127. številka. Ljubljana, v sređo 4. junija. XVII. leto, 1884 Ishaja vsak dan »ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejetuan za av strij ako -ogerske deiele za vse leto 15 gld., za pol teta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošilj»nja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letu l\ gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na doin računa se ia 10 kr. za meaec, po 30 kr. z» četrt leta. — Za tu je dežele toliko več, kolikor poStninu znafta. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ♦> kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi bc ne vračsijo. Uredništvo in u pravni štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiai, „Gleđttlidka stolba". Upravni St v u Daj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Slavnosi v Mozirji. Iz Celja do Mozirja. Že v uaboto zvefier eo prih-tjali v Celje gostje iz raznih krajev slovenskih in tuđi uekuj Zagrebških sokolov. NajveC pa jih je prišlo z jutra nj ini vlakom namreč Ljubljanski, Hrvatski in Trfcaški Sokol in deputacije radnih narodnih dru*tev, Ljubljanski pevski zbor, Ptujako Blovenako pevtjko društvo itd. Vai bo se zbrali v Celjski fcitalnici, od koder so se ob petih zjutraj na pripravljenih vozovih odpeljali. Mozir6*ui bo bili 30 z zeKnjem okinčamh voz poslali iu v re-eervi je še štula ćela vrsta voz iz Celjake okolice. Začelo je bufio deževati, pa to nikogar ni motilo, nikogar odvraćalo od pota. Ker je gospod Celjski župaa Blnvnostt'n sprovod skozi meuto prepovedal, smo se precej pri Čitalnici useli na vozove in pe-ljftli Bkozi mesto. Pridružilo se je Se niDOgo pri-vattiih kočij. Četrt ure od Celja pri Levškej vaši je nas pozdravljalo streljanje in iz biš vihrajoćo mnoge slovenske zastave. Sredi vaši stal je slavolok z napisom : „Dobro došli." Tam je dGšle pozdravil žu-paii Miha Bračit z občinakimi inožmi in i/tekel v ime občine presrčno veselje, da je prišlo toliko od-ltčnih Slovencev ia Hrvatov obiskat uvoje brate v Savinjskej dolini. D r. Voftnjak B© zahvaljuje in isjavlja svoje prepričftujn, da Savjnjska dolina ostane veduo tako hrabra zaštitnica slovenskih pravio, ka-kor je bila doslej Kmetska dekleta ao Sokulcem Sopke podurila in apet je Šio uaprej v gostum dežji. Pri Petrovčah sp"t streljanje ravno tuko pred Žavcem. Žavski trg, od nekdnj središte narodne pro-bujenosti v siednjej Suvinjskej doliui, bil je videti v pravej prazničuej oblek . Pri uhodu stal j« lep Blavolok iz vseh hifi pa bo vihrale zusUve. Pri sla-voloku pričakovala nas je pofcarua brambu a načelnikom gospodom Hnutienbichlerjem. Sokoli bo stopili z \o<5 in po pozdravu in odzdravu korakali z godbo na čelu do gospod Hausenbichlerjeve gostilue. Po zajutreku pozdravil je gospod župan Karol Zuža zbrane goste: „Imam čast kot Žuvski župitn Vaa v imenu Žavskih tržanov srčuo pozdraviti, ter Vnm ni potu k blagoslovljenju zastave Savinjskega Sokola v Mozirje želim najbolji vspeh in dobro zabavo. Živeli dragi nt»m gosti!" Potem je gospica Marija Roblekova v imenu Žuvskih Slovenk pripela krasen trak na zastavo „Ljubljanskega Sokola" s sledečim prelepim nagovorom : „Mili nam bratje! Častiti gosti] Radosti kipi nam srce, ko Vas vidimo v tolikem stevilu od daleč in blizu zbrane nn potu k blagoslovljeuju zastave nSavinjskega Sokola" v Mozirje. Vi, hrabri boritelji za sveto našo pravično stvar, prišli ste k nam v našo krasno Suvinjako dolino, da nas še bol) navdu*ite za mili uaš slovenski narod in vcepite pogum, delati tuđi v prihodnje v proapeb predrage nam slovenske domovine; prinesli sto seboj Svoje zastave ne le samo, da ae bodo tište tnej neboj slavno pobratile, atnpak tuđi zato, da