n e g a d r u š t v a" v Ptuji) se uljudno vabijo k rednemu občnemu zboru na 2. marca t. 1. ob dveh popoludne v društvenih prostorih v „Narodnem domu". Dnevni red: a) Poročilo nadzorništva o letnem računu; b)tsklepanje o porabi čistega dobička; c) volitev ravnateljstva; d) volitev nadzorništva; e) razni predlogi. Za odbor: A. J ur ca, predsednik, —- (Savinjske posojilnico v Žavci) računskemu sklepu za četrto upravno leto (1884) povzamemo, da je imel ta zavod 70.000 gld. 87 kr. hranilnih ulog, razposojenega denarja 80.420 gld.; društvenih deležev 565, letnega prometa pa 158.780 gld. 42 kr. Rescrvni fond narastel je na 3374 gld. 76 kr. Hranilne uloge obrestujejo se po 5°/0, za posojila plačuje se 6°/0. Tudi ta posojilnica jako lepo napreduje in njeno načelstvo sme biti veselo na vspeho svojega previdnega delovanja. — (Posojilnica Makolska) imela je lani 5498 gld. 73 kr. dohodkov. — (Grbi avstro-ogerskih mest.) Začeli so pod tem naslovom na Dunaji izhajati v knji-gotržnici Schroll-ovi snopiči po 5 gld., v katerih bode zbranih okolo 500 grbov od vseh mest in večjih krajev v našem cesarstvu. Tiskani bodo s srebrom, zlatom ter z barvami. Prvi snopič je te dni prišel na svetlo in prinesel jako krasne grbe 35 moravskih mest. — Mestni gibi nam čedalje bolj ginejo mej staro šaro. Meščanjo so se v prejšnjih časih ponašali s svojimi grbi, dandanes pa jih je malo videti celo na veselicah, slavnostih in obhodih, dasi se jako lepo podajajo na slavnostnih prostorih, kakor smo n. pr. videli na Ciril in Metodovi slav-nosti v Logatci pred tremi leti. To preziranje zgodovinskih znamenj ni lepo. Grbi mest in trgov imajo svojo interesantno zgodovino, ki čestokrat zgodovino kraja pojasnuje in dopolnjuje; zlasti po učilnicah, kadar se razlaga povestnica domača, treba bi bilo ozirati se tudi na grbe in kazati jih učencem. A celo mestni in občinski arhivi ne pazijo dovolj teh starin. Prav srečna je torej bila misel, izdajati naše grbe in tako nanje spomin oživiti v občinstvu. Rečeno delo priporoča se torej že po dobrem svojem namenu najprvo občinskim in šolskim oblastvom, potem pa tudi risarjem, litografom, gravžrjem in dekoratčrjem, ker služijo grbi na razne plati v umetelni obrtnosti. Telegrama .Slovenskemu Narodu": London 20. februvarja. V zgornjej zbornici izrazil je Granville upanje, da bode kmalu predložil rešitev egiptskega finančnega vprašanja. Po dogodkih v Sudanu pretrgana politika ostane neizpremenjena. Wolseley ima popolnem prosto roko in dal se mu je nalog, uničiti Mahdijevo silo. V dolenjej zbornici naznanila je vlada, da se je vojska pomaknila nazaj in da se bode do Gakdula, verojetno celo do Meravi-ja umaknila. Princ Hasan spremlja Wolseleya in ima kot civilni komisar oblast nad mudirji in civilnimi oblastvi v Sudanu. Mej vladnimi predlogami je tudi ona o federaciji avstralskih naselbin. Berolin 20. februvarja. Za vladno predlogo o parobrodskej subvenciji izdelali so člani raznih strank državnega zbora dodatke in pre-naredbe, v katerih se je oziralo na podaljšanje proge Brindisi-Aleksandrija do Trsta. Razne vesti. * (Geografsko društvo v Peterburgu) dobilo je nedavno od znanstvene postaje ob reki Leni naznanilo, da so v ledu dobili zopet jednega mamuta (predpotopnega slona). Žal, da so Jakuti glavo, del kože, par reber in levo sprednjo nogo odnesli. Ostali del mamuta pa je jako dobro ohranjen. Izkopavanje pa se vrši počasi, ker je vse trdo zamrznjeno. * (Lizbonski svetovni poštni kongres.) 4. t. m. otvoril se je v Lizboni tretji svetovni poštni kongres. Nemčije zastopnik, ravnatelj Sachse, omenjal je v prvej seji 10 letnega vspešnega delovanja poštne zveze. 1874. leta imela je poštna zveza 22 dežel s 345 mil. prebivalci; do leta 1884 pa je pristopilo k zvezi že 53 dežel z 832 mil. prebivalci. Kongres volil je potem za rešitev raznih vprašanj in nalog tri odseke. * (Potres.) V Adjudu in Tekuci v Rumu-niji imeli so 16. t. m. ob tri četrt na 12. uro po noči precej močan, 2 sekundi trajajoč potres, katerega je spremljevalo silno podzemeljsko bobnenje. Mer mu je bila od vzhoda proti zahodu. V Adjudu tresla Be je mej potresom hišna oprava. * (Samomor tržnega nadzornika.) V Pešti ustrelil se je 18. t. m. opoludne tržni nadzornik Ivan Petyko. Samomoru 60 letnega moža dala je povod bojazen pred disciplinarno preiskavo, ki se je pričela proti njemu zaradi zlorabe uradne oblasti. * (Dvojni samomor.) Nedavno sta se v Tarczalu v Zemplinskem komitatu na Ogrskem otrovali s cijankalijem 251etna soproga vinorejske šole ravnatelja Ludovika Szaba in njena sestričino izredno lepa, lTletna devojka. Kaj je tiralo mladi in nesrečni bitji v rano smrt, še nihče natančno ne ve, da si ljudje obilo in dokaj čudnega govore. * (Izneverjenje.) V Petrogradu zasledili so zadnje dni precejšnje izneverjenje. Blagajnični oskrbnik nekega izobraževalnega zavoda blage ranjke carice Marije ukral je vrednostih papirjev za 50.000 rubljev ter jih zastavil v Volga-Kama in v diskontni banki za 33.075 rubljev. Nezvesti uradnik objavil je sam svoj zločin, ker so osobje v upraviteljstvu tega zavoda letos izpremenili. Goljufija trajala je jedno leto * (Zanimiva dogodba zaljubljenega pevca.) Soproga nekega Berolinskega milijonarja prebivala je prvi čas letošnjega predpusta v Niči. V čuda lepej deželi, „opasanej z višnjevim morskim valovjem, ovenčanej s cvetečimi tratami", bije tudi človeško srce prijetniše in še navadni, vsakdanji človek postane lahko romantičen. Koliko bolj pa nežna soproga bogatega Kreza. Nekega večera — »že je migljalo na jasnem nebu brez števila zvezd, tiho šumel je cefir, mila luna odsevala je v srebrnem morji" — donašal je prijeten večerni vetrič Čarobne melodije na ušesi krasne gospe\ To bil je pevec Henrik Gargiulo, ki je po milo-čarobnih glasovih svoje mandoline pošiljal svojej izvoljenki svoja ljubezni polna čuvstva Njenih lepih očes nebeško-krasni žarki razburili in ugreli so njegovo kri in nekega due dobil je Berolinski milijonar neveselo vest, da je njegova soproga v Niči v velikej nevarnosti pred čarobno silo vroče ljubezni laškega mladeniča. Precej prozajični soprog smatral je to ljubezen za odnošaj trenutka, a je naredil račun brez Laha. Kmalu dobi od zaljubljenega pevca iz Mona-kovega pismo, v kojem ta odločno zahteva, naj dovoli ločitev zakona svoje soproge in mu tudi pošlje takoj 7000 frankov, da bo lahko svoje ljubezni vročim željam ustregel in izvoljenko peljal k poroki. Milijonar odgovori, da se hoče ž njim o tej zadevi še osobno dogovoriti. Henrik Gargiulo pelje se takoj s prvim vlakom v Berolin. A kako se začudi, ko ga na kolodvoru Friedrichstrasse dva redarja pri-meta in peljeta v zapor. Sedaj si nesrečni pevec v ječi zaman ubija glavo z besedami, katere mu tolmači njegov zastopnik dr. Friedman v francoščini o pojmu „zvijače". Kaj hasne sedaj pevčeva pesen, kjer zakon zmagonosno gospodari? Vender sladko tolaži nesrečnega pevca njena vroča, zvesta ljubezen! Lek t dober kup. Doliijoćim na želodci priporočati bo pristni „Moll-ovi Seidlitz-praški", kateri imojo pole? nizke cene najboljši lekarski uspeh, Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak di>n jib razpošilja po poštnem povzeiji A. Moli, lekarnar, c. kr.dvorni založnik, na Dunaji, Tncblauben i). V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (11—2) Javna zahvala. Velcčastiti gospod J. Črne, učitelj čveterorazredne ljudske šole na Vilmi ki, je kot poverjenik „Narodne šole", društva v pomoč slovenskemu ljudskemu šolstvu, s pripo-močjo požrtvovalnega blag. goBpoda Josipa Lenarčiča, Borovniškega učitelja gospoda II. Podkrajšeka in druzih blagih rodoljubov ter šolskih prijateljev osnoval predpustno veselico, katere čisti prebitek v znesku 50 gld. 14 kr. jo blagajnica „Narodne šole" po g. poverjeniku sprejela za društvene namene. Za ta blagodušni dar izreka osnoval-ih'iiiii odboru, zlasti pa g. JoBipu Lenaroiču in vrlim Vrli-uičanom najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 19. februvarja 1835. „Ifl"a,ro<&xie šole" ©oVtaor: Fel.Stegnar, M.Močnik, prvomestnik. blagajnik. Umrli so r Ljubljani: 19. januvarja: Fran Gostid, kaznilniškega paznika sin, 11 mes, Lončarska steza št. 6, za spridenjem krvi pri da vici. V deželnej bolnici: 17. januvarja: Marija ŠuBtar, mizarjeva žena, 27 I., za mrzlico. 18. januvarja: Ana Mibeliž, delavčeva žena, 37 1. — Lovro Volie, delavec, 72 1, za prisadom. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 19. febr. 7. zjuti.' 2. pop. 9. zvečer 731-79 mm. 735-13 mm. 734 86 mm. 84° C 6S« C 2-8" C brezv. si. v /h. si. vzh. megla obl. obl. 1-40 min. dežja. Srednja temperatura -f 3'$°, za 42' nad normalom. IDun-ajslza, "borza dne 20. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta..........83 gld. 70 London .... . .... Napol.......... . 0 kr. cekini . . ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstr zlata renta., davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0 . ... 4°/ B papirna reuta 5u/0.....• 94 83 gld. 70 84 ■ 10 107 n 30 99 n 40 866 n — n 30 124 n 20 9 ti 80 5 n 81 60 50 127 n — 174 n 45 107 n — 98 n n 65 94 n 25 kr. 5*/« štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 gld. Dunava reg srečke 5% 100 gld 115 „ Zemlj obč avstr 4'/i0/,, zlati zast listi . 123 , Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 . Prior oblig Ferdinandove sev. Železnic« 105 . Kreditne srečke.....100 gld 178 „ Rudolfove srečke.....10 , 19 , Akcije anglo-avstr banke . 120 „ 107 „ Trammway-društ velj 170 gld a v. . . 215 „ - kr. 75 . 40 J 75 g 25 , 50 , 50 : 50 . TISKARNI" v I Ju M ju ni so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8», 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Tunals: našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8», 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. Duhrovslti. Povest. Spisal A. S. Puikin, poslovenil J. P. - Ml. 8«, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * „ Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 pOl. Cena 70 kr., po pošti 75 Ar. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po.........1*— kr. elegantno vezan po.........1 *60 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezan po ........ . 1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 \ elegantno vezan po.........120 „ Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov s K upaj. Naročnina znaša za L, II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek tj II., III, IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladneje 8 poštnimi nakaznicami pod naslovom : g. J o b. Stari' v Ljubijani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjigo franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si nnroče* skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. S t ure (n v Ljubljano naročilno svoto 6 gold. (22-10) Odbor za Jurčičev spomenik. Hiša na glavni cesti, blizu LJubljane znana gostilna se prostovoljno proda, ali pa za več let v najem daje. — Natanjč-neje se izve pri 91at|an*u v Cloren|l šiniti. (97—2) h Trsti v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVl-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-o.ton.la/% odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (20—24) J. TERZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliano d* Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. 3 i C Bfi -.3 I N 03 W o P S £:B* ' l— < ■ o *p 9 B a n 5 O p s d n» I j- P a I od v p. & a is 0 S 45, v 2 a. so o i n it. cr i «9 V ra i * p c I B ,£c_ n cr^r- o I 1. B Sil -,1 »111"» t*. H 5 o n c P p t ••:»:• T I* 1 lii.a.a iiiiiMvjv «»i