i-—-—|	• fiT AR MAR OH A	f'^rtrH
1 bdta^a vsak din iznemši nedelj in g	VJT JLj JLjL K^/ JL ^ XX A Vv^ JL/JLA.	I I«oed every day except Sundays j
I	praznikov.	J£	§	and Holidays,
i _Jf	List slovenskih delavcev v Ameriki.	«	J
mUfUl nuin: MS7 OOITLAID1.	Est«r»4 m Second-Claaa IUtUrr September 21, 190», at tka Fort Ofkt aft H«v York, K. T, udar tka Art af Co&uaa> mt Muck t, lt7t.	TZLXFOS PiaAEJTB 4487 OOKTLAIDT
KO. £97. — ŠTEV 297.	NEW YORK, TUESDAY, DECEMB ER 20, 1910. — TOREK, 20. GRUDNA, 1910.	^	VOhUMM XVJLLL — LSTVIK. XVH1
Na »veti večer.
Za Glas Naroda spisal B. P. Lakner.
S%len veter mi je zaganjal snežinke v obraz, ko sera stopil iz prijetno j gorke go>tiiniške sobe na alieo. Pri Kobra, na druffi cesti in 89. ulici »' New York a izpil neikaj kozarčkov unporu»vane<ra cvička, ki mi je vzbudil npomine na staro domovino, vinorodno Dolenjsko. Skoraj sem postal otožen . . . Naslonil sem se na železen steiber, ki podpira proponadulične že-iecoire, in klj~ub temu, da mi je siiil leden m raz skozi sukajo in obleko do | k osti, sena se vdajal svojim mislim.
—	CSaai, poglej, čisto sam' si. — sem premišljeval. — Nimaš ljubka tla bi sel povae»ovat, tla bi ti skuhala gorke-ba. «-Aja, te jtogiadila z mehko ročico po liciU m pritisnila svoje tople, roan* ust a ice na tvoj«. Kako bi bdo le-}»o, *c bi imel ljmbioo! Vseaeti bi se ti ; morala na kolena, in ti bi jo pritisnil ; nas« in vJaval ljubezen. In srce bi se j ti tsmejalo in vesH. bi bil. Tako pa si ! biun, čisto sam in ni čudno, če te ob- j *iajajo ua ta new, ki je preverer sve-,j te«a. dneva, mi>lif da bi si ku^ril vrv j in se obesil. Sam ..... tako sem premišljeval......
—	Itow do you do, darling! — je | /apel za luenoj nežen gia>ek. Zdrznil fiem s« m se obrniL Ugledal sem m»- I lo, lepo stvarco, katen je mrzel veter i/bruz skoraj pomodril.
—	ljt'j jra. — >em si mislil. Sedaj pa ki*aA, kar iščeš, c~em se razveselil.
—	Very well, — sem jo zavrnil, ter se ji na.-meliljal. In tudi ona se mi je šegavo nasmehnila.
Razumela sva so......
1'rejel sem jo za podpazdudio in peljal na dom. Tam sem prižgal petro-iejB»ko ]>ec, ona se je pa začela baviti s >amo\arom. Kmalu se je razširjala prijetna toplota po sobi, čaj je wumel v >aiuovat m ona se nii je sladko tia-> mi hal a ....
H (Srce se imi je razumelo. Prijel sem jo za podbradek, mehak in voljan, in vprašat: "Kako ti je ime. sveet'heart, da te vem klicati?''
•Maty!" ^*■ Torej Mary, vsedi se sem le.'"' Ifotel sem jo j>o-»aditi na kolena. '*Ne bodi tako silovit, t'akaj!" In šega\ o se mi je ubranila ....
Pila sva čaj ii? ene skudelice, ker d voh ali več jili nisem imel.
tCra&ek premor. Meni je bilo nekako .-.it no. ker njen obraz je imel izraz take otročke nedolžnosti, da sem se « udil. Nič ni na njenem obrazu kazalo, Kako žalosten {H^klie izvršuje. Tu v Ajneriki mu pravimo "belo suieiij-itvo .
Vprašujoče sem jo pogledal Poki-tnala je in zmlelo se mi je, da vidim v njenih lepih, modrih očeh izraz bojazni in oiožnostir
Nežno x>m jo prijel, d\"Umil in ne->m?4 na -jio^teljo. ZiuVl srm ji sezuvati čeveljčke, odpel ji bltizo, jo sle-kei t«»c dekliet) -wef.twy položil rn jo -|f>rtfn»il z odejo. ^ —
Mrzlično »o se mi tresle roke, to ?mhu jo objel. Zagoma^elo mi je po
hrbtu.....
Tedaj je ona zajokala. "Hudiča!" sem se začudil, in bilo mi je, kakor da bi kdo nad menoj poveznil skai' mrzle vode.
Nisem vedel, kaj bi počel.
Ona je tiho prt* l>e jokala.....
# • •
Dolenjci, — jaz sem namreč pri-trten Dolenje, doma iz Novega Mesta, — *mo po naravi jaiko mehkega srca. Ttadi nekoliko Lahkotmšljeni. Najlepfcn-opif«uje človeok o dolenjsko ura v pokojni pisatelj J&oea Trdina.
Tudi jaz sem meliki^ga sn-a, kan- tajati sem we začel.
lin«/ »trakti sem pritisnil detlieo na^e, jo fiol^ubil na »belo če4o in jo vi^raišal po vivokn solz.
Začela mi je pripovedovati ganljivo storijo o neizkušenem dekliškem I
in zapeljivosti fan t o«v in sveta. In tako naprejb % Skoraj bi se razjokal. Cista, ljubezen se je naselila v moje doi«iji«ko sr-re. Pokadil sem Mur> po iamet«st ili j i-tejeaih. p*hHožiI roko pod njene ko- ! dra»»lo Ranico, z drugo objel njeno »ril ko, * lepo okroglo telo, jo brez •traati privcl k nebi in tolažil. Trepe- i tata j« twkij «-a>A. se rm *l*dko na-'utiejalA in z neiloUmuni <>-mi vračala, #e iailtko tako poleg mene zaspi.
lielnl	že, da bi se storaj'ra®- j
jofkai V pri^o te otroMte ntivaoNti «o . na p« saanm stopiV «wlze v oči. IV*ta l i m rok in nsotoak. kakor vosek. Sa-1
- -	-.-t--~J "	-w	|
kmo poikimal sem in jo čislo poljubil na čelo.
Deklica je o vila svoje mehke, tople ročiee okol i mojega ki>.V-encura in re-I I »rastema života, priti-nila svoje duh-teče telesce, kakor mlada ntarica k j riK'iii. in zaspala. Se prej me ,je pojrle-! ilala tako neizrečeno zaupljivo, da bi I se ni i zdel velik jrreih, če bi se je df»-taknil.
Ko .k* tako počivaj a ob moji i strani, oči zaprte, rožnate ir-tnice ne-
I .	.
j koliko odprte, da so se bliščali njeni l.dserui Koihje med njimi, sem pritisnil ! raliel in vdan poljub na njena bela ra-i mena. Zatrej>elala je, in če se ne mo-..tint, me je pritisnila nase ....
Jaz pa„ kozel poticornki,. sem samo [pri«jaHiil svoja liea na njeno kodrasto
.—i^...^,, iifcii ir	.
irlavieo, ki je porivala na moji rami. ila so svilnati la< je* šege t ali, sem v n i-lih na lepo, či^to iti idealno ljubezen. z ia!*kim srcem, kakor bi uči-nil 1m 2ve kako drifcro delo, mimo za-
spal. brez >1 a bili wi;isli.
* /
Prelm li\ ii drufjo jutro, ni bilo moje -o-f»de ob moji strani. Razžalo--lil sem 'e in rekel, da je nehvaležna. Tn zaklel ^m, ko sem zapazil, da je 7 n io izginil tudi moj denar, katerega sem imel v hlaenetm žepu, moja dragocena naprsna ig3a, — darilo ljubice, ki je vzela drugega — in ne veliko vredna nikljasta ura z "Good Dock" obeskom.
TLsoie hu lioev in rahločutno dolenj- j
• «ko srce! .....	'
......
Božična pesem.
Kdo neki je bil prinesel melodijo : v hišo. Nihče <ni vedel. Mogoče jo je prinesla kaka mlada deklica, ki je prišla po opravkih v hišo, vesela in živa in polna sladkili nad; mogoče je, da jo je prinesla kaka stara bera- i čic-a, ki jo je mrmrala pred se, spo-minjajoea se mladih, veselih in mor- | da srečnih dni.	1
Naj jo je prinesel, kdorkoli je hotel. Pesem je bila v kiii in je bila na j svojih srebrnih pcratlh priletela v j veliko delavnico visoko gori pod j streho. Sto in sto rok je bilo tu pri delu in je hitelo, da bi bilo ie vse ,
pred praznikom zaucotano in odprav«!
■ ■ ......
iljeno. Od easa do časa so trudne oči | se obrnile na ^eliko kopico blaga, ki i je ležalo na mizah in je še moralo biti do večera odposlano. Zopet se bode moralo delati nad uro in vse je že 'bilo taiko trudno in dela sLto. 1 Mehanično so opravljale roke odka-zano delo.
Zdaj je bila priletela pesem v delavnico. Nihče je ni opazil. V enem kotu delavniee je zavezavala mala t i deklica, zavoje — in naenk^t mr-[mrala pred se melodije stare božične pesmii. prav tiho je pela, 'ker je bila ^zelo trudna. Njena soseda, Meda, vi- j ;soka in tanka delavka je zategnila 'obraz in rekla:. No. To je vzdramilo |mlado deklieo iz sanj in zdaj je ve-I dno glacooje in giaanej« priMs peii 1
tako da so bile vs£ besede razumljive.
Delavke so poslušal© in' še opazile niso. da so njibove roke zdaj hitrejše segale po predmetih in jih zavijale še hotiejše. Naenkrat je vzdihnilo i mlado, krasno dekle roke kvišku in zaklicalo: Otroci — zdaj hočemo delati z vso silo, pred ko vse opravimo, pred bomo imeli praznike. — Juhe — prazniki!
Dekl :ce so se smejale aH poprijele so se dela, da jim je kar vse letelo izpod rok. In pri vsem tem niso bila lica več bleda in očesa so se svetila in vedno manjša j© postajala kopica blaga na mizah.
Božična pesem je bila tn opravila svoje delo in po stopnicah je Šla navzdol in je srečala mladega pisarja, ki je ravno hotel stopiti t pisarno.
Brez pomisleka jo je -mladi pisar zažvižgal in stopil z rokami v žepih t pisarno. Knjigovodja in drugi pisarji drznostjo mladega pisarja, končno pa so se zasmejali, ker . so se spomnili, da je dan pred božičem. In na kaj taikega so bili pozabili.
Naenkrat je zazvonilo trikrat v šefovi pisarni v stranski sobi. To je veljalo mlademu*pisarju. Naglo je skočil v sobo k svojemu šefu in strmeč je gledal zdaj resnega šefa, zdaj ste. nografistko, ki se je komaj vzdrževala smeha.
—	No ? Vpraša ga šef, položi vsi p©-ro na stran, — ti si šele 14 dni tu, pa se še obnašaš tako nespodobno, kaj še bode v prihodnosti. Menda bi bilo bolje, da se že zdaj ločiva.
—	O moj Bog, je %-skliknil mladi pisar, prosim vas gospod šef tega ni-kar ne storite, kaj bode moja v bo ga mati rekla,"ako me iz službe zapodite. In nihče me potem ne bode sprejel v službo in jaz moram vendar nekaj zaslužiti za svogo mater.
—	No. no! — je dejal šef blagohot-no> — jaz nisem tako hudo mislil. Ali mladi pisar ni slišal šefovih besed in je jecljal:
—	Jaz še vedel nisem, da sem zažvižgal, res ne in ž%ižgal sem samo božično pesem, katero sem ^popred vedno z materjo pel, ko sva pripravljala božično drevo.
—	Ali zdaj tega ne storita več t
—	Ne, je rekel mladi uslužbenec in povesil oči.
—	Zakaj net
—	Ker*--ikerr srno---pre-
vbogi — —
Hladni in resni mož si je odkaslja^ kakor da bi ga nekaj davilo v grlu. Nato je segel v žep, potegnil iz denarnice bankovec in ga dal fan tAl z besedami :
—	Tu imaš, vzemi, da bodes mogel zopet peti s svojo materjo božične pesmi pod božičnim drevescem.
!
Delo je bilo kqpeano. Sef je šeJ preko dvorišča v svojo vilo, ki je ležala ob cesti. Božične pesem mu je sledila noter v njegovo sobo, kjer je 'tcisloJ in delal. In med tem ko so žvenketali kozarci, je pusti tovarnar mrmral pred se božično pesem.
Naenkrat je vtihnil v stranski sobi ropot krožnikov in mehek dekliški glas je rekel:
—	Čnješ — Milan ? Papa — — p*, pa poje božično pesem.
Vrata so se odprla in hčerka in sin sta stala pred očetom in ga začudena gledala.
— je rekel oče, — kaj pa mt preostaja, ker mi v moji hiši nobeden ne zapoje božične pesmi, si jo moram sam zapeti.	*
Mlada tovarnarjeva hčerka je povesila glavo in rekla tiho:
—	Papa, ti vendar veš, da ne morem peti. Moj glas — —
—	Ah kaj, to so sami izgovori. Poprej si žvrgolela kaJkor škrjanček. Jaz že vem, odkar sem zapodi iz hiše tvo-jega pristava, od tedaj ne moreš ve8 peti.
Papa, prosim te, pusti to. Ne po-kvari mi božičnega večera. In solze so se za točile po mladem obrazu.
Starega gospoda je zopet nekaj da* vilo v grlu in komaj je mogel spregovoriti :
—	No, povem ti, da hočem imetij lep božični večer in slišati lepo božično pesem. In ti mi jo moraš zapeti in ako jo sama ne moreš, potem pojdi po svojega pristava, da ti pomaga.
Kova uvedba v zagrebškem gledališču.
V zagrebškem gledališča so nabavili napravo, ki proizvaja takozvan mrzel ogenj, pri katerem ni nobene nevarnosti vžiga, a vendar izvrstn, zadošča za iluzijo ognja in dimau
Velikanski železniški projekt.
Te dni smo poročali o železnici, ki jo namerava zgraditi Rusija skozi Perzijo. To bo ena najvažnejših železnic na svetu. Banke, ki so se združile v ta namen, razpolagajo s kapitalom, ki znaša 350 milijonov rabljev. Železnica bi šla od rosko-kav-kaške meje skozi Perzijo do angle-ško-indijske meje. Pot iz Londona do Bombaya v Indiji, ki znaša sedaj več tednov, bi se moglo napraviti potem v enem tednu!
t » "J
Velika Vraga.
Občinski svet mesta Žižkov je soglasno sklenil, da se Žižkov združi i Prago.
Slava Bogu na višavi, mir ljudem na zemlji,
ki s) dobre volje!
Vabilo na naročbo.
Ki tet m Ufa leta, nastopi "GLAS NARODA", edini slovenski dneemk v Zjed državah, svoj 19. letnik. "GLAS NARODA * se je v teka teh let razširil od Atlantika do Pacifika, od gorkega juga do ledene I Alapfce : a Ca bo, Filipine in oddaljeno Avstralijo. Kjerkoli sc nahajajo S ..-v .i tam m prebira "GLAS NARODA". Nj nam potreba naštevaj točk, zakaj in kako, ampak zadostuje le: PRILJUBLJEN JE POSTAL IN JE VSAKDANJA POTREBA ZAVEDNIH SLOVENCEV!
GLAS NARODA" bode tudi v bodoče ostal tem stalisču, ka-» ' - M to j« donaial bode dnevne novosti iz vseh delov sveta, pri-a ' bre < lanke, rojake seznanjal z delavskimi razmerami v dopisa' katere nam bodo pošiljali zavedajoči se Slovenci; donašal vegti iz *tart .i- 6vme in rame podlistke in spise.
C n ' -ta: e dnevniku 4 GLAS NARODA" kakor dosedaj in to S3 t.-, i u ra Z\ti države in Canado, S1.50 za pol leta in 75c za četrt le? a >3 m*, t, New Yrrk pa 54 za vse leto, $2 za pol l?ta in SI za Četrt ' r ' ■ na vsak li-t prilepiti znamko za lc); za Evropo pa V? V ra vm<» lito. %2 r>0 za pel leta in $1.75 za četrt leta.
K DC R ROJAKOV NAM PRIDOBI PET NOVIH CELOLETNIH MAECCNTKCV, MU PODARIMO 6 ZVEZKOV "V PADISAHOVEJ i SKNtT" POŠTNINE PROSTO.	(
V e «^ mrdtnike vljudno prosimo, da bi nam blagovolili naročnino i-	V•• e dolžnike pa opozorujemo, ako kmalu svoje dolžnosti
r..e *te c $ ji a hcd°mo nadaljno pošiljanje lista ustavili.
ViAK NAROČNIK "GLAS NARODA" DOBI LEP STENSKI KCl.E \R BREZPLAČNO.
UPRAVNIŠTVO "GLAS NARODA".
V».c:.i tcnjtnim dopisnikom naroč-
r. k • . in f i„teljc-m "Glas Naroda" telimo vedela bojHene praznike.
Uredništvo.
Iz s.J^.vsk'h krogov, Nov štiajk tib udiku.
Nakl*iatlei, ki ro uposleni v skladiščih ve'. I k h. traisatlantiških parobrod-nili družb groze s štrajkom.
KRIZA V ČEVLJARSKI OBRTI.
Pomanjkljive v-rnostne naprave proti požarom v newyorskih tovarnah.
Večkrat. en o že poročali, da vre nI [t lflvci. ki .l*-loj«» v skladiščih velikih tran>atlantskih pa robno! nih
'/ ; . . ....... i i,
J 3 I ' » A' * , " ' Z.l 1;''i .1 \ ijll, I lil r>i I / U(V
\ ; ■ t i i t* gotovo i/. - >ru n m l "Iraik te,, .i. la ■ ■ V.rtMvu njihove nn;,je se je obrnil« d« dražb, da dovolijo dela v- . <*♦ u» boli"•»> plo.'-e. ^Zahteve delaveev so Uilr i> ! »! • j	zelo skromne.
1 K* 1 ai-<-» zahtevajo s{,mo pet centevj \ e«* /j enotirno delo ob delavnikih in 111 een?o\ ub nedeljah, Ikodaj so do-
r>i V «1 I 1 | M ) .(O (ftllOV UM UIT.
Pcložaj v čevljarski obrti.
IV« U-dnik PatrieJfc fileason od Shoe Manufacturers Association j<-i'.javil^ da fevljar*ka obrt zelo trpi v -1 i vedn i h -trnjkov in da j<* že vet* i.akor |k>!>vh'u	tovarn zatvorj**-
•iih f > : ••• •• • 11 !.'■<» orjani/afijo , Š«*ljar*kih d«	da > »vojimi pre-
tiranimi a.ihlevami iz|M»dkopava tla
* Poni<*tt4*.iji\. varnostne naprave v tovarnah.
Mrs. II. . Mar.»r nI Women '.-*nid. In ion I/»a srne je predavala o ne varm wit i h v newywskib tovarnah, h | fjftl.. »« . .la -.) vanm-tm- naprav.' • prfti požarom ravno tako pomanjklji-
• • >■ •<• :'.. L:,'.-' .a jiM/aina kain-•tTufa. I delavske orjs*aizaei> IxhIo
vam, ki ne skrlk' za zadostno varno>i
----------o--
Visoka šola pogorela.
rV-lrl n ke ek-p!o/ije v kleti je na-' 1.1! > \\-M..jinny. N. .).. \ i,-.»n *, !. kateri je poslopje popolnoma I tiniril. lK»kh*r ^ol>ka oblast ne dobi' dr nt: i h primernih prostorov, bo 8000 ii«:ern'<.» brez ftoduka.
Ojreaj se je zelo hitro razširil in gasilci mwi in t'r'i o.'f'nj -praviti pod ' kontrolo. Ko so prišli jjasilei iz tihm--jj.ee \ra in < 'arnd'-na nu potno.-, j«' bilo • posU»že |x*jjforelo. SoLsko poslopje je stalo $100.000 in je bilo še poj>ol-nonia novo.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americaoa proge
iz New Yorka v Trst in Reko. S tem p>«r'iknn) dospejo Slovenci in ^Hrvati j najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yo^ka do:
Vožnje lisi ke je (lohiti pri Frank
/eiikanska eksplozija j 10 eseb u8Hirlenih.|
—o-
Na Grand Central kolodvoru na 50 cesti in Lexington Ave. se je pripetila grozna katastrofa, ki je zahtevala mnogo žrtev.
—o— 9
NAD 90 OSEB RANJENIH.
Eksplozija je bila tako močna, da je
vrgla kr.ro poulečne železnice s tira J na hodnik.
-o-
\ -h d vnetja aeetylen-plina v reser- | voarjih pri napravi novegra k<nodvora \ -d Xcvv York »Vntral železnice na •")<'. i'i'>ti i.i Lexington Ave. -<• je pripetila j grozna eksplozija. — l)e>et oseh je, liilo n-mrtenih i.i ta.1 50 vee ali manj ežko poškodovanih. Kksplozija je j nandiia pri rosednjiii po.-Iopjih ! ogromno škfnlo. Bila je tako motna. | da je vr-la poiilt'- io karo s tira na hod.iik. \ kari j«* hilo mnogo potni- • aov. Nekateri so bili na mestu usmr-teni, dmg pa težko telesno fK>tkf*do-vani. Neki avtomobil je pri.-.' 1 pod karo In šofer je bil težko poškodovan.' Med ran je u*i sta i idj voznik i.i kon-' dnk'er k triors ega voza. Kksplozija ; ;e provzroi-ila tin 1 i požar v napravi, ki je naenkrat stala v ]ilamenili, še j pralno -.> pi šli i;a>:Iei it;i Iiee mesta, j
Učinek eksplozije.
Eksplozija >e je sli-alu vee blokov naokrog. sosednih eestaii so na \-eh hišah jmpokale Sipe na oknih. A : 1 mi 1; 11 š niei na ">1, e.-sti in Lexington Ave. ni ostala niti ena Šipa cela in ver o-el> j<. hilo ranjenih, ker so kosi razbitih Šip odleteli po sobi. Tudi na | {-ošii na 49. e*-ti in Madison Ave. in i ia postaji pi i ža rn« straž** na ">!. e<--ti in Lexington Ave. je eksplozija i a pravila -kodo. Vee <is..}j je bilo ra- ' njenih. Stene {»oslopja so zadobile velik.' ra/poke. V Itihh Teachers Sehool1: >a I.f sington Ave. je oseb v>le<l eksploziji« po]iada:o na tla in nekateri mi bilj tako težko teh*suo poškodovani, da m) jih morali prepeljati v l*oI-j nišnieo.
P.dieist i. gasilei, duhovniki in zdravniki -o prišli na kra j nesreče in pomagali ponesrere»«-eni.
< l j sliko na w H ji -t rani.
--o--I
Dijaki kot skebi.
Winnipeg, Mann., l*r. dee. — Da-nes je izbruhnil tukaj itrajk usluž-1 l*eneev na poalieni železnici. Ves pro-I met je ustavljen. Pogajanja, ki soj i trajala od jxrfnoei do fi. ure zjutraj. I j niso imel;! uspeha, k«ir se je vodstvo! železnice hranilo namestiti unijske uradnike. :<ri bili zaradi pijanosti' i iwlpušir-enL,
l>ane- ^polu.lne -o -»e ponudili di-Ijaki treh visokih šol, da hočejo pre-\z< ti delo in službe na električnih že-lleznieah. I>rnžha je ponudbe sprejela 'ali vzlic teijiu do večera niso vozovi' i vozili.
, — " • --~ ---------------------
Velike Blaznikove
PRATIKE
ZA LETO 1911
^uApoSiljaroo po 10 centov koc.^4 oofitnirio vred.
C«na za 100 T^ratik je $5.00, ^ "jO Pratik pa $2.75. Znesek naj ^'asrovoli pošiljati pri manjšini nari ' ilu * poStnib znamkah, pri večjem i.
Pontal Mon«»v Order ali Jeku SLO VRNI C PUBLIf?HINO OO P2 Cortlandt St.. New York. W 1 Pratike je dobiti tudi ▼ podraiair , FRANK SAKSER p0-
Vsem rojakom in rojakinjam Sirom Zjedinje-
nih držav voščim tem potom
najveselejšB božične praznike.
Frank Sakser.
Zjedmjene države
in Japonska. <
—o—
Mehikarski revolucicnarci so bili v okra in Guerrero poraženi.
AEIZONA POSTANE DRŽAVA, j
Chilenski • poslanik v Washingtonu Senor Cruz je nenadoma umrl.
-o-
\Ya-Li i-tui!, IS. .le«-. — Ita/.i&i-rj*-.lanan iin. j:i /ji-di »jeniuii «lr/.a-■ 11 j i . zujiet enkrat iiaj»+-to. l*ovod t"?nu je zadnje poročilo vojneira taj-. .! ■::: I>i«-ki:i<ona, si jo naravnost ]>"-v« la!, da pre t i Zj^dirijoniin državam .' ■ .most > -tram Japonske. Japonei J: •o ' i li užaljenit k<".' njihove vojne la-'je -i obiskale ameriško obrežje, i--*	dovolj -liives;io «j>reje|e —■
Sa i Krart«-iM-«> so ami-rikansko
I	r i!; t. *. dam«1 o«lklonile povahiio na ! ;.!;•>. ki ><• j«- inijieii? na čast japon-
~ iin\ ča-tnikom. Kalifornijska leuis-latnra	v prihodnjem zasedanju i
• i< ti lira t i .-tali-.'-e »Taponeev in tak > ■ prir-akovati novih homatij.
Mehikanski uporniki tepenL
Washing-ton, 1». ('.. IS. dee. — Me-I iikansiii poslanik Senor de la Bara j t rlobil od zunanjega ministra Enri«-o CrtH-l porfn"ilo, da sn vladne čete v ,
kraju fiurrero napa«lle revolucionaren i i ji!i p >razile. Napad je izvršil aoueral Kovara.
Arizona država.
Washington. I). C., 18. dee. — Gla--oin ]>oročiIa terit.n-ijalneira guverner-j ;a I«. K. Sloana. so bo pflasovanie o ustavi v Arizoni vršilo dne !.">. janu-j nrja 1931. Ako se b.i ustava sprejela -e bo takoj predložila predsedniku in kongresu in ta j.» bode še tekom tega skalnega leta rešil tako, da bo Ari-' on;; kmaVi lahko postala država.
Chilenski poslanik umrl.
Washington, I>. t'., 18. dee. — Se-; i or Anibal C'raz. ehileuski p«islan:k. ! i e danes zjutraj nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Cruz je bil Šcde tri leta poslanik i:i je bil star 4"» let j S^jerovo truplo bodo na ameriški voj-'
II	i ladje pn peljali v Chile.
f
-o--
Otok pegreznil
vsled potresa.
—o--1
Pogreznjeni otok je ležal v Ilapango jezeru ob obrežju San Salvador.
NAD 150 CSEB UTONILO.
Samo nekoliko žensk in otrok se je ;
rešilo v čolnih na kopno.
-o--p
Port Limon. Costa Kiea. 18. dee. — j Sedemdeset rodbin s 150 do 170 Člani j
ji- v era j utonilo, ko se je vsled potre-t * i -a poureznil otok v sredi Jlapango jezera ob obrežju San Salvador. Samo nekidiko žensk in ot rok je bilo reše-^ : ih. I Vedno so je otok pogreznil, se -e primerili močni potresni sunki, ka-lere >o na celem republikanskem nzemlju čutili. Sunki so se ponavljali O kol u polnoči feo slišali Jjudje na kopnem strele in videli na otoku požar in eno uro pozneje so prive-lali v | pristanišče ribiči s čolni, v katerih so, 'lile ženske in otroci. lk>šleei so profili ljudi. «la bi Šli na otok in rešili , prebivalce, ali nihče si ni upal na razburjeno jezero. Vse bi bilo tudi pie-\ ozno, kajti primeril /je nov močan sunek in otok je zginil pod vodo.
-o-
i
Potres ob pacifiškem obrežju.
Santa Clara, Cal.. 17. dee. — Seis-mograf ha Santa Clara observatoriju je zaznamoval lahke potresne sunke. Sunki so se ponavljali skozi eno uro 18 niiilfit.
Washington. D. C., 17. dec. Seis-inograf na Georgetown vseučilišču jo registrov«! lahek potres, ki je trajal »d 10.27 do 11.56 dopoldne. Potres je !»1 odtlal jen od Wasbingtona kakib r-VH) milj.	.	i
Portugalska mornarica. Volitev predsednika.
Ustavna skupština bo zborovala me-. seca aprila prihodnjega leta.
—o—
SAMO ENA ZBORNICA.
Vlada je morala poslati vojake na j Madeiro, da zatre kravale, ki so nastali vsled kolere.
Li-Uuua. P*, dee. — Speeia'na nnir-narska koniisija. katero je bila i meti o- i vala lova poriuyalska vlada priporoča
ia kap treh vojiiih ladij. 12 torpe«lovk in if) juxlmui'skih čolnov. Amerikan-tvrdk.- s- b«td<> pozvale, da predlo/.«' oferte.
I stavna skupščina ho zborovala tn«*seea aprila in dfjočila. da so usta- , ; o vi samo ena zbornica s :i(10 člani. <atera izvoli predsednika za dobo ik?-ih let.
Kravali na otoku Madeira.
Lishonn, 10. dec. — Križarka "Al-| nirante lieis" je od plula v Madeiro. j S a krovu vojne ladje je oddelek voja- j oiv. ki ima nalogo zatreti kravale na ! »toku. Tudi zdravniki, ki peljejo *e-!, )oj zdravila in živeža, se nahajajo naj irižai ki. Stroge naredbe vlade proti: •a-zš irjen j u k«dere so provzročile na »toku nemire in upore.
--o-
I
Lokomotiva eksplodirala.	j 1
\ soh«»to je na Eric železnici pri j Kniilevvood Esjiressu eksplodirala lo- i •romotiva. Kurjač John Raw lov je bil
tako težko telesno poškodovan, da • *
najbrže ne bo okreval. Strojevodja se je pravočasno rešil s skokom s stroja. , Potnikov -e je bila polastila panika,) l.er je vlak naonkrai im progi obstal. Nesreča se je pripetila v bližini Cress-rill.
Daljše uradne ure za vladne uradnike.
Washington, I). C.. 17. dee. Predsednik Talt je ■ jxtoblastil načelnike lepartementov. da npelj?jy daljše uradne ure v svojih oddelkih. Predsednik hoT-e na ta način doseči, <la ix>-lo uradniki več delali in da ne bo treba pomnožiti števila uradnikov. Ura-ini delavni čas se je podaljšal za pol ire.
Predrzen ropar.
Salina, Kans., 15. dec. — Eden s.irn ropar je oropal danes State Bank v ' Paradis. Kans. Z revolverjem je prisilil blagajnika, da je odprl blagajno. m kar je njega in še štiri druge nrad-<ike zvezal, pobral iz banke $2500 i:i >obegnil.
Rusko poljedelsko ministerstvo;
Iz Pet r ograda poročajo: Dumi jej' iil predložen zakonski načrt, \s ka- ' erirn se z a Rusko ustanavlja poseb->o poljedelsko ministerstvo, katerega losedaj Rusija ni imela.	'
i1
5LOVENSKO-AMEE.IKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1911.
>mo pričeli razpošiljati našin cenje-lim naročnikom. Cena je 30 centov s poštnino vred. , Slovensko - Amerikanski Koledar j >bse^a:
° i Pesem :Ob novem letu. Koledarski del za leto 1911. O razvoju zemlje. Dobava mesa kot veletrgovina. Šesti top.
Izboljšanje prometnih sredstev v nestu New Yorku. Ljudsko štetje leta 1910. Trampje. Dvomljive sanje. Morje, morje.
K stoletnici ustanovitve Cuyahoga County, Ohio. Največji zločin.	[j
Žrtve politike. Policijski kapitan Brown. V desetletni ječi Pripovedka o čebeli Grazy Women.
Rdeča smrt.	j'
Oropana vojna blagajna.	|>
Kronika.
Več malih vesti	<
Smesnice.	I
Oglasi
Mnogo ličnih slik se nahaja med i aznimi pripovedkami.	"	č
Naročila za koledar sprejemajo i SLOVENIC PUB L. CO..	{
82 Cortlandt St,. New York. N. Y.
Podružnica:	^
FRANK 8AX8ZK CO„ (10( «t. Olair Av.. H. Cleveland. O.
ter i* .	. ..	|f
Iz sllvsiških pokril. BelikriRjska železnici.;
!■ : jPriziv proti pritožbi radi prepovedi
spomenika Adamiču in Lundru.
l i
IVAN HRIBARJEVE ULICE.
—o—
Poslanec dr. Šusteršič o
enotnem i
"Češkem klubu" in o "Slovanski! 1 Uniji".
-o-
Ljubljana- 18. dec. — Politični obhod za belokranjsko železnico,ski ga; 'je nujno nardeilo e. kr. železniško ministrstvo kranjski deželni vladi se bo ] vršil sredi meseca januarja.
Spomenik Adamiču in Lundru.
Prizivu proti pritožbi radi prepc-.»ovedi spomenika Adamiču in Lun-i dru deželna vlada ni ugodila. Zdaj se ho vložila pritožba na c. kr. ministr-i
>tvo za notranje zadeve.
Hribarjeve ulice v Ljubljani.
Beželni ^odbor je razveljavil sklep ! občinskega sveta o Ivan Hribarjevi ulici v Ljubljani.
Laška pravna fakulteta.
Nemški naeionalel zahtevajo od vlade, da ne sme biti jtmktima mod la.-ko pravno fakulteto in slov. vse-! llflllseem.
Preosnova ''Slovanske Unije'
Poslanec dr. Šnsteršie je izjavil, da je skupni češki klub napravil važne sklepe, po katerih se naj preosnuje •Slovanska Unija. Preosnova se bo najbrže v najkrajšem času >*amoobse-| bi umevno ]>opolnoma po sklepih češkega kluba izvedla. Krepkejša orga-i I :iizacija bo .še le omogočila *4 Slovan- j >ki I niji" tisto akcijsko zmožnost, ! ki je žal dosedaj ni imela.
Zadnje izpremembe v jugoslovanski državnozborski delegaciji l>odo bi-i .stveno pripomogle, da se rešitev pro-| hlema olajša.
-o-
!
Ruski politični begunec Federenko ne i
bo izročen.
I	•	i
Winnipeg. Man.. 18. dec. — Sava
Federenko, ki je bil pred .štirimi me- : j se c i na zahtevo ruskih oblasti areto- i "a.i. S(i je bil izj)nstil na s»obo<lo ali , ,il ,i<* kmalu zopet aretovan na podlagi nove obtožbe. Vršila se bodo nova pogajanja z ruskimi oblastmi zaradi izročitve ali po uspehih prve preiskave se je nadejati, da bodo rauadske j oblasti odklonile izročitev.
Y državi New York so farme po ceni.
Ithaea. N. V- 18. dec. V zadnjem času se je mnogo farmarjev iz sred-ijega za pada naselilo v državi New j York, kjer so farme zelo po ceni. — Vodstvo državne šole za poljedelstvo v lthaei dobiva vsaki dan od farmer-jev v Illinoi.su, lowi, Ohio, Minnesoti |.pisma, v katerih povprašujejo po legi in rodovitnosti newyorskih farm.
Deček ponesrečil v tovarni.
V	.T. .T. Sehoenbergovi tovarni za stroje. 'M')'A Hudson Ave.. Brooklyn, je ponesrečil 35 letni deček Jak. Sehoen-feld. stan. št. 63 Grove St. Stroj mu j
i je zmečkal desn<> roko. Ambulančni j zdravnik mu je roko na mestu ampit- ! I tiral, n;1 kar so ponesrečenega dečka, šele odpeljali v bolnišnico. Zdravnik pravi, da je malo upanja, da bi deček okreval. 1'službehei v tovauni so po-j vedali. da deček ni imel ničesar opra- ! i viti pri stroju, kjer je ponesrečil.
Švindlerji aretovani.
V	Philadelphiji in drugih mestih v Pennsylvania in v New Jersey je bilo na podlagi preiskave, katere so j vodili poštni nadzorniki, 22 š\indler- j jev aretovanih. Obdolženi so, da so : zlorabili pošto v švindlerske namene. Nekateri so pr«. lajati deluice; dmgi ! zemljišča in razne predmete, za katere so dobili od naročnikov denar, ne da bi jim bili naročene stvari poslali, j.
Denarje v staro domovim:
pošiljamo:
?a $ 10.35...... SO kron. !
20.45 ______ 100 kron. j
40.90 ...... 200 kron.
" 10235 _ _____ 50C kron. |i
" 204.00 ...... 1000 kron.
" lOiaOO...... 5000 kron.
Poitarina je vžtets, pri teh svotak I Doma se nakasant svote popolnoma ; izplačajo tare* vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poitni hranilni urad v 11. de 12. dneh.	|
Denarje naaa poslati je najprilič-aeje do |50.00 v gotovini v pripor o- ( čenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money ' Order ali pa Hew York Bank Draft.
FRANK »AI8CT 00^ )\ <2 Cortlandt 8t„ Hew York, H. Y. s
«104 8t. «8air Avil, M.	j]
11	.... ..........'I "I
lz Avstro-Ogrske.
Ministrska kriza,
Pri Austro-America na Line v Trstu so prišli na sled velikanskim sleparijam.
i'
ANARHIJA NA MOBAVSKEM.
1
Grof Gilbert Metternich, ki je bil na Dunaju areto van radi goljufije pri j igri, bo izročen beroliflskemu so- j diŠcu.
o—■—»
Praga, 10. dec. Govori se. da se ho ministerska kriza pora\*nala in da ostane Iiienerthov kabinet nadalje jna krmilu. Ako je tudi to resnično se vendar Bienerthova vlada ne bo mocrla dolpo vzdržati. Poljaki odloi-;t!o zahtevajo, da se zgradi kanal med ; rekama Otler
in Dunav in da se v to l^vrho dovoli 2.000.000.000 kron. Mini J j sterski predsednik hoC-e Poljake pri-1 ■ d ubit i ia-se z dragimi koncesijami. I
i Sleparije pri Austro-Amcricana Line.;
Trst. 19. dee. Preiskava radi sleparij pri 'Austro-Americana Line v Trstu za dobiva vedno večje dimenzije. Kapitan in častniki parnika |"Alice so bili aretovani in zdaj so ; govori, da bodo aretacije Izvršili tu-"i na drugih
pamikih. Ivompanija • •je baje vsled, poneverjenj voz ni no za tovore in potnike izgubila milijone kron i-i šele čez nekoliko tednov se bode poneverjena svota dala natanč-* no ilolo'iti. I^ružba ima zdaj mnogo sitnosti radi pridobitve novih častnikov.
; Anarhija v moravskifc premogovnih okragih. .
i Praga, 19. dec. V premogovnih okrajili Ostrava-Karvin na Morav-skem vladajo anarhistične razmere. Vzlie pcmuožitvi varnostnih organov! se prigode skoraj vsaki leden umori j .in ropi in nikdar ne pridejo oblasti i i na sled storilcem. V ednajstili me- { secih se je izvršilo 11 umorov.
t
j
Grof Metternich bo izročen berolin-skim oblastim.
Grof Gilbert Mcitermch, ki .je bil na Dunaju vsled rekvizicije berolin-! skega sodišf-a ra<li goljufije aretovan, j bo izročen berolinskim oblastim. Pre-; iskava in obravnava proti njemu bo j j spravila na dan zanimiva razkritja o
početju v aristokratskih krogih.
[ j
Misterijozna afera.
Pudimpe.šta, 19. dec. Teliko senzacijo vzbuja neka skrivnostna afera v aristokratskih krogih. Grof Gčza Szechčnvi, ki je bratranec* soproga Gladys Vanderbiltove, je bil na lovu j obstreljen in smrt none varno ranjen, j V ka val irskih krogih se to no verja- 1 me in se misli, da sta se grofa dvo- I i bojevala zaradi neke dame.
-o-
j
Na Slovanskem jugu. Hrvati v Bosni!
i	° i * "j I
Cfcisk srbskega prestolonaslednika pri avstrijskem cesarju.
i
° ✓
AFERA PALSIPIKATORJA VA-
Srbski ministerski predsednik Nikola
Pašič bo izvoljen v državni svet.
-o—
Zagreb, 19. dee. Na zadnji skupščini "Hrvatske Narodne Zajednice" se je sklenilo, osnovati hrvaški narodni svet za Bosno in Hercegovino. Narodni svet bo imel glavno besedo v vseh narodnih vprašanjih ih bo da^ jal tudi direktivo poslancem za njihovo taktiko v dežetiiem aboru.
Srbski prestolonaslednik pojde na Dnnaj.
Po nekem belgrajskem poročila namerava srbski prestolonaslednik Aleksander obiskati avstrijskega cesarja, da mu izrazi zahvalo na sočutje, kojega je cesar izkazal za časa bolezni srbskega prestolonaslednika.
Vašičeva afera.
Belgrad, 19. dec. Listi javljajo, da I bo sodna obravnava proti znanemu falsifikatorju Friedjunfovih dokumentov Vladimirju Vaš:ču kmalu razpisana. Listi potrjujejo vest, da So prvotno merodajni krogi hoteli stvar -potlačiti z ozirom na A\-stro- ' Ogrsko, ker pa je preiskava dognala i stvari velike važnosti, so se ti krogi j končno odločili, da pripuste obrav- ]
navo, ki p« 1» t4na.	[|
269 ii*#4iv MOHORJEVIH KNJIG
letb IfNI
imamo ie v zalogi in jih pošiljamo za 11.30 poštnine prosto.
tlpravniStvo "Gl«wi Uaroda", 82 Cortlandt St, Hew York.
Razna novosti i iz iwzafflstva.
[Kitajski princ-regent je izdal edikt,
s katerim odklanja ustanovitev konstitucijonelneja kabineta.
NOVA PAPEŽEVA EWOIKLIKA.
Mesto Brest v Franciji je pogostilo amerikanske mornarje.
■-o
Peking. 19. die. iVine-ro^em je j odklonil ustanovitev konstit ucijonel-j nega kabineta, katerega je pred! a ga-j 'a narodna skupšfina v neki spome-lici. Tudi državni senat je priporo-i al ustanovitev kabineta in splošno se j" pričakovalo, rlu bo vladar pros- • nji ugodil. Narodna skupščina bode imela sejo in se bode o za d«, vi posve-ovala.
V okraju Vang-tse-Kianj; vlada Ja-cota in s t a riši prodajajo svoje otro-ie. Nad eden milijon otrok je bilo že prodanih, zlasti deklet. Pomožni ►db<*r se je obrti U do inozemstva za pomoč.
Papež in cerkvena država.
Rim, lfl. dec. Meseca marca prihodnjega leta se bode praznoval jubilej v proslavo odprave cerkvene države. Papež namerava proti temu jubileju protcstovali bode izdal K>selmo encikliko, v kateri bode povdarjal svoje pravice do cerkvene države in pozival vladarje, da pri-podnjeca leta ne obiščejo Itali>e.
| Amerikanski mornarji pogoščeni.
! Brest. Francija. 19. dec. Mesto j Brest je včeraj pogostilo mornarje j imerikanskih vojnih ladij. Francoski mornarji, vojaki in na.stavljeuei v ladjedelnieab so prišli po amerikanske mornarje in jih odpeljali v razrte rest a vran te v mestu.
Parnik se je potopiL
London, lfl. dec. ftvedski paniik i'' Cedrtc'' se je v Gefle potopil. Vsi r-astniki razun kapitana so utonili. Parnik 4' Cedrie'' je prevažal premog in je imel 1100 ton deplaeementa.
Bivši justični minister obsojen.
Kodanj, 19. dec. Bivši danski justični minister Alberti, ki je bil leta '908 kot bančni defraudant in milijonski tat razkrinkan, je bil obsojen j v osemletno ječo. Razprava »e je i dolgo zavlačevala, krr je bil Alberti • bolan. Meseca marca 1909 so ga bili ! prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal J rako dolgo, da so zdravniki izjavili. :ila bode mogel prenašati razburjenja j sodne obravnave. Alberti je 14 let I igral veliko in važno tilogo v poli-■tienem in finančnem življenju. Pri-i znal je sam. da je kot predsednik j hranilnice, banke iu eksportne1 dru-* i /.be kradel že sedem let poprej, pred-j no je postal justični minister. Vo-! kradel in poneveril je $2^100,000. De-! nar je izgubil v nesrečnih špekulacijah.
Nemška pošta v Maroku oropana. ^
Paris, 19. dec. GLisom brzojavne-^ sra poročila iz Tanger je prišel t je sel, ki je prinesel vest. da so v Fezu domačini napadli nemško pošto in jo oropali. Odnesli so $10,000. Kop se je izvršil 5. decembra.
■ Nemški Častniki v brazilski armadi.
Berolin, 19. dec. Dvajset nemških častnikov pojde v Brazil, da reorgu-nizujš brazilsko armado. Častniki bodo v tem »lučaju izstopili iz nemške armade. Brazilska vlad«, je naprosila nemško vlado, da jej pošlje nemške častnike kot učitelj«. Ker se je prebivalstva zaradi razmer v brazilski armadi polastila velika ne-volja.
- ■ • —o---------—
Zajutrek za. eden emit.
Chicago, IH., 17. dee. ~ Na priporočilo šolskega sveta bodo učenci v Jackson šoli. dobivali za 1 cent zaju-terk.
Rekonstrukcfija srbskega kabineta.
Srbski ministerski predsednik Nikola Pašič bo izvoljen v državni avfet. Volfcd tega je postaja rekoo»truketja kabineta potrebna. Stjtroradikaici se zavzemajo, da bi bil imčnovrn minister? kim predsednikom Siojah Pro-tič, minister zunanjih zadeV naj % bil Milovan Draškovič, ucučai minister " Prodlsnovič, poljedelski minister pa Jaksinovie. Z druge Strani pa poroča, da postane naučni minister f »osla ne e Sladice.nin.
■ -' _'_• • _' ._/.
V tmegu.
(Bo&coa povest is divjega za pada )
— |
Vi*oko gori v liijrhoru Mountains Mt'iu »i z^raihl Wu, v kaitrri Mn bi-vei'Vio milj odJ»lj«-u ixl ei\ iliza- i
cije.
1X1 jHiče&a iiitsca dteceadbra je tvc-
ftrertaho jtfmrilo. Valjarji so navkegii-čilj »ne^a	na vix»k«», dam i je bi- ,
la v-ali a ]n>t zaprt*. Tako muo torej b.ij jiu. in ui*>ji J j udj«* v pravem po-meim besede, ločeni o J sveta, kar j* bilo lew 11«* prijet ne j še, ker so se na- i hajali luwn konji, Mevilt* okoli tristo, brea aadbervtva na drugi strani prelaza. ife tudi nit>mo na živali preveč paiiiji, »smo jib vendar vsak teden i MWJ dvakrat aegnali »k. upaj, ker bi m; drugače razkropili po gorovju, da j bi jib biLo triko najti.
Kazuu mene iu mojih treh tovari- | fee v je Ae j >eti de bil na^o usodo.
Nekega dne	ga našli napol
zmrznjenega ne lul«č od »oje koče. .Majhna naiila, ki je nosihi na hrbtu ' «iek«j kutiiinjsue^a orodja in sekiro, j je stala pri njem, L'bugi j* prišel iz severa v gore. -— Ubo nogi sta mu bili »»ranjeni. Bolan in uaJtefen, bi bil gotove i?yuWjeu. «e ne bi v skrajni »lli upanji moj* kin e ki mi privlekel do nje. Be veža smo negovali, kolikor je b.li> v tijiHV u.iw i, Lii sedaj *e mu je \ 2t- obračalo »tauje na bolj^še. Bil je 1ifa, panika mu/, iu se je za vse zalhvalil, kar .umi ttm dobrega storili. Imenoval se jf \\ uhanu Smitii.
Jenjalo j«- >uie.žiti, zato pa je na^al prav niul mraz.
"Thirty two degrees below zero!" i (dva in trideset ktotwij jkkI niilo) je naznanil moj1 črnec že tretji dan, ko > je priiel v kočo, ia znova naložil na !
Zamorce j« Vidcd haloga mraza zelo trpe L Njegov obraz je bil temno-moder, in sne&iobtdi zobje so mu v tarokih uetili vedno *klej>etali. Vedno in vdno je opazoval toplomer, ki je vi*el pied kočo; toda živo srebro -se ni hotelo dvigniti.
Notranji prodor	koče ju bil '
v is-t/k kuL ih osem čevljev, dinj>*>t čevljev 4olg in |k t irajjst globok. — Vse1 pohid»tvo Je ob-tojaio iz mize, narejene iz rovih de+k, hi dre vetrnih štorov, ki »o služili kot »ioli. — 1'onoči »tno se zavili v odeje in zaspali po t le h.
Kljub vedno gorečemu ognju, je vladal tudi v koti mraz, in tako smo w moral. '|H*le^» ujfuja uuiacatL, če »tuo
hiteli ogreU premrle uJe od vseh
Koncem tiVrjejra tedna v decembru
i- dobil /e dva irosrta. Charley in , Jun, dva tiuperja, ki »ta drugače bi- j vala 41icau Holiervrveca, sta se vsjfivi- j
Hekla sUu da sta vsa prem ranjena.
Na* položoj je bil skoraj obupen. j Traperja nista mogla iti po svojih o-{MruviJih. \V U1 uma Snj.it ha j« jtfnalo na daljno potovanje, jaz pa tem motal v? dno R rt i na konje, ki sc ie go- 1 tovo ie, botrve kam, zatekli.
Toda, kakor človeka tudi v »labem 1 položaju ne zapusti dobra volja, tako t udi na* ni.
^Hm bolj je postajalo mraz, ti*m bolj nas je zabaval traper (liarley s svojo saljivostjo. Pri vsaki kladi, katero je vrgel ua ogenj, je vedel dati kuj novejra, da axo se moraii ( •ftQ)ejati, take, da smo bili. kljub vsem nepiilikain, ve«luo dobre vxdje. Celo iui i e^trciii obruati WiUiataa Sjjouitlui j« častili jr.a i^rul suw-Uljaj.
Tako so i»ott-kitji dnevi, in bližali se se oni, kateriui se veseli ves svet.
Nameraval sem okrasiti majhno drevo, ker smrek je bilo.na izobilje. | Tega načrta pa nisem n:og**l izpeljati, [ Iker tnii je manjkalo fcveč. V našo kočo se je namreč zateklo na tisoče miši, iu t« so *kit»eie za to, da od sveč, ka-tese senu hranil, kmalu ni ostalo dru- ' gega, kakor stenji.
Neke veselje sem mogel pa vendar pripraviti svojim gostom.
V ko«tu sem že dalj časa skrival •t ek len too who&eya, in ko je pri^eii t božični več«r# ter *oio sedtii, zaviti v odeje jai bivolov« kože, okoli ognja, sem šel po svoj naklad. Z istim, vročo 1 vodo iu sladkorjem smo si zvarili. prav dober punit
iicojii eroo zadovoljno sdkali vro-pijačo, da uas je <rf>jela prijetna toplota, kakor te dolgi* ne.
Traper Charley se je na vso moč trudili, da bi na« razveselil, vendar ni mogel priti pravi pogovor v,Ur. O-paziti je bilo, da *e je vsak havil s m ejimi muti.
IXsler od d<^movine se je človek najraje sponi in j-a rarvno na »veti večer. bifMMzttm na breza»kirbna ot ročja let a vstajajo ,*i»ooiiut na boia&to praznovanj® v stari domovini, ki nam je jsri-neslu tolik rat ofoilo viaselja. *
"(Kako je neki »daj domaT!" sem s »o vzel bewedo l>o dalfaem ommorn
*	1	iij piciuvill.
'rjtnV^r^M * 1 \ ^
* * liaJM-roio »e n id iiiiViifce d* iut»
RAZVALINE NA GRAND CENTRAL KOLODVORU V NEW YORKU.
.-a sree.,f Iver opa/il. da se stri-' njajo go-tje z mu'im predlo^.m, sem začel ps i poved«* a ti o laičnem pia-zaiovanju na Slovenskem.
Najeto -o me poslušali, k>> sem ojn-
ženo s sadjem, slatlkarijami, iu pozla-čeuiaci* OTt hi. Vse to lixasno razsvetljeno. 1'ofeat usrl^ te otnke. ki H i prvih trenutkih ne morejo izraziti svojih čutil; saj -e jim je vendar en-^ ;at izp duiia u ,u -ikutera vro- a želja, 'vi se je porodila v mladem ot.ro;':j«'nj -reu, in ^e vse lepše ir jeia, kakor I 4 je mm-sik U ].nv Islavljal.
Potem spm pove aJ. <!a razvedelju-jejo toui olra^ceni na rti večer drn-'
presene ecjru — pri nas doma, v lepi s 1 oven siv i domovi r i i. ! ' By Joy, thai'* niec!" je zak!i-eal Ander-oii lu-.iM ter >i mel svoje • rue. iuljave rt^ke. "Tola tudi pri
na božične daeve. Staro iu trla '.<> zbira v jiajvi.. ji g*>seto>L»i v kraju. l»vo
[ fantje in dekleta se sni iejo v praznie-j nih oblekah, ter se neprisiljeno zaba-vajo."
* Dve leti >.-ni >edaj poročen s svo-; iu Karoliao. Lepa .fe\ Z.-lo lei! Tako črna, kakor jaz! — I>atit^. pred enint leiom, me oiFa z d< rkom. Ve-• m jja. kat«-i»» -en: imel takrat ne ino-I rein vatn oj isati! Okro-el jo bil. in črn, tafko čiai. — mi. ka'kor sploh more j hiti črn. Mo-.hu> stoji sedaj Karolina pri oknu, z detetom v naročju, in u:u kaže v dvi rani 1 ti" i in ve**do imiožieo. <>ti.,!. zaviislia in se st(«za v njenem tiar«ju. «la ^a komaj drži. Pisala tni je, «!a j«* jH>-tal j ako divji. Mirno, An-d.et>on, mirno! u:u kli e, ;ker ta'ko se j-mer.uje moj otrok; in ko izreče to ime, s<* spomni tir li name. ftteje toess?e m daeve, kdaj >e vrnem dosxev, ko si dovolj prislužim. Vse so ini vzeli. If5?-di tega sem se moral posloviti ol Ka-j raline in otroka, ter oditi na mrzli sever, kjer mi plačajo uelo desetkrat
.bolj.se, kakor v Texa.-u." j r
*ivaro!ina pravi malemu, dasirav-"o ga ne razume: prihodnji Božič bo-1 ie ot-e zopet doma! <J«'e! pravi! Ali sLLsite! Oče! In ta oče — to sem jaz!" Z v eselim^u glasciim vzklikom je Jkle
■	nil Anderson svoje piipovedorvanje.
\ si so »e smejali. Samo Christian j L>orband, dmgi mojih ljuli, je podprl svojo glavo z rokatoi; zami-ljeno je i zrl pred se.
Naenkrat je poskočil s svojega sc-1 deža, prijel za »v«)j revolver, katerega je nosil, kakor mi vsi. privezanega o-. j koli pasu.
"Iu če se jc Poinsel^, zviti lisjak, | dotakne, in če z njim pleše, potem
■	p*a utetrelim!" je zaklical divje in sr-. j dito.
t Začudeno sta ga pogledala traperja » in Wiiiiam Smith. • j Jaz in moji ljudje »mo i»oznali njegovo povest, i I*orband — bil je tirdi doma iz Terasa — je bil zaljubljen v neko dekli-- co in se ladi z njo zaročil. Toda Nelly
. !	med »jta« A,
'■it i- vvbny na -eve-. 4'K;io k'o me'.	i
ne bo nazaj. Ko -e vrnem, sc men-	v
■	:a pre:.:i.-lila, ali r t lit^tš * ubogati,	t a.i iie . je reiel Nelly v svoji ra«!>ur-	t
.1« :io-»i pri slovesa. Obžaloval je se h« ;	z -v(!;e :npr< !j«-li-. ravnanje tola eno
lei ■ je	zdržati, dasiravno mu	č
**P< - :h:l s« '»i -i enkrat I ako, in se-u. j i.oratn I' ..i!i na u .■ m,*7 >e je iu-uiiam usti 'ti, co je prišel j»ogovor na | • t:1- e bi jn-i-tl pn i nazaj, in ;
■ n • i-, .i--' ' : i b'.l -'"-jV l.:r v ii-i'-i*J ..J
"K: -r j« A:;;!( : n j rip;.veJova!. ••> je tiMi pri nt.s," je Dorhand hi- >
■	nadaljeval, '"iJolro vem, da Nelly v ne gre »lan*, s a pk il<5si jo bodo silili; s
- 1 " •» nor« . al Pom -• it i', mene nje. .;.>:• e sloji pred oknom 'ka- I' ki' :ii.!o in - < !a n< • A. C le la živo j vrvenje v dvorani in mi-ii. — hm —; n.i-.i — " t i:rt>ti:m Dorbitiid j.- p'-/ tal, zopet juh je za .-k rilo c^ko i i u-iaril je po mizi ter jezno zaklieal:; "Ju če kljub temu p!e.-e, pc»tem je
m'.'. n ii lo lull! — konec z uamal" i ^ -e el j«- ia stra.el v openj. Kljnb . slabim reL-litn se nm je polotila sol-h /.a iz očesa.	i i
" 1 - J• n- ie bok't-iue! Nikdar -e ; ii;-'-.a - takimi .-tvavmi v'kvavjal; tudi ' a-^a ni-em imel za to," je menil s Hvnr/, t;«-!ji mojih tovarišev. ''Do- i uia m.am -anaj očeta: čt- še živi. Moja j • "••»ti je umrla, ko t eni bil še majhen. ■ Se aj \ ■ že deveto leto, odkar sem p<-'i. ,mii /. doma; in glejte, že večkrat, sem o tem mislil, kesa! pa že ne. Mo- i ; -,o-*c je, da sem bil bolj divji, kar pa i ni čada. ki r se nrkdo ni brigal zame. »j Moj < ."e ki je bil v na-tni službi, si je držal go.-pouinjo. Trezne te ženske nisem nit. lar videl;prepiiala in za- -Uav jala je ves dan. če ni bilo v hiši ! kaj v redu, ali -e je kaj strlo, je ve- j Ino rekla, da sem jaz storilec. Oče me , je poleni vsakikrat uei^miljeno prete- , l>edruga ."e pa mi ni nikdar privoščil prijazne besede. Nato seru Šel k ne- i bemu mizarju kot vajene«. Tam se mi | . e še slabše godilo, da sem končno u-tekd. Potikal'sem se okoli, ter iskal J koščka zemlje, ki bi a:i nadomestovala to, kar mi je manjkalo: domovino. — 1'ožik'uo [praznovaje sem videl le iz ec-ie skozi okna bogatih his. — Če je prišel sveti večer, sem prijel svojo . mlado prijateljico, hčerko ubožnega soseda, ki me edina ni sovražila, za . IV:k o. Potovala sva o i hiše do hiše, ter j -e ve'seiila, če sva videla s^kozi okna yore e sveče. Notri biva Jecaušček! i -va goverila. MLslila sva, da pride samo k bogatašem.
Fleury je izpraznil svojo čašo. Nje- ; gove zadnje besede so zver^de kaj ža- j
kstno.
i ».
Najpriljirbnej-ša }>esetTi tega moža jc bila: ''Hume, sweet home." Večkrat, jo je j>el s svoj ii a mt hkim, lepim ] glasom, "3>cs.ebiio, če je mislilj da j<f -am. A' \"Sem obsegu je moral čutiti, ta človek brez domovine, kaj pomeni | domovina.
"''Če se spomnim na svojo pretek-' lost, me zapusti dobra volja," je začel Caikv, traper. '"To v^m povem
' frinSlMiiii
tko vam ho -em povedati svojo zgodo-, vino. — di;n in jaz izhrjnva i/. d«d>re. 'oda obubožan«? rod...vine. Starši soj nama kmalu umrli, da sva bila navezana na radodarno."!. Senatih sorodni-
••«»>. To je ti/žo ;>re"i;)>:iti, posebno. , , , , ......
•	e i n k o v.-ai ".an cutiM, da se ga :
I, mpi. Cim starejša sva postajala,!
. I
e: ". 'je >va |>: nažala j>.m/.evanja, 1 a sva morala v/.i vati v polni!
.ut ri.
Sledri j Li sva sc odlotila, dfct 'jreva po I -ve: m i-ž at >r«če. Veliko je bilo na- ; j-'*!o upanje, ko sna se po-lovila iz i ^.jstnc ira nn -ta. Se dobro so sjH-mi- t njam uie in d ne v a. ko sva se napotila v svet G-j rak vek tni .'nn je bil. in soiree ?c je sin.-ja! > na <-i ne'>n."
Jl.a d je nn;'U knatko pipieo. P^i-dal je gost. i ■	i: ■ ]>:i -e in
>r:-t jevahio j-, dimni z -lav
•'Prt trpanjiL d« tu : ostalo. Sreča
f lan a je vedno <ibračala hrbet," je go- !
« il Charley počasi. "Najprvo sva
i odi ki mesto v neki veliki trgovini. Že
. a doldvala lepo plačo, ko je hiša ;
oa !•.■:. ;i\ala. Zaman sva iskala dru-
-•-n, j«,.! n. .a posla. Da ne Iti n-
.nrla la k de. se m nakladal na. pomola
. ' i ; ki lije, dim je pa eesresorne- I
; tal. Več psescev se nama je godilo sla-
'.o, iti vtekr..t sva legla lačna v po-j
steljo. Vsak dnu sva .spala na boljšo
i .prahadnjost, Iskajoča sreče, sva poio- '
vala «k1 mesta do mesta. ZaJxan! Tako
sva prišla tnii v Cheyenne, kjer sva
-e seznanila s -starini traperje«-., ki na
n je vzel -e-k- >j v gore. Dolgo nisva u-
! živala n jeirove mvštoljubnosti. Iker sva I	-i ,	,
! ra mi:, la no-.itga <Ine mrtvega pii j
; pas teh. Ker se -nama je do-nadlo prosto j /ivljenje v samoti, daleč od o.-talega sveta, sva postala to, kar sva danes. ' ' a?, ki zaoeli vse rane, je zacelil tudi ' najine. Spomladi greva z dobljenimi j kožami v Cheyenne, kjer jih vedno , !ohro prodava. Toda, kakor se jo zgo-, dilo prvič, tako je tudi še vedno da- j .ies. Kot revežu se vrneva čez <ka.ke i j Iva. t ii tedne v gore. Ves .-kupieek retlno zapraviva v mestu. Ženske, igra in whiskey so tri,stvari, ki nam izvabljajo denar iz žepa. Vsakokrat
dkleva v mesto s trdnim naklepom, da ?e takoj vrneva; kakor hitro sva pa tam, naju pohabi želja po vživanju, in -stara pessetn se znova zaiene. Kdor hoče, laliHi«i reče v najin zagovor, da hoeeva tudi enkrat okusiti življenje. — Pah I To življenje! Sedaj -va postala prestara, da bi začela kaj novega iu nekega* dne bode pač na-I Šel kdo izmeti naju drugega mrtvega pri pasdel#"
Charley je vzdihnil ter zmignil z J rameni. J lan je krčevito kadil, in vee-
•	j k rat p«>kimal z glavo.
5 "Božič sva prassnovala prej, ko sva ■ bila še doma. pri sorodnikih," je na-. j lulj. val traper po kratkem premolku. i]**Toda samo enkrat sefm prišel srečen ' domov. Bilo je zadnji Božič, katerega . i sva preživela doma. iiči mojega boga-i tega strica mi je ta večer Skrivaj sti-| s-ni'la neikaj v roko."
Charley je odtpel sv^jo usnjato sraj-- ! co. Na vrvici okoli vratu je nosil s | majhno vrečico, ij, katere je potegnil »j orufapeuelq vezenje. S tresočo roko ga i j je fwcazal. ^VkliteJ To je bilo, kat
i i ____j»i , | • 11	^ m. i-
;je. In :e -cdaj se moram vedno spo- 1 t. injati na oni vei" r. V m'oji duši živi -e- ved: o, i»o dolgih letih, ljubka, dra-:e-t na deklica, ki me je .-:orila enkrat v življenju srednega."
<1 io so smehljaje, je spravil . . - vi :•-.:•: je nazaj v vrečico.
••Ve, e' ,i:e se vendar!" ie me-1 ■ .
im. ■ -e t«' smejati vsled mole pov -.ti. se sme.; a j te, ker vleče star ioree, kakor sem jaz, pripro-to dekli-i je delo za st.koj, kakor bi bil kak
\< idar =o ni nrkdo axtejal, kar je .a 'i v no. Z največjku sočutjem »mo poslašali našega prijatelja Vsa-ido je v'ii Ia s. daj staro srce še ni • .".ahilo In tna "'I do tega, kar je ne-idaj pretrpelo.
\ i kilo vse tiho. N ilk do ni
! .-.pregovoril t****. .....
( <,: «' i. i j e.- -.i je začel pofeasljeva-: i William Smith.
' i"v*, ii jaz b^vam rad nekaj pqve-dal," se j.- ealasil. — "Pri Omalii le-•d !.L-i..-a. katero obdaja vrt. Večer je. X- k mož se vrne z me ta domov, oblo* e 7. otročjimi igračami, katere je knoll za Boži-"-. Ko pride do hišice, po-j le j a -'•: zi okno. Ves prestrašeiT"skoči nazaj. \* sobi - bori žena z nekim mo že m, 'ki jo drži z eno roko objeto, ž. m r.igo jo pa davi. IMož, ki -loj L zima j. si: 'i v hišo. nakar napadalec pobe-atie. Mož ga za - ledu je. Tik ob obrežju reke .'d k n i dohiti skruniica svoje (d - i. Takoj nato se zač-nje padec v vodo. Blavna, deroč-a rt&a odnese truplo, j postane vse tiho. Le va-| lovi šundijajo tiho. Ko spravi anož svo-j jo žene k zavesti, mu ni treba vprašali. kaj se j«1 zgodilo. — Božični dan -ri le. Začudilo gledajo otroci starše. Zakaj niso danes tako veseli in zadovoljni, kakor drugače? In kje je stric, ■raterega je sprejel oče v hišo, ko je prišel bolan in reven k njemu, in za j Katerega je skrbel, kakor za brata? : Če vprašajo po njem, pravi mati v zadregi, da je odpotoval. Oče pa pogleda plašno skozi okno napeto poslu-a je. — Iz daljave se čuje mrmranje in govorjenje, 'ki prihaja vedno ijii.je. Grozeči klici se čujejo: Obe-site ga! Zgrabite morilca." Mož pritisne svojo ženo na prsi, ter poljubi otroke, potem pa pobegn v .temno I noč. Se danes se potika po svetu, da-lei od domovine. Nikjer nima miru, in ! nikjer ne more dolgo ostati. Njegovo i aiepenenje po ženi in otrobih, kate-■ rili ue sme videti, pa postaja od dne i do dne veje.
William Sunit h je sklenil rofce; v : njegovih očeh srno opazili solze. Ni . nam bilo treba ugibati, kdo je bil oni mož, o katerem jc govoril William t Smith.
".Slivno povest poznam," j ^aše-. ' petal Fleury zamišljeno. "Šele preil i kratkim sem nekaj podobnega cul, ali i I bral. Počakajte! Sedaj so s^mniin,'
-	j jc hitro nadaljdval ter odšel v kot -; kjer je ležala na deskah kuhinjjsks
' jvosoda. Po kratkem iskanju je piišea
-	zopet k ognju, držeč v roki deltam 1 ratrgan, umazan in masten časopis.
1 [ ''Vidite! Tukaj je!" je reŽcel zzca % igoslavno ter pokazal s prstom it a ne
ibrežje. I'otem pa pobetniil iz mesta, iu tako je pr lei sum na dozdevnega j morilea. James Forest se nujno poziv- ■ ;e. da se vrne uomov/' je bral Fleury i
Milliiim Smith je poskočil s svoje- j
-	a sedeža. Omahoval je. da seje moral nasloniti na steno.
je res tako pisarno1?" je jecljal ; -cr pritiskal reko na srce.
\'/tl sem easopis in poziv še en- j :ra". prebral. Potem s<-m se obrnil k 1 "li'ithtt: "Ali ste vi James Forest?"
"Ves sir, Yes -ir! Ta sem!" je vzkliknil. "O, moja žona, moji otoei. zopet vas bom videl!" je govoril in
-	jlze so se mu vlile.
Potem .-e je hotel prepričati, da ni-
sanje, kar je doživel. S tresočimi . okami je tipal po listu; toda minute -o prešle, pre dno je našel mesto, in •r; l besede, ki s0 <ya <klicale v donno-. ino.
\"si =mo nvu voščili srečo in mu stikali reko. Iz vsega srca smo delili e-e je moža. ki je istočasne veselja Jokal in se axtejal.
Sedaj smo začuli skozi odprta vrata petje.
~'"IIomr vfc^i home," je pel Fleu-i->- zunaj s svojim mehkim, krasnim 2'lasom. in fcaikor je piišla njemu iz srca, adro je "udi vplivala na naša srea priprosta, krasna pesem.
Ivo je petje utiiiiiilo, smo vsi stopili na prosto.
Gorak, mil zrak nam je zavel na- j sproti. Mraz, ki nas je pognal v kočo, je pojenjal.
Anderson je liitel k ognjišču. Vrnil se je z gorečim polenom in pogledal na toplomer pred kočo.
"Three degrees above zero!" (Tri stopinje nad ničlo), je zatklical ves vesel.
Sedaj stxo zopet mogli o«iiti na de- | lo, traperja k svojim pastem, mi v 1 nekoliko dneh h konjem j toplo vreine lam je namreč kmalu očistido pot.
Tako dolgo je moral tudi čakati William #5mitb, pravzaprav James Forest, kakor je bilo njegovo pravo me. Božično praznovanje v mali koči-•i v divjih gorah, ga je napoilo, da -e je smel vrniti k svojim dragim v domovino.
# e *
Od tega časa je minilo že mnogo
let.
: Charley in Jim sta umrla za mrzlico.. Christian Dorband se je poročil s svojo Nelly. Trmoglavost jo je pustila, in postala jc prav dobra in skrbeča mati.
Karolina in Anderson Picket živita srečno v Texasu na malem posestvu, katerega je kupil s prihranki. Danes ga imenujejo že štirje deoki o-
četa, in vsi so tako lepo črni, kaka? m
on.
O Fleuryu nisem nikdar nič več ču]. Mogoče se še vedno potika okoli po svetu, ter išče domovino, tee popova svojo priljubljeno pese^t; "ij-ošu?, sweet home."	•
- o ■
predsednika, parobrodarskega dmltva "Dalmatia" je imenovan
Tolstoj o Šolskem vprašanju.
Veliki duh Tolstoj se je pečal 3 vsakim modernim pojavem. Za vsa-" vprašanje je imel ostro očrtano -tališče. Naše ženstvo bode nedvomno zanimalo, kaj je mislil iu govoril Tolstoj o modernem ženskem gibanju. Prej pa moramo pripomniti, da je tudi žensko gibanje samo tedaj smatral za opravičeno, če jc mogel ! »odrediti svojim višjim idejam. Po ! tem se ravna tudi značaj njegovih izrekov.
Ko mu je pred par leti poslala rajska feministka Baskirceva knjigo, v kateri je razlagala svoje ideje o ženskem gibanju, ga je obenem prosila, I naj ji obenem s kritiko sporoči par svojih naziranj. Tolstoj je ugodil tej želji ter ji pisal sledeče: '4Žensko gibanje je dobro, če pospešuje duševni razvoj ženske. Slabo pa je, če bojujoče nastopa za nieeve stvari in nič i vredne ideale (volilna pravica). Znamenje zelo omejenih glav je, ee se loče videti v čisto dejanskih uspehih i . isji razvoj. Žensko gibanje naj v ?enski dokonča ženo, to se pravi, ženske kreposti prave nravnosti in le-| )ote. Samo na ta način se more sma-rati žensko gibanje kot pospeševa-I teljieo človeštva. Kar vi, moja ljuba, t pišete v svoji knjigi, je »eni, odkri-
0	priznano, egalno. Ne razumem, tako se more uporabiti toliko časa\jn oliko moei za take nicevnosti. —
J irof Lev N. Tolstoj." i Se par drugih mnenj in izrekov ! laj dokaže, da si je ostal Tolstoj tuli pozneje vedno zvest in da ni imel nikdar pravega smisla za strogo zu-•lanjo stran ženskega gibanja. Tako pravi: "Ženska naj se uči postati • originalna, ne pa slabo ponarejena", ali pa: "najvišja krepost žene jo pravo materinstvo, katero mora izkazati ne samo napram svojim otrokom, emveč tudi napram svojemu soprogu n napram celemu človeštvu; vse drugo je postransko."
Končno hočemo podati še eno nazi-anje Tolstega o duševnem življenju žene: "Značilno je, da predstavlja "tandanes najvišji razvoj žene, kakor se vidi, takozvana feministka. Še snačilnejše pa je, da jih ženske sma-rajo za najlepši cvet svojega spola, ločim nahajajo možje pri drugih že-
1	tali mnogo višje duševne in moralie-. -e vrednosti. Velike umetnice, ki so
nasprotne ženskemu gibanju, so le nožje povzdignili. Žene ravno tem niso bilo naklon jene.'1	— l
I	'
Zakaj sta pojedla žab6?
j Gašper je gnal kravo na semenj, in komaj jo prišel tja, je že našel kupca. In to baš človeka iz njegove asi. ki je bil ob enem njqgov pri-atelj — Miha. To mu je bilo §e I ljubše.
Miha mu je plačal za kravo 200 forintov, nakar sta jo zavila po stari šegi in navadi v gostilno na likof. N"o, brez daljnega ppripovedovanjo, odpravila sta se proti domu po ve-'-erjri.
Metlpotoma sta prišla do velike rrtlakuže. v kateri je bilo mnogo žab.
—	"Veš kaj, Miha!" se oglasi Gašper. "Hajd, ako poješ eno žafoo živo, pa imaš kravo zastonj, evo 200 forintov!"
Miha se je polakomnil, ulovil žabo, jo prijel za krake ter začel žve-r-iti, dokler je šlo. Šlo pa ni dalje, kakor do polovice!
Toda Miha, zvita-glava pravi:
—	"Veš kaj, Gašper. Hajd, ako poješ ti drugo polovico, ne maram krave zastonj!
Sedaj se je polakomnil tudi Ga- ' ^per zapadlih (kakor je mislil) 200 forintov, prijel ostalo polovico žabe, jo zrna šil v usta in z velikim naborom tudi spravil v želodec.
Obema se je' obračal želodec, ii^ od-'.la sta napnek ne da bi kdo spregovoril besedieoTrW^ft sta šla tako, ko Miha naenkrat postane, Gašpsffja žalostno pogleda, in vpraša:
—	"Povej mi sedaj, sosed Gašper, zakaj sva pojedla ono žabo f "
0
Železnica is Evrope ▼ Indijo.
Petrogradski list "Novoje Vrem-ja" poroča v nekem članku, da se je v Rusiji osnoval odbor za uresničenje načrta železnice, ki bi preko Evrope vodila -v Perzijo in Indijo. Na tem podjetju bodo sodelovali tudi inženirji in finančniki iz Nemčije, Anglije in Francije.
Nesrečna stava. V Pruscn v'Bosni je poaeetnik Pero Kromljak stavil z
nekim prijateljem za enega jahalnega
1. y
konja, da v dveh poiirkih «pi|£3ifcer ruma. oda komaj je izpraznil!Stsidrl^
C=.	--i---;-... - —y	-
"8US NARODA"!
(8lov«nlc Dally.; Owned aixf published by the Hovnlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKHER, PrendenL \ I ANKO PLEgKO. Sar rotary. LO^rS BENEDIK, Traasorar
Place of Basineflb of the corporation and iddraiMe of above officers 82 Cortlandt Knsat^Rorf»ogh of Manhattan, New York
3a c*k> leto velja list za Ameriko in
CJanedo. t. .......$3.00
*	pol leta....... . i.60
*	Wo m aaeeto Nrw York . . . v00 ** pol leta fameeto New York . . 2.00
Evropo za vsa leto . . . . 4.50
* " pol leta.....2.60
' 4i M oatrt leta .... 1.76
" t^M NARODA'^ ixhaja vsak dan ia-'i Txamai nadel j in praznikov.
"•OLlAS NARODA"
"Voice of the People") m e every day, except Sondaye and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Uainwntson »gruimul, j
Oopuu brez podpisa in osobnoeti ee ne jHnja
Denar na) se ulagovoii počiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Kuno, d* se nam todi praJAnJe raliAOa naznani da hitreje naj delto naslovnika
-Sopieom in poed tat vase naredita ta na* ftrr ■
-ULAS NARODA** iHOorbandt St New York City. ,. ............... — ..........—^ ^
Teletox. *68T -Cortlandt
Delavska razsodišča.
., t
-o-
Civic Federation v Now Yorku misli, da moreta kapital in delo h arm o-' r.irati. Delodajalci, ki so zastopani j v tej družbi in pa zastopniki občinstva bi radi odpravili itrajke. To | pa je zadeva, ki se ne da tako lahko rediti, »osebno ne s sklepom kake konference, ker ravno pri tem vpra- j šanju se pokažejo največje nasprot-stva med kapitalom in delom.
Najpred bi se na.j jxiskuailo odpraviti gotovo vrsto štrajkov. Strajki uslužbencev pouličnih železnie m kapitalistom najbolj na potu. Tu bi se naj najf*opred pričelo. In Civie Fe-ileration misli. da bode s prisilnim zakonom ustvarila harmonijo ined dru/bami, ki kontrolirajo poulične železniee in med u*-Iužb«'nei teh železnic. V konferenci, ki «e je te dni vrHla, je prišla stvar na razgovor. Predsednik Set h Low, nepristranski zastopnik občinstva, ki je predsedoval, Je izvajal, da se stvar ue da tako lahko urediti in da se ne more ne delodajalca in ne delavca siliti, <la se pokori izreku razsodišča. Low je «ttavil» predloge, kateri bi, ako se sprejmejo, omejili pravice delavcev do itrajka. Zagovarjal je namreč, da se spre j m* neka določba canadskega zakona o> razsodiščih, po kateri morajo d"lavei v javnih obratih na železnicah, v plinarnah itd. 30 dni pop red naznaniti štrajk, pred no ga uprizorijo. A ko bi sc tak zakon sprejel, pestem bi se delavci odpovedali pravici do itrajka v teh obratih. V teku 30 <lni, ki leže med naznanilom in med uprizoritvijo štrajka, bi si prizadete Kompanije lahko nabrale toliko ska-hov, da bi bil štrajk izgubljen, pred-I no bi se začel. *
Zastopniki strokovnih organizacij, 1 ki so se udeležili konferenee, .niso bili posebno veseli Set h Lowovii predlogov iti so oredlagali, da se skliče se ena konferenca, da bodo do tega <-asa imeli priliko stvar dobro presoditi in pomisliti.
Za vsakega človeka, ki le nekaj razume o delavski organizaciji, je dvojno takoj jasno. Prvič: državjio razsodišču, ki nima 'zakonite moči, da bi s prisilnimi sredstvi uveljavila razsodbo razsodišča, je brezpomemb-Ono more v posameznih slučajih i^oravtpili štrajk, v obče pa se ne bo-
. «ta ne delavec in ne delodajalec uda-» —
la njegovemu izreku.
Drugič ■ Državno razsodišče, ki pa r bi imelo moč, da bi razsodbe lahko s prisilu^rrn sredstvi aveljaVilo, bi ome-| jilo pravico delavcev do ttrajka in bi bilo delavcem na kvar. Taka razsodišča bi pri sedanjem značaju naše lir/ave nikdar ne imela delavske ve-I cm«. V najugodnejšem slučaju bi Ijtlo število kapitalistov in število de-I lavcev enako in predsedoval bi kak I n«<pn.*l cans ki Hodnik. Takih nepri-L stranskih sodnikov pa ni v boju med kapitalom in delom, vsaj ne med inteligenco, ki bi vodila razsodišče. Posledica bi bila, da bi bili delavci pri
I takih državnih prisilnih razsodiščih vviino prikrajšani, To ip ,)*■ pokazalo ptrtMod, kjer so bila taka prisilna ; raJaodišra upeljana, kakor n. pr. v Avstraliji, kjar se dclsrei sdaj tru-i oijm, da bi jih odpravili.
Uradaijri, ki so zastopali strokovne organizacije [»ri konferenci, katero )# sklicala Civic Federation, so si tadi »vesti, da bi izgubili zaupanje prt delavcih, ako bi glasovali za pri-| ailn* masodilča^ ta aa*o so predla-I	U »s jim di časa si ver dobro
tri radi ustvarili harmonijo med ka- 1 Jpitalom in delom na ta način, da bi delavcu vzeli pravico do štrajka. Ako bi delavski zastopniki za taka prisilna razsodišča glasovali, bi to bilo iz-; dajstvo.
--- !
Božič v tujini.
I
Malo dni nas še loči od najlepšega; praznika, katerega ima katoliška cer- i ! kev — od Božiča. V tujini ga bomo i : praznovali, na tisoče milj daleč od 1 naše domovine, in spominjali se bo- j [mo lepih in veselih dni, katere smo preživeli pri svojih stariših, bratih*; sestrah, prijateljih in znancih.
Nobeden praznik ne obudi v naših i srcih toliko spominov na zlate čase j brezskrbno mladosti in rodi Udiko; hrepenenja po domači hiši in po do- j, j mačem kraju, kakor ravno praznik ^ [Kristusovega rojstva. Kjerkoli smo, j 1 done nam na uho mili glasovi vaških j ! zvonov, ki vabijo pobožno ljudstvo ( ' k polnočnicam, in v duhu vidimo srečne obraze naših ljubih in dragih, ki se pri jaslicah ali pri božičnem drevescu spominjajo nas. Ta praz-| nik miru in ljubezni vzbudi željo po »ljubem domu, nam dvigne srce in , nam napolni očj s solzami. V tujini i smo, med tujim ljudstvom, v borbi : za kruh, v deželi svobode in dela bo-|ino praznovali po naši šegi in navadi j Sveti večer ^n Sveti dan. Pozabimo ■ ' na vse skrbi, žalosti in nadloge in j veselimo se drug z drugim, praznuj- i i mo Odrešnikov praznik v miru, v ; j Spoštovanju, v bratski slogi in v lju-;. ! bežni, katere nas je učil naš veliki učitelj.
Bogu bodi east na višavah in mir ljudem na zemlji!
Dopisi.
Denver, Colo. '
i Slavno uredništvo:—
Že obiramo drugo polovico kislega | meseca decembra in s hitrostjo mrša-1 : ve indijanske mrhe se nam približu- j j jejo božični prazniki in Kovo leto. (Ker se bojim, da bi me kdo ne predi ikri. odločil;s«n se precej zgodaj, da tizrazim cenjenim rojakom in vele£b-, njenim rojakinjam, posebno pa še či-Itateljem in čitateljieam ''CHasa Na-! roda'*, moja božična in novoletna: voščila. Za Božič želim vsem skupaj mnogo nebeško-slastriih, z najslajšimi poljubčki — o, oprostite! — hotel sem reči: z najslajšimi roziuami t poffesenih potic in kolačev in v vsaki i krščanski hiši, kjer bivajo Slovenci, aaj odmeva visoka pesem šampanjca, ali pa vsaj si a vos pe v zlato vinske J kapljice iz so!nčne Californije. Za Novo leto pa želim Vam, g. urednik, ■ par tisoč novih naročnikov, pa tudi rdeče ličnih naročnic, posebno še tu iz zapada. Slovenskim delavcem Širom 1 republike želim skrajšanje delavnega; : časa in zvišanje plače vsaj za 100 od- i ■stotkov. Slovenskim sal oo na rje m in j trgovcem želim, da bi jim bile bare ' iu prodajalne mize vedno prekratke, j j kleti in skladišča vedno na novo iz-' praz njena, listnice in mošnjički pa ' napihnjeni kot Zeppelinov zrakoplov, j ' Slovenskim farmer je m želim, da bi j jim vsako vsejano seme obrodilo naj-.rnanj tristoterni sad, krave, voli, ko-; uji, ovce in prešiči pa nay se jim ' .ljunože, kakor »tcnice, recimo, kje v j Pennsylvamji, kjer je dovolj gorko-; te. Mojim winterqaurterskim prija-' (teljem želim. da srečno premagajo sibirsko zimo svoje mormonske rezidence, da nobeden v snegu ne ostane, pa da pojenja nevarna bolezen: lju-: bavna sušica, ki pobira nežni spol iz ^ ! njih sredine, da se jim ne bo treba j "pečlati". Slovenskim devojkam želim kar najbolj rdeča in bela ličica.; usteca ljubka, kot eveteči grah, oči mile in sladke, kot tnajnikova noč, j povrh pa vsaki po euegm vrlega, postavnega in zvestega fanta, ld naj se ! o svojem času prelevi v poltenega, ■tirnega in dobrega moža (tako dobrega, kakor bom n. pr. jaz, kadar se
i oženim). Slovenskim fantom, h ka-1 ' . ; teran se prišteva tudi moja malenkost, pa želim vsakemu po eno lepo, j mlado, bogato, pridno, dobro, ljubeznivo, zvesto in j>ošteno devojko, pa r'oheet", brž k© mogoče. Kaj ne, "da ste vsi zadovoljni z mojim voŠči-dom? Zdaj pa prosite vsemogočnega' Alanitova, da ga tudi vresniči. prej. ipredno nas pokliče, v večna lovišča, | na nebeške prerije.