oponiinjate omabljtve s nove majke Slave, naj se trdno oklenejo yvoje /uBtuve, s katero moramo vse ovire naših sovragov premagati in prej ali elej do-speti do nufte pravice. Žavske Slovenke Vas toraj z vesel'm ia nav-du^enim srcem pozdravljajo in meni je posebni ponos, V»m to v njihovem imenu izraziti iu Vafte zastave dičiti z venci. Ti ^Ljubljanski Sokol", kot nHJatarejši Slovenski Sokol, ki si prišel že v drugič r svojo zastavo v naši trg, sprejmi dobrohotno trak Žuvskih Slovenk za svojo za'sttivo v spomin našu prijateljske udanosti. Živeli Sokoli! Živeli pevci! Živeli gosti!" Starosta Valentinčič se ja mej navduae-nimi živioklici zahvulil, mej tem, ko so Ijubeznive Živske gospice ulehernemu gostu poklonile in pri-pelu duhteft Ropek, zastave pa olepAale s krasoimi veuci. V tem se je začelo nebo po mnlem vedriti, ob Va8 uri so se vozovi zopet zučtli dalje poniiiujt'. Skoro v vseh vaseh, skozi kutere smo se voziii, ao bili slavoloki postavljeni, pri bv. Rupertu, v Ri£- Ijiih, itd., ljudstvo pa nas je prijazno in veselo po- zdmvljalo. Proti deveti uri piibližali smo se prepri- jaznemu Braslovškemu trgu. Tam smo stopili ruz vozo. Pri ubodu v trg bUI je krasen slavolok. \ Župan gospod Prislan pozdravil je tukaj došle z ! naslednjimi presrčnimi behedarui: „Sokoli! V imenu občine Braslovške in pre-bivalstvH Savinjske doline Vas potujoče Sokole radoalno pozdravljam, in želim, da bi blagoslov-Ijenje in razvi tje zastave „Savinjskega Sokola" sretno in krasno se vršilo, da bi ona, kttkor Vi, vzbujevala, širila in krepila narodno zavest, užigala neugasljivo Ij ub av do nanega milegu naroda. Ko bo bote po tej slavnosti vračali na dom Bvoj, povejte v lepem Ti'titu, v kraljevem Zagrebu in v beli Ljubljani, da tukaj biva zvest čvrBt slovenski rod! da tu bivajo vaši bratje! Živeli bratje Sokoli slovanski! Živeli Sokoli Ljubljanski! Živeli Sokoli hrvatski!" Po odzdravu korakala so društva s plapolajo-čimi zastavarni in godbami na čelu Bkozi trg, ki je bil ves s slovenskimi zastavami okrašen. Gospice so pa iz oken metale šopke tu vence. Zunaj trga 8tno ae zopet useli na vozove in v najlepSem vremenu in najbolje volje uaprej pelja.li preko LetuSa ob deroći Savinji v gorenjo Savinjsko dolino, kjer se Šožtftnjdka z Mozirsko cesto združi, pozdravljale so nas na lepem slavoloku blesteče besede: „Slava Slavjarjom! Živio Sokoli" Hitro približali smo se lepemu Mozirskemu trgu, ki se v vzuožji divnega Medvedjeka razprostira po krasni doliui, obdan s seučnatim drovjem, izmej katerega blestć bela poslopja in rujavobojna slemeaa. OJ daleč Že pozdravljal nas je 18 uežnjev visok mlaj in krasen slavolok, pred kitterirn so bile raz-vršene „Savinjskegu Sokola" korenjaške postave in pisana ninožica neHevilnega ljudstva. (Dalje prih.) „Schulvereinu-a občni zbor. Istodobno, ko je bila velika, nejiozabna, slav-nost v narodno uzuruem Mo^iiji, se:Ui so se elani nemškega „šulfenijua"' v uemskem Gradci. Slavnost v Mozirji motil je dež, zborovunje v mestu penzijo-nistov pa pristali Scbonerer-a, kateri so pričoli tako živahno ugitucjo proti sedanjemu vodstvu in usilje-vali tako vztrujno svoju kandidate, da so se jih ubranih le s tem, da bo zavztli in zaseli vse prostore in sedeže le sami zauesljivi pristaši omooje-uega društva in dosedanjegu vodstva, da vsem so-mišljenikom Z\vVttl-skega mogotca ni bila niti pro- LISTEK. Radovednemu listkarju v Ubiibi in pošilateljema I. in II. Poslanega v „Slovenci". (Hora de coneours.) Pred vsem moram Čitateljem „Slovenskega Naroda" in „Slovenca" očitno povedati, da sem bil sklenil raolčati o predmetu, katerega so bili na Čelu naznanjeni piša telj i po nepotrebnem spravili v „Slovenca" ; molčati sem mislil, prvifi, ker je bila z mojim citatom pravda popolnem in konečno dognana ter za podlistkarja „Slovenskega Naroda" dobljena, drugič pa, kot sem v listku od 17. maja očitno poudarjal, ker mi je nuljubo dalje raziskavati kočljivo stvar, ki jo nekateri tako radi sklepajo z vero in a svetimi rečmi, če prav nema s temi prav nič opraviti. A si noć ni rSlovenec" (od 27. nmia št. 121) je ptijavil listek, kateremu preofiitni nnmen je, zakriti resnico in slepiti svoje čitatelje: glejte, podlistkur „Slov. Naroda" ni ničesar dokazal; — mi — „SlovenČevi" piaatelji imamo prav. Ta ne- premisljeni li a tek „Slovence vu mi je iz vabi I sledefii odgovor: Na prvem mestu bi moral karati urednika ali prav za prav korektorja „Slovenakega Naroda", da nesta stavka dotičuega podlistka („Slov. Narod" št. 114) do pičice uatanko po izročenem njima rokopisu nadzorovala in popravila. Pravo je ime glasovitega jfzuita (nabaja so oblika Buseinbaum poleg Busenbaum), uatančno je natianen naslov dotičnej knjigi, natančno so natisnene dotične besede (cum fiais est licitus, etiam media sunt lieita), a pri mestu (na katerem se rečene besede nahajajo) je stavec napačno stavil lib. "VI. cap. 3 namesto lib. IV. cap. 3. Taka pomota IV. mesto "VI. ali VI. mesto IV. se staveu pafe lahko primeri, zlasti pa pri naglem stavljenji Časopisa, aured-nika, prav za prav korektorja dolžnost je, da pregleda stavek in po rokopisu popravi vse stavčtve napake. To je korektor imel tuđi takrat storiti in zlasti pri tem citatu gledati na vaako pičico, kajti ravno ta citat je imel nasprot-nika podreti, nepremišljeno vprasanje „Slo-venčevega" listkarja konečno resiti. Ko bi se ne bila uiiaila ta udpustljtva stavčevu nap.'iku, ne bilo bi onih dveh nekaj ne-pre mišljenih, nekaj pa zvijaških „poslanih" v „Slovenci1'. OdpuHtljiva nappka pravim, ker se take napuke toli pogostem dogajujo, ter so vaakemu razumniku dobro znane, vešfi in blagovoijen čitatelj jih tuđi povsod sam rad popravlja. CMpustljiva jo ta napaka v knj'gah, še bolj odpustljivii pa je v naglo stavljenih fasopisih. ka-terih stavek se pogodtem le prenaglo, lo prepovršno pregkduje in popravlja. Tako ae godi pri raznih slovenskih fasopisih, le prepogostem tuđi pri „Slov. Narodu". O tem svedoči ćelo Bu se nb a u mo va medullu theologiae moraiis. Pred seboj imam prej rabljeno izdajo od leta 1701, tiskano (cum privileg. S. C. Majest.) v Ko 1 inu (Coloniae Agrippinae), in ta izdaja imn na str. 387 in sicer na čelu tuđi napačno tiskano lib. VI. cap. II. inosto lib. IV. cap. II. In to j<» vendor glasovita knjiga, ki se je pri stavljenji nutanko popravljala, kajti na naslovnem listu se Čita : Eilitio novijima ab uuo ejusdcin societatis pt'r t*xtus t-ccurati! revisa et priori forma« restituta — —. ■ Prvo „poslanoJ v „Slovenci" je jako nepre-m i sijeno, drugo „poslano" pu. je jako /.vipJko prav za prav šleparsko, Ut.r bi od „prijatelju Btora. S tem dosegli so toliko, da Sebonererjeva stranka ni prodrla — Sehotierer sam pa je voljen T nadzorovalui aovet — a prznavati morajo, da se je tuđi v tem zloglasnem društvu pokazal razpor, črv, ki je bode razjedal in uaposled zru^il, kakor levičnjake .same. Zborovalo se je tedaj pod uplivom bojazni, da utcgne izid b ti nepovoljen, ipak to ni toli učinko-vftlo im razue govornike, da bi bilo le nekoliko brz dali svoje strasti, tenuveč izpovedaii so vse, kar jiin je prišlo na jezik. S;cer navadao trdtj, da šulferajn nema posla s politiko, a kcior je pažljivo < ital vae govore iu poročib o deluvanji druHva, v kiiterih se v je ra/iiis=me se sumo zu Spodujf'-Avstriiriko iu Moravsko, vrnder je vsak čas pri cako vati, da se vo-litve v druge razpusčeue dffcelne zbore razjnsfjo. T^tlaj stiiski slovenski roildljubi. pozor! Na Spoilnie-Avstnjskein boilo raz|iisnit; volitve za km-'tske ob-tm^ 4. ju i|a, za me.sta iu Duuajr»k«> tr^ovsko isbor-nico 7. jul ja «a veleposestvo 10. juli ja; ni Moravskim p;i za kmetske občiue 30. junija, za me.sta in trgovske zbornice 1. juhja, za vele|*os«jstvo 7 juliia V posleilnjej kronovini bode većino deželne^a /,bora odlučila \oit.ev v veleposestvu. Petakarji bodo volili samo na Štirskem Jutri sniiie se zopet lir\ai*»ki sabor, ki je bil radi znanih izgredov m'iiiivadno odložen. Posebno plodov tegn dela pa tuđi n priftakovati, kn|ti od jedne ntrani ^a bode ovirulu vlada, od druge pa ijezmernost opozicije. Viianje đržaTc. £rl>*lia vlada vu'.'a bolgar.sk»j, da odpo^life svojega zaatopnika iz S tije. Bhm srbsko-bolgar.ske mpje ne je nastanilo vvc srbsvih unigratitov iti ti neki nadltgujtMO srbsUo n*i"jo. Bulgarska vlada te^a ne ovira, to pa jezi Srbijo, ki se veilno boli, da bi zopet ne r/bruhnil ustanak. Nadejati se je pa d» sh bodo stvari mej obetna država mi mirnpjSe po ravnale, kakor sedaj kMŽt», in sibski državniki boao previđali, A» so m»lo pndileč posegii I*a|)«>ž je neiši jnko nevoljen, da se bode na Francoskem ui^eljala zopet ločitev zakonuv in vojaska dolžnost tuđi ra'.tila na > ogjslovce. Će bosta ta dva zakona definitivno vsprejeta, bode najbrž posl^l Vatikan uak protest proti temu. Mho^o hrupa napravi,a po fiasopisih, da je ISad<>ti»ka vlada Ru-iji oročila rusUega nibilisti Puligina, katerega ]h prej imela dva meseca zapitnga. PriAel jr bil iz bvice vn bil v Freiburgu prijet. Državni pravilnik pl Bjrg v Freibutgu je takoj po Hretovanji mlađega Kasa dal fotogr.^foMtti in poslitl fotografije v Ru-ijo razn m oblustvom. N ito je pri šel nek ruski državni pravumk v Freiburg in temu so izrofiili mKdega nihili.sta, ki je neki jako na-darjeui diiak, ter 8e je udek-žil uekega nihiliatifinega umora v Rusiji. V Hoboto je aiiggieštfci časnik „Tortnight'v Revieur" priuesel jako važen članek o angleškej vnanjej politiki. Misli se, da ga je pisal Glad- stone, ali pa njeguv privatni tajnik po njego-vem navodu. Ta čUnek pravi, da je knez Bis-marck bi! samo toliko prijazan Anglji, kolikor mu je je bilo treba njegovim iiumenom Po* treboval je Anglijo stmo zato, da rau je pobimla kostanj iz žarjavice. Nadalje razklada se, da je zgo-dovinsko dokazano, da se interesi Anglije ujetnijo z onimi Francijo in Rusije, ter da je vsako mz>upa-nje Anglije do Rusije sumo škodljivo. Poprej je nasprotjf Rusije m Anglije se imelo kaj zmiala, ko se je mislilo, da pot v Iddijo pelje isez Carigrad; a sedaj pa Anglija lahko mirnejše f,'leda utrjunje Rusije v Carigradu, kakor k a-tera koli druga država. Z Nemftijo veže Anglijo samo liuhnzen do mini, katerega more prva, kot. u..jvplivnej44 država sedaj nekolika v/drfcevati; a pred vsem mora gledati Atiglija, da ohrani prijateljstvo s Frj.ncjo. Nadalje pisatelj tegu <'liuki jako hvali sedanjo franc-osko vlado, in pravi da tuđi An-gliia ne srne pozabiti, da ima tuđi Francijt interese v Nilskej dolini, ki f-m bolj naraAČHjo, ć'iin bolj se vek^a franeosko kolonijalno ozemlje. R>zširjeaju Francuske se Anglija no srne ustavljati, dokler se to ne godi na njene stro-tke. Anglija k<>t evropska Kila nema već dosti pornena, zato pa mora zaradi Afrike iz A«i|e z Rusi in Francozi b ti v prijateljstvu. Kakor „Pali Mali Gazette" ve povedati, anide se c&i|»t<»v«k{* konf'Tenca najbrž 23. junija. Do tediij se bost' Anglija iti Franci ja zasiran sploSne evropske kontrole in konfn«>Ka obroka angleAke okupacije že dogovorili, |>a tuđi druge velevlasti bodo žh pritulil« rij'jmim dogovorom. Zabtevanje Tur6ije, da se pri kontrenet uu bodo nić govorilo uiti o an-gleškej aneksiji Egipt«, niti o angleškem protekto-latu v tej drželi se je dovoiilo, ter je Turćija izja-vi'a, da je pripravljana poslati 15.000 voiakov v Zgornji E^ipet in Sudan. Frnncosko vlado bosti pri konferenci zastopula Wada ne bo zastopanu Dopisi. Iz {jr<»ricc 1 junija. [I«v. dop.] (Stritar iu „Triester Zeituugu.) Česar smo se zadnje tedne neprestano bali, zgodilo se je. Nasprotuiki naše narodnosti so res zavohali nepremisljeue be-sede, katere je prof. Stritar na Dunaji v uradnem slovenskem Časopisu o našem narodnem gibanji pri-javljul; te nepromišljene besede nasprotniki sedaj rabijo zoper nas. Ljubljanski družnik novinardkega uruda v Beči je zbral vse one odstarke iz Stritar-jevih kratko vidnih „Dunajskih pisema ter jih je pri-meruo osoljene poslul v Dunajsko „Presae" čeA iz tegu časopisa nnj rornajo v vse druge netn^ke liste in a temi križem sveta. Stbra „Trienter Zeituog", že od začetka sem sloveimkemu narodu in ojega zahtevam huda sovražnica, je precej iztakuila oni dopis „Pressin" ter porabila ga za svoje nam ere. V st. 12lava iu živioklici vludiki Strossnihverji, kateri je bil vidno \esel priJHZuegu in uepnsiljenega pozdrava n* obalih modro-zeieukaate So6e. S pnrojeuu mu uijudnostjo in prijazuostjo zahviJjeval se je slavni vladika n& vse strani za to ovacijo. Pevci so morali na obće zahtevanje pesen ponoviti, za kar so želi zopet občo zahvalu iu burno ploskanje. Kitico jugoslovaualuh narodnih pesnij iz Kuha-ieve zbirke pela je šestorica citaluičuih krasotic iienavadno milo in občutljivo, tako da se je motala tuđi ta točka programa ponoviti. Na vrsto je prišla za tein Havdnova „Simfonija", katero sti igrali na glasovir ćveteroroćno slavna umetnica gospa Luctja Podgor uik-T olomei in njena ućeuka goap ca Ambroszy. Ko ata umetnici pričeli svirati, uavatalu. je v prepolni dvorani slovesua tihota, vseh oči ©brnjene so bile na oder in z veliko pazljivostjo Bledilo je občinstvo čarobnim z umetmško spretuostjo izvabljeuim glasovom. Neverjetno je, da more kdo mrtvemu orodju uvabiti u tako labkoto tu gotovostjo take glasove. Gospo Lučilo Podgornik-Tolomei imeli bmo priliko že večkrat obcudovati, dočim je gosptca A'ubroszy v Goriškej Čitaluici prvikrat nastopila. Njeno igranje njeu nastavek, njena miruost svedo-Čijo, da je izvrstna učenk.i imenovane umetmce. Umevno je, da je sledilo raogocao ploskanje tej točki, b katero se srne Gorička Čitalnica ponašati. -*, ^ Nad 50 pevcev pelo je na to peseu „Jadrau-Bko morje", katero je zložil Simon Jenko in ugla-.bil Anton Hajdrih. Veličastno so se razlegali glasovi tega umotvora po dvorani ^in napravili naj bolj ši utis na občinstvo. ygf| Goriškim pevcem pridružili uo se bili mnogi gg. učitelji in pevci iz okolice in da si uesoj] imeli pevci skupaj več nego samo jedno preskuanjo,jpelo 8e je precizno in tako izborno, da ni bilo ploakanju konca, ne kraja. Hvala vaeoi, ki so pripomogli do tolikega uspeh«, posebaa hvala pa znaoemu tenoristu in vrlemu rodoljubu iz Vipave, ki se ni ustraSil dolgega pota, da je pripomogel poviSati svečanost vetera. Konečno prestavljala sejje igra „Srce je od-krilau, o kateri amo že spregovorili na tem ^medtu o svojem času. Sodelovale so iste moči, kakor pri predzadnji besedi, katero je letos priredila Čitfilniea. V tfm oziru iiarn je le dodati, da se je v obfce bolje igralo nego prvikrat, da si je predstava že prvikrat obeinstvu ugajala. Omeniti pa moramo, da jt* Pav-linka tukrat prekosila sama sebe, igrala je tako izborno, tako izvrstno, da bi smela po izreku vseh drležmkov nastopjti na vsakem odru Njena uloga je tuđi najvažnej^a, ?. njo pade ali zrnaca vsa igra. Boljem, spretnej^im rokam ni bilo mogoče uloge oddati nego onim naše Pavlinlte, katera je z svojim igranjem poslučilcs kar obarala Sicer pa ni nobetia rožicu bn'z trnjev. Čitalni-ctrJH in znance je jako zabolelo, ko so zvedeli, da se ne more prmlsednik veselice udelefciti, zu katero je toliko del.il, skrbel, trudil su in tekal. Isti dan namreč pokopali so mu dvaletnega ninska; naravno, tU r»di tega ni mogel biti uav£O( pri veselici ter videti uspeha svojega ti uda. Lepše ni mogla konfati Čitalnica letošnj« sezone, kukor jo je. Hvala, presr-'-na hvala vsem, ki 8o sodelovali in sr- trudili ter pripomogli k temu vapebu! Iz I£ii<>ž»ka 1. junija. [h\, dop.] Kadar Vam kaj iz tuknjšuje okolice pišem, naznanim Vom vrdno le ksiko ne.=ir to. Tuđi sedaj iH'tnan nić ve-selega porocat'. Z'tčnem s sušo. V tukajSnjih kraj h vladala je v lepem meseci maji liuda suAa, tako, da stari 'judje ne pautt'io jednake v tem času Trava in drugi pridelki so akoraj popolnem unifteni Dne 31. maja zvečcr zafit-li so se oblaki zhi-niti ;n dili ao nam zaželjenega dež]a mej budim gromom in troskom. Ob polujedne popolanoGi zagrmelo je grozno in stivk udarila je v hlev in gospodarsko posiopje Janeza Slavca iz Knežakft žt. 97. Takoj pokastul se je ruileči potelin na strehi. Liudjo začeli so skupaj vn ti iu ogenj bil v dveh urab uničen. Pogorelo je vse do tal. Sreča, da ni bude burje bilo, katera Irtos postbno tukaj vlada, drugare bi bila šla vsa vas. Pokore!* c ni zavarovan. Ni se spamotovul, ko je U'ta 1881. 1- avgusta tuđi pogorel. Ljudstvo je trmog'uvo in neee koristi zavarovanja pripoznati. Ko se mu nesreća pripeti, potem pa tuguje. Tuđi je dnu 31. maja, okolo 2 ure popoludne, vsa hiSa in hiSua oprava, kakor tuđi gospodarsko poslopja JninPza Valenčič-a. št. 18. popolnem pogo-rela. Uzrok ognja se no ve. Bržkori^, znkmili so otroci ali pa po nerodnosti gospodiiija sama. Ta gospodar je pri prvi Dunajski zavarovnlnici zavaro-van. Tako veduo nesreče tukajšnje ubogo Ijulstvo tolfejo. Bog pomanaj tacim revežem a previdoosti bi bilo tuđi vpč treba. Domaće stvari. — (Gledaliski vlak v zlato Prago) Ko se je razglasilo, da mladi domoljubi snujejo v Ljubljani poseben gledalifiki vlak v Prago, začeli ao se oglašati domoljubi po vsem Slovenskom, da se hočejo udeležiti te vožnje. V Ljubljanskih domoljubnih krogih se je ukrenilo, pisati ravnateljstvu državne železnice, naj jim naznani pogoje, sploh nsj jim se-stavi proraCun. Ravnateljstvo je že odpisalo in ker so pogoji res ugodni, nadejati se je, da 8e bode domoljubna ideja prav lahko izvršila. Kakor čujemo, osnoval se bode v to poseben odbor v Ljubljani, ki bode to stvar prevzel v svoje roke ter stop>l v zvezo z domoljubi po Slovenskem, katerim bode na-znanil ceno, sploh vse, kar bo treba! — (Trgovinska in obrtna zbornica.) V seji dne 30. maja t. 1. vzelo se je porocilo gosp. K. Luckmauna o zadujih obravnavah državno že lezniškega sveta na znanje. PoroČevalcu se je izrekla zahvala za energično zastopauje in Sklenilo se je tuđi prošnji Avguat Tschinkolnovih sinov in pa K. Moline o tanfuih zadevah pri c. kr. vodstvu državnih železnic toplo podpirati. Sklenilo se je po-ročati, da ni treba izdavati ukaza, s katerim bi se onim, kateri imajo pravico z žganimi opojnimi teko-činami trgovati prepovedalo imeti v svojih proda-jalnicah žgane opojne pijace v odprtih posodah in nezapečatenih Bteklenicah. Sklenilo se je dalje, poručati, da po došlih porofilih mlnarji na Kranjskem ne peko črnega kruha, priporočuti prošnjo inestue ob-tine Radovljica za dovolitev živinskib sejmov in izreci, da se prošnja farne občine Prežgauje za tri aejme ne more priporočati. C. kr. deželni vladi so uklene poročati, naj bi dovolila 8 p roditelj em nasto-piti njih obrti, akoravno ne morejo dokazati, da so Bt3 ga učili. Konečuo se skleue, obrniti se ua c. kr. počtno vodstvo, naj bi ukrenlo, naj bi se na nabi-ralnikih za pisma uapisalo, kdaj da postao osebje vzame iz njih pisma. — (Deželni zbor istrski in goriški) skliče se po cesarakem patentu z dne 2. t. m. v 9. dan junija. — (Postoji nuka jama.) Piše 86 nam iz PoHtojine v 1. dan t. m.: „Knkor druga leta na binkoštni ponedeljek, je tuđi daues sloveta jama piivubila stotitio na stotino tujcev in go^tov v ta trg. Nepoklicano deževie in slabo vreu»e teh dnij je sicer marsikoga pridr>alo duma, ki ga je nova opiava podzemskih naž:h ćud letos Ae posebno mi-kala, ali v obče se ni ćulo, Ua bi bilo obiskovalc^v menj mimo druga leta, nega raj^i več. In tako kakor druga leta mogel si tuđi dane.i opazovati obraze in postave čioveške od vseh stranij, in tuđi letos je bila Postojina t>sti binkoitni Jeruzalem, o čegar stoglavih in raznorodnih gostih se n<\m hv.ra v evan-gelji. Po jami satni se je od tretju ur« naprej po do preko osmih vila dolga nepretrgana vr.sta nemih obi.ud »Vdlcev, prava internaci|OiiHlnd veriga, socijilun zmes. Tiiko so tuđi vsake oči imele svojega maUirja, vsako srct} svoje posebne obt-utke, ki jib je vzbujula vsaka stopinja [>o čudovitih poth divotut'ga, večnega podzemskega urh>va. Na najznamenitijih mt^ui<> se obisko-vanje v prid trgu in vnej deželi. Mej letoSnjimi obi.skovalci smo op'i^i'i tuđi deMnega [>redt>ednika kranjskoga, go.spod". A. bnrona Wi nk 1 nr ja , kateri se je bajH jako povoljno i/razal ob napravab in utisih di otue Postojitisko jame. — (Toca in uevibta.) Piše se uam iz Borovnice, da se je včeraj popoludne okolo Seate ure velikansliti ploha ubla na BorovmAko okolico. B'l je m jnden curek rich iz Huke. — Sove iz Flića. Ph Malini: Freitag z Dunaja. — Heyde9 iz Pešte. — Hirschbeiu z Dunaja. Meteorologično porocilo. Q rovanja y mm peratura trovi mai _J_________.__________L___ :=» 17. zjutraj 72732mm. + 1300 si. zah. obi. 4O9Omm § 2. pop. 727 09mm. + )3 8'C si. svz. dei. ' ! '£ 9. zvecor 724 02 mu. -f 13-OHJ !sl. szh. obi. dežJ*- i ' i Srednja temperatura -\- 13'3°, za 2'1° pod normalom. i dne 4. junija t. 1. (Izvirao tele9 „ 70 4°/u državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 124 . fO Državne arečkt« iz 1. 1S64. 1b U. uri sh bode ko-nj» mestnih se-nnJetij po.i pnulom Tivoli po očitnej dražbi z& leto 1884 kosomn oddajala v najem. ObijubljeriH najHmščine dve tretjini up?afintt je takoj pri .j.: Ivan D,mn.k dn.nar 25 let, varnJarje/8l u t/ leta Dunajska ceata V đeželnei bolnici; NAEflMA TISKAKM Kravja dohuj St 3 za plućno tuberkulozo. gt 7 Jza jet]ko '± Jo3'; MoJšk bivši Lorenc Petemel krojač 32 imW]Jllil llUJinillin 3"^ i:rw™l?Lfl™2 tJiektfkoeneC' USDJ'ar8ki Pim0finik' 68 l^arlov9ka cesta ^ » pS tuberkuloT- C^Žurc, priporo«* po ,i,kej cem ^^"^L^SkVl^hfi, št. 7 za oslabljeujem obCinskf gozdarski slu,a, 44 let, za otrp- ... 8 let Ilovca št 8 za davico — Ana ČYne l.jnmja: Jakob Ostank, gostac, zdaj Denjem mocij. \l(\7V\f* MQTH Sn3^b«;a",rato».SSlK ka-enec, 68 let, Ulice M Tđ it 12 z» 30. ^: Jao« BorStnik đeUv^ec, 26 VUZ1IC IIMC ?a nRlahlipnipm — FriĐ Jnvan noiariev OBlabljenjeiu. - Anton Ocakar, mizarjev let, za plućno tuberkulozo. ~ Fran Župan- 8iD 4^measT Petra ^estašt U za dri! sin, 3 dni, Sv. Petra nasip št. 65, za o3lab- čjč, postao, 67 let, za plućno tuberkulozo. slovensko - nemske in sko. - Franca Štrukelj, dekla, 50 let, So- »ienjem. - UrSa Stern, gostija, 62 let, za mrtvu- nemške. teška št. 8, za kapom. 2-junija: Martin Glanc, krojać, zdaj dom. __________ ^ r 31. maja: Miha TurSič, posestnik, zdaj kaznenec, 50 let, Ulice na grad St. 12, za Dve vinski kleti v Ud ni at a pri Mraku se dasti o av. Hihelu za već let v nit|eui. — l'udi je vc6 delov pri Kožuha na prodaj. Natan^neje so izve pri goapođl-njl w tdinuta ali pa pri gosp. Jakobu ft upitni l*u v Kravi i J ustavlja po najnovejaom amerikanskem načinu ** X brez vsakih boločin ter opravlja »louibovanja in o ♦ vsu lobne oj»era«fje i > X zobozdravnik A. Paichel, h X P«l«g HrftdeckjjoveKH mostu, I. uadstropje. o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦-»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»» ^£&&[ Mej narodna linija. ^^^fe Iz Trsta v Novi Jork naravnost. Voliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vaprejemajo blago in potnike po Tiajnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. fl HlfflT IflUr njV«J j> ^iwl l>amik„Ea«tAnffHa«,3400ton, 5. julija. V MB!I-JflHL — Odnod II TRSTA. P^n^]rt^uA^\^m^. Za vožnjo ljadij so je obrniti na J. TerUuile, ^eneralnega pa.sažnega agenta, Via delF Arsenale Np. 13, Teatro Comunale v Trstu; za vožnjo blaga pa na Sotaenker đt. Coiup., ZdinkagiJ8set Wien. (372—1) Mark 500.000'^m Velik«, »d Hiiinburške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki so bodo izžrobali, in zaradi nnjvečje roog«fo garuntije za točno izplačilo dobitkov. To po doloCillh nacrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vae podjetje nadzoru je država. V malo me-secili «e o00 I dobitek a , 90.000 i»r>3 „ a „ 2.000 1 a n 80.000 6 „ a „ 1.500 2 dobitka a „ 70.000 51f> „ a „ 1.000 1 dobitok a „ 60.000 1036 „ a n 500 2 dobitka a r 50.000 2'020 a „ 145 , 1 dobitek a „ 30.000 19463 dobitkov a tnark 200, 5 ilobitkov a „ 80.000 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 3 dobitki a „ 15.000 Od teb dobitkov se ,]ih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 tuark. GIhviu dobitek prvoga razreda znafia 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 inark, v trurjem n:i 70.000 unirk, v čotrtein na 80.000 mark, v petem na 1)0.(100 mark. v š< stum na 100.000 mark, v sedmem pa na eveut. 500 000, specijelno pa mi mark 300.000, 200 000 itil. itd. Za prvo žrehatije velja oelu orlgiiiHluu srećku ftlđ. J*.5O, pol originaluf! srećke 99 1.75, četrt orl}(ini«luc »rećke 99 —.9*>. Proti pošiljsitvi zneska v hankuvcili, po poštuj nakazniri ft'i v podnih markalt se nam doShi naroćila bitro i/.vršć. Vsak , ako se iiHtn ob pravem ćusu pred žrehanjum vrnejo, in zn nje dobljttni zneaek takoj vr-iienio. Ker dobimn za, te srećke \s:ik duu mnogo naroSil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naručila, kakor hitro je ino.oče, vsekako pa prod 11. JunJJt'Hi 1994 direktno naročiti ao. ^^-»)_________Valentin & Co. v Hamburgu. Žrelianje I. razreda "bode po nacrtu 11. in 12. junija 1884. Sreou in Hluraj igrata pogoatem ve- y fe & „aročnik inm to precln08t, hko rolo v covuftkom S.vljomi in^sak h Ilc,M)8r«diio dobi ,..-iKin»lno srećke na, lima pusti je.lne .juri (»dprte, £e b« t posredovunja matijSih prortajalcev. to da na tako »okdiii in pnpravm nacm v^^^t,, todaj' v n,jLrajšem dzu po f-evalcuv i'enall bre/. \H.ikega povtSan.pi. VIZITNICE \ v elegantnej obliki priporoča po nizUej ceni 1 „Narodna Tiskarna" J v Ljubljani. ;| J V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. £ i Giontini-ju v Ljubljani i°- i ae dobiva: £ ! Č::r,;.::::t';o in naši časniki. | I Spiaal *** I- I Rtiit nominis uuibm. |v i Cenn 70 kr., po poSti 5 kr. već. L m v^ R BUDIMSKA AKĆCZY kntero ao aimli/.ovuli in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor