BpcdUnM to _ Poštnina plačana v |OtnW Leto XXDL, št. 147 Ljubljana, nedelja 4. julija 1943-XXI UpravniJtvo: Ljubljana, Pucanijeva ulica 5. Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 hiseratnj oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Cena cent. 80 Iihiji ritk daa ram ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir IS.—, M inozemstvo vključno s »Ponedeljskim }» trom« Lir 36.50. U redniit vo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- b lici ti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Letalski terorizem Po »zaslugi« Anglosasov 9e vojna spreminja v najbolj odvratni terorizem, kar jih z gode* vina pomni: v letalski terorizem, ki je po načrtu zlobno in zavestno naperjen proti neob-oroženemu civilnemu prebivalstvu, proti ženam, starčkom in otrokom, proti kulturnim in socialnim ustanovam in najvzvišenejšim spomenikom evropske omike. Če že to dejstvo samo ne kaže na propad anglosaške morale, pa je v moralnem pogledu št bolj nezaslišan cinizem, s katerim v Lcndo* r.u in Washingtonu poveličujejo te barbarske letalske akcije, o katerih sami prav nič več ne prikrivajo, da jih izvajajo z določenim namenom duševnega vplivanja na civilno prebivalstvo, vendar pa so se doslej vsi anglosaški računi izkazali za napačne. Lahko celo rečemo, da je njihov uspeh nasproten, kajti vsi ti teroristični letalski napadi na Nemčijo in Italijo zbujajo samo še večji odpor civilnega prebivalstva, še večje zgražanje nad barbarskimi metodami vojevanja in še trdnejši sklep vseh Italijanov in Nemcev, da se bore z vso odloč* nostjo do končne zmage. To ugotavljajo sedaj tudi že nevtralni listi, katerih poročevalci v Rimu in Berlinu imajo priliko, da se na lastne oči prepričajo o pravem razpoloženju prebivalstva. In ti poročevalci svoje vtise nepotvorjeno tudi beležijo, kakor smo prav te dni brali v švicarskem dnevniku »Gazette de Lausanne« izpod peresa Paula Gentizona, da niti ne omenjamo vseh drugih švicarskih, švedskih, turških, portugalskih in ostalih nevtralnih glasov. Navzlic vsem tem ugotovitvam, ki so jih morali v ostalem beležiti tudi Angleži in Američani. čeprav se kažejo, kakor da jim za vse to ni mar, se teroristična bombardiranj ne za« ščitenega civilnega prebivalstva nadaljujejo tako v Nemčiji kakor v Italiji. Po zdravi človeški pameti bi moral vsakdo priti potemtakem do zaključka, da so vsa ta slepa in brezvestna bombardiranja prav za prav sama sebi namen, to se pravi, da hočejo neposredno — brez pomislekov in brez izgovorov ali opravičevanj — dobesedno uničiti čimveč civilnega prebivalstva. Na to okolnost človek nehote pomisli, zlasti ko bere poročila o uničevanju civilnega prebivalstva v okupiranih evropskih deželah, KakoT na primer v Franciji, saj so vendar An* gleži in Američani — po lastnem zatrjevanju — »prijatelji« francoskega naroda in njegovi »zavezniki«. Če jih kljub temu uničujejo in teroristično pobijajo s svojimi bombardiranji na slepo, potem si ni mogoče drugače misliti, bikor da ta namenoma delajo, da je to njihov zadnji cilj, ki odkriva seveda najnizkotnejše zverinske nagone. Do istih zaključkov mora priti vsakdo, ki skuša priti na jasno o razlogih, ki vodijo anglosaške letalce, ko na slepo uničujejo največje spomenike evropske omike, ki razodevajo naj-genialnejše napore človeštva. Nihče ne more trditi, da so ti spomeniki vojaški objekti ali kakorkoli vojaško pomembni ali zanimivi objekti! Zato se ne čudimo, ako ves civilizirani svet z ogorčenjem in odporom gleda na ta brezvestna razdejanja in uničevanja, ki vendar ne morejo niti za minuto skrajšati vojne, še manj pa pomagati do zmage. Tak je tudi najnovejši primer razdejanja in opustošenja kolnske stolnice. Prav v takšnem primeru pa izzove sovražnik s svojim terorizmom prav nasprotno, kar je pričakoval, narod je sicer zaprepaščen nad tolikšnim divjanjem, vendar to njegove morale ne stre, temveč jo le še bolj dvigne, kakor dokazuje zgražanje, ki je zajelo vso Nemčijo, čim je narod zvedel, da je med drugimi zadetimi poslopji tudi ta zaklad cerkvene arhitekture, na katerega je bil vsak Nemec upravičeno ponosen. Vsakdo ve, da je bila kolnska stolnica najlepši izmed vseh spomenikov gotske umetnosti, najbolj znan in najtesneje povezan z bogato nemško tradicijo. Primerjali bi jo lahko s stolnico v Milanu ali cerkvijo sv. Marka v Benetkah. Kolnska stolnica je bila simbol katoliške Nemčije, njen ponos in ena izmed največjih zgodovinskih in umetniških dragocenosti. Začeli so jo graditi že 1. 1243, otvoTili 1. 1322. toda dokončno dograjena je bila prav za prav šele 1. 1880, ko so otvorili oba 160 metrov visoka zvonika. Vsakdo je pričakoval, da bodo Angleži prizanesli tako znamenitemu nemškemu spomeniku, posebno še, ker je pri prejšnjih napadih ostal nepoškodovan. Dne 28. junija ponoči pa je obenem z mnogimi drugimi znamenitimi zgodovinskimi umetninami in spomeniki Kolna tudi ta cerkev prišla na vrsto. Več rušilnih in zažigalnih bomb je padlo na katedralo in popolnoma razdejalo srednjo ladjo, eno kapelo in znamenite zgodovinske orgle, dočim se je zaradi velikega zračnega pritiska zamajala vsa stavba do temeljev, kakor da bi bil potres. Škoda je ogromna in morda nepopravljiva. V Berlinu menijo, da bi bilo po vseh do« sedanjih skušnjah z britanskim letalskim barbarstvom in cinizmom, ki ga dosledno kažejo pri vseh svojih letalskih napadih na Nemčijo, Italijo ali zasedena ozemlja, povsem edveč razpravljati o tem. ali je bila kolnska stolnica samo po pomoti zadeta ali namerno. Takšno razmotrivanje bi bilo umestno, ako bi se bilo britansko letalstvo pri napadu na Koln omejilo samo na napade na industrijske dele mesta in na takoi zvane vojaške cilje. Dejstvo pa je, da so bile vse bombe pri tem napadu odvržene neposredno na mestno središče in ponoči, ko je razen tega še megla zatirala pogled. Toda angleški letalci si o vsem tem niso delali preglavic in londonski radio je odkrito povedal, da je šlo za »bombardiranje po pasovih«, pri čemer je bil to pot slučajno na vrsti »osrednji pas mesta«, sredi katerega se je ponosno dvi« gala tudi kolnska stolnica. Povsem razumljivo1 je spričo tega ogorčenje Nemcev in naravno je, ako se slišijo glasovi po maščevanju v duhu psfhoze. ki jo ie s svojimi govori ustvaril tudi propagandni minister dr. Gobbels. Prva reakcija se kaže že v oja-čenju protiletalske obrambe, toda nihče ne dvomi, da pripravlja nemško vodstvo tudi druge učinkovitejše ukrepe proti sovražnemu terorizmu iz zraka. Zato sedaj v Nemčiji tako pogosto govore v poučenih krogih o »novem orožju« in o tako zvanem »maščevalnem le= talstvu«. To daje slutiti, da pripravlja Nemčija tudi v tem pogledu vse potrebno, da vrne Anglosasom zob za zob, prepuščajoč njim samim odgovornost za poostritev letalske vojne. Vojno poročilo št. 1134 30 sovražnikovih letal sestreljenih Organliaclfa delovne službe Rim, 2. jul. s. Vojna, predvsem pa moderna vojna, zaposluje vse narodne energije v svrho obrambe in napada in zahteva največji doprinos vojaške organizacijske učinkovitosti, ki bi bila v nasprotnem primeru obsojena na zrušenje. To nam razlaga, zakaj so se vse vojuječe države znašle pred potrebo, da proučijo in naglo rešijo vprašanje delovnih sil, in sicer s tem, da pod raznimi imeni in z raznimi organizacijskimi kriteriji izvrže mobilizacijo delovnih sil. Italijanom in fašistom se potreba delovne službe in njena bistvena moralna utemeljitev zdita prav tako jasna in opredeljena kakor načela, na katerih sloni fašistična država in korporacijska ureditev. Fašistična revolucija je namreč postavila delo na osnovo poMtične in pravne organizacije nacionalne družbe. V režimu, kakršen je naš. ki je delo postavil za merilo socialne koristnosti po edin cev in za subjekt gospodarstva, ne nastaja delavna služ. t>a kot navadno prisilno orodje, ki ga zahtevajo vojne nujnosti: Njen pomen je v moralnem pogledu neprimerno višji in plemenitejši in ga je treba tolmačiti v luči temeljnih načel fašistične doktrine, ki so že prodrli v vsenarodno zavest. Iz tega izhaja, da zasluži delovna služba isti moralni položaj kot vojaška služba. Kmet, ki ljubi zemljo, delavec v tvornici in vsi tisti, ki so udeleženi pri proizvajalnih naporih naroda pod orožjem, od najskrom-nejšega do najvzvišenejšega dela, stoje danes ob strani junaških vojakov in dele z njimi čast, da služijo domovini. Tako e-ni kakor dur g p>omagajo ustvarjati zmago. Delovno službo moramo zato smatrati kot enega izmed najplemenitejših nacionalnih izrazov odnosa, ki veže poedinca na državo. Z že napovedanim kontrolnim vpoklicem. ki mu bodo sledili verjetno drugi in ki se za sedaj omejuje na 4 moške in ženske letnike od 1922 do 1925, stopa zakon o disciplini državljanov v vojnem času v nadaljnjo fazo izvedbe. Poseg pristojnih organov se je doslej v glavnem omejeval na kategorije profesionalno in sindikalno kvalificiranih delavcev. Temeljna zamisel nove faze, v katero stopa delovna služba, pa je, da morajo biti v tem najvišjem trenutku naroda poklicani, da dajo svoj doprinos po svojih sposobnostih k vojnim potrebam in političnemu življenju tudi takozvani »neprofesionalci«, to je tisti, ki nimajo kvalificiranega poklica. določene obrti ali sploh delovne lastnosti. Današnji ukrep je sad dolge in podrobne priprave pristojnih organov za organizacijo delovne služba V tej zvezi je treba opozoriti tudi na dragoceno delo, ki ga je izvršila Stranka preko zveznih sre- dišč. ki so bila nalašč za to ustanovljena, ker je to delo omogočilo, da se tedanji ukrepi postavijo na trdne organizacijske temelje, ob popolnem poznavanju položaja, v katerem se morajo izvesti. Ukrep se nanaša tako na moške kakor na ženske, vendar hoče izkoristiti predvsem žensko delo. ki predstavlja velik rezervoar delovnih sil. Glede moških količinski doprinos ne bo mogel biti znaten, ker je večina sposobnih moških pod orožjem ali zaposlena v proizvajalnem procesu, med tem ko je na drugi strani zelo malo profesionalno obeleženih moških. Kar se tiče moških, se bo torej delovna služba ozirala na koristni namen, da izvrši čim primernejšo, umnejšo in koristnejšo porazdelitev razpoložljivih sil. Mobilizacija delovne službe se izvrši v dveh ločenih fazah. Najprej bo izvršen kontrolni vpoklic, da se ugotove elementi, ki bi se mogli koristno uporabiti za delo na raznih sektorjih. Način tega kontrolnega vpoklica je določen v posebnem proglasu. Druga faza mobilizacije se tiče izvežbanosti in dodelitve k delu no poklicih tistih elementov katerih zaposlitev se smatra za potrebno. Praktično bodo ti ukrepi izvedeni takoj, vendar postopoma. Ne smemo pa na splošno izključiti. ako izvzamemo najnujnejša dela, da se bo mobilizacija morala izvršiti na bolj razširjeni osnovi in z drastičnejšimi ukrepi. Poles problemov tehnično organizacijskega značaja in tistih, kj se nanašajo na profesionalno usmeritev in izvežbanost mobiliziranih elementov, postavlja delovna služba celo vrsto širših problemov gospodarskega in socialnega značaja, ki tvorijo predmet pozornega proučevanja pristojnih ministrskih organov. Popolna in organska rešitev teh vprašanj bo nedvomno lažja po osredotočenju vse te organizacije v enem samem ministrskem organu, ki bo odločal o vsem. kar je v zvezi z delovnimi silami v vojnem času. * Rim, 2. jul. s. V pojasnilo določb v proglasu za kontrolni vpoklic na delovno službo letnikov 1922, 1923, 1924 in 1925, se ugotavlja: 1. Oproščeni so delovne službe, vendar ne kontrolnega vpoklica, tile elementi: a) vojaki v službi; b) militariziranci; c) pripadniki oboroženih formacij države, pokrajin in občin; d) prostovoljne strežnice italijanskega Rdečega križa, ki so v aktivni službi; e) prostovoljne strežnice vrhovnega vojaškega reda z Malte, ki so v aktivni službi; f) duhovniki; g) pripadniki verskih redov; h) gojenci seminarijev; i) notranji gojenci katoliških ustanov; 1) tisti, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni posebne nege; m) tisti, ki so v posebnih družinskih prilikah, in sicer: 1. žene, ki vrše domača dela, če ni drugih oseb Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. julija naslednje 1134. vojno poročilo: Sovražnikove letalske skupine »o priletele nad razne kraje Salentinskega polotoka in nekatera središča Sicilije ter Sardinije; povzročila so škodo in žrtve. Oddelki lovcev so sestrelili 24 letal, med njimi 12 štirimotornih vrste »Liberator« med Alleccejem in Grottaglio fes tale pa južno in južnozapadno od Sicilije. Protiletalsko topništvo je zadelo in zrušilo 3 letala pri Trapaniju, eno pa pri Olbiji. Dve drugi letali so razdejale proti'etalske baterije na Jonskem otočju. Nekatere posadke, ki So odskočile s padali so bile ujete. Napadi, ki jih navaja današnje uradno vojno poročilo, so povzročili med civilnim prebivalstvom, kakor je doslej ugotovljeno, naslednje žrtve: V Lecceju 24 mrtvih in 25 ranjenih, v Falatini (pokrajina Lec-ce) 15 mrtvih in 17 ranjenih, v Grottagliu (pokrajina Taranto) 13 mrtvih in 24 ranjenih, v San Pancraziu (pokrajina Brin-disi) 5 mrtvih in 5 ranjenih, in v Castel-vetrano (pokrajina Trapani) 8 mrtvih in 22 ranjenih. Izgube prebivalstva v Palermu zaradi sovražnikovega letalskega napada v noči na 2. julija znašajo 32 mrtvih in 68 ranjenih. leskih in ameriških mkm sestreljenih Velik u speh nemškega letalstva in mornarice v mesecu juniju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes nselednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan brez posebnega bojnega delovanja. Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z opazovanim dobrim učinkom vojaško važne cilje v Petrogradu. V Sredozemlju so sestrelili včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo 24 sovražnih letal, med njimi številne težke štirimotorne bombnike. Vseh je sovražnik izgubil včeraj na tem področju 30 letal. Posamezna sovražna letala so preteklo noč priletela nad zapadno nemško obmejno ozemlje. Nekaj maloštevilnih odvrženih bomb je povzročilo škodo na poslopjih. V mesecu juniju sta letalstvo in vojna mornarica nad Nemčijo in zasedenim ozemljem sestrelila skupno 614 angleških in ameriških letal, med njimi 408 štirimotornih bombnikov. Boji pri D32?ogGlmžu Berlin, 2. jul. s. Vojaški sotrudnik nemške oficiozne agencije piše, da je iz poročil o bojih na področju Dcrogcbuža razvidnih nekaj zanimivih podatkov, ki omogočajo točno presojo različnih taktik obeh strank. Izmed 800 mož, ki jih ie sovjetsko poveljništvo uporabilo pil neštetih brezupnih poizkusih za dosego krajevnih uspehov na tem področju, jih je 300 obležalo mrtvih na bojišču, 120 pa je bilo ranjenih ali ujetih. Nemške čete so nasprotno izgubile v teh cpiracijah samo 9 mož. Te številke kažejo premoč nemške bojne tehnike, ki sloni na popolni učinkovitosti in izvežbanosti oddelkov. V zvezi z novo akcijo, ki je bila pravkar zaključena v zaledju osrednjega odseka vzhodnega bojišča proti boljševiškim tolpam, pripominja sotrudnik DNB, da so na sovjetski strani glede na ritem očiščevalnih operacij, ki jih je priredilo nemško vrhovno poveljništvo, prav gotovo spoznali nesmisel svojih naporov. To mora biti sovražniku tem bolj jasno, ker se boljševiškim topam upirajo tudi oddeki domačega prebivalstva. v družini, ki bi jih nadomestile; 2. tisti, ki strežejo bolnim ali nesposobnim družinskim članom. Navedeni, ki so oprešče-n;. morajo dokazati svojo pripadnost navedenim kategorijam s predložitvijo listin, izdanih od pristojnih oblasti. Zdravstvena potrdila za osvoboditev od delovne službe v smislu odstavka 1. in 2. morajo biti predložena v pregled vojaškemu zdravniku pri Zvezi borbenih fašijev ali vojaških oblasti dotičnega kraja ali od zveznega tajnika posebej določenemu zdravniku. Glede vojakov v službi se opozarja na določbo odstavka 9 proglasa, da se mora v zameno za državljane, ki so pri vojakih, javiti pri središčih delovne službe bližnji sorodnik, da poda vse potrebne podatke, ki jih potem pregledajo ta sred;šča. Tisti, ki so oproščeni po kategoriji m) morajo predložiti ob vpoklicu akt, ki potrjuje predvidene pogoje. Od služkinj, ki prihajajo v poštev. se zahteva razen notoričnega akta tudi dokaz o profesionalni sposobnosti služkinje. čemur služi zavarovalna izkaznica ali zdravstvena knjižica. 2. Razen navedenih oproščencev se smatrajo kot »nerazpoložljivi« glede prijave za delovno službo: A) žene z mladoletnimi skupaj ž!več'mi otroki. B) matere dojilje do 5. meseca, C) dojilje, D) nastavljene! ustanov, ki so proglašene za mobilizirane za delovno službo, obenem s pomožnimi ustanovami, E) tisti, ki so določeni z vpoklicem za delovno službo. Ti oproščene! bodo morali predložiti ob vpoklicu, kateremu se morajo odzvati naslednje listine, da dokažejo obstoj pogojev, ki jim dajejo pravico za priznanje nerazpoložljivosti: Za kategorijo A) druž nskj list in netorično listino, za kategorijo B) zdravniško spričevalo, izdano tudi od materinskih svetovalcev, narodne ustanove za zaščito materinstva, za kategorijo C) zdravsvene izkaze, za kategorijo D) izjavo uprave podjetja alj pomožne ustanove, pri kateri je interesiranec uslužben. Ta izjava mora biti osebna in mora b'ti v njej naznačeno ime, priimek in očetovsko ime predlagatelja. Za kategorijo E) izjavo kakor pod D). Uprave, javne službe, podjetja, ustanove in pomožne ustanove, ki so mobilizirane za delovno službo, morajo dati svojemu moškemu in ženskemu osebju, ki pripada gornjim letn*kom, podpisano izjavo, ki potrjuje mobilizacijo navedenih uprav, javnih služb, podjetij, ustanov in pomožnih ustanov. Ruski prostovoljci na nemški strani Berlin, 2. jul. s. V zvezi z očiščevalnimi operacijami, ki so se te dni vedile v srednjem odseku vzhodnega bojišča in o katerih je poročalo današnje nemško uradno poročilo, poudarja oficiozna nemška agencija, da se pri teh opiracijah nemških edinic sodelovali oddelki krajevnih čet, sestavljenih po večini iz bivših sovjetski vojakov, ki so prišli v nemško ujetništvo in ki so se odločbi, da se bore proti boljševizmu Na nekaterih področjih se bore na strani nemških čet celi avtonomni bataljoni kozakov z lastnimi poveljniki. Vsi so se izkazali po svoji hrabrosti in vdanosti. Samo v mesecu juniju so te edinice prostovoljcev preprečile celo vrsto atentatov jn prisilile teroristične tolpe, sestavljene po večini iz Židov, k bojem. Banditi so utrpeli pri tem zelo hude izgube in so pustili v rokah prostovoljcev orožje, strelivo in eksplozivna sredstva. kakor tudi popolno tiskarno S finskega bojišča Helsinki, 2. jul. s. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah so bili na bojišču vzhodne Karelije samo spopadi izvidnic. V odseku pri Rukajaerviju, kjer so bili 26. in 28. junija srditi boji, so našli poleg že zabeleženih še 350 mrtvih sovjetskih vojakov, kar dokazuje, da so bile rdeče izgube večje, kakor so prvotno domnevali. Na ostalih bojiščih ničesar pomembnega. Ameriški list o sovjetskih izgubah Ankam, 2. jul. s. Posebni poročevalec lista »New York Herald Tribune«, ki je v zadnjih 7 mesecih potoval po Rusiji, piše: Vsakdo ve, da je ruska vojska izgubila najmanj 4 miljone padlih in da je ta številka le majhen odstotek pravih izgub, katerim je treba dodati še 15 do 20 miljjonov civilistov, ki so prešli v nemško ujetništvo. Ako se upošteva samo število mrtvih in računamo, da je izmed 20 milijonov ljudi najmanj 6 milijonov pomrlo, moramo računati skupno izgubo 10 milijonov ljudi. Neki ruski polkovnik pa je dejal: »Recite vašim rojakom, da je povsem odveč izgubljrti besede pohvale in prijateljstva. Simpatično je sicer, ako govorite in pišete o junaštvu rdeče vojske, toda bolje bi bilo, ako bi nekoliko več mislili na ogromno ceno, ki smo jo morali plačati.« Poročevalec pristavlja, da so živila za civilno prebivalstvo strogo racionirana in da samo oborožene sile dobivajo zadostno hrano. V Moskvi je skozi 14 dni neprestano postavljal isto vprašanje o prehrani in prejel je vselej isti odgovor: juha. kruh in oves. Obroki mesa so tako majhni, da se prebivalstvo v glavnem hrani le s kruhom in krompirjem. Ameriške letalske izgube nad Evropo Berlin, 2. jul. s. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so severnoameriške letalske sile izvršile v mesecu juniju 7 dnevnih napadov na obalno ozemlje Nemčije jn Ro-kavskega preliva. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so skupno sestrelili v tem razdobju 129 bombnikov, v mesecu maju pa so Američani izgubili 117 bombnikov med dnevnimi poleti. Nasproti tem 246 ameriškim letalom, ki so bila sestreljena, pa so Nemci izgubil samo 32 lovcev, število mrtvih in pogrešanih, ki ga je moralo zabeležiti angleško-ameriško letalstvo samo med terorističnim napadi na Nemčijo in zasedeno ozemlje na zapadu, torej brez Sredozemlja, se je silno povečalo v prv h 6 mesecih tega leta, ko je bilo skupno sestreljenih nad omenjenim ozemljem 2507 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov. To pomeni izgubo 17.000 mož posadke. Ti izvežbani letalci so po večini izgubljeni, dočim je neznaten del v nemškem ujetništvu. Gospodarske težkoče Zedinjenih držav Buenos Alres, 2. jul. s. Notranje težave Zedinjenih držav so še vedno predmet glavnih ameriških radijskih oddaj. Tako omenjajo, da se uradu za vojno delo nI posrečilo doslej podvzeti odločilnih ukrepov glede rudarske stavke. Vtis je, da bodo delavci stavkali tudi v primeru, 6e bo vlada sama upravljala premogovnike. Gradnja ladij se je že zmanjšala za 25 odstotkov, jeklarne Bethleme Steel Work pa beležijo podobno zmanjšanje svoje proizvodnje. Intelektualci Barija Duceju Rim; 2. jul. s. Duce je prejel tole brzojavko pokrajinske fašistične zveze svobodnih poklicev in obrti iz Barija: Zastopniki svobodnih poklicev ln umetnikov na ozemlju Barija, ki se je ob prvih manifestacijah fašistične revolucije z navdušenjem pridružil novemu narodnemu redu in je sledil svetli potj imperijalnih osvojitev s ponosnim zanosom, zavedajoč se večje odgovornosti, ki jim jo nalaga zavest intelektualnih delavcev v službi režima, ki tolmači čustva vsega naroda pod orožjem, hočejo tudi danes, v trenutku vrhovne preizkušnje, v kater; se je znašla domovina, potrditi Duceju svojo neomajno vero in mu sporočiti svojo popolno vdanost fašistični stvar^ kakor tudi popolno gotovost zmage, ki bo kronala žrtve italijanskega ljudstva. — Predsednik Guercia. Slede podpisi tajnikov sindikata arhitektov, avtorjev in pisateljev, advokatov in prokuratorjev, sindikata umetnikov, kemikov, doktorjev trgovskih ved, umetnic in diplomirahnih žensk, farmacevtov, geome-trov, ravnateljev novinarskih zavodov, diplom. strežnic, inženjerj-ev, izumiteljev, zasebnih učiteljev, zdravnikov, glasbenikov, notarjev, babic, sodnih zastopnikov, zdravnikov izvedencev, industrijskih izvedencev( poslovodij Ln poljedelskih strokovnjakov. Patriotizem livornskega delavca Livorno, 2. jul. s. Mesto Livorno je v tragični uri, ki jo je doživelo, ko so srca vseh čutila še bol in odvratnost zaradi prvega barbarskega napada, znova dokazalo svoj pogum. Neštete so zgodbe, ki jasno osvetljujejo patriotizem tega mesta. Navajamo samo eno, ki najbolj zgovorno dokazuje to vero in to gorečnost, ki preveva vse Italijane. V ulici Serristori plapola na ruševinah popolnoma porušene hiše delavca Orestija Iacominija, kakor da bi izzivala sovražnika., italijanska troboj-nica. To trobojnico je našel Iacomini, ko je brskal po ruševinah. Nataknil jo je na drog, kakor se natakne zastava nad zasedenim sovražnim okopom. Lep zgled mladine Rim, 3. julija, s. Učenci ljudskih, srednjih in višjih šol v pokrajini Rieti so sami prišli na plemenito pobudo, da so zbrali znesek 42.000 lir v korist učencem, poškodovanim za* radi sovražnih letalskih napadov. Minister za narodno vzgojo je ta znesek izročil ministru tajniku Stranke, da ga nameni potrebnim po želji darovalcev. Angleški naklepi proti Italiji Rim, 2. jul. s. Angleška propaganda čim dalje bolj točno ugotavlja vojne namene proti Italiji. Trditvi neke revije, »da mou ra Italija prenehati kot velesila v vojaškem smislu besede« in da bi ji bilo treba zato naložiti »take ozemeljske, politične in gospodarske omejitve, ki bodo potrebne, da se razoroži in obdrži razo rožena«, sledi sedaj revija »Economist«, ki sicer priznava civilizacijske zasluge Italije na afriških tleh m v Tripolisu, a piše nato: Neizpodbitni razlogi govore proti vrnitvi katere koli italijanske posesti italijanski vladi, čeprav bi se imela vrniti svobodni demokratski vladi, iz katere bi bili izključeni vsi fašistični elementi. čeprav ti neovrgljivi elementi niso posebej naznačeni, so jih prav lahko predstavljamo v smislu stremljenja angleškega imperijalizma po nadvladi. Dragocena pa je izjava, da bi se vrnitev kolonij ne izvršila niti v korist neke hipotetične de-mokratskoliberalne vlade brez fašističnih elementov. To potrjuje, da Angliji ni toliko za pobijanje režima, kolikor za pobijanje italijanskega naroda, ki je do dobra to razumel in je zato odločno zavrnil vsa prilizovanja, grožnje in terorizem ter se odločil za borbo do zmage. Zaščita materinstva in otrok Rim, 2. jul. s. Ob prisotnosti državnega podtajnika za notranje zadeve Eksc. Albi-nija se je danes sestal osrednji odbor narodne ustanove za zaščito materinstva in otrok. Predsednik je najprej razložil delo ustanove in pri tem zlasti opozoril na skrbstvene ukrepe zadnjega časa, katerih namen je, da se delo ustanove vedno bolj prilagodi vojnemu stanju in skrbstvo čim dalje bolj razširi na množice, zlasti v pokrajinah, ki so prizadete po sovražnem bombardiranju, nakar je še obrazložil proračun za tekoče leto. Nato je Eksc. Albini določil načela, po katerih mora narodna ustanova za zaščito materinstva in otrok razvijati svoje delo, pri čemer je poudaril Tlastj popolno sodelovanje te ustanove z n. '■'•anjim ministrstvom, kar zbuja najboljše i-jlede v bodočnost. Delovni čas v industrijskih podjetjih Rim, 2. julija, s. Z okrožnico ministrstva za korporacije in ministrstva za vojno proizvodnjo, je določeno, da ne sme delovni čas v industrijskih podjetjih presegati 8 dnevnih ur, razen 2 morebitnih izrednih delovnih ur. ko je to potrebno iz neodložljivih proizvajalnih razlogov. Morebitne spremembe delovnega časa bodo dovoljene samo s posebnim dovoljenjem ministrstva za korporacije in ministrstva za vojno proizvodnjo, toda le v res izrednih primerih neodložljivih potreb. V nobenem primeru pa tudi ob podaljšanju delovnega časa ne sme ta presegati 12 dnevnih ur, pri čemer je treba upoštevati praznični odmor. Naraščanje vpliva nankinške vlade Tokio, 2. jul. s. Listi pišejo, da je eno izmed naraščajočega ugleda nankinške vlade čim dalje večje število čungkinških vojakov, ki prehajajo na nacionalno stran. L. 1941 je prešlo na nankinško stran 100 tisoč- Cangkajškovih vojakov, 1. 1942 približno 124.000 in v prvih petih mesecih L 1943 že 140.000. Anglosaška krivda za letalsko barbarstvo Za Rooseveltovo potoido ss bo morala pokoriti Anglija Lizbona, 2. jul. ss. Tisk nevtralnih dežel je preplavljen s poročili anglosaške propagande, ki služijo za to, da se neprestano vzdržuje tako imenovana živčna vojna. Informacijam posebnih dopisnikov ter uradnih in poluradnih agencij, člankom vojaških in političnih komentatorjev se pridružujejo razprave o nekem velikem Churchillovem govoru. Ta govor se v ni. čemer ne razlikuje od besedičenja drugih britanskih odgovornih politikov. Poln je izmišljotin nasprotstev, zlasti pa sovraštva in hudobije. Bilo bi brez pomena, ako bi hotoii izvajati iz tega govora kak stvaren zaključek. Osnovna fraza, ki je imela namen pritegniti pozornost svetovne javnosti ter je takoj poslužila britanskim in ameriškim listom za izdatno propagando, je ona, kjer pravi Churchill, da se bodo začele v Sredozemlju velike operacije »še preden bo začelo odpadati listje«. Neki nevtralni list pripominja k temu, da listje odpada v oktobru mesecu in da so si Angleži izgovorili dovolj časa za začetek svojih operacij. List pri tem vprašuje, kaj bodo Anglosasi počeli med tem. Očividno so se odrekli namenu, da hitro izkoristijo tuniško zmago, ker smatrajo za bolj primerno in manj nevarno, ako do vrhunca izvedejo opustošenje z bombniki. Dejstvo, da se to uničevalno delo nadaljuje med ciničnim odobravanjem angleške javnosti, kaže, da je to v resnici namen sovražnikov Osi. Odobravanje sovražne javnosti je zakonito od tega trenutka dalje, ko so se pri sovražniku pojavili naj. gorečnejši podporniki tega barbarskega načina bojevanja in odkar je na sestankih zaveznikov zmagala misel, da se najprej izvede letalski ustrahovalni poskus, preden se lahko tvegata mornarica in vojska. Vesti, ki javljajo o letalskih napadih na nemška mesta, potrjujejo v polni meri ta razbojniški načrt. Tako imenovani branilci človeške omike, ki od časa do časa očitajo osnim silam, da se poslužujejo nečloveškega orožja, smatrajo, da je popolnoma v redu, ako zlivajo na nemško prebivalstvo ploho gorečega fosforja, ki se širi po notranjosti hiš in prodira notri do zaklonišč. Ni ga zločinca, ki bi lahko prekosil anglosaške državnike v izmišljanju muk za. neoboroženo prebivalstvo sovražnih dežel. Angleški račun pa je vsekakor napačen, kajti nečuvena divjost, ki jo c-čitujejo Anglosasi v tej vojni, povzroča pač val groze pri prizadetih narodih, toda ta strahotni občutek je samo strahovito zgražanje nad takim nečloveškim barbarstvom. Na temelju vesti, ki prihajajo iz Nemčije in Iz Italije, zaključuje nevtralni tisk, v onem trenutku, ko bo anglosaško povelj-ništvo menilo, da je pustošenja dovolj in bo poslalo svoje tolpe v napad na evropsko celino, ne bo padalo samo listje, marveč se bodo zrušile tudi vse nade anglosaške gospode. V Ameriki se manj zanašajo na Uspehe letalskega ustrahovanja nego v Angliji. Elmer Dawis, načelnik ameriške propagande, je zastopnikom tiska izjavil, da bo da mora država biti pripravljena na silovite žrtve, kajti najtežji del te vojne bo šele napočil. V zvezi s tem piše berlinski dopisnik »Hamburger Fremdenblatta« dr. AdoLf Halfel, da smatrajo britanski in ameriški merodajni krogi svojo letalsko ofenzivo proti nemškemu civilnemu prebivalstvu kot poskus doseči strateško odločitev v sedanji vojni. Z drugimi besedami: Anglosasi se hočejo ogniti nujnosti, da bi poskusili vojaško izkrcanje na zelo utrjeni evropski celini. Pisec je dober poznavalec ameriških vprašanj in navaja, da je Ro. osevelt doma zadel na veliko opozicijo, ki zmeraj bolj narašča. Američani ne morejo razumeti, zakaj bi se moralo žrtvovati mlado ameriško pokolenje v Evropi, ko so Zedinjene države zapletene v silovito borbo proti Japonski. Anglosaške sile so torej v veliki zadregi, zato se je v Wa-shingtonu rodila misel neomejenega letalskega ustrahovanja nemškega in italijanskega naroda z namenom, da se doseže strateška odločitev. Nedvomno je Roosevelt začetnik te nečloveške misli, dočim je Anglija sokriva, ker mu služi za orodje v podvigih, ki so naperjeni preti evropski omiki. Amerika je daleč od povračilnega udarca, toda Anglija bo morala pretrpeti vse posledice nemških represalij, ki jih je izzvalo ustra-hovalno početje angleških in ameriških letalcev. Anglija se je danes pod vodstvom Churchilla popolnoma predala v službo im-perijalist;čni politiki predsednika Roose-velta. Ako je stališče zgodovine in omike Anglija doslej sodelovala z Evropo, mora poslej pričakovati, da bo spoznala posledice svoje izdaje evropskih koristi. (Stam-pa Sera.) Lizb°na, 2. jul. s. »Letalski gangsterji« se bahajo' z zanesljivostjo svojega merjenja. Njihovi listi, zlasti onkraj Atlantika, nkdar ne govore o bombardiranih ali ofenzivnih operacijah proti naši celini, ije da bi prikazovali in poveličevali točnost :n zanesljivost raznih aparatov za lokalizacijo ciljev ter prizadevanj zračnih gangsterjev, da odvržejo svoje bombe na naprej določene cilje. »Herald Tribune« v New Yorku objavlja poročilo posebnega poročevalca z operacijskega področja, ki trdi, da je zlasti osebje tako zvanih letečih trdnjav in letal tipa »L5berator« specializirano v točnem bombardiranju. Iz tega pa bi morali sklepati, da hečejo t; gangsterji namerno zadeti in uničiti prav cerkve, bolnišnice, šole l>n spomenike v ItaTji in Nemčiji, če so njihov] zadetki tako točni. Navedeno po-rcčilo ugotavlja nadalje, da morajo ameriški letalci točno določiti cilj s posebnim precizijslrm aparatom, preden odvržejo bombe. To merjenje, pripominja hinavsko poročevalec, pa vendar lahko preprečijo naravne ali' umetne megle ali dim, ki se dv\ga na industrijskem področju. Toda strel navadno ne zadene cilja niti tedaj, kadar ni te megle ali dima, in pogodi namestu vojaških objektov starčke, žene in otroke. Piloti letečih trdnjav so se v tem pogledu res že soecializirali in sd si v polni meri Novi rektor akademije GILa v Rimu Rim, 2. jul. s. Z dekretom šefa vlade je bi! na predlog tajnika Stranke in v sporazumu z ministrom za narodno vzgojo imenovan za rektorja akademije GILa v Rimu na mesto senatorja profesorja Nico-le Pendeja nac. svetnik dr. Lando Ferret-ti, ki se je boril v dveh vojnah, bil ranjen in odlikovan za hrabrost, skvadrist in prej splošni nadzornik organizacije Ballila, k generalnemu inšpektoratu avantgardistom dodeljni konzul in bivši predsednik CONI ja. De Valera zopet prvi minister Irske Dubiin, 1. juL s. De Valera je bil izvoljen za prvega ministra Irske s 67 glasovi proti 37 glasovom. številka ameriških žrtev gotovo velika in 1 zaslužili pridevek »zračni b3.rditov«. Ugi&aufa o možnosti anglosaškega vdoru V Angliji in Amerika so mnenja, da bi bila šele jesen najbolj primerna za poskus invazije Turin, 2. jul. V Zedinjenih državah splošno pričakujejo vdora v Evropo, toda strokovnjaki menijo, da je v ta namen jesen primernejša kakor poletje. Kasnejši letni čas je zato bolj pripraven za slična podjetja. ker so jeseni daljše noči. Vdreti v Evropo pomeni torej isto kakor vlomiti v kako hišo. To je operacija, ki jo je treba izvršiti ponoči, ko stanovalci in varnostna oblast niso budni. Američani menijo, cla bo napad izvršen na različnih točkah. Vojaški sotrudnik »New Ycrk Timesa« zatrjuje, da bo vdor zaveznikov v Evropo po vsej verjetnosti največja vojaška operacija v zgodovini človeštva. K temu je treba pripomniti, da bo zgodovina tudi povedala, ali je bila ta največja vojaška operacija uspešna ali pa je bil to največja ponesrečena vojaška operacija. Omenjeni sotrudnik na dolgo in široko našteva težkoče podjetja Ln ukrepe, ki so jih izvršili odgovorni vojaški č'ni-telji. Pri tem pravi, da zahtevajo neštevil-ne težkoče tudi dolge in podrobne priprave, ki pomenijo proces dozorevanja s pomočjo blokade in bombardiranja. >United Press« in drugi organ; ameriškega tiska so takisto mnenja, da bo vdor začel istočasno' na raznih točkah evropske obale. V Ameriki tedaj trdno mislijo, da bodo našli tudi v Evropi sokrivce ;ste pasme, kakor so jih našli pri svojem vdoru v Afriko. V Turčiji prevladuje mnenje, da se bo napad na Evropo znatno zakasnil. List »Akšan« piše, da je treba to zakasnitev pripisati predvsem vojaškim razlogom, in izključuje, da bi se podjetje lahko izvršilo še to poletje. V Londonu in v Ameriki so mnenja, da je jesen v splošnem najpripravnejši letni čas za tihotapski vdor v Evropo, kajti noči so dolge in jeseni je mnogo atmosferskih činiteljev, ki lahko pospešijo oziroma zakrijejo promet prevoznih ladij ter izkrce valnih ladjic. (Stampa Sera.) Lizbona, 2. julija, s. List »Ne\vs Chronicle« objavlja članek publicista Cummgsa, ki piše med drugim: Nesmiselno je trditi, da bi bombardiranje v velikem obsegu moglo nadomestiti izkrcanje v velikem slogu, ali pa, da bi bilo mogoče v neskončnost nadaljevati to taktiko. V Tunis smo vkorakali 7. maja. Zadnji ostanki oboroženih sil v severni Afriki so prenehali boje 13. maja, sedaj smo pa že 29 junija Res je da so bile izvršene velike priprave za novo ofenzivo, prav tako pa je tudi res. da se je tudi sovražnik pripravil za svojo obrambo. Težko je reči, katera izmed obeh strank je trenutno na boljšem, toda gotovo je. da bomo premagani, ako bomo sovražniku omogočili- da si opomore po afriškem porazu. List »Times« piše o letalski ofenzivi proti Nemčiji in priznava, da je zelo »draga« in trdi med drugim, da so zavezniki v enem ted nu izgubili 1500 letalcev. List zaključuje dobesedno takole: »Naloga, ki čaka zaveznike, ie izredno težka« Opozorilo trgovcem in potrošnikom Prehranjevalni zavod Visokega kemisa-rijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z racioniran mi živili in zadruge v Ljubljani, da dvignejo dne 5. in 6. t. m. nakazila za sir, maslo, marmelado in milo v Gosposki ulici 12, I. Trgovci naj pridejo po nakazila že v prvih jutranjih urah. Potrošniki mesta Ljubljane morejo do. biti na odrezek »104« 100 gr mehkega sira in 60 gr parmezana, in na že določene odrezke 120 gr masla. Dotični, ki si ne bi nabavili živil v prej omenjenem roku, bodo izgubili pravico do nakupa. Ostala količina masla se bo delila naknadno. Razdeljevanje novega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevih 5. do 9. julija sledeče tvrdke: A. Niklsbacher, Pražakova; Kmetijska družba., Novi trg; I. Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg; Konzumno društvo Vič; Nabavijalna zaJruga usl. drž. železnic in A. šarabon, Zaloška cesta potrošnikom prvo pošiljko novega krompirja in sdcer po 1 kg na odrezek »103« na navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega preskrbovalnega urada Ljubljana. Prodajna cena krompirja je določena na L 2.40 za 1 kg. Dodatne živilske nakaznice za težke delavce Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec julij bo mestni preskrbo-valni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek 6. julija številke 1 do 100, v sredo 7. julija številke 101 do 200, v četrtek 8. julija številke 201 do 300, v petek 9. julija številke 301 do 400, v soboto 10. julija številke 401 do 500, v ponedeljek 12. julija številke 501 do 600, v torek 13. julija številke 601 do 700, v sredo 14. julija številke 701 do 800, v četrtek 15. julija številke 801 do 900, v petek 16. julija številke 901 do 1000, v soboto 17, julija številke 1001 do 1100 in v ponedeljek 19. julija številke 1101 do 1200. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske naktuznice samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja, morajo še v juliju vrniti potrjene sezname št. III. Pripominjamo, da morajo delodajalci prijaviti svoje delavce mestnemu preskrbovali! emu uradu v Ljublfani v čaSu od 20. do 25., v ostali pokrajini pa od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec. Lansko poslovanje ZavoaSa za obnovo industrije V svojem poročilu, naslovljenem na Duceja. navaja generalni ravnatelj Zavoda za obnovo industrije (Istituto per la Ricostruzione Indu* striale. skrajšano TRI), da je zavod lani dosegel čisti dobiček 355 milijonov lir nasproti 157 in 98 milijonom v prejšnjh dveh letih. Znatno povečanje dobička je nastalo predvsem zaradi odprodaj industrijskih udeležb. Zavod je leta 1933 ustanovila država v zvezi z ukrepi za sanacijo industrije po končani svetovni gospodarski krizi. Takrat so bile zaradi sanacije industrijskih in bančnih podierii odkupljene | znatne udeležbe pri raznih podjetjih in je imel zavod nalogo, ta podjetja financirati. Tako je nasta! pod državnim okriljem mogočen :ncu= strijski koncem, ki obsesa predvsem težko industrijo in paroplovbo. Po izvršeni sanaciji je nastopila možnost, del teh udeležb zopet prepustiti zasebnikom Pri odprodaji teh udeležb je nastal zlasti v zadniih letih precej-"en dobiček. Tako odpade od celotnega lani doseženega čistega dobička 274 milijonov na dobiček pri prodaji razn h delnic (prejšnje leto ie znašal t3 dobiček 126 milijonov). Dobiček iz rednega poslovanja pa je lani dosegel 81 milijonov na« flproti 31 milijonom v prejšnjem letu. Vsega je zavod lani odprodal za 665 mlijonov lir delnic, ki so zopet prešle v zasebno last. Poročilo nadalje navaja, da so dosegle lani investicije ▼ italijanski oboroževalni industriji okrog 3 milijarde lir. Po odredbi Duceja odpade od lanskega dobička 52.5 milijona lir na državno blagajno, 150 milijonov lir pa se uporabi za fond. ki služi vzgoji voinih sirot za tehnične in industrijske poklice. Zavod se že vrsto let bavi z vzgojo tehničnega osebja, ki je potreben pri raznih podjetjih in ima na tem področju dragocene skušnje. V fond za vzgojo vojnih sirot za tehn ene in industrijske poklice je bil že v preteklem letu določen znesek 100 milijonov lir. Težkoče »a valutni konferenci v V/ashingtunu Prejšnji teden se je pričela v Washing-tonu mednarodna valutna konferenca, ki ima namen razpravljati o načrtih za povojno ureditev valut V razpravi sta predvsem ameriški Whitejev načrt, ki predvideva ureditev valutnih razmer po vojni na podlagi mednarodne valutne edinice »unitas«. ki naj bi slonela docela na zlatu, in angleški Keynesov načrt, ki predvideva prav tako uvedbo' mednarodne valutne edinice »baneor«. ki bi imela sicer tudi neko relacijo z zlatom, vendar bi služila predvsem za obračunavanje v meddržavnih kliringih. Poleg tega je bi! konferenci predložen tudi načrt francoskega finančnika Alphanda in četrti načrt ameriških velebank, ki zagovarja klasično zlato valuto. Prej ko slej pa sta v ospredju razprav Whitejev in Keynesov načrt, ki naj bi služila za sestavo nekega kompromisnega načrta. Glede na velike razlike med ameriškim in angleškim stališčem še ni videti možnosti za kompromis navzlic nekaterim znatnim koncesijam z angleške strani. Ce pa naj se doseže namen konference je potreben popolen sporazum, kajti načrt za povojno ureditev valut bi moral biti takoj uporabljiv. Poleg teh težkoč načelnega značaja stopa na tej konferenci znova v ospredje helctar 6 do 8krat toliko beljakovin, ka-cr bi dobili beljakovin, če bd pridelovali na isti površini krmila za živino. S pridelovanjem soje s>e doseže gotovo največji in najcenejši pridelek v;soko_ vredne beljakovine. Vprašanje pridelovanja soje ni samo važno v sedanjem vojnem času, temveč bo pomembno tudi po končani vojni za prehrano Evrope. Na tem področju si je pridobila nemška delovna fronta velike zasluge. S številnimi poizkusi so kuharji v velikih javnih kuhinjah nemške delovne fronte našli najprimernejši in najokusnejši način prirejanja jedi iz soje. Nemška delovna fronta je na podlagi teh izkušenj sestavila najrazličnejše recepte za prirejanje jedi iz soje in za izdelovanje mesnih izdelkov z dodatkom soje. Recepte, ki so bili preizkušeni tudi že v velikih javnih kuhinjah industrijskih podjetij, je sedaj nemška delovna fronta izdala v obliki brošure. Vrhu tega je uvedla posebne tečaje za kuharje in kuharice s posebnim ozirom na prirejanje brezmesnih jedi iz soje ali pa kom-binaranih jedi in mesa in soje, ki so posebno nasitne, okusne in vsebujejo čim več hranilnih snovi. S pravico so v Nemčiji pričeli uporabljati za sojo naziv »mesni fižol«, kajti nobena druga rastlinska hrana ne more v taki meri nadomeščati mesa v pogledu beljakovin kakor soja. Gospodarske vesti — Ureditev trgovine s tekstilnimi proizvodi. Z objavo ministrskega dekreta z dne 21. junija so bila v okviru ureditve italijanskega tekstilnega trga izdana dl. Zadnjikrat v sezoni. Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen Red A. četrtek. 8. julija (generalka). Petek, 9. julija, ob 19.30: Nevesta s krono. Premiera. Red Premierski. * Zadnja letošnja uprizoritev Jurčičeve in Golieve igre »Deseti brat«. Danes v nedeljo bodo igrali zadnjič v tekoči sezoni dramatizacijo Jurčičeve povesti, ki jo je dramatiziral P. Golia. »Deseti brat« obsega v dramatizaciji 16 slik, ki so mišljene feai&lgacu. ift-agjjbflU. iustesoi dogpdte ftfi- vesti, medtem ko predstavlja inscenacija nekako ilustracijo povesti. Osebe: Benjamin, graščak-Bratina, graščakinja-Gabri-jelčičeva, Manica-Levarjeva, Balček-Baj-de, Dolef-Lipah. Piškav-Peček, Marijan-Verdonik. Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Drenovec, Krjavelj-Cesar, v manjših vlogah velik del dramskega ansambla. Režiser: prof. O. Sest, scenograf: inž. arh. E. Franz. OPERA Nedelja. 4. julija, ob 19: »Don Pasquale«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 7. julija, ob 19: Tiha voda. Opereta. Red. Četrtek, 8. julija, ob 19: Prodana nevesta. Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski. ♦ G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Opozarjamo na to uprizoritev, ki prihaja po daljšem času na naš oder, in je imel? ie v lanski sezoni nenavaden uspeh. Ker se nagiblje tudi operna sezona b kraju in je večji del sporeda že odigran, tako da bo število že odigranih predstav omejeno na najpotrebnejše, opozarjamo občinstvo na to predstavo. Osebe: don Pasquale-Betetto, dr. Malatesta-.Tanko, Norina-Mlejnikova. Er-nesto-Lipušček, notar-Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, žfeorjDj^ia:. ^HtoBiji, Spored od do 19.30 Nastopi atletov, atletinj in množice nogometašev Današnja nedelja po dolgem enkrat v športu ne bo posvečena samo nogometašem, temveč bodo prišli do besede tudi naši atleti in atletinje. Slednji, fantje in dekleta, so zaradi težav z igrišči resda nekoliko zaostali s smotrnim delom na terenu, toda v prihodnjih tednih — tako upamo vsaj — bodo bogato nadoknadili zamujeno in tudi pokazali, da letošnja sezona tud; zanje ne bo minila brez koristi. O nogometaših pa s te strani ni treba govoriti na dolgo in široko saj so oni tisti, ki že precej dolgo edini skrbijo za vzdrževanje vsega športnega sporeda pri nas in bi jim lahko ugovarjali celo, da so sem in tja morda kar preveč navdušeni za svojo stvar. Toda zdaj, ko so se že tako pognali v ta svoj prvenstveni ples, jih res ne kaže ustavljati in obračati v drugačno smer, toda na jesen bo treba temu tekmovanju le preskrbeti tesnejši, zato pa učinkovitejši okvir. Da si bodo prijatelji športa lahko porazdelili obisk današnjih prireditev, ki bodo od ranega jutra do poznega večera na raznih koncih Ljubljane in kar na petih ra*-ličnh športnih prostorih, navajamo v naslednjem še enkrat podrobno, kje in kdaj. Lahka atletika Na Stadionu ob Dunajski cesti ob 9.30 pokrajinsko izbirno tekmovanje v teku na 100 m ln nato od 9.30 dalje prvenstveno atletsko tekmovanje deklet po društvih. Nogomet Na igriščn Ljubljane ob 15.30 Mars-Hermes mladini, ob 16.30 Mars-Zabjak rezervi in ob 18. Mara L — Hermes I., na igrišču Korotana ob 16.30 Korotan—Vič rezerv! ln ob 18. Korotan I — Mladika I. na Igrišču Mladike ob 9.30 Mladika—žabjak mladini ht ob 10.30 Mlad i-fcn Ljubljen* rezervi in na igrišču Marsa ob 10.15 Dopola voro t. t.—Vič mladini. Izbire bo torej dovolj za vsakega ša tako izbirčnega obiskovalca športnih prireditev. s— SK Zabjak. Mčštvo za tekmo proti rezervi Ljubljane naj bo ob 16. na Igrišču. Mladina naj se zbere pred pol 10. na igrišču MifirtlfrP, vprašanje tečajne relacije med dolarjem , in funtom, glede katere je potreben spo- j dokaza Judi v■ statističnih podatkih o razum v vsakem primeru Borba za relacijo med dolarjem in funtom sega nazaj v leto 1933.. ko so Zedinjene države devalvirale dolar, da bi dosegle zboljšanje konkurenčne sposobnosti na zunanjih tržiščih nasproti funtu. Od leta do leta podaljšano pooblastilo Rooseveltu, da lahko nadalje zniža zlato pariteto dolarja za 10°/i». je bilo naperjeno predvsem proti Angliji kot grožnja za primer, če bi Anglija nadalje devalvirala funt. Letos pooblastilo za 10 odstotno devalvacijo dolarja sicer nj bilo podaljšano, vendar lahko ameriški parlament vsak čas sklene tak ukrep če bi postal potreben. Angleži sami so v pogledu relacije funta nasproti dolarju v veliki dilemi. Za uspešno konkurenčno sposobnost angleške industrije na svetovnih tržiščih po vojni je potreben Angliji čim nižji tečaj funta, zlasti tudi zaradi tega, ker bo Anglija po vojni orimorana mnogo več izvažati kakor doslej, saj je izgubila pretežni del svojih naložb in investicij v inozemstvu, od katerih je pred vojno dobivala precejšen del deviz za plačilo znatnega uvoza. Na drugi strani oa bi bil za obračunavanje ameriških dobav vojnega materiala na podlagi zakona o posojanju in zakupu in angleških protidajatev in storitev v Evropi potreben čim višji tečaj funta nasproti dolarju. Pri vpoštevanju cen ameriškega vojnega materiala v primeri s cenami istega materiala v Angliji bi bil na mestu tečaj 6 dolarjev za en funt, medtem ko velja sedaj tečaj 4 dolarje za 1 funt. Določitev razmerja med dolarjem in funtom pa postaja še težavnejša ob vpoštevanju nevarnosti inflacije v Zedinjenih državah, kjer so cene v zadnjem letu še v večji meri narasle kakor v Angliji in je zlasti tudi bodoči razvoj docela negotov. Glede na iznešene momente se zdi, da so težkoče pri določitvi bodočega razmeria med dolarjem in funtom prav tako velike kakor težkoče zaradi nasprotujočih si načelnih stališč v pogledu ureditve valutnih razmer po vojni. blagovnem prometu hrvatskih rečnih luk. Tako je znašal blagovni promet v zemun-skem pristanišču v preteklem letu 409.000 ton, v pristanišču v Sisku pa 87.000 ton. — Kakor smo že svoj čas poročali je bil na podržavljenem posestvu Jamkomir, ustanovljen prvi zavoi za peiutninarstvo z velikim v ai iščem. Sedaj poročajo iz Zagreba, da so gospodarska poslopja tega zavoda dovršena in da je valilnica pričela že obratovati, V valilnici se že soda/j lahko umetno vali 10.000 jajc. = Visoko aktivna bolgarska trgovinska bilanca. Bolgarski državni statistični urad je objavil podatke o bolgarski zunanji trgovini v mesecu februarju t. 1., iz katerih je razviino, da je v tem mesecu dosegel bolgarski izvoz vrednost 1057 milijonov levov (lani 508), medtem ko je znašala vrednost uvoza 543 milijonov levov (lani 543). Trgovinska bilanca je bila v februarju aktivna za 643 milijonov levov, medtem ko je bila lani v februarju pasivna za 30 milijonov levov. Ta aktivnost ima seveda za posledico tudi naraščanje klirinških terjatev v inozemstvu Pomen soje v prehrani Glede na veliko višino maščob in beljakovin se Evropa vedno bolj zanima za pridelovanje soje, ki se v rastoči meri uporablja ne samo za pridobivanje maščob, temveč tudi v prehrani. Za pridelovanje soje so obstojale v srednjeevropskih podnebnih razmerah še pred leti precejšnje težkoče. Po dolgotrajnih poskusih pa je uspelo vzgojiti nove vrste soje, ki dajejo tudi v Srednji Evropi enak pridelek kakor v toplejših podnebnih razmerah. Na tej osnovi je sedaj dana možnost za razširjeno pridelovanje soje v vsej Srednji Evropi, i^emška revija »Inbf latlonal? A^rarnin^-schau« se v najnovejši Številki peča s pomenom soje za prehrano Evrope. V obsežni razpravi priznava dr. Bening pravilnost trditve, da prinaša soja na hektar sicer nekoliko manj maščobe kakor nekatere druge oljarice, toda soje ni presojati zgolj s staliSča pridelka maščobe. Njen pomen je Se večji na področju oskrbe z beljakovinami. Pri intenzivnem obdelovanju zemlje 6e lahko na podlagi soja pridela na Ameriško gospodarsko osvajanje Srednjega vzhoda Ankara, 2. jul. s. Prihod ameriške gospodarske delegacije v Trans j ori a ni j o, kjer naj bi proučevala možnosti razširjenja ameriškega gospodarskega prodiranja, kakor se je začelo v Saudovi Arabiji, je zbudil občutljivost v angleških krogih, kajti očitno je, da hočejo Američani odstraniti svoje zaveznike z vseh tržišč Srednjega vzhoda. V zvezi s tem je treba še omeniti, da je bila Transiori anija doslej edina dežela na tem področju, kjer se Američani še niso vgnezdili. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 iire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2-70 Ure; fižol 6 Ur za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-[jena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 Ure za liter. 4. Mleko 2 50 Ure za Utei; koiiutiizu-arv-mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za doac, v dozah pr 385 g 7.55 Ure za. "ICkšo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. » kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 60 Ure za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za srn' enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 1J.0 lire nt kg. Stoletnica „Novic" Jutri, 5. julija, na god prosvetiteljev Cirila in Metoda, preteče sto let, odkar je izšla prva številka Bleiweisovih »Novic« z naslovom »Kmetijske in rokodelske Novice«. s čimer se je pričela druga doba slovenskega novinarstva. Od prvotne zasnove kmetijskega in rokodelskega časnika so se razvile Novice v kratkem v vodilen list slovenskega naroda. Meje svojega dela so označile 10. junija 1857 z besedami, da žele doseči »z omiko slovenskega naroda priskakaje tudi omiko slovenskega jezika« Pet let so bile »Novice« edini slovenski list, dolgo let pa središče, okrog katerega so se zbirali slovenski pisate'ji. Mnogim izmed teh so bile prva šola v slovenskem pisanju saj so v početku morale imeti celo prevajalca rokopisov iz drugih jezikov v slovenščino. V kulturnih in političnih vprašanjih so bi'e konservativne v načelih in v taktiki. Zato so se poleg »Zgodnje Danice« edine obdržale od vseh slovenskih časnikov, ki jih je rodilo za Slovence politično izgubljeno leto 1848.. dasi jih je skušala zatreti Bachova burja. Za obstoj »Zgodnje Danice« ni š'o. ker niso delale kot cerkven list napotja in niso pomenile nobene nevarnosti. Kulturno življenje Slovencev je stalo v času veljave »Novic« pod varuštvom duhovščine. politično pa so vodile probuja-jočega se slovenskega kmeta »Novice«, odnosno Dr. Janez Bleiweis, ki je sam urejeval »Novice« in jim določal pravec četrt stoletja, torej dobo, kolikršno se menda ni udejstvoval noben urednik pri kakem našem listu. Prva številka »Novic« je izšla v 500 izvodih, toda že v prvem letu je narasla naklada na 1000. Leta 1848. so imele »Novice« že 1800 naročnikov. Tako dobro so budile med narodom veselje do branja. Naši kmetje so bili pri rojstvu »Novic« precej neizobraženi in naloga uvajanja te neuke kmečke množice v kulturno življenje ni bila lahka. »Novice« so stopile takoj od začetka na pravo pot in so pisale v jeziku, ki ga je ljudstvo govorilo in razumelo. Delati so začele torej na realni podlagi, _ ki jo je ustvarila že naša reformacija, in so naslonila svoj jezik tesno na kmečko govorico. Jezikovno so stale na slovenskih tleh z izrecno željo, da »je potreba mili slovenski jezik vedno bolj in bolj izobra-zovati.« Glede tega so zapisale 12. decembra 1849: »Vse pisanje v podučnih sostavkih bo v navadnim, čisto slovenskim in lahko umevnim jeziku Novic, ktere slovenskimu ljudstvu namenjene, morajo pred vsim skerbeti, da se v bravcih veselje do branja obudi in se jim ne odtegnejo, rekoč: tega ne razumemo.« S takim jezikom so pritezale k narodni zavesti odtujene sloje v srcu Slovenije. Ozirale so se na izobrazbo svojih bralcev in so poznale samo realne jezikovne skrbi. Urednik Bleiweis se je ogibal bojev. ki bi imeli za predmet črkopis. Na tihem je uvedel gajico in odpravil boho-ričico s kratko opombo: »Naj se prekucnejo časi. kakor se hočejo, bohoričica nikdar ne bo iz groba vstala.« Na enak način je pokopal metelčico. 16. maja 1849 je zapisal: »Vredništvo Novic ni prijatelj abecednih reči. ker zdej in vselej je bila naša želja: le delati, delati, in kniige. ki jih tako silno potrebujemo, pisati.« »Novice« so potrebe ljudstva dobro poznale in tudi spozna'e. »da mu se ne pomaga s samimi ob'ikami«. V tem je njihov urednik zatajil znano slovensko naravo, ki ima za glavno stvar oblike. Leta 1851: pravijo »Novice« o tem: »Jezik pišejo Novice slovenski, ker so slovenskimu narodu namenjene, in pisale ga bojo tudi prihodnje brez pristranosti obik kakor jim bojo g. pisatelji svoje spise iz mnogih krajev pošiljali. Novice so polagoma stopaje, brez hruDa. brez sile. brez vojske naš sedanji občji pravopis po Slovenskim vpeljale, in tako bojo s podporo rodoljubov. ak0 Bog da. še marsikaj doveršile v pravo vzajemnost in slogo. ne na v tisto, ktera hoče slovenski jezik popolnoma zatreti in čudovito mešanico na njega mesto postaviti.« Slovenščino so smatrale Novice vedno za samostojen jezik: »Izposojene besede se morajo vselej z duhom slovenskim vjemati. Pozabiti pa tudi memo tega nikdar ne smemo, de tudi naš slovenski jezik je stanovitno narečje, de slovenščina je omikana že začuda. de ima svojo starost, svojo zgodovino, svoje slovstvo (Novice 1849). Te besede »Novic« izražajo smernice vseh slovenskih pisateljev, ki so temeljili v ljudstvu in želeli napraviti s slovstvom in omiko naše ljudstvo za narod. »Novice« so pisale jezik, ki je bil ljudem umljiv in všeč večini tedanjih slovenskih peresarjev. Znale so tudi, »da je veliko in prav dobrih besed zlasti v rečeh navadne porabe v narodu našim po domačih hribih in dolinah najti« (6. XI. 1859). Delo »Novic« je pokazalo uspehe in je privedlo idealne kranjske Dirce na tla slovenske realnosti. Kulturno in politično življenje Slovencev so »Novice« obudile in mnogo let vodile. Naposled se je naše življenje tako razvilo, da so bile »Novice« odveč. V politiki so jih izpodrinili dnevniki, v kulturi in slovstvu novi časopisi, v gospodarstvu novi strokovni listi. »Novice« so se preživele in prenehale 26. XII. 1902. So pa zaslužna in zanimiva kronika našega naroda ob njegovem prerodu in jim je zagotovljeno odlično mesto v njegovi zgodovini. Dr. J. L. e vihte Minil je prvi poletni mesec. Letos, ko nam je prinesel 11 nevihtnih dni, je bil vremensko tak. kot se za vroči junij spodobi. Ker je tudi julij v splošnem na nevihtah zelo bogat in le malo zaostaja za junijem, si oglejmo v kratkih črtah nekaj značilnosti nevihtnega vremena Nevihte prištevamo k najlepšim vremenskim pojavom. Toda. žal, čim zanimivejše in čim veličastnejše so, tem kata-strofalnejše so za človeka Zato jih opazujemo vedno z mešanimi občutki, hkrati se jih veselimo in bojimo; ob najlepših prizorih mislimo na ceno, ki jo bomo plačali za mogočno a kratkotrajno igro raz-besnelih nečutnih elementov. Nevihte ločimo po postanku v tri vrste: v toplotne, v frontalne in v depresivne. Vse brez izjeme povzročajo vertikalni vetrovi navzgor, ki so tvorci nevihtnih oblakov kumulov (slika). Vertikalne vetrove toplotnih neviht povzročajo močno segreta tla, ki jih segreva pripekajoče sonce. Zato se toplotne nevihte pojavljajo izključno le v toplih mesecih, predvsem pa v juniju, ko stoji Sonce najviše na nebu in ko se pri nas pojavljajo povprečno v enajstih dneh. Zaradi segrevanja zemeljskih tal po sončnih žarkih se segreva tudi bližnji zrak. Ker pa je topli zrak lažji od hladnega, se začne dvigati, na njegovo mesto pa doteka zgornji še hladni zrak. Čim močnejše je segrevanje, tem močnejši so ti tako zvani konvekcijski toki, tem močneje sili spodnji močno segreti zrak v višine. Ker je v večjih višinah zračni tlak manjši, se dvigajoči zrak neprestano širi, pri tem se pa ohlaja. Da se zrak v ozračju pri dviganju ohlaja in obratno pri spuščanju segreva, si je vredno zapomniti. Ta pojav je namreč za tolmačenje brezštevilnih vremenskih pojavov osnovne važnosti. Izračunali so, da se dvigajoči suhi zrak ohladi na vsakih 100 m višinske razlike kar za 1° in da se pri nižanju za prav toliko segreje. Vzemimo, da je pri tleh temperatura zraka 30° C. Če bi se dvignil ta zrak 3000 m visoko, bi se ohladil kar za 30°. torej na temperaturo ledišča (0° C). V hribih torej ne more biti toplo, niti ne poleti, ko imamo po nižinah neznosno vročino. Dvigajoči se zrak ni nikoli popolnoma suh, vedno je vlažen, vedno vsebuje večje ali manjše množine vodnih hlapov, to je vode v plinastem stanju. Tudi vlažni zrak se pri dviganju ohlaja in pri spuščanju segreva, vendar moramo ločiti pri gibanju vlažnega zraka dva skoro bistveno različna primera: gibanje z vlago nenasičenega in z vlago nasičenega zraka. O nenasičenem zraku govorimo tedaj, kadar more sprejeti zrak. čeprav mu temperature ne izpreminjamo. še nove množine vodnih hlapov. Nasičen zrak ne more pri tisti temperaturi več sprejeti vodnih hlapov; če bi mu jih dovedli. ali če bi nasičenemu zraku znižali temperaturo, bi se dovedena voda porazdelila v zraku kot tekoča ali trdna (pri primerno nizkih negativnih temperaturah) v obliki majhnih kaoljic ali kristalov Vlažen nenasičen zrak se prav tako močno ohlaja pri dviganju in segreva pri spuščanju kot suhi zrak, to je za 1° na 100 m višinske razlike. Drugače je z nasičenim zrakom, ki se počasneje ohlaja pri dviganju in počasneje segreva pri spuščanju kot suhi zrak. Vzrok temu je t. zv. utajena (latentna) toplota vode. Ta se pri pretvarjanju vodnih hlapov v tekočo ali trdno vodo sprošča, s čimer zavira premočno ohlajevanje pri dviganju. Pri izhlapevanju se utajena toplota veže. potrebuje se za sušenje kapljic ali kristalov, s čimer se zavira premočno segrevanje padajočega zraka. Izračunali so, da se ohladi, oziroma segreje z vlago nasičeni zrak, če se giblje v višinah med 1000 in 5000 m, le za 0,5—0,7° na 100 m višinske razlike. V lepih poletnih dneh se najmočneje segrevajo južna skalnata pobočja, močneje kot jase in polja, ta zopet močneje kot gozdovi ali celo močvirna vlažna področja in vode. Zato so nad raznoliko pokrajino konvekcijske struje zelo neenakomerno porazdeljene in vedno opazujemo določene podobe, kjer se vertikalni vetrovi, tvorci neviht, posebno močno razvijajo. Dvigajoči se zrak nad takimi področji, ki se z dviganjem neprestano ohlaja, se kmalu toliko ohladi, da se začno vodni hlapi zgo-ščati v kapljice, sestavne dele nastajajočega oblaka. Samo po sebi je sedaj razumljivo, da se 1» vertikalnih vetrovih povzročeni oblak tem močneje razvija, čim vlažnejše je ozračje in čim hladnejše je v višinah. Čim vlažnejše je namreč, tem teže izplapeva nastajajoči oblak, če pa je v višinah hladno, je dvigajoči se zrak vedno toplejši od okolice in tako zaradi vzgona neprestano sili naprej v višaive. Ob ugodnih vremenskih pogojih, ko ie torej ozračje v višinah hladno (ko pade temperatura hitro z višino) in ko je tudi ozračje primerno vlažno, se lahko iz začetnega majhnega oblačka razvije mogočni nevihtni oblak 10Joji-šda in o njihovih uspehih je že pisalo ugledno zavezniško časopisje. Tudi nemško letalsko glasilo »Der Adler« ima v številki z dne 15. junija daljši članek o hrvatskih junakih zraka, članek je izpod peresa vojnega dopisnika Hansa Chrobo-ta, ki je imel razgovor s hrvatskim letalskim atašejem nadporočnikom Doljan-skim. Navedena so številna hrabra dejanja, ki so jih izvršili Hrvatje na vzlod-nem bojišču. Imenoma navaja peročilo majorja Graovca, ki je lani junaško padel, potem poveljnika hrvatsk h lovskih letalcev podpolkovnika Džala, ki se je na čudovit način rešil iz poškodovanega letala, dalje poročnika Galiča. ki je s 36 letalskimi zmagami najuspešnejši hrvatski lovec, in nazadnje poveljnika hrvatskih borbenih letal podpolkovnika Mikea. Cc-iotna bilanca udejstvovanja hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču naj bo označena s tem, da so opravili 4500 poletov in sestrelili več kakor 100 sovražnih letal. Povratek zagrebšKega župar.a. V nedeljo se je vrnil v hrvatsko prestolnico s svojega pota. po Slovaški in Madžarski župan Ivan Werner. Na poti je bil 12 dni Nastop hrvatskih akademikov v Berlinu. Preteklo nedeljo je bila v dvorani kina Ka-pitol svečana prired^ev društva nemških in inozemskih vseučiliščnikov iz Berlina Na prireditvi so nastopili predstavniki raznih evropskih narodov jn pokazali kulturni napredek svojih dežel. Akademike je obiskal med drugimi tudi hrvatski poslanik in opolnomočeni minister pri nemški vladi prof. Stjepan Ratkovič. Izmed Hrvatov so nastopili plesalca Ana Roje in Oskar Harmoš ter Zdenka Horvatova, ki je pela arijo iz »Era z onega sveta«. Jubilejna skupščina »Kola«. V ponedeljek je b'la v prostorih »Kola« 80. redna skupščma, ki so se je udeležili mnogi člani. Podpredsednik dr. Dujmovič je v otvoritve-rem govoru orisal postanek in razvoj pevskega društva, ki je lani imelo tudi umetniško proslavo svojega jub;leja. P drobno je nato govoril o lanskoletni turneji po Nemčiji. »Kolo« je s 86 pevci in pevkami obiskalo številna nemška mesta in prirejalo koncerte. Nastopilo je tudi v berlinsk' radijski postaji, kjer so bile posnete tudi gramofonske plošče. Na koncu Skupščin? je zborovalce pozdravil predsednik dr. Mi-hovil Katanec, poudarjajoč, da je bila proslava »Kola« takšna, kakor so si jo želeli člani. ptiča nam takrat m nihče raztolmačiL — Zdaj simbola požrtvovalnosti in daritve ondi ni nič več. Staro se umika mlademu, ki čuti drugače? Ni lepo, in zopet je pregrešno, ko pravim, da m bilo na svetu nič bolj dolgočasnega od nedeljskega krščanskega nauka popoldne. Ne samo mi, tudi pobožne ženice in sivolasi možje po klopeh pod nami so kimali in kinkali. Toda gospod pridigar nam ni dal miru, kajti večkrat je nenadno udaril po prižnici in visoko povzdignil svoj glas. Mežikujoč smo dvignili zaspane glave. Kaj še vedno ni konca? Po neskončno dolgi uri so se pričele litanije, ki so bile mnogokrat tudi pete. Vso cerkev je med bučanjem orgel napolnil spev pobožne srenje: »Prosi za nas!« Poleti je že še šlo, ampak takole okoli novega leta, tedaj pa smo se cerkve še posebno bali. Pričelo se je z adventom. Oče je moral kot organist vstajati vsako jutro. In ko sta z materjo prišumela skozi našo veliko otroško sobo, sta nas vzlic pridušenem pogovoru navadno prebudila. Vzdihovali smo in se obračali po plevah in slami, kjer smo ležali po dva skupaj; zde-hali smo po predalih, visokih ležiščih z ograjami, po zložljivih posteljnjakih, in če je bila bolezen v hiši, tudi po slamnjačah na tleh. Da, oče je o adventu z orglanjem tudi nekaj več zaslužil. Bog ne da], da bi se kdaj zakasnil! Gredoč v cerkev, se je tesno zavijal v dolgo suknjo, kajti njega dni je že zgodaj pritiskal mraz. Za novo leto je bilo mraz, da je vse škripalo. Sedel sem z drugimi na klopici, se tresel in stiskal v klobčič. Skrivaj sem se oziral na očetove prste, ki so drseli po oru-meuelih tipkah in občudoval sem oblačke pare, ki so uhajali pevkam in pevcem iz ust. Kdor iste službo plača ea vsake besedo L —JO. aa ari. m prov. takso —JSO, trn dajanje naslova ali Šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase J« L 7.—. — Za ženit ve ln dopisovanja Ja plačati im vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —JBO za besedo, ea drž. ln prov. takso L —.60 ca dajanje naslove ali Stfro L S.— MajmanJSl Iznae n te oglase Je L 10.—. Tel. 40 iJb?3 88 D R V A PREMOG U O M B A Č Gledališka 14 Krojaškega vajenca ali vajenko, .sprejme moški in damski salon Naslov v osi. odd. Jutra.- 11151-44 Sprejmem vajenca za pohištveno mizarstvo. Babnik Jože, Viktor Emanuela II! 52. dvorišče, Rosenwirt Jože. 11163-44 Hišni posli dobijo službo Gospod, pomočnico, mlaj »o, Zi-Tjožno vseh hišnih del, pošteno m Pri" dno išče za takoj 2-član-ska družina. Prednost one ki znn jo nekoliko kuhati Naslov v ogl. odd. Jutra. 11139-la Postrežnico, zdravo, pošteno, iščem. Dnevno o.l 7. Ho in. bIi od lo.. io 18. ure. Plača 200 lir. Naslov r vseb posl. Jutra. 10899-la Sprejmem služkinjo (plača 350 lir) ali postrežnico k štiričlanski družini. Večr.a pot 3. 11087-la Gospod, pomočnico, vajero kuhe in vseh hišnih del, sprejme mala družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11170-la Fanta za domača dela sprejmem. Predovič, Poljanska c. 73. 11176-la Mlajše dekle z veseljem do gospodinjskih del, sprejmem. Možnost priučitve šivanja. Lahko tudi samo za popoldne. Ponudbe na ogl. ©c!d. Jutra pod »Rzu-rrna<-. 11240-la Pošteno dekle, vešče nekoliko Šivanja, spreimem tnkoj kot sobarico. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11194-la Postrežnico sprejmem takoj za vsako — '--iv ogl 11195 la dopoldne. Naslov v ogl odd. Jutra. 11195 1 a Iščem gospodično ki b. šla z družino 3 ctrok kot pomoč gospe na morje za 3 mesece. Pogoj znanje nemščine in italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Na morje«. 11028-la Kuharico zmožno za prvovrstno gostilno v centru z dobro plačo in hrano sprejmemo tako1. Naslov v vseh posl. Jutra. 11042-la Uraduištvo dobi službo Kontoristko, katera je bila dalj časa že zaposlena v železnini spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2e-lezrnna«. 11157-2a Hišni posli iščejo službe Otroška negovalka išče mesto k otroku za dopoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim deco«. 11123-1 Mlajša, samostojna kuhar ea, išče službo k odraslim osehara in druga hišna dela. Ponudbe nn og!. odd. Jutra pod »Samostojna«-. 11262-la Vajenca za mizarsko obrt. sprejme Se-dej, Mala čolnarska 6. 11134-44 Vajenca snrejme ključavničarstvo Še-tina. Zaloška 10. 11107-44 Frizersko vajenko in vajenca sprejme saion Ivanuša v prehodu nebotičnika. 11081-44 Soboslikarskega učenca išče proti takojšnji plači Egidij šušteršič, B^eg št. 14, tel. 31-01. Zglaslti se od 13 do 14. 11084-44 Vajenca in vajenko sprejme frizerski salon Str-gar Miklošičeva cesta. 11066-44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem s hrano in stanovanjem iz poštene kmetske družine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Logatec«. 10937-44 Inštruktorja za nemščino, iščem. Po- j nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«. 109S9-4 Poučujem nemščino in italijanščino, vestno in temeljito. Slovnica konverzacija. Naslov v vseh posl. Jutra. 11017-4 Nemščino in ruščino se hitro naučite po moji najboljši metodi. Rožna dolina, C. V, št. 3, pritličje. K. Ljutova. 11046-4 Vrtne stole, zložljive, gu=ti\nloKe, nove, proda Tribuč, Sodarska 2. nad Flori jansko cerkvijo. 11223-6 Razno pohištvo: fotelje, mize, stole, omaro za spise, Bidermeiei omarico, ogledala. slike, -vrtilk-.-. umetnine in starine i:d. proda Trbuč, Sodarska 2, nad Floriiansko cerkvijo. 11222-6 Večjo množino literskih, čistih steklenic prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »10.000 čistih steklenic«. 11182-6 Otomano s pregrin'alo.a. skoraj novo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11188-6 Namizni prt, platnen, damast, nov, in šest prtičev ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11065-6 ^ PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Različne stvari prodam.' Študentovska 9, I. nadstr. 11071-6 Otroški voziček globok, predvojni, krem, debela guma, kroman, prodam za 1200 lir. Istotam damsko kolo in pletena košara. — Marenčičeva 3, dvorišče. 10958-6 Osebno tehtnico stoječo, do 130 kg, malo rabljeno, in žensko kolo Waffenrad, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10952-6 Prodam posteljo, nočno omaro, tri žične vložke, prazne zaboje. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 11174-6 Brušeno steklo, par komadov, prodam. — Ogled med 14 in 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11118-6 Športni voziček in stajico poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11261-6 Alt saxofon, popolnom nov. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11258 6 Prodam: čevlje gojzarice in nizke št. 42. kolo znamke »Eska« ln prvovrstno blago. Frankopanska ulica št. 27 (levo. pritličje). 11228-6 Frizersko vajenko s primerno šolsko izobrazbo in strogo vzgojeno, takoj sprejmem ali pa ob zaključku šolskega leta. — Predstaviti se v salonu Na-vinšek, Šelenburgova. 10942-44 Vajenec se sprejme za pleskarsko in slikarsko obrt. Cjjfil-Metodova 41, nasproti cerkve sv. Krištofa. 10999-44 Vajenko sprejme modistka Poldi Krušič. Tyrševa 47. 11260-44 Vajenko ali vajenca za krojaško obrt sprejmem. L-ombar Lojze ml., Arielle Rea 12 (Gospo-svetska). 11241-44 Mizarski vajenec se sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra.. 11200-44 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Mizarstvo Potočnik. Gn:dovčeva 5, Sv. Križ, pri šoli. 11210-44 Vajenca-vajenko takoj spre'me Feto Studio Potrč, Šelenburgova 6. 1126S-44 Brivskega vajenca spreime Kirfnič Ludvik. Sv. Jerneja c. 1. 11052-44 Vajenca za klep3rstvo in vodovod se sprejme proti takojšnji plači. Naslov v vseh posl. Jutra. 11044-44 Modroc nn peresih posteljo, se proda. Hrenova nI. 16. I nadstr. 11130-6 Opanke, originalne, usnjene, št. 42 do 43. prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 11132-6 Hladilnik na led nov. za privatno gospodinistvo. se poceni proda. Ogleda se: Predo-vičeva 31. priti., Moste. 11138-6 Prodam poceni: 2 postelje z omarama. kuhinjsko kredenco. umivalnik. Naslov v ogl. odd Jutra 11143-6 Športni voziček, skoro nov, prodam. Ogled v trgovini s čevlji Sv. Petra c. 24. »Pri Zamor-cu^. 11159-6 Redka prilika za amaterje. Prodam skupno fotoaparat Odose 24X36 mm, fotoaparat Goerz 9X12, daljnogled, 6 kratna povečava. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10923-6 Otroška posteljica dobro ohranjena, večja, na prodaj za 700 lir. Naslov v ogl. odsJ. Jutra. 1092-7-6 Dva 700 1 soda vinska, ugodno proda Lu-dovik Vovk, Vič. Vinčar-jeva 7 (pri gasilskem domu). 10925-6 Zaradi selitve ugodno prodam 2 divana, 1 fotelj umivalno omaro, 2 nočni omarici in nekaj posteljnine. Vre-ček. Borštnikov trg. 3. 11165-6 Športni voziček, pleten, dobro ohranjen, prodam. Wolfova ulica 3-II. 11135-6 Gugalnega konjička, lr-pega, velikega. predvojni materijhl, prodam. Merhandel, Medvedova št. l-II n. 11136-6 Frizerskega vajenca sprejmem takoj. Bradač Stane, Medvedova 22. 10960-44 Učenko sprejme takoj salon damskih klobuki v Mirni Sark. Kreditna banka. 10834-44 Vajenca sprejme mizarstv Kovač — Ljubljana. Zalokarjeva ul. 11. 10977-44 Zasteiek Belile, vajena samostojnega gospodinjstva, išče službe kot po-gtrežnica ali za stalno Ponud-bp na ogl. odd. Jutra pod »Pridna kuharica*. 11206-1 Samostojna gospodinja 2 lastnim stanovanjem išče dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja — skrbna«. 11023-1 Uradništvo išče službe Proti mesečni nagradi 150 lir sprejmem v zanesljivo dopoldansko varstvo nekaj otrok od 5 let dalje. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Sončno poletje m skrbna nega otrok«. 11227 2 Bivši podčastnik, trezen, vesten in pošten, želi zaposlenja Rožanec, Parmova 48/6. 11233-2 Katera dobrosrčna ostba bi pomagala revni izobraženi mladenki do službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvi zaslužek — Vaša nagrada«. 11183-3 Vajena vseh trgovskih poslov, kakor tudi gospodinjstva — iščem primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna«. 10908-2 Jbjeneifke) Vajenca za pleskarsko in sobo-slikarsko obrt sprejmem takoj. J. Hiebš, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70. 11141-44 Fanta, gibčnega, starega do 16 let za oskrbovanje igralnega prostora. sprejmem ?a tri mesece. Prednost imajo Trnovčani. Naslov v vseh on«!. Jutra. 11131-3 Upokojenec- mehamk. išji zaposlenja v mehaničnih delavnicah ali kot pomoč v trgovinah Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Za malo plačo«. 11109-3 Šivilja za perilo ?re tudi na aom šivat starino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 11272-3 Pouk Abiturientka poučuje italijanščino in uspešno pripravlja za popravljalne izpite. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod: »Skromna«. 11069-4 Italijanščino in angleščino uspešno poučuje (pripravlja na izpite) gospod. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10971-4 Posameznike in manjše skupine poučujem italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino, korespondenco ter pri pravljam iz vseh srednješolskih predmetov za spre ierone in popravne izpite^ Honorar ugoden. Vrhovče-va 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor). 11021-4 Bosansko preprogo, skoraj novo in lepo 2x3 — ugodno prodam — Naslov v "seh posl Jutra. 11108-6 Sedežno banjo iz cinkovt- pločevine ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11112-6 Otroški voziček, globok, prodam Stefnnčič — Rož. dol.. C. XXI. 18. 11111-6 Zamenjam nogometno žogo. dobro ohranjeno za ležaln-' stol. Zarni-kova ulica 6-TT. levo. 11122-6 Železne cevi, dolžina 17 m. premera 46 cm. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11116-6 Več tisoč sadik krmilne pese naprodaj. Čer-ne. Ljubljana VII. Za vasjo 6. 11125-6 Kino-aparat 9.5 mm prodam. Foto Do-ris, prehod nebotičnika. 11091-6 Letalsko In Co-Ci serijo, original, prodam. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Letalska«. 11098-6 Kino-projektor in snemalno kamero opt. 2.9 ter 10.000 m filma, vse dobro ohranjeno, prodam za 22.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11099-6 Naslanjač, moderen, skorai nov, visok. primeren tudi za popoldanski počitek, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 11101-6 Plinski štedilnik ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11082-6 Kuhinjsko kredenco staro, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11083-6 A.-Ž. panjev, obljudenih, večje število, prodam. Točna pojasnila se dobe: I. Babnik, Liub-lisna-Rožna dolina, cesta VII. št. 12. 11062-6 Prodam čeveljčke št. 25 in mornar, sko obleko za triletnega fantka ter še drueo. Krem-žar, Trnovo, Mandelčeva št. 15, I vrata št. 56. 11079-6 Ploščo iz mangan jekla, velikost 55X39 cm. teža 140 kg^ po-rabna za drobilni stroj kamenja ali za jeklo, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 10965-6 Železno posteljo normalno, masivno, belo, prodam za 400 L. Djordje-vič. Šmartinska 24. 10959-6 Baraka lesena, razložliiva, 4X4 m, naprodaj. Ciril-Metodova št. 37 a. 10970-6 Železen štedilnik dobro ohranien. poceni prodam. Pod hribom 51. 10979-6 Prodam 2 veliki ogledali, 1 posteljo, 2 bakrena kotla za frizerje, damast prte. nove, staro blago, in moški površnik. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10988-6 Prodamo več otoman, hrastovo pisalno mbo, sobne kredence, otroško harmoniko, otroški avto, globok voziček in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 11003-6 Naprodaj: otroška pelerina 10—14 let, črna boa (lisica), drsalke, kotalke 6—10 let, sandali št. 41. Ogled od 10 do 12. Muzejska 7, IV. 11243-6 Golazen škodljivce: podgane, ščurke, stenice, molje, grinje, esne črve. mravlje, muhe, ribice, kočiče, miši, voluharje. bramorje, uši, vrabce. vrane itd. pokončuite! Strokovno sestavljeni in praktično preizkušeni preparati. s katerimi dosežete najvišji možni učinek. Številne pohvale in priznanja! Pooblaščeni agronom. Ing. Prezelj, Ljubljana, VColfo-va ulica 3. 11171-6 Pozor, stavbeniki in hišni posestniki! — Dobavljam, polagam stružim ter voščim tudi stare parkete. Josip Brleč Kolodvorska 28. 9725-6 Pege in lišaj Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC. Židovska ulica 1 10547-6 Grenadin in dunafke nag^-Pčke. mačehe ter druge cvetlice za poletno setev nudi Sever & Komp 10936-6 Blagajno registrirno, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cme na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 11014-6 Damske čevlje salonske, lakasrp, št. 38. nove, ugodno prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 11010-6 Hišna goba, sedaj je pravi čas, da jo uničite in se obvarujete nadaljnje škode. Nasveti in vsa potrebna sredstva pri: Pooblaščeni agronom. Ing. Prezelj, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3. 11173-6 Leseno šupo 24X8 m, z opeko krito, prodam. Predovič, Poljan ska c. 73. 11175-6 Uši in muhe pokončujte! Ing. Prezelj, Wolfova 3. 11172-6 Retina H. Ektar 1 :3.5, daljinomeri brezhiben, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Prvovrsten foto«. 11119-6 Stare kovance srebrne, različne dragocenosti, umetnine, namizno orodje, servise, starinske vrednosti, kupimo. Rudolf Zore, LJub-Hana, Gledališka ulica 12. 11179-7 Stensko preprogo prodani po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11198-6 Žaganje nudi Lavrenčič & Co.. Ljubljana, Vošnjakova 16. 11255-6 Preproga, 2x3 m, g06to ikana, zelo dobro ohranjena se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 11205-6 Rolleiflex, nov, 6x6, za 12 posnetkov, prodam. Naslov v vsph posl. Jutra. 11208-6 Trčalnico za trčenje medu na tri sate, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trčalnica«. 11213-6 Omare za obleko, postelje, železna pečica, ležalna mreža, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10993-62 Naprodaj: kompletna postelja z pernico in nočno omaro kot novo, dvojna omara z ogledalom. miza za 6 oseb, 2 stola, majhna zofa, zaboj za pepel, škaf, železna peč, gašper, 4 m cevi, kuhiniska posoda v prav dobrem stanju, drva, trboveljski premog, razna železnina, šravb štok, primež, nova obleka za snednjo postavo, siva, rjuhe, prevleke za blazine, črna suknja, razno perilo za moške, diamant za šipe rezati, šipe za vrtnarja, 4 klobuke, gumi čevlje, jopič z kožuhom. Prodajalo se bo vsak dan od 7. do 4. ure popoldne. — Streliška ul. št. 18, pritličje, levo, prva vrata. 1098 7-<6 Lepe sandale vinsko rudeče, skoraj nove, z dvojnim usnjenim podplatom št. 37, prodam. — Naslov v vseh posl. Juty. 11011-6 Škornje št. 43—44, skoraj nove, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10969-6 Otroške sandalce bele, št. 26, še dobro ohranjene, prodam za 80 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 11053-6 Otroški voziček globok, še dobro ohranjen, prodam. Cesta na Loko 17. 11054-6 Velik kovčeg oblačilni, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11055-6 Ovratnik bizam brezhiben in aktovko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11051-6 2 Pirotski preprogi po zelo nizki ceni prodam. Ogled od 12. do 14. in v nedeljo od 9- do 14. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 11043-6 Požarni aparati Komet — preostala zaloga — ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 11038-6 Novi zaboji so stalno naprodaj v glavni zalogi na Vidovdanski cesti 6. 11039-6 Blago 2a moško obleko 3-20 m, »redvojni, črni angleški amgarn, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11041-6 Preprogo sarajevski čilim 3x2 m — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11030-6 Železno blagajno stoječo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11029-6 Otroški voziček prodam. Kotnikova ul. 15-1 desno ki preseka Slomškovo ulico pri Mestni elek trarni. 11033-6 Frižider elektro-avtomatsksi za obrt (gostilne itd.), prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frižider«. 11036-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Gerbičeva 33a 11060-6 Zeiss-Trieder 8-kratna povečava, skoraj nov, prodam. Klemene — Groharjeva 21. 11059-6 um Leico, dobro ohranjeno, novejša izvedba, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutr* pod »Tehnik«. 10984-7 Staro žimo kupimo, plačamo po kva liteti od 30 do 50 lir u kg. Ponudite v trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 vliod skozi vežo. 11001-7 Boe, lisičje in dihurjeve, nove in stare, stare in nove usnja-te kovčke in aktovke, dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebelni vosek, domačo šetino, zajčje kože, tudi letne polhove kože, surove in strojene, ter vse kože od divjačine kupuje trgovina Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 299-7 Kupimo snažne sobne in kuhinjske oprave, kakor tudi posamezne komade pohištva, preproge, kavče in druge uporabne predmete. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 11005-7 SUHE GOBE po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp. 289-7 Berkel stroj za rezanje šunke, kupim. Plonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstno ohranjena«. 11257-7 Sode od belega vina ali žganja 600—700 1, kup:m ali zamenjam za sode od črnega vina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doplačilo«. 11190-7 Kupim, odnosno spre.mem v komi-sijsko prodajo umetniške predmete, pohištvo kristal, pre-proge itd. I. Oražem, umetnine in antikvitete. Pražako. va 8. 11186-7 Kupim knjižno omaro, škrinjo, nove rjuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«. 11185-7 V komisij, prodajo sprejemamo fotoaparate, umetnine, antikv:t°te. preproge, srebrnino, porcelan, steklenino itd. Parfnmerija »Venus«, palača Bata. 11114-7 Kupim gramofon, otroško harmoniko ter staro pohištvo. Pe-ternel. Kodeljevo, Cankarjeva 7. 11073-7 Sode po 600 do 700 litrov kupi Produkta, tovarna kisa, Ljubljana. 10948-7 Odpadke krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova ulica 8. 10096-7 Tenis žoge, stare, in tenis čevlje št. 45 kupim takoj. Bleiweisova cesta 17, I, desno. 11246-7 Kupim doze od Mama-mleka in steklenice vseh vrst po najboljši ceni. B. Guštin, Vodnikov trg 2. 11121-7 Betonsko železo ca 20 mm staro ali novo, kupim. Porenta. Ljubljana, Povšetova 96. 11231-7 Kupim pantograf in nanašalni aparat, me rilo 1:2880 in 1:1000 ter univerzalni teodolit. Ponudbe pod »Pantograf« na ogl. odd. Jutra. 11238-7 Otroško kolo ali tricikelj kupim. Pire, LJubljana, Medvedova 8. 11193-7 Kupim žimo žimo v starem modroen ali brez. Naslov v cvetličarni Pv. Petra ceeta 95. 11202-7 Leica fokomat ;v>večavnik. takoj kupi Studio Potrč. Šelenburgova 6. 11260-7 Lestenec iz kristal, stekla (venezi an) 6—10 žarnic, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lestenec«. 11047-7 Ljubljanski zvon kompletni, orig . vezan, prodam ali zamenjam za zbirko znamk. Ponudb- na ogl. odd. Jutra pod »Zamen^va«. 10018-8 Valvazor 4. knjigo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »II. izdaja«. 10953-8 Prodam Wells, Die Weltgischichte, 3 zvezki, za 600 lir. Mat jan, Gradišče 15. 10973-8 Radio Hornyphon, petcevni. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11197-9 nnniiiflB Kupimo motorna kolesa in avtomobile v vsakem stanju ter gume. Plačamo zelo dobro. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 11219-10 Tovorni avto nosilnost najmanj 5 ton, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avto«. 10961-10 Motodkel 200 in 500 ccm, prvovrsten in DKW avto proda 2užek. Ljubljana, Tavčarjeva 11. 11229-10 Kolesa Otroški bicikelj (mali, naproiaj za 330 lir. šu-štaršič, meh. delavnica. Blei-wefcova 13 (Ftgovec, levo dvo. rišče). 11221-11 Plačamo zelo dobro za stare biciklje. bicikelj-gu-me. motorna kolesa ter gume za motorna koli-sa. Gasogecio-Merkur, Puharjeva 6. 11220-11 Damsko in moško kolo, prodam. Mlekarna Vija-dukt, Lubljana Šmartinska cesta 24. 11177-11 Tricikelj, še nerabl en. prodam. Tovarniška izdeiava, najnovejši mo-del. Pellegrico. Kolodvorska 8. 11181-11 Moško kolo, dobro ohranjeno, se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11154-11 Moška kolesa, dobro ohraunjena, poceni prodam. Gosposvetsk« cesta 55. 11115-11 Damsko kolo, nemški fabrikat, prodam. Ogled pri tvrdki Jax, Blei-weisova (Tyrševa) 36. 11074-11 Več tricikijev nekaj rab jenih nekaj aovih. različne velikosti, zelo ugodno naprodaj, šuštaršič, meh. delavnica. Bleiweisova 13 (Fgo-vec, levo dvorišče). 11217-11 Razprodaja bicikljev nekaj damskih. nekaj moških, najboljše znamke, zeio ugodno naprodaj, šuštaršič. mehanična delavnica, Bleiw< isova 13. 11218-11 Plačamo zelo dobro za stare biciklje. bicikelj-gu-me, motorna koles* ter gume za motorna kolesa Gasogeno-Merkur Puharjeva 6. 11216-11 Kuhinjsko opremo, moderno, proda m:zar-stvo Kemjak. Tržaška c. 92. 11152-12 Jedilnico, orehovo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orehova Jedilnica«. 11156 12 Elegantno iesenovo spalnico, valovito, v najsolidnejši izdelavi, proda Krže, mizarstvo. Vrhnika. — Ogleda se v skladišču Ljubljana, Ble!weisova 47. pokg kftvaTie Mnjcpn 11090-12 Samska soba: omara, otomana, 4 stoli, miza, trd les. stari slog, se proda. Ogled od 10 do 16. Naslov v ogl. odd Jutra. 11128-12 Moški suknjič, I Pisarnarskladišče j predvojno biago ir proda v po možnosti skupaj ali eno KriževniŠki 4-1. 11115-18 Prodam: nove kapne in rjuhe, fino damsko fres volneno blago za obleko, moško belo obleko. posteljo z modrocem, dobro ohranjene ženske čevlje št. 38 in 40 semiš. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11086-13 Naprodaj: moška črna obleka, dam-ski zimski plašč (črn), poletni damski novi čevlji št. 37 (model). Ogled ob delavnikih od 14 do 17. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11064-13 Blago za moško obleko prodam. Capuder, Verovškova 22. 11076-13 Lepa moška obleka z žakejem, predvojno blago, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11244-13 Moško obleko za srednjo postavo prodam za 600 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11169-13 Rolleiflex in beli ko6tum. volneni, se proda. Gosposka 3/III, Doktorič. 11232-13 Krznen plašč (črn), skoraj nov, za visoko, šibko postavo z mufom in kučmo, prodam. Ogled od 4. do 5. pop Naslov v vseh posl Jutra 11254-13 Moška obleka, dobro ohranjena, se proda. Igriška ulica 14 (pri kmjaču). 11203-13 Prodam obleko popoldansko, drobno vzor-často iz čiste svile za 500 lir. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v vseh posl. JuHra. 11012-13 2 moški obleki 2 para čevljev št. 43, prodam in sprejmem sostanovalca. šuštar. Hrenova 17. Ogled od 10. do 11. ure. 11007-13 Več kosov moške obleke, dobro ohranjene, prodam. Poljanska c. 17. Vinotoč. 1008-13 Prodam obleko za motorista. Jegličeva 10. Markovčič. 11035-13 Kupim astrahanski plašč ali plašč od astrahanske nožice (Kla-uen). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen«. 10717-13 Prehrana Jedilnico staronemški slog, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Skrabčeva 4. 10982-12 Kauče, fotele, otomane. ima stalno na zalogi. Cena nizka. Hab-jan. Igriška 10. 11225-12 Spalnico, lepo. moderno, šperano. prodam. Naslov v vseh posl. Ju. tra. 11252-12 Kuhinjske opreme najugodneje kupite pr: mizarstvu Pofočnk. Gnidovčeva 5, Sv. Križ. pr šoli. 11209-12 Kupim dobro ohranjeno trodelno omaro, mizico in dva stolčka, event. kompletno samsko sobo s kaučem. novo sv'lo za "doji. Ponudbo m> ogl odd. .Tntra pod »Mndprno«. 11275 12 Kompletno posteljo in nočno omarico, prodam ali zamenjam za živila. — m za vrednost do T,ir 200.000. Ponudbe ns ocrl. odd. Jutra pod Važni podatki«. 11196-20 Stavbno parcelo do 8".000 lir. kupim. Na«Iov v vseh posl Jutra. 11189-20 Hišo z vrtom do poo.ofln lir za B^žitrradom in Šiška, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »H:5a«. 11204-20 Komfortno vilo z vrtom event. tudi stanovanjsko hišo s sodobnimi stanovanji, kupim. Ponudbe « točnim opisom, navedbo le-gem centru, iščt gospod ».i pisarno. Ponudbe z opisom -t -ge nn ogl. odd. Jutra p »Prit!ič:e«. 1121:-?"« Prazno sobo (garsonjero) išče mirna gospodična - uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jufa pod »Prazna soba«. 1104S-23a Opremljeno sobo po možnosti s posebr-im vhodom, najraje za Bežigradom ali neposredni okolici. iščem. Ponudbe na •t' i Jutra pod »Be-žierad«. 11040-23.1 I št'p m sobicr- s prostim vjioJ~m. Po-.ud-be na ogl. odd. Jutri -od ^Prijazen gospod«. 11031 ?3a Sobo za 1 osebo in proktom < hodom išče inštruktor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Inštruktor«. 11032-23» Pisalni stroj, skoraj pofjolnoma nov, vendar te iz starega materiala, prodam. Gerovac, Kolodvorska 8. 11180-59 I Pletilni stroj št. 8, prodam. Petkovškova ulica 24, Vrhnika. 11009-29 O X ® S O •?-> t- 3 j) m & m 3 ■3 ® M n 5 c ~ £ H 2 * g t sj § o " * ~ BS g S - 2 ® a-a 5 ® S d p. m p E -3 _ XB H s SJ Čevljarski stroj cilinder. Singer in tri poltonske harmonike prodam Božna ulica 37. 11144 29 Elektromotor, dobro ohranjen, 220-380 V, 3 KS ali več, kupim. Ivan Šiška, Ljubljana, Puccinijeva 4. 11088-29 Stražnico, rabljeno, 1.75 m stružne dolžine, z vgrajenim motorjem, prodam. Zaloška cesta 30. 11100-29 Več komadov stružnic, šepmg strojev, najmodernejših iz Milana za takojšnjo dobavo pri Ileršič — Ljubljana. Rimska 13. 10701-29 Gradbene stroje mešalice drobilice, dvigala. — Loro & Parišini. Milano. — Dobavlja takoj reprezen-tant: Gustav Levičar. Medvedova 14 2431-29 Izgubljeno Glasbila Elektr. gramofon Kavškova 11178-26 naprodaj. Mihe.ii. 18. Šolska vijolina, izborne izdelave »in glasu z lokom in škatle se ugodno proda. Naslov v vseh pos! Jutra. 11187-26 Kožico čiste pasme, tri mesece staro, prodam. Maistrova 14. 11127-27 14 piščancev, tri tedne stare, in koklo prodam. Ulica na grad 11. 11085-27 Amethyst se je izgubil iz zapestnice. Najditeli dobi polno vrednost za vrn '-v kamna v pisarno šumi. Gradišč« 9/1. 11142-28 Moško svileno ruto, zeleno - b^Jo, pikčasto, sem izgubila pred tremi tedni. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, naj jo odda proti dobri nagradi v pisarni Stepič, Tržna ulica 6. 11153-28 Klavir, harmonika z 96 basi in 2 registra, popolnoma nova, ugodno naprodaj. Naslov v ogloda. Jutra. 11161-26 Gramofon, salonski, amerikanski, v ze lo dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11078-26 Kupim cfitre dobro ohranjene. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10945-26 Kupim pianino dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pianino«. 10986-26 Šivalni stroj Pfaff, pogrezljiv, prodam. Reslje va 30, podpritličje. 11103-29 Vrtalni stroj do ls mm, najmodernejše konstrukcije, z vdelanim elektromotorjem, tovarniško nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pr vovrsten izdelek«. 11070-29 Šivalni stroj, pogrezljiv z okrogli® čol-ničkom. boljša znamka, se proda. Verstovšek, Trnovo, Mandelčeva 1, II. 11072-29 Pisalni stroj, brezhiben, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posrednika 18.156«. 11075-29 Šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. od. Jutra. 10912-29 Kosilni stroj 3 rezervnim rezilom, v dobrem stanja, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmetovalec«. 10985-29 Šivalne stroje stalno kupuje trgovina »Ogled«. Mestni trg 3, vbod skozi vežo. 11004-29 Šivalni stroj pogrezljiv, šiva naprej 5n nataj, izvrstno ohranjen kot nov. prvovrstne znamke, prodam. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 11002-29 Krožno žago (cirkularko), prevozno, za žaganje drv, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žaga«. 11224-29 Šivalni stroj, dobro ohranjen. prodam. Jezeršek, Smartinska 21. 11120-29 Kupim lokomobilo 60 do 80HP. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11237-29 Pisalni stroj >Rem;ngton«, No. 7, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11253-29 Šivalni stroji: Singer. Pfaff, Gritzner. Diir-kopp. Adler. Necchi. pogrezljiv:, ugodno naprrvlaj pri »Triglav«. Resljeva 16. 11207-59 Dva motorja, 125 in 350 ccm najboljše znamke, v odličnem stanju, poceni naprodej. — šuštaršič, mehnnifna delavnica, Blei-Tveisova 13. 111215-29 Šivalni stroj Singer, maio rabljen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11266-29 Šivalni stroj Singer, pogrezljiv, prodam. Dolenjska 19-1. 11000-29 Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, dobro ohranjen — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober stroj«. 11016-29 Gospodična, ki je v soboto zjutraj oglasnem oddelku »Jutra« dvignila ovoj ček. se naproša, da ga takoj istotam vrne, ker je dobro znjna. 11102-28 Naočnike sem izgubil v bližini Stadiona. Vrniti jih proti nagradi v trgovini Ilovar, Ci-ril-Metodova 92. 11105-28 Usnjeno rokavico, svetlorjavo, levo, sem iz gubila. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra. 11068-28 Dežna pelerina, temnomodra, se je izgubila v tramvaju. Najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 11168-28 SUHE GGBET A 'M -;:XS La voce smgm Premiato alla XI Mostra Cinematogra-fica di Venezia — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Regia di EDMUND HEMBERGER Rezija: Produz one - Produkcija: Gotthard Film Esclusivita - Izposoje vanje: Lux-Fllm ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina in brata FRANCITA k večnemu počitku, mu poklonili cvetja in nas tolažili v žalosti, izrekamo prisrčno zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. šef-primariju dr. Jenku za požrtvovalnost in trud, da bi nam ohranil pokojnika, g. referentu zdravstvenega odseka Visokega komisarijata, g. predsedniku in tajniku sindikata lekarnarjev. V Ljubljani, dne 3. julija 1943. Žalujoča rodbina Mr. ph. CIRILA GARTUSA Opozarjam pred nakupom 4 kolesnih gumi plaščev in 4 zračnic. — Kdor mi javi naslov dobi lepo nagrado. Dlica 3. maja 1, pri hišniku. 11214-31 Konzervirajte sadje in zelenjavo 8 praškom »Sadili«. Drogerija KANC, Židovska idica 1. 10546-34 ZAHVALA Za vse izraze sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega brata, strica, nečaka, gospoda Težkega srca naznanjamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod FRANC BOLANC nameščenec T. P. D. v Hrastniku Pokojnika bomo ohranili v lepem in častnem spominu. Eichtal, Ljubljana, dne 3. julija 1943 ŽALUJOČI OSTALI novinarja se vsem Iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, šef-zdravnikoma gg. dr. Neubauerju in dr. Breclju za njuno požrtvovalno skrb za časa bolezni, gg. pevcem, ki so se z ganljivim petjem poslovili od pokojnika, stanovskim tovarišem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v torek 6. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Ljubljana, 3. julija 1943. Žalujoči ostali EMIUO SALGARI E KRALJICA KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN »Pustite jih!« jim je zaklical gusar, ali prepozno. Namesto da bi se ustavili, so besno zdrevili za be-žečimi in na vse grlo kričali: »Po njih! Po njih!« Tedajci je prihitelo iz druge ulice novo krdelo. Ko so vojaki zagledali kapitana brez spremstva, so od veselja kar zatulili: »Vdajte se, če.ne, ste izgubljeni!« Ventimiljski se je ozrl. Bil je sam. Postavil se je s hrbtom na zid, da ga ne bi obkolili, izdrl enega izmed samokresov, ki ju je nosil za pasom, in glasno kriknil: »Flibustirji, k meni!« Toda glas mu je zajeknil v poku strela. Eden izmed petorice napadalcev je bil opalil po njem. Svinčenka je tik ob plemičevi glavi udarila v zid. Zdaj je gusar sprožil svojo pištolo. Eden izmed strelcev se je brez glasu sesedel. Ventimiljski je hotel znova ustreliti, pa se smodnik ni vžgal. »Vdajte se!« so rjoveli Španci. Namesto odgovora se je plemič po bliskovo vrgel nanje in udaril z mečem na desno in levo. Drugi mušketir je padel, toda ostali niso odnehali. Zasto-pili so mu pot. »Flibustirji!« je spet zavpil kapitan. Tedajci so se tudi s tiste strani začuli streli. Očitno so bili njegovi ljudje na koncu ulice zapleteni v hud boj, kajti slišal je krike, preklinjanje in žvenket mečev. Da ga ne bi obkolili, se je korak za korakom umikal. Zid mu je varoval hrbet. Španci so se z meči zaganjali proti njemu, toda on je hrabro odbijal vse sunke. Kazno je bilo, da ga hočejo potolči, preden mu pride pomoč. V tem je pri umikanju s komolcem zadel ob trd, železen predmet, ki je štrlel iz stene. Iztegnil je levico in utipal za seboj ključavnico hišnih vrat. Tisti mah je nekdo strahoma zavpil pri oknu nad njegovo glavo: »Kolima! Semkaj! Ubili ga bodo!« Bila je Indijanka Jara. Ti glasovi so mu prižgali v duši iskrico upanja. Nejasno je zaslutil, da mu hoče dekle pomagati. Že sta mu bila dva sovražna meča predrla obleko, ne da bi ga ranila. Tedajci pa je dobil s strani sunek v okolico srca. »Pes!« je kriknil in odskočil na levo. Zadel je nasprotnika v grlo. A že se je moral znova braniti. Umaknil se je in zamolklo jeknil od bolečine. »Po njem je!« je vzkliknil neki vojak. »Ne še!« je škrtnil gusar, zatajil bolečino in v divji besnosti s poslednjo močjo še enkrat planil proti napadalcem. Z dvema silovitima sunkoma je podrl najprej enega, nato drugega, a hkratu je začutil, da mu pojemajo moči. Krvava mrena mu je zastrla vid. »Carr~aux ... Stiller ... pomagajta!« je zaklical z ugašajočim glasom. Roka, ki jo je pritisnil na prsi, je bila vsa krvava. Naslonil se je na vrata... Zvrtilo se mu je. V ušesih mu je šumelo ... »Carmaux!« je za jecljal še enkrat. Le nerazločno, kakor iz velike daljave, je slišal bližanje naglih korakov ... Potem se mu je zdelo, da nekdo govori. Vrata za njim so se odprla. Pred seboj je zagledal temno postavo, in bilo mu je, kakor da ga nekdo prestreza v naročje. Nato mu je zavest ugasnila ... Ko se je spet ovedel, ni bil več na ulici, kjer je prej divjal krvavi boj, ampak je ležal na zložni postelji z belimi blazinami. Ljubek obrazek se je sklanjal čezenj in skrbljivo stregel na njegove dihe. Takoj ga je spoznal. Bila je Jara. Mlada Indijanka je vstala. »Kdo me je spravil v to sobo?« je vprašal s slabotnim glasom. »Kje so moji ljudje?« »Ne smete se premikati, gospod! Vaši ljudje so tu!« »Kaj se je zgodilo?« »Španci so obkolili hišo!« je obotavljaje se rekla Jara. Gusar je hotel poskočiti, a skeleča bolečina mu ni dala. Šele zdaj je opazil, da so mu prsi obvezane s platnenimi rutami. Roke je imel vse krvave. »Ranjen sem!« je vzdihnil. »Ne morem se bra- niti! Morda je tudi moja ladja v nevarnosti. Dete, povej mi, kaj se je zgodilo?« »Kolima, naš črnec, vas je odnesel semkaj, ko ste omedleli,« je odgovorila. »In kdo mi je obvezal rano?« »Eden vaših ljudi mi je pomagal!« »Ali so se rešili?« »Da, gospod. Eden je bil ranjen. Tudi vaš črnec je krvavel iz komolca. Zdaj pazi na skrivni hodnik. Belca stražita pri stopnicah!« »Je mnogo vojakov v bližini?« »Ne vem, koliko jih je, gospod! Kolima je pobegnil. Jaz se nisem še niti za hip ganila od vaše postelje!« »Hvala ti za usmiljenje in postrežbo, dobro dekle! Črni gusar ti tega ne bo pozabil!« »V zahvalo mi obljubite, da boste maščevali vse, kar sem pretrpela! Uboga sužnja sem, in moje življenje je uničeno. Osvetite me!« Oči so se ji zableščale s čudnim žarom. »Razloži mi... kaj hočeš s tem povedati?« je zavzeto vprašal. Ta mah je počil zunaj strel iz puške, in takoj nato je zagrmel Carmauxov glas: »Pazite se! Za vrati leži bomba!« Črni gusar se je hotel spet dvigniti, da bi zgrabil za meč, ki je stal zraven njega, a Jara fa je udr-žala. »Ostanite!« je vzkliknila, »če ne, vas ubijejo!« »Pusti me!« JJrejoje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Ysi Y Ljubljani