Nedavno temu imel sem srečo, da sem zamogel občudovati svetovno-/.nano gledališko igralko, Rusinjo Nazitnovo, ki je gostovala na tukaj-Išnjem mestnem gledališču. In veste, j I kap eem si mislil, vračajoč se od predstave domov t Ik>ker bode slovanska; mati rodila Nazirnove, Melbe, Tol-j hI oje, Knb«'like, Jurčiče, Gregorčiče, Strossmayerje in mnoge druge podobne duševne velikane, toliko časa »e nam ni treba sramovati našega slovanskega rodu in j^aika in ni nam treba zavidati naših nemških prijate-1 Ijev za frankfurtske klobasice, hVv*
#
tavega Vilčeta a njegovimi bj-ki
\Ted.	:	-
Vreme imamo za la čas zelo lepo in prijetno, snega nobenega. Kakor se sliši, so v vseh snežnih tovarnah, ' gori v vse miru, delavci zaštrajkali. j Zahtevajo pripoznanje snežene unije, i zvišanje plače za en groš, pa vsak en , ]>a% volnenih rokavic in čevljev na kveder. Sveti Jurij s pušo, pa sveti Matija, ki led razbija, posredujeta ured štrajkarji in bossi. Ako se do-; seže sporazum, delalo se bo vsak dan !4<over time" in mi se bomo mogli ve-I seliti najlepših sneženih žametov, kar jih je videlo mesto Denver v petdesetih letih svojega obstanka.
Ker imamo, kakor rečeno, tako mi-I lo iu prijetiLo zimo, kakor bi se bli-1 žali dobi cvetečih šmarnie, ne pa zelenim božičnim smrekam, umevno je samo ob sobi, da jo v prostem času, !Tad mahnem kam ven iz mesta. Zelo hrad zaidem v mestni park, kjer se "afne guncajo" in možu jejo razni kosmati ali pernati, veliki in mali, gizdavi in preprosti, kričavi, tihi in ! godrnjavi zastopniki živalske republike. Zlasti se mi dopadejo brhke srnice, ki jih primerjam z — — no, saj veste, s čim! Od tam se prekrasno vidi tudi veličastni, ves z biseri in candvjem pokriti Pikes Peak, ki ga primerjam s slovenskim Triglavom, Denver pa z belo Ljubljano. Podobnost je velika, razlika pa še večja, posebno manjka prvemu bleško in bohinjsko jezero, drugemu pa sloven-jski ravs in kavs, pa escellenei Bona-venfcura in ŠušteršiČ. Zadnjič me je pot zanesla tudi v prijazen gozdiček, ob Platte Riverjii.. Ah, da znate, koliko cvetja je bilo tam in to zdaj v i decembru! Kar nehote, sem s« moral domisliti ono Gregorčičeve:
j"... trt jagodne ustne rudeče, kaj ž njimi okoli šepeče? 1 Nič meni, ta deklica v halji eveteči,
zeleni, povedati neče!"
Kakor vaški kovač, v soboto zve-Ičer, razbijalo mi je srce v prsih, ko j i-ern v mraku dospel domu v Globe-' ril le. Zato sem brzo popil čašico IIu-nvadi Janos likerja, da mi je odleglo. Ivo so me pa domači vpraševali, kaj I sem videl ob reki. da izgledam tako preplašen, sem jim pa odgovoril: Eh, kaj! " naš maček je bil, ki je miške lovil — po noč'!1' Vidite, prijazni čitatelji in čitateljice, taka se nam godi v coloradskih višavah. Vam ta-ko-le rad povem, ker' vem, da znate molčati. Pa še drugič kaj. če bodete pridni! Zdaj pa hvala z^ blagohoten posluh, žulim' vam. še enkrat mnogo veselja pa sreče za Božič in Novo leto in vas pozdravljam kar najprisrč-
ne je. ; * '• Anton -.TerboTep. ■ * " /
Kaj je prinesla revolucija na Portugalskem ženam.
Vse revolucije, ki so se dogodile na svetu, če so imele uspeh, so koristile edinole možkini. Žene vsled teh i niso ničesar pridobile. Pri veliki francoski revoluciji n. pr. so ženske zelo sodelovale. In sicer ne samo žen-jske s pariškega trga, ki so pri vseh vstajah in pri vseh bojih hodile na čelu revolucionarnih"čet in ki so v ! pogumu iu jun aštvu mnogokrat prekosile revolueijonarje — temveč tu-j di dume iz boljših krogov in inteli-gentke, ki so v svojih salonih zbirale voditelje revolucije in ki-so na-i stopale na revolucijskih shodih tudi kot govornice, kakor n. pr. krasna Etta Palmova, ki je imela na ljudskem shodu v Palais Royalu ognjevit I govor.	9
Z eno besedo, francoske žene so delovale za republiko, kakor možje, bojevale so se za njo, žrtvovale so za njo svoje premoženje, podajale so se v življensko nevarnost — toda ko je revolucija zmagala in je bila republika ustanovljena, niso žene dobile prav nikakoršnega plačila in pripo-znanja za svoje žrtve — narobe, poznejši Napoleonov kodeks, še dandanes na Francoskem veljavni zakonik, je ponižal francosko ženo na popolnoma brezpravno stališče. Določila tega zakonika so mnogo neugodnejša,- kakor n. pr. avstrijski zakoni, kajti ona n. pr. ne dovoljujejo orno-« ženim ženam, da bi samostojno razpolagale s svojim lastnim premoženjem in s svojimi lastnimi izdelki, prepovedujejo nadalje konstatiranje j nezakonskega očeta itd.
Ravno tako je Hilo pri severnoameriški revoluciji. Tudi tu niso žene prišle do svojih državljanskih pravic.
• Zaradi tega se je ženski svet zelo zanimal za posledice portugalske re-; volucije, in to tem bolj, ker so bili ! nekateri možje nove republikanske vlade pristaši in zagovorniki ženskega vprašanja.
Ženski francoski list "La FVan-j <;aise" ije prinesel pred nedavnim časom interview, katerega je imela njegova sotrudnica, Jane Mismova, s portugalskim politikom Magehae-I som lino.	Š
iiTii^tU^ i- ^^Slu	r* »linliii
"Sem od zdavnaj; prepričan femi- j cist in upam, da tak fndi ostanem", i jp pi-avil ta gospod. "Žene so nam zelo pomagale."	x .
"Žene so pomagale tudi pri osvoboditvi Združenih držav", je^odgovoril a časnikarica, "in vendar..."
Lima je nekoliko pomislil; nato pa rekel:	•»
"Jaz bom napravil za žene, kar bo! v moji moči. Dati jim moramo go- j tove državljanske pravice. Zakon o i razporoki mora priti kot eden prvih j v parlamentu v razpravo."
Kakor se iorej kaže, tudi portugalska revolucija ne bo preveč- kori- -stila ženam. -Izprememba zakonskega prava je vse, kar jim obljubuje i odkriti prijatelj, ki je gospodar situ-1 acije. Ali je razporoka, to žalostno |
trii no sredstvo zoper nesrečni za- | kaka feministična reforma? Ali! oristi tudi možu? vprašuje "La c;aise' \
Magelhaes Lima je potem govoril o drugih reformah iu navedel pri tem Gambettov izrek: "So stvari, katere je mogoče izvesti v šestih urah . in katere so v osmih urah že nemogoče. ''
"La Franeaise" na to odgovarja: j
"Portugalska vlada ni hotela, da bi dala ženam državljanske pravice v testih urah. Ker je naša revolucija pozabila zaradi ravno te logike izpolniti to dolžnost, čakajo Francozinje do danes na novo ugodno uro.''
Ta primera bi morala portugalske feministe privesti do premišljevanja,
•	ter jih prisiliti \ delavnosti. .Jjiaj ne opuste pri tej uri energičnega poskusa, da dobe Portugalke v novem Por- j tugalskem tisto mesto, ki jim gre.
Faktičuo sc dozdeva, da so žene i tudi tam, kakt>r povsod, zek> udane narodni stvari, toda za svojo lastno j stvar se le malo brigajo.
Ko je Magelhaes Lima preči t al ta interview, je takoj napisal za "La Fratieaise" cel članek o ženi na Portugalskem. V tem pravi, da velja . za ženo na Portugalskem še do danes staro rimsko pravo. Imajo mnogo dolžnosti, toda prav liikakoršnih ; pravic; potugalski zakonik je podo-i bon Napoleonovemu kodeksu. Vsled tega se je interes inteligentnih Por-I tugalk osredotočil do »daj glavno v literaturi. Magelhaes Lima imenuje razveu pisateljic tudi nekoliko zna-. meuitili časnikaric. Revolucije so se r -— tako ypravi — portugalske žene , lusi>ešno udeleževale. Veliko število ! žen. je bilo v re vol učni h dneh ob-, o roženih, hodile so p^. vojaških t abo-. rih in stregle bolnikom in ranjen-. cem. Hladnokrvno so gle^ide v obraz S'nu'ti.
O ženskem gibanju tia Poriugal-1 skem pravi Magelhaes Lima, da glav-, no .^rerni za tem. da sp žena s šylo osvobodi ter se jo napravi zmožno, vzgoje vat i dec-o v naprednem duhu in biti sodelovalka moževa. Političnih pravic portugalske žene do zdaj ne zahtevajo, toda delujejo energično za izpremembe državljanskega zako-: nar, v kolikor se tiče ženskih pravic.
I>o zdaj je bilo žensko gibanje na 1 Portugalskem omejeno vsled repub-1 likanskega gibanja, kojemu so žene
•	posvečaj vse svoje moči. Šele zdaj, ' po izvojevanju republike, -se bodo 1 lahko popolnoma posvetile svojim 1 lastnim interesom.
Članek gospoda Lime precej hvali portugalske žene. Vidi sc mu, da je bil pisan za ženski list. Stara špansko- portugalska dvorljivost še ni izumrla. Ce bodo pa portugalski za-. konodajei tako dvori j i vi tudi v zbornici pri tvorjenju zakonov, je drugo
t	v	'•" ■
vprašanje. ^
Zavarovanje poslovnih izgub.
Pod tem naslovom priobčil je tržaška "Edinost" sledeči članek:
Zavarovanje je ena najvažnejih pa-
•	nog narodnega gospodarstva. Povspe-
•	šuje trgovino z zavarovanjem pomor-
■	skega prevažanja in proti požarom.
■	Ščiti industrijo z zavarovanjem za slučaj štrajka. Zavaruje kmetovalca, proti nevarnosti po toči. In kakor, v narodnem gospodarstvu zavzema zavarovanje tudi v coeijalneni živ-
1 ljenju važno mesto. Socijalno zavarovanje ščiti delavca v slučajih bolezni in nezgod, varuje ga v'starosti - s starostnim zavarovanjem. Ni forej i nikako čudo, da se ta ha^»dno-go-; spodarska, stran vedno razširja ter i da išče vedno novih poti v svoji stro-
■	ki. Med nove panoge zavarovalne stroke štejemo letos zavarovanje zoper deportacije ameriških izseljencev in zavarovanje poslovnih izgub. Zavarovanje "zoper deportacije" izseljencev je uvedeno doslej samo v Rusiji, a potrebno bi bilo, da bi je uveli tudi v Avstriji. Kajti tudi mi smo ena tistih — srečnih držav na evrop-jskem kontinentu, ki daja lep kontingent ameriških izseljencev.
"Zavarovanje zoper poslovne izgube" je bilo urejen6" najprej v Angliji. Od ta^p se je razširilo v druge
I*toe je to urvarovanje sU»
. ..
pilo v krepost — v Nemčiji. Zato smemo sedaj upati, da priroma preko meje tudi v Avstrijo. Saj je v Avstriji postalo že v tradicijo, da vse ' ukrepajo po nemškem vzoru! Najprej Nemčija — potem Avstrija! Tako hoče lepi red in pravilo na dunajskem "Ballplatzu". To je posle- ( dica dejstvu, da očesa avstrijskih me-rodajnih krogov ne vidijo dalje od Berolina. Za fijili je "Berolin" — Evropa!
Glavni namen tej zavarovalni stroki je zavarovanje poslovnih izgub, nastalih vsled elementarnih nesreč. Na primer: V kaki tovarni je nastal .požar. Požarna zavarovalnica je iz-: plačaj zavarovalnino za pogorelo j tovarno. Ali razun škode, ki jo je I poravnala zavarovalnica, je nastala 1 za podjefje še druga škoda. Dotični j industrijalec jc moral zavstaviti svoje poslovanje. V tem je zopet njegova druga škoda — izguba, ker je ostal brez poslovanja, ali, kakor bi rekli Francozi: "chomage".
Ta vrsta zavarovanja ne obstoji | nikoli sama za-se, ampak je redno v zvezi s požarnim zavarovanjem. Slu-| ži vsem panogam trgovine in indu-jstrije. Glavni nje namen je: 1. da zavarovancu v času od treh mesecev do leta dnij (po pogodbi) po nastopih škode zavaruje netto poslovanje (delovanje); 2. ida se zavarovancu povrnejo stroški, ki jih je imel ob priliki te škode (najemnina, dCvki, obresti za temeljno glavnico, plače personalu itd.) ; 3. izdatke, ki izhajajo iz izvišauih stroškov produkcije. Zavarovanje sestoji torej iz nadome-| stitve čistega prislužka in pokritja j tekočih stroškov. Kakor "netto po-islovanje" (zaslužek) umevamo le 'dohodek od .poslovanja (dela), ne pa od stavb in kapitala. Pod tekoče | stroške pa je prištevati zopet najem-: nine, davke,* režijo itd.
Ob precenjevanju škode ozira se j preraeunovanje na zadnje poslovno leto. pred katerim se je pripetila ne-isreča. Eveutuelua nesoglasja reševa sodni ja.
Rezultati dosedanjega zavarovanja te stroke so se pokazali ugodne toliko za zavarovanca, kolikor za zavarovalnico, ker je v glavnem isti princip. kakor pri zavarovalnicah zoper jj>ožare. Avstrijskim, nam Slovanom le predobro znanim "merodajnim krogom" bi bila tudi dolžnost, da kaj. store tudi v tem pogledu. Ali pa mora v resnici za vedno veljati tista historična: Austria erit in orbe ultima*?!
Tolstojevi socijalni nazori.
—o—
Tolstoj je s-kozinskoz individualist. ; Individuum, posameznik mu je vse. Zatovje naravno, da je nasprotnik vsake organizacije in konsekventno i udi države, ki mu je organizirano j nasilje. Država pa sestoji iz soci-jalnih skupin in tudi iz narodov. Med temi narodi sc razvije boj. Močnejši si hoče podjarmiti šibkejšega, iz česar se rodi nacijonalizem. Tolstoj je nasprotnik političuega naeijo-nalizma. Nekje pravi, da ni še nobenega človeka, ki ga je prišel obiskat, vprašal po tem, kake narodnosti je. V človeku vidi Tolstoj predvsem člo-iveka in samo človeka. Zato ne odo-brava tudi plemenskega boja, dokazovanje o superiornosti ali inferior-jnosti kakega plemena se mu zdi ne-> inriselno. Tolstoj je v pravem j>o-: menu besede kosiuopolic (svetovni j meščan),'kakor so bili Goethe. Ibsen, • Bjornsoii in drugi veliki duhovi. Kakor kosmopolit in nasprotnik države ije tudi proti vsem državnim inštitu-cijam, proti parlamentarizmu, militarizmu in sploh proti političnemu življenju. V svojih spisih nasvetu-je, kalikor mogoče manj se udeleževati državnega življenja, volitev in sploh vsega, pri čemer pride Človek iz državo v dotiko. Tak svet je Tol-Jstoj dal tudi Slovencem, ko ga je, če se ne motim, leta 19W obiskal v Jasj-! ni Poljani dr, Bogumil Vošnjak, naš mladi znanstvenik. Med drugim je Vošnjak razložil Tolstemu krivice, Ivi ; se nam gode zlasti od strani Nemcev, in ga vprašal za svet. Tolstoj mu je tako-le odgovoril: "Ako ste prepričani, da se vam godi velika krivica, potem se ravnajte po mojem načelu: Ne plačujte davkov, ne služite kot j vojaki, ne udeležujte se političnega | življenja, sploh ne upoštevajte drža-j ve!"
Res idealen nasvet, — ali kako ga> izvršiti ? Tega Tolstoj Vošnjaku ni povedal ter »i pomislil na to, da ima država sama moč si vzeti davke, ako jih državljan ne more plačati. O tem bi naš kmet vedel marsikaj povedati in bi se takemu nasvetu žalostno nasmehnil. _
A Tolstoj uči obenem: "Ne zoper-stavljajte se zlu, ne zoperstavljajte se nasilstvu." A država mu je or-ganizovano nasilstvo. Smeš sicer delati nekako pasivno resistenco s tem, da se ne udeležuješ političnega življenja, aU nasilstvu ae zoperstavljati a naziletrom ee ne smeš!. "Zato je
----------------- .. , .......
Slovensko katoliško
-- ^ . r — ' « ff •	a	.
podp. društvo	sveteBarbara
Za Zjedinj«ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v držav} Peaasyivaaijl.
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL, P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. f. tajnik: IVAN TELRAN, Box 707 Forest City. Pa. II tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th. St. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
i ,	--o---
NADZORNIKI:	;
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENEU starejši, II. nadzornik, Box 591, Forest City, Pa. FBONK SUNK, in. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
FAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETERiNEJL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. 0. Box 707 t Forest City, Pa.	' » {.	■ 4
■ --o—^--
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
rrr A n^fTTWS** in NOVO LETO Z. A DUZIL poiiljajo Slo.
^^ ^^ ^^ ^^ ^^ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 CORTLANDT ST.,	6104 ST. CLAIR AVE., N. E.
NEW YORK, N. Y.	. CLEVELAND, OHIO.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1911
je izšel in ga je dobiti po 30 centov komad.
Koledar obseza več zanimivih povesti, smešnice in drugo berilo, v njem se nahaja več slik.	1
Primerno darilo je iz Amerike znancem in prijateljem v staro domovino in ne velja več kakor 30 centov.
Slovensko-Amerikanski Koledar je zelo priljubljen med rojaki; to priča, da ga vsako leto nad 5000 iztisov prodamo. Dobiti je:
UPRAVNIŠTVO "GLAS NARODA",* 82 Cortlandt St.,	* New York, N. Y.,
ali v podružnici: 6104 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
Tolstoj nasprotnik vsake krvave revolucije, vsake vstaje proti državi. Kadi tega je-iudj hipi nasprotnik revolucionarnega socijalizma, ki hoče po njegovem mnenju jiostaviti na , mesto stare države novo državo, torej! j na mesto starega nasilja novo nasilje. V tem se on strogo ločuje od drugih anarhističnih teoretikov. Kako torej rešiti socijalni problem? 1
Tolstojev nauk je kratek: Proč z uioderino *ilaži-ku!turo ! Človek, povrni se k Bogu in naravi, povrni se k pri prost emu, naravnemu življenju! in krščanstvu!1
Revolucija mora prej nastati v človeških srcih, v človeški notranjosti, j
To je Tolstoj dobro vedel, zato bi bilo naivno misliti, da je hotel on do- , seči svoje ideale že za časa življenja.
Tolstojeva duša je skozinskoz slovanska. To se jasno razvidi iz nje- 1 govih nazorov. Medtem, ko ima revolucionarna ideja največ pristašev med vročekrvnimi romanskimi naro-( di; medtem, ko so Nemci pristaši Nietzscbejeve takozvane Herrenmo- ; rale, ki Uči, da naj močnejši iu zmož- I -ne ješ i brezpogojno uniči šibkejšega.1
—	uči Tolstoj resignacijo, udanost ' in ljubezen. Sedanja doba pa je do- ' ba boja a« di vidua proti piidividun,' razreda proti razredu in naroda pro- 1 ti narodu.	\ , In v tem svetovnem boju moramo j vztrajati tudi Slovenci, dokler ne zmagamo ali pademo. Občudujemo ženij Tolstojev, občudujemo njegov duh, a slediti mu ne moremo. Nam je nacijonalni boj etični boj. Odne- 1 hati bi pomenilo za nas smrt. Mi pa hočemo živeti in doživeti tudi ono revolucijo človeških %duš in src, ka--tero prorokuje prorok iz Jasne Po-j Ijane. Dotlej pa smo Se daleč, 'da-1 lee.i. ■ "Edinost", j
-	. ------- .<r . .-„ '-.	- .	-
Hamburg-American Line.
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med
NEW-YORKOM IN HAMBUR60M. '
Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komtinaci o
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA SLOVENCI.
1 PENNSYLVANIA — odpluje
22. decembra. AMERIKA — odpluje 5. januarja. PRESIDENT LINCOLN — j	odpluje 12. jan
Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
>
Kje je PAVEL PIRN AT f Pjred G. leti sva bila skupaj na Herminier Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se mi sam javi. — Joseph .. Čož, Box j54, Herminie, Westmore-t laud Co., Pa.^ " ■ (19-21.—12) ,
<./ui,	i1	' ^ >	'.	r'
jugoslovanska ^^^IKatoUeMa,
r	t
MilMirtiiii dne 24.juiuaija 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedel v ELY, MINNESOTA.	,
•j
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOSH. 9483 Ewing Ave., So. Chicago, ILL Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Bo* 57, Brad dock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZICH, P. O. Bo* 424. Ely, Minn.	1
Pomožni tajnik: MAKS KEKŽIŠNIK. L. Bo* 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Bo* Itt5, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
1
ALOJZIJ VIRANT, predsed. nadz, odbora, 1700 E 25 St. Lorain. 9. 'tVAN PRIMOŽIČ, U. nadzornik, P. O. Bo* 641. Ereleth, Minn. |, MIHAEL. KLOBUČAR, III. nadzornik, 115—7th St. Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERZlŠNIK, predsed. porot, odbora, P. 0. Bo* 138 Burdine. Pa 1 IVAN MERHAR, drugi porotnik, P. O. Bo* 95, Ely, Minn.	?
STEFAN PAVLIŠ1Č, tretji porotnik, P. & Bo* 3, Pineville, WW
v i
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago St. Joliet 111
O'-----
Društveno glasilo je ''GLAS NARODA".
Razvoj bratskih Jednot.
—o-
UVOD.
'Nlt-iLuji fas «<» zavele brat ske Jedoote vseh 'mf rodnosti šii-oni Amerike zelo zanimati za novejši sistem poslovanja iu nekatere tudi za svoj obstanek. Stiiivjšv Je In o te, katere Ne že hntiko učijo iz svojsihPustnih sku-iwijr s*> začele priuiišljevati, kako u vos tj zadostne asesmente, <hvbi bila bodk*-n< Jeduote zagoUAljpna. B<<lj ko s** premišljuje in računi o tem. t«'m bolj javilo ] ni) Laja. da bode še veliko število Jthluot moralo uvesti bolj premišljena akuten te, kakor e zahtevajo do sedaj*. Težko je dokazati ljudem, kateri nočejo misliti 11a bo-<ločuoe»t, da so !>iii dosedanji ascs^iien-li pri marsikateri Jednoti, ali >0 še, premajhni. Tako jKdeui pride, da se, kakor hitro se začne pri kateri Jednoti govoriti o potrebi zvišanja a^es-meata. oglasijo taki za \ sla novi te v nove Jeduote, katera bi zavarovala svoj« člane za cenejše asesmeute. To sc sicer lahko *?odi ^ nekaj let, dokler tudi taki ne spregledajo, kaj da delajo, in dokler jih lie nauči bridka izkušnja, kakor je to že naučila marsikaterega, žal. velikokrat prepozno, ko Ž4*več ni bilo iwaJoei.
Namen tegj* članka je pojasnili našim roj^ikoui ra zvitek bratskih Jednot v Ameriki, njih pno poslovanje in tostem, ter dokazati, da moramo v bratskih Jeihiotah ravno tako misliti in delovati za ca.su premeren napredek, kakor v \sem dingcm. Posebno tukaj v Ameiiki, kjer vse tako lii-tro napreduje iu se vse tako botro spreminja, je vredno premišljevala pri Jednotah, katere zavarujejo svoje čLane zraven start-nine tudi za razne bolezni in poškodbe, kakor to delajo skrveutake. Lahko bi napisal veliko knjigo i> bratskih Jednotah. koliko so že dobrega storile, in — koliiko članov so že uekuteiv takotvkoč oropale pol-pore ^ "sled slabega in u ep re miš I j e; 1 ega Vodstva. — premajhnih ašesnientov, toda nimam za to delo ne časa niti prostor^, upom pa, da bodo zadostoval«' sleileče vrstite iu marsikateremu 11 bolj j a.-jo predstavile potrebo zdi u-žciiega in premišljenega delovanja, da ohranimo ali še jtomnožimo dobro-te, katere delijo naše slovenske Jednote svojim članom.
PRVE BRATSKE JEDNOTE. «
Že od atvarjciija sveta je j*>stava narave, da mora vse na svetu iuwti začet rti. Človek snu, najbolj imenitno bitj« vsemogočnega ^tvaa-nikan nan. jasno predstavlja to resnico. Ko jwi-<>e na »vol, bi kmalu poginil, ako ne bi ibiio skrbnih in ljabečih rok matere; v ]*>zn«ij«ih letih bi kmalu zabredel v braedno iu se v je l v zauke, kate-1 di j« nastavljeno vx> polno na levi in tkiNtli poti človeškega živ ljenja, ako ue bi	prišla na pomoč roka vod-
nik«, roka starišev, učiteljev in dru-giih izkušenih 1 j 1* 1 i, kateri iz »rojili laMiiih i/.kiwji.i in izlknš**»ij drugih, \ed<v kako voditi ndado in eneizkuče-110 bitje. Razvidno je torej, da človek poHtaue popoleu največ iz prihoda v do tak o z drugimi, kateri imajo bolj v zvitem ideje ali več ukuinj« na tean svetu; to ga potem povzdigne na vi-jšo otepu jo omike j družabuo*ti iu more ii»oM>i.
Ravno tako je bilo z bratskimi JedU
ooiann v zwretfc u nj iii papirn atija, a-li natančno r*č«rto, okoii .'¥> <U> 40 let nazaj, kajti prve Jedeote <*o ja\ile v Amerika okolu leta 18(18. Nujna potreba in raznr nesreče v ru*i-uikak« tovarnah in premoRokopih, je
■»■_ _ Al. nravmrti hn i-rut X.
|irrv«w» jt^tobi wm <k» prw|»n-
čanja, da m.orajo nekaj ukreniti, da ! bodejo do/je drug drugemu ]x>tnagali \ slučaju nesreče. Omislila >0 ^i to-raj \ prvi \r>ti zavarovalnino po mesečnih assuientih, kateri so navklezno jn"\a leta za loštovalr. V»tanoviteiji. prvilt Jeiluot jiL>o imeli itakorekoč nobenega voditelja, nobene statistike, j jko kutiiri -e je nvuati in uredita sv<>-je a^estim-nie, da bi bili zadostni. Bili ro torej kakor novorojen otrok. Ko -o jnišli v iHj/.iK'j^H* leta. so se mora- ; ili m-iti iz lastnih izkušt-uj. in ziroilo- j 'vina nam kaže. da je veliko prvih
o
•Fednot itnelti bri;Iki' izkušnje, iz ka-terih s«* mi danes lahko marsikaj uči-ino. ako le hočemo oTpreti	Na
kako rahli jHnllagi >o bile prve Jed-: :iote \ stauo\ I;j«ie nace kaže samo to:
I	od k;ir so -e začele jK»javljati bratske Je<l:iote, se jiJi je vstanovilo nič manj, kakor 4'M»0. Od t«-li jili posluje danes manj kakor 1000. MM-iea ostalih je pustilo žalostno zgodovino za seboj. Todti dober vzgled drugim. Kakor i?ijx.l>olnjuje človeško bitje, kadar ]>i"i-le na svet. ia\no tako so se izpoiK>l-
II	je vale in se še izjjopoln jujč Jo ibrat-->ke Jeiluote. Ivajli tako velikansko ; delo, kakor so ravno bratske Jednote, ■ največji zaklad za pri pros to delavsko ljudstvo, je vzelo in bode Še vzelo leta iu leta. predno pridejo na vrhunec" svoje jH>iH>Lno;.ti, predno se čla- ; ni sau>i jirepričajo, da je za njih lastne in njih jiotomcev koristi, ako se uvedejo žalostni asesmenti in dobro \o<lsivo, tako, da Ixxle vsaj nekaj upanja za trdno in ]jei"petuelaio
I bodočnost. Današnje Jeduote nimajo j prav nobenega izgovora braniti se -prejeti na»predne, dohi-o proračun je- ! ne sisteme v svojo ogranizacijo, in u-radniki društev in Jodnot ne štore svoje dolžaiosta, ako >e ne 'iajo \~sled osebnosti, ali vs'etl kratkovidnosti ^H>Uučiti o tem, kar v resmici pripada v njih dolžnost. Pribita resnica pa ostane, da bodo končno spregledali, čc ne oni, pa njih potomci.
ZADOSTNI ASESMENTI. —o—•
iKtlgo pred ,vstanovIjenjem buat-skih Jt-dnot. so sestavljali statistike in opazovali pravno i>osta\o urmlo-sti. najl»oljsi matetnaitiki iu veščaki na tem i>olj'.t. Iz njihoveh ]K>ro<'-il je videti, da je človek, ko enkrat prekorači otročja leta, vsako leto v večji nevarnosti umreti. Ta resnica je pii- 1 vedla bratske Jeduote do tega, *la so j začele urejati svoje ases.niente po staro-1 i let svojih članov, in to popolnoma prav. kajti člani, kateri se zavarujejo v svoji mladosti in ostanejo pri Jeiluoti celo vrsto let. ali do njih naravne smrti, fprispe-. ajo veliko več Jednot i za svojo zavarovalnino, kakor l»a starejši, kasteri pristopijo jKizue-je ali leeio odlašajo svoj j>ristop do 4>j leta. Recimo, da je povprečna nrst članov, katero dožive tiO let. t "lan, kateri pristopi, ko je star 20 let. ako (plačuje a-sesmenta ]x> .fl.— na mesee, ilx^Je v teli 40 letih pJa-čal la svojo zavarovalnino $480.—, h kateri svoli se lahko prišle'ejo še oblasti. reeimb jm> lir/r, katera lni vnašale j v 40 letih okoli ,f;tl0.— ali vkupao •f7lH). — Poglejmo pa. koliko bi plačal oni. kateri se zavaruje v svojem 45. letu in bi plačeval ravno tolikšen a-sesment, kakor oni, kateri je zavarovan od svojega 20. leta. Naj bode temu oreiačunjeno .življenje na 15 let. V teli letih plača fl80.— za svojo za-\arovttlnino in aiko k tej sveti prištejemo še njegove obresti, kakor prve-n.n |*> f bi te narasle v 15 letih na okoli .$4."».— ali \'kiqwio	—. Vi-
deli j*, torej, da naistane deficit pri o-beh. toda pri starejšemu je veliko večji, kakor pri mlajšemu. Zapor.miti [rti pa t udi »orano, da se morajo od
...................."s:,	..	...... :.	»-.....r..-,
zgoraj omenjenih svot še vsako leto 'g;
odšteti upravni stroški, kateri nain k detVit j»otem znatno zvišajo, in ven- n tiar Jeiluote obljubujejo svojim čla- z aoui t i-oč dolarjev t+ltMX>.—) za v a- j« 1 oval:line. Kako dolge se lx*le moglo d to plačevati f ki kdo nadomestuje de- č fieit. kateri nastane pri starejših čla-nili * Jasno j«-, da mla^ii člani. Tam, t< kjer ujč ni. se ne more vzeti, nekdo n pa mora vendar platati. Xeovrgljivo k k- torej. <la .j Lajši člani zalagajo za Mi -tare; to se sieer lahko go Ji nekaj v ■ ■a»a. dokler je dober iiai_aščaj mladih \ članov, toda da se na to ni nnati, jJ pojasnim ]n>zneje.	J
l'ogo;H»a. katero uarede člani Jed- 1< not o'.» prisw pu k Jeihioti, je ena naj- t važnejših jjogodb eelegja življeaija. Za- n kaj, od prev idnosti te pogodbe ,je od- ; h visno neštevilo vdov in sirot. V 11a- , vadnem človeškem življenju človek ; | nava I110 dobro pazi, da se ]>ogodbe, i ] katere sklej»a s katerim, točno izpe- j ljujejo, toda na jx*goJlx>, kaitera je s največje vrednosti za njegove ljublje- . ne, 11a pogodbo, katera se~niora uve- , 1 javit i, ko bode oai že ležal v hladnem , grobu, pa tako — malo. Vprašam te, j dragi čitatelj, kadar pomisliš na vre- < dnost take pogodbe, kadar, se ozreš , malo v bodočnost, ali bodeš gledal za , najeenejtšo zavarovalnino f, na zava-| ( rovaluino, za katero ne veš, ako bode |j kaj vredna, ko bodes ti ležal že v j, hlaihiem giobu, ali kadar prideš v , tako starost, da ti več ne bo mogoče j »iam drugam prrstopit-i? U ver je iT sem. , da 13'i odgo\ oriš, <la ne.
lJiseu teh vrstic se je že predlbaici-valo, ida se t rudi za uvrstitev asemeu-tov. kateri so naperjeni proti staadm , 'članom. 1'rijtelj moj, nikakor ne; ! »avno nasprotno je j-esm«i. 1'isec I rad uvedel zadostne asesmeute, tako, da starejši člani, katerim več ni mo- j goče pristopiti k drugim Jednot am, | dobijo trdnejšo zavarovalnino 111 ta-i.<o ne nakopajo slabili posledie onim, Ika'.ere so zavarovali pri Jt hioti. Iz prej navedenih številk, vam je lahko jasno, tla 'so bili dost-duuji asesmenti ; nezadostni, razvidno vam je tudi lydiT ko, da je Jediiotina odgovornost za starejše člane veliko večja, kakor pa za te mlade; zatoraj je bilo^eobhod-110 potrebno uvrstiti asesmeute tako, Ta bode vsa>k nosil svoje pravično bi
•erne. Sta-rošt članov pri Jed- j notah	vpošteva ona. v kateri
je kateri pristopil iii lie ona. v kateri -e član nahaja, kadar se naredi pre-meniba v aseotnentili, tako, da pri tej preme m bi niso starejši člani nič oškodovani.
NARAŠČAJ NOVIH ČLANOV.
Nekateri člani trdijo, da znižuje . pristop mladih članov asesonente in drži doli odstotke umrlih slučajev. Resniea je to, prij>oimiim j>a, da je to edino sredstvo, katero nekoliko pomore držati nižje asesmeute. Ako bi ne bilo tega prirastka, morali bi biti naši asesmenti že zdaj veliko večji; toda kdo je purok. da bode mladi 11a-ra*aj vedno zadostoval? Iu čeravno hi, poglejmo, kam nas pripelje ta naraščaj. Recimo, da šteje JednoUi pr- i vo leto 1000 članov. Ako vsak »izmed teh v drugi 1 m letu pridobi samo enega člana, bi jih bilo drugo leto 2000, i > ret jo leto 4000. čet v rt o 8000. peto 10000, šesto že 320000. itd'. Kdo pome, tak naraščaj je nemogoč, seveda. rasno to je. kar izvedenci 11a tei^ polju trdijo. In če ravno bi bil tak naraščaj mogoč za nekaj časa, enkrat pride konec, in tedaj pride še hujši polom. Zgodovina nam kaže, da se je pripetilo že veliko število takih polomov. Novi naraščaj mladih članov nikakor ne zadostuje, in oni, kateri tako računa, >e bode o tem prej ali slej prepričal, da se je vračunal uu '-vugo lastno škodo. Nekateri zopet* trdijo, c^i ne vpoŠtevarno onih, kateri odstopijo in umro. Ne, kajti ako bij jih vpoštevali, bi bil nas položaj še slaljši, kajti oni, kateri umrjo pi^ njihovo pioiačuiijeno starostjo, in če prav hi dočakali svojo prorač-uinjen o •starost, — kar se ]>e le rekdekrat zgodi A' delavskih. JeidnotaJi. kjer se pojavljajo n nudi slučaji velikcikaat vsled neizogibnih nesreč v mlajših ietih, — vzamejo s seboj veliko več,
kakor so vplačali sami ali pa oni, kateri radovoljno odstopijo, llačunaj-xo torej, kakor hočemo, ne preostane nam drugega, kakor tla moramo misliti na dobro proračtinane asesmeute. če si hočemo zagotoviti trajno bodočnost.
POTREBA REZERVNEGA SKLADA
Vsaka Jed'iiota, katera daje svojim članom zavarovalnino 11a jxxlLagi mesečnih aisesmentov mora imeti rezervni sklaid, na katerega se lahko opira v slučaju kake večje nesret-e alt večjih odstotkov naravne umrlosti. Ravno tako, kakor mora imeTT vsaka latlija svoje sidro, da jo obdrži v slučaju viharja in valov morja. Kaj bi si e^lislili o poveljnika ladiye, kateri bi se podal j na vihamo morje brez zanesljivega sidra f — Ravno to si lahko mislimo o [onih možeh, kateri t^čeiujejo kaki or-•
. .r-itnf iri'-' lr "i i ninlrt iiifi itiWiiiril iii i,) '"
1
^auizaeiji in nečejo s^egiedati po ka- i
kein morju plovejo. Euo je gotovo. I lam reč. da boJemo enkrat rabili re- t zervni sklad, to je. kakor hitro pride- ' 1 jo	člani v večjo starost in bo- \
Jo smrtni slučajo bolj |x>gosti; drugo. 1 fe ne ravno tako gotovo, vendar mogo- j i-e: katastrofe in velike nesreče, ka- i t ere >e tako pof,iM«krat pripetijo med rojarki delavci, iu pri katerih jih veli- t ko nepričakovano izgubi svoje življe- j nje. Kezerva \ takem slučaju je naj- , večje s rednosti. Nekateri (»pore>^ajo : velikemu rezer\ nemu skladu, toda za- j j>omnite si. da je z rezervnim zakladom. pa če je še tarko velik, innogo i ložje go-jjodariti. kakor pa z defiei- ] ton:. i:i deficit gleda v obraz še sedaj mnogim Jednotaui. katere poslujejo brez rezervnega sklaida. *
Zraven rezervnega sklala imajo vse ; bolj naiprctdne Jednote tudi takoime-* novani varnostni pogoj v svojih centih tikat ill. kateri jim dovoli mesečni a-sesment zvišati ali znižati, kakor naue- j sejo slučajne potivbe, {slednje se le j redko kedaj dogodi), in vsak člaiii sto- : ri dobro, ako sc natančno pouči o vseh i pogojih, kateri so zazaiamovaini v nje- i j govern certifikatu, da 'potem ve. kaj i-aa pričakovati i ml Jednote, v kafcer© | stavi svoje zaupanje za zavarovalnino, ida se izplača njegovim dedičem. Veli- 1 ko je bilo že Jednot, katere bi se bile j ' rade obdržaile na tem v arnostnem pogoju. aiko bi jim bila dovolila postava ; inkor|)oraci.je, na kateri so bile iukor-(xnirane. Toda, ker tega uiso imele, i i so morale poginiti.
EDINO PRAVI SISTEM
I	1
O 1 že zdavnej nabrane statistike ve- ;
(iiio. da se cena zavarovalnine od. leta 1 tljo leta zvišuje pri vseh bratskih Jed-' not ali. Istrokovnjaiki na tem polju so celo dokazali odstotke tega zvišanja. tako. da imamo se lay dobro urejeno tabelo o tem. Naravno je, da mora ; biti to zvišanje cene nadoonesteno ravno od onih. kateri zakrivijo zvišanje; i to .je od članov sivi ih, iu to se more zgoditi edino le tako:
1. tla se asesmenti zvišujejo vsako ravno tako, kakor se zvišuje odgovornost iui cena zavarovalnine.
'J. da se zvišujejo asesmenti vsako leto do enega gotovega leta, recimo.60 in zraven tega kupiči rezervni sklad.
3. da se takoj ob začetku Jednote ali časa reorganizacije uvedejo zadostni aisemeirti, kateri pa morajo biti malo v i š j i, krfkor zahtevajo vsakdanje potrebe. t aiko, da se iz, ter preplavil kupiči rezerv ii in smrlininski sklad, kateri -.e iK>z:iejša leta vporablja, kadar presegajo odstotki umrlih navadni a-sement.
Težko je mnogim dopovedati, da je to edino varni sistem. Neglede na to, da je malo težko zapopasti, ostane pribita re s niča. is.i ediino zdravilo po-manjkljivemu sistemu so člami sa«xri. Jednote se imajo boriti z naravo samo, in postavi narave -se ne more kljubovati. One organizacije, katere bodo prestale izkušnjo narave, bodejo vredne napredka in ostalo vspešuie, one, katere ne dosežejo tega, bo jejo obso-! jene od narave same in — poginile naravne smrti.
Mogoče se dobi tu }>a tam nekaj članov, kateri so že dobro v letih. Taki naravno ne .marajo za dolgotrajno zavarovalnino, in ako jim iii pri srcu napredek in blagor njihovih potomcev. tedaj bodejo gotovo godrnjali nad vsakim še tako opravičenim povišanjem asesmentov. Upaccto pa, da takih ni mnogo, katri bi bili tako ozko misleči, da bi prezrli čas, ko so jim Jednote dajale venejšo zavarovalnino, kakor je v resuiei bila vredna, in se sedaj branili pravičnega bremena, da se taiko z njih jmjmočjo ohrani take organizacije za daljšo bodočnost. Oni " pa. kateri so še mla-di ali V sminijh letih, uj>aino, <La bodo z veseljem spre-I jeli vsako premeiniljo, katera je namenjena napi-edku. ter tako pripomogli vstanoviti tixkio ptAllago svoji Jeid-noti. da ne bo živela samo tako dolgo, dokler oni vtegnejo živeti, ampaik da bode lepo rastla, napredovala in delila tisočere dobro'te njihovimi potomcem, kadar bodejo že oni počivali v hladnem grobu. To je pomisleka vredno.
PREMEMBE SO ZNAMENJE NAPREDKA.
Veliko ljudi je tako vstvarjenih, da nasprotujejo vsaki premembi za napredek. Navadno se imenujejo konservativni. Zgodovina nam kaže, da so največje iznajdbe, katere so ljudstvo povzdignile do višje stopinje civilizacije, imele najhujše nasprotnike. Toda na to ni gleklatL Premiemba je znamenje, in ob enem tudi pogoj napredka. Vzemimo samo ustavo Združenih držav ameriških. V času ko je bila ta ustava spisana in .sprejeta, se je smatrala za najbolj j^opokio delo človeškega uma. in vendar je bila že premeti jena ne^niaiiij kot sedemuasrt-krat. odkar so* vstaaiovljene Združe-i ne države.-vTo nam kaže. <la je devetnajsto in dvajseto stoletje čas napredka in evelucije, in da se moramo pod-• vreči vsem tenv premetnbaai, ako bo-
- ' l.....• .... ^ . _ -
■emo imeti upauja. >la nas pre-! ■ liti val napredka in da deroč preko > ias». uas «e pOKU v žaUstni usodi. 1 ^ sa"c človtLi lahko pomaga na^>redo- i rati, nekateri tudi hthko vstavljajo. ' oja pm prečit I j^u ue :rore nobeden. ' Z nami ali brez nas. sistem iu uapre- 1 .lek Jjode šel naprt j.	|
Uradniki brat-iih Jednot. kateri se -trudijo za njžli napredek 11a trdnejši -podlagi, delujejo na to ne iz osebnih : dobičkov. ar?^>ak j»o svojetn pr»-j»riča ujn. da delajo za. dobr> stvar. Urad-nikL kateri hočejo, lahko veliko več vidijo kakor po-amezni člani, kajti njim je dana boljša prilika opazovati prvjembe na tem polju, in aiko ne bi tega storili, zaiuiiarjali bi svojo u-radtio dolžnost. Čkrni Jednote zaupajo vodstvo svoje organizacije v roke I svojih uradnikov, od njih pričakujejo marsikaj in dobro bi biloj^tko bi tudi večkrat vpošteva I njihove nasvete. C- | radniki Jednote imajo na svojiii ra- 1 menih veliko večjo od govora ost-, ne samo za tekoči čas. ampak tudi za bo- j dočnost, in kaj bi porekli člani Jednote čez 20 ali 30 let svojim prvim voditeljem, ako jih ti zapeljejo 11a napačna pota ?. Pisec teh vrstic neče i-meti odgovornosti, ne da bi si olajšal svojo vest s tem, da opozori člane Jed j not, kam stremimo.
$
NAPREJ DO POPOLNOSTI.
Vkljub temu, da so bratske podporne Jednote v začetku svojega obstanka — nekatere še sedaj^— poslovale po slabem sistemu, vendar so dosegle i do danes velik, napredek. Drago so plačale svoje izkušnje, toda -cena ni j bila izgubljena, kajti dandanes že vi-! diiLo lepo število bratskih Jednot, katere so se dale podučiti, da so spre je le času primerne sisteme in uredile svoje asesmentei da zadostujejo njih odgovornosti, in med temi se sedaj nahaja tudi J. S, K. Jednota. Človek ni zadovoljen se svojimi okolišC-iuami, on j vedno gleda in stremi po družbi, ker že zda vilo je spoznal, da. sam nima vpliva, uiti moči braniti svojo ljubljene, kadar so v nevarnosti. Iz tega -e je rodila misel bratskih društev, in kako lepo se razvija to bratstvo v Jednotah. je z veseljem opazovati. Brat-| ske Jednote so že dosegle tisti prostor v svetovni zgodovini, s katerim se lahko ponašajo.. Podpore, katere so že razdeljene med vdove in sirote od teh organizacij štejejo milijone in tixi-
■	lijone. in koliko bridkosti iu tuge se t je preprečilo s temi podporami, vedo t povedati samo oni, kateri so bili z nji-j mi obdarjen L
NOVI SISTEM J. S. K JEDNOTE. -o-
i Cenjenim čitateljem bode žc znano, j da je Jugoslovanska Katoliška Jcdno-! ta sprejela nori sistem 11a svojem zad-j njem zborovanju v Denver, Colorado, } meseca septembra 1910.. Sistem, kate-J rega ima. sedaj, vpošteva v skupnem j ase s men l u za vsaki n.<esec svote za Ismrtniuo, bolniSko podporo, razne po-i škodbo, rezervni sklad iu upravne j stroške Jednote, iu smo uverjeni. da I je najboljši sistem, kar jih ima še ka-
■	tera slovenska Jednota v Ameriki. Ni i sicer še popolen, ker to vzame časa I in dela, 'krivda pa ni 11a naši strani, ! temveč 11a strani članov vseh Jednot,
kateri ne morejo zapopasti. da je to za njih lastno korist. Toda začetek imamo dober in upamo, da bo demo če dalje bolj postajali popolni ter koueč-j 110 dosegli kar želimo.
Po tem sistemu plačujejo člani po 1 starosti let, in sicer vsaki imesee ena-i ko. tako da ve vsa*k član za vsaki j mesec naprej, koliko ima plačati brez [♦osebnih dokladov, katerih ne bo, dokler ne bode absolutno potrebno. Nasproti pa imamo provizijo, da lahko en ali več asesmentov 11a leto izpustimo. ako bi slučajno to bilo mogoče, ailčni so razdeljeni v šest razredov in ' plačujejo, kakor sledi:
i Za zavarovalnino $500.00 za moške.
• Razred Za Za Za Za _ od do amrt počk. stroš. rezer.
j 16	20.$ .55	$ .15*	$ .10	$ .05	f .65
20	25 .40	.15	.10	.05	. 70
25	30 . 45	.15	.10	. 05 .75 130 35 .50	.15	.10	.05	.«0
;*5 40 . 55 .15 .10 . 05 .85 40 45 .00 .15 .10 .1)5 .90
26	zavarovalnino $1,000.000 za moške
Razred Za	Za Za	Za	.
od do	smrt.	pošt. »troji, rezer.	upmj
I 16	20 $	.70 9	.15	$ .10	$ .05 f 1.00
20	25	.80	.15	-.10	.05	1.10
25	30	.90	.15	.10	.05	1.20
36	35	100	15	.10	.05	1.30
35	40	1.10	.15	.10	L 60
40	45	1.20	.17	.10	.05	1.50
Za zavarovalnino $500.00 za ženske.
Baznd	™	**	Skušaj
od do, emrtnino rezervo	.
16	20	$ .35	$ .05	$ .40
20	25	.40	.05	,45
25	30	. 45	,05	.5o
30	35	,50	.05	.55
35	40	. 55	.05	.«0
40	40	.00	.05	#5
Za zavarovalnino $1,000.00 za ianak«
! Rured	Za	Za	.
I od do	.mrtnino rezervo *
; 16	g0	$ .70	$ .05	$ .75
!20	25	.80	,05	>5
i 25	30	.90	.05	.95
j 30	35	)>0	.05	l.«5
35	40	L40	1.15
j 40	45	1.30	.05	1,25
]
Iz zgoraj navedene lestvice je raz- ti . idilo, koliko {dačujejo člani in čla- ,te lice v svojih razredih. Ako hočete primerjati naše asesmeute za smrtni- t« 10 z d rnri m i Jeduoiami. tf^laj morate ' kt rzeti satno asesmem za smrtnino. kaj-i nobena druga slovenska Jednota ne m [Hačuje še to.rko postrar.-rih podpor pi craven axrtniue, kakor Jugo-lovauska [ \ Jeinota. Zato morate vedno vpošte- — vati pud|«ore. katere dobite za ta a- t« »ouient. predno izrečete svojo sodbo, katera Jednota je cenejša aii boljša- -i
J
PODPORE J. S. K JEDNOTE. v
0 ! f'
Smrtiiiua članov	ali -5100O.—
Smrtnma članic •>XMJ.— ali $1000.— Za popolno onemoglost vsled	^
mrtvouda ali zlomljenje kiiža -i?>00.— Za izgubo obeh rok, obeh nog, ali ene ruke in ene uoge, ali
obeh očes .................-^OO.— "
Za izgubo ene noge aii ene
roke, .....................$400.— ^
Za izgubo enega očesa, .... $200.— Za izgmlx) najmanj treh prstov 11a eni roki ali polov iLo stopala 11a eni nogi, ..........$200.— ^
Bolniška podpora, (po prottlku prvih šest mesecev, za katere dobiva) 'j>odporo od krajevnega društva.) do dobe petnajstih mesecev po $20.— na mesec $300,— V slučaju mrrobolnega, kateri je oženjen se plaC-a podpora po $30.— na mesec do svote . . $o00.— Za umobohiega, kateri je neože-njen se }>lača njegovim siari-j sem, ^ako so v revščini) do
isjvote ..................... $300.— I
i ■
j V slučaju, da je kateri bolan
J na kakoršenkoli način, se. pla-
1 čujejo njegovi asesmenti iz nje-
| gove podpore, aiko ne more
! sam ali nima kega, da bi zanj
' plačeval, i .
Važno je tudi si zapomniti, da vse , . podpore za bolezen in po>kodl>e se | ; plačujejo iz ]K>se'i>niii Skladov iu j i smitnina ostane nedotakljiva, tako da 1 lahko član. kateri se slučajno poško- : j duje ali je bolan, prejme vse druge I podpore od Jednote. a njegova suirt-' nina ostane še vedno po|>olna do nje-j gove smrti, ali dokler plačuje svoje a-I sesmente.	$
I POJASNILA O NOVEM SISTEMU.
I.	Sistem prixle v veljavo z dnem 1. ■ januarja 1911.
! 2. Vstanavljajo se lahko možka in j ženska društva na enaki podlagi in za j j enako smrtnino, le ženske niso deležne 1 bolniških jK>dj>or. iii tudi nič ne pri- j spovajo v te sklade. Vsak vstanovi- j tel j novega* društ-va dobi po $1.— od ! člana, 'kateri se vpiše na prvo prošnjo | za pristop.
3.	Pristopnina k Jednoti je $1.— in | $1.— za rezervni sklad in sicer za mo£ke in ženske enako, skupaj $2.—
4.	Vse tiskovine za krajevna društva, katere preskrbuje Jednota. i-majo društva plačati Jednoti po kolikor stanejo.
5.	Vstanovil se je novi uradnik pod ia.ieuom * * Zaupnik Jednote", ka^
I terega naloga je, skrbno hraniti ves {denar mladoletnih dedičev umrlih članov in članic, kakor tu li vseh onhsde-dičev, kateri se ne morejo v teku (>0. j dnij najti od strani zastojmika kra-j j jevnega društva. Zastopniki društev j so prošeni to vpošte vat i.
0. 1'ravni odbor Jednote se voli JMJ j dnij pred vsakim zborovanjem Jednote, in vse nameravane premembe v pravilih, nasveti in p ri poročil, se i-majo ']>o.-Jati t emu odboru za prireditev do zborovanja.
7. Članice, katere žive v stari tlomo- j vini, se ne morejo sprejemati v Jed- . I noto od dne 1. januarja 1911. naprej, j j 8. Člani so opravičeni do bolniške j ! podpore samo. dokler se nahajajo v I J Združenih državah ameriških. Kana- i Ji ali Mehiki. Ako odi>otujcjo v staro ! I domovino, niso deležni bolniških pod- j j por. in ako se ne vrnejo v teku enega ' leta, prestanejo biti člani Jednote.
9. Oporok^, pri vstopu ali prerrembi } se mora narediti samo na sorodnike I pO krvi. ali one, od katerih so odvisni ■ za potno? v slučaju* njih bolezni in v , nobene druge s vrhe.* j 10. Prestopni 'listi se lahko naredijo i za dva mesca, toda morajo biti vna- j i prej plačani. Ako se ne preJJože dru-i gemu društvu v tem času, izgube °vo-' jo veljavo, in se mora novi list dobiti, i Vsak član ostane ud svojega prvega j društva, dokler j« prestopni- list v ve-p ljavi. ali dokler ga drugo društvo ne sprejme po svojih pravilih.
II.	Pravice članov in članic se začenjajo z dnem, ko so potrjeni pri vr- j
•	hovuem zdravniku Jednote. Važno je torej, da tajuiki krajevnih, društev ! točno pošiljajo prošnje za pristop no- j
•	vidi članov.
12.	Potui Hsti se lahko izdajo za i 1 šest mesec v, toda morajo ibiti v naprej
plačan L Za v staro domovino se po-nove lalfko saano enkrat <.a sest me- j setev.
13.	Prememba. opoix>ke ali nori eer- ! j tifikat stane 25c., katera svota mora
! biti priložena s prošnjo vred. To Velja j samo za ponovnb premembe, prvi eer-
_____ -........ _________::.
ifikat dobi vsak ^Tuu in članica brez <-JTa plačila.
14. Mesečni a-«->mc nti iii.naji» biti očijo plačani. Ako dru'tvo vsled ka-Lotšmegakoli vzroka ne more pratoča-•no plačati sp ojili pri-<jH-v kov. mora lemruaoma opravičiti pri tajniku iu J* kiutr. druga-e jr pod->ržt .Jo suspt-11 daci.; L Pri [NŠilja vu a--tsr_:eiilov -t- moraio rabiti forme, »a-ere	:ajtii.>.
1-"». 1'rtueu.lje v -levi.,;	. 1 j»: i
irust\u morajo por o-at i ta^.iiku Jednote Vadai	.;a {»i liiejo
v njegov ui^i ; ..e kasaeje >akur tio ^adnjt-^a dneva v mesecu, drugače -e ue morejo vpoštevali za prihodnji n.e-sce. Ako je .-^aka pomota v številu članov aii svoli asesuienta, »c mora nemudoma poročati tajniku.
10. Dolžnost je vsakega člana Jednote biti naklonjen uradnikom svojega društva iu ti obratno pa glavnim uradnikom Jednote. Jednota je bratska družba, zato moramo vsi pomagati drug drugemu, kolikor je le mogoče, da tako dosežui.o cilj Jednote in delujemo po njenem geslu.
Vsa druga pojasnila glede rabe norih form aii knjig, je lahko posneti iz opomb, katere se nahajajo ua teh tiskovinah ali pa i/, posebnih okrožnic tajnika, katere iridijo iz glavnega u-rada glavnega tajnika od časa do časa. Ako je nujna potreba, se lahko tudi pismeno obrne na glavnega tajnika Jeduote.
Rojaki! Preči t aj te pozno ta članek
in odločite se /j pristop k Jugoslovanski Katoli-ki Jednoti. katera va- za-| varuje za v>e mogoče slučaje smrti, poškodbe »a i i bolezni. Ne odlašajte, da ! ne bode prepozno. Na \>a vprašanja I se vatn bo drage volje odgovorilo. Z bratskim pozdravom:
Geo. L. Brozich, glavni tajnik. -o-
t
Izpred sodišča v Trstu.
1	-	1
—o—
Radi poneverjenja.
Pred porotnim sodiščem se vršila kazenska razprava proti bivšemu LJovdovemu kapitanu Josipu Zotti, roj. L 1801 v Malem Lošinju in tjakaj pristojnemu, nekaznovanemu, ki se je imel zagovarjati radi zločina poneverjenja. Obtožba, ki jo je zastopal državni pravdtrk dr. Toinieieh. 1 obdolžuje Zottija. da si je v času od ;3. januarja 190h do 8. julija 101D ka-i!:or upravni ravnatelj jubilejskega i fonda Llovdoviii kapitanov protj-J pravno prisvojil svoto K 30,348.49. [Obtoženec je priznal, ila je gotovo • svoto v različnih delnih zneskih po-| rabil za igro 11a aleksandrijski borzi j za bombaž. Ti zneski znašajo kron '>- vin., od katerih je K ."»">8.04 j za časa svojega poslovanja povrnil I fondu.
Predsednik jubilejnega fonda Ki-hard Colledani je izjjovedal, da je bila obtožencu |K>verjena vložila knjižica Banke Po pol are za K 0;t"J.(>7 111 vložna knjižica tržaške podružnice banke Union za K 32.485. m da se^ie obtoženec zavezal, tla pokrije primanjkujoči znesek s sigurnimi garancijami, da pa ni fond nikakor oško-doVan, ako bode ta svota povrnjeua.
Potem, ko so porotniki edino jim {predloženo vprašanje krivde glede jponeverjenja zneska K 2000 zanikali z 11 glasovi, je sodišče oprostilo obtoženca ter ga takoj izpustilo ua svobodo.
Razpravi je predsedoval višjesodui svetnik dr. Andrich, obtoženega Jos. Zottija je pa branil dr. Pineherlc.
Rop in javno nasilje.
i Kmet Josip (Jorella, rojen 1. 1891, I pristojen v Piran, se je moral pred
I sodiščem zagovarjati radi zločina ropa in javnega nasilja po § 190 in 194 kaz. zak. (Jorella j«* bil dne 1. sept. |t. 1. po poind ne na cesti napadel kme^tf j ta Andreja Coderin iz Izole in inu^® j ugrabil znesek 01 kron in košarft-o*^ vredno 2 kroni. Uoderin, ki je tekel za njim, je zažugal s kamenjem.
Na razpravi pod predsedstvom višjega deželnega svetnika dr. Andrieha je obtoženec trdil, da je bil kritičnega dne ob oni uri douia. Zaslišanih je bilo več prič. Porotnikom sta bili j predloženi dve vprašanji; vprašanje, glaseče se 11a rop.% so enoglasno pritrdili. Sodišče je1 nato obsodilo Go-rello na *» leta iu pol težke, poostrene ječe.
Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravd ni ka dr. Barzal. obtoženca je branil odvetnik Petronio. —--o-
Jadransko morje neutralno?
Londonski ** Press*Telegraph " po-
Iro<'*a iz Rima: Da bi se zboljšalo av-strijsko-italijansko razmerje. predlagajo poslanski krogi sestanek^ ko-i misije uglednih oseb obeh držav, ^ki j naj bi izdelali predlog za neutralizi-Iranje Jadranskega morja. Ta pogod-iba bi slonela na enaki podlagi, kakor so svoječasno severno-evropske države zajamčile neutralnost Baltiikega - - — --------
aJL..	-	„ rf .. ...ML. ..
_
Boži na vožrja.
Sk-pet je prišel pnijibtjeni, ir.T-/ii in veiMar mili prunifm dan, najU p-
jajo -por ' ii tre ti.Ia ti-nska lita; r «»-
trod •prelivi-r.o topet ouo veselje, ki dam j*. pre šitijti!pn I de -^-tlelji. v
t lih »»mo m ijali, si jih /eUi\"
Jti si n f-i ved: i žeb l žel "rieo. Za v»e apii^i), 'Vaj* nifH mo. i bratje,
to »J ea+a. ko -tni k< . štirileten dret* vuM črni, nNicwjii stroj, ki ,j<-ik rat j»t( !cei po iiovit/.rra jeni ži li'*-■ i'»kl jtrnyi »moje do.ia^ine. Zaljubil tanj. Lu pri v m b nudili ij^Taih je	/elta' uiški >tr< j prvo tue-
Tako j«* tudi oststo, ko odra *«1; nepopisno je bilo nx>je veselje. lu> ae BU je izpolnila na.)i-.krene j ia
lexniei.
Iu	j« pii-tl «-;!-, Uit Sem V
(»LrWi pričakoval boži-' nih p; azui t.v. /.a Wffttitiajf prinašajo nau.reč le r it m jgo več dela in -Lrbi.
\ voj<4«riiiead«-.u. v 11 u-a I;, tovarnah, vrti ,K>_u\Lfi- ie 11 d« tuačeuj (jrutnoViiii ju.
»hiti tlottniv,	dreti 14 okoli
MiHMJIM Za v-tkki^a mora hiti pro-»i«r, nikogar ni n »_»t*če zavrniti. tu
pur«mi. dieiij na ko k Koral « •
*
1'itJ. an. danes s,- peljete k o.^«mua,pt itn v (Joivkoje iu / nač-luun v i ako.a nazaj. »hitri i tu. te normalno vt*/.ijo z \ laktjiQt -te\. enajst," j* rekel ieiexuiUki pristav libauec 24. sOirtra.f fttuUpievoduiku IMjanu,
ki «se je ]>ravkar vrnil z vožnje..
• » ■/ t i . .
/..l (H>.i;a. go*p»«i pn-tav. s ^vojo
/eno* v a ie laraeuiuila, ua bo<Iem vendar enkrat na »veti ve»-er doma./'
" \ asi ne morem pouia^rati, gospod Doljau, n imam drugega človeka ua
razpolago; vi morate peljati!" • • •
V kurilu in železniški sprevodu r-kl in kurjači, ^i >o -e vrnili z roanje, aJi pa k uri je .»troje za prrhixlcij® vožnjo. Pogovarjaj" ><• in ugibijo, kate-rega zadene izvasiredua >1 izba na pruzi<ue dneve; t-edaj v-topi vodja: * * t it f* jm-d Zu I'nikar, v. jnljete J-Atiriiiajdiki 1> lioljma-i. t-r se vrnete ■"» N- n n ia.|-tiiu liamj. fto-pod Teman, vi imate /e povelji', in vi.
ii i-;« J 1'rban, vozile stroj štev.. 234 n est o (irali.it i ja, do Vtiikega Kezo- i
\a . . .	j
* * * l
"Ata, ali ji.ti danes zveatr z na- • iti v e« .ev?v vpta'a;j </.so i s:roje- ,
i	'i' 12. Ml r J je VI lili t ru-
de:] z v« v. nje d«.:m>v.	,
•"Ni n ■ 'ikV! 1 >ai-s moram v <!or-s:\oje, U r p'vi k :.. tutzaj šele jutri .pool l .* ."	; Ji' it i i i -1 jo o:rm*i. iu* bt» a
v r e eu . k a ji«.'i /e Vvisikrat.
» #
*
V	.i:i ■ «'.a j ■ « 1 glav-
mga u i	-e ii mia.li železuUki
prt l.-t« j ii.k. K.: : - : -p; i •}»; -alui mi^i v i i j . u • i. Zu.iaj naleta va sneg in brzojavne žice jojejo >vojo 'j«ono-t on o božično pesem.	t 1
Nt . lo pctttka na vrata. Njegova udaila /«':ia vstopi.
*"AI. te motiiu. IJru^of'*
"Ne motiš me. ljuba." "Nu. |H»tim mi nT od bije š uc-ke j.i.	i.i. .ta eti vervr i"
••K .j pa j«-.'"
"V. 'k l: ■: „i. u al i je da ties \«1-daa it, v. xa. lko-lu ielo n;i, je za-il . t. a v 11 .h. in . :. - «etu "»* i t a. 1'm-ila >e:u jo. iuij pri-atii: tu ji j«- pa iu težko, ker ka- , a. tako .... "
• * No, «: no i»ei.ji - e . nji, in jutri pri i« ni pole,
7. |»; '-Lrašt .im:, /alo-tnih i očmi _.i i- p« i pedala mlada /ena in vprašala: "hi ti. Draijof" — 'M a je jaz.'"
"Na »»v t.-i i vi-.er mu pustiš, da s>e oi'4H'ljem .ama — — "
" 'Kii.' ]t;i nti-ii.- / l)ane- naj od-
i :> . z i•• --Ta.it ' lK':u-, ko pii.iejo iz-le.k i \ li. k i in je tuba tiajv-t-je toč-
-ii.-1 i i
S ■ -:!.., je Idi njem . glas, s i.a'.t in: je to izgovoril. Seveda, taka zel m .-e more poroiliti le v glavici i Ia . zaljubljene ženiee! L)anes, 24. i< i. nkira ostaviti }>o=tajo! Kaj takega !
"Sram te boii. da tako trtA'cm! Kaj me brijrajn vlaki .... "
tfko ji je zarosilo.
"Ti» — : i ni kako življenje! Še * .
a ,-vt.i vi :xr ne o.-taaies v doruaeean r« -TU, kar -i Lahko do\' *Ii vsaik drvar."
" \ lutdra.xa m«»ja — .}» !cm pa<-e -i sm. a p.tv i'i zedesji-iirarja!"
M ' *	t
r
Vlak šle v. 14 je i.lptljal /. kolodvo-: a <i-b l k'2 '. torej z le-r l n.inutami Kan.u le. Kljub vsemu p: i^nnjanju in kljub tetru. da ileCiliee za za.:nre-nin:i t .ni na v-n mo." hitele > i>ro-dajaujcrn n. IIi li-t-n»v.
V	Fran .v-e't!. jirrilVriji gla\nw'ga n.<.-:a, je v : »pilo na h to o -b. 7a<\h:! : v< u«! i a m ti le.
Se kij [e i> ;h» >< Iju. če/ rt s •. e. •r« t ske " zateze. Sv. f' >er jc jifkril f!jo z veliko, h« !o o.iejo. i;t ilievt--:>. ter h;š*> >«) r iit- l.tl • .
*'('e piltlemo <b» Veliki-^a I\./,i.\a ; r * i trt; jiiu vh.don.. .U- ..i.«' iv! " je 1 kurja/ .-'t i o ji i vod j i. • • s t. ne l.o ni:'- p i '"'i! j m m, piij.n lj. ^iva b.'i ","a t»a 1:. bu -e mi m-.'upa '.e. ^ ležni viliiii' I.'bi ;m>! Za p<-Vii^a p: i \ a-i je '- edno >!abo."
\' \'olikem Kjezovoai stoji viad tla;.; J a a. k r križajo ta.a dve glavni j-tuji iu ena itranska.
V	restavraciji je jak> ži.aiino. in .ia kch .ivoru, med pvtgami, hitijo na-ta.kai'ji j-endntja. p«.:nuja;;oI-i : de < oba^ice. \ i:n» iu pivo. La-hiio -o <>-bječ-t-ni. kakor bi bilo poleti.
Za \ t Ii;. i. Kt Ztcvem je v i', ne /e-io .n i t ", no. VtU-r l.-ri'e in podi s.n/ii .e. t< r na p ra v Ija nevarne za-! ( .< . \'!;..c j.* j. -tal kiai-ji. ker je i:. .11 nekaj vi./t.v ni pu-:aji. vendar :i > :a /■!«■/.i .i stioj. v>ied -talne na i »e I t ■ i i pio^r. s v -o li.o ■, t h-d-Vali. \ t.l. -.t- u ložiue preti.'.^a tm e kur-v ža: t .'. t ti!, ."e o;^i;ji-.'e. 1'n* ..t t; a il je i.ku:ene^a >t roje vodje -e je u:v-eni'-i! Za va jo -e je : ajiua m .rivia. -. >: ei. < uil.i. Stic a. vi d.;e -;>:tn. -n /a odo ni bilo. .ii . lilo v-a belo. St daj je i; rise I k 1
:>i'i d i.i ms d:n v t «!..:» . ,a zareza.
Iu res. že pri i • ho lit iz t« muejia žrela vidita strojev« ija in ' n.d. ■ zaprek«*. Skoraj 4n emtitr.etrov \ -o :o leži na p:«gi flit'.?, na;iu:en. k a kur moka. S troje v oil j a na.-.ta vi regulator na ]X>1 no paro; megoeno puha in sojx-žulezni konj, ter o.lriva naraeteni -.. tog — -— >re.'-no so .^kr.-.i!
Toda :e eno i est o je. nevarnejše, /a .-t ražnieo: tam ima* ve ter jnilLco uame-ti na.iv« r.fg-'. in puh t(_a je i' v«iik i»\i:ik! Ta:n kar mri; ii kmetov :•■: oki ifC. da o laietava.it> sneg.
Kadar p \a prirola.	spi -i,je
ra i in !i ku:; toval. «-. i:i le n«n*ad oktavi goiCiO s. M. To la želi zuiea plm a Ivbr-.n Tukaj ne more var«-i;i in sk.
■:i:i. d. :: a. r:o . « : :t b: i drugače
■ n iva 'i :■ i ta " - d:.i" opraviče-
-	t. !j»;vu • e pn- j", t h ki r ni za la-• .t:.mko e. k:./ar.' . Je ]» -možni <-!i < • .a in ta " "'d k'o poiteben ali
N i . o '-: e :.:• p nn-gn.
: mora k!	' .: :'.: ni duh .
lil: ....
dud; .	dad - r: i v <
i. ki d . /. I- i	1 ■ ■ i:i ..;"': .' n.ni dl : n i -. . v : . ;a :i e:n vfc; ga- ua-
(V pri : m T,ri:i v» .. r. •• t« .n . I -! ir, k< : -■» »tava 1 » -:: •• n po : i. , ti ž: d i nrt :- v : . i . a - * ;:. -d;i , » v e .; i rs.». i. t n , < .a -i ': ; i .
l'«ii• ■:• Iri* .: -. a lil .- 1. ."TP.kot'
, . i O. ne • u-k ...ie '.
« *
V .itd: :.: c die dat j. u. _.t ra >::ca. ki je zase 'en uo e:ifs:t j»:.-Iuia. /:i-
t;r. ija /V dalj .d:-a lu , debel uo p. T-in u:alia nervozno p:> /.'u'.:u z d.'beli-n. . brr". jati t i okr:;š. ui.i i ; r-ii. .It i >e nad v ndstvou:. nad inženit, i i.i -ploh . 1 ?yii: L ki ti i-Iij -a:no ua izboljšanje pdi'e i / u; n.arja.n- -voje d no>t i.
*' S t j .»i . :'*;'.] a a u ..i siu.ni-:o-:i: si" t. v t: j i a .i i. ii ut i -a /e. k e j l.nt.i., a ne i..i: <ja„ > <•..-i<a,...or -e > iii,;i. i!
Kdeu sopti; liikov. U: -e mu tipa tt-aov a-i jati. tla je sili-; pa.- vi-u.v, d..bi v tid_o'. oi', da je malt k«? :. \ p.ij u:n
-	t r> k - ' in.i ii:n/.:i.i ed d::i sd / >111 v.
\ lak -e je ^a el pu-a-i ps niidati' : a;»rej : . -i -e o d d,d. S d-j . vs-topli v voz :iov pe.; ui'k. V ko1" a h ti iti ko-nn:;i ku-'-Hii. lz-;i«'tk«I je \r^ w.' -no l in izdelan. Kako j • :.<■ d. pi iš«-] vlak ?
Eden potnikov ga spozna in pozdravi.
"Gospod inženir! Skoraj va.-- ne bi spoznal! Ka'ko pa pri'Jete naeaiScrat-tem 7 •'
"Jiil sem ]M.»leg pri odmetavanju snega. Poglejte l«> >-teno. setleni n:«'-trov j« v i.-«i»ka 1 Osen u - i > že d, la-li. da je silila 1 jut! m k ri i/ -i »«.d: o v.. t d se da n ui-'Cn*. pre' '•!•::!	* ne
b«ni<nn : :k d " v svojem /ivijenj.n!
*•[>!: .<> i .> d- ; ldlo! i^.i-.ti aj-
. ? n ' . > !-o : r vili r; »a t i i ■ - ■ : .rcn c n, -; " n-- na b. lj ! .. U-
i rtr.fi pre.rct tt-tav!jen. Še srečo i-: ::t. . da - nt ,-kczi; kiai"e bi p;a.'".»u>-
vrdi h« d i ni v;: r i a daj v zamčt u! '* Pt" d . . i /. r ijan-i y- gledal nt k:.ki. p> parjtu« v . trop. Ixp > :-e je 11 - ra i:« il! 'l'r to rrič ne de: pri-k. nji ' i u:::!ar .p.: za'a ljal na ', d : d - ■ i : tir i 'dk n:-e. Tn «daj"-a je-t : a in ni- ;r- stn:ie.
To in ( no. k
Aviafiška TZsstzizL v Ecrclinu.
I-. Bii'lina p :«■ a i»». da jndrel jc ta ; .::. j pri ko i ti j- letu aviati-d« raz -•a .o |» v /. ■ 11 s u 1 to .:-.{• -:■» pariški-g.. aviiiiiš' « ja -al-, i. UazstaVii b» na ,z«olt škeni vi", it: z iijo v z. ezi bo tudi razstava avto ti: obilo v i.i i not ur nb etdttov. llazstavo priredita ee^a >ki
aei-oklub ia teharski "a vtomobil-ki
ki Lih:
Želc2!iicc na Euikcm.
Id ropska Kusija skupaj > pul;sknn kraljevivoui iu Vinsko kuež.- i io je imela Mine 1. p. o-iuea HHli) "» i.7 idiouifi i-n žel /nic. Z o • i r« ■ tn ::a «!«d-jiost železniško mreže je itn-l,ia orana država v K v ropi. Pr.t seiui j» Nemčija, ki ima "»O.dPo km železnie. l-rtigače - pa p ed-tavlju st .ir. ako -e i.'dranio -ia p.« -Umno zemljo ia ,ia - : , d> on -i , a--; va. N;i Itu.-dt-nr n; :-i.a'ki. na H»iMi kvadnunib kilo.m .rov pi' s'ora in in i: i. -b-eiinke km /.-:-b inn*. J.'o.l lulu o/.it. i,m je pri dza > : jn ilr/.ava v K v ropi. Za n.j > -tuj: -an- i s-a Švedska, ki ima h.'J km ža-bi/.: e .... 1 i.uiii kvadratnih km. P j d r :i'_: b evio--ki:i državah je pa raz-l: i .-je sddtče: V lb Kiji p rde . a IPDO kva ratnih km lli » km železnie.: a A ,u eškem 1.18. v Švie: 3.17. .i:;: Nen -kem lin. llolaudskem na t rantoskt-m !H>. y A*, s tri j i 7J. <b.!e Tur-ija sinji po.l t,em ozirom pi.d Rusijo, i »n j; namreč 21.8 kin •/.. l^f.'i'-nu 100!» kvadratnih km zemlja. Aki se oziramo a ' d'.:lo prvbivaki-v
1 stoji i»usi.,:i v vrsti t v rte r-k.k drža".
ff 11 n ■ -: i. Na P»;>.'!M'I |","kiv::k ' cev in a !'J.7 km. Za njo >t«»je: 1» »1-- -ja n ja /. -12.1. T1' ija z 32 7 :n Srdi ' .ja s 21 k ta /ca nir ua 1'in.iNM j»i'eb> \i'tleey. !bi drugih ,-vrop-dih i!r.'.a • •ah je ril/.:;.-nj,.. -Irde.-e: ibam-i.n ! Jo. < »ui'-ka i"b. Nemčija..!'^, Au^J-' d-ka -d. A : ija 77 i;d. Nbijver ž
leznie na Ruskem inta pjeterkavska .i:uheraija -na Folj-ketn, pote*m var-šavska, Lrn« <kov-ka. - edleika, jekute-riuo>ku»ka.. *tul.-ka in i>t»dol-ka tru-er.ilja. Sploh se i:iiliaja največ že-l-Ziiie ita Poljskem in Kinskcui. Naj-: anj železne ima gube m ija ar! a:i-reljskit. ;t:i njo as'.ra'nan-ka. t.-i-.lijaka, voluiio -kii, kmumska itd.
Iz nekdanje Angleške.
Koliko Ča-a .je l/Jo trrba, da je '•Lvešfvo d-učlo lo se.la tjeg;. sftil:št"-a lapreTlka iu" kulture, »lam tb»k:r/u.je na.-le.biji p:ii; ar i/, življenja tlaue-
•	. t 1'ke. p:. it!j ne in bo-ate Angleške :
Do lei a 123-1. je spal an.irb -ki kralj n i: b tb -kii!i. št n. omenjen -ja leta je začel 1,/a.i na -lau.mei. la ta Id4li. so lib -koro št* vse hiše v Ansle;ki brite s -kin.o. l.tta lo.'«'. na Augle-š.ke:u št- uL-ti vedeli, kuj je — pee. 1 ;u jje -o -e jrr-. M z i>-_!.i^ i. v zato pkpravljeiiilt pn>o la'i. Ko'ij in vozov še iti b:lo. <i. -po.bi ;e jezdila. V.-da.ed, ki ^a ja -;»: j« la padava leta l:t."iO je zaašal :;n.nnt» .reč volne. l»o d t:l l:i4o. So ' e'. i - -ve p: i »i	toi»-
<*■ / [e-tu u.i inbtn.L. l.tta 1 :4n. je zaiti na Angitšk o .. prvi et -tiar. 1'r .e svtili :ie cgav iee pa je oblekla ra i'ešk»i di: . a li la 1">3 7.
Modni ncrci.
Mo kii , :.•; iap i !'d , • jejo. V bo k -nu -.< i t. :*•!•". do zdaj p-i -v oje narav-
•	n ■ kremplji*. .- ka; . 'n.i -o -kanali ■ oki-.j> -vetih p. i-n.;i •: ■ .;h l -p • .a.r-l j t v :n nt:--, j. A r. :a i -■» -i -a './.-
-	n-*-T:'i n: "ird in." -i ne-..' Irmze.a. > n:'.,»vi • č: .je .za p-e. I'oz'ati :io
-	mt: ki U-.h*, u.-i ■ * t- . na d: že ebši-i t, ■ -- ki tb.d . In ... p-d-d. pa --an bt.!e,
Prva češka šclska ndrav^ica. i - .
M. sto 1 'ramo je imenovalo m
i dr. Ku/.t n.o M«ehovo za zdravnic« r. [mestrtih šol. Na žer-.-ketn gimnaziji ' "Minerva* v Pragi pa je z o vet- n
•	.privalo Viamt ;"■■'viia /. n'anna dr
Ana Hte.irako* a.
, Železnica iz P.usije v Indijo.
Iz Londoua por«»«"*a..d>: \ zadnjen t- ea>u s^ je osnoval v lit -iji kotistire: t- bank. -ki namerava i/.gr;i Idi sivo."
a i'er/ijo /i-U-znii o. Lu di.i.'d lii^ i
j -r- •■ i i. - iiUieN ^e .p«.e:i v uvo .utn i an-.
tem projektom in pravi* da bi A
»
načrtu. Železnica da bi mnoiro pri- 1 pumogla k gospodarskleuia razvoju I Perzije. Preje ali s le je bi se moralo 1 zavrnilno Perzijo-zvezati t. Pacdadsko J
žal: z.nil O. ki je m^uiška b-s. in s tem 1 hi bila dana pi illiT.ua z « j ri. az.no spo- I ii; z umije ti je z Nt meiju.
Iz Petri Tra da se ja Td i: P »sla ne i
s i Se dni v hodnikih Qe živahno raxpr.ivd 'ali <» ri:-k«i-a:i-z t ški*ui načr- * tu / b-z ii • p rek« i P«rz»je v Indijo. Ta načrt >«» baje izd.l:i'i 1 iv^i trgo-. vinski minister TinipjaŠev. bivši pre'lsednik dume H -inj.t.ro, in več in t nr:: a J-kib indn.-t rija et J. -— Za grnditju te želez iit-e -e ba e zanimajo au^bs'id trii:a-oski i.i kii 'ki dapita-iisv. Pi '»_a k pri a v 1 a. i*. bi obšla K a spiš k o u »r.ie. -4em bi vodila preko Ke. i. Telu t ana. Keimana, A>erot»a Tit v Ilelaitžisra i^in pri Lu-d-k:ja bi se spnjrbi / indijskim «. mrežjem.
Smrt poljskega pisatelja
V Varšavi >' d t: i uiut 1 }K)ljski ;i-a't!j K-aver td.au.iee. blaijajnik tatiika iš j. ii a U ki ž - .".u ua jKviporne-_a dr 'š ra. zna » kako. , d n naj-_1 Inejib ; d .-atelje v na palj i ]>olj-•k. kul::r ..e zmudoviue. t iia uiee se ■ leta 1JMK ideb-žil ke .r ■ a -Iovall- 1
, - . di , ;. > al.... . ' i. • V Id -I'■»:.; a i.i.
Hadohno.
A.: "Tod jntri - i le poročiti:'"
It.: ■' Ua!" -
A.: c' Pre-enečtn sem. er ie pri-■|-'lo i a ko hit: o uii ima «.t t xl
1».: "Ne. toda pan.-tna je za -dva!'"
A.: "O. p. tem je pa ra no prava že ua Tate.'*
-	Na primer ....
j	... ,
C e ,'e del ^ svoji ji sinkom v
gostilni. Slednji se je umevno dol-. ;'o;';i-ib zato si je preganjal čas z . raznimi vprašanj:. Tako g-i jo zopet vprašal:
"(i.e. kako te p 50a, kadar jc 'I«;vek pijan/" n — "M. t - je težko. Najbolje opa-j zi to človek na .-ebi. n;i p inter, ka-jj kur hi ja/ ir.c^to onih d vel gospodov vi 1« I š:iri!"
\
"To .a. oče. saj -edi tam samo »- i i i:</spoJ!"
Počljitt naui samo za 10 centov znamk, za požtpino iu poalalo se Vam bode cd Dr. B. C. Collrnsa spisano znamenito in	/	"
po celemu svetu slavSseno knjiga
240 strani	gjggoyg ZSVi|@8lje lil ZdfdV|6 S^Ti-nii^
To je ista glasov ita knjiga, katera je učila mnogo drugih zdravnikov o tajnosti in zdravljenja bolezni.	flfc
^^^^ Vsi oni samohval ttež i in mali zdravniki kateri se nabirajo in rastejo kakor gobe po dežju,	^gg^g
in o katerih ie niste nikdar culi, izjavljajo in pripoznavajo, da je to najpodneli ya zdravstvena knjiga
kolikor jih je bilo do sednj spisanih in izda-	E ' vv.j a
nih v slovenskem iezilru !
^ ^ f
f^rk'J/^FI 09 N--kateri mahb^iaiiatsi ioi s^li rvr 'I- i	' .> j-
Pil/fin f f lil Itiazain so puskniiili w zi£»in nito '' - >i f d	'
lULVW«cktljii; ) prepiLti, tu	\ -;	^ j/
pa tam kaki odstavek premeniti. nu-	t -	" V iš^. " vi
kar vam potom svojih o^ia^iv jrovp-re? tla vrzite do S6tlitiij«t knji^ro on«* ter da si uaro^ite njihove knjige. Na y vse preteke poskn£:ijo vas oilvracajo, tia no lutrocitc od Dr Cktlliom znamenite knjigo Človek njegovo življenje in zdravje L'-r LaLor hitro isto prejmete takoj satui uviiiire. <!a njih knjige niso nič vredne ter da niti /, pre]?isati ne znajo. i>aj«i Vam ues|«>-polnjtHio kujijro katera Vas ne ]io-duai popolnoma i»i«i. A to vam samo* dokazuje velika, pnštene iu zavzete institute iu uepo-Stenje neveščih	""^VJ
zdravnikov. Za dokaz vam	*"
•vetujemo. — Pišite po vse	"
■dramiSke knjige — in sodite sami kakor je žo	—
na tisoče Slovencev presodilo, katera da je naj-	* •
ve^ja in najppdučneja zdravniška knjiga pa oelem svetu.
POTEM SE BODETE PREPRIČALI O RESNICI Ž?	^—vA, f 1T T
Istina u pogledu krvi!! ^^^
Znano je skoz več tisoč let, da bolezni nastanejo vsled pokvarjene in nečiste krvi. Vaš oče je to vedel tudi vaš ded je to vedel. To ni nobena novost. A oni reveščil in v možganah slabotni adravniki vas hqcejo Mt-eriti, da jo to nova iznajdba. Ni smešnejše stvari na svetu, to lahko vsaki otrok ve. No morda bode in o skupini imena-1 deni, in da bodejo ti zdravniki prona^li iti nam začeli trobiti da teče voda navzgor.
Veliki 0r. E, C. Collins je že davno to predel in znal, kar morajo vsi zdravniki znati, posebno taki modrijani kakor so ti zdravit ki ki izvzemajo vse bolezni iz krvi. I Dr. E. Collins je oni kateri je iznašel prvo zdravilo 111 metodo kako kri okrepčati, čistiti da kot taka pravilno eirkulira in pretaka po krvnih stai.icu.vinahH ter napravi človeka, močnega, zdravega in srečnega. Z tem se drugi ne morejo hvaliti.
^ _ ^ . _	_	• a	Vsaki cigan hvali svojega konja. Lahko je govoriti vse, lahko seje samega sebe hvaliti po oglasih. Ali uspehi!
* lili	SI	govere veliko glasneje nego črke, dokazi potrdujejo delovanje. Ljudi se lahb > vara samo malo časa po 1 vk h ne-|
*	*	r	*» vrednih zdravnikih. No Collins New Yoik Medical Institute obstoji že približno 15 let na svojem mesni kakor I
hrib Gibraltar, in je po^tiai tod največji dobrodelni zavod za ilaš narod v Ameriki.
Ako bolehate 11a k^^orSai koli bplezui iu da Vam vei drugi zdlravniki niso zamo^li pomagati, sesaaefec z popolnim caopanjem obrniti na Dr. S. E. Hyndman M jiikal direktor od
C OLL1 IMS
■ N .V. ME O J 'CAL
IHšisfifij-g;
IVoglaSeu največjim po množtvu.
■	'	■■ —	I	I I ......... ■ I ■■■>	I ' I
Uradno ure »o: Od 10 do 5 ure pop. Ob nedeljah in praznikih Od 10 do i aro pop, Vaaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.

140 W. 34th Street
NEW YORKa N.Y.
.......... .■ *
* r	f	I
0]
Bil. Ped. Društva S
16.januv*o* 1892. I
Sedež: Frontenac, Kans
GLAVNI ODBOB:
JOHN BRDENE, L glavni predsednik.
t MARTIN OBRZAN, H. glavni predsednik. LEO HROMEK, gla mi tajnik. BLASICJS MOREJ, glavni blagajnik. ALOIS SLaPSCHAK, glavni aapianiker.
NADZORNI ODBOR.
PONGRAC JURSCHE, Mineral, Kans.
FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kana.	1
I FRANK STARCHICH, Froutenec, Kana.
GOSPODARSKI ODBOB.
FRANK MAUSER, Frontenae, Kana. PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kant CHARLES STARINA, Mulberry, Kana.
POROTNI ODBOB.
JOSEPH SVETE, Woodward, Iowa. FRANK PREMK, Cherokee Kana. C K ANK SET IN A, Tale, Kana.
DrobnostL
KRANJSKE NOVICE
Po cerkvenem iegnanju. Pn d kratkem bilo v Šmartnim v kanriiskeon okraju eerkreno	Proti ve-
čeru j h /.bralo ua rt-»t i vet- vašea-n »v,	katerimi je prišlo br»*7. vsa-
kega povoda do prepira in končno j tudi tio pretepa. Bajtarjev >i»i .Jakob j Hribar je potegnil svoj nož ter sunil j - njim posest nikovega sina Pe*lotui-ka, katerima je na levi roki težko ranil. Ob i>*«*m ča*u j,- iel mimo po ee-*ti 534etni posestnik Juri Dolar iz Srna rt nega. Tudi tega so fantje brez; vsakega \zroka napadli ter ga par-krat sunili z nož*-m.
Ker je hotel iti »paš. Pred lav- j tio je nekega ve'*era pilo vee ta ltov iz U odi ne v kamniškem okraju v neki oodotui 2rn>tilui. Kolar>ki jx>mo."-iuk Fra.ie Aužin je rekel Valentinu Tav-. čarjj, naj gre spar. Ta je bil pa vsled tega tako razjarjen, da je AnžLna z rveko žeieino stvarjo udaril tako po glavi, da mu je prizadejal težko rano. Tudi nek drugi fant je Anžina večkrat udaril s paliro, ki bila t. železom okovana. Nafto je Aniiu hotel »bežati, toda fantje i»o ga dohiteli ter $a pretepli s palirami in pestmi.
Delavsko gibanje. Dne 6. t. m. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko Slovencev, j Lajaj j*- priSlo pa 39 Hrvatov, 16 Dr-1 vatov se je odpeljalo na Reko, 17 pa ' v Zagreb.	>
Sateomor. Stotnik 4. kompanije ljubljanskega domobranskega polka lioisgetau se je pred 5. t. m. v svojem stanovanju v Tauzberjevi hiši na Marija- Terezije cesti v Ljubljani i ustrelil. Našli so ga zjutraj mrtvega. Stotnik Holzgethau je bil šele preti kratkim ča*orr iz fvelnpreme-! <Vri v I .j ih j u o 1 \ < -r skoro, nefoman. O vs.oka	»e ne i
da nič izvedeti.
PreetrailjiTa Teat. V ponedeljek, 5. decembra. popoldne je prišel k neki j čevljarje vi ženi v Kraku vem v Lju V i ljani rn-k čevljarski jM>mo£nik, ter ji f ^sporočil, da je njen mož pobegnil v ; (»radiški iz triletnega zapora z no-J menom, da njo in hčerko ustreli. l»e-jal je, da pričakuje noči v Mestnem logu, potem pa pride izvršit svoj namen. Povedal ji je, <la mu je kazal! usodcpolui samokres. Razumno, da se je žena te vesti sil»-o prestrašila in j jO takoj sporočila policiji, ki je vrinjenega čevljarja takoj natančno zaslišala in zastražila stanovanje. Čevljar je pri zaaiišanju priznal, da je bila ta vest Je Lzrodek njegovega vrV-duevu*. ga popivanja ter, da o možu sploh nič ne ve in ga da ni videl odkar je odšel v zapor.
Hudobna poškodba. Dne 4. dec. so ponočujaki nekemu posestniku na Ža-bjaku v Ljubljani pri vrtn podrli o-grajo iu jK>bili šipe pri oknih. Ko jim je posestnik sledil do Vodnikovega trga, ga je eden ponočnjakov & palico močno udaril po obrazu ter ga nad le*iei očesom neznatno poškodoval* Zadeva pride pred aodiftče.
Brez prenočišča in sredstev. V ponedeljek, dne 5. dec., zvečer ki se na policiji tglasili trije brezposelni delavci, kakor tudi nek roož iz Galkije, ki je imel a seboj ženo in štiri otroke. Vse so djali na prošnjo c zapor, drugi dan »o s« izročili pa odgonskemu uradu.
Ubegii p {kolo. Dne 6. dec. je iz neke ljubljanske restavracije pobegnil 144etnl pikate, rodofla U Gorenjskega, 1 »redno je vsel pa tiho slovo, si je preskrbe! na nepošten način nekaj kixniie, katere bode potreboval na 44izleta". Preskrbljeno pa je, da to juc bode ost ah i brez pooled ie.
OlModlm roparja Hribarja. J a hi Hribar do konca taji evojo krivdo. K.
•t**-*" - *«
v uljnjaku najdenih 120 K in btležna knjižica izroči oropanemu Ivanu Hribarju. on to zanika, češ, ua mu je or> še itak dolžan. — Porotniki so bili z j
•	najsiimi glasovi proti enemu za kriv-i «.'orek obdolženca. Si^liAr-e ura je nato i obsodile na & let težke ječe.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zločin župnika Šorna. Župnik Som v Beli Vodi na Štajerskem je imeli razmerje z različnimi krodskimi fan-ti. Vabil jih je v župnišče, gostil jih, kupoval jim obleke ter jih jemal s seboj na potovanja. Začetkom sep- j tembra t«-ga leta so v IV; orni ko vi go-stilni v Beli Vodi pili. Navzoč je bil ! t udi irupnik Som. Ko je ljubiea ne- | i e.ga fanta stopila iz gostilne, izneaa- • dihi je župnika in svojega ženina v, preeej eadai |> >zi< iji. O tem dogixlku je .sL«-..r inoh-ala. Ko je pa župnik de-; lal o1, ire njenemu zakt»Qu, da bi na ta ! nai'-ia ne prišel ob "ljubezen'' njene- j tra ženi.ia, riziroma ko je hotel po po- i roki še vedno občevati z mladim za- i konsfeim možem, sta Zakonska za<"-ela i govoriti po vasi o iupnikovem zloči-] nu. N"a to so aretirali župnika. Pri] zaslišanju je rekel, da se ne spominja: na svoja dejanja, ker je pijanec. Uga- , ja mu le moški spoL Konč-no se je . udal, da je mogoče, da je zagrešil zlo-1 čin zoper paragraf l'JO b kaz. zak. —j Celjsko državno pravdništvo je obto-! žilo njega in sokrivce.
Nemško prodiranje v mariborski okolici. Na Pernici nameravajo ba^e' Nemci staviti šulferajnsko šolo. V | občini so zadnjič zmaguii -Slovene".! Korak naprej za popolno f>ouemčenje leilersberške šole je napravil ..a 1 učite! j fi' teh. I" '.iii j' r. a rr. r.a ;>r*,i j razred slovenskega odtlelka tc šolo le- j t o™ — nemška izpričevala.
Samomor vojaka. Iz Maribora se: poroča: "». t. m. okolu osinih zvečer Ae j«' ustrelil domobranski j>rostak ( Franc fVeboljšeS 2ti. domobranskega i pešpolka. Still je pri eraričnem skla- i dišču za moko v Kriebfnberjevi ulici na straži. Ustrelil »e je s svojo pn- j ško v levo stran prsi. Težko ranjenega -o prepeljali v bolniško sobo domo-branske vojaSnice, kjer je ob eni uri i zjutraj umrl.
tJbegli priailjenci kot tatovi.. Iz Sevnice poročajo: Oua dva prisiljen-ca, ki sta#->l>e2-uila iz ljubljanske prisilne delavnice in ki sta nekemu kmetu iz tukajšnje okolice ukradla. ilOO K in več obleke, so orožjiiki pri- I jeli.	|
KOROŠKE NOVICE.
Nesreča v Rablju. Dne 8. januarja t, 1. se je v Rablju na Koroškem zgodila velika nesreča. Rudniška bolnica se je pogreznila v zemljo. Sedem ose' |je pri ti nesreči storilo žalostno smrt. Zaradi te nesreče se je pričela «o<lna .preiskava proti voditelju rabeljskega rudokopa Hugoiru Stelnbachu. A zgodilo se je nekaj posebnega: izvedenci ,»o pač priznali, da je bil rov v rudniku popolnoma proti predpisom nare-ijen, u vendar so rekli, da se bolaica ui vsled tega pogrejinila. Bolnica jt bila pod kopana, sta la je na plo?ti, k je ni mogla, več držati in se vsled tega pogreznila, a tisti, ki je tako rov proti predpisom izpeljal, da je podkopal .bolnico, vendar ni krivi Preiskava j proti Steinbaehu zaradi prestopka je j že ustavljena in sodilo ga bo le okrajno sodišče v Trbižu. O ti izvedeaici!
PRIMORSKE NOVICE.
Velika tatvina. Iz Gorice poročajo: 50-letni Antou Konici je prišel v Gorico na trg sv. Andreja. S seboj je
•	imel 6o0 K. Ko je nekaj kupoval, je zapazil, da nima več denarnice s 6.">0 kronami. Pri jokal je i:a policijo ter I ved al, kaj se mu je pripetilo. 0 tatu ni duha ne sluha.
la ljubosumnosti. I« Trsta
se poroča; Ko je hotela dne 5. t. mt zjutraj
, f
« ; " i pred odhodom puljskegst poštnega ■ j»aniika 24-letna Marija Marzari iz jPoreča vstopiti na parnik. jo napa-Idla ueka mlada deklica z nožem ter ;jo trikrat sunila. Ra.iila jo je na no- • ;su. čelo in desni roki. Napadalko so i tako i aretirali. Ranjeriko so obvezali.! ! Motiv za napad je ljubosumnost. \ Vtiik požar na Beki. Na Reki je iz-! j bruhnil v nedeljo, 4. t. m., okolu pol-j [i.oči velikanski požar v hlevih nekega j jPetriža, oziroma Jerine. Dvajset konj so izpustili, ki so potem .po mestu |okolu divjali. ProU jutru so ogenj omejili. Škoda znaša 40.000 do aO 000 i
kron..	"	i
| j
RAZNOTEROSTI.
Car Nikolaj v Sofiji. Belgradska j. "Tribuna" poroča iz Sofija, da sej govori v bolgarskih krogih o obisku j cara Nikolaja v Sofiji, ki bo trajal;, tri dni.
Grof Tisza uatanofiteQ novega lista. Iz Budimpešte se poroča z dne • 30. novembra, da je grof Tisza sklenil I' ustanoviti lastni list. ki bo imel na- J. -lov "Opazovalec". Kot šefredaktrr i bo iungiral grof Tisza sam. List bo i i ;zš*d dvakrat v mesceu in bo tako urejen, da * * eventualno lahko spremeni j i v dnevnik .
Milan Kristič umrl. V Cianovicah'j v ru-^ki Poljski je nenadoma umrl { bivši sr>)ski j>osIanik na Dunaju in j pozneje v R'rolir.u, Milan Kristič. — Vsled konflikta s kraljem Milanom i je Kristič odte^uij javneruu življe- ; nju. Poročil je z baronico Marije <fraeve i:i se stalno nastanil na po-j sestvu svoje soproge v ruski I'oljski. • Avstrijska centrala kmetijskih de- j( lavcev. C. kr. kmetijska družba na ! J Dunaju je sklenila, n«;tanovitev avstrijske centrale za kmetijske delav- '■] ee. Ta nova naprava, ki se bo oživo- j' tvorila v najkrajšem času. bo preskr-i' bela notranje-av*strijske dežele z a v- i' sirijskimi delavci, du tako ohrani av- j strijsko delavno moč domačemu ozemlju. Ta nova ustanova je pač vredna ? velikega uvaievanja!
Novo sredstvo proti epilepsiji. lv-1-terbur.ški zdravnik <lr. I ion j,* izna- i šel zdravilo, ki ga je v več sfo slučajih • uspešno rabil proti epilepsiji. To novo j-sredstvo je imenoval za Arzenozere-brin. Po enem tedna zdravljenja zj" novim sredstvom prenehajo popolno-! rtia vsi ^pileptični napadi, naj bo po-L tem še tako huda in stara. Lion predaval o svoji iznajdbi v* pete r bar-j, A kom medicinskem društvu.
Kazen za poljub. Pred kratkim sta i • bila prestavljena ravnatelj višje de~ ;; kliiške šole v Se^rediiiu dr. Kari Szi-j, mer m profesor literature dr. Edm.!, Hakos. Povod temu je bilo, da je pro-; fesor Bakos jevno jmijabil najlepšo j * učenko šestega razretla. Ravnatelj je ; t izvedel o tem, a je kljub svoji strogo ! sti bil prizanesljiv profesorju, ker im» i družino. Ko pn je izvedelo o tem na- f učno ministrstvo, sta bila oba kaznovana. Bakos je prestavljen na višjo 3 realko v Temešvar, dr. Szimer pa zajj profesorja zgodovine na višjo realko j, v Segedinu.
Roža in trnje. Slepi pesnik Milton je bil trikrat oženjem Njegov tretji i j zakon pa je bil vse prej knkor srečen. Lord Russingham se je izrazil nekega dne proti slepemu pesniku, da se inu £ zdi njegova soproga kakor roža. "Ne morem je spoznati po njeni barvi," je odgovoril slepi pesnik, "na njenih trnih pa čutim, da imate prav."	\
Največje ljudsko itetje se je vršilo leta 1901. v Indiji. Našteli so dne 1. marca 294 milijonov iu 361 tisoč pre- i bivaleev, ki so se posluževali 147 raz-li« •trili občevalnih jezikov, priznavali j se k najrazličnejšim veroizpovedanjem , in pripadali raznim kastam, ki v Indiji se vedno obstojajo. Za to ljudsko j štetje je bilo potrebno eden in pol milijona uradnikov.
Aneksi j a kneževine Monako. Knez Albert v Monaku (ta kneževina obsega 21.6 km in šteje 15 tisoč prebivalcev) so pripravlja, da da svoji državi ustavo. Ko je pa izjavil, da so jo iz-deali francoski pravniki, je došlo do silnih protifraueoskih demotistracij. Ljudje so (vpili: Doli e Firancozi! Smrt Francozom I Monakovčani bi radi odpravili vse Francoze it, uprav« t kneževini. Francoska pravi, da ne bo trpela nemirov na svojih mejah in' in študira, na aneksijo.
Pešal aiMrakfh kasnjencev. V Berolin u prepeva neka ruska družba iz Tiflisa v gledališču pesmi sibirskih kaznjencev. V počet-ku je nemška cenzura sploh prepovedala te pesmi, potem se je udala pritisku, dovolila sicer prednaŠanje pesmi, toda ne v kaž-njeniških oblekah in verigah. Pevci nastopajo v kmečkih oblekah. Celo na Ruskem je dovoljena koznjeniška obleka pri tej točki, ua Nemškem pa ne. Sicer so pa p«*mi same globoko vpli-• ale na vse udeležence, in tragične melodije &o .jim odprle vpogled v nesrečno življenje političnih kaznjencev
na Ruskem.
i • ■ - ■, 1
IŠeem svojega brata VINCENCA HOFBAUER, ker mo imam nekaj važnega sporočiti. PrOsim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, da mi i jari. — Mary ttfpolsebefc. Box 133. | Si eel, Ohio.	(20-^1—12) i
Jr.	.....' . t.
I	)	<
i : f j
Iščem Af.UlTINA BEfliLANA. Ako kedo ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Hribemik, 1117 Main St., La Salte. 111.
(20-22—12)
i ' ' !__________
SLUŽBO DOBI SLOVENKA.
katera zna opravljati hišna dela i Prednost imajo one, katere razumejo vzgajati otroke. I*išite na:
Nick Viučič, P. O. box 64, Carroll ton Ohio i	(v d)
LISTNICA UREDNI&IVA.
Mr. I. I', v East Conenaaugh. Pa. I Povejte rojaku Savaifca, da mi :u-' moremo pmv nič storiti glede ix) te-j legrafu poslanega denarja v staro domovino. Mož naj bi se preje, predno je denarja dal na telegraf, obrnil1 na Vas. ne j a sedaj, ko je kraviea iz hleva, po toči zvoniti je prekasuo Rojake nikdar ne moremo dovolj i svariti, da s težko zasluženimi denarji po stvareh segajo, katere jim nič: mari niso in ljudem zaupajo, o katerih št. nikdar n'so nič čalj. Nekateri prefriganei nastavljajo limanite. a na nje le neuki, ali bedaki. aH pa "preveč knnštni" v^edejo. zavedni pa ne gredo :ia tako lepo vabo.
NAZNANILO.
-
Samostojno slovensko ka.oliški delavsko jio<lj».)r:io družtvo s,-, liar-bare štev. 2 v Ely. Minn., j.- '•r.ch. , v nedeljo 4. decembra volitev nove-^a , družtveneya <xlbora. Izvoljeni : . - . -deči: Anton Krču!. preds,>.|-]ik; Fran Burgar. j»odpredsednik; Lodovik Pe-' rušek, I. tajnik; Ivan Jerič, jsnlla.j-nik: Ivan Orne rs. blagajnik. Gospodarski odlx>r: IVan Erčul. Josip Pal-čar in Fran Jerič. Bolniška načelnika: Jurij Peternel in Martin Fink.1 Redarja: Anton Hrovat m Josip Sršen. Z^nvnnoša: Josip fserjak.
Društvo irca svoje sčje vsako prvo. nedeljo v mest-pu dopoludne v g. Kap-sovej dvorani.
Rojaki, pristopajte I; omenjenemu družtvu! Pristopnina ni več kot ,-?2 in meseč.iina samo $1. Bolniška po«l-]x>ra je vsaki dan >1 (izvzemši nedelj). Usiurtnina pa je sHOfi in za pogrebiK- stroške. Da dražlvo lepo napreduje, je dokaz. <la ua> je tako lepo število. IVužtvo se je ustanovilo	28. lVjjTiarja 1909 s (in lani. a se«lp j štej j družtvo m l 17') Miincv. Dasi	j'- v teku 3e:n izprosna smrt vi< la ž.,- tri <1r-.:/.tv sobrate (siurtninn dveb j<> že phCa-; na). hnamo v družf.-.i blaga .: $1300. Torej, rojaki, prizadevajmo. ^ si, da družtvo, kakor de-nMaj tako" tudi v bodoče Io^hi napreduje.
sa j»ism.'i in d» name po§iljatvoi (kar se tiče druživa) naslovite • glavnega tajnika.
Rojaki, del ujmo eden za vso u vsi t za enega, in tako se nam bo izpolni-izrek, ki pravi: Trdno dajmo So skleniti, sloga pravo moč rodi. vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči!.
Rojakom širom Amerike vesele bo- ' žične praznike!
Ludovik Perušek, gl. tajnik druživa sv. Barbare št. 2. P. O. Box 982,	Ely, Minn. '
h
t St- m Želodčne
KTtip BOLEZNI
i«)' Revmatizeml
LtlX^i	,n mehurn« bolezni, uguba moške 1
'ŠmSm	«u«>ltek tl.nen.^0	I
»IflU« all zastrupljena kri, nalezena ali podedovana I
mMm	atrof,Ja' varrc^ele Tn vtfe I
WM	^ 2am0reio	—^ -orna,
7 vtrezp^n^.knji»ica Rovori ° teh boleznih. Pove vam za kal trpite in I
mM SSL^i^^M ^ StC ^ 2C	težiti derrsr, ne da U do«gU I
trajno zdrav i j«, pilite Ic danes po to dragoccno knjiiico	m
m 60.000 KNJIŽIC zastonj!
IMS	Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku,
vJj80? iClC "dobiI° Perfektao zdraTlje. moč in krepost ? pcruccjo te I ^i^f:. ?flo?a =nr°Ktl 'VS€bnj<l rarno tiste	katere bi aoral znati v^k I
f1^ ali s.ar, olen,en ali samec, bogat ali riv^ti. Ako ,te bclni in uerjrožai I
^fe^^B	' knJ,žlca 3« za vas vredna stotine dolarjev	I
J°siaiiŽiC,° iCwS?iSal Stai2dravn,k'Laieri leta	zdravil r„cijcIllo	I
^Hlfl ^Ls^ spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pom,sli«* kaj tolika	I
Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati liiljeuja;	I
^h-^oh^ 1K.k0re",t0	ako	^^to, Ci.to kri v svo/il	I
m	I
W Kupon za Brezpiačno SCs!f!ž?cc, I
ilL	DR JOS. LISTER1 & CO? A^.' W^^rat^A^cLea^r JlV' * " '	I
mšl	d b0l"ni' Za{° Vro-.-im. poSljitc n.i vaZo trcir.L«J w I
Ulica in štev. ali Box..................
Mcsto........................................Država........................................ j
Išče se MIKE BUTALA, doma iz '
i
TanČegore štev. 52, okraj Črnomelj. Pred 8 leti se je nahajal tu j v Calumet. Mich., in ima za dobiti še eno svoto denarja, katero bi mu rad uročil. Z« to prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja ila mi naznani. — Joseph Stukel, 205 8ti; St., Calumet, Mich. (8-12—8-1)
NAZNANILO._
Toni potom se naznanja, da, ,ie mulo družtvo sv. Roka štev. »>4 J. S. K.
rT«-.'l:-.ote v Wji -ikcsan. 111., svoje letno /i o- f. .-a ' !.•- \ . .5 O ■	l')!l
b ii izroljeni sl;-'..e;"-i elan-.: i • ■:?-<--.'-
ik Iva ! - :. • ; :
! i 'V-5V. i. ik	.:•! r ..
Ar;; m	" .. ;; :.i , 1 van
i. A,., . . : ■ ■ ... .- l um -ii!. •
: il-:i : i. o va^i; Treek, Ivan Kogov-m Ivi a rt in Svete. Maršal iva.i • l'r.rt» 1. Zastavonoša Rode tov Mati- / •r.. Vratar Fr.an R'de.	S
naz«inn;am, da priredi r..t- ^ to t>ruŽtvo diie 14. januarja 1911 veselico v prid drv.žtveni blagajni. Ker er drtiilvo letos' iiplaenlo vel ko bol-j .e polporo, s»e na<!ejair.o od roja-<la nas ubist'eju m nam po more jo do lcjišega Uspeha.
Žele^ novemu odboru veliko u-pc-' a v -etu 1IU1, kličem vsem rojakdm _ pO	Ameriki: Vesele božične
p;a2::ike in -ree:ro Novo leto!
Ivan Bartel. I. tajnik. L
•*\J	EB1HA SLOVENKA TV BOKA
fj	ZASTAVE, RtGALIJE, ZNAKE, K \PE PEČATE 5JSI VSE POTREBŠČIN?
ri r , ^ j	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
iPiŽ2 i|	TfjT-v« \ r«t«.	c^rn«
K-"'	M
r I!	F KF Vk CO
-- ^ '.m\	\ H p i y!;-k nt* 11 j * mi / * s'f n? j.
NA7Z? ILO.
gjfe	Rojakom ali rojakinjam. kateri želijo kupiti dobro
'iro* verižico ali pa kaka drugo zlatnino, svetujem, da ku-r»ite pri svojem rojaku.
Sedaj prodajam uro s 17 kameni ?ix 20 let jau^.čeno <}j z	pokrovi 12 k gold filled velikost Id za $17.00 in
velikost 18 pa !e za •>!.*>.50. Te ure imajo najbolj.se ko-lesovje; Elgin, Walt ha m ali Hnmpdon. Ta cena velja le ■n <as in to radi vel ko naročil.
Priporočam se vsem rojakom ;n r^.iakin.^am in proaiin. da me pod-, »irate. in prepričali bodite, .la ? m vedno ..eheji, kakor k Jo drugi.
FRANK BAMBIČ, 1704 N. Center St.,	Joliet, Illinoi3.
_____(Gx v t 15-12)	/
SLOVEXC1 IN SLOVE.XKF. NA- ROCAJTE SE NA "ril.AS XA^O-L>A'NAJVEČJI IN NAJ< ENEJŠKI i'VENSKI HNEVNilK!
( Slovenci in Hrvati!	\
Naznanjam, da «em edini rojak vtem me*tu. kteri imam Saloon	i
.Točim ved us izvrstno -*Chtc«go Scip*" pivo in naravna kali-	1
ornijska vina. Poleg tega so vsakemu ru;aku tia razpoiago prav uknsno	i
i urejene spalne sobe.	1
Svojim gostom, sem ob v-=ake; priliki na razpolago.	J
f Svoj k svojim	'
Da illo Radotovlch, Berlin Bar	i
| T.l®pbo»« 233«. Smlt Lak. City.'Uiafc.	]
Piutine
CIGARETE
Pomislite! Beset ciexr^t x f>loti>i>m kun em, i/.detan It dobr* pa tobaka za 5 cento*! To je naj te^j* vitdnoNt ktera »-e je k^daj nu»IH:i y retih. Kak< TOst, ktero jebllo nu poee • !«> jio mnogih letih i klanje in s p n» ošjo velikHj t>»*nr»t. Prodajajo «e povst df.S
5i
i nc American ^
Tobacco Ča m	K«* rti
i ' ^ Velika	vln#i in žjf«nl«. V:
, : •	Marija C irili
y; ..t.- •	»»rortaia h . p« ... . 7\h. it alio k. i
.. . ■ *	j
Sv'J'i . '-.- .	^rt!o s/ino po .. *?'
. ■/■•i+JiiJ " •-	r -j
I 'ii' • ' t	Otoiuik l gaionc u . . . . fl« »
f '*:	Brmievef 12 stekleni* ta »V; v \
"-i	< --Iftek • «* . tli* jih j
;	fZ ■ '
-i.^	'a »bitno nana, bo p- vxnofc
»	NAARJJA ORII U
, S.IaIH .Si. Ciuii	A Vt., N f »,n<l, O ,
>	1
RED STAR LINE.
f-**« >» tt h/ - nico rv . > ••rkom lr> nt ax. k ».
vč-tA \i denska /ve <\ potom poštnih paro iu-v t
nrzoparniki r <f> >
LaPI-aNi	^ '^ *
••""b"* pca >h jo»> kf • -v -in ~ > - k.., «!f;tH>i.Mi, Hr-rrtnu-t Oahei)o, s-arti f»*d Ant«rri>.•■(. »ti.j.ni^ ^	i .uotn^ dir^ktrtu
PiSf'inf v* -«krbi ta i^mmiM ik« m * .v ,r»»-.: * šalih	a \ « :n S ,v » t;* .v	- V
Za na«{aline .. foinai -«	>latke obrniti ee m os
RED STAR I.I NR.
> Broadway	<3u« T" iww.,« W	W>«
- - - -	»ASHIN ms It c	WINWC.«** ,;
'.l*1?Tie 5» CW »« Stmv	!ll Ca«rr t
-»ovrnfc	<Pwr(Bin«p. i A	r») '
fH!r*GOU	MNNPAnS.« iSfti> '
. O« V'plwl )tr<t^	!	SI HM*),!
JHILAt.)CLl»HlA Pa	"T t.OU«. MO
. , . i . . £ - i'
— r	i
r*ta»ovijeaa dne 16. avfmva Inkorpo'lrana 22. aprila 1QCK* v aHtavl P*nnik • »edežem v Conemaugh,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R- F. D. No 1, Conemau*h, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Boa 328, Conemaugk, Pa.
Pomožni tajnik: JOSIP SVOBODA, R. F. D. 1, Box 122, Conemaugh.
Blagajnik: FRANK SEGA, L Box 238, Conemaugh, Pa.
Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Con«maa*k, Pa-
"	* NADZORNIKI:
1 JACOB KOCJAN, preda. nadx. odbora, Box 508, Conemangh, Pa. ^ FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaufh, Pa. ANTON STRAŽISAR. nalxornik, Box 611, Conemangk, Pa.
POROTNTKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dtrnlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotni^ Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLIER, Greeve kt., Conemanjk, Pa.
Cenjeiw draitva, oziroma njih uradniki so oljudno proleni pošiljati iosar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa a* glavn-ga tajnika.
V slnžaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Druitveeno glasilo je "GLAS NARODA."
F? o s a n a.
Spisal Josijp Stritar.
(Dalje.)
Upal je. da zavržena, izgnana, zapuščena, slednjič oroeeim. Na dom, k očetu nisem -ntela; tam hi me bil i našel. Potikala, skrivala sem se po i svetu, kakor preganjana zver po za- -kotjih. In kmalu ne sama; dohaja , vem dru/ieo. Imenovala seru jo Ito- > »ano, s svojimi solzami sem jo ro-ila. 1 zakaj ji ni^cni dejala: Solza na f Ne. < tako lalostnega imena naj bi ne imela • 1 sirota. Kako bi jo mo»el klieati kdaj!', njen oče. da bi pa \ -ele.j >ree lie za'.m- t lelol T.> bi bilo tnaičeva:i.je, kakor- j > šne>ia riisi zaslužil. Vse ti bode jasno, i kaj hočem, saj ineni tudi že ni.	i
Krivieo bi ti delala, žalila bi te. ~ ako bi ti priporočala »v©je, najino dete. Poznam te, nemogoče, da bi bil ! srečen. Tvoje srt-e jt polno ljubezni * in hrepeni po ljubezni; o koliko si ' pač pretrjiel od tistega nesrečnega ea-j 1 >a Tvoja ljubezen do mene -e je iz-j preobrnila v bridko sovraštvo; in ti t ne moreš živeti brez ljubezni. Saj ni •
nesrečen, izgubljen hodiš po svetu, vse ti je tuje — ubogi mož! <► čakaj,. I čakaj, pride ti tolažba, Kosaua ti pri- '•
da hi -e »koraj, skoraj zjrodilo! Ju/1, ne doživim te sreče; moje življenje j«* , pri kraju, ali z nebo- doti bolem vaja gledala, venelila se z vama. Objemi jo, stisni jo oa hrepeneče prsi svoje in liee ji r<>si ti zdaj - sladkimi solzami. O *revna Koranu, kuhka sreea te čaka! Dvojna ljubezen, tvoj bod«> zdaj 1 tudi moj dele«. TolsJb* Iu veselje 1xj- J di svojemu očetn, kakor si bila materi
I>al,K ni uiojrtd loot i; -dtipeio mu je ■ aree oči so uiu bile zalite s solzami. Vstane, omahuje, kiiče Rosauo, ki jej stala nekoliko korakov od njega.
* * ftosaaa, Sol/a na, dej t- moje! Pridi, pridi *ev\ na moje >ne! Moje dele. ntoja lu-eika -i ti; svojega očeta -i iskala; glej, tu stoji pred teboj tvoji ^mm*! in ti stojiš, ne hitiš mu na sree, W, očetovo -reef Jaz sem tvoj o. e! Ti gleda*, ne veruje*f <«lej to pismo! Kaj pi*"10* Ali ti ne govori sree?
Meni je moje že zdavnaj uovorilo, a
■ i _ . • .. i____,t„a, t
n i!>>«*tii ga hotel ume ti — trdovratnih.: >
— Našla si svojega očeta, a ti nočeš takega <m «*» ; za oeeta nočeš človeka., k; je tako ravnal - tvojo materjo! O «aj sem »e dovolj pokoril, ti ne ves, k.ii seui tri>el! Ko bi vedela, o.lpustila bt mi i* nsaiiljeuj«, zase in v svoje matere ima rta C»l«\j, klirem te, vabim te kakor koklja svoje pišče, in ti s* at- daš ^zp ros it i!	•
Kakor okamenel* je stala Ribana ZUrfc^liko časa, skoraj brei zavesti; pieuanaglonia ji je bilo prišlo vse to. i Tto je bilo sam* nialo tre not ij, in vendar najhujSa pfcsri »Wgemu rao/.u! ko j* vidri, d« Rosaaa še vedno stoji in stoji, užali mu sree, aolite ga posilijo, stan mo/ »e n® a'®1* zajoka.
T» jok — saj bi bil risa omečil — i Kuhmm. Na prsi mu plane:
"Moj oče!"
Ia dolgo čaiia se jokata oče in hči.
"In ti," *»broe »e čez nekaj čaaa •h« proti nebu, "ti, ki gleilaš zdaj I «hdi »a naju z »oboa* izveličaaa duša, j preorana, * vest s, čista lena moja, drugi* U«twf»(4i odpasti odpusti, Geno-
I	L, 'L , Ji i
VIII.	«
Dve leti potem sta bila oče Jelenko' |
in Somrak zopet v pogovoru. V Som- i <
rakovi hiši je bilo zadnji čas. da gre j i
skrbni gospnlar	'bia izbo" po- i >
Ltledat po zibt li. Praskaje se za uše- '
.om napoti se Somrak gori pod stre- h
ho, k ji* r je čestito i»rod jt^irnezdo mla-
lili Somi a kov in Somračie, počivalo vi
kotu med drugo navlako. O prvem po-j
lib-du je bilo Som raku, jasno, da je po p
treb^a {K>pra v a razpale zibeli precej-k
šuja in da pre>e«ra njegovo mizarsko |
umetnost. Tu je bilo treba spretnejše .
loke; stari delen ko je moral v hišo; i i
ji tudi ^t* mnogo druge p »prave, j
Nii dvorišču pred Somrakovo liišo, !'
i
pod staro košato hruško, se je trudil p Jelenko, primerjal in zbijal potrto zi-j l*el. Si mrak pa je gledal, ugibal in |>o- j« magal, kolikor je vedel in znal.
"Veš kaj. Somrak," reče Jelenko.!' tehtno in res io gospodarj i, izpustiv- < i č r vivo desko iz roke. '*to ne boj ni.-; nove bo treba. nove. Somrak!":,
••7.a enkrat menda bo vendar še kako. -a.i upam. da je zdaj zadnji-k t'31.' *
"Makur 1k> volja božja. Saoiii to ti praven, da zdaj ti ni več take >d!e, z laj se /.e lahko malo ganeš; lepo si i e okori-til z božjo pomoi'jo in Ska-j iiirjevo. Ali lioš zdaj še tako govoril : o Skalarju?"
"Xič napačen mož!"
"Menim, <fa ne! Ti^te njive, tisti
"lie?,, napol zastonj sem jib dobil!"
"Xa pol zastottj! Kaj boš? Saj sva -an a: reeiva, -koraj zastonj; ti-ti b<i-jaki. to je bilo -arao za ime, da bi se ■ dejalo: Vbocajine mu jih je dal! Kako -i se vendar prikupil možu, Somrak ?"
*'K. kaj bom jaz, oče Jelenko! Ve-! -te, to so vam bila čudna pota; žeti->ke! ženske! Ženska vse opravi s ti--lim svojim -hiilkim jezičkom. Moja Katra je nekako seznanila z Kosami, pa ji je že posepetala na uho ia namignila, kaj bi l»ilo dobro. Dekletce pa in oče — >aj veste", ona z njim dela. k a se ji zdi. Xi je stvari, da bi :i jo odrekli; zvezdo, menim, bi ji -klatil z neba, ako bi. mu velela. Mož' je ve- izpremenjen, odkar je ta vra-1 /jiea v gradu. Saj tisto je pa tudi res. dekle ni, kakor so navadna dekleta. ,Lepa je kakor misel, in dobra, prijavna je tudi. Ko }Migle<la človeka z onimi velikimi, lepimi očmi, tako čudno! kar neka sladka groza obide človeka!; Ali mislite. Jelenko, -lil je res njegova hči, prava hči?" | "Zakaj bi pa ne bila?" "On sam pravi; čudno je res. pa naj bo; meni je prav, pri gospodi se ■ode čudne stvari. Ali ste videli, kako je. zdaj ua Skali ? Vs»* posnaženo in 1 »obeljeno jki gradu zunaj in znotraj, vse jH»]no ro/. in pisanega evetja okolu gradu; vs<- ve-' lo. prijazno, kamor o-ko |»ogieda; on sam se je pomladil za de^et let; in dobre »olje je vedno, prijazen z vsakim človekom. Iu kadar o a vzame svojo kitaro, sede na klop pod drevesom, ali po tudi na tla ui /!* i" pet i alt ste jo že slišali
f
' Torej veste, kako poje! On jo pa f
';ileda in posluša in srečen je; sama sreča ga je in veselje. Čudne stvari se gode tia svetu, in to v našem kraju! ^ In pa Marko; ravno o tistem času je j ^ j prišel v naše kraje, kakor Rosa na, j -am Bog vedi odkod. Jaz bi sodil, da ) je kak Primorec, prav tak je, kakor-Sni so bili tisti zidarji, ki so našo eer-j 1 kev zielali, črnih las in oči, orujavele- 1 ga iu zateza tudi tako čudno, ko go- ■ vori."	i
"Lep dečko; in krepak je tudi in k močdu."	j j
"Ali ste že slišali, kako je bil zlek- r nil in na tla položil A oznikovega An- j ^ ;tona, ki smo ga vendar imeli za naj- j močnejšega v tein okraju?" j "Slišal sem praviti."
"Jaz sem bil zraven. Anton mu je zabavljal, dražil ga, kjer je mogel; saj j [veste, zaradi Rezke. Prej so vsi mislili. da bosta mož in žena; ali ko je prišel Marko v hišo, zagledala se jej i vanj, in ubogi Anton — obriši si usta! j Xi čudo torej, da ga ni mogel živegn -j videti. Nagajal, zabavljal mu je,* ka-jdar je utegnil. Vse se je čudilo, da i Marko tako voljno trpi in prenaša ve-idno zbadanje njegovo. Ali slednjič .rati ,|e vendar kri zavrela. Bilo je v ( Heileljo po krščanskem nauku, ravno | tukaj. Marko je bil pri nas "v vasi",; j v pogovoru sva stala, kakor zdaj mi-i dva pod to hruško; kar pride Anton; j mimo z drugima dvema. Ko zagleda]1 i Marka, začne mu zo]>er zabavljati; j Marko mirno ]>o-]nša: besede ni žu-ignil, tako da sem se mu čudil. Mislil : setn -i, te> je pa že vendar preveč, da •
daje delati s selstj, kakor svinja z'
. i!
mehom, in da se ne gane. To je dajalo Antonu še več poguma; mislil si je, • temu človeku ni do živega priti. Ime-inuje ga slednjič j»otepuha, ki se je i se m priiepel ne vedi od kod. da se tu liže okolu naših deklet, naj gre tja za < ono Hosano, zanj je dobra ona ciganka ! Ko hi bili videli pii t< j priči: zdrzne se po vsem životu, kakor bi ga j bil gad pičil, oči se mu zahliskajo in • kakor strela prašči vanj. Okolu pasa ga zgrabi, privzdigne, drži ga nekaj časa iu stiska, kar kosti so hreščale. > 'potem ga trešči ob tla kakor snop. . (Jroza nas je obšla vse. Slednjič ga >i izpusti ter mu reče mirno: *Tako,, -izdaj bodi!' Nato se vrne k meni, ka-. kor bi se ne bilo nič zgodilo. Antoni -e pobere in odide tibo s svojima to-j . varišetna."	'
"To ui bilo Bog ve kako moško!"'
"Kaj pa. da ni bilo: ali kaj se ho--e ? Videl je, vsi trije ^o videli, da . ! se ni norčevati ž uj m. >| "Torej tista beseda 'ciganka* ga
•	je tako zIuhIIu ; to hi kazalo, da stvar! ; j ni -ama ob sebi."
. , "Ljudje res tako govore, ali jaz ne , verjamem, da bi bilo tisto kaj. Marku j [ j se jo čisto pokmetil. Rezka je bogata.
•	lejio domačijo ji je zapustil (iregor in -jgotovine tudi. Pridna je in poštena.
k j m tudi. rada ga ima, in kako ga ra-. 'da ima! Prej je vse dejalo, da je pre-ezetna; res. nobenega ni pogledala; i vsak ji je bil preslab. Ali ta Marko ' jo je ukrotil, vso jo je izpremeuil; za
-	njim -e obrača, kakor solnčniea za i
-	solneem.?'
"In Marko?" j "Marko?Kako bi je rad ne iuiel, j : četudi ne dela z njo, kakor ona z; j njim! Marko je mož.''
" Iva j pa mat i ?" I "Mati in hči, ena misel, ena volja. J ! Saj ji je t itd; pi*ej, ko je še < iregor živel, vedno pot uho dajala." -j "Gregor bi pač ne bil svoje hčere nikdar dal človeku s praznimi rokami."	I
" Ej, bežite, Iwzite; ustil i>e je res 1
ali žena ga je vendar imela v strahu., a	.	.
1-Ca j menile, da bi ga ne bil rad spra-
(i vil iz hiše ? Ali kaj je mogel proti o-
, bema ? Ni vsak v svoji hiši gospodar.
ki hlače no-i, oče Jelenko!"
Zadnje besede jo Somrak nekako moško govoril. Pri tej priči se prikaže mati Somiačica iz veže; pred ognjiščem je slišala njijin pogovor. a "Kaj boš ti?" oglasi se žena preeej osorno; "ti govoriš, kakor times. Jaz ya pravim, da iz te moke ne bo kru-. ha!"
n Somraku ni b lo t;:č prav po volji, ►i la se žena vtika v pogovor; kazalo je, ji da se ne spušča rad v prepire s svojo ž I ženo, zakaj, to je sam najbolje vedel i- Vendar zdaj ni mogel odjenjati; kaj
bi si mislil oče Jelenko? i- "Kaj pa ti ves?" obrne se k svoji ženi, kolikor more pogumno. "Jaz pa i- pravim, brž ko izpolni R-ezika svoje ' ■ sedemnajsto leto, pa bo poroka."
"Poroka bo že in kmalu morda tu-ajdi. sferno čecava. to se vpraša."
"No. čegava ? Ti, ki vse veš?"
(Dalje prihoda ill)
►a i _
|	NAZNANILO.
ui i Rojakom po Zjedinjenih državah, j, kateri imajo srečke za hišo na Ely-lu.ria Ave., Lorain, Ohio, naznanjam, o-|da ni bilo žrebanje dne 4. deeembra, ta ,kakor je bilo rečeno, temveč bode še o. j 15. marca. Poslal sem na 136 oseb ar srečke iu 50 mi ni vrnilo ne srečk in »p ne denarja. Prosim lorej, da mi poln j šljejo.
ili	John Schneider,
o056 Elyria Ave., Lorain, Ohio.
. ... r tg^M® —
7 r
SV^MLO.
Podpisani svetujem možem, da j>a-ijo. in ženam, da se varujejo AN-rON REPOVŠ-a. sina Janeza Ke- { »ovša v Dvora pri Št. Janžu na I)o- ^ enjskem. kateri je jako nevarna ose->a za poi ocene žene. Leta 1908. med , asom, ko sem bil v Ameriki, zape-jaj mi je ženo in poslediea temu bilo ' e rojstvo.
Zatorej, komur je mar za hišni mir n zvestobo zakona, naj se varuje s ako osebo občevati. Posebno svetujem ženam, katere imajo može v A- ■ neriki, da se ga ogibljejo. Obžalo-ranja vredna je pa taka oseba, kakor te on.
Frank Zupančič v Hruščab pri Št. Janžu. sedaj v "Ameriki, 1365 E. 55tii St., N. E..
Cleveland, Ohio.
IŠČEM STARO ŽENO,	j
;atera nima svojega doma. Jaz imam " otrok in sem brez žene. Vzamem jo za svojo, da mi bode gospodi nil a. '.našla in skrbela za otroke.
Joseph Krumar. Philip Store, I'niontown, Pa. (20-22—12)	.	Fayette Co. j
NAZNANILO.
Rojakom po širni Ameriki nazna-' ljam, da je prodana hiša Štev. 14S.
Ljubljani, katera je bila na prodaj, rorej oni, kateri so mi tozadevno pihali, naj to vzamejo v naznanje, ker jaz n? morem vsem odgovarjati.
Alanis Valovee. ^ -;:io W. 18th St., Chicago, 111. -:-1
PRIPOROČILO.
•Slovencem in Hrvatom, kateri po-! i-H jejo v AQ1TLAR, COLO., priporočamo
SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE
g. J. Ml St Mi A VE. Poslovodja: rojak Prank Pozerl. (v sob 20-12-10—20-1 J^ll)
-i
Iščem svoja dva brata TONETA ii JOSIPA HOČEVAR ter soseda JANEZA PAPEŽ. Prvi je bii pred štirimi leti v East Ili-dena, Motit., drugi je bil pred pet i mi leti vt'oal-daie, Colo., in tretji pa pred štirimi leti nekje v Nevadi. Pro.-irn, če kdo izmed rojakov ve za kojega izmed teh, naj mi naznani, ali naj se pa sami javijo. Vsi so doma i/. Tob-ati |»ri Zagracu. — John Hočevar. 2217 N. Sth Ave., Great Falls, Mont.	(20-21—12)
Kje je moj brat JOSIP MODIC? Doma je iz Velikih Blok štev. 22. Zii njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Primož Modie. Pred kratkem je prišel iz stare domovine. — Primož Modic, 5232 Washington St., Denver, Colo. {10-20—12)
KRASNO DARILO ZA NOVO LETO.
Pošljite takoj dr. J. E. Thompsonu, 342 W. 27th St., New York, N. Y., nekaj poštnih znamk za pokritje poštnine in dobili bodete brezplačno krasen zidni koledar za leto 191^.. — Pošljite znamke še danes!
(v 2 d)
Kje so: LUKA ŽNIDARŠIČ, FRAN L"LE in KAROL MIHELČIČ? Prvi je doma iz Bločie pri Cerknici, drugi iz Grahovega pri Cerkniei in tretji iz vasi Hudi Vrt, fara Bloke. Ako se ne zglastjo v teku enega meseca, jih naznanim v vseh slovenskih listih, zakaj jih iščem. Joe Prijatn, 5232 Washington St., ; Denver. Colo.	(10-20—12)
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
!
Rojakom priporočam moja izvrstna vina.' Novo vino muškatel ali erno vino po 30e galona, riesling 35e gal., rudeči ziufandel 35e gal.,* belo vi»o iz šampanj grozdja 40e gal.,"^fino od leta 1009 črno ali muškatel 40c gal., riesling 45e gal., staro belo vino 50e gal., drožnik in tropinovec $2.50 gal. \'seh vrst vino pošiljam po 28 in 50 gal. in dam posodo.
Vinograd in klet: St. Helena. Naslov za naročila: Stephen Jakae, Box 657, Crockett, Cal.
Spoštovanjem Štefan JakSe.
PETER KEBER
17®$—2nd Are., New York, N. Y.
priporoča za prazniko svojo zalogo ! najboljšega importiranega vina.
Tudi je edini importer
Cvička in Vipavca.
Vsako soboto xv^i. tionjBi. mtwk
Rojak, kaj se meniš? Božič je tnkaj! 9
Če potrebuješ pravi domači impor-iraui brinjevec, slivovko ali pa tro-pmovec, pridi v
HOTEL STARČEVIČ, 5175 Butler St., Pittsburg, Pa. Fukaj jedino* dobiš dobro in garan-: i ran o pijačo.
Slovenski in hrvatski
DOM. SVOJI K SVOJIM! (16-2S—12)
Išeem svoja dva prijatelja VALENTINA BENEDIK, po domače Že-E leznikarjev Tine iz Škofje Loke, iu I LEOPOLDA MIKLAVČIČ, po do-J mače Saksov Polde. Kakor mi pi- S še mati od zadnjega, nastanil se je 1 nekje v Michigan. Prosim cenjene 1 rojake, če kdo ve, kje se nahajata. | da mi javi, ali naj se pa sama ogla-I sita. — Jacob Baloch. R. Box 5, J N. M. St., Bedford, Ind. g (16-20—12) __ |
kani slovenski c^nik. Cene so zelo nizke, ozira e j se na btair^- Mi pofiUamo hožifna in novoletna (ia- | rila direktno v stari kraj in jamčimo z* pprojem. j Pilite danes oo cenik.	*
DERCANCE. WIQETICH & CO , j 1622 Arapihse St., Denver, Colorado, I
NA PRODAJ
V Semiču na Dolenjskem se prostovoljno proJa hiša štev. 12 podo-maee pri gornjem Aneeljnu in vse pripadajoče posestvo. V hiši se nahaja gostilna. Vse podrobnosti in ceno se izve pri: Jos. Scharabon, Duluth Minn.	(29-11-29-12) )
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo eez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika f.
JOSIP SCHASABON-a. 415 W. Michigan St.,. Dnlutk, Mian kteri ima »voj
SALOON
I
prav blizu kolodvora. Vsa^rojak j« i pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denar v staro domovini najceneje in najhitreje po xuaam po sredovanju. Zastopa nas v viek po >lih. Toraj pazit«, ds se ne vsedet. na linT laskavim besedam ničvredne ' žev, kterih v Duluthu no manjka Spoštovanjem
Frank Sakier Co.
POZOR ROJAKI!
kakorine Se d^edappa^Bvetu
__ moiktm v 6. tednih ■	krasni brki popol
i noma zrastejo. Renmatize j ' v rokah negah in itriiičah v S dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa bradavice, cotne nogre in ozebline se popolnoma , odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Piiit® po cenik kateregra pošljem zastojn.
.JAKOB VAHCIC, P. O. Boa 69	CLEVELAND D
Slovensko Zdravišče j
v N£W YORKU	^vM/^
U& f glavni zdravnik in ravnatelj ^rV -jn^T-
^'Dr. J. E. THOMPSON ^
NI JE SPOLNE M0ŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popofnom ezdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij :
Posledice omanije, triper, čankir, sifilis, impotenco, pol učijo ali gubitek" moškega životnega soka, revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glaveT grla, ušes. ledic, pljuč, prs. mehurja ; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notranji ženskih ustrojih, neredno mesečno čiščene, beli tok, pa da ne maternice, neplodivost ; Vse kožne bolesti ; srbečino, lisa e, uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh boleznij ostane strogo tajno
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem 1 popolnoma ozdraviti i natanko in brez prikrivan,u ali sr.imo— i vanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako e bolezen nastopila, koliko časa tra a, in v^e urur^e podrobnosti.
I Pisma pišite v materinskem je-it u ter ih naiiiijsil- fdx.j !« na sleJc'«	:
I	"SLOVENSKO ZDRAV IŠČE"
Dr J. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
I Urailne i:re so: i jit. ;,r.;:;i.;!i 1 s >: • i *:;•- .	',' n-d.	1 : : T : ^: c j -rv . . .
C„*» w; wwaiy-JBtJLMW.'.■ jt:u-■ a.--:-yr —-r^-rtr^-r-ur^^^^nm 't ■ - wi j- > ' - J
C0MPAQN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta do Havre, Pariza,. Švice, Inomosta in Ljubljane.
Liksprcs parnikl ho: "LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE
na dv-a vijake	na dv» vijaka	na dva vijaka	ca dva vijaka
Poštni parnikl ao: "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebroo£h Buildiaf. Paraiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih b pristanišča štev. 57 North River in ob sot o tih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
*LA TOURAINE	22. dec. 1910 "LA SAVOIE 12. januarja 1911.
LA GRETAGNE 20. lec. 1010. *LA PROVENCE 19. jan. 1911. •LA LORRAINE	5. jan. 1911 LA P. RET AG NE	Jan. 20. 1911.
POSEBNA PLOVITBA V HAVBE:
Parnik "CHICAGO" odpluje dne 24 decembra ob 3. uri popoldne. Parnik "FLORIDA" odpluje dne 24. decembra ob 3. uri popoldnt. Parnik na dva vijaka "CAROLIN F/' odpluje 7. januarja ob 3. uri pop.
Paraiki z zvezdo zaznamoveni imajo po dva vijaka.
A v s t k* o m Amerik a s i s k a črta
[prejo bratje Cosulich j
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta u Slovenca in Krvato.
%
Novi parnik na dva vijaka "Maxtha Washington",
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko
Cene Tožnik listov iz New Yorka za IIL rwznsd m ■
v»i spodaj navedeni novi parobro-	TESTA............................—-------•— '33 (X
4i na dva vijakaimajobrea-	LJUBLJANE..................................... 3860
ii£nl braojav:	r BBKB............................................. 3S rfl
ALIO 3,	LAUBA,	^ZAGBBB A....................................... 34.20
tf ABTHHA WASHUTOTOV * KAKLOVGA..................................... 34.2«
AKGKNTUTA.	Za Martha Washington'stane $-r», za Alire, I^anra, Arfrentina, Oceania $2 več
OOBANIA.	'U B"MD 40
TBSTA »11 BBKB.........................M0.00 dO SS.C«
PHELPS BR0S.;&j;0, Gen. -Ajeal*, 2 Wasbingion St, NevYarik
asfc'i" .	i.-^aiihMttiiii' M-iA.ir'1' ■-'ai-Siii^i'ijfi^iiwiitiW n:..............i	11