Erscheint jeden Samstag —Verlag u-Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Unf 25-67 — Bezugspreise: in der Ostmark, vierteljähr.RM 1.» einschl.9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM L20 einseht 9 Rpf Postgebahr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 5503«
Mr. 55- III. Jahrgang_Marburg a. <L Drais, Freitag, 31. Dezember 1945	Einzelpreis 10 Dpi
1943 - leto uspešne nemške obrambe
Na pragu Novega leta - Sovražniki niso nikjer dosegli odločilnih strateških uspehov - Fiihrer je ukrenil vse za zmagovito obrambo evropske trdnjave Zimska ofenziva boljševikov ne bo omajala nase fronte - Zaupajmo v Novo leto
Ze leta 1939. so razni ameriški časopisi ▼ svoji bujni domišljiji namigavali, da bo leto 1943. zgodovinskega pomena, ker bodo zavezniki v tem letu baje obhajali slavo svoje zmage nad Nemčijo. Tok vojne'je pokazal, da so se tisti ameriški sanjači bridko varali. Temu nasproti so morali ugotavljali razni angleški .vojaški strokovnjaki še v drugi polovici poslavljajočega se leta, da vojaška sila Velike Nemčije ni nikjer omajana, čeprav so zavezniki v tem letu vsled izdajstva Badoglijeve vlad« beležili ob silnih človeških in materijalnih izgubah nekaj skromnih uspehov z vdorom v Južno Italijo. Ni še pozabljeno, da so nameravali Angleži in Amerikanci proslavljati svoj Božič v Rimu, toda nemška vojska jih je zaustavila na planinskih postojankah tako, da 6e lomi udarna sila anglosaških divizij v krvavih, menjajočifa se bojih. »Polževa ofenziva«, kakor jo je imenoval Fiihrer v svojem velikem govora, j« doprinesla dokaz, da pohodi Anglo-Ameri-kancev v Evropo niso nikaka lahka zadeva niti tedaj, če razpolagajo celo s premočjo v številčnem in materijalnem ozira.
Ko se tako oziramo pred pragom Novega leta po preteklih dvanajst mesecih, opažamo, da je bila uspešna nemška obramba na vseh frontnih odsekih glavno obeležje vojnega dogajanja. To se pa ne nanaša samo na vzhod in na jug, kjer besni vojna vihra, temveč tudi na sever in na zapad, kjer so nemški generali in vojni strokovnjaki pripravili vse za »dostojen« sprejem Anglo-Amerikancev, ako bi se zares odločili za takozvano drugo fronto. Tako stoji nemška obrambna fronta od Norveške in Danske preko Rokavskega zaliva in francoske za-padne obale do Biskajskega zaliva. Ta obrambna fronta se vije tudi po sredozemskih obalah Francije do Severne Italije in prav tako tudi ob obalah Albanije, Dalmacije, Grčije itd. Gigantski je aparat, ki ga j« vpostavilo vrhovno vodstvo nemške vojsk« za obrambo Evrope. Silne so naloge, ki so zvezane s to obrambo. Toda Fiihrer-java volja je bila izpolnjena povsod, in tako je zamogla Evropa v preteklem letu mirno čakati na tisto »drugo fronto«, ki je v leta 1943. kljub pritisku Moskve niso upali rie-kirati niti Angleži, niti Amerikanci. Dejstvo, da se širokoustna prorokovanja Anglo-Amerikancev v preteklem letu niso izpolnila, čeprav so jim boljševiki. s svojo 5. julija pričeto letno ofenzivo po svojih močeh olajševali možnost napada, je bilo vsekakor razveseljiv moment v teku dogodkov. Anglo-Amerikanci so s svojim cincanjem v letu 1943. dokazali pred vsem svetom, da js vojaška moč Nemčije nezlomljena. Ako sovražnik ugotavlja to dejstvo v petem letu nemškega vojskovanja, je izstavil nemškemu vojnemu vodstvu in hrabrosti nemških vojakov pač najboljše spričevalo. K vsemu temu pa prihaja nezlomljena notranja nemška fronta. Neštetokrat so nemški voditelji in ministri s Fuhrer-jem na čelu pov-darili, da sovražni tabor zaman pričakuje nemške kapitulacije, ker take kapitulacije, kakor se je odigrala v novembru leta/1918. nikdar ne bodo doživeli.
Srditi boji na vzhodni fronti so v drugi polo-
vici preteklega leta pokazali, da nemška vojska v svoji gibljivi strategiji pač lahko prepusti sovražniku razna področja, toda samo v popolnoma razrušenem stanju« za nobeno ceno pa ta vojska noče prepustiti sovražnika zakonitosti določanja. V svojih spretnih umikih na nov« postojank«, ja
H -PK-Kriegsberichter Palmo wski
Yorwärls!
nemška vojska na vzhodu lomila udarnost sovrai-nih divizij in slabila sovjetski vojni «troj, ki jo j« določala po svojih zamislih in operativnih namenih. To je bil 6misel nemške strategije v preteklih mesecih. Zavedati pa se moramo, da 6« odigravajo gigantski boji na vzhodu i« redno zelo globoko na sovražnih tleh. Tudi to j« moment, ki je pri presoji nemške obrambe vreden vsega spoštovanja.
Leto 1943., ki se pravkar poslavlja, je zedinilo nemški narod in ga strnilo v tako ozko povezanost domovin« in fronte, kakor je zlepa ne najdemo v sicer tako bogati in pestri zqodovim nemškega vojskovanja. Slehernemu Nemcu je dane« spričo trdote te vojne jasno, da ne gre samo za usodo Reich-a, temveč tudi za usodo posameznega nemškega človeka. Bilo bi odveč, ponavljati, kaj vse bi čakalo Nemce v slučaju poraza. Tudi najbolj bujna domišljija ne bi zamogla opisati gorja, ki bi se razlilo nad ve« nem-
ški narod takorekoč s filmsko brzino. V zasedeni Južni Italiji ia na Siciliji uživajo Italijani i« s» do ve anglosaške okupacij« Glad, pomanjkanja in epidemična bolezni brez zdravnikov in zdravfl so se pojavila kot zvesti spremljevalci takozvanih »osrečevalcev« Evropa. Mimo tega Jim trgaj« iz objema deco, ia to z nasiljem prevažajo v Sovjetijo, kjer naj M sa ta deca navzela boljševiikega duha. To J« tista »svoboda«, ki jo prinašajo Anglo-Amerikanci pod jarmi] enim na konicah svojih bajonetov. Nemški narod J« ravno v preteklem lota še bolj izravnal svojo drlo. Z brezkompromisnostjo in brez pogojnost jo, kakor Ja na najdemo pri nobenem drugem narodu, s« pripravlja nemški narod a« zadnje, odločilne spopade, ki morajo prinesti končno zmago. Po Fiihrer-jevih besedah v tej vojni n« bo ne zmagovalcev, ne pra-maganesv. Eni bodo preostali, drugi boda uničeni. Duh, ki preveva slehernega Nemca, Jamči za to, da bo na bojišča »arss ostal poslednji nemški bataljon. Nemški narod sa bo nehal boriti šele tedaj, ko ba kazala ar« zgodovin« pet minot po dvanajstih
A doli Hitler j« ojeklenU ves nemški n» rod za Izvršitev zgodovinske naloge. Trn drugo svetovno vojno, ki jo J« internacionalno iidovstvo skupno s plutokracijo ha boljševizmom izzvalo in razpihnile v vela-požar, bo treba likvidirati z vsemi njenimi posledicami. Narodi Evrop« si ne ia-hjo ničesar taho željno kot uresničenja nemškega socializma po vsej Evropi. Narodi Evrope hočejo v mira izgrajevati svoj« bodočnost To s« zamore zgoditi samo pod močnim vodstvom Velike Nemčije. Sovražni tabor se zaveda, da se ne more v celoti kosati z nemško vojsko, zato se izživljajo v ubijanju nedolžnih starčkov, ža-na in otrok, v rušenju stanovanjskih predmestij nemških in drugih evropskih mest. S tem svojim divjanjem pa so v Nemčiji (Sch) in po ostalih evropskih deželah še bolj utrdili zavest, da je treba to zločinsko zalego razbiti za vse čas«. Ko gledamo na pragu Novega leta v vsekakor neznano bodočnost nas navdaja trdno zaupanje, da bo v tej silni vojni zmagala pravica nad krivica in da pravi povzročitelji tega klanja za račum mednarodnega židovstva ne bodo ostali nekaznovani. Zgodovina bi bila brez vsakega smisla, aka bi se povrnil kak nad-Versailles. Da se to nib-dar ne bo zgodilo, nam jamči poleg modrega nemškega vodstva nedosegljiva hrabrost z večna slavo ovenčanih nemških vojakov.
In tako stopamo tudi Spodnještajerci ▼ leta 1944. vedrega čela • in s ponosnimi srci. StoriM bomo vse, v domovini in na fronti, da pomagama izvojevati največjo nemško zmago vseh časov. Ponosni smo, da smemo ▼ krvavem metežu ta druge svetovne vojne sooblikovati usodo nemškega naroda. Srečna zvezda, ki vodi Fuhrer-ja na vseh njegovih potih, bo pripeljala po tej v»-liki zmagi tudi nas Spodnještajerce v srečen zaliv trajnega, ponosnega miru.
Führerjeve zasluge za nemški narod
____lato je že od nekdaj ta*, ko ljudje obr*-
•aje svoje poglede po dogodkih, ki »o jih doživeli, v preteklost odhajajočega leta. Ob prehodu a na vseh področjih človeškega življenja obračuni o doseženih uspehih aH neuspe-e areči in nesreči, in mnogo ljudi je, ki jih _J računi vedno ne ladovoljijo. V	imamo vse poklice od najnižjih do vo-
f»wh ta najvišjih, ki jih pozna človeštvo tirom nato zemeljske oble. Pri tem prehajamo na letno bilanco nemškega vodstva državne uprave in ljudstva, ki je kljub trdot, povzročenih po vojnih sazmarah, visoko aktivna. Žal je premalo prostora, 4a M se ▼ okviru članka popisalo vse storitve in •cpebe, ki Jih je po nastopu vlade po letu 1933, do Izbruha vojne leta 1939, ter v vseh dosedanjih vojnih letih, vključno leta 1943, pod veleumnim Kbrer-jevim vodstvom v vsakem pogledu dosegla aartonalsocialistična vlada.
Mislečim bralcem s tem ne povemo nič novega, ker se d že davno lahko somi napravili sliko o vnem, če so pridno zasledovali naša tedenska politična, vojna, gospodarska in oetala poročila. Za tiste naše mnogoštevilne bralce, ki čitajo naš lat bolj na brzi in krajši pogled in so morebiti tudi bolj površni zasledovalci političnega dogajanje v splofatem, pa hočemo v nastopnem, čisto kratko ea» eliti in ponoviti, kar mora vedeti danes vsak Spodnještajerc, to je nekaj najvažnejših veledel, K Jih Je za korist, veličino ln napredek svojega Dadstva, v času, ko je isto komaj desetkrat obhajalo Novo leto, ustvaril Adotf Hitler, odkar Je
Kot podlago za Izvajanje »a cion si socialistične politike Je Führer v Nemčiji odpravil najprej vse ■n nemški narod škodljive od židovskega kapitala edviane politične stranke, odžagal Je povsod imCa» pijavke ljudske krvi — ilde —, nemško ljudstvo pa združil tn zedirnl v en edin tabor vseh |l,,ni s tem Je na mah bilo konec prepirov sleda bo »a krmilu radi samega sebe tn na škodo Ijuibtm. Cez noč Je celokupno nemško ljudstvo ■ostalo pomočnik in sodelavec svojega voditelja, Cjaaaaledoval samo en d!}: napredek, dobrobit te >iMho nemškega naroda ter njegovo «reč-■ejie bodočnost.
Njegovo drago važno storitev v korist Nemčije prebivalstva Je predstavljala brez-_na odprava vseh za Nemčijo nečastnih
_nu gospodarskemu, notranjemu in runa-
poHtičnemu razvoju škodljivih določil, dik-. M mirovni konferenci v Versallles-u. To Je kot voditelju države tn ljudstva omogočilo, da so se razmere Nemčije začele vsestransko r*-ptitrn« izboljševati. Ustavila so se nadaljnja odplačevanja vojne odškodnine, nemška oborožena - ja vkorakala v demilitirizirani obmejni pas Z eno potezo Führer-jevega peresa se
Der stamme Siran«!
▼o» Kriegsberichter Ernst Spitzner.
jpt) Ewig stumm muß er gewesen sein, dieser Ht^ vom Tage der Schöpiung bis in unsere Zelt. Za seinen Füßen mischen sich die Wasser des Aaowschen und des Schwarzen Meeres, and & die Jahrhunderte und Jahrtausende sah «r Ihren Wellen die eiligen Schiffe vorigeren, beladen mit den Schätzen der Krim, mit -aide, Wein und Früchten und mit den Gft-der übrigen Welt, bemannt mit den Kriegern Reiche, die heute Itagst in Staub gesun-■tnd.
_ niemand hat sich um Ihn gekümmert Und einmal eine Sturmnacht Schiffbrüchige in _ Arme geworfen, so haben sie sich, erschreckt durch so vipl Einiamkeit, bald wieder de« trabe Inden Kertsch, dem heiteren Feodosia angewandt und seiner Hilfe vergessen. Seinen Rücken säumt die Trostlosigkeit der hügelnden Stoppe. Zwar sind dann eines Tages Menschen gekommen, haben in scheuer Behutsamkeit aus den grauen Stein der schützenden Kuppen Ihre «fettigen Hütten errichtet. Aber der stumme Strand hat sie bald unter seine Herrschaft gezwungen. Und so bauten de schweigsam den Acker and zogen da« fischende Netz in der Stille, um Generation.
Je zopet uvedlo po mirovnem diktatu prepovedano
vojaško obveznost v Nemčiji.
Adolf Hitler je z eno svojih krepkih ustvarjajo äh rok v najkrajšem času naravnost na čudovit način popolnoma odpravil brezposelnost, ki je ob prevzemu oblasti štela milijone in milijone oseb obojega spola, kar je avtomatično rešilo tudi celo vrsto s tem povezanih gospodarskih ln socialnih problemov V istem času je pa njegova druga za Nemčijo vedno neumorno delujoča roka urejevala nemško zunanjo politiko, in sicer tako odlično, d« Je Nemčiji nenaklonjeni tuji diplomaciji kar sapo zapiralo
Zaposlitev celotnega prebivalstva ter stoodstotna odprava brezposelnosti je tako veliko delo, da se mirno lahko trdi, da pomeni to gospodarsko blagostanje in popolno ureditev vseh socaalno-političnih razmer. Odprava brezposelnosti je Nemčiji prinesla nešteto novih najsodobnejših cest, mostov, železnic, plovnih rek, kanalov, ladij, tovarn itd. Gospodarstvo se je začelo dvigati, izboljšale so se razmere kmetovalcev, ki se jim je omogočilo povečati in prodajati pridelke ter Izboljšati rentabi'nost svojih gospodarstev. Izsuševalna, namakalna in druga melioracijska dela so nemškega kmeta, ki se je pred dohodom Adolf Hltler-ja zvijal v krčih gospodarskih kriz, kakor so Je zvijal spodnještajerski kmet in vinogradnik pod bivšo Jugoslavijo, postavila na višino, ki mu gre. Delo, ki ga je Führer dal celokupnemu nemškemu ljudstvu, je narodno gospodarstvo dvignilo i viiino, kakor še nikdar poprej. Socialno politiko se je prav uredilo, oziroma v ._dn uvedlo. Preskrbelo se je bolnikom, ostarelim ln delanezmožnim vse, kar rabijo za življenje. Nekdanjih klatežev, beračev Itd., ki so nekoč pod demokratskimi vladavinami kot brezdomci glado-vaü, beračili in po cestah prezebali ter hirali in umirali, v Nemčiji ne poznajo več. To, kar smo ta rekli o Nemčiji, velja seveda dobesedno tudi za Spodnjo Štajersko, kar mora priznati tudi vsak morebiten nasprotnik nacionalsocializma.
Z ureditvijo višine plač in cen vsem življenjskim potrebščinam se je visoko dvignilo življenjsko raven celotnega prebivalstva. To pa ni nikakor Ikodovalo trgovcu, obrtniku in industrij cu v njegovem pridobitnem delu, temveč koristilo. Določitev cen za vse in vsemu je tudi pridobitnim krogom odmerilo zaslužke, ki jih morajo imeti v vf-Hni, potrebni jim za obstoj in razvoj njihovih podjetij. Z eno besedo: Führer Je povsod v vseh področjih uvedel svoj novi, človeško življenje izboljšujoči narodno-socialistični družabni red.
V času, ko so vse roke pridnega in delovnega nemškega ljudstva žuljavo delale in se vse bistre glave belile in dobivale pleše, so po navodilih Adolf Hitler-ja tudi vojaški strokovnjaki pridno delaH na organizaciji, obnovi in izvežbanju po nje-
navodilih ustvarjene as meda, letalstva in vojne »omarice. Fuhrer-Ja gre zastaga, da se je v rekordno kratkem časa ustvarilo največjo, najmodernejšo oboroženo in najbolje mvežbano obo-siio v svetovni zgodovini, • katero je potom najprej deloma kot opore njegovi diplomaciji te deloma z orožjem oevobodil vse še izven Neaattje leteče nemške dežele tujih vladavin, med katerimi se je nahajala tndl Spodnja Štajerska ter Jih vrnil domovini. Ftifarer je nadalje s svojo zmagovito oboroženo silo dosegel največje vojaške uspehe in zmage, zavojev al je takorekoč vso Evropo, kar v zgodovini vojskovanja niima primere. Trenutno bije orožje nemške oborožene sila huda boje gigantskega obsega s svojimi nasprotniki, ki Nemčiji ne privoščijo pripadajočega Ji življenjskega prostora pod soncem m tudi ne vodilne vloge v Evropi. Kakor >e Adolf Hitler pre-autgal te rešil vse dosedanje probleme in težave ■a dvig nemškega ljudstva, tako bo njegova spretna te srečna roka rešila tudi ta najbolj težak problem ter to vojno za nemški narod zmagovito te zadovoljivo končala.
ife -' .^sdfl		MMMI
	gjHÄp-1	
		
	MKp,	
		
■ W		-
■ m » ^		
	■ ■■¿V.- JHjt	in •V.
' * t! t	*	mm
		
	¿Sjjgjwfr i y |	
	Ka'-V «BS MT «B	
Nun ist der Krieg über die Krim gegangen. Sein Sturmwind ist über das Land gefegt und sei-Wellen sind in ihre Häfen gebrandet. Aber
__i alldem ist nur das letzte Zittern über den
Strand gelaufen, und die wenigen Spuren eilender Soidatenfüße hatte bald wieder der Wind verweht Man hätte glauben sollen, es sei so geblieben bis zum Ende dieses großen Ringens.
Döch dann kam die Stunde, die das alles auslöschte. Am Abend des 31. Oktober öffneten die ehernen Mäuler zahlreicher Batterien drüben auf Tarnen ihren feurigen Schlund und spieen einen kaum erlebten Feuerregen auf das einsame Land. Hinter seinem Vorhang schlugen die Wellen der sowjetischen Horden mit guäkendem Hurrä an den Strand, gingen über die sandige Böschung und fluteten durch die Trümmer der dürftigen Hütten, hinaus auf die beherrschenden Höhen. Es war, als recke ein gieriges Ungeheuer seinen Kopf weit über die Straße von Kertsch. Und es bitte wohl keiner der alleswissenden Objektiven den Verteidigern eine Chance gegeben. Diese aber stemmten den Fuß fester in den dunklen schlammigen Grund, Schulter an Schulter, Deutsche und Rumänen. Und es hub ein Ringen an, in dem mit seltener Erbitterung um jede* Quadratmeter dieses Bodens gekämpft wurde.
Die Stille des Strandes ertrank in den Deton ttonen der Granaten und Bomben, seine Unbe-rflhrtheit zerfetzten die Lasten der stürzenden Shtlr« Es war der Auftakt eines Infemo, das
(Weltbild) ScherL
Admiral von Reuter. Der verdienstvolle deutsche Admiral, der sich an der Schlacht beim Skagerrak beteiligte und in Scapa Flow die deutsche Flotte versenken ließ, am die Schmach ihrer Ubergabe zu ersparen, ist kürzlich gestorben.
___ Morgengrauen des 7. November seinen
Abschluß fand. Und während die Männer in den grauen und braunen Uniformen den ehernen Wall Ihrer Leiber aufrichteten gegen die guellende Mause, standen deutsche Seeleute in der Straße von Kertsch in vielen nächtlichen Kämpfen von einer Art und Härte, die alte Heldenlieder der Wikinger lebendig werden läßt In der Finsternis zahlreicher Nächte haben sie eine stählerne Fessel um den Hals des sowjetischen Landekopfes gelegt und seine vorsorgenden Adern so angeschlagen, daß ihm die Kräfte des Angriffes, und schließlich auch die der Verteidigung in den dunklen Fluten zerrannen An den Strand aber trieben die stummen Schiffe.
Vorbei ist der Kampf. Entschieden! In der Kflhle des frühen Tages steigen wir von der Höhe des Gefechtsstandes herunter tn den Sonnnen-ecbeln, der über dem zerwühlten Schlachtfeld Hegt Htlgel reiht sich an Hügel. Eingebettet ist der schmutzig-braune Spiegel eines salz;gen Sees, ans dessen verkrusteter Schicht Einschläge
Draek mmi Verlag Marberg« Vertag» and Drnckerel-G«a m. k H. Verlagaleitn^ Egon Baumgartner Haupt-•cMftMt*!" Friedrich Golob ali« ta Marborg/Dr.n Badeasse «
ZaMMi Anzeigen die Preiaiwt« Ht ) tob 10 *pril 1«43 tUtit- Awiafl der Lieferung da* Matte* bei hSberei Gewalt ,l,r »aOlitnlOinii. gibt keinen A«aprach aai Rückzahlung dea Beuigageld**
PK-Kriegsber. Scheffler (Atl — Sch). Im Zentrum von Schitomir.
Der Kampf war kurz. Auch die schwere Pak der Sowjet« konnte den Ansturm unserer
Panzer nicht hindern.
Velika zimska
biika na vzhodu
Bofjievikf so pričeli.izračunano na sveti večer s svojo olenzivo — Težišča bojev tvorijo Ziionir, Kijev, VitebsL in ievel — Zaman so skaidh prodreti nemško Ironio
Na nikopolskem mostišču so odbili Nemci po poročilu z dne 23. decembra več slabotnih sovjetskih napadov. Jugovzhodno od Kirovgrada so nemške čete nadaljevale svoje napade ter zavzele važno višinsko področje. Bolj severno so pri tem obkolile neko sovražno skupino in jo uničile. V področju Zitomira 60 se izjalovili številni sovjetski napadi, izvedeni s pomočjo močnih pehotnih in oklopniških odredov. Severozapadno od Rečice so nemške čete zavrnile bolj-ševike po zrušenju njihovih protinapadov. V odseku Vitebska se je omejil sovražnik na lokalne napade, ki so pa bili odbiti.
24.	decembra je bil položaj opisan takole: Sa-verozapadno od Rečice so napredovali nemški napadi kljub žilavemu odporu sovjetov. Ob velikih m krvavih izgubah za boljševike so bih odbiti tudi številni sovjetski napadi na neko mostišče ob Berezini. Severovzhodno od Zlobina «o napadli sovjeti z več divizijami in so se razvili težki boji. Tudi pri Vitebsku je sovražnik nadaljeval svoje močne napade. V srditih bojih »o nemške čete zapaLnile lokalne vdore in
71 sovražnih tankov.
25.	december: Vzhodno od 2itomira so predH sovjeti na široki fronti in ob vpostavi močnih
pehotnih in oklopnlh sil k napadu. Razvih so aa težki, menjajoči se boji. Nemške čete so medtem nadaljevale severozapadno od Rečice svoj napad. Kljub sovražnemu odporu so zavzele odsek reka in v naskoku tudi več vasi. Pri Zlobinu so boij-ševiki zaman razširjali neko vdorno odprtino. Temu nasproti pa je sovražnik ojačil svoj pritisk v prostoru pri Vitebsku. Nemške čete so pri tem zaustavile rapadalne zagozde sovjetov in pri tass uničile 44 sovražnih tankov.
26.	december: Zimska bitka na vzhodu as j» nadaljevala tudi prvega božičneqa dne z nezmanjšano silovitostjo. Ob nikopolskem mostišču in jo» gozapadno od Dnjepropetrovska 60 obnovili «objeti svoje brezuspešna napade. Uničenih te bila 77 sovražnih tankov.
V žftomirskem področju je sovražnik nzUrM svoje napade, ki jih je izvajal z nadrejenimi silami. Severozapadno od Rečice je pridobil nemški napad na terenu. V žlobinskem prostoru sa naši grenadirji očistili v protinapadu neko ser-ražno vdorno odprtino. Severozapadno od Kri-čeva je sovražnik prešel k napadu z močnimi d-lami. Pri Vitebsku so se medtem odigravali težki boji. Nemške rezerve so preprečile boljševikom poskus razširitve neke vdorne odprtine ter izsiliti tako prodor nemške fronte.
27.	december: Nemške čete so ob nikopolskem mostišču in jugozapadno od Dnjepropetrovska zavrnilo lokalne napade sovjetov. V žitomirskea sektorju so vrgli boljševiki nove močne pehotna in oklopne sile v bitko. Razvili 60 se težki, menjajoči se boji. Severozapadno od Rečice pa sa Nemci pridobivali kljub sovražnemu odporu na terenu. Pri Vitebsku se je medtem nadaljevala obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Sovražni poskusi prodora nemške fronte so a b jalovih tudi 26. decembra.
28.	december: Pri Kerču so nemški lovci potopih nek sovjetski hitri čoln. Jugozapadno od Dnjepropetrovska in jugovzhodno od Kirovgrada so biB odbiti sovjetski napadi v protisunkih. V žitomirskem sektorju je trajal sovražni pritisk tudi "O. decembra. Pri Rečici so nemške četa medtem izboljšale svoje pozicije. V področja W tebska so se zrušili opetovani sovjetski podrast prodora nemške fronte. Nerad so pri tem zav»-uiB sovražnika na več mestih s protinapadi.
Božične misli Reidfisministfra dr. Goebbei
24. decembra Je imei Reichsminister dr. beb kot tolmač čustev tako nemškega vodstva kakor tudi nemškega naroda po radiu božičad nagovor na naslov vseh Nemcev v Reich-u in izven Reich-a, zlasti pa so veljale njegove silne globoka besede tistim, ki branijo domovino na frontah. V pesniško zajetih izvajanjih je govoril minister o hrepenenju, ki napolnjuje slehernega Nemca v božični noči. Povdaril je pri ten« vsa
von Bomben und Granaten gleich den Kratern erloschener Vulkane heraufgähnen. Drahthindernisse und verlassene Gräben ziehen sich um die engräumige Ebene, und aus den steigen Hängen schauen die toten Augen der starrenden Bunker. Gleich braunen Schlangen kriechen die Kolonnen der abgelösten Kämpfer durch Berg und Tal nach hinten Ab und zu klimpert die Tonreihe eines Maschinengewehrs in die sonnige Stille. Durch die Kerbe der sich am Strand noch einmal aufbäumenden Hügelkette öffnet sich uns der Blick auf das Meer
Fast einsam und stumm lieqt der Strand, hinter dem, durch den leichten Schleier über dem Wasser als blaßblauer Vorhand sichtbar, die Taman-küste in lauernder Bereitschaft liegt. Leise rauschen die Wellen auf den Strand. Auf dem aufgeworfenen Hügel eines Grabes hocken mehrere Gefangene. Verdreckt ist die Binde um den gelben Rundschädel des einen, blutüberkrustet die linke Schulter des anderen. Der dritte hält sich an einem von Granaten zerfetzten Holzscheit, an dem er von Zeit zu Zeit em paar Schritte versucht. Hoffnungslos sind die Gesichter, leer Ihre Blicke. Sie wissen nicht, wofür sie kämpften und bluteten, und es läßt sie kalt, was mit ihnen geschieht. Vorläufig aber kümmert sich niemand um 6ie
Wir treten durch den Spergürtel der letzten Hügelkette, in deren Schutz Hütten auf der nur wenige hundert Meter breiten Strandebene lie-
gen, — nein, lagen. Denn, was von ihnen übrig blieb, sind nur noch die grauen Sterintrümmer, zwischen denen die Bäume wie zerfaserte Besen stehen. Zerschlagene Waffen, Maschinen und Fahrzeuge ragen in das Bild der Zerstörung, des kalten Glanzes aus Metall.
Ein zwei bis drei Meter tiefer Sandsturz führt uns an den Strand. Hier hat sich das Ringen m seiner ganzen Erbitterung zur letzten Steigerung geballt. Noch vor wenigen Nächten sind wir hier mit unseren Booten in geringem Abstand mit äußerster Kraft vorbeigelaufen, und unsere Waffen haben ihr Feuer in die feindlichen Stellungen geworfen. Nun sind sie verlassen, und die stumm gewordenen feindlichen Kampfzeugen wenden die gelben Gesichter, aus denen noch im Tod ein Zug von brutalem Vernichtungswillen spricht, in den herbstlichen Himmel. Mitten unter ihnen, den schmächtigen Körper in den weichen Sand gestreckt, liegt die Gestalt eines etwa 20jährigen Mädchens. Sie trägt zivile Kleidung und die larf-gen Filzstiefel, wie man sie beivien meisten sowjetischen Soldaten findet. Von der linken SchlSfe läuft ein feines rotes Rinnsal in den dunklen Haaransatz. Als die Weichheit unser Herz überkommen will und das Bedauern ob des so früh zerschlagenen menschlichen Lebens, da gehen unsere Blicke über das stille Gesicht. Und wir sehen, daß es noch im Tode mit einem fanatischem Haß redet, der nichts schonen würde, was anderen Wesens ist. Dann steht für einen Augen-
blick das Bild unserer Lieben daheim vor an— ren Augen. Wir nehmen unser Herz wieder fest in unsere Hand, wissend, daß es hier nur «ins geben kann. Hartsein bis zum Ende.
Mit einem leisen Klagelaut streicht eine Katze um meine Stiefel und springt dann wieder auf das zerschlagene Deck des gestrandeten Bootes. Da sitzt sie und läßt den trüben Blick über die endlose Reihe der zertrümmerten Fahrzeuge geben. Herrenlos und verlassen beide, Kähne und Katze. Wir aber schauen mit dem nüchternes Auge des Krieges das gewaltige Aufgebot der Kanonen- und Schnellboote, der Leichter und Landungsboote, die hier von unseren Marine-Batterien u'id Seestreitkräften vernichtet worden sind. Ohne Unterlaß werfen die Wellen den weißen Gesicht über die Trümmer und begraben mit ihnen eine große Hoffnung der Sowjets, die «ich an den südlichen Landekopf knüpfte.

• Število spodnještajerskih junakov raste kl dneva v dan. Ravnokar je prispela vest, da sta dobila za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse, Gefreiter Alois Wolf iz Weigelsberga, Ortsgruppe radkersburg, Kreis Luttenberg in Gefreiter Kalcber iz Witscheina blizu Marburga.

Srditi boji v Južni Itfalifi
Novi uspehi nemških podmornic - 34.500 hrt, devet rnšilcev in spremljevalnih ladij potopljenih - Kemika bojna ladja „Scharnhorst" potopljena
23. decembra so sporočili sledeče: V Južni Italiji )e sovražnik opetovano napadal z močnimi oddelki tankov in letal v odseku Ortona. Vsi napadi so bili odbiti. Na ostali fronti je bilo mirno. Nemci so 22. decembra zbili nad severonem-itim ozemljem 28. ameriških bombnikov, med njimi 21 težkih. Štiri letala je izgubil sovražnik nad zasedenim zapadnim ozemljem. Hitra nemška letala so v no« na 23. december bombardirala Eastbourne.
Po poročilu z dne 24. decembra so se južno ta jugozapadno od Ortone zrušili v6i sovražni •upadi, čeprav Jih je sovražnik podpiral z arti-ierijo, tanki in letalci. V noči na 24. december )e bil v severnem izhodu Rokavskega zaliva uničen nek angleški hitri čoln. Nemške mornariške baterije so obstreljevale Dover, Deal in Folkestone. V ranih urah 24. decembra so angleški bombniški odredi izvedli terorističen napad na Berlin. V nekaterih predmestjih je nastala znatna Ikoda. Po načrtu je sovražnik razen tega bombardiral častitljive spomenike nemške kulture v Aachen-u. Katedrala in rotovž sta težko poškodovana, prestolna dvorana je uničena. 19 sovražnih bombnikov je bilo pri tem zbitih.
Na prvi božični praznik je bilo sporočeno, da Je sovražnik nadaljeval svoje močne napade pri Ortoni, kjer so se razvili težklboji.
Ti napadi pri Ortoni so se nadaljevali tudi po poročilu z dne 26. decembra. Nemške čete so savzele v protinapadu neko važno višino. V samem mestu Ortona so se razvili težki poulični boji. 24. decembra se je skušal približati našim
veličino boje. ki ga bojuje nemški narod za svoj obstanek In za kulturo Evrope. Pozdravil je zlasti nemške vojake v tujem ujetništvu ter ugotovil Med drugim, da žrtve, ki jih doprinaša narod, also zastonj. Pot boja ujedinjene Nemčije vodi k zznagi in k srečnemu miru. Na koncu svojih lepih izvajanj je tolmačil Reichsminister dr. Goebbels Mhrer-Jeve pozdrave. Svoja izvajanja Je zaključil dr. Goebbels z zagotovilom, da je trdna vera v nago orožja naših src, ki ne bodo nikdar klonila. Trdota časa bo našla vse Nemce pripravljene. Vse smo pripravljeni vzeti nase, samo ne «ramote, ki izvira iz strahopetnega mišljenja. To )s Izpoved Nemcev v visoki noči jasnih zvezd.
Tito ubija lastne bsndile
Belgrajski list »Novo Vreme« je objavil zelo Knačilno poročilo o divjanju »maršala« Tita ne Nino proti srbskemu prebivalstvu, nego tudi proti lastnim komunističnim banditom. Poročilo se nanaša na usodo takozvanega »Moravskega odreda«, ki je bil sestavljen izključno iz komunistov iz Srbije. Ta odred je deloval samo v Makedoniji Ko je postalo komunističnim banditom v Bosni nekoliko vroče, jim je moral priti imenovani mo-ravski odred na pomoč. Cim so prišli člani tega odreda v Bosno, je odstavil Tito njihove srbske voditelje in komisarje in jih nadomestil z drugimi. To skupino je Tito nato vpostavil za iztrebljenje srbskega živi j a v Bosni. V bojih je imel ta odred velike izgube. Srbskim komunistom je kilo končno vsega dovolj, zato so se pritožili pri Titu in zahtevali, da se jih pusti zopet v Srbijo. »Maršala« je pa ta zahteva tolikanj raztogotila, da Je zapovedal nstrelitev vsakega petega moža fa te skupine. Skupina se je nato raztepla v vse vetrove, dočiin se je del srbskih komunistov vdal.	_
Tajna združenfa
v Južni Italiji
Iz poročil, ki prihajajo preko Stockholma, je posneti, da imajo Anglo-Amerikanci na Siciliji in v okupirani Južni Italiji velike težave s fa-iistično usmerjeno mladino, ki se združuje v tajnih združenjih za odpor proti invazorjem. Tako so odkrile okupacijske oblasti neko tako taj-ao fašistično združenje v mestu Trapani. Iz
žičnim oviram nek odred, sestavljen iz Angležev in Francozov. Bil je uničen. Pri napadih an-glo-ameriških bombnikov na Bozen in nekatera severoitalijanska naselja je bilo zbitih pet sovražnih letal. Nemške podmornice so v zadnjih dneh v Atlantiku in v Sredozemskem morju potopile pet ladij s 34.500 brt. Mimo tega je bilo potopljenih iz raznih spremljav devet rušilcev in spremljevalnih ladij.
27. decembra so javili še vedno težke poulične boje v mestu Ortona. Ob dalmatinski obali so nemške čete očistile otok Korčulo. V trdih bojih je bilo ubitih 500 banditov. Zaplenile so več topov, orožja, municile in malih vozil
26. decembra je napadla skupina nemških vojnih ladij, ki JI je poveljeval konteradmiral Bev, v Severnem morju neko spremljavo, določeno za Sovjetsko Unijo. Prizadejala ji je težke poškodbe. V dolgotrajnih bojih z nadmočnimi angleškimi pomorskimi silami se je potopila nemška bojna ladja »Scharnhorst«, ki je streljala pod poveljstvom Kapit&n-a Hintze-a do zadnje granate, dajajoč junaški odpor
Iz poročila, izdanega 28. decembra, je razvidno, da so sovražne čete pri nekem napadu severno od Venafra iztrgale nemškim četam po težkem boju vsled premoči neko višino. Nemške čete so pri Ortoni prizadejale sovražniku najtežje izgube na ljudeh in materijalu, nato so izpraznile or-tonske razvaline ln 6e umaknile na nove postojanke tik severozapadno od imenovanega mesta.
dnevnika, ki so «a našli pri 201etnem visokošolcu, je bilo razvidno, da je imenovana skupina skušala organizirati 28. oktobra oborožen upor. V zvezi s tem odkritjem so aretirali tudi neko fašistično usmerjeno visokošolko. Ti fašisti so na-nameravali po vsej Siciliji organizirati četniško akcijo. IzvrftM so tudi razna sabotažna dejanja.
Angleški tisk je iznenaden, ker ni6o računali, da bo južnoitalijenski narod dajal tak odpor. Jezi jih zlasti tudi dejstvo, da je mladina kljub silnemu policijskemu aparatu v Siciliji zamogla organizirati taka tajna združenja. Izkazalo se je tudi, da so vsi bivši slušatelji univerze v Palermu člani tajne organizacije. Od oktobra sem se množijo na Siciliji ln v Južni Italiji atentati na telefonske ln telegrafske naprave. Na javnih mestih so našli tudi nalepljene fašistične lepake, v katerih se poziva italijanski narod, da naj se v »imenu Boga, Italije in mučenikov, ki so krvaveli za 6tvar fašizma, posveti samo fašistični stvari«. To »rovarenje« fašistov je napotilo takozvani medzavezndški odbor, da je koncem prejšnjega tedna prenehal s 6vojim čakanjem napram Ba-dogliu. Sedaj je dobil Badoglio, da bi zatiral fašiste, upravo vsega zasedenega ozemlja Italije tik do fronte.
TO IN 010
o Kako se uničuje miši in podgane? Miši in podgane preganjamo na vse možne načine, ker prenašajo nalezljive bolezni, so ostudne in povzročajo mnogo škode Vse mišje in podganske luknje zamašimo s črepinjami od stekla, da se živalice porežejo! dalje zapremo v stanovanje ali shrambo lačno mačko, in neprestano nastavljamo dobre pasti, ki Jih moramo vsakokrat, kadar se je v njih ujela podgana aH miš, dobro izprati z lugom. Drugače se živalice, ki imajo dober vonj, ne približajo več pasti. V past se mora devati tudi vsakokrat drugo vabo, ker 60 podgane, posebno pa miši, do neke meje precej zvite tn hitro opazijo zvijačo. Pokončujemo jih tudi lahko na sledeči način: Napravi se iz drožja majhne kroglice in jih raztrosimo po prostorih, kjer se pojavljajo miši in podgane. Hkrati je pa treba postaviti tudi primemo posodo z vodo, do katere morejo živalice. Po zavžitem drožju jih namreč žeja, in se napijejo vode. Drožje se v želodcu raztopi in ga razžene. miši in podgane pa pri tem poginejo. Po lekarnah se dobijo tudi razni strupi, iti Jih Je uporabljati točno po predpisih.
^ajnovefše o balkanskih
to*pah in emigrantih
Medtem ko se nahaja Titova »politična misija« na potovanju po Angliji da bi tam dosegla formalno priznanje svojemu boljševiškemu banditov-skemu odboru za »edino pooblaščeno jugoslovansko vlado«, je ta odbor že popolnoma prekinil vse zveze s svojim konkurenčnim »vladnim odborom« Petra Karadjordjeviča v Kairu. Da bi se morebiti še nekoliko obotavljajočim Angležem onemogočilo vsako pot do pritiska za kakšen kompromisni izhod, je Titov »Protifašistični odbor za osvoboditev Jugoslavije« hitro prepovedal razkralju Petru povratek v Jugoslavijo, njegovo »vlado« v Kairu, pa ; razrešil vseh njenih pravic«. Vse pogodbe, ki jih je ta »vlada« sklenila — gre samo za pogodbe z angleško vlado — je Titov parlament, sestavljen iz banditov. proglasil neveljavnim.
Da se je boljševiška vlada banditov upala razveljaviti pogodbe kraljevske velikobritanske vlade, nam podaja značilno sliko o razdelitvi sil in o razmerah sploh, ki vladajo med Londonom in Moskvo. Je pač tako, da banditski maršal Tito pod zaščito svojega velikega »brata« v Kremiju, kraljevski velikobritanski vladi lahko predpisuje, kaj mora storiti in kaj opustiti. Tako daleč je že torej prišla politika velesile Velike Britanije
Sklepi »Protifašističnega odbora« so še obsežnejši, kakor se je morda mislilo po prvih londonskih poročilih. Ministrom in sodelavcem emigrantske vlade v Kairu je imenovani odbor »odvzel tuda državljanske pravice«. Eksmonarhu in njegovi dinastiji je pa stavil v izgled da ho do »aniagi zaveznikov« glasovalo jugoslovansko ljudstvo o njuni usodi. Kot bodoči cilj je nadalje predvidena zamenjava vseh emigrantskih diplomatskih predstavnikov v nevtralnih driavah z ljudmi Titovega tabora. V eksilnem poslaništvu pri turški vladi v Ankari se je takšen Titov poslanik že aviziral.
Proti vsem tem Titovim drznostim seveda v Londonu nikdo ne upa ugovarjati. Nasprotno, londonska poročevalska služba pridno skrbi, da je Tito lahko dobre volje. Njegove tolpe tvorijo sedaj del zavezniških oboroženih sil, tako mu je potrdil Reuter ter dodal, da je danes še prezgodaj govoriti o tretji fronti na Balkanu, kljub temu ie pa omena vredno, da je prišlo do oficielne zveze s Titovo »tajno armado v Evropi.«
Naravnost čudno, kaj si je agencija Reuter vse namislila, da bi na željo Tita prebarvala doslej pretirano hvaljenega Dražo Mihajloviča v zlobneža. Reuter pravi, da je Mihajlovič nedavno v svojem glavnem stanu govoril ter o združenih narodih »malo razveseljivega rekel«, zraven pa zoper Churchilla in Roosevelta uporabljal celo žaljivke. To da se je zgodilo celo ob navzočnosti članov angleške vojne misije, ki le o tem takoj poročala v London. Nato je London protestiral pri vladi v Kairu, kar pa seveda ni ničesar koristilo. To bi naj bil torej zločin Draže Mihajloviča, ki je tvoril vzrok, da se ga mora izročiti Titu, zraven pa razkralja Petra in celo kairsko vladol
Tito je torej v Londonu velik mož, akoravno v Angliji po zadnjih vojaških porazih v balkanskem prostoru nimajo kdove kako velikih upov na uspehe. Človek ne bi mislil, tako pravi Reuter, da bodo sile »maršala« Tita več dosegle, kakor samo lahko oborožene četniške armade Mihailo-loviča. Tito je zelo spreten »general«, ki je doslej umel izogniti se »izkušnjavi« izpostavljanja svojih čet v boju večjega obsega. On napada samo tam. kjer so Nemci slabotni, nakar se takoj zopet umakne. Drugače pa on sploh ne more postopati, če noče, da bi doživel katastrofo. Zato je treba njegova vojna poročila ravno tako previdno či-tati kakor angleška. Če bi Tito skušal povečati število svojih zmag in svojih čet, bi to boju za osvoboditev Balkana samo škodovalo ...
Tako Reuter. Po tej res čudni logiki si naj angleški bralci časopisov belijo glave Za presojo vojaškega položaja Titovih pozicij je merodajno nemško vojno poročilo, ki pravi, da doživljajo Titove tolpe občutne poraze, nakar izginejo nazaj v svoja skrivališča v neprehodnih planinskih gozdovih.
Uči se nemščine 1
Das eigene Gesicht der karten Kample südiich Newel
Von Kriegsberichter Dr. Joachim Fischer.
Die sowjetische Führung hat ihrer alten Taktik der Schwerpunktverlagerung entsprechend seit Tagen starke Angriffskräfte im Raum südlich Newel eingesetzt, die von drei Seiten die Finger jener großen Faust aufzubrechen versuchen, als die die deutschen Stellungen längs der von Süden nach Norden führenden großen Durchgangsstraße in die sowjetischen Linien hineinragten. Mit Panzern, Schützendivisionen, Kavalleneverbänden, vor allem aber mit überlegener Artillerie und Schlachtfliegern rennt der Gegner unentwegt gegen die deutschen Stellungen, die von Grenadieren und Panzergrenadieren, Pionieren, Füsilieren und Bautruppen verteidigt werden Panzer, schwere Panzerjäger, Werfer und eigene schwere Artillerie, unterstützt wiederum von deutsehen Kampf- und Sturzkampffliegerverbänden stehen entgegen
PK. Eine dünne Schneedecke liegt auf den eret seit wenigen Tagen gefrorenen Boden. Ein grauverhangener Himmel, der tief herniederhängt, erschwert den eigenen Fliegerkräften den Einsatz und kann doch nicht verhindern, daß die bolschewistischen Schlachtflieger immer wieder und wieder Angriffe gegen die Deutschen fliegen. Daß die Sowjets angreifen würden, erwartete ein jeder Soldat Als sie nun kamen und in starken Kampfgruppen, von Kanzern unterstützt, in die deutschen Stelhingen einbrachen, ging ihnen ein schweres Artilleriefeuer, das sich bis zum Trommelfeuer steigerte voraus. Es kam den Sowjets darauf an, diese sie selbst bedrohende Faust zu zerschlagen. Von drei Seiten heT trieben sie ihre Keil« vor, von Osten mit mindestens sechs Schützendivisionen und drei Panzerbrigaden, von Norden mit drei Schützendivisionen und Panzerverbänden und von Westen mit mindestens fünf Schützendivisionen, die ebenfalls von einer Anzahl Panzerverbänden unterstützt waren. So mußte in unübersichtlichem Waldgelände, versumpfen, noch nicht gefrorenen Mulde« und sichtverdeckenden niederen Kusselstückeo der Kampf gegen die Bolschewisten aufgenommen werden. Die m deu vergangenen Wochen aufgebauten zweite« Stellungen hielten. Durchgesickerte Feindkräfte machten die Aufgabe dieser Verteidigungsstellung notwendig. Die Sowjets nutzten den durch den Angriff notwendiq gewordenen Wechsel der Artüleriefeuerstellungen aus und verstärkten ihren Druck an einzelnen Steilen, in dem sie zugleich stark« Schlachtfliegerkräfte heranzogen, die ihre Bomben und Bordwaffen in diesen Einbruchsstellen austoben lip<W»
ges Zunichtemachen der sowjetischen Pläne, bedeutet vor allen Dingen aber auch, daß es der deutschen Führung gelungen war, im entscheidenden Augenblick die ihr zur Verfügung stehenden Kräfte auf einer verkürzten Abriegerungsfront zu sammeln.
So hat die Schlacht südlich Newel einen entscheidenden Abschnitt überwunden, und auf einer neuen Basis geht der Kampf in die zweite Phase.
Erbittertes Ringen in schemenhaftem Licht.
Die Last dieser Kämpfe tragen die Infanterie und die 6ie begleitenden schweren Waffenl Die in ihre winterlichen Tarnanzüge qehüllten Soldaten kämpfen in schweren Gefechten, von einer noch erträglichen Kälte umhüllt. Schemenhaft verlöschen im Dunkel der Nacht, vom Schneelicht und verhüllten Monde erhellt, die Gestalten der durchgesickerten Sowjets, und es wird für die Grenadiere eine bittere Sache, in diesem unsichtigen Licht zu kämplen. Was aber dem Feind gut i6t, nützt auch den eigenen Kräften, und diesem schemenhaften Licht verdanken wir die Rückkunft jener abgeschnittenen Teile einer hervorragenden Division, die sich erneut bewährte
Sturmgeschütze und Panzerjäger, zusammen mit Panzern, haben hier in den letzten Tagen über 130 Panzer vernichtet. Sie wurden von den Sowjets mit aufgesessener Infanterie in die deutschen Stellungen getrieben. Panzerjäger und mutige
Nahkämpfer mit Hafthohlladungea griffen die Panzer an und konnten eine Vielzahl von ihnen abschlagen. In diesen schweren Kämpfen haben die Bolschewisten in rücksichtslosem Einsatz ihrer Verbände hohe blutige Verluste hinnehmen müssen. Nichtsdestoweniger aber werden immer neue Bataillone und Regimenter in die Schlacht getrieben, auch wenn sie von den deutschen Wal-fen niedergemäht werden.
Stets erneute sowjetische Angriffe.
Die schweren anhaltenden Kämpfe im Raum südlich Newel tragen ihr eigenes Gesicht. Hier können keine Panzer sich operativ entfalten. In Mulden, über kleine Hügel und Sumpfstrecken hinweg, durch sperrige Waldstücke und unwegsame Kusseln müssen sich die Sowjets wie die deutschen Soldaten durchschlagen Nahkämpfe entwickeln sich auf kurze Entfernung, und die Artillerie gewinnt ihr bedeutendes Gewicht durch die Möglichkeit, an engen Wegpässen Sperren zu legen, deren glühende Riegel schwer zu durchstoßen sind So erwächst für die im Süden Newels kämpfenden Verbände des Heeres gerade in diesen Tagen eine schwere Zeitl Ihren Erfolg verdanken sie der Verläßlichkeit des persönlichen Einsatzes jedes Soldaten, der Kraft ihrer Waffen und — was wohl daß W^esentliche und Entschei-dnede ist — der Meisterung aller auftauchenden Schwierigkeiten durch eine überragende militärische Führung.
Die Kämpfe, im Raum südlich Newel halten an. Sie werden vorerst nicht verebben, weil dem Ansturm überwältigender sowjetischer Massen d'e Leistungskraft deutscher Infanteriedivisionen und ihnen beigeordneter Panzerverbände entgegensteht.
RAZVE VBT1
' Geschickte Gegenmaßnahmen überwinden kritische Situation.
Der Druck steigerte sich. Immer mehr wurden die deutschen Grenadiere und die ihnen beigesellte« schweren Waffen aus der Zusammengehörigkeit herausgerissen und gezwungen, auf sich selbst gestellt zu kämpfen. Die Lage verschärfte sich, als die Bemühungen der sowjetischen Kampfleitung offenbar wurde: die Vereinigung der von Nordosten und Südwesten vordrängenden Kampfgruppen, " i Panzerspitzen sich anzunähern versuchten.	if diese Weise die so abgeschnittenen «J» r Verbände abzuriegeln. Ober diese Kämpu v, u.da es Nacht, und ein neuer sowjetischer Vorstoß von Westen her in qenau ost-wärtiger Richtung sollte die Rollbahn, das Rückgrat der deutschen Verteidigung, durchbrechen und durch einen nach Norden und Süden eingedrehten Angriff die gesamte deutsche Kampfführung in diesem Raum erschweren.
So wurde der Kampf im Gebiet südlich Nevel ein Führungsproblem das nur durch das qualifizierte Können der deutschen Führung gemeistert werden konnte. In geschickten Gegenmaßnahmen wurde der Plan der Bolschewisten zunichte gemacht und im Verlauf des darauffolgenden Tages eine Abriegelungsfront aufgebaut, die es bis zum Einbruch der Dunkelheit den einstweilen abgeschnittenen deutschen Kampfgruppen ermöglichte, wenn auch in schweren Kämpfen, so doch die deutschen Stellungen wieder zu erreichen. Die-Wiedervereinigunq der am Vortaq abgedrängten deutschen Kampfgruppen mit der im Laufe dieses Tages errichteten Sperrlinie bedeutet ein völli-
□	Churchill-Stalin-Rooseveitova »božična poslanica« v karikaturi. V Beigradu izhajajoč dnevnik »Donauzeitung« je prinesel v svoji božični številki karikaturo, ki predstavlja Churchilla, Stalina in Roosevelta kot angelje, ki iz zračnih višav mečejo bombe na evropska mesta ter jih na ta način spreminjajo v razvaline in pogorišča, pobijajoč pri tem neoborožene starce, žene, dekleta in male otroke.
□	Zbiranje vseh nacionalnih tli v Bolgariji.
Bolgarski ndotranji minister Kristov je napovedal zbiranje vseh nacionalnih sil v eni sami organizaciji, ki se bo imenovala »Bolgarija«. Naloga te organizacije bo vzdrževanje nacionalnega duha in očuvanje bclgarstva Notranji minister je obenem apeliral na rezervne oficirje, podoficirje, frontne bojevnika, na nacionalno organizacijo »Otec Paj-sije«, legionarje in ratnike, da pristopijo imenovani organizaciji Ali in v koliko se bodo tej organizaciji pridružile nacionalna skupine z vrst opozicije, še ui znano. Kakor je Iz vsega tega razvidno, se trudi bolgarska vlada, zediniti vse nacionalne plasti.
□	Božičevanje anglo-ameriških vojnih ujetnikov v Rimu. 24. decembra popoldan so prispeli v Rim angleški, kanadski in ameriški vojni ujetniki, da bi v Rimu praznovali Božič. Nemd so peljali svoje ujetnike naiprei v ameriško cerkev (»American Curch«), kjer je odslužil župnik ameriške katedrale sv. Pavla službo božjo. Nato so jih odvedli v tri božično okrašene dvorane, kjer se je vršila skromna svečanost To so bili edini anglo-amerišk* vojaki, ki so po napovedi generala Montgomeryja praznovali Božič v Rimu. toda le kot nemški vojni ujetniki
□	Židovski župan je pokvaril Newyorku božični večer. Kakor poročajo sedaj naknadno iz New-yorka, so imeli za Božič v velikem milijonskem mestu dosti strahovanja, a malo božičevanja. Vojaške in civilne oblasti so podvzele na atlantiški obali zaščitne ukrepe za slučaj morebitnega letalskega napada Dobili so namreč vest, da bo sovražnik izračunam na božični večer bombardiral atlantsko obalo. Njujorški židovski župan La-guardia je povrh še alarmiral policij« ter zahteval za bolnišnice in za katastrofno službo pripravljenost dodatnega števila bolniških sester in zdravnikov. Tako je pokvaril s svojim agitacijskim trikom mnogim someščanom božični večer.
□	Posledice gladovanja v Bengalijl. Kakor poročajo iz Kalkute so odpremili iz indijske pokrajine Bengalije cele ladijske transporte mladih deklet ki so jih bili prodali spričo gladovanja v omenjeni pokrajini. Glad je baje pognal na tisoče indijskih žena v roke vlačugarstva Zares, angleška uprava si lahko čestita k takim razmerami
□ Zahrbtni morilci. Angleški letalski gangsterjl
so uporabili na predbožičn dan dne 24. decembra zjutraj pri svojih napadih na stanovanjska predmestja Reicha veliko število bomb, tempiranih z vžigalniki za dolgo časa. Tempirane so bile bomb« tako, da bi imele eksplodirati na sveti večer. Z naglimi strokovnimi protiukrepi so nemške oblasti preprečile na učinkovit način sovražno peklensko nakano
O Anglija brez socialne bodočnostL Londonski list »The People« je napisal v svoji nedeljski is-daji sledeče kozje molitvice na naslov angleška vlade. Konferenci v Teheranu in v Kairi sta bik dobri m lepi. Toda to je vojna, v kateri moraje narodi dati iz sebe vse. Mimo tega se jim obljublja nov socialni red po vojni Vojne pa niso nikake pustne šale, zato je treba dane obljube izpolniti. Spričo vsega tega pa ima lord Woolton v svoji novi funkciji kot minister za obnovo le malokaj nuditi. Lord Woolton ima sicer »na>-plemenitejše in najodkritosrčnejše namene, toda pri tem so ga motili konzervativd, ki so po vrsti napadali njegove povojne načrte. Z notranie angleško fronto stoji zares zelo slabe. Naj govorijo ministri, kar jim drago, reanica je, da naših povojnih načrtov sploh ni. V angleški vladi borne pa zastonj iskali ministrov, ki bi hoteli izpolniti obljube iz 1. 1940 ter uvesti nov socialni red v Angliji«. — Tako govorijo o svojih zadevah isti Angleži, ki so sicer največji sovražniki pravega nemškega socializma I
X Postaja za oplemenjevanje rastlin. Po nalog«
madžarskega ministra za kmetijstvo so že leU 1941 na nekem državnem posestvu v Sedmograški zaceli z urejevanjem postaje za oplemenjevanje rastlin. Ta postaja bo madžarske kmetovalce oskrbovala z raznimi dobrimi semeni. Ravnokar so ta zavod izgotovili ter ga izročili svojemu namenu. Postaja je opremljena z najmodernejšimi zgradbami kmetijsko-gospodarskega značaja, ima dobre opremljene laboratorije, delovne prostore, skladišča za semena silnice, rastlinjake, lastno električno centralo, lasten vodovod itd Okrog postaje se nahaja 20 oralov zemlje, ki jo uporabljajo v poskusne svrhe ter obdelujejo in posevajo z ran-nimi rastlinami.
X Švicarska industrija letal se bori s težavami. Švicarski kapital je tekom te vojne ustanovil lastno industrijo za izdelovanje civilnih letal. Ker js trenutno vsak izvoz takih produktov nemogoč i« ker je Švica sama Dremala, da bi lahko kupovala toliko letal za športne in službene potrebe, se tozadevne tovarne borijo z gospodarskimi težavami.
X Izvoz švicarskih ur v Bližnji vzhod. Švicarska industrija ur, ki je v glavnem domača industrija, ima glasom gospodarskih poročil lepa na>-ročila za dobavo ur v Irak, Iran in Arabijo.
Naši pozdravi in naša
novoletna voščila!
sem našim naročnikom, Bralcem, oglaševalcem, dopisnikom, sotrudniAom in prijateljem želimo srečno in zadovoljno novo leto!
Od srca pozdravljamo iz teta v leto naraščajočo število našiti naročnikov, bralcev in prijateljev ter se jim iskreno zahvaljujemo za zvestobo in zaupanje. Posebno v letu, ki ga z današnjo številko zaključujemo, je število naših naročnikov izredno visoko naraslo, kar smatramo za edino pravilno in najlepše priznanje 'našemu dosedanjemu delu in za znak, da smo na pravi poti. To priznanje gre seveda vsem, ki si na kakoršen-Roli način prizadevajo za prospeh našega lista.
„Štajerski Gospodar" stopa 2 novim letom v četrti ietr,i* mojega obstoja. Pri tej priložnosti za-
gotavljamo vsem čitateljem, da So naš trud kakor doslej, tudi odslej usmerjen samo o en cilj, ki stremi za tem, da si ne ohranimo samo do sedaj pridobljen ugled, ki ga kot resen in koristen list uživamo, temveč, da si istega še izboljšamo, število naših naročnikov in prijateljev pa še razširimo in povečamo.
UREDIIŠTVO IN »PRAVA UDVIKA
„STAIERSKI GOSPODAR" -
Zaobljuba Spodnje štajersfie za Novo leto
pred prvo svetovno vojno se je v življenju nemškega naroda izražala želja po socialnih reformah. V dotični dobi merodajni činitelji za omogočanje socialnih retorm seveda niso videli v takih radevah svojega cilja, temveč zgolj v bojih za politično oblast. Temu se ni čuditi, saj je vse delovanje vodila politična ideologija, ki je bila nemškemu ljudstvu tuja. Vodilni možje in njihovi nenki »o bili plemensko tuji, bili so židje.
Po končani svetovni vojni je nastal edinstven predpogoj za oslabitev nemškega ljudstva. Nem-äja je imela 169 delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij, ki so bile uvrščene v 46 po-■tičnih strankah. Kot protiutež teh strokovnih organizacij je imela 46 zvez, k' so predstavljale delodajalce. Pod geslom: »Socializem« je bilo v času prevzema oblasti po Adolfu Hitler-ju leta 1933 »redno ugotovljenih šest in pol milijona brezposelnih. Življenje nemškega ljudstva se je pa seveda odlikovalo po takratni obliki vladavine. V volilnih bitkah se je zrcalila trenutna glasovna večina, vlade so odhajale in prihajale, dokler nem-Iko delovno in gospodarsko življenje ni padlo na najnižjo stopnjo To je bil poraz političnih bojev ca oblast ter uspeh takozvane marksistične in socialistične »revolucije«.
Ko je Adolf Hitler imel oblast v svojih rokah )a dokazal, da more nacionalsocialistični svetovni nazor rešiti narod katastrofe. Pri tem pa ni bilo Blato in tudi ne denar predpogoj za obnovo, temveč res socialen svetovni nazor in vodstvo ljudstva. Pri tem se je premostilo nasprotstva med ljudstvom Stranke, delavska tn nameščenska strokovna gibanja in zveze delojemalcev se je razpustilo ter šlo korak za korakom, ki je jamčil za «druženje naroda, iz čegar je rastla moč za oblikovanje nacionalsocialističnega življenja! Delo je dobilo zopet svoj globlji smisel, Führer ga je dvignil v plemenitost Razredne in stanovske razlike se je prebrodilo, gradila se je nemška ljudska skupnost. Medtem, ko se je preje plača ravnala po ponudbah in povpraševanjih je nacionalsociali-sttčno državno vodstvo s temi načeli v celoti po-medlo Vrednotenje dela je postalo podlaga nemškega delovnega življenja in delovnih tržišč ter s tem garant ozdravljenja ljudska in gospodarstva.
S tem revolucionarnim preoblikovanjem delovnega m gospodarskega življenja je bilo motno dodeliti armadam brezposelnih ljudi delo ter jih saposliti v delovni bitki nemškega naroda za pridelovanje dobrin Ukrepe, ki so določali plače, niso izdelovali in predpisovali zastopniki zaintere-
¡ siranih, temveč država sama. Takozvani Reich»-treuhander der Arbeit, to je zaupnik Reich-a za delovne zadeve, je bil odgovoren za vse podlage mezdno-pravnih zakonov. On je izdeloval tarifne rede, ki so zamenjali zmešnjave nekdanjih kolektivnih plač. V teh socialnih zakonodajah je prišla do izraza nacionalsocialističpa revolucija, vedno in povsod je bilo vidno hotenje, ki ga je izražalo vodilno glasilo nemškega naroda in njegove stranke NSDAP
Mi vsi smo doživeli edinstven dvig in ozdravljenje nemškega ljudstva. Po socialnih pogledih skrbi zakon o zaščiti mladine to je Jugendschutz-gesetz v prvem redu za ohranitev ljudstva, da se to mladine vzgoji nepokvarjeno in v zdravo generacijo. Določila o zaščiti mater, zakonita ureditev ženskega dela pripomočki za otroke, zakoni o dopustih ter zakonito predpisani prazniki predstavljajo samo mili izvleček nacionalsocialističnega hotenja Samo ti ukrepi zdrave nacionalso-dalistične ljudske politike so ustvarili predpogoje za doseg<j storitev, ki omogočajo ozdravitev ljudstva. Gospodarska moč nemškega naroda je prišla do izraza prav za prav šele tekom boja za biti ali nebiti Urejevanje zdravih delovnih prostorov čistost v obratih, organicen tok dela, poklicno vzgojni ukrepi in ukrepi dirigiranja dela in delovne vpostave ter predpogoji za primerno socialno zavarovanje predstavljajo temelje naše življenjske oblike
Sredi tega obnovitvenega dela so iste sile, ki Jih je nacionalsocializem premagal s svojo revolucijo v lastni domovini, prisilile nemški narod k najtežjemu obračunu z orožjem. V prvih letih vojne je nacionalsocializem položil prve temelje socializma. Z uvedbo takojšnjega javnega gospodarjenja z vsemi življenjsko in vojno važnimi dobrinami, strumnega dirigiranja delovne vpostave in primerne mezdne politike se je praktično osi-guralo socialen položaj naroda v vojnem stanju. Narod, ki ie prisiljen, da se bojuje za svoj socializem, mora posebno v času boja in vojne zadostiti vsem tem predpogojem. Bremena totalne vojne se mora enakomerno razdeliti, najtežji del pa nosi nacionalsocialistična narodna oborožena sila. V totalni vpostavi. ki služi končnemu cilju, se mora ustvarjajoča frontna zaledja zavedati, da mora izvršiti vse svoje naloge in če je potrebno prevzeti na svoja ramena še večje trdote ter v dostojni ljudski strnjenosti in skupnosti sodelovati za dosego zmage.
Tako^ smo prebrodili štiri leta te vojne. Nastopil
.JW0P*
Scherl-Bilderdienst-Autoflex Reichsnährstand) Die kleinen ..Gtürktirinaer'
je višek tega boja, ki zahteva totalno vpostavo devetdeset milijonskega naroda V tem resnem času stopajo zahteve vsakega posameznika v ozadje. Če bi se jih izpolnjevalo iz propagan-dističnih ozirov, bi ničesar ne koristilo, sigurno pa škodovalo in še vojno bi se radi tega lahko izgubilo. V vojnem času ni odločilno stavljati socialne zahteve in jih izpolnjevati, ker nam je že temelj našega socialnega življenja v vojni zadostna življenjska možnost ki nam v razliko z drugimi narodi omogoča znosljivo prenašanje vojne. Globlji smisel celotne vojne leži koncem koncev v končnoveljavnem in edinstvenem boju za našo socialno življenjsko obliko Naj si bo vodja podjetja ali delavec, delavec rok ali uma, mož ali žena, fant ali dekle, vsi stojijo v nekem odseku bojujoče fronte.
Tudi Spodnještajerc dela in se bojuje. Odkar so ga vrnili nazaj v Veliko Nemčijo, je v neštetih primerih dokazal voljo za vpostavo ter pomagal pri obnovitvi in ustvarjanju, da je zadostil zahtevam časa. Naloge, ki jih bo še treba izvršiti, niso male. Vodstvo ljudstva je pripravljeno ter je pretehtalo vse možnosti, ki jih lahko rodi ta vojna ter se je pripravilo za vse morebitnosti. Iz časov inflacije, brezposelnosti in gospodarskih katastrof, izvira-jočih iz prve svetovne vojne, smo si pridobili in pridelali vzpon nemškega ljudstva. NSDAP, to'je stranka, na čelu pa Adolf Hitler, sta oblikovala življenje ln gospodarstvo ter osigurala doslej bodočnost nemškega ljudstva. V odločujočih urah tega naroda je pa vera v Adolf-a Hitler-ja volja
31. Dezambar 1M3.
»Štajerski gospodai«
Mte f.
Mati sinu na fronto in sinov odgovor materi
.MaJ	—J_1 t\______v .	...	_
»Moj ljubi sini Deme« obhajamo petič __
letno noč, odkar ntei reč med nami. Pata lata že nosii vojaško suknjo ter braniš domovino. Peto leto teč«, odkar sam Te pri odhoda k vojakom stisnila na moja srce in še dane« vidim, kako so se takrat Tvoj« oči po otroško ganljivo posolzile, akoravna so svojo mamo gledala ta ca-lih štiriindvajset lat. Petič obhajamo ravnokar novoletno noč, na da hi bil Ti med nami pri Tvoji Te ljubači mamici in ljubem atsfca, ki Ta z menoj vTed ljubi nad vse.
Ko sedimo ta v družbi Tvoje izvoljsoka ia bodoče življenjske družice pri čaši kuhanega spno-nještajerskega vina in kramljamo o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, so misli nas vseh daleč tam zunaj na vzhodu, pri Tebi moj ljubljeni otrok, ki ž« leta ia leta poqumno in z dobre voljo prenašaš vs« napore in nevarnosti frontnega vojaka. Kakor si Ti ponosen in vesel, da 6i razen bolezni, od katere si vedno srečno ozdravil, doslej še vedno in povsod imel srečo, tako upamo in verujemo sni kot Tvoji najbliinji krvni sorodniki in prijatelji, s Tvojo nevesto vred, da Te sreča tudi odslej ne bo zapustila h da ni skupaj dočakamo dan, ko se po dobro te zmagovito končani vojni zopet vrneš domov v naročje svojih roditeljev ln Tvoje mlade ljubljenke.
Pismo o Tvojem tretjem odlikovanju z« hrabrost in o istočasnem povišanju v višjo stopnjo, nas je razveselilo in smo ponosni h» si štejemo v čast, imeti sina, ki je vreden svojega, v svetovni vojni istotako odlikovanega junaškega očeta.
Ljubi Anton! TI veš, da smo doma vedno zadovoljno in srečno živeH. Akoravno ni bogatlje pri hiši, nas je kljub temu naše posestvo lepo preživljalo. Vsi trije oso bili srečni, ker smo bili zadovoljni s tem, kar smo imeli in ker smo so ljubili med seboj. Kakor ni bilo nikdar neslog« med menol ln Tvojim pridnim in dobrim očetom, tako si nama bil tudi Ti kot edinec vedno res dober, priden in zvest sin. Z našimi veselimi pogledi v svet, polnimi zdravega optimizma in logičnega upanja, smo premagali vse težave in trdote. Na tem stojijo naše izravnane drže hi naša vedra čela.
Tvoja Angela j« na vsak način hotela vlivati svinec, akoravno m verujemo v vraž«. Lahko
Ti pišem, da nas tudi vlivanje svinca potrjuj« v upanju in veri, da boš imel tudi v tekočem leta srečo, kakor si jo imel doslej, kar Ti seveda vai skupaj od srca želimo.
Kar se nas doma tiče, bodi brez skrbi. Gospodarstvo teč« normalno, zdravi smo vsi, Teb« aH Tvoje delo pa nadomestujejo kakor 6em TI ia zadnjič poročala, pridne roke nekega bivšega francoskega vojnega ujetnika, ki je pri nas sedaj kot svoboden delavec. Ker nas razen tega naša bodoča sinaha, ki jo imamo iz dneva v dan va-dno bolj radi, pridno obiskuje, smo v splošnem z našim življenjem in našo usodo zadovoljni. Prav posebna sreča in veselje nas pa navdaja, kadar dobimo Tvoja vojno-poštna pisma.
Ker moramo tudi v današnji novoletni noči k počitku, to pismo, ki ga pišem pred božičnim drevescem, zaključujem z najboljšimi željami v novem letu, v imenu nas vseh in Te v duha oh-jamem, zagotavljajoč Te moje materinske ljubezni do groba. Ostani draqi Anton, vasai ln zdrav ter misli na Tvoje najdražje: na ateka in Tvojo Angelo «
prenašal hi preživel, kar upam, da bo« tudi «4-
slej.
Ko bo to pismo, ki ga pišem v zaklonišča v času, ko na« obstreljuj« sovražna artitesija, ▼ Vaših ljubih rokah, bom gotovo tudi ia jas ▼ posesti pisma, v katerem mi popišeta pmslssa Vašega prehoda iz starega v novo leto.
Hvaležno Vam tudi potrjujem prajea ptteam s opisom Vašega božičevanja in me rnarfl. 4> «ta se dobro imelL Dotičivo pismo s« je mojim zadnjim pismom.
Prostor na mojem papirju gre h kraj«, zaključim z od srca prihajajočimi nem_ voščili Vam ljuba mamica in ljubi at^ tar moji ljubi Angeli v upanju, da pridem, če bo vo>aa trajala, vsaj tekom poleta zopet na t Vas vidim ln objamem ter stisnem na
Lep« pozdrav« od vedno na Vas
Aitsn
k sodelovanju v totalni vpostavi vsakega posameznika garant socialne zmage. Trda bremena bojev na vzhodu ter popolna vpostava nemškega vojaškega duha je opominjevalec v domovini Spodnja Štajerska se pa hoče izkazati. Uvrstiti s« hoč« v boj ter bo dokazala, da hoče korakati v srečno bodočnost zmage.
Tako stopa nemško ljudstvo v novo Vet» volj« za totalno vpostavo. Pred seboj pa ima edini cilj: priboriti Veliki Nemčiji življenje in njen socializem ter pomagati Adolf-u Hitler-ju v njegovi gigantski nalogi za izoblikovanje življenj« vrednega obstoja.
»Moji ljubi staršil Paketič, ki ste mi ga ljubeznivo za Božič poslali, me je zelo razvesaliL Vsaka stvar, ki pride iz maminih rok, j« tu na fronti več vredna, kakor največje dragocenosti sveta.
Novoletno noč sem preživel v glavni bojni črti, ker nas je ravno tam zatekla. Ne morem pa reči, da bi bil to noč kaj izrednega doživel v pogleda vojnega dogajanja. Preživeli smo zaključek starega in začetek novega leta kakor vse druge dneve oziroma noči. Moje misli in skrbi so pa seveda vso noč potovale daleč preko širnih dežel v našo ljubo domačo vas, kjer se v moji rodni hiši nahajate Vi, moja draga mama in moj ljubi ata, in kjer Vas vedno obišče moja dobra zaročenka, kot krožek najljubših bitij, ki jih imam. MoJa misli pa niso samo potovale, moje misli so bila v novoletni noči pri Vas doma in med Vami. V mislih sem si živo predstavljal, kako sedita v naši sobi, kjer manjkam jaz in da je v V sil družbi na obisku Angela, ki jo že danes do neke meje smatrate za svojega otroka, ker upat«, da mi bo prinesla srečo k hiši, kakor jo je nekoč prinesla moja ljuba mama mojemu dobremu ateku.
Z mojim zdravjem je, hvala usodi, vs« v lepem redu, da me marsikateri mojih tovarišev lahko zavida za srečo, ki mi je bila doslej še vedna naklonjena. Moja vera v dober potek vsega, optimizem, ki ste mi ga vzgojili in ki sem ga od Vas podedoval, tvori glavni steber vseh srečno preživelih frontnih let. Vsa dosedanja dolga in zelo trda leta mojega frontnega življenja mi niso vzela niti optimizma niti humorja, ki ga pri vsej resnosti moram tu in tam nekoliko imeti Vse kar je prišlo, pa naj 6i bo veselo ali žalostno, srečno ali nesrečno, sem zadovoljivo ln z voljo
Začetefc leta pri nas in drugod
Začetek leta j« pri raznem štetju čaaa iszhčaa. Pri starih Rimljanih pred Cezarjevo dobo so obhajali prvi marec kot novo leto ali začetek leta. Isto velja za Rus« vse do leta okrog 1250. Biza»-tincem je bil 1. september novo leto ah začetek leta kakor tudi Rusom med leti 1250. in 1700.
V	srednjem veku se je začetek leta ravnal na deželah in škofijah. Kot novoletni dnevi so vtdjaU 25. marec in 25. december. Največ dežal sa ja držalo teh dveh dnevov
V	deželah današnje Velike Nemčij« so avwB 1. januar za začetek leta šele leta 1500 do 155or Nemčiji je sledila Francija leta 1563, 1553 španska Nizozemska, 1579 Lothringen, 1749 Flor«»*, 1751 Anglija in 1797. Benetke Danes obhaja vvčlna kulturnih narodov 1. januar kot novo leto ah začetek leta. So pa tudi narodi kakor na jnlni pripadniki kopske ver«, ki imajo 1. avgusta začetat svojega leta. Kristjani Sirije so si ga pa določil na 1. september. Nestorijand in Jakopitf afefcajaja prehod starega v novo leto 1. oktobra pa Jnfijw-skem koledarju.
Stari Rimljani so obhajali prvi dan v lata, ha J« v poletnem času bila polna luna. Na Kitajske« imajo novega leta dan po mlaju, v času, ha sto* sonce pod vodarjem, kar je med 20. januarjem Ia 18. februarjem. Kakor Kitajci, tako so tndi Japonci določali svoj začetek leta in sicer vsa do lata 1872. Na Koreji so tudi šele leta 1892 po vzgleda Japonske določili novoletni dan. Od Mohamed» cev obhajajo samo Perzijcl takozvaid »Naar» ali novo leto na dan, ko spomladi dossda s ekvator aH ravnik
* Potniška prtljaga na ž leznicah, ki )o potniki predajo, mora biti opremljena z dvojnim naslovoa lastnika za primer, da s« z isto nekaj zgodL Naslov mora biti zunaj na kovčegu in v notranjosti
TMovoletna noč nesrečneža
t^red leti, ko me ja življenje vodilo daleč okrog po tujem svetu, me je novoletna noč zatekla na neki potniški ladji, ki je vozila v Tihem ali Velikem oceanu. Več dni trajajoča vožnja j« iz potniške družb«, ki je bila sestavljena h vseh mogočih ras in narodnosti, napravila skupina, ki so svoj čas prebijal« v skupnih izprehodih n« krovu ladje v igrah, pogovorih, plesih itd. Nisem še bil dolgo na ladji, ko sem v družbi Nemcev, inozemskih Nemcrr in nemško govorečih potnikov iz Evrop« ia Amerike, spoznal Spodnješta-jerca, ki je živel nekje v republiki Čil« in potoval v Meksiko. Mož je bil še razmerama mlad, prikupen in dober družabnik, ki je našel s svojim nastopom med sopotniki hvaležno družbo. V koH-kor se njegov govor ni gibal okrog aktuelnlh zadev sodobnosti, v katerih je bil popolnoma na tekočem in dobro podkovan, je z dostojnim humorjem v lepi nemščini obvladal konvsrzadjo. V taki prijetni družbi nam je čas hitro min« in ko smo po večerji razpravljali, kaj bi zvečer počeli, predno se podamo k počitku, nas j« Spod-nještajerc spomnil, da bo na ladji t salonih nekakšno slovo od starega leta ter vstop v novo leto, ker smo tega dn« pisali ravno 31. decembra.
Kmalu nato nas je sam poveljnik ladje začsi vabiti na novoletnico in v kratkem se je vse zbralo v prireditvenih prostorih. Medtem, ko je ladja mimo plavala ter rezala valovje Tihega oceana, smo se v njeni notranjosti imenitno razveseljevali ter sploh pozabili, da se nahajamo na morju.
V pozni polnočni uri, ko je godba utihnila, sa je nemško govoreča skupina potnikov podala v ladijsko knjižnico, kjer so ljudje kramljali o vsem mogočem, največ pa o novoletnih nočeh, ki so jih posamezni doživeli Pri tem 60 pa opazili, da je Spodnještajerc, ki je sicer imel vedno glavno besedo, molčal in bil nekoliko zamišljen in žalosten Končno smo' ga spiavili tako daleč, da se je njegova žalost spremenila v resnost, nakar nam je ob splošni tišini in pozornosti družbe, razložil v nastopnem svojo najbolj grenko in nesrečno novoletno proslavo.
»Bilo je 31. decembra 1928-29. Nahajal sem s« v domovini v hiši takozvanih izgubljencev in za-vržencev človeške družbe, v samotni celid zamrežene in zastražene palače, ki se ji pravi kaznilnica. Odsedel sem 12 mesecev težke ječe, ki so mi jo naložili jugoslovanski sodniki, ne da bi se bil sploh kaj pregrešil zoper obstoječe kazenske zakone. Mi verjamete ali ne, da sem bil zgolj po naključju, ki so me zamotala, po zaslugi nekega iztirjenega ljubezenskega in zaročitvenega raz-
merja, kot popolnoma nedolžen obsojan te cer s tako prepričevalnim dokazilnim gradtvoaa^ da so mi pritožba te ugovori, ki sem jih vlagd in predlagal zoper krivično sodbo, samo škodovale, me obremenjevale in mi podaljševal« moja nesrečo. Pisani zakoni, ki jih pozna človeška drui-ba, so skupno z verodostojnim nastopom ša na-omadeževanih inteligentnih prič zadostovali, da js materija v kazenskem spisu neovrglftvo doka* zala mojo krivdo. Le krive prič« so bil« na stem, da trpim po nedolžnem
Moja bivša nevesta, ki v pogledu ljubem»))» preteklosti že davno ni bila več tako naonadeža-vana, kakor je bila t pogledu krivega pričanj^ j« na željo svoj« matere, kateri sem n Ml zameril, prisegala krivo z isto prepričevatenatfe kakor mi je praj zagotavljala svojo dosmrtna ljubezen.
Podobni spori med zaljubljend te Uisija^ niso redki, bolj redko se pa pripeti, da gr« čete družina t svojimi sorodniki in prijatelji tako daleč, kakor so iz ničnostnih razlogov Rt t ljudje v mojem primeru.
Kd mi je vsa nesreča v svojem gnusnem dnja nju na stežaj odprla oči in sem brez vseh predsodkov lahko mimo presojal vso nižino ogabnih človeških značajev, ki so se t družbi smatral za takozvano prirojeno boljšo družbo, sem Ut
Seit« 8.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR.
II. Dezember 1943.
ST. Dezember 1943.

»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
Seile 9.
PK-Kriegsber. Taureg (Sch).
Dem Andenken der toten Kameraden. Weihnachten im Nordmeer. In liebevoller Arbeit haben die Besatzungsmitglieder eines deutschen Zerstörers Decks und Kammern mit Tannengrün •nd farbigen Wimpeln verschönt. Nun werden die Bilder der vor Narvik gefallenen Kameraden ausgeschmückt. Vor jedem Bild brennt eine Kerze «nd der Backälteste hängt noch ein EK darunter.
politick mmü
□	V Južni Italiji uživajo korenine. V Južni Ita-Rji, ki so jo zasedli Anglosasi, je stanje prehranjevanja italijanskega prebivalstva tako revno, da je prebivalstvo radi pomanjkanja prehranjevalnih sredstev prisiljeno v nekaterih podeželskih krajih prehranjevati se s koreninami raznih rast-Kn, ki si jih mora nabirati po gozdovih in travnikih. Tako izgleda raj hi osvoboditev, ki sta ga Italijanskemu ljudstvu s svojo izdajo prinesla kralj .Viktor Emanuel in njegov trabant Badoglio.
□	Bolgarija ni Imela drugega Izhoda. Bolgarski trgovinski minister dr. Vazov je govoril v nedeljo v Kasanliku o politiki Bolgarije V svojih izvajanjih je dejal minister med drugim, da-je bilo «aveznižtvo Bolgarije z osjo edina pot, ki je za-mogla dovesti Bolgarijo do uresničenja nacionalne ideje bolgarskega naroda. Po govoru je sprejel minister zastopnike strokovnih organizacij in posameznih sta leže v.	,r
O Angleški general razrešen poveljevanja. V Londonu so te dni uradno sporočili, da jje bil razrešen generalleutnant Andrew Mc. Naughton vrhovnega poveljstva 1. kanadske armade, ki se ■ahaja v AngMji.
«o neke meje vesel, da se je nesreča zgodila se »red mojo nameravano poroko. Kot članu take družine, bi mi bila slična afera še dosti več ško-
*Efto° leto težke ječe, ne da bi človek kaj zakrivili Kaj se to pravi, vem prav dobro, ker sem to na lastni koži izkusil ter z lastnimi živci prebolel in prestal. Biti vtaknjen v družbo roparjev, morilcev, tatov, požigalcev, sleparjev in nasilnežev ne da bi spadal med nje ah pa dal povod se to, j« nekaj strašnega. Dvanajst mesecev biti številka in uniformiran izvrženec iz dostojne m poštene človeške družbe ter delati pokoro za kazen, ki mu jo je sodišče izreklo, ne da bi moglo verjeti, da je šlo za pravno pomoto. Koliko duševnih muk je to stalo, koliko neprespanih nocl sem prežaloval pod revno odejo Tia trdem ležišču, kjer sem prezebal kakor pes brez gospodarja m doma. Pri vsem tem pa celih dvanajst mesecev kot mlad in zdrav človek dobivati samo toliko uboge kaznilniške hrane, da nisem umrl od gladu te se niti enkrat v vsem tem času nasititi, je huj-ie od pekla, kakor ga slika sveto pismo.
Zima, ki je bila ravno tisto leto izredno huda, )e bila v kaznilniškem zidovju, kjer ni bilo nikdar kurjave radi ogrevanja, in seveda tudi razsvetljave ne, grozna. Nikdar v življenju nisem in tudi ne bi mogel več prestati toliko srčnih,
Bilder aus dem Kriegsgeschehen

PK-Kriegsber. Scheere (Sch). Bei Nikopol.
Seit Wochen währen die Kämpfe um den Brük-kenkopf Nikopol am unteren Dnjepr. über verschlammte Straßen fahren deutsche Sturmge-schütze zum Einsatz im Raum des Brückenkopfes.
□	Nova avtomobilska cesta. Nedavno so izročili prometu novo dograjeno avtomobilsko cesto, ki teče od britansko-indijske meje skozi ozemlje vzhodnega in severnega dela države Iran. Ta cesta, ki so jo začeli graditi šele tekom te vojne in sta Jo vladi v Britanski Indiji in v Iranu z vsemi silami pospeševali, veže sedaj indijsko obmejno pokrajino Belučistan z glavnim in vladnim mestom Irana, Teheranom. Teheran pa ima dobro železniško zvezo s Sovjetijo. Kaj pomeni ta cesta Moskvi v zunanji politiki, lahko razsodi vsak po-lltičn' abecednik, samo Angleži se še ne zavedajo, da izročajo vse svoje imperialistične postojanke, pa naj si ležijo v Evropi ali Aziji, v roke Moskve, ki ima v taboru takozvanih »zaveznikov« prvo hi vodilno vlogo. Dolžina ceste znaša kakih tisoč kilometrov ter teče približno po karavanski poti, ki je doslej omogočala v dotičnih pokrajinah promet blaga in ljudi.
□	Njegov »zadnji pozdrav«. Te dni so v neki •icilianski luki odpremili sedmo ladjo z italijanskimi otroci, ki jih hočejo v Sovjetski Rusiji zboljševizirati. To sedmo odpravo dece je »pozdravil« sam izdajalski maršal Badoglio, ki je nesrečne otroke »pozdravil« v »imenu domovine«. Rimski radio označuje to Badoglijevo gesto kot višek cinizma, ker se Badoglio zaveda, da bo od teh nasiloma odpremljenih otrok videl le majhen del zopet svojo domovino in nesrečne starše.
živčnih in duševnih bolečin, kakor se<m jih prestal v dvanajstih mesecih za zamreženimi okni. Dan za dnem sem sklepal simulirati blaznost, da bi prišel v opazovalnico, manjkalo mi je pa v to svrho potrebne energije, ker sem bil že preveč oslabljen. Pripravljal sem se tudi na samomor, ki se je izjalovil vsled pomanjkanja moči.
Akoravno je bilo celo leto grenko in trdo, mi ni bilo nikdar tako težko in hudo kakor v novoletni noči. V času, ko so zunaj v zlati svobodi živeči ljudje povsod obhajali zaključek starega in začetek novega leta, sem jaz trpel nepopisen glad, zimo, žalost in jezo Vseh 365 dni skupaj ine ni tako hudo prijelo, kakor tista novoletna noč. Liki električni struji so mi krožile misli po moji nesrečni glavi .ter mi predočevale vso krivico in vse muke, ki sem jih moral po nedolžnem prenašati. In da je tista novoletna noč bila še hujša in strašnejša, je naključje naneslo, da sem poleg mraza in gladu, imel ravno dotično noč predpisano poostritev kazni s popolnim postom brez vsake hrane in trdim ležiščem brez običajnega ležišča. Zima in glad sta me dotično noč mučila, da sem študiral, če ne bi kazalo, pognati se z glavo v zid in se na ta način rešiti vsega. Zgolj dejstvo, da sem imel že nad polovico nesrečne ječe za seboj, mi je to nakano preprečilo V tako obupnem trpljenju tiste
edinstvene novoletne noči, sem v mojo nesrečno celico slišal kakor v posmeh veselo ukanje, vriskanje, petje in sviranje razposajenih veseljakov, ki so po starih spodnieštajerskih navadah »sko-kali iz starega v ffovo leto« Povzpel sem se na okence in skušal razgibati železne križe. Bi) je to seveda nesmiseln poskus. V temni, komaj par korakov dolgi sobici, sem letal bos sem in tja, da bi se ogrel Vse je bilo zastonj Opazil me je nočni nadzorni stražnik in spodil spat, in le malo je manjkalo, da me ni zagrabil za ramo ter vrgel v klet, kjer se nahajajo tisti, ki se jih mora tudi v kaznilnici kaznovati z disciplinskimi kaznimi.
Sele proti jutru, ko je po bližnjih gostilnah, cestah m ulicah utihnilo novoletno veselje, in ko so me začele zapuščati moči, sem se zvil v klop-čič, pokril s skromno odejo in skušal zaspati Po dolgem premetavanju se mi je v^polsnu sanjalo, da se mi je prikazala moja, že nad deset let pokojna in nad vse ljuba mi mama, ki me je nežno pogladilS po licu, kakoi je to delala z menoj, ko sem bi! še majhen fantek in me pri tem blagodejno potolažila, rekoč, da naj potrpim, ker gre vse h kraju, in bo potem še vse zopet dobro. To me je zbudilo, in zdelo 6e mi je, kakor da je mama res bila pri meni. Ker sem vedel iz izkustva, da so sanie o ljubi mami vedno bile nekak=en dober znak v času kritičnih dob, sem najsvetejše
sklenil, njene, v sanjah mi podane nasvete upoštevati, spomin na njo pa še bolj čislati in spoštovati, in uspeio mi je, dočakati zopet svobodo.
Danes, ko gledam naza j na čas, kako sem , iz najgloblje nižine človeškega življenja preko ogromnih težav in ovir našel zopet pot med ljudi, ki jih življenje še ni bilo vtaknilo za zapahe, akoravno bi marsikateri od njih bil to stvarno zaslužil, sem iz dna srca hvaležen spominu moje zlate mamice, ki mi je v sanjah prinesla novega poguma za premaganje samega sebe in mi rešila življenje, ki bi ga bil drugače iz obupa prostovoljno končal. Hkrati me je to počasi zopet zbližalo z ostalimi sorodniki, ki 60 v času moje nesreče verjeli sodišču in ne meni ter prekinili vsako zvezo z menoj To, kar sem v ječi pridobil na splošnem znanju in življenjskih izkušnjah, mi je danes, ko leži že vse to za menoj in so moje takratne rane že v največji meri zaceljene, v kolikor mi niso ostale v spominu kot razraščene brazgotine in dosmrtni spremljevalec, neke vrste obisk izredne visoke šole življenja, katero sem končal kot odličnjak med najboljšimi.
Marsikdo si bo mislil, da sem po prestani kazni skušal obnoviti proces, da bi se prizadeta mi krivica vsaj pred javnostjo popravila. Tudi to namero sem nekaj časa imel Rad bi bil vsaj pred sorodniki in znanci opral samega sebe, ne da bi
pri tem gojil kake želje po maščevanju ali zasledovanju tistih, ki so mi to nesrečo dobro premišljeno in temeljito pripravljeno 6kuhali. Pozneje sem pa tudi to opustil in zadevo prepustil
zakonom življenja in naključju, ki večkrat poseže na razne načine v krivico m jo popravi, krivce pa tudi kaznuje.«	O.
Kedaj je začetefc ISlovega leta ?
Leto 1943 se poslavlja in v par dneh bomo'živeli v letu 1944. Pr; tej priložnosti bo zanimalo, v katerem času se v raznih deiih sveta srečata staro in novo leto. Tako bodo na primer dežele, ki ležijo vzhodno od nas, imeli zadnji dan leta 1943 že davno prej kakor dežele, ki se nahajajo zahodno od naših krajev Na ameriški celini bodo v času, ko si bomo pri nas na Spodnjem Štajerskem stiskali roke ter voščili drug drugemu srečno, zadovoljno in uspehov bogato novo leto, šele hiteli k večerjam, nakar se bodo šele pripravili, da odidejo na zabave, ki so v navadi s poslovitvijo od starega leta.
Novoletna noč je v Newyorku šest, v San Frančišku, ki leži v Kaliforniji ob Tihem oceanu, pa devet ur pozneje kakor pri nas. Newyork ima namreč v času. ko bo pri nas zadnjega dneva v mesecu decembru ura štiriindvajset ali 12 ob pol-
noči, šele uro šest zvečer. V Kaliforniji je pa takrat šele ura ob treh popoldne.
Na Daljnem vzhodu pa hiti čas pred nami. Ko bodo pri nas ure udarjale dvanajst ob polnoči ter naznanjale nastop novega leta, bodo japonski kmetje, delavci, nameščenci in uradniki že vstajali. Na visokih vrhovih Himalaje in Tibeta bo pa takrat že sijalo sonce. Japonske ure, ki jih imajo širom daljnega vzhoda, bodo kazale peto uro zjutraj. V Avstraliji bo prebivalstvo v tem času že zopet naspano in spočito, če bo slučajno obhajalo prehod leta.
Ce gledamo po atlasu ter potujemo z našimi misli iz Avstralije še kakih tisoč kilometrov dalje na vzhod, najdemo otočje Chatham, kjer leži tako-zvani Novoletni otok. To ime je otok dobil, ker ima na vsej zemeljski obli najprej nastop novega leta. Tu se namreč sreča prvi. dan novega leta z zadnjimi minutami odhajajočega starega Teta.
Važno za kolesarje na Spodnjem Štajerskem
Navodila za postopanje s kolesi in obroči za kolesa
„Prosit 1916 T
Spomin is avstro-rus&e oofne
2e v spominih na Božič ▼ svetovni vojni je bilo omenjeno, da je odhajal transport z našo baterijo še tisto noč po slavnosti božičnega večera na vznožju Kärntneraipen. Iz dolgotrajne vožnje mi je ostal v spominu samo Budapest in Karpati. Se danes živo v spominu pa imam pohod baterije proti ruski fronti v noči pred Novim letom. Cez dan blatne ceste, da so se odirali konji in vozovi, v noči pa vse zledenelo. 2e od daleč smo slišali grmenje ruskih topov, ki so posebno »mislili« tudi na cesto, po kateri se je premikala naša baterija. V trdni noči že dospemo do zadnje reke z razstre-ljenim mostom. K sreči voda ni bila visoka in smo jo brez posebnih ovir srečno prebrodli. Pred nami malo selo, toda v sredi z velikim gradom (baje last grofa Potockiga). Nastanili smo se v gradu, kjer smo našli več spominov na Ruse, ki so se pred nami umaknili samo nekaj kilometrov ven-kaj na polje. Marsikaj je kazalo, da so se pripravljali na praznovanje svojega (pravoslavnega) Novega leta. Pri večerji je bilo izdano povelje na strogo pripravljenost. Bilo je pričakovati, da so nas Rusi — ali kakor so jih tam v selu nazivaH: Moskali, že »izvohali« in da torej lahko računamo na njihov svinčeni pozdrav.
Vendar je bila noč še mirna. Jaz sem si napravil ugodno ležišče kar v zimskem cvetličnjaku. Toda iz kratkega spanja nas prebudi povelje »Abmarsch!« Še je bila trdna gališka noč, ko smo se previdno pomikali po že razstreljeni cesti ozir. poljski poti. Ustavili smo se na odprtem polju, proti zapadu z malim bregom obdanem. Le par kilometrov za tem bregom so bile ruske »štelun-ge«. Spregli smo konje in jih odposlali nazaj v grad. Mi pa smo se lotili težavnega dela priprav za »gedeckten Geschützstand«
Mrzli noči je sledilo ledeno mrzlo rano jutro. Tudi jaz sem prijel za kramp in lopato in pomagal kopati premrznjeno zemljo. Cim je bilo glavno delo za silo gotovo, smo se lotili kopanja za »Unterstand«. Med tem se je tudi že zdanilo in smo si bežno ogledali naše novo okolje. Vsi smo grenko občutili vpijajočo razliko med »Štelunge« na visokih planinah še pred dobrim tednom, zdaj pa tu na teh otožnih, nepreglednih poljanah daljne Vzhodne Galicije.
Ko smo odpravili tudi zadnjo havbico na pripravljeno mesto, smo se šele prav zavedali, da se že nahajamo % — Novem letu 1916. Tedaj veselo zakličem »Prosit 1916«. Eden oficirjev me začudeno pogleda, češ, kaj res, Novo leto je tu? — Da, Novo leto! In srečno za nas se je pričelo. Kot v potrdilo tedaj preko naše postojanke pribrnijo prva sovražna letala, ki so nas iz drzno nizka višine premotrila in — odšla. Toda takoj na to smo že dobili od one strani prvi »Novoletni pozdrav«, najprej v šrapnelih, na to so začeli sipati tudi granate. Ampak v našo srečo: posebno izkazali se pri tem Rusi niso. Mislim, da nismo imeli niti enega ranjenca. Seveda jim ta novoletni pozdrav nismo ostali dolžni. Kmalu so začele odgovarjati tudi naše havbice.
Med tem je bil tudi »Unterstand« za silo gotov In eden oficirjev se je že pripravljal na daljšo bivanje v tej jami. »Herr . . ., ich glaube, Sie werden nicht alt werden darin«, sem se drznil opomniti, ko sem odhajal z važnim poveljem nazaj v vas. In res, tekom dne so Rusi navalili s tako silo na našo stran, da je naša baterija morala zapustiti postojanko. Ru?i so nam s kanon-ado pretrgali nadaljni dovoz municije. Še isti večer smo bili zopet na potu na drugo fronto, kjer smo do-mali, da je sovražnik tik za našim odhodom uničil tudi vsa okolja naše novoletne postojanke. P.
Prestopno leto 1944
Ko je človek v svojem spoznavanju dospel tako daleč da je iz opazovanja zvezd, lune in sonca ter naposled tudi po obhodu zemlje okoli sonca ugotovil dobo letnega časa za okroglo 365 dni, se je pri natančnejših primerjanjih računsko izkazalo, da določena doba 365 dni ni povsem točna in da znaša razlika tekom 4 let en dan več . 2e stari Rimljani so ta dan vstavili po 24 februarju, tako da je ta mesec namesto 28 dni dobil 29. 24. februar pa se je pri Rimljanih imenoval »dies secius Ka-lendas martiis«, to je šesti dan pred kalendami marca. Ker niso hoteli izpremeniti imen sledečih dni, so ta (vstavljeni) dan imenovali »dies-bissextus«, kakor- da. je po 24. februarjem vstavljeni ali interkalirani dan nadaljevanje šestega
Landeswirtsohaftsamt Wehrwirtschaftsbezirka XVII poroča, da ja Reichsstelle Kautschuk odredila znižanje produkcije obročev za kolesa. Zato so Wirtschaftsamti, ki izdajajo Bezugscheine, dobili nalog, da postopajo odslej še veliko bolj strogo psi izdan ju takih Bezugscheinov, ker se mora na vsak način v prvi vrsti zadovoljiti potrebe delovnih sil po oboroževalnih industrijah Vojni poškodovanci so pri izdajanju Bezugscheinov v isti vrsti kakor delavstvo oboroževalne industrije.
Da bomo vse te težave premostili, mora prebivalstvo tudi polagati nekoliko več važnosti in pozornosti na postopanje z obroči na kolesih, ki so v uporabi. Na kakšen način se življenska doba obročev na kolesih lahko podaljša, nam razlaga reklamna služba tvrdke Semperit v svojem letaku, ki predlaga med drugim prav posebno sledeče točke:
Pri montaži se naj nikdo ne poslužuje ostrega orodja, ker se z istim lahko pretrga žični svitek. Kadar se jemlje ven ventil, se naj ničesar ne poveča. Šlavha se ne sme vščipniti. Pri vlaganju man tel j a in šlavha se naj samo malo napumpa. Pri vsem je pa paziti, da ne pridejo med mantelj in Mavh nikakšna tuja telesa, kakor na primer kamenček, pesek itd., če se montira na cesti.
Zarjavele felge uničijo obroč v najkrajšem času. Zato je treba zarjavele točke očistiti ter pleskati z lakom, ki ščiti zoper rjo. Na felge pa ne sme priti nikakšno olje ali mast, ker tudi razkrojita obroč. Nabuljene felge je treba zravnati, ker drugače sedi obroč slabo. Če se vozi po cestah, ki so roasane z oljem, je treba obroče oprati. Pravi
dna (pred rimskim novim letom marca). Zato so loto, ki šteje 366 dni, imenuje bisekstilno ali prestopno leto, ki se ponavlja vsako četrto leto. Izmed posebnostimi takega leta je posebno zanimiva ta, da prvi in zadnji dan v letu ne odpade na isti dan kakor v navadne mletu. Na primer: to leto (1943) je začelo na petek in je tudi zaključilo s petkom. Novo leto (1944) pa začenja s soboto, zaključuje pa z nedeljo.
*	Srečno in zadovoljno Novo leto vsem Spod-nješta) ercem doma in v tujini, prav posebno pa vsem bralcem »Štajerskega Gospodarja« želijo nižje imenovani Spodnještajerci, ki kot vojaki slutijo Führer-ju In domovini: Anton Marinko, Johann Schuper, Franz Puschawnik, Rudolf Med-wed, Franz Strmschek, Wilhelm Mataln, Johann Repnik, Johann Rampfl Rudolf Sinitsch, August Slapnik, Matthias Babinuti, Karl Potschualnik, Alois Kofler, Ernst Grabner, Martin Heida, Friedrich Perschak, Anton Strauß, Franz Buria, Matthias Domik, Johann Zelzer, Johann Tschokl, Josef Tschater, Josef Kaditsch, Josef Simonitsch, Karl Ritonia, August Hanschel, Matthias Witschar, Franz Sadrawetz, Josef Wusem, Franz Kokot, Josef Janschekowitsch, Alois Ziserl, Marian Fries, Franz Schumann, Anton Kschela, Stanislaus Rosmann in Johann Klementschitsch.
*	Koledar »Štajerskega Gospodarja«. Uvrstitev koledarja v našo božično izdajo je našla pri naših bralcih najboljši odmev. Od vseh strani dobivamo priznanja in zahvale, istočasno nam pa naši prijatelji stavljajo predloge, da bi koledar ponatisnili še v letošnji novoletni številki. Ker se zavedamo, da ima naše spodnještajersko ljudstvo letos radi maloštevilnih izdaj res premalo koledarjev na razpolago, smo sklenili, ne ozirajoč se na pomanjkanje prostora za drugo gradivo, da tej želji tokrat ugodimo. Koledar se da lepo izrezati ter nalepiti na močnejši papir za žepni ali za stenski koledar.
*	Se enkrat: Ne pošiljajte novoletnih voščil!
Ta oklic ponavljajo vsi uradi države, stranke in oborožene sile, in sicer z ozirom na preobremenitev pošte in železnice ter splošnega upravnega aparata, ki ima radi vojne dovolj važnejšega dela in opravila kakor je dostavljanje takih pozdravov, ki jih bomo lahko pošiljali zopet po končani vojni, ko bo za to več časa, papirja in delovnih rok na razpolago.
zračni pritisk je velike važnosti in je bolje napoaa-pati nekoliko bolj strumno, kakor pa premeUfe» ter vedno skrbeti, da bo pravočasno dopumpaa^ kadar je potrebno, ker le tedaj drii obroč boQ dolgo. Nikdaj se ne sme voziti s tako malo zraka, da se udarjanje kamenja, lukenj itd občuti aa felgah. Preobremenitev hitro uporabi obroč ter )s pri prevažanju blaga na vsak način potrebno imaM močnejše obroče ir višji zračni pritisk.
Obroče se mora tudi čuvati pred toploto, kolesa pa naj stojijo v prostorih, ki so senčni ter nI i^-kakšnega prepiha. Tudi izdelovanje novih kolsa se je moralo omejiti. Zato ima odslej pravico de nakupa kolesa semo tisti, ki mora od svojega daleč na svoje delovno mesto v kako oboroževalno industrijo in se na dotični poti ni možno posluževati drugih obstoječih prometnih sredstev. Tudi pri izdajanju Bezugscheinov za nova kolesa so vojni poškodovanci v vrstah delavstva oboroževalne industrije.
V interesu ljudske skupnosti je ena med prvimi dolžnostmi vseh imejiteljev koles, da postopaja kakor s kolesi, tako tudi z obroči pravilno in skrbno, da jih čuvajo pred poškodbo ter vzdržo-jejo čim dalje v dobrem in uporabnem stanju. Vse skupaj je treba tudi skrbno in predpisano shranjevati tei opustiti in preprečiti vse, kar bi kolesom in obročem lahko škodovalo ter jih napravilo neuporabnim.
Vsakdo, ki ima kolo in teh nasvetov ne bi upošteval, ne škoduie samo sebi, temveč celemu nemškemu narodu. Taki ljudje bi bili škodljivci lastnega narodnega premoženja.
OnJersteiriscIeer üa!enc!er 1944
Ravnokar je izšel v obliki knjige »Unterstedri-scher Kalender, 1944«, in sicer kot tretji letnik v izdaji organizacije Steirische Heimatbund. Čedna broširana knjiga, ki jo je tiskalo tiskarniško in založniško podjetje Marburger Verlags- und Druckerei Gesellschaft m. b H. v Marburg-u, vsebuje 192 strani ter je opremljena z lepimi slikami. Oblikoval jo je SA-Hauptsturmführer Sepp ICogei-nik. Tiskalo se je vsega 60.000 izvodov ter stane v drobni razprodaji komad po eno Reichsmarko.
Na platnični strani vidimg sliko v barvah, ki predstavlja znani grad Ankenstein pri Pettau-u, in sicer posnetek nekega slikarskega dela znanega spodnieštajerskega akademskega slikarja Pipo Petelna iz Marbu:g-a Uvodna stran prikazuje Füherer-ja v" družbi dveh visokih generalov pri študiranju zemljevidov Druga slika nam je deloma že znana iz tednika »Štajerski Gospodar« in dnevnika »Marburger Zeitung«, ko sta jo objavila pri svojih poročilih o prireditvah znanih Orts-gruppentag-ov tekom tekočega leta. Prikazuj« namreč našega Gauleiter-ja in šefa civilne uprava, kako izroča nekemu Ortsgruppenführer-ju zastavo.
Uvodno besedo koledarja je napisal osebno Bundesführer Franz Steindl Za koledarjem, ki izpolnjuje 33 strani, sledi članek izpod j>eresa Bun-desamtsleiter-ja inž. Siegfried Treml-a. Pod naslovom »Unsere Untersteiermark« sledi nato prispevek dr. Helmut Carstanjen-a. SA-Hauptsturm-führer Oskar Hackel je napisal članek »Sozialismus durch Menschenführung«. Otto Koschitz, ki služi kot prostovoljec v Waffen-^ in je našim bralcem že znan po svojih prispevkih v dnevnika »Marburger Zeitung« in v »Štajerskem Gospodarju«, je pa «voj prispevek posvetil popisu spodnjo-štajerskega vojaškega duha in frontnega junaštva.
Dvanajst ilustriranih strani je zavzela razprava o spodnještajersk-i mladini, ki jo je spisal Oberstammführer Robert Kratzert. Volkswohlfart ta njeno delovanje ¡e podal v posebnem članku nje« Leiter Sebastian Weiß. Znani zgodovinar profesor dr. Balduin Saria je koledar olepša) z zgodovinsko čelado, takozvanim Harigast-Helm-om, ki prikazuje prvi zgodovinski spomenik germanskega jezika na Spodnjem Štajerskem. Dr. Carstanjen jo objavil tudi nemška krajevna imena Spodnje Štajerske, ki so sedaj v veljavi. Temu sledijo razna znanstvena navodila za kmetovalce, živinorejce bi lovce, navodila o obdelovanju vrtov za sočivje, nasveti za gospodinje, cene železniških voznik listkov ter pristojbine pošte, poštno čekovnih uradov ter telefona. Nekoliko okusno postavljenih oglasov raznih tvrdk izpopolnjuje koledar, ki M je v teku svojega kratkega obstoja pridobil mnooe ljubiteljev in odjemalcev.
»Uli KMETOVALEC__
Redčenje mladih, pregos^ih gozdov
Uničujmo gozdni plevel!
Mlade gozdne nasade je treba čistiti in otrebiti plevela že zgodaj, vsekakor pa že v prvem desetletju razvoja. Med plevel, ki mestoma nadležno vpliva in kvari nasade, spadajo ponajveč: kopi-nje, srobot, leska, gozdna vrba, breza, brinje, razno trnje, dren, topola, ponekod krhljika, malovredni Izrastki iz bukovih štorov in dr. Te nezaželjene rastline z največjim uspehom trebimo v vročem poletju, ker se tačas štorovje tega plevela najlaže uduši, da opeša Cesto že zadostuje da grmom v poletnem času zalomimo veje; potem ne bodo več bujno rastli. To trebljenje se mora na močnih gozdnih tleh po dveh ali treh letih ponoviti, dokler gozdne kulture tciiko ne odrastejo da jih plevel ne more več ovirati.
Razumni posestniki, ki so z velikim trudom po-gozdili goljave in poseke v svojih gozdovih s smreko ali z drugimi sadikami, se trudijo, da zatro plevel. Kdor pa se ne briga za pogozdeno površino, je uničen njegov, smrekov nasad, čeprav se je bil prav dobro prijel. Grmovje in malovredne lesne vrste so ga prerastle in smrečice zasenčile ter udušile.
Redčenje je potrebno
Mnogo je posestnikov, ki — iz različnih vzrokov seveda — sploh ne redčijo ali pa ne pravočasno. V nepreredčenih ali v nepravočasno preredčenih gozdovih ostanejo drevesa tanka, slabo zakoreninjena in imajo slabo razvite krošnje. Takšni gozdovi povečini ne bodo dozoreli v take sestoje, da bi dali čimveč lesa; nepreredčene gozdove rad potlači in polomi sneg. — Ponekod pa redčijo mlade, odraščajoče nasade povsem nepravilno; izsekavajo lepo razvita debla, puščajo pa slaba, zatrta in pohabljena stebla — podkapnike.
Marsikje, posebno v goratih krajih mladi gozdovi propadajo, ker ljudje opuščajo redčenje. Odrastle in goste, nepreredčene smrekove zasade lomi sneg; to opažamo posebno v nižjih nadmorskih legah, kjer kako leto v zgodnji pomladi zapade moker, težak sneg, ki rad polomi vrhove. Skoda se dela posebno v takih krajih, kjer je drevje premraženo in prekrito s srobotom, na katerega se vleže težki sneg in smrekam odlomi vriiove.
V nepreredčenih, iz pregostih zasadov zrastlih gozdovih je videti polno sušcev, ki jih je v posameznih enodobnih smrekovih sestojih do 30"/« in več. Med sušči stoje zdrava smrekova drevesa, ki pa imajo pri 70 do 80 let starosti le prav tanka debla s silno gostimi letnicami. Od teh debel ni več pričakovati, da bi se kdaj odebelile.
Kako in kaj redčimo
Ko pogozdujemo poseke z gozdnimi sadikami, sadimo običajno precej gostQ; navadno zasajamo sadike ca 1.50 m vsaksebi, kar pomeni nad 4440 sadik na 1 hektar. Na slabih tleh sadimo navadno še bolj gosto. Zasajamo gosto zato, da ohranimo proizvajalno moč tal, da tla bolje izrabimo in ker računamo s tem, da se utegne zaradi suše ali drugih vzrokov gotov odstotek sadik v prvih letih po saditvi posušiti. — Kjer pa imamo naraven pomladek, je ta mestoma sila gost, drugod ga je pa premalo, tako da moramo prazna mesta izpolniti s sajenjem.
Ko razmeroma gosti nasad in naravni pomladek tekom let odraste, se prične kljub temu, da smo ga očistili plevela, med drevesci boj za svetlobo, za zemeljsko hrano in zrak. V začetku ima sicer vsaka sadika dovolj svetlobe, zraka in hrane, pozneje pa, ko postajajo sadike večje, zahtevajo več prostora za svoje vejevje in koreninje. Drevesca, ki se po svoji naravi ah zaradi boljših talnih razmer hitreje razvijajo, prerastejo slabše razvita, jih zatirajo in jim odtegujejo svetlobo, tako da vedno bolj zaostajajo v rasti in razvoju. Podjarmljena drevesa zaostajajo bolj pri drevesnih vrstah, ki potrebujejo mnogo svetlobe, pri onih pa, Jd morejo dalje časa vzdržati v senci, manj.
Ako lastnik gozda ne poseže v to naravno izpodrivanje, v ta boj za obstanek posameznih drevesc, bo narava sama storila svoje, kar pa bo imelo te-le slabe posledice:
V	tem boju preostalo drevje, ki je sčasoma podjarmilo in zatrlo slabše razvito drevje, bo manj prirastlo posebno v debelino. Zato je treba boj zaradi boljšega razvoja gozda skrajšati s tem, da se izsekajo drevesca, ki so zapisana poginu ter napraviti z redčenjem primeren prostor močneje razvitemu drevju Na močnih tleh, kjer je rast bujnejša. bo treba prej poseči vmes, kakor na slabih tleh; na ravnini prej nego na strminah.
Nadaljnja slaba posledica pregostega mladovja je propad nekega števila debel, ki se v pregostem sklopu in podjarmljena začno sušiti, kar pomeni znatno izgubo lesa, ki znaša lahko eno četrtino do ene tretjine gozda.
V	nepreredčenih gozdih se korenine dreves ne morejo razviti in razširiti i tudi obrše drevja .ne; takšno drevje ni dovolj odporno proti snegu. V mladosti neipreredčeni gozdovi, v katerih je polno suhega in polomljenega drevja, so tu in tam podvrženi raznim škodljivcem in jim pretijo požari.
Za čas pravega redčenja so merodajni:
Hitra rast talne razmere, gospodarski razlogi.
(Scherl-Bilderdienst-Autoflex — Dinges)
Alte Hennen sind auszumerzen!
Im Bilde sehen wir eine Bäuerin, die die alten, auszumerzenden Hennen bestimmt.
Čim hitrejše rasti je drevesna vrsta, tem prej bo potrebno redčenje Prej bo treba redčiti na močnih, dobrih gozdnih tleh, v ugodnih legah in v krajih z ^godnimi vremenskimi razmerami, ker se tam gozd hitreje razvija.
V	pregostih smrekovih nasadih navadno pričnemo z redčenjem, kadar se začno na sieblih spodnje veje sušiti in odpadajo ali se dajo lahko odlomiti. V smrekovem in jelovem naravnem po-mladku pa izredčimo pregoslo rast previdno že poprej, da razredčenim steblom napravimo pu-meren prostor.
Jakost redčenja
Predvsem odstranimo odmrla, podjarmljena in tista drevesa, ki jim preti podjarmljenje in propad. Paziti pa moramo, da ostane gozd primerno sklenjen. Pri dovolj gostem sklepu segajo obiše puščenih dreves medse, pri redkem sklepu pa se obrše s svojimi robovi vsaj še dotikajo. Upoštevati pa je seveda še tole:
Hitro rastoče drevesne vrste se smejo močneje izredčiti, ker se bodo hitreje strnile v primereE* sklep (bor, macesen); počasneje rastoče in take, ki imajo močne obrše, kakor tudi drevesne vrste s pritalnimi koreninami in pa take, ki zahtevajo vlažnejša tla, se šibkeje izredčijo.
Močnejše redčenje je dopustno v krajih z milejšim podnebjem, na močnih, svežih gozdnih tleh, v ugodnih zavetnih legah, na zmerno nagnjenih pobočjih, v severnih in zapadnih legah, bolj previdno pa naj se redči v krajih z ostrim podnebjem, v nezavarovanih legah, na strminah, po južnih in vzhodnih pobočjih, na slabih in takih tleh, ki se rada izsušijo.
V	splošnem izsekamo pri redčenju poleg zatrtih, suhih in podjarmljenih dreves tudi bolna ali poškodovana in krivo raščena; ako je v mešanem gozdu kaka drevesna vrsta premočno zastopana in nam ni zanjo, jo ob redčenju deloma izsekamo na korist dragocenejših lesnih vrst.
Še nekaj navodil
Imamo razne načine redčenj, za katere so se zavzemali posamezni strokovnjaki raznih držav. Vseh teh sistemov nam pa ne kaže naštevati in opisovati, ker bi jih posamezni posestnik ne mogel zlahka proučiti in izvajati. Zadostuje naj povedano in pa uvidevnost vsakega posestnika samega, ki se bo o uspehu redčenja lahko prepričal že nekaj let po storjenem delu.
Redčenje se pravilnoma ponovi, kadar se v mladem gozdu znova pojavijo podjarmljena drevesa, ki jim je vrh ostal pod obršo glavnega drevja. Sicer pa veljajo za ponovna redčenja podobne smernice, kakor smo jih našteli za prvo redčenje. Načelno ne čakaj, da se veliko pod-jarmljenega drevja nabere v gozdu. Redčenja se ponavljajo pri boru, pn macesnu običajno v 10 do 15 letih, pri manj hitro rastoči smieki in jelki v 20 do 25 letih, pri bukvi in hrastu v 25 do 30 letih, po potrebi pa že prej. — Pravilo glasi: Z redčenjem prični rano, izvedi ga zmerno in ga
PK-Kriegsber. Schnitzer (Sch).
»Nehmt ans bitte mit!«
Deutsche Soldaten helfen der Zivilbevölkerung in Süditalien, die von den Anglo-Amerikanern und deren »Befreiungsmethoden« nichts wissen will, ihre Habseligkeiten au/ Lkws zu verladen und die Flüchtlinge In sichere Gebiete zu schaffen.
HAI£ VESTI
*	Počastitev Kxeisfeuerwehrführerja mesta Marburg. V okviru božične proslave, ki jo je priredilo gasilstvo mesta Marburg/Drau, se je iz prireditve razvila lepa proslava dvajsetletnice delovanja v gasilstvu, Kreisfeuerwehrführerja Hans Voller-ja, na kateri je v izbranih besedah ocenil njegove zasluge Kreisführer in Oberbürgermeister Knaus. Spregovorili so tudi drugi, nakar se je Voller zahvalil za izkazano mu priznanje in počastitev-ter obljubil, da bo kakor doslej, tudi odslej vse svoje sile posvetil službi naroda, domovine in Führerja.
*	Obnova bombardiranih mest Führer je Reichs-ministru Speer-u poveril nalogo, ki jo ima izvršiti po zaključku vojne, da že sedaj izdela načrte in pripravi vse, kar je potrebno za obnovitev nemških mest, ki so jih porušili sovražni letalski napadi.
*	Pogreb junaka iz prve svetovne vojne. Na pokopališču v Bornstedt-u so nedavno pokopali Admirala von Reater-ja, junaka, ki je po končani prvi svetovni vojni v angleški vojni luki Scapa Flow potopil vso nemško vojno mornarico, ki so jo takratne nemške oblasti po zahtevu Anglije morale izročiti Angležem ter na ta način preprečil, da bi se Anglija okoristila ladij vojaško nepre-magane Nemčije Položili so ga v grob poleg svojega junaško za domovino padlega sina. Na grob ;s položil venec v imenu Führer-ja, Großadmiral Räder ter v ganljivih besedah ocenil zasluge velikega admirala, ki se je odlikoval tudi v drugih mornariških akcijah svetovne vojne v boju proti Angliji.
*	Odlikovan Spodnještajerc. Gospod Franz Bobnar iz Trennenberg-a pri Anderburg-u v Kreis-u Cilli nam poroča, da je njegov sin Anton Bobnar dobil za hrabro obnašanje pred sovražnikom na fronti odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. Imenovani junak je bil tudi ranjen
*	Sprejem učencev v viničarski tečaj. Gutsverwalter in Winzerschulleiter Gaugut-a Kapellen
večkrat ponovi (kjer je to v danih gospodarskih razmerah mogoče).
Drevesca za izsek naj bi se v listnatih gozdovih odbirala jeseni, preden odpade listje, da se laže presodi sklep obrš, hitro prepozna drevesna vrsta, opazijo sušci, zdrava in nezdrava drevesa in tako dalje.
Iz mlajših kultur se to, kar Je treba odstraniti, izreže z močnim, ostrim nožem (vejnikom), debelejša stebelca pa se odsekajo s sekiro Neporaben material ostane na mestu, da segnije. Debelejša igličasta stebla je treba obeliti, ako ostanejo v gozdu in jih ni mogoče uporabiti oziroma prodati za hmeljevke, tramiče, kole in drugo.
Najprimernejši čas za izsekavanje je doba, ko
Dr. F. J. Lukas:
Deutsch Ilir
Wieder etwas Rechtschreibung, d — dt — t
1.	Fritz bat (bitten!) mich, ein Bad (baden!) zu nehmen.
2.	In dieser Bekleidung muß ich Ihre Begleitung ablehnen.
S. Das Feuer brannte in hellen Flammen und der Brand konnte erst gegen Mitternacht gelöscht werden.
4.	Wo kann ich meinen Wagen tanken? Hier rechts ist eine Tankstelle. — Vielen Dank!
5.	Der Fuhrmann führte das Torf in das Dorf.
'6. Karl stolperte über den Draht und trat mir auf den Fuß.
7.	Die Ente fand unter dem Messer ein trauriges Ende.
8.	Mein Vetter ergriff die Feder und schrieb seinen Großvätern
9.	Gewandt schlüpfte er in sein Gewand.
10.	Dieses Hemd ist mir zu eng. es hemmt mich in meinen Bewegungen.
11.	Im Hitergrund sah man ein Hidernis.
12.	Seit drei Tagen seid Ihr nicht mehr bei mir gewesen
13.	Dieser stattliche Herr bezieht ein staatliches Gehalt von 400 RM, das ihm jeden Ersten von der Stadtkasse zur Auszahlung gebracht wird.
(Winzerschulej, Post Bad Radein, Unterstelermark, nas prosi za objavo sledečega razglasa: »Dne 15. februarja 1944 se začne na viničarski šoK v Ka-pellen-u pri Bad Radein-u ponovno desetmesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme viničarske in kmečke fante, ki so dovorših najmanj 15. leto svoje starosti in so telesno dovolj razviti. Obiskovalcem tečaja je dana priložnost, da se teoretično jn praktično izobrazijo v vseh strokah sodobnega vinarstva, sadjarstva, kletarstva in ostalih panog kmetijstva, Oskrba in šolanje je brezplačno. Prošnje, ki jim je priložiti izkaznico Deutsche Jugend, oziroma člansko izkaznico organizacije Steirischer Heimatbund, zadnje šolsko spričevalo in pri mladoletnih dovoljenje staršev ali varuha, je pismeno predložiti upravi viničarske šole v Kapellen pri Bad Radein-u Podrobnejša pojasnila daje Gutsverwalter in Winzerschulleiter Jos. Glaser
*	Spodnještajerski vojaki so vedno bili, so in ostanejo junaki. Spodnjaštajerska je res lahko ponosna na junaštvo svojih sinov Ponavljamo že neštetokrat zapisano splošno znano dejstvo, da so se spodnještajerski vojaki odlikovali v vseh bojih. kadar je bilo treba braniti domovino. Kakor v svetovna vojni, tako so tudi v današnji vojni Spodnještajerci deležni za izkazana junaštva velikega števila vidnih odlikovanj, o katerih naš list skoraj vsak teden poroča. Ravnokar smo dobili vest, da je Soldat Friedrich Senekowitsch iz Ortsgruppe Wachseuberg v Kreisu Marburg-Land. ki je že nosilec odlikovanja za hrabrost Eisemes Kreuz II. Klasse, nedavno dobil za pokazano izredno junaštvo na fronti še odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse Ortsgruppa Wachsenberg ima sedaj že pet odlikovanih vojakov
*	Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark Nr. 36, datiran z 18 decembrom 1943, objavlja osem odlokov, in sicer: I. Določbo o vzgojnih ukrepih za mladoletne po podjetjih 2. Določbo o božičnih in novoletnih zaključnih darilih 3. Določbo o izravnavi izpadajoči!» delovnih dni
prične listje odpadati, pa do pomladi. Kadar leži sneg, redčenje opustimo oziroma prekinemo. Najbolje je, ako moremo vse opraviti zgodaj na spomlad, da se izredčeni gozd do prihodnje zime okrepi in pripravi za zimo
S pravilnim, pravočasnim in po možnosti večkratnim redčenjem vzgojimo lepo razvita, dolga, močna in zdrava debla, ki bodo po prostoru v gozdu primerno in pravilno razdeljena Dočim je bilo v mladem nasadu 4 do 5 tisoč m več drevesc na hektaru, nam ostane v dobi, ko drevje dozoreva, samo še več sto debel) njih telesnina pa bo večja in več vredna nego tedaj, če bi bila ostala le tista drevesa, ki so v boju za obstanek sama zmagala.
Ausschneiden! Izrezatil
Merke:
Alles was vom Hauptwort »Tod« abgeleitet wird, wird mit »d« geschrieben. Wörter, die vom Eigenschaftswort »tot« oder vom Zeitwort »töten« abgeleitet werden, werden mit »t« geschrieben.
1.	Es traf ihn der Schlag, er war auf der Stelle tot.
2.	Kaum der Todesgefahr entronnen, trat er totenblaß ins Zimmer.
3.	Der ^Todeskampf des Kranken dauerte über
eine Stunde
4.	Die kranken Schweine müssen getötet werden.
5.	Der Totengräber war totmüde von der vielen Arbeit
Vier Scherzaufgaben.
1.Wie	kann man mit einem einzigen geraden Strich ein Dreieck darstellen?
2.	Was ist richtig: »Man trägt die Gämsfeder auf dem Hute« oder »man trägt die Gemsfeder am Hute«?
3.	Was ist richtig; »Die Elbe fließt in den, der oder die Ostsee«?
4.	Sagt man: Sechs und fünf sind oder sechs und fünf ist dreizehn?
Antwort auf die Scherzfragen.
1. Man zeichnet auf ein Blatt PaDier in ein® H^ke einen schrägen Strich.
okrog božičnih m novoletnih praznikov. 4. Določbo o božičnem prispevku za tiste, ki so dienstverpflichtet m za posade stavbene obrti, ki delajo na zunanjih stavbah in delih. 5. Določbo o javnem gospodarjenju z belo in rumeno repo. 6. Določbo o obveznosti oddajanja ovčje in angorske volne. 7. Odlok, zadevajoč božične počitnice. — 8. Odlok, zadevajoč pobijanje umazanih infekcij s sodelovanjem šol
*	Železnica za svoje uslužb nee. Reichsbahndirektion Villach je za božične praznike razdelila božična darila za svojce tistih železničarjev, ki so postali žrtve sovražnih bombnih napadov, vdovam in sirotam po vojni in v železniški službi ponesrečenih, svojcem tistih, ki stojijo kot železničarji v izrednih službah ter vsem tistim železničarjem, ki imajo veliko število otrok Darila so razdelili po vseh večjih železniških službenih mestih. Obdarovani železničarji so dobili pakete s praktičnimi predmeti
*	Jahalne in vozarske šole v odredih SA Vojna na vzhodu je pokazala, da je važno, če vojaštvo obvlada konje in zna z istimi dobro voziti. Zato se sedaj SA trudi, da dobiva armada in odredi Waifen-ff vedno dovolj v jahanju in voženj« s konji izvežbanega naraščaja. V svojih jahalnih enotah izobrazijo všako leto mnogo tisoč mladih moz večinoma člane Hitlerjugend za službo na konju in pri konjih. Cilj je, da dobijo izkaze o sposobnosti za jahanje in vozenje. Vsak imejitelj izkaza je podkovan v jahanju, vozenju in postopanju s konji. Vsi, ki imajo taka potrdila, imajo pravicc za vstop in dodelitev v vojaške oddelke na konjih m s konjskimi vozili.
*	Letala proti tolpam. Malo pred božičnimi prazniki so nemška bojna letala na zapadnem delu Balkana napadla neke komunistične tolpe ter jih v njihovih skrivališčih, ki se nahajajo v neprehodnih gorah in gozdovih uspešno predelala z bombami, strojnicami in ostalim letalskim orožjem. Opazilo se je zadetke v stanovanja in taborišča, ki so prizadela veliko škodo.
*	Nemško letalstvo v boju zoper bandite v Bosni. Odredi armade in Waffen- ff so dne 23. m 24. decembra v jugovzhodnem delu Bosne uničevali posamezne skupine tolp, pri čemu so jih nemška letala uspešno podpirala. Letalske bombe in orožje letal je pri tem prizadelo banditom ogromno škodo, posebno njihovim motoriziranim in vprež-nim vozom. Letala tipa Stuka so v področju otočja bombardirala neko po banditfh utrjeno pristanišče ter uničila nahajališča materijala, naprave za natovarjanje blaga in več tovornih čolnov
*	Uničenje komunističnih tolp pod angleškim poveljstvom. Nemške čete so pri svojem prodiranju v nekem srednje-bosanskem planinskem gorovju trčile na večjo tolpo komunistov, ki jim je poveljeval angleški kapiten Jesseries. Pri tem
2.	Die Gemsen haben bekanntlich keine Federn.
3.	Die Elbe fließt in die Nordsee.
4.	Sechs und fünf ist elf (aber nicht dreizehn0-
Nennen Sie mit einem einsilbigen Wort:
Getrocknetes Gras, gemahlenes Getreide, gekeimte Gerste, alter Mann, gedroschene Garben, verwesender Tierkörper gebundene Blumen, breiter Fluß, kleiner Fiuß, dicker Strick.
Lösung:
Heu, Mehl, Malz, Greis, Stroh, Aas, Straufl, Strom, Bach, SeiL
Eine kleine Aufgabe.
Setzen Sie die Befehlsform mit »Sie« und mit »Du« und ersetzen Sie außerdem du Hauptwort durch das persönliche Fürwort (Z. B.: Mir die Suppe bringen. — Bringen Sie mir! Bring sie miri)
1.Die	Strümpfe ausbessern.
2.	Den Hut abnehmen
3.	Die Wäsche waschen.
4.	Blumen kaufen.
5.	Einem Herrn einen Gefallen tun. 6 Einer Frau die Meinung sagen
7.	Einem Kind Süßigkeiten kaufen.
8.	Sich die Hände waschen
9 Mir einen Vorschlac machen. 10. Sich mit einer Angelegenheit beschäftigen. 11 Sich den Appetit nicht verderben. 12. Die Pässe vorzeigen 13 Das Paket übergeben. 14. Einem Herr« eine Nagelfeile geben. 15 Die Bücher mitnehmen
Wörter.
abteilen (von etwas) — izpeljati, izvajati (iz časa, od česa)
Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično In praktično.) 52. Stande.
T i t
o in
Pe<
e r c e
se
pisišia
za
20 milijonov zlatih funtov se nahaja v Zedinjenih državah — zaradi zlate rezerve nekdanje jugoslovanske larodne banke
zlato
Prepir
Kakor poroča diplomatski sotrudnik angleškega lista »Observer«, je nastal med banditskim maršalom Titom in med razkraijem Petrom v Kairi spor radi približno 20 milijonov fnntov šterlingov v zlatu. Gre za zlato rezervo nekdanje jugoslovanske Narodne banke, ki torej ni last niti Tita niti Petra Karadjordjeviča, temveč last države oziroma naroda. To zlato so namreč L 1941 »poslali« v Ameriko.
Iz »Observerja« je nadalje razvidno, da je Pe-terčkova vlada v Kairi, ki je ena izmed prestolnic z najvišjimi cenami za vsakdanje življenje, živela potom črpanja iz virov teh zlatih rezerv ter s tiskanjem »jugoslovanskih bankovcev«, izdanih v »imenu Jugoslavije«. Ker se je pa angleška vlada v Teheranu popolnoma vdinjala boljševizacijski politiki Moskve v Evropi, se je Peterček zbal, da bi Angleži lahko preprečili nadaljnje poseganje v zlate rezerve in tudi v tiskanje emigracijskega denarja. Da Peterčkov strah ni bil povsem brez vzroka, je razvidno iz komentarja, ki ga je bil priobčil omenjeni angleški list. V tem komentarju — (tu je mišljen Peterček in njegova vlada) — so s svojimi ostrimi izpadi proti Titu enkrat za vselej zaprli vrata za kompromisno rešitev. S tem so zapečatili svojo lastno politično usodo. Peter je s tem izgubil šanse za ponovno pridobitev prestola. Trenutek za niegovo spreobrnitev je dejan-
sko preminul.« Tako izdaja Anglija, ki je vajena izdajstva, svoje nekdanje »prijatelje^, za katere se baje vojskuje. Medtem je »demisijoniral« tudi »vojni minister« Peterčkove vlade, znani general Peter Zivkovič. Tudi ta »demisija«, ki so jo Angleži izsilili, je posledica dejstva, da so se Angleži odločili za Tita proti Petru.
Nedavno je obiskala deputacija »maršala« Tita zavezniške vojaške činitelje v Kairi, kjer so se vršila tozadevna pogajanja. Komaj je ta deputacija zapustila Kairo, je jugoslovanska emigrantska vlada objavila izjavo, iz katere izhaja, da o kakih .pogajanjih med zavezniki in Titovimi tolpaši nikakor ni bila obveščena ter da zato odklanja vsako odgovornost za ta pogajanja.
Londonski tisk pa še naprej izraža svoje simpatije za Tita in se huduje nad četniškim generalom Mihajlovičem, ki da je kriv sedanjih težkih porazov komunističnih banditov. »Times« zahteva samo še podporo za Tita in obnavlja svoje hude očitke proti Mihajloviču. List trdi, da ni več prilike za zidinj en je »narodnega« odpora v Srbiji. »Daily Telegraph« pa še izraža upanje, da se bodo četniki izpametovali. Te ljudi je Anglija radi svojega vojskovanja že enkrat pahnila v nesrečo, zato bi Srbe še v naprej hotela izkoriščati kot krmo za topove.
so bili banditi uničeni. Izgubili so nad 300 mož. Med 38 ujetniki se je nahajal tudi angleški kapi-ten in dva podčastnika, ki so tvorili ostanek nekega angleškega poveljstva za zvezo pri komunističnih tolpah. Razen teh treh mož je bil uničen ves angleški zvezni štab.
*	Ukrepi letalske zaščite v Bolgariji. Vlada Je podpisala dekret, ki daje notranjemu ministru dr. Kristovu za slučaj bombnih napadov Izredna
polnomočja. Gre med drugim za vprašanje evakuacije ali izpraznitve bolgarskih mest ter za podporo bombnih oškodovancev. Medtem to bili le imenovani prvi komisarji podporne akcije.
*	Bomba je raztrgala poljskega Žida. Na policijskem komi šari jatu francoskega mesta Toulouse se je odigrala te dni strahovita tragedija. Organi železniške policije so aretirali nekega poljskega Žida ter ga dovedli radi zasHševanja v sobo komisarja. Nikdo ni vedel, da je imel Žid v hlačnem žepu bombo, ki Je eksplodirala v trenutku, ko je prestopil prag zasliševalne sobe. 2idi je seveda raztrgalo na kosce. Obenem pa «o Mil trije policisti težko ranjeni, doftim sta dva druga policista
zadobila lažje poškodbe. Dva policista sta pozneje umrla na posledicah težkih poškodb.
*	Veliko ameriško podmornico pogrešajo. Kakor poroča ameriško mornariško ministrstvo, se velika podmornica »Grayhng« ni več povrnila s svoje operacijske vožnje in jo je smatrati kot izgubljeno. Podmornico, ki je izpodrivala 1475 ton, so vpostavili v službo 3. januarja 1941. Bila je ena izmed največjih in najmodernejših ameriških podmornic.
•	Fordovi milijoni. Iz neke zaprisežne izjave, ki Jo je podal po vložitvi testamenta po znanem ameriškem avtomobilskem kralju Henry Fordu njegov «ind Edsel Ford, je razvidno, da je Henry Ford zapustil 66 milijonov dolarjev. Zapuščinski davek bo znašal 12 milijonov dolarjev.
□ Japonski državni zbor. V navzočnosti celokupne japonske vlade Je bik» v soboto otvorjeno 84. zasedanje japonskega državnega zbora. Cesar Hirohito je naslovil na državni zbor poslanico, v kateri izraža svoje zaupanje v zmago japonskega orožja.
GOSPODARSKI PR031Z_
X Nov nemški Izum. Oddelek za stroje pri Reichsministru za oboroževanje in vojno produkcijo, ki je izumil že razne praktične stroje za pisarniške potrebe, je izumil pisalni stroj, ki riše. S tem pisalnim strojem za risanje se lahko riše statistične tabele, ki jih ves svet doslej dela še z roko in ravnilom. Tabelo, ki potrebuje 1 do 1 % ure ročnega risanja dobrega risarja, nariše navadna pisarniška moč s tem novim strojem v 7 do 10 minutah. Ta novi stroj, ki je dobil ime »Wertdarsteller«, bo za pisarniška dela velika pridobitev. S strojem se lahko piše velike in male črke kakor na vsakem pisalnem stroju, istočasno se pa lahko nariše k besedilu potrebne diagrame, kakor so pri tabelah o statistiki potrebni. Za risanje je stroj opremljen s 30 posebnimi znaki. Prehod od pisanja na risanje se izvrši s pomočjo posebne ročke, ki se nahaja na stroju. S posebno napravo se pa tudi lahko ¿troj priredi na 5 različnih velikosti risb. Na stroju se lahko uporablja za pisanje in risanje dvobarvni trak, kar daje možnost za izdelavo učinkovitih risb. Za risanje in pisanje na tem novem stroju niso potrebne ni-kakšne druge sposobnosti, kakor znanje pisanja na stroju. Za enkrat bodo taki pisalno-risalni stroji izdelovani samo za vojne potrebe, ko bo pa enkrat konec omejitev, ki jih zahtevajo vojne razmere, bo ta stroj poenostavil in olajšal ter predvsem pocenil vsa dela, ki jih imajo pisarne v javnem in pnvatno-gospodarskem poslovanju.
X Med — eksportno blago jugovzhodnega dela Evrop i. V deželah na jugovzhodu Evrope je čebelarstvo že od nekdaj bilo doma. Ko še ni bilo toliko tovarn sladkorja, je bil med sladilo ter kot tak važen trgovski predmet. V sedanji vojni, ko je na vseh koncih in krajih treba iskati nove vire za preskrbo prehranjevalnih sredstev, je pa zopet oživelo čebelarstvo, ker gre med dobro v denar. Jugovzhodne države, ki so dežele čebelarstva že dalje časa kakor Je stara industrija sladkorja, so radi tega začele intenzivirati pridelovanje medu. Po najnovejših podatkih imajo sedaj na Slovaškem okrog 160.000 panjev, ki so leta 1942 vrgle 200.000 kg medu. Madžari držijo 570.000 panjev in so pridelali kakih 400.000 kg medu Romunija goji 450.000 družin, ki jih bo treba šele modernizirati. Tudi v Bolgariji je čebelarstvo še na precej primitivni višini in v razvoju. 600.000 panjev je dalo 2 milijona kg. Tudi na Hrvatskem so že podvzeti koraki, da se posebno na p dročju Dalmacije in Hercegovine dvigne čebelarstvo, kjer upajo pridelati do 300.000 kg medu. V Srbiji imajo 105.000 čebelarskih družin in Je čebelarstvo, ki se nahaja v Banatu, najbolj napredno. Tudi srbska vlada je podvzela korake, da se kakor v ostalih državah, dvigne čebelarstvo ter z njim vred produkcija medu na najvišjo možno višino.
Bekleidung (w) — obleka
darstellen (etwas) — predstavljati (kaj)
dreschen — mlatiti
ich entrann, icb bin entronnen (einer Gefahr) —
uteči, pobegniti Flamme (w) — plamen, žar Fuhrmann (m) — voznik Garbe (w) — snop gekeimt — skaljen

NFIIF« «»«"»er mr den wuchs nnd «ir «ItHasfune der Schwein e
REDIN,
mu garantiertem rrleii ZCNTDALOROOeniC cnil 11(01
M	»lirlur«' Dran. Herren	j;
mnm
ZAHNPULVER
ist ein feines, schäumendes Zahnpflegemiltel von er frischend aromatischem Geschmack. Es ist neu geschahen worden für Jen Fall, daß Sie zur Zeit Nivea-Zahnposta nid»l im-wer bekommen können
Oglas
asuj
fcoetttumj«kMchtn,^
Unnötig Licht verbrau, chen heißf kriegswichtiger Arbelt Strom entziehen. Deshalb llchf sofort aus-schalten, wenn es nicht benötigt wird, und entbehrliche OSRAM -Lampen ausreichend locker schrauben.
, OSRAM ,
Zu kaufen gesucht
Abfället Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. Texti'Bbfäl-le, Alteisen. Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, MaTburg/Drau, Drau-gasse 5.	4
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Pinna FRANZ BELA. Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Altmaterial! — Rohstoffel Eisen, Lumpen, Haare, werden zu den Tagespreisen übernommen, größere Mengen werden abgeholt. Übernahme von alten Autos und Kraftfahrrädern. Große Auswahl von Nutzeisen. Maz Weiß, Alteisenhändler, Autover-
wertung, Marburg/Drau, Straße 14 — Tel 21-30.
Nagy-125-14
Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate. Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3.
14
Danksagung
Für die liebevolle Anteilnahme beim Begräbnis und das Mitgefühl an dem 60 schweren Verlust, den wir durch den unerwarteten Tod unserer unvergeßlichen, herzensguten Mama, Frau KATI SCHMAUTZ erlitten haben, sowie für die schönen Kranz- und Blumenspenden, sagen wir auf diesem Wege allen unseren inniqsten Dank. — Wie sehr unsere arme Mama bei allen beliebt war, bewies die zahlreiche Beteiligung an Ihrem Leichenbegängnis.
Allen, allen unser herzlichster Dank!
Reichenburg, im Dezember 1943.	s 173
Die tieftrauernde Familie Michael Schmautz.
Seite 14. =
'TIERARZT
HUGO HINTERLECHNER
ordiniert
MARBURODrau, Kärntnerstraße Nr. 10-IL Moribunde Fälle werden nicht übernommen.
166
Kundmachung
Am 15. Februar M344 beginnt an der Winzerschule in Kapellen, Post: Bad Radein, der lOmonatliche Winzerkurs, an welchem Winzer- und Besitzerssöhne Gelegenheit geboten wird, sich in allen Fächern des modernen Wein- und Obstbaues, der Kellerwirtschaft sowie der Landwirtschaft und den hiezu einschlägigen Zweigen praktisch und theoretisch gründlich auszubilden.
Die Verpflegung und Schulung sind kostenlos!
Aufgenommen werden Bewerber, die mindestens 15 Jahre alt und körperlich gut entwickelt 6ind.
Die Gesuche, welchen der Nachweis der DJ bzw. die Mitgliedskarte des Steirischen Heimatbundes, das letzte Schulzeugnis, das Gesundheitszeugnis und bei Minderjährigen die Genehmigung der Eltern bzw. des Vormundes beizulegen sind, 6ind bis 1. Februar 1944 schriftlich oder persönlich bei der Gutsverwaltung der Winzerschule in Kapellen vorzulegen.
Nähere Auskünfte erteilt	157
Der Gutsverwalter und Winzerschulleiter:
Jos. Glaser, e. h.
Sehnst erlehr-junge wird bei voller Verpflegung sofort aufgenommen. — Michael Lipej -am. 172-6
Junger selbst Schneider (23 J. alt) wünscht m. einem sympath. Fräulein gleich. Altere Bekanntschaft zu schließen, kann auch jünger sein (unter 20 J.), ev. Schneiderin. — Lichtbild u. Zuschriften unter »Glück 1944« a. d. Verw d Bl.
174-12
ANZEIGEN im »Štaierski Gospodar« sind erfolgreich!
Dr. JOSEF CERIN
PRIVAT- UND KASSENARZT IN CTTJJ, ORDINIERT WIEDER AB DIENSTAO, DEN
28. Dezember 1943.
162
Hart traf une die erschütternde Nachricht, daß unser herzensguter, über alles geliebter einziger Sohn, Bruder und Onkel
JOSEF KAUTSCHITSCH
*	Panzergrenadier,
am 1. August 1943, kaum 18 Jahre alt, im Südteil der Ostfront bei einem erfolgreichen Angriff den Heldentod fand.
Lieber Sohn, ruhe sanft in fremder Erde. Unser großes Leid legen wir in Gottes Hände.	170
Die Seelenmesse wurde am 22. Dezember 1943 um 7 Uihr gelesen.
Marburg-Thesen, den 22. Dezember 1943.
In tiefster Trauer denken an Dein Heldengrab:
Josef und Maria Kautschitsch, Eltern; Marianne, Schwester, und alle übrigen Verwandten.
Januar
S 1 Neujahr
S	2 Dieter >
M	3 Genoveva
D	4 Rüdeger
M	5 Eduard
D	6 Hl. 3 König«
F	7 Reinhold
S	S Erhard
S » Elfried« M 10 Airich ® D 11 Hilde M 12 Emst D 13 Gottfried F t4 Otto S t5 Alfred _
S 16 Roland M 17 Amalia D 18 Wilfried. ( M t9 Ingrid D 20 Dietrich F 21 Wiltrud S 22 Dietlinde
S 23 Raimund M 24 Herbert D 25 Bernhard M 26 Notburga D 27 Adalbert F 28 Manfred S 29 Gerda
S 30 Adelgunde M 31 Konrad
April
S t Hugo
S	2 Franz
M	3 Richard
D	4 Engelhard
M	5 Alfred
D	6 Balderich
F	7 Lothar
S	8 Berta ®
S 9 Ostersonntag M 10 Ostermontag
D 11 Rainer M 12 Ingeburg D 13 HermengfM F t4 Hedwig S 15 Gottwia
S 16 Gebwin ( M 17 Rudolf D 18 Eduard M 19 Emma D 20 Gudrun F 21 Manfred S 22 Wolfgang 9
S 23 Wilhelm M 24 Herma D 25 Erwin M 26 Volrad D 27 Diet bald F 28 Gerfried S 29 Irmentrand
Februar
D	1 Siegbert 1
M	2 Mar. Licht«.
D	3 Irmbert
F	4 Oskar
S	5 Edgar_
S 6 Hildegund«
M 7 Richard D 8 Irmenfried M 9 Egbert ® D 10 Arnold F 11 Adolf S 12 Humbert
S 13 Irmhild* M 14 Diethelm D 15 Siegfried M 16 Dankmar D 17 Volker C F 18 Hildebert S 19 Friedrich
S 2« Ulrich M 21 Gnntbert D 22 Marold M 23 Reinhard D 24 Amhard F 25 Walpurga S 26 Ottokar
S 27 Waldem. M 28 Heribert D 29
Mai
1	Nationality.
2	Gerhilde
3	Ansfried
4	Adelheid
5	Gotthard
6	Otmar
S 7 Gisela M 8 Ida ® D 9 Roderich M 10 Gertram D 11 Gangolf F 12 Irmhilde S 13 Armgard _
S 14 Ehrenbert M 15 Robert f D 16 Dietrich M 17 Bruno D 18 Erika F 19 Reinbrecbt S 20 Roland
S 21 Muttertag
M 22 Heinrich D 23 Arno M 24 Hildebert D 25 Gilbert F 26 Lambert S 27 Reinold
S 28 Pfingsfstg, M 29 Pfingstmontag
D 30 Ferdin. J M 31 Mathilde
März
M	1 Rüdiger }
D	2 Eberhard
F	3 Kunigunde
S	4 Burkhard
S 5 Ingomar M 6 Fridolin D 7 Hartwin
M 8 Gundolf D 9 Reinhard F 10 Meinrad S Jl Wolfram
®
S 12 Heldengdtg. M 13 Rosalinde D 14 Mathilde M 15 Adelbert D 16 Heribert F 17 Gertrud € S 18 Eduard
S 19 Hartwig M 20 Wolfram D 21 Dankward M 22 Herlinde D 23 Otto F 24 Friderike G S 25 Humbert
S 26 Ludwig M 27 Rupert D 28 Guntram M 29 Berthoid D 30 Roswitha F 31 Wido 9
Juni
D 1 Konrad F 2 Ulrich S 3 Klothilde
4	Hildebrand
5	Winfried
6	Norbert (
7	Robert
8	Bertram
9	Irmgard
10 Margarethe
S 11 Hiiderich M 12 Hartmann D 13 Roderich M 14 Gerold D 15 Lothar F 16 Volker S 17 Adolf
S 18 Herta M 19 Meinrad D 20 Adalbert M 21 Aloik D 22 Ort rud F 23 Edeltraud S 24 Hans
S 25 Berta M 26 Rudolf "1 27 Harp Id M 28 Diethilde ) D 29 Peter u. Paul F 30 Ehrentraud
STAHBSHI GOSPODAß
DIE WOCHENZEITUNG DES STEIRISCHEN UNTERLANDES
Verlag und Schriftleitung Marburg (Drau), Badgasse 6
Ruf 25-67
Postscheckkonto Wien 55030
Juli
S	1 Reinfried__
S	2 Herwig
M	3 Raimund
D	4 Ulrich
M	5 Hugo
D	6 Gottlieb ®
F	7 Willibald
S	8 Harald
S 9 Gottfried M 10 Amalia D 11 Siegbert M 12 Heinrich f D 13 Sigrid F 14 Gisbert S 15 Egon_
S 16 Walter M 17 Ansalde D 18 Friedrich M 19 Bornhold D 20 Wollmar • F 21 Helga
S 22 Einhard_
S 23 Arnulf M 24 Kunigunde D 25 Heinold M 26 Anna D 27 Berthold F 28 Notger > S 29 Olaf___
S 30 Wiltrud M 31 Erna
Oktober
S	1 Erntedanktag
, M	2 Berengar ®
D	3 Gerhard
M	4 Herta
D	5 Gerwig
F	6 Bruno
S	7 Gerald_
S 8 Brigitte M 9 Günter { D 10 Friedrich M 11 Roderich D 12 Maximilian F 13 Reinwald S 14 Burkhard___
S 15 frmberta M 16 Herburg D 17 Hedwig ® M 18 Berthilde D 19 Ferdinand F 20 Wendelin S 21 Ursula _
August
D	1 Rigobert
M	2 Gustav
D	3 Heriger
F	4 Sigrid ®
S	5 Oswald
S 6 Hermana
M 7 Ulrike D 8 Hedwig M 9 Roland D 10 Hugo F 11 Helmut € S 12 AHelgard_
S 13 Friderike M 14 Wcrntried D 15 Hartwin M 16 Reimlinde D 17 Gilda F 18 Reinhold O S 19 Ludwig_
S 20 Bernhard M 21 I-miard D 22 Siegfried M 23 Witmar D M Dietrich F 25 Ludwig S 26 Ingrid_
S 27 Gebhard »
28 Adelinde D 29 Wilrom M 30 Siglinde D 31 Gertrud
September
? 1 Hedwig > 2 Degenh. ®
S	3 Hermann
M	4 Rosamunde
D	5 Gerald
M	6 Hubert
D	7 Helga
F	8 Gisela
S	9 Ortlieb g
S 10 Diethard M 11 Willibert D 12 Ottilie M 13 D etbert D 14 Notburga F 15 Roland S 16 Ludmilla _
S 17 Hildegard © M 18 Richard D 19 Lambert M 20 Friederike D 21 Gerolf F 22 Gunthilde S 23 Thekla
S 24 G is el her M 25 Irmcnfi. D 26 Meinhard M 27 Hiltrud D 28 Dietmar F 29 Lothar S 30 Gerhard
November
M	1 AHerheilig.
D	2 Ort rud
F	3 Berthoid
S	4 Karl
5	Emmerich
6	Leonhard
7	Engelbert i
8	Gottfried
9	G.f.d.G.d.B.
10	frmgard
11	Martin
S 22 Walburga M 23 Herfried D 24 Harold > M 25 Luitgard D 26 Ermenrich F 27 Hiltrud S 28 Ermelind«
S 29 Elfriede M 30 Alfons D 31 Wolfgang ®
S 12 Kunibert M 13 Edelgard D 14 Gerwald M 15 Leopold D 16 Otmar F 17 Gertraud S 18 Otto
S 19 Else M 20 Edmund D 21 Amalia M 22 Rüdeger D 23 Adelgun > F 24 Emma S 25 Bernad_
S 26 Konrad M 27 Uta D 28 Gunter M 29 Walter D 30 Hilde ®
Dezember
1	Edwin
2	Brunhilde
S	3 Fra ik
M	4 Barbara
D	5 Reinhard
M	6 Gertraud
D	7 Gerbald <f
F	8 Gunthild
S	9 Helmut
S 10 Meinrad M 11 Waldemar D 12 Kuno M 13 Edburg D 14 Fo'kwin F 15 Reinald S 16 Adelheid
S 31 Balduin
Verlautbarung
•ber «De Umsiedlung kroatischer Staatsangehöriger und kroatischer Volkszugehöriger aus der Untersteiermark und aus den besetzten Gebieten Kärntens und Krains.
Die Reichsregierung und die Regierung des Unabhängigen Staates Kroatien haben am 11. August ly43 vereinbar!., daß die in der Untersteiermark und in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains ansässigen kroatischen Staatsangehörigen und kroatischen Volkszugehörigen beliebiger Staatsangehörigkeit in den Unabhängigen Staat Kroatien umsiedeln können. Die von der deutsch-kroatischen paritätischen Kommission bisher als kroatische Volkszugehönge anerkannten Personen gelten ohne weiteres als Umsiedler im Sinne dieser Vereinbarung. Die übrigen Personen haben ihren Entschluß zur Umsiedlung binnen drei Monaten nach dem Tag dieser Verlautbarung bei der deutsch-kroatischen Umsiediungskommis6ion, Marburg an der Drau, Tegetthoffstraße 11/1, schriitlich zu erklä" ren und die zum Nachweis der kroatischen Staatsangehörigkeit oder Volkszugehörigkeit dienlichen Urkunden vorzulegen. Die Umsiedlungsberechtigten können ihre Erklärungen auch über die kroatischen diplomatischen oder konsularischen Vertretungen oder über die kroatischen Verwaltungsbehörden abgeben, welche die Erklärungen unverzüglich an die deutschkroatische Umsiedlungskommission, Marburg an der Drau, weiter leiten werden. Umsiedlungsberechtigte, die unverschuldet nicht in der Lage waren, die Erklärung rechtzeitig abzugeben, haben binnen drei Monaten nach Behebung des Hindernisses noch Gelegenheit zur Abgabe ihrer Erklärungen. Umsiedlungserklärungen können ohne Rücksicht auf die gegenwärtige Mitgliedschaft im Steirischen Heimatbund oder Kärntner Volksbund abgegeben werden. Zur Abgabe der Um-siedlungserklärung sind weiters berechtigt: Kroatische Volkszugehörige, welche in der Zeit vor dem 11. August 1943 ihren ständigen Wohnsitz in der Untersteiermark oder in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains hatten und am 11. August 1943 im Gebiet des Unabhängigen Staates Kroatien wohnten.
Personen, welche in der Zeit vor dem 11. August 1943 in der Untersteiermark oder in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains ansassig waren und in andere Gebiete des Deutschen Reiches übersiedelt sind.
Physische oder juristische Personen, welche' im Unabhängigen Staat Kroatien ihren Sitz haben und oiuie in der Un-tersteieimark oder in den besetzten Gebieten Kärntens und Krams ansassig gewesen zu sein, ihr in diesen Gebieten befindliches unbewegliches Vermögen gegen einen gleichwertigen hrsatz in Kloauen autzugeben wünschen.
Die Üinsiedluiigserkiäi ung aes Familienoberhauptes gilt für seine gan^e Herdgemeinschatt. Im Bestand der Heragemeinschaft können folgende Personen mit umsiedeln, auch wenn sie in ihrer Person die Voraussetzungen der Umsiedlung nicht erfüllen:
Der Ehemann, die Ehetrau, leibliche Kinder, Pflege- und Ziehkmdei,_Enkel, Eltern und Voreltern. Personen über 18 Jahre sind berechtigt, innerhalb zweier Monate gegen die Erklärung des Familienoberhauptes bei der Umsiediungskom-missioii Einspruch zu erheben.
Die Umsiedlung muß in den Landkreisen Rann an der Sawe und Tniail bis zum 31. Januar 1944, im Landkreis Pet-tau und Bezirk Luttenberg bis 5. Mai 1944, im Landkreis Cilli bis zum 31. August 1944, und in den übrigen Gebieten bis 31. Dezember 1944 abgeschlossen sein.
Die Umsiedler können ihr bewegliches Vermögen im Rahmen der Bestimmungen des Umsiedlervertrages zollfrei mitnehmen. Wenn sie bewegliches oder unbewegliches Vermögen zurücklassen, wird dieses mit dem Unabhängigen Staat Kroatien verrechnet, von welchem die Umsiedler einen Naturalersatz im gleichen Wert aus den von den deutschen Umsiedlern in Kroatien zurückgelassenen Vermögenswerten erhalten werden.
Arbeitern, Angestellten, Gewerbetreibenden und Unternehmern wird eine gleichartige Beschäftigung in Kroatien zugesichert.
Antragsvordrucke und weitere Auskünfte können jederzeit bei der deutsch-kroatischen Umsiedl ungskommission in Marburg an der Drau eingeholt werden. Die deutsche Geschäftsstelle befindet sich in der Tegetthoffstraße 12, ebenerdig, rechts; die kroatische Geschäftsstelle: Tegetthoffstraße 11/1. Stock, links.
Die Vereinbarung zwischen der deutschen Regierung und der Regierung des Unabhängigen Staates Kroatien, vom 11. August 1943, über die Umsiedlung kroatischer Staatsangehöriger und kroatischer Volkszugehöriger aus der Untersteiermark und aus den besetzten Gebieten Kärntens und Krains in den Unabhängigen Staat Kroatien, gilt hiemit im Sinne des Artikels 14 dieser Vereinbarung als mit dem 31. Oktober 1943 verlautbart.	156
DEUTSCH-KROATISCHE UMSIEDLUNGSKOMMISSION in Marburg an der Drau.
Proglas
e preseljenju jjrvatskih državnih pripadnika i sunarodnjaka lz Južne Štajerske i zaposjednutlk područja Koruške 1 Kranjske.
Vlada Nezavisne država Hrvatske i vlada Njemačkog Reicha utanačile su dana 1L kolovoza 1943, da se u Južnoj Štajerskoj i zaposjednutim područjima Koruške i Kranjske nastanjeni hrvatski državni 1 hrvatski narodni pripadnici, bilo kojeg državljanstva, moga preseliti u Nezavisnu Državu Hrvatsku.
Osobe, koje su po hrvatsko-njemačkoj paritetnoj komisiji več do sada priznata kao Hrvati, smatraj u se isto tako preseljenicima kao i o soba u smislu gornjeg utanačenja. Ostale osobe, koje 6e još nisu prijavile, a smatraju se hrvatskim državnim pripadnic ima IH sun&rodnjacima, imadu svoju od-hiku za preseljenje u roku od tri mjeseca, nakon objave "ovog proglasa, pismeno uputiti M Izjaviti kot hrvatsko-njemačkog povjerenstva za preseljen Ja Marburg a. d. Drau, Tegetthoffstraße 11 /I, lievo uz prilog dokaza o hrvatsko j državno j in narodnoj pripadnosti.
Osobe, koje imadu pravo na preseljenje, mogu svoje izjave podnieti i preko hrvatskih diplomatskih ili konzularnih zastupstva, kao i preko hrvatskih upravnih oblasti n domovini, koje če te izjave dostaviti hrvat6ko-njemačkom povje-renstvu za preseljenje, Marburg a. d. Drau. Za osobe, koje 6vojom krivnjom ne če biti u stanju podnieti izjavu o ure-djenom roku, izteči če rok sa prijavu tri mjeseca nakon od-6tranjenja zaprieke.
Izjave o preseljenj« mogu dati 1 osobe hrvatskog po-drietla, koje su članovi Städtischer Heimatbunda ili Kärntner Volksbunda.
Izjavu o preseljenju srlaMeni su nadalje dati:
Hrvatski državni pripadnici 1 sunarodnjaci, kojl su prije Ii. VIII. 1943. imali svoja stalno boravište u Južnoj Štajersko) ili u zaposjednutim područjima Koruške i Kranjske, a 11. VIII. 1943. nastanjeni m ■ Nezavisnoj Državi Hrvatskoj; osobe, koje su prije U. Vffl. 1943. boravile u Južnoj Štajerskoj u zaposjednutima područjima Koruške i Kranjske, a bile su preseljene u Njemačkl Reich; fizičke ili juridičke osobe, koje u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj imadu svoje stalno boravište, a nisu stalno boravile u Južnoj Štajerskoj i zaposjednutim područjima Koruške 1 Kranjske, ako u tim područjima žele svoju nepokretnu imovinu napustiti radi zamjene za isto-vriednu imovinu u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj.
Izjava o preseljenju, koju je podnesla glava obitelji, vrijedi za njegovu cielu kučmi zajednicu. U sastavu kučne zajednice mogu biti preseljen« i osobe, koje ne udovoljavaju uvjetima za preseljenje, kao: muž, žena, djeca, roditelji, dje-dovi, bake, unuci te posvojčad i hranjenčad. Osobe 6tarije od 18 godina imadu pravo pmbiieti unutar dva mjeseca, protiv izjave glede obitelji, za svoju osobu prigovor radi prese-ljenja.
Preseljenje mora biti dovršeno:
u zemaljskom okružjn Rann an der Sawe i Trifail do 31. siječ-
nja 1944;
u zemaljskom okružju Fetts« 1 kotaru Luttenberg do 15. svib-
nja 1944;
u zemaljskom okružju Ctm do 31. kolovoza 1944, a u ostalim područjima da tl. prosinca 1944.
Preseljenci mogu svoj« pokretnu imovinu, prema propi-sima utanačenja o preseljenju prevesti slobodno bez carine.
Za pokretnu i nepokretnu imovinu, koju če preseljenici ostaviti, primit če zamjenu a naravi u jednakoj vriednosti iz imovine, koju su- več ostavih njemački preseljenici u Hrvatskoj.
Radnicima, činovnichna, obrtnicima i poduzetnicima biti če osigurana istovrstna uposlenja u domovini.
Obrazac za podnašanja prijava, kao i sve daljnje upute mogu 6e u 6vako vrijesn« dobiti kod hrvatsko-njemačkog povjerenstva za preseljenje u Marburg an der Drau — hrvatska delegacija: TegetthoffstraB« 11/1., lievo. Ured njemačke delegacije nalazi se u Tegetthoffstraße 12, prizemno, desno.
Na temelju člana 14 utanačenja, izmedju vlade Nezavisne Države Hrvatske i vlade Njemačkog Reicha od 11. VIII. 1943.,
0	preseljenju hrvatskih državnih pripadnika i hrvatskih sunarodnjaka iz Južne "Štajerske i zaposjednutih područja Koruške
1	Kranjske, na područje Nezavisne Države Hrvatske rok za podnašanje prijava počinj« teči danom ovog proglasa, dne 31. listopada 1943.	156
HRVATSKO-NJEMACKO POVJERENSTVO ZA PRESELJENJE Marburg a. d. Drau.
Tausche ein
Zinshaus auf dem schönsten Platz in Semlin, Kroatien, m. '0 versch. Wohnungen u. ein Lokalj jährliche Rente über 110.000 Kuna, gegen einen gleichw. Land-, Wald- od. Hausbesitz in Steiermark. — Anfr.: F. Novak, Semlin, Roseggerstr. 13-1, Kroatien.
167-2
Lehrjunge, gesund, kräftig u.
arbeitsfreudig, gesucht. Kost u. Wohnung im Hause. Gasper Franz, Schneidermeister, Hartenstein, Post: Windisrihgraz.
168 P
Zwecks sofort. Ehe suche Bekanntschaft mit schönem u. hübschem Mädchen im Alter von 25 bis 35 Jahren. Ich bin zweifacher Gewerbetreibender mit einer schönen Landwirtschaft, mittleren Alters, schöner, großer Statur und unabhängig. Emste Antr. ipit Lichtbild an die »M. Z.«, unt. »Glücklich«. 165-12.
Brauner Seidenrock ist am 27. XII., zwischen 18—19 Uhr i. d. Tegetthoff- und Mellingerstr. in Verlust geraten. Der ehrl. Finder wird gebe diesen bei Mil-
linkowitsch, Domkogelgasse 85, geg. Belohnung atozugeo.
169-13
Met für dos Deutsche
Rote
Kreuz
Ein gut erhalt. Jagdgewehr,
Kaliber 16, mit Einlagläufen um 450 RM zu verkaufen. Adr. in der »M. Z.« — Marburq/Dr.
163-3
Gut entwickelte
Wurzelreben hat die Rebschule Druso-witsch in Jör-qendorf (Kreis Pettau) abzu-qeben Für Sorte und Unterlage qarant. der Rebschulbesitzer Alois Dru-so witsch.
144-3
Winzerei in bestem Zustande, mit qroßem Deputat, Futter vorhanden, für 3—5 Arbeitskr., sofort oder im Frühjahr zu ver-qeben. Anoeb. an Weing Son-nenberq, Ziereg 3 Post Oberku-nigund. 79-6
2 Kaufmannslehrlinge werden aufgenommen. Franz Pu-chan, Schwarzenbach, Mieß-tal.	140-6
Junger, gesunder, starker Lehrjunge, guter Rechner, wird bei Hans Gruber, Ge-mischtwaren-handl., Schönstein, sof. aufgenommen.
164-.F
Wer kann Auskunft geben, wo
sich ein kleiner, weißer Spitzhund befindet, welcher am 29. November aus
der Necker-mannq., od. Je-senkog. in Cilli von einer unbekannten Person entführt wurde, bekommt schöne Belohnunql
Bekanntgabe an: Mastnak — Cilli, Necker-Bianngasse 2.
161-13
!
j-
Biere
aus
den
BRAUEREIEN
P U N T I GAM
und
BRÜDER REININGHAUS
GRAZ
Niederlagen»
Marburg a/Dr.f Tegetthoffstr. 3 Pettau, Ringstrasse 2 Pöltschach - Märchendorf 45 M
In einem Lazarett an der Ostfront erlag am IC Ote-tobar 1943 seiner Verwundung unser liebster «ad einziger Sohn
MAX KLADNIK
Pionlaz,
im 19. Lebensjahr.
Ruhe sanft, liebster Sohn In fremder Erda.
Michelberg ob Praflberg, am 20. Dezember 1943.
In tiefer Trauer: Johann und Maria Kladnik, Elterm Maria, Franziska, Helene und Pepi, Schwestern, und alle Verwandten. 16®

¿Q(fi „ertf
scfiützt eine Spareinlage bei den
Untersteirischen Sparkassen
Hart und schwer traf uns die erschütternde Nachricht, dn3 unser inniggeliebter Sohn, Binder oad Schwager
STANISLAUS
GrenadVee, »
ha Altar tob 20 Jahren am 2a. Oktober ISO an der Ostfront fieL
Er starb für Großdeutschland ia dem «ich wir ha Glauben an die große Zukunft leben und wirken wollen.
In tiefer Trauen Franz und Maria Schnidaritsch, Elterm Franz and Josaf zZt bei dar Wehrmacht, Brüder i Albina und Anna, Schwestern, und Schwager.	159
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z ASCITEI
Danksagung
Allen Verwandten, Freunden und Bekannten, welche meinen guten Mann MICHAEL BRESOW-NIK vulgo ANSCHITSCH zur letzten Ruhestätte
begleiteten und Blumen spendeten, sage ich meinen herzlichsten Dank.
Hinterberg (Werbe) bei Windischgraz, 21. Dezember 1943.
171	Marie Bres^wnlk, Gattin
Anzeigen
„Štajerski GospoJ sind erloli
Schwer traf uns die traurige Nachricht, daA m teurer, geliebter Sohn und Bruder
ANTON SCHULAR
Grenadier,
am &. Dezember 1943 tm 23. Lebeosjahre an dar Ostfront den Heldentod fand.
Du wirst tat unseren Herzen -weiterleben. Fem von der geliebten Heimat ruhst Du in fremder Erde.
Obertal bei Eichtal, den 18, Dezember 1943.
In tiefer Trauer: Franz and Maria Scholar, Eltern* Franz und Johann, Brüderi Maria Agnes und Antonia, Schwestern, and alle übrigen Verwandten.	15®
1