Poštnina plačana ▼ gotovini. WBV. 152. V LJ13BLLJANI, pondeljek. 3. avgusta 1925. Posamezna številka Din 1*—. LETO n. •»*» »i.i ■» ^ /mm DNEVNIK tmk dam opoldna, kweadH nedrij to praimkor. naročnina: V Ljubljani in po polti: Din 20—, inonemntvo Din 80— neodvisen političen lisi UBBDNI8TV0 IX UPRAVNISTVO« SIKOM GREGORČIČEVA ULICA 8TBV. 13. TELEFON fim. KS. Rakopini m m vračajo. — Ogla* p« tnrtfn. PtaBMBta vprašanjem naj m prtkSi za odgovor. o pri poštnem tek. urada 1 . auaimsmj la našo ljubljansko univerzo. ¥ ravnokar izglasovanih dvanajstinah »o dovoljene za beograjsko univerzo med dragim tudi sledeče investicije: Za zgradbo novih univerzitetnih poslopij 1 milijon dinarjev, fiziološko-histološkemu institutu za dovršitev zgradb 4 milijone dinarjev, za interno kliniko 2,500.000, za anatomski institut 2,500.000, za patološki institut 1,000.000 in za kliničen amfiteater za kirurgijo 1 milijon dinarjev, skupno torej 12 milijonov dinarjev za stari mesece, d očim ne dobi ljubljanska univerza za investicije — ničesar. Ničesar nimamo proti temu, da skrbi država za napredek in dvig beograjske univerze, toda tega skromnega mnenja smo, da pri tem ne smejo trpeti druga vseučilišča. Beograjsko vseučilišče je itak bogato dotirano od raznih zasebnih dobrotnikov in samo gozdni kompleks, ki ga poseduje v Južni Srbiji, predstavlja stomilijonsko vrednost. Beograjsko vseučilišče je poleg tega staro vseučilišče, ki nikakor nima teh potreb, ko novo ustanovljeno. Zato je dvakrat neodpustljivo, če se samo beograjska univerza nad vse bogato dotira, dočim se na ljubljansko pozablja. Popolnoma zgrešeno pa bi bilo kriviti za sapoatavijanje ljubljanske univerze samo Beograd. Glavni del krivde leži v nas samih, oziroma bolje povedano v onih slovenskih politikih, ki nikdar niso mogli prikriti svoje mržnje do univerze zato, ker jim ni hotela delati politične štafaže. Ravno te dni smo to zopet uvideli. Da vsaj nekaj utrdi svoj položaj, da vsaj deloma parira klevete, ki se proti ljubljanski univerzi od gotove klike izražajo, je pozdravil rektor novo vlado, da tako na uljuden način opozori na potrebe ljubljanske univerze. Dolžnost slovenske javnosti bi bila, da to uljudno opozorilo podkrepi s krepkim nastopom za potrebe ljubljanske univerze. Toda Zgodilo se je drugače. Komaj je pozdrav odposlan, že je udaril mladinski tisk na brutalen način po ljubljanski univerzi, da ji škoduje še na ugledu v Sloveniji, potem ko ji je že na vse načine skušal vzeti ugled v Beogradu! Ni bilo mladinskim listom treba storiti drugo, ko po telefonu zaprositi za pojasnilo in spoznali bi vso neosnova-no8t svojega napada. Toda o rji so hoteli napad na ljubljansko univerzo, ker ji h® morejo odpustiti, da je znanstvena, ne pa strankarska institucija. Ja silno žalostno, če se mladinska stranka — ki bi hotela veljati celo kot stranka inteligentbv — ne zaveda pomembnosti vseučilišča in barbarizma, ki ga dokazuje njen napad. Toda še veliko bolj žalostno cje, če slovenska javnost topi, da se škodljivci slovenske univerze smejo še pojavljati v slovenskem javnem življenju. S temi škodljivci je treba enkrat za vselej obračunati- in sicer čim preje, ker slovenski narod krvavo rabi svoja vseučilišče, ker drugače ne more ohraniti onega mesta med kulturnimi narodi, ki 8i ga je s svojim delom in s svojo požrtvovalnostjo že pridobil. Ljubljansko vseučilišče je treba izpopolniti in pri tem delu mora sodelovati j ves narod, ker samo tako bo mogoče, j da pri prihodnjem proračunu ne bo tre- 1 ba konstatovati, da je bilo za investicije 1 beograjskega vseučilišča dovoljenih 12 milijonov, za ljubljansko pa nič. S škodljivci slovenske univerze pa treba pospraviti in zadnji mladinski napad je dokazal, kje se nahajajo ti. | Spremembe v Sloveniji. Beograd, 3. avgusta. V dobro poučenih krogih se trdi, da je bil na zadnji seji ministrskega sveta že dosežen sporazum glede Slovenije. Spremembe pa se v Sloveniji ne bodo izvršile, dokler ne bo dosežen sporazum glede velikih županov v Bosni in Sremu, kjer je prišlo do nasprotja med radičevci in radikali. O nameravanih spremembah v Sloveniji se čuva največja tajnost, vendar je gotovo, da bo veliki župan mariborski, dr. Pirkmajer na vsak način zamenjan. Kot najbolj resen kandidat za njegovo mesto se imenuje g. T a š -n e r , načelnik v ministrstvu za agrarno reformo. Na njegovo kandidaturo so že pristali tako radikali ko radičevci. Ena- ko je gotovo, da bo upokojen šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, dr. Pestotnik. Na njegovo mesto bo imenovan znani slovenski profesor. — Glede ostalih iz-prememb, katerih pa ne bo veliko, se še ni moglo izvedeti ničesar pozitivnega. Gotovo pa je, da bodo vsi novo imenovani funkcionarji predvsem uradniki in ne politični eksponenti. Soglasno se poroča tudi iz dobro poučenih krogov, da je bilo iz Ljubljane mnogo preveč romanja in da gotovi gospodje niso mogli v Beogradu ničesar doseči. Vsekakor pa se izvrše spremembe v Sloveniji še ta teden. Položaj neizpremenjen. Beograd, 3. avgusta. Nesporazum, ki je nastal med radikali in radičevci v pogledu nameščanja velikih županov in spremembe uradniškega aparata, ne pripisujejo politični krogi nobene večje važnosti. Včerajšnji dan je bil radi odsotnosti mnogih politikov in ministrov popolnoma mrtev.- Dopoldne je imel namestnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič daljšo konferenco s predsednikom skupščine Markom Trifkovičem. Konferirala sta o čl. 74. tiskovnega zakona. Vladni stranki sta izjavili, da se ta člen sprejme v sedanji stilizaciji. Razen tega sta posetila Marka Gjuričiča popoldne Krsta Miletič in min. za vere Miša Trifunovič, ki sta poročala o resornih poslih. Gjuričiča je posetil tudi minister dvora Panta Gavri-loyič. Hrvatski kmetje odobravajo politiko HSS. Zagreb, 3. avgusta. Včeraj ob 10. dop. se je pričela skupščina mestne organizacije HSS, kateri so prisostvovali tudi delegati zagrebške kotarske organizacije. Franjo Maček je poročal o politični situaciji. Poročilo so vsi navzoči soglasno odobrili. Skupščini sta prisostvovala 102 delegata, ki so soglasno odobrili novo politiko HSS. Prav tako so tudi obsodili postopanje Hrv. Zajednice in radičevskih disidentov. S skupščine je bila poslana Stjepanu Radiču v Baško pozdravna brzojavka, katero so podpisali vsi delegati. Tudi v provinci so se vršili številni sestanki mestnih in okrožnih organizacij, na katerih je narod enodušno odobril novo politiko vodstva HSS. Iz Crikvenice poročajo, da je tamošnjemu sestanku prisostvovalo več tisoč ljudi. Crikvenica, 3. avgusta. Včeraj je bil napovedan prihod Stjepana Radiča v Crikvenico. Pred parobrodom se je zbra-i la velika množica ljudi z godbo. Toda mesto St. Radiča je prišel bivši narodni poslanec pop Gjoka Popovič, katerega je ljudstvo burno pozdravilo. Popovič je sporočil, da prihaja kot Radičev namestnik. Na zborovanju je imel pop Gjoka slavnostni govor. Rekel je, da se je na Baški sestal s Stjepanom Radičem, ki ga je pooblastil, naj sporoči vsem njegovim prijateljem pozdrave in naj ga opraviči, ker se radi nujnih poslov ni mogel udeležiti svečanosti. Sporoči pa naj tudi njegovo prepričanje, da mu je glavna skrb za hrvatsko Primorje, ki je že 1500 let čuvalo Jadran. HSS bo uporabila ves svoj vpliv in posvetila Primorju ono skrb, katero zasluži. Rekel je,- da je bil Tomislav kralj svobodnega hrvatskega seljač-kega naroda in da je postavil meje proti Madžarom. Gospod predsednik Stjepan Radič je zaprosil, naj njegove pozdrave zaključi z vzklikom: >Slava hrvatskemu seljačkemu kralju Tomislavu! Živel narodni seljački kralj Aleksander!« V svojem daljnjem govoru je Popovič omenil, da je treba v današnjem svečanem momentu občutiti iskreno ljubav našega naroda, da je I omislav vladal od Jadrana do zlatega Timoka in osvobodil bratski srbski seljački narod. Ta sveti dolg pa danes odkupuje kralj Aleksander. Svoj govor je Gjoka končal z: Živio hrvatski narod, slava velikemu Tomislavu, naj živi kralj Aleksander!« Kot govornik je nato nastopil še dr. Horvat. PRI ČL. 74. TISKOVNEGA ZAKONA BO VLADA POMISLILA. Beograd, 3. avgusta. Na včerajšnji konferenci o tiskovnem zakonu med ministri Gjuričičem, Srskičem in Krsto Miletičem ni prišlo do definitivnih sklepov. O tem bo razpravljal danes ministrski svet na svoji dopoldanski seji. Pričakujejo, da bodo danes v Beogradu navzoči vsi ministri. Pavle Radič je danes zjutraj prispel v Beograd, Nikic je prispel že sinoči. Po razpoloženju med radikali je soditi, da bo vlada popustila pri čl. 74., radi katerega je opozicija zapustila skupščino. (Čl. 74. govori o poročilih skupščinskih razprav, za katere bi novinarji odgovarjali). Pri ostalih Členih, kakor pri M. 9. in pri drugi alineji čl. 71. izgle-da, da vlada ne bo popustila na zahteve opozicije. P. RADIČ V ZAGREBU. Zagreb, 3. avgusta. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb g. Pavle Radič, ki se je ( P° svojem prihodu deij časa zadržal na ! svojem stanovanju. Nato je 'g. Pavie Ra- j dič odšel v Seljački dom in nato v urad 1 agrarne direkcije. Okrog poldneva je P. Radič zopet posetil Seljački dom, kjer je bila ravno končana skupščina mestne in kotarske organizacije HSS. V Seljačkem domu se je g. Pavle Radič zadržal delj časa v razgovoru s svojimi prijatelji. Popoldne je g. P. Radič sprejel svoje prijatelje in z njimi razpravljal o strankinih poslih. Ob 21. je g. P. Radič v družbi svoje soproge in dr. Mačka in Kmjeviča odpotoval v Beograd.. Pred svojim odhodom je izjavil, da bi še rad ostal v Zagrebu, da pa ga zovejo nujni posli, zlasti seja večine zakonodajnega odbora, ki se vrši danes ob 9. dopoldne. Minčic o nettunski pogodbi. Beograd, 3. avgusta. Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje danes na Bled, da poroča kralju o zunanji situaciji. Pred svojim odhodom je podal preko agencije »Avala« odgovor na interpelacijo dem. poslanca dr. Grge Angjelinoviča glede nettunske pogodbe, ker ne more več podati odgovora v skupščini. Dr. Ninčič je rekel, da bo nettunska pogodba predložena skupščini v ratifikacijo in tedaj bo javnost spoznala, da je vlada popolnoma varovala nacionalne in državne interese. Ni niti govora o italijanskih šolah v Dalmaciji, pač pa so dosežene jugoslo-venske šole na Reki. Tudi vesti o posebnih koncesijah Italijanov glede agrarne reforme so netočne. Minister Ninčič je nato obširno govoril tudi o železniških tarifah in so izenačene železniške tarife na železnicah za blago namenjeno za Su-šak z onimi za Reko. PROSLAVA 1000-LETNIGE HRVATSKEGA KRALJESTVA. Beograd, 3. avgusta. Glede spremembe uradniškega aparata zlasti na Hrvatskem je notranji minister Boža Maksimovič včeraj odpotoval im Bled in bo o tem poročal kralju. Kakor se doznava iz razgovorov med radikali in radičevci, bo Maksimovič poročal kralju tudi o proslavi tisočletnice hrv. kraljestva, ki naj zado-bi širši značaj, da bi pri tej proslavi sodelovali ne samo Hrvati, marveč, tudi Srbi in Slovenci. ITALIJANSKI STRAH. Rim, 2. avgusta. »Epoca«, ki je v dobrih zvezah z italijanskim zunanjim ministrstvom, je objavila senzaciouelen članek, v katerem pravi med drugim: »Jugoslovenska vlada je naročila v Franciji stotino aeroplanov tipa Breguet. To so aeroplani najbolj modernega in • najpopolnejšega tipa. Njih hitrost iznaša 240 kilometrov na uro, nositi pa mo-* rejo 900 kilogramov municije. Oboroženi so s 4 strojnicami. Z ozirom na to, ker imajo nekatere države še vedno aeropla-ne stare konstrukcije, katerih hitrost ne presega 150 km na uro, je ta nova jugoslovenska zračna flota silno opasna, zlasti še, ker je izvrstno organizirana. Treba je tudi upoštevati, da imajo Avstrija in balkanske države zelo majhno število aeroplanov. Italija, katere zračno brodovje je dovolj močno, mora z največjim zanimanjem slediti razvoju jugoslo-venske aviatike. Mi smo sklenili pred 15 dnevi z Jugoslavijo sporazum in jo moramo zato smatrati kot prijateljsko državo, toda kljub temu treba, da povečamo svojo silo. Jugoslavija bo v kratkem zelo močna država. Reorganizirala bo svojo produkcijo, izpopolnila svoje kmetijstvo, pacificirala svoje politične stranke na podlagi splošno jugoslovenske ekspanzije. Sedaj išče izhod na morje pri Solunu, z druge strani pa otvarja železnico na Split in za svojo pomorsko obrambo pripravlja floto lahkega modernega tipa in končno naroča v Franciji aeroplane. Bilo bi smešno, če bi vsled vsega tega kričali uzbune, toda grešili bi, če ne bi gledali realnosti v oči in ne opozorili Italijanov pravočasno, da očuvajo hegemonijo Italije na Jadranskem morju. ŠPORTNE VESTI. Kombinirano moštvo Hašk-Gradjanski je bilo od Bratislave poraženo z 2 :3. Prav tako je bila v Splitu poražena zagrebška reprezentanca s 3 : 1. Gradjanski je v Sarajevu porazil Saška s 3 :2. V Beogradu je državni prvak Jugoslavija porazil praško Slavijo s 4 : 2. Usodna alternativa. Zagreb, koncem julija. Slovenske politične razmere so danes — in o tem ne more biti nikakega dvoma — skrajno dezolatne. Treba je bivati med Srbi onstran Drine in Hrvati v banovini, pa se more uveriti tudi najbolj zakrknjen in neverni Tomaž onstran Sotle, da srbsko-hrvat-sko mnenje o politiki slovenskega ljudstva nikakor ni laskavo, kakor bi bilo pričakovati vsaj z ozirom na bratsko čuvstvovanje. Slednje pomaga prezreti marsikatero napako pri drugih, toda Srbi kakor Hrvati — pa čeprav jih mnogokrat najdeš v diametralnem nasprotju — gojč danes eno in isto mnenje: da je slovenska politika sterilna in, kar je najhujše, celo fosilna. Klerikalizem slovenske baže, pravijo, je celo daleč od patricijsko-tradicionalnega, globoko poduhovljenega een-trumaškega pokreta v Nemčiji. Kreka, na žalost, ni več in takozvano katoliško gibanje Slovencev je danes v rokah ljudi, ki so se praktično zelo daleč oddaljili od modernih idealov katolicizma. Ostali so zvesti politiki vaškega zvonika. Sleherno sredstvo, tudi. prižnica in spovednica, se izrablja v kori3t politične samovlade nad ljudstvom. Takih metod, mi je pravil inteligenten Hrvat, so se hoteli posluževati tudi naši »pučkaši«, vendar ta smodnik ni upalil. Pri vas, je dejal, je to drugače. Je to neke vrste plebejski klerikalizem, ki ga nikakor ni mogoče meriti z modernim, kontemplativno-realističnim gibanjem nemških katoličanov, ki so že davno izvršili laizacijo svojega praktičnega zastopstva. In ta klerikalizem, ki ga slovenska inteligenca pobija na svoj neroden način, ko strelja s topovi na vrabce, je znal — dobro izrabljajoč religiozna čuvstva slovenskega naroda, — skozi celih šest, sedem povojnih let uspavati slovensko ljudstvo v neki transi, iz katere se vzbuja sedaj: ogoljufano, ekonomski pa izžeto in politično do skrajnosti utrujeno... klerikalizem se je lovil najprej za jugoslovensko centralističnim guvernementa-lizmom. Po prvem vladnem debaklu pa si je izmislil avtonomizem ter je tako sam progi izel vse možnosti zaščitenega razvoja na Hrvatskem in drugod. Radi tega je odjadral v plemenske vode, iz katerih je vsak dosleden in praktičen umik izključen. Slovensko ljudstvo si je ponovno izbralo politično zastopstvo, ki vsled ekskluzivno plemenskega stališča ne bo moglo (spričo sporazuma med Srbi in Hrvati) niti v najmanjši meri vplivati na političen tok dogodkov. K temu pa prevladuje v zagrebških vladnih krogih mnenje, da nima SLS pričakovati nobenih koncesij... To je ena stran kolajne. In druga? Bilo bi bolje, da o tej ne govorimo. To je dr. Žerjav, človek, ki so ga v Beogradu rabiti dotlej, uo'Tcr jim je bil potreben in ki ga v Zagrebu ne omeni nikdo, da istočasno ne bi pokazal pomirljivega nasmeha. So ljudje na svetu, ki jim vrtanje po črevesju ugaja, kakor gliste v otroškem trebuhu. Samostojni demokrati so v Beogradu izčrpali poslednjo trohico političnega kredita, ki ga je imela po osvobojenju slovenska inteligenca. Sadizem, s katerim so uničevali slovenske kulturne institucije, je vzbujal v Beogradu saino pomilovanje. Toda dr. Žerjav je igral va banque. Partija, ki bi jo bil lahko s klerikalci spretno končal na slovenskem ozemlju, se je igrala v Beogradu, in tako je šlo kibiciranje s srbske strani ne na račun jadnih partnerjev, marveč na račun slovenskega naroda. Danes so izolirani klerikalci, ki se »troštajo«, da bo hrvatsko ljudstvo prelomilo kol nad Radičem, a izolirani so tudi žerjavovci, ki še vedno upajo, da bo Radič s svojim kopitom »raztreščil koalicijo«. Varajo se eni in drugi, ker ne vidijo, da je krenila naša politika na nova pota. Slovensko ljudstvo stoji pred alternativo: ali se zavzeti za stranke, ki so dejansko že bankrotirale, ali pa slediti nujnosti nove orientacije, ki nas utegne postaviti pred nova dejstva. Res je, da nismo Angleži (čeprav je bilo mnogo dovtipov na račun »angleškega tipa«), lahko pa se zgodi, da se bomo znašli nekega dne pred sistemom dveh ali treh močnih unitaristično-razrednih strank. Kam bo tedaj odločil slovenski narod? IlIjTicus Viator. siljenim smehom. Poslanca Puclja in g. Prepeluha je imenoval »komedijanta« in neresna človeka. V nedeljskem »Jutru« pa je napisal cel članek »Radič v Baški«, v katerem se norčuje iz Radiča, njegove politike in iz vseh, ki prihajajo ž njim v dotiko. Vse to je napravil iz jeze, ker se mu misija ni posrečila. On bi se danes vsakemu rad obešal na frak, samo da bi se rešil iz politične mrtvašnice, kamor ga je po pravici in po zaslugi poslalo slovensko delavstvo, ki ga je imel toliko let za Pepčka. Mladodemokratom pa bodi povedano, da jih tudi Tone Kristan ne more rešiti, čeprav imajo vanj neomejeno zaupanje. Oni so napravili Kristana za bogataša in bankirja, toda dobili niso od njega to, kar so pričakovali: slovenskih socialističnih delavcev, kajti ti so Kristana zapustili, še predno je dobil nagrado od žerjavovcev. . Eden, ki je bil sam v Baški. ! _ Pred revolucijo na Bolgarskem? Po rasteh iz Bolgarske se vedno bolj množe zem-ljoradniške revolucionarne četei Vladne žet* so imele že opetovano boje s temi četami, n* da bi jih mogle zatreti. Splošno se računa, da pride na jesen, ko pospravijo kmetje žetev, do splošne vstaje proti vladi Cankova. V zvezi s temi vestmi se tudi utemeljuj* poziv zemljoradniških voditeljev na dvor ter ponudba Turlakovu, da prevzame vlado. = Iz dežele vislic. V petek je bil obeše* t i P0(lp°lkovnik Milijenov, ker je bil soudeležen pri atentatu na cerkev sv. Nedelj*. F P°tni viiami bc dajejo lopet bolgarskim potnikom, Ker je plačala bolgarska vlada za umor našega državljana Redžepoviea zahtevano odškodnino ip nri^oln niča nnfii. Dunajsko pismo. ZA TUJSKI PROMET V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI. - DOBRA LETINA V AVSTRIJI. - ZAKLJUČEK TRGOVINSKE POGODBE MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. Na Dunaju, 1. avgusta 1925. Moji čitatelji v Sloveniji se najbrle še spominjajo, kako sem postavljal Italijo za zgled, kako je treba voditi propagando za tujski promet — in sicer baš na Dunaju. Iz vseh delov severne in srednje Evrope prihajajo ljudje na Dunaj, kjer šele naredč podroben načrt za potovanje na jug, v Italijo, na Balkan, v orient. Navajeni so iz predvojnih časov, da so dobili na Dunaju vse potrebne in- j formacije, če treba dokumente, vozne listke | i. t. d Italijani so takoj po prevratu jako dobro ; organi ..ovali propagando za tujski promet v j svojih deželah. Prevzemši tukajšnjo agencijo Avstrijskega Lloyda, ki so ga prekrstili v Lloyd Triestino, na Khrntner Ringu nasproti hotela Bristol (poleg opere), so osredotočili tu vso propagando za privlačenje tujcev. V izložbah dovršeno izdelane slike, brošure, kričeči lepaki in napisi; notri izborna po-slrežba s točnimi informacijami; tam so potniki dobili vizume potnih listov, vozne listke, nakaznice na hotele, penzije itd. — Ta agencija je skrbela, da so visele reklamne slike v izložbah po mestu, aranžovali so cele razstave v izložbah knjigarn. — Uspeh je naravnost ogromen. V Italiji je ves čas mrgolelo Nemcev kljub razumljivi jezi vsled — verolomstva... Letos o Veliki noči je v Fi-renci 2000 Nemcev prenočevalo v parku. Lido, Gradež, Rimini, Napoli, gornjeitalska jezera so polna Nemcev in drugonarodnikov, dočim je Salzkammergut skoro prazen. Jugoslavija je spala v tem oziru. Povedal sem nekoč, da tukaj ^niso mogli nikjer izvedeti, kdaj odpluje kak parnik iz Bakra. Znani Verkehrsbureau je pisaril po vozne rede itd., a še odgovora ni dobil. Pa saj se je meni pripetilo, da niti v Ljubljani nisem mogel izvedeti (leta 1922), kako plujejo parniki v Dalmacijo. — Le polagoma so se prikazovali vozni redi in reklamni lepaki, najprej v veži konzulata, pozneje tudi drugod. Dalmatinci sami so se zganili. Lansko leto je začel znani tujski biro »Wiener Verkehrc obračati pozornost občinstva na Dalmacijo, katero je zastopal. Po vsem mestu so bili videti reklamni lepaki, prospekti itd. Ali vse to je bilo premalo, res nezadostno in ne z dovoljnim poznavanjem jugosloven-skih razmer. Našel pa se je mož — goriški Slovenec Katnik — ki je vzorno uredil jugoslovanski prometni biro. Kot bivši uradnik pri ravnateljstvu južne železnice na Dunaju ima vse potrebno znanje v obče; kot Slovenec pozna — celo Jugoslavijo. Posrečilo se mu je, da je na Dunaju dobil potrebno koncesijo, kar pa je šlo menda veliko lažje nego dobiti jugoslovenski privilegij, da sme nekako oficijelno delovati za povzdigo prometa v Jugoslaviji. Končno ima svoj »Officielles Jugoslavvisches Verkehrsbureau« poleg »Wie-ner Verkelir« nasproti opere, v mezaninu vogala Kfirntner- in Malerstrasse. Prostor je izboren. Lepaki, reklamni napisi, lepe slike — udarjajo v oči pasantov prav tam, kjer je res največji promet na Dunaju (takozvani Sirkov vogal — Sirk-Ecke!). Ni dvoma, da bo Katnikov biro jako veliko prispeval povzdigi tujskega prometa y Jugo- slavi ji. Tu dober potlliUi tudi -ipoinIH listov. Kričeči napisi, da dobč tu vozne listke za železnice in parobrode za polovične ceno, je najboljša reklama. Samo da bi se podjetni g. Katnik vzdržal ob začetku, kajti režija je velika, dovoljnih dohodkov pa ne more še biti. Italija je svojo agencijo tri leta podpirala 1 Kdor prihaja na Dunaj in bo kaj potreboval, pozor! Radič in minister Kristan * Bački. , odškodnino, je pričelo naše sofijsko poslaništvo zopet vidirati bolgarske potne liste. Politične vesti. Lanska letina v Avstriji je bila srednje dobra. Statistika letošnje žetve je v glavnem že izvršena in izkazuje 25—30 odstotkov več od lani. — Za toliko bodo torej Avstrijci manj uvažali, kar poboljša trgovsko bilanco. Kar se tiče žita in moke, Avstrija že skoro ničesar več ne kupuje v Jugoslaviji. Kako je ta kupčijska zveza nazadovala, sem v zadnjih letih večkrat pisal. In bo še nazadovala. Dinar stane v Avstriji skoro že 1300 K ali 130 grošev, za 60% više nego lani, a cene v Jugoslaviji niso padle. Motijo se vaši poljedelci in trgovci, ako menijo, da prejmejo za svoje pridelke kar dobro polovico več od lani. Ako hočete dinar stabilizovati na okroglo 9 švicarskih frankov, morate s cenami dolil Pa tudi država bi morala pokazati, da veruje v stabilizacijo dinarja in vsaj primerno znižati razne pristojbine, zlasti carine pri izvozu in uvozu. Jako dobra letina je bila tudi na Poljskem, j ’ kjer si jako prizadevajo, da vzdrže trgovske i zveze z Avstrijo. Poljska ima ogromne mno-\ žine žita pripravljene za izvoz, i Pripominjam, da je danes v Avstriji poleg sladkorja (ki stane komaj polovico jugoslo-venske cene!) tudi — moka cenejša! — Krompir je na Dunaju cenejši nego v Ljubljani. Naši trgovci si veliko prizadevajo, da bi mogli kaj pošiljati, na Dunaj, pa ne gre, ker so nakupne cene v Jugoslaviji previsoke in so stroški veliki, zlasti vse dotlej, dokler veljajo v Avstriji sedanje cerinske postavke aa razno blago! Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so bila koncem decembra prekinjena, so nadaljevali cel mesec julij in »o ta teden menda zaključena. — Naš trgovski svet napeto pričakuje to pogodbo, od katere zavisi bodoča trgovina med sosednjima državama. Cul sem, da so upoštevali zlasti interese naših obmejnih krajev, n. pr. južne Štajerske, odkoder bodo mogli kupčevati zlasti ž Gradcem. — Sedanjo izvozno trgovino našo ubijajo visoke avstrijske carine, n. pr. na kilo sadja 7200 K (5 zlatih kron za 100 kg; zlata krona = 14.400 papirnatih kron). A. G. Prejeli smo: Kakor vemo, se mudi Radič pri svoji rodbini v Baški. Da bo šel tja po svoji osvoboditvi, se je pisalo že davno poprej. Ko je bilo to znano, se je napotil iz Ljubljane tja tudi bivši »socialistični« minister Kristan. Po Ljubljani se govori, da so ga tja dirigirali mladodemokrati iz bojazni za svoje banke in Trboveljsko družbo, češ, Tone zna in bo Radiča malo naštrihal. In res se je Tone Kristan potrudil na Baški priti v stik naj-preje z Radičevo ženo, potem pa ž njim, z Radičem s«rairr. Toda to pot se je ure/al ii> jo bil odbit že pri onih, ki Jih je nadlegoval, da ga družabno uvedejo v družbo z Radičem. Radič sam ga pa itak pozna kot slab krajcer. Na drugi strani pa je Tone Kristan zabavljal čez Radiča v slovenski družbi, ki je letos na Baški zelo mnogoštevilna, da se je kar kadilo, kakor že on zna s svojim pri- — Eksodus opozicije is zakonodajnega odbora. Pri razpravi čl. 74. novega tiskovnega zakona je vladna večina nakrat predložila novo stilizacijo, po kateri bi bil urednik kazniv, če priobči skupščinske razprave, če so te za koga žaljive. Ta predlog je vzbudil na- ' ravno v vsej opoziciji veliko ogorčenje, ker j bi po tem predlogu odgovarjal za govore po- ; slancev — novinar. Ker vladna večina ni hotela odstopiti od tega skrajno reakcionarnega in tudi nedostojnega predloga, je opo- i zicija zapustila sejo. — Seja zakonodajnega i odbora se je nato nadaljevala, toda sklepa- i uje o spornem predlogu je bilo odloženo in ! je upati, da bo vladna večina vendarle spo- i znala nesprejemljivost svojega predloga in ! ga črtala. — Nova taktika samostojnih demokratov obstoji v tem, da na vsa usta kriče, kako da hoče Ljuba Jovanovič izpodriniti Bašiča. Je v resnici ganljivo, kako mladini še danes, ko jih je g. Bašič tako lepo odslovil iz vlade, skrbe zanj. Je pa tudi značilno, da mladini še danes zidajo edino-le na intrige. ~ Za svobodo tiska je pričelo pisati sedaj, ko je' prepozno, tudi »Jutro«. Zakaj pa ste, gospodje, molčali preje, zakaj pa ni samostojno demokratski član zakonodajnega odbora nastopil z opozicijo tedaj, ko je bil njegov glas odločilne važnosti in ko je bilo mogoče onemogočiti ves osnutek reakcionarnega tiskovnega zakona? Takrat so pač naši mladini mislili, da bodo uporabljali tiskovni zakon proti drugim, danes pa vidijo, da so padli sami v jamo. In odtod to prepozno kričanje, to zvonenje- po toči. = Značilno. Revolverski »Balkan« piše o nekaterih namerah posl. Puclja, ki da hoče z ustanovitvijo vsedržavne kmetijske 6tranke zadati težak udarec radikalom. Končno protestira »Balkan« proti temu, da bi prišel posl. Pucelj v vlado, ker radidevci, ki so dobili le madžarske, nemSke ln komunistične glasove, ne morejo zastopati Slovencev. — Ta nečeden članek »Balkana« je porabil »Slovenec« za originalno brzojavko, kako da so radikali proti temu, da bi prišel posl. Pucelj v vlado, če so za »Slovenca« sprejemljivi napadi in argumenti velesrbskega »Balkana«, potem je pač »Slovenčeva« slovenska politika zašla na zelo slabo pot. — Sicer pa povemo »Slovencu«, da vprašanje vstopa posl. Puclja v vlado še ni bilo in tudi ni t moglo biti aktualno, ker posl. Pucelj tega j vprašanja še sprožil ni. Intrige so torej pre- ' aranjene. i — Kleveta samostojnih demokratov čisto j razkrita. Samostojno demokratski tisk je pi- i šaril, da je dvignil sekvester z veleposestva grofa Esterhazyja minister dr. Nikič. V resnici pa je dvignil tudi ta sekvester dr. Edo Luk:mč in sicer z odlokom z dne 1. aprila 1925, St. 2307. Kakor se vidi, je bil samostojno demokratski minister naravnost špe-ciatist za dviganje sekvestrov. = Za življenje koroških Slovencev in njih brezpravnost je nad vse značilen kratek dopis iz Velikovca, ki se glasi: »Tujcem, zlasti onim z ,nekulturnega Balkana*, se priporoča, da se izognejo glavnemu trgu, ker bi utegnili, kakor podpisani, priti v neprijetno dotiko ■/. nemško, oziroma nemčursko hiperkulturo ki obstoja v znanem srednjeveškem ,Faust-rechtu*. — Živinozdravnik Kulterer.« — Komentar k tej notici naj napiše »Cillier Zei-tung«, ki ve sicer tako mnogo povedati o pravicah koroških Slovencev. — Vesti o odstopu Cankova. Beograjsko »Vreme« poroča, da se je položaj vlade Cankova tako poslabšal, da je izključeno, da bi se mogla še dalje vzdržati. Vsled njenega terorističnega delovanja se je gospodarski in politični položaj Bolgarske tako poslabšal, da vse želi njen skorajšen odstop. Pod vplivom javnega mnenja da je kralj Boris Can- ' kova že pozval, da odstopi. Cankov se je baje vdal, zahteval je samo, da se mu za-sigura življenje. Po tej izjavi Cankova so bili poklicani na dvor: vodja zemljoradni-kov Marko Tuzlakov, bivši minister vlade Stambolijskega, bivši Stambolijskijev minister Tomov, vodja širokih socialistov Krsta Portukov, vodja radikalov Ko-sturkov in vodja legalne opozicije demokrat Malinov. Avdienca vseh teh voditeljev je bila zelo dolga in je tekom avdience pozval kralj Boris Turlakova, da prevzame vlado in sicer pod sledečimi pogoji: Vlada mora jamčiti za varnost Cankova in vsem članom njegove vlade. Vsi dosedanji dogodki morajo biti pozabljeni in se ne sme nikogar preganjati. Nova vlada mora predvsem skrbeti za zboljšanje bolgarskih financ in ureditev bolgarskega gospodarstva. Z drugimi bisedami: Zemljoradniki naj speljejo državni vrz zopet iz blata, v katerega so ga spravili Cankov in njegova kompanija, ko bo pa voz izvlečen — tedaj pa bi se mogel ponoviti Stambolijskijev slučaj. — Turlakov še ni sprejel mandata, temveč je izjavil, da mora najprej vprašati narod za mnenje. Mo-. re pa že sedaj izjaviti, da ni verjetno, da bi ! narod sprejel kako drugo vlado, ko čisto zemljorudniško. — Rudarske stavke v Angliji sacnkrat *• bo. V petek ob polnoči je prišlo.do kompromisa med delavci, delodajalci in vlado i* sicer na sledeči podlagi: Imenuje se odbor strokovnjakov, v katerem bodo zastopani rudarji in lastniki rudnikov in ki naj do dn* 1. aprila 1926 sestavi poročilo o racionel-nosti rudnikov. 2. Vlada bo rudarstvo podpirala do 1. aprila 1926. Način podpore •• Še določi. 3. Rudarji se zadovolje s sedanjimi plačami. 4. Lastniki rudnikov odlože sklep o izprtju delavcev za 14 dni, da se med tet* časom doseže sporazum na podlagi prej* doseženega kompromisa. Upati je, da prid* do popolnega sporazuma med rudarji in lastniki rudnikov in da je nevarnost stavke odstranjena. Vladna podpora se bo izplačevala sledeče: Če bodo kje minimalne plais, ki se regulirajo po doseženem dobičku, manjše, kakor so pa določene po pogodbi, potem bo plačevala razliko vlada. Če pa bo kje dosežen dobiček, ki bo večji od 3 šilingov in pol za tono, potem se bo ta uporabil ** zmanjšanje vladne subvencije. == Maroška vojska. Francosko utrdilo pri‘ Aj Buaisi so zavzeli Rifani. Ko je videl ko- mandat utrdbe, da se ne more držati, je dal pognati utrdbo v zrak. Na čelu manjšega oddelka se je prebil nato skozi rifske čete k neki leteči francoski koloni. Druga francoska četa, ki se je hotela prebiti skozi rifan-ske čete, je bila najbrže ujeta. — Municij*k* skladišče pri Larasu je zletelo v zrak. Sodi se, da gre za komunističen atentat. — Položaj francoske vojske pri Tazi se je znatno izboljšal. — Francoski intelektualci *° izdali proglas, v katerem ostro obsojajo fr®®' coski pohod proti Rifanom ter zahtevajo, <1* se maroška vojna takoj ustavi. Ta vojna d* dela Franciji samo sramoto. — Izpraznitev Poruhrja je * evakuacijo Essena dovršena. Evakuacija se je izvršila povsodi v največjem redu. Finančni minister za stavkajoče butit* uradnike. Minister Caillaux je sprejel de-putacijo 10.000 stavkujočih bančnih uradnikov ter ji izjavil, da popolnoma uvideva, d* so njih zahteve upravičene in da se tudi, da so jih bančni ravnatelji odklonili. Caillan* je prevzel posredovalno vlogo med stavkajočimi uradniki in bankami. Sokolstvo. Žnpni »let sokolske župe Ljubljana. Sokolstvo ljubljanske župe je imelo včeraj svoj župni zlet, ki je kljub neugodnemu vremenu zelo lepo uspel. Narodne in državne zastav* so pozdravile yrle sokolske delavce, ki »e niso dali oplašiti po nagajivem vremenu i* so prihiteli v belo Ljubljano. Na predvečer j* priredila godba dravske divizije na ljubljanskem Gradu koncert. V nedeljo zjutraj je bil* budnica in sprejem pri dveh vlakih na glavnem kolodvoru, nakar so se vršile skušnj* na Taboru. Ob pol 12. je odšel sprevod • Tabora po mestu, na čelu s konjenico in dvema godbama. Bilo je kljub dežju dokaj udeleženk in udeležencev, medtem ko j« narodno občinstvo tvorilo po ulicah, kj*r se je pomikal sprevod, špalir in »®' vdušeno pozdravljalo goste. Popoldanski promenadni koncert je bil še razmeroma slabo obiskan, ko pa se je pričela telovadba je prenehal dež in ljudje so trumoma hiteli na Tabor. Telovadke in telovadci so častno rešili svojo nalogo in Človek skoro ne ve, kateri točki bi dal prednost. Proste vaje članic za 1. 1925 so lepo komponirane in so bile tudi lepo izvajane z veliko eleganco. Okrog 140 članic je bilo pri tem nastopu. Enako je bila vsaka vaja članie na orodju dokaz vestnega dela in vztrajnosti. Šestnajstorica od br. F. Erbena je bila tako lepa in prepričevalna himna zdravja, moli in ponosa, da je občinstvo med izvajanjem venomer navdušeno ploskalo in tako dajalo duška svojemu veselju. Tudi vse ostale točke so lepo uspele, prostori so se polnili in pred koncem telovadbe že skoro ni bilo več videti praznega ko-tičks Po telovadbi se je razvila veselica, ki J* pozno v noč družila v veselem razpoloženja številno občinstvo. Ko pa so se ljudje rau-hajali, so gotovo odšli vsi v prepričanju, da je bil nedeljski zlet Ljubljanske sokolske pope lep dan, glasen in viden pomnik sokolskega dela, ki mu želimo vsi čim največ uspeha in sadov! _____ PLANINSKI VESTNIK. Izšla je 8. številka XXV. letnika Planin- , skega Vestnika, ki ima sledeče vsebino: Janko Mlakar: Wiesbachhorn. — M. Hlava: Utta-ci sa uspona na Razor u Julijskim Alpama. F. S. Copeland: Planinstvo v Kanadskih Rocky Mountains. — Tone Zmitek: Izpoved planinskega oskrbnika. — Kotiček: Mi»*“-— Cez hrib in dpi: Sljemenašl na Učko), ar. Tarczay. Pregled mojih tur, Br. I*otter-Obzor in društvene vesti: O *v«*i slovanskih planinskih društev. — Glavna ekupštma »Sljemena«, podružnice HPD v Zagrebu. Kranjske podružnice SPD občni zbor. Darilo. Iz zapisnik* O. O. SPD v maju 19». Mount Logan, Slovesna otvoritev Tillerjeve koče Kapelica sv. Cirilu in Metodu v Vratih. Markacija na Krimu. Dnevne vesti. DAVČNO DIVJAŠTVO, Iz ljubljanske okolice nam poročajo: Sko-ro vsaka druga hiša, ponekod pa kar vsaka, je zarubljena. Odkar je nastopila RR vlada, je davčni aparat napel vse sile in izterjuje davke z, vsemi mogočimi sredstvi. Roben poje po vseh vaseh. Vsote, ki se izterjujejo, so naravnost velike za sedanji čas, ko so tako zelo padle cene vsem poljedelskim produktom in živini. Ljudje se niso brigali, kadar so prejeli čisto enostavno samo položnice, za plačila, ker iz njih ni razvidno, zakaj in na kateri podlagi se je odmeril davek. Zato so večinoma vsi prizivni roki zamujeni. In brez ozira na beračijo in bedo davkarija rubi vse vprek: živino, žito, poljsko orodje itd. Istotako brezobzirno in tudi krivično izterjujejo tudi razne taksne kazni, slasti za vozove. Vozove so kmečki ljudje naznanili večinoma po občinah in takse tudi plačali. Sedaj pa se diktirajo trikratne taksne kazni prav nesmiselno. Tu naj delegacija ministrstva financ v Ljubljani končno po-oeže vmes, zakaj razburjenje prebivalstva • po vaseh je veliko in ne dela nobene časti naši davčni administrativni službi. Vsaka reč ima neko mejo, naj jo ima tudi to. — Skrajna neokusnost. Na iniciativo slo venske dvorne dame je bila poklonjena prestolonasledniku gorenjska narodna noša. Posamezne dele obleke so darovale razne tvrdke in jiato navile velikansko reklamo <, svoji darežljiv osti. »Slovenski Narod:, ki -e seveda mojster za take neokusne reklamne notice, ni*m je tudi sporočil, da ima sedaj p.) zaslugi j, rine N. N. naš prestolonaslednik tudi uro. — Ali uredništva slovenskih listov' res nimajo toliko okusa, da bi vrgle iake reklamne notice v koš in preprečile, se profanira monarhistična misel. Končno bi pa bilo tudi zelo dobro, če bi si gotovi ljudje zapomnili, da bizantinizem ni identičen z monarhizmom. — Rektorat ljubljanske universe nam poroča: Nekateri ljubljanski listi so poročali o pozdravu, ki ga je poslala ljubljanska univerza ob nastopu nove vlade gospodu ministrskemu predsedniku in gospodu ministru prosvete. Temu poročilu je bil dodan komentar, iz katerega bi utegnila javnost sklepati, da je bil ta pozdrav nekak političen izraz naše univerzitetne uprave. V interesu resnice ter v interesu naše univerzitetne institucije moram odločno izjaviti, da se je izvršil predmetni akt kurtuazije v smislu sklepa univerzitetne uprave z dne 1. avgusta 1924, glasom katerega pozdravlja uprava vsakokratnega novonastopivšega predsednika vlade in svojega resortnega šefa. Izvršujoč ta sklep je sedanja univerzitetna uprava v tekočem študijskem letu pozdravila v novembru *924 tudi gospoda predsednika Pašiča in go-^“^a miiustra Pribijeviča, brez kakšnihkoli komentarjev v javnosti. Jasno je, da bi ge nasprotno moralo tolmačiti kot politična manifestacija, ako bi ravno pri nastopu sedanje vlade uzuelni pozdrav ljubljanske univerze izostal. — Prepovedane nemške brošure. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in širjenje naslednjih nemških brošur v naši državi: »Kaiser Karls Siihnetov«, spisal Norbert Geg-gerle ter »Die kaiserliche Familie in Le-quieto, Reiseerinnerungen eines Oester-reichers«, spisal H. Z. — V naši državi dovoljen list. Notranje ministrstvo je dovolilo razpečavanje lista »Der Tagc, ki izhaja v Berlinu. — Nova armiia. Po odredbi vojnega mini stra se ustanovi novo armijo s sedežem v Nišu. Za zgradbo potrebnih poslopij je dala vojnemu erarju potrebno zemljišče na razpolago niška mestna občina. — Telefonska aveza med Prago, Zagrebom in Budimpešto. Predvčerajšnjem se je otvo-rila direktna telefonska zveza med Zagrebom m Prago preko Budimpešte. Pristojbina aa en pogovor znaša 3 in pol zlatega franka. V kratkem se otvori tudi direktna telefonska zveza. Praga, ki je bila dosedaj med 9. in 10. uro dopoldne rezervirana za pogovore med Zagrebom in Prago preko Dunaja, je rezervirana od prvega t. m. v istem času za pogovore med Zagrebom in Dunajem. Popoldne od 2. do 3. je proga rezervirana za pogovore med Beogradom in. Dunajem. ,tt Poštne nakaznice m Beograd. Od 1 avgusta izplačuje pošta Beograd poštne nakaznice tudi na domu. Vsled tega morajo zaračunavati odslej poSte pri nakaznicah za Beograd tudi izplačnino. — Sumarski kongres v Dubrovniku. Dne 14. septembra ae vrti v Dubrovniku IV. redni letni kongres Jugoslovenskega gozdarskega društva. Na kongresu se bodo razpravljala razna strokovna in stanovska vprašanja, med drugim o organizaciji dola za pogozdovanje Krasa in drugih goljav. Po kongresu se prirede izleti v naše Primorje. — Kongres katoliških duhovnikov. Dne 7. avgusta se vrši v Zagrebu kongres katoliških duhovnikov iz vse države. V to svrho sestavljeni posebni pripravljalni odbor je ie na delu. — Nov pomočnik ministra prosvete. Za pomočnika ministra prosvete je imenovan dr. Danilo. I ta tič, dosedanji inšpektor ministrstva prosvete. — Nori osješki veliki župan. Za velikega lupana v Osijeku je imenovan dr. Ljudevit Ga} it Pozege. t — Turški generalni konzulat za Jugoslavijo. Turški konzulat v Beogradu je povišan na stopnjo generalnega konzulata. Dosedanji konzul Tarif Lufti beg je imenovan za generalnega konzula za Jugoslavijo. — Za šela kabineta agrarne reforme je imenovan dr. Josip Košitz. . — Slavnostna otvoritev novega osebnega postajališča v Mednem. Včeraj ob 15.30 je bijo otvorjeno na gorenjski progi med postajama St. Vid-Vižmarje iri Medvode novo osebno postajališče Medno. Prvi osebni vlak, ki je pasiral novo postajališče je bil vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.50. Vlak in novo postajališče sta bila Blavnostno okrašena. Na postajališču je bil sprejem zastopnikov vlade, direkcije državnih železnic in gostov. Zastopniki oblasti so imeli slavnostne govore. Po otvoritvi je bila v Mednem ljudska veselica. Novo postajališče je velikega narodno-gospodarskega pomena. Pozneje se zgradi prehod čez Savo in kopališče ob Savi. — Angleško brodovje obišče našo obalo. Dne 4. avgusta odplove angleško sredozemsko brodovje v Jadransko morje ter obišče jugoslovenska in grška pristanišča. — Kvarantena v dečjem zavetišču v Osijeku. Ker je obolel eden od gojencev osiješkega dečjega zavetišča na Škrlatici, je sanitetna oblast zavetišče za deaet dni zaprla. Ker se je kvarantena raztegnila tudi na go-jence-eksterniste, je sedaj kaserniranili v zavetišču 60 otrok, kakor tudi učiteljice in služinčad. —Razpisano mesto. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto. Prošnje je vložiti do 31. avgusta. — lzpremembe v državni službi. V carinski službi sta imenovana: Emil Tomšič za ; revizorja pri glavni carinarnici v Mariboru i m Milan Jovanovič za upravnika pri glavni ! carinarnici v Murski Soboti. Kemik pri za-1 grebški carinarnici na južnem kolodvoru Andrej Grošelj je upokojen. — Na lastno prošnjo je trajno upokojen dr. Alojzij Rant finančni svetnik v Ljubljani. — Imenovanja in napredovanja v sodni službi. Imenovana sta za okrajna sodnika in sodna predstojnika dr. Janko Košan iz Or- ; moža in Mijo Cernoš iz Tržiča. V višjo skupino so pomaknjeni: svetnika višjega dežel-; nega sodišča v Ljubljani dr. Pavel Skaberne j in Fran Peterlin, dalje deželnosodni svetnik \ v Ljubljani Josip Janša, okrajni sodnik v No-i vem mestu Alojz Hočevar, okrajni sodnik v S Marenburgu Julij Kuder, predstojnik okraj-! nega sodišča v Velikih Laščah dr. Fran Ka-| lan, okrajni sodnik v Višnji gori dr. Ivan j Močnik, okrajni sodnik in predstojnik okraj-I nega sodišča v Črnomlju dr. Friderik Fabia-; ni, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega | sodišča v Gornji Radgoni dr. Tomo Turato in j »odnik okrajnega sodišča v Sv. Lenartu dr. ’ Franc Tavzelj. — Izpremembe v državni službi. Za zdravniške pripravnike so imenovani: dr. Fran Vizjak, dr. Josip Kotnik in dr. Pavel Pehani v Ljubljani, dr. Ljudevit Merčun, dr. Stane Medic pa v Mariboru. Sodni sluga pri okrajnem sodišču v Kostanjevici Anton Lepechina je trajno vpokojen. — Poučni filmi o nalezljivih boleznih zo učinkovali na Angleškem v povsem nepričakovanem smislu: glasom podatkov neke londanske statistike 24% ljudi, ki so se naslajali s takimi filmi ter se javili nato bolne, sploh ni bilo bolnih... — »Nravnostni paragraf« v filmskih pogodbah. Mesto Holywood, ameriška filmska metropola, je doživelo v zadnjih letih veliko število filmskih škandalov. Začel je komik Roseoe Arbuckle (Fatty), ki je bil obtožen umora. Sledilo je več revolverskih atentatov iz ljubosumnosti in manija morfinizma in kokainizma. Posledica teh škandalov je bila, da je začela puritanska in svetohlinska pu-oiika v provincialnih mestih filme, v katerih so nastopali »star-i«, ki so bili zapleteni v kak škandal, bojkotirati. To je dovedlo filmske fabrikante do tega, da so vpeljali pri filmskih pogodbah takozvani >nravnostni paragraf«, čigar prestopek ima za posledico takojšnjo neveljavnost pogodbe. Ker pa je nrav-nostni paragraf, kakor vsi nravnostni pojmi, zelo elastičen, omogočuje pogodbe kakršno je sklenil te dni fabrikant Goldwyn z nekim star-om. Šestnajstletni deklici je prepovedano za dobo treh let sledeče: 1. Nošnja kratkih las, 2. vporaba pudra, šminke in barvil za ustnice, 3. ne sme hoditi brez nogavic, oziroma ne sme izpodvihati nogavic pod kolenom, ker bi se sicer videla izpod kratkih kril gola kolena in 4. se ji prepoveduje pušenje. — Velik požar r Subotici. Te dni je izbruhnil v mlinu bratov Kohan v Subotici požar, ki se je razširil z veliko naglico. Vsa streha in II. nadstropje se je zrušilo. Pogorela je vsa oprava in šest vagonov pšenice. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Ognjegasci so bili sicer takoj na mestu, toda radi pomanjkanja vode požara niso mogli lokalizirati, dasi sta jim pomagali gaaiti dve četi vojakov. Sreča za mesto je, da ni bilo vetra, zakaj v tem slučaju bi bil zavzel požar lahko katastrofalne dimenzije. Ta požar je nov dokaz zato, kako potreben je v Subotici vodovod. — Zopet nesreča na novosadskem letališča. Te dni je podvzel v Novem Sadu letalski oficir Vladimir Sebalin polet. V višini 1800 m se je vnel motor. Letalec se je nahajal v kritični situaciji. Ogenj mu je švigal v obraz fn na roke, kljub temu ni izgubil pričujočnosti duha. Spustil se je hladnokrvno na zemljo. Ko je pristal, je bil aparat že ves v plamenih. Oficir je skočil iž njega s težkimi opeklinami na obrazu, na prsih in rokah. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Velika eksplozija v Vnkovarn. Te dni je eksplodiral v Vukovaru velik železen sod špirita. Sod se je razletel na tisoč kosov. