Katoličk rerkieii U*t. J)o 4. V četertik 22. prosenca 1H52. dražji rosa. Dražji rose ni ua cveti, Kakur ho solze pokore; Kosa ta zlato premore. za vee jo hoče vzeti. Potok solz očem izvira, V kelih žalosti se staka; Več velja ko biser vsaka, Angel božji v kup jih zbira. II. Razpis (encjclica) našiga presvetiga Očeta Pija MUL. i konec, i „Kcr vsak, kdor prosi, .sprosi, kdor iše, najde, in kdor terka, sc mu ho odperlo." ( Mat. 7, H.j Naj pred se Gospodu usmiljenja z ncumerljivo hvalo zahvalimo in na vso moč njegovo sveto Ime častimo, ker se jc ponižal v množili deželah katoliškima sveta čuda svojiga usmiljenja skazovati. Po tem nikar ne jenjajmo, v enim duhu, z enako zvestobo v veri, terdnostjo v upanju in gorečnostjo v ljubezni navdihnjeni, neprenehama Hoga ponižno iu perserčno prositi, in živo moliti, de svojo sveto t'erkev iz vsih nadlog reši, jo med vsinii narodi in po vsih krajih sveta dan na dan razširja, zmno-žuje in zviksuje, dc svet vsih zmot očišuje, vse ljudi k spoznanju resnice in na pot zveličanja v svoji neskončni dobroti pelje, de naj šibo svoje jeze, ki jo za svoje grehe zaslužimo, milostljivo od nas odverne, de morju in vetrovam za pove in pokoj napravi, in vsim tolikanj močno zaželjeni mir dodeli, de naj svoje ljudstvo reši iu svojo delišino blagoslovi, ter jo k temu, kar je nebeškiga, obrača in pelje, lic pa Hog svoje uho našim prošnjam toliko prej nakloni in naše želje nja usliši, povzdignimo svoje oči in roke k sveti Hozji porodnici, k neomadežani llcvici Marii, ktere prošnja je pri Hogu naj hližniši, naj krepkejši, k nji, ki je tudi naša preljube«njiva mati, naše preveliko zaupanje — še več, kije ves vzrok našiga upanja, ki sprosi, kar koli prosi, in nc more nikoli prositi, dc bi ne bila uslišana. Po tem išimo tudi prosin j poglavarja apostelnov, kterimu je Kristus sani nebeškiga kraljestva ključe zročil, in ga je postavil skalo svoji cerkvi, ktere peklenske vrata ne bodo nikoli premagale; in pa tudi svetiga Pavla, njegov iga tovarša, in tudi prosinj posebniga pomočnika vsac iga mesta in sleherne dežele, in vsih nebeških trum, po kterih nardobrotljivši Gospod preobilne darove svoje milosti v prepolni meri deli. Tečaj F. Torej, častiti bratje, ko v tem Našim visokim mestu očitne molitve ukažemo, povabimo s tem pismani Vas same iu Vaši skerbi poddane ljudstva k občini naših prošinj, in Vašo veliko bo-goljubnost in pobožnost z vso tehtnostjo pokličemo, de tudi Vi po svojih obkrajnah očitne molitve v sprošnjo božje dobrote napraviti blagovolite. Iu de bodo verni s toliko veči priserčnoMjo ud Vas odločene pobožnosti opravljali, smo sklenili, nebeške zaklade svete cerkve v podobo svetiga leta vnovič odpreti, kakor bote iz Našiga druziga tukaj pri-ioženiga pisanja na tanko vidili. Povzdignemo se k zanesljivimi! zaupanju, častiti bratje, de bodo angeli miru, ki zlate torila iu zlato kadilnico v svojih rokah nosijo. Naše in cele svete cerkve ponižne molitve na zlatim alta r j u Itugu darovali, in jih bo (In z milostljivim obličjem sprejel, de bo Naše, Vaše in vsih vernih vošila v neskončni dobroti poslušal: naj On lernotc vsili zmot razpodi, viharje vsiga zlega razkropi, ter keršan-stvu iu občanstvu svojo pomožno roko pomoli iu naredi, dc bo v vsih ljudeh ena in ravno tista zvestoba v mislili, ena in ravno tista pobožnost v dja-njili, ena in ravno tista ljubezin do vere, čednosti, resnice in pravice, eno in ravno tisto prizadevanje za mir, ena in ravno tista vez ljubezni, de sc tako kraljestvo Njcgoviga edinorojeniga Sina našiga Gospoda Jezusa Kristusa po vesoljnim svetu dan na dan razširja, iiterjuje in povišuje. Poslednjič prejmite v zastavo vsili nebeških darov in v spričevanje Naše nar gorecniši ljubezni do Vas apostolski blagoslov (žegen), kteriga Vam, častiti bratje, in vsim duhovnam in vsim vernim svetnim, ki so Vaši čujočnosti zaupani, iz narzno-tranjšiga čutila svojiga serca ljubeznjivo podelimo. Oano v Rimu pri s. Petru listopada 1N51, v šestini letu Našiga papeštva. Plftiito mlftionarja g»*p. Dr. Ignacja Hiiolilelicrja. i Dalje in konec.» rS tem so se vsaki dan po sveti maši. ki smo jo ali per nunah dobriga Pastirja ali pa v eni frančiška-narskih cerkev brali, vse roke zlo potile. Z delam smo pa mogli prenehati zavoljo dogodbe, ki je ves trud za rešenje našiga blaga tirjala. Nil se je namreč nenavadno narašal in čedalje bolj čez egiptovsko dolino razširjal, tako de je veliko škode storil, in de ho bili pre-bivavci vkup padajočih vasi primorani, berzo rešiti se. Med Bulat-am in Kairarn se je veliko jezero napravilo iu tudi v naš dvor iu v naš vert je začela voda teči. Ile so se skrinje v hramih višji postavile, jc bilo treba velikih brunov preskerbeti. Vunder nam je pa ta previdnost le malo časa v prid bila, ker se je voda v dvoru kmulo čez kolena narasla, skoz vrata In tla v hrame peršla in že ene skrinje dosegla. Skerbeti smo tedaj mogli, de so se te v varin kraj spravile; in nismo miru imeli, dokler niso bile v-e v srednji prostor našiga stanovanja spravljene. Med tem se je pa voda v dvoru vedno narušala, in tako smo bili permorani zvezo z zunajnostjo zagotoviti. Naredili smo iz brunov iu iztaknjeuih dur niu-t. V takim stanu smo mogli več dni biti iu popravljan:« in prekladanje skrinj nam je v tako majhnim pro-Hturu veliko trudapolniga dela perzadjalo. Veliko orodja, ki »im ga na Dunaju dobil, nam je posebno prav peršlo m več mojih tovaršev je per tem delu sosehno spretnost razodevalo. Urez tega težavniga dela bi biia naša roba silno škodo terpela. V li težavi me je pa nar bolj tolažilo, ker se zavoljo truda, ki je sleherniga zadel, nihče n i pertozeval. Zahvalil sim Boga zanje, ker so mi priliko dali prepričati se, de mojih tovaršev opovere ne bodo tako lahko ostrašile, temuc jih še le z večini pogumaiii iu terdnejšim zaupanjem navdajale." „l>o i:i. listopada smo rtči za potovanje že tako pospravili, de so se ta dan šlirje mojih tovaršev na najeti ludii. ki je bila z večini delam naše robe otovorjena, proti Asuanskiniu peljali zamogli. Med tem je bila tudi naš* kupljena ladija z vsim. kar je za tako daljno po-po*vanje potrebno, skorej popolno previdena. Drugi dan je p- tnajst močnih vodarjev na njo peršlo, ki so se nam v službo ponudili." „|.V listopada je bila ladija blagoslovljena. Per tej slovesnosti so se znajdli: ko namestnik avstrianskiga kon/ulata gospod llratič s pervim tolmačem vred. nune dobriga Pastirja in vsi moji še ostali tovarši. I.adija ima tri slanice: njih zadnja je prav perpravna za hišno kapelico. Ker smo sklenili za srci no napredovanje našiga misiona in za blagor vsih njegovih podpornikov tudi med popotvanjcin Bogu nar svelejšl daritev darovati, s 01 to slanico v kapelo prenaredili ukazal. Slovesno blairoslovljfnje je lo silno povzdignilo in med igranjem s li-harmoniko. kije petje r.\ve maris stellau vodila, vsih pričujočih pobožnost povikšalo. Po blagoslov Ijeiiju je gospod Bratic, koiizulaški o-kerbnik, avstrianske bandera razvil. Med njimi se vije misionsko bandero, na kterim ic ko p »doba Mariine družbe in ko spomin ljube zaji vi ga sprejetja, ki ga je na^ mladi mision na Av-striamkim dobil, ua dnu avstrianskih barv modra zvezda v srednjim belim polja. Ako llog našimu trudu v vročih deželah srednje Afrike blagoslov podeli, naj to znamnje poznimu vnuku neznahor.nih zumoreov ozna-nujf. de se je v daljnih večernih krajih avstriamki velikodušni cesar z vernimi podložnimi vred nadlog njih »prednikov usmilil in može, ki jih je poglavar svete cerkve v te puste kraje ko svctilnice vere in upanja poslal, s kersansko ljubeznijo varoval in podpiral." ,.Ko je bila ladija blagoslovljena, smo jo začeli nakladati. Ob enim sim tudi. kolikor je bilo mogote, se ene opravila dokončal. sim se poslovil in mi je bilo še dano nekiga tovarša iz Av»iriaii»kiga razveseliti se. ki je ravno na parohro Iu v Ka ro peršel u listopada popoldan je bilo vse perpravljeno. Okoli pet.h je začel i.am v srečo sever vleii, in nato siin brc/, odloga s trobento znaimije odplavljenja dati ukazal. Vsi gledavci so bili vidno polni perčakovanja, ko je ladija od brega plavala. Jadra so se vile in bandera so se kviško vzdigovale. ladija sc jc proti sredi zasukala in med igranjem s li "harmoniko je iz ust mojih tovaršev Avc maris stella donela; petju v čast pre-čiaie device je sledila avstriun*ka pesem, ki sc je pač pervikrat s teh bregov plujiga sveta razlegala Potasu se je ladija posredi reke Nila pomikala, ko so na bregu znanci sto iu sto blagrov z rutami mahaje za nami po-šiljali. V tem slovesnim času se je moj duh vsih keršanskih duš spomnil, ki so si med mojim prebivanjem na Dunaju in med mojim popotvanjem v Rim perzade-vale, z milimi darovi napravo te vožnje in oživljenje in uterjenje našiga revniga misiona podpirati. Neskončno dobrotljivi Bog njim vsim te dobrote povem!!" „Z veseljem bodo udje velikiga odbora zaslišali , do je Gospod svete cerkve goreče vdeleženjo napredvanja našiga misiona tudi zunaj avstrianskiga ccsarstva v mnogih vernih sercih vžgal. Med kratkim prebivanjem v Rimu sim od žalostne osode revnih zamorskih dekličev govoril, ki jih ko sužnje v Hartum perženo. Moje popisovanje je posebno nune sv. Jezu-soviga Serca ginilu, ki v Rimu dve odrejivnici vodijo. Obljubile so to reč svoji veliki sprednici naznaniti. Ker pa ona na Francoskim prebiva, nisim mogel pred svojim odhodam njeniga sklepa zaslišati. Šele pred malo dnevi mi je pismo iz Rima naznanilo, de je velika sprednica z velikim veseljem redu pervolila, našiga misiona vde-leziti se. in je v to samostan alla Triiiitu dei moliti odločila ter njegovi gospe materi zapovedala, dekleta, ki imajo voljo temu visokimu poklicu vdati se in vsilit težavam podvreči, vanj sprejemati, in de je veliko on-dotnih nun že poleti 1852 v llartum iti namenjenih. Ker je pa mision pod posebnim varstvam avstrianskiga cetfuistva iu ker sprednica imenovaniga samostana upa, dc bi so tudi ktere avstrianske hčere temu poklicu vdati utegnile, me je pismeno naprosila, dalje naznaniti, de naj bi se tuke v Rimu oglasile za ta-mošnjo perpravljunje k temu imenitnimu poklica. Prosim tedaj, de naj odbor to podpira. Ali bo sicer nunam, ki se že prihodnje poletje v Hartum podati žele, to tudi mogoče, se bo med drugim tudi iz nabrane milošine vidilo, ki se po avstrianskih škofijah misiona v prid pobirati ima. Opomniti moram šc, de sim mogel za mision veliko nakupiti, kar siin Ic sam vravnati zamogel; de je število mojih tovaršev za misionske potrebe premajhno, za moj denar pa še preveliko. Meni v roko dani darovi bodo sicer stroške našiga popotva-nja poplačali; pn imam tudi v Hartumu misionsko poslopje po primeri sabo v/.ctiga omlja in po misionskih potrebah precej po našim prihodu napraviti, in morum tedej ostale denarje v to oberniti. l'streglo bi so mi torej, ko bi mi odbor naznaniti blagovolil, po kteri meri de naj mnogotere misionske potrebe vravnam.u Nadjamo se, de bo to prosto, pa mikavno pismo vse časti vreduiga gospod apostoljskiga namestnika za srednjo Afriko veliko sere nagnilo Mariini družbi per-stopiti in tako pripomoči, de se to lepo delo keršanske ljubezni uterdi in pod blugoslovum in varstvam a«mi-Ijcuiga nebeškiga Očetu v srečo in zveličanje po Jezusu odrešenih zamoreov napredva. ; Postave iflttriliic druvJie ▼ prid katoliškima iiilslona v srednji Afriki. I. Mariilia družba se jc pod varstvo prečiste device Marije podala in obhaja svoj god vsuko leto 8. kimovca ali o Malim šmarnu. •». Namen te družbe je, katoliškimu misionu v srednji Afriki pomagati, verne tudi naših krajev razširjanja keršanske vere v teh deželah vdeležiti, sužnje rešiti iu keršamko odrediti. :i. Družbine opravila opravjla brez plačila no Du-noju veliki odbor pod varstvam prečastltiga kardnala knezu Švarcenberga, Praskiga velikiga škofa. 4. Z molitevjo in milošino se bo družbin namen dosegov al. 5. Sleherni ud se zaveže, vsaki dan en Očenaš in eno Češenasimorijo s perstavkam: „0 Marija, nebeška kraljica! prosi za nesrečne zamorce, de bodo z nami vred deležni obljub Kristusovih" moliti in vsako leto en goldinar v srebru ali vsaki mesec 5 krajcarjev milošine dati, ki jo v to postavljeni družbini udje pobirajo in svojimu gospod fajmoštru zročujejo. 0. Vsaki gospod fajmošter pošlje tako nabrano milošino gospod dekanu in ta svojimu prečastitimu gospod škofu vsaj vsake kvatre in po tem se proti pre-jemnim listam velikimu odboru odda, in ob enim izkaže, koliko inibišine je vsaka fara posebej dala. 7. Vse dohodke in stroške veliki odbor v dnevnik vpisuje, kteri se vsako četert leta z vsimi dokladami vred prečastitimu gospod varhu pošlje. Denarji se v denarnici pod trojno ključavnico hranijo, in ključe imajo trijo udje velikiga odbora. 8. Veliki odbor naznanuje v narodnih jezikih av-strianskiga cesarstva, koliko milošine se je čez leto dobilo, v kaj se jo obernila, in kaj so jo v misionu o pravilo. ti. Nabrana milušina se bo v hrano misionarjev, v podporo misiona in šole v llartumu, v 7. uče vanje zamorskih sodela\cov, v rešenjc iu keršansko odrejo zamorskih sužnjev iu v vtemeljenjo iu napravo novih mi-sionov obernila. 10. Odpustki za ude se bodo ob svojim času naznanili. ^ablrki za AfrikaiiMki misioii. Veliki odbor jo v ii. listu časnika „Oesterreiehi-scher Volksfrcuud" naznanil, de je Martini družbi do noviga leta 7000 gold. poslanih bilo, (lt>08 gold. iz Ljubljanske škofije, ki so bili to dni na Duuaj poslani, temu znesku nI perštetih), iu perstavil, de uaj se denarji In dopisi v zadevah Afrikauskiga misiona prihodnjič v pisarnico družbe plemenitih gospa pošiljajo ( kanzloi der Ciesellschaft der udeligen Dumcn. Bitrgoispital, 13. Hof, 8. Stiege, Nr. 131.) Ob enim so vsi udje, kteri imajo zapisnike v rokah, poprošeni, nabrane denarje in za-pisnike do konca svečana (družbino leto terpi od 1. sušca do 38. svečana) imenovani pisarnici poslati, ktera jim bo novih zapisnikov, za zročene denarje plačilni list in za vse vpisane ude podobe Mariine družbe (brez plačila) dala. ttolftka i»o*ku*Hjat pri Materi M o »J i na H* n« Stujarukliii« (Konec, i Le še vas, tovarši iu tovaršiee, ki steze bolj odraseni, in bote zdaj vsakdanjo šolo zapustili, imam še nekaj prositi. O prosim vas, tovarši moji, de nikoli no pozabite naukov, ktere ste v šoli prcjemuli. Živite po zgledu sv. Alojzja, kakor ste ua njegov god in praznik slišali, iu obljubite mu, de bote radi molili, čisto živeli, priduo delali, staršo in učeniko vselej ubegali. In ve, ljube tovaršiee! nikdur ne zgubito nar drajšiga venca svete nedolžnosti, ki je več vreden, kakor polne skrinje zlata in srebro, iu enkrat zgubljeniga celi svet več nazaj ne da; nikar no opustite molitve, h kteri so nas duhovni učenik toliko ljubeznjivo opominjali, posnemajte vselej svojo priserčno mater Marijo Divico iu perporo-čujte so ji! Vsi pa, tovarši in tovaršiee moje, vročimo svojo življenje ljubeznjivimu llogu, svojimu priserčnimu že-uinu iu Zvcličarju Jezusu Kristusu in njegovi, pa tudi naši materi Marii Dlviei — in gotovo bomo časno in večno srečui. — Kakor je pa le-ta govorica, ktera je tudi govornico močno ginila, nam vsim globoko v serce segla,— so se tihe solze v glasen jok spremenile, kadar sta o-venčana Marija Kovač in Jaka Ocvirk serčno ljubljeni-mu g. katehetu H. K., kteri bo v kratkim v novo službo v B. prestavljen in od svojih ljubih K.— učeneov slovo vzel, cvetličen zvezik in sledeče slovo pisano podavši govoriti začela : Vse minljivo je na svetu. Vse le kratik čas terpi. Rožica v naj lepšim cvetu Zvene in se obleti; Ura uro nasleduje. Dosti britkiga rodi; Krasno lice obleduje, V solzah se oko topi. Koljkokrat smo mi veseli, Vsi veseli v šolo šli, Tukaj lepe pesme peli, Včili so lepih reči! Danes pa, ko v groba noči, Tiho glas veselja spi, Toljko, da serce ne poči, Nas slovesa rana skli. rčenik! oh častivredni, »Serčno ljubljeni gospod! Če so naš prijatel vedni, Naj nc hodijo od tod! Naj Jih mila prošnja gane Zvestih Kalobskih ovčic; Oh ne vejo, kakšno rane Tlijo v sercu sirotic! Alj zastonj oči solzijo, llitro, hitro teče čas; Druge ovce Jih želijo, K njim J.h kliče božji glas. Tako Jezus z Njimi hodi In Maria spremlja naj. Desni angel varh Jih vodi, l*j cvetlicah v sveti raj ! Kaj pa bomo Jim podali Na oltar hvaležnosti ' Lepih rožic bi nabrali,— Alj mili cvet se obleti. Serčno - ljubi! kar imamo. Do pokopa Njim zvesti. Zvesto serce Jim podamo V večni, večni ljubavi! Slednič Jih še serčno prosmo: Naj nas nc pozabijo! Lchko, lehko pot Jim vošmo. Kamor llog Jih peljal bo. Ljubi Jezus! ti pa vslišj Naše prošnje mili glas; * Ti vse skupej v svoji hiš Kukrat zopet združi nas! Vsi smo bili ginjeni, zdihovaje so otročiči vpili. Preljubi gospod katehet! nikar uaj nas vender sirotic ne zapustijo! pa tuli g. 11. K. je jok silil, in komaj jo zamogcl nektere opomine otrokam govoriti iu jih božji volji zročiti. Nepozabljiv ho ta dan v K. fari, pa tudi spod-budljiv za šolo; na glas smo slišali starše reči: Ne bomo branili ne svojim otrokam v šolo hoditi; glejte tako majhni, iu že toliko znajo, in tako lepo pridigvaio! — J. V. Pojili iu stori tmli ti tako! V gostivnici nekiga imenitn;ga mesta je bilo ravno obedovanje. Okoli mize je veliko gostov iz mnogoterih stanov sedelo; med njimi je bilo nar več vojaških častnikov. Vsi so bili prav dobre volje. Kar mlad mož perstopi; bil je velike in močne postave; njegova obleka jc bila. čo ravno ne bogata, vunder čedna; viditi je bilo, kakor do bi bil grajšinjak kje hlizo mesta. Ptujic se vstopi, so pokriža, moli ter se k mizi usede. Vso oči so uunj oberujeno. Kni se čudijo, eni si imajo kaj povedati, njih nor več pu se mu posmehuje in se na zadnje na vse gcrlo začno krohotati. Ptujic juhe vzame ter se mirno ozira. Potem vpraša: ,,Gospodje! čimu se pa smejale; sim vas morebiti jest tuko razveselil?" Nek mlad častnik odgovori: „Kdo bi so neki nc sme- jal, kose tako počite? ,To tedaj je vam smeli zbu- dilo?" odgovori ptujic. ,,Lahko je, s šiirdcsetimi vred smejati sc; pa z a sram o vanju in zasmehovanju cel c d ruši u o v kljub to storiti, kar dolžnost i u vest zapoveduje, premore le, kdor j c mož Katoličan sim, se svojo vero ne sramujem, iu hvalim IjubigaBoga za duri, ki uaui jih dobrotno deli Njegov® roka.u Vse obmolkne, častnik nekako zmenim svoje tovarne pogleduje; ptujic pa govor precej drugum ober-ne. in gosti so se kmalo prepričali, de je juk katoličan sostbne dobro omikan. in ve tudi svoje tovarne veselo vedriti v družbi, ko je nekaj pred vstal, se (okrižal in molil, se ni nhče posmehoval, veči del jih je molčalo in nekoliko časa še z jedjo prenehalo. 1'iujic vso pozdravi, tudi njega vsi prijazno pozdravijo, in zapusti obcdnico. Ogled po Slovenskim. Iz Trate. Ljubi. nem. nov. pišejo od požara cerkve na Trsti per Poljanah. V noči od G. na 7. t. m. je ugledala mežnurica ob 3. zjutraj velik plamen skoz žagradske okna švigati. Desiravno je bila cerkev s snegam pokrita, je vonder v kratkim času pogorel žagrad z vsim. kar je v njem bilo, iu pa ctreha nu cerkvi iu na turnu. Perva skerb, ko je goreti začelo, je bila, Narsvetejši oteti. Tabernakclnov kij jc jo bil pa v gorečim žagradu, torej so mogli še^ le v taber-Itake! zlomiti iu po tem je g. kaplan J. Žužek v eno roko vzel monštraneo. v eno pa cibori, ter tekel v du-hovnišnieo z Jurjem Lavtarjem. kteri jc pri vsi veliki sili vender pred njem grede z zvončikam dajal znamnje v češenje Narsvetejsiga. Ta mož je bil med najper-vimi per ognji in zasluži posebno hvalo, ko so bili sv. zakramenti oteti, jc pričujočim serčnost dajal, de ker so enkrat llog a oteli. naj gredo za njim v turn. do bodo tudi zvonove obvarovali, kar sc je tudi zgodilo, in njegoviniu prizadevanju in serinosti sc jc zahvaliti, de so zvonovi ohranjeni, desiravno se jo streha v požaru s turna zgrudila. — Velika nesreča je s Um po-gorišem zadela ubo/.uo Tratarsko faro. Cerkev, vsa očernela od pogoriša. bo mogla biti osnažena, žagrad je zgorel ko apnenica. in mora s cerkveno in turnovo streho vred nov biti. Nar hujši je pa znotranja škoda, ker jc bilo zavoljo poprejšuih praznikov vse lepši iu boljši v žagradu shranjeno, in je vse zgorelo, okoli 1156 gold. škode. Farna cerkev ua Trati jc zdaj tako revna, de sc v pomankauju vsiga potrebniga v nji še maševati ne more. Dve slabi letini ste prebivavce za-poredama zadele, čez Sovro so mogli ravno zdaj drag most napravIjati. nove ure v turnu še plačali niso. Per toliki nadlogi jih zadene pa še ta velika nesreča , ktere Izvirk se še nc ve! Lahko si jc misliti, v kako težavnim stanu sc znajdejo , in de po ptuji pomoči gledajo, ker si sami ne aiorejo pomagati. Bog daj. de bi jo tudi obilno našli! I" .Vor/iri mestu so napravili in T. tekočiga mesca perčeli dekliško rokodclnico ali žensko rokodelsko šolo. Po božji službi je bila učeuica v stanišu dekliških šol pri s. Florianu predočitena. Okrajni šolski ogleda preč. g. korar J. Jugovic so pri ti perložnosti učenke v domačim jeziku s primerno besedo nagovorili, in tudi g. okrajni poglavar in g. župan sta z živo besedo namen in korist te naprave uienkam razložila. — Tudi se sliši, de bo novomeški ginuiazi v vikši gimnazi povzdig-njen. Novomeška občina *c je v ta namen zu 1500 gold. podpisala, iu obljubila vso tvarino za poslopje nekaj zastonj, nekaj pa brez vsiga dobička perpravljati in kar bo vožnje, brez plačila preskerbeti. Dopisnik K. i/. Postojne pravi v Ljubljanskim •) Danica je popravljena. vs»k lu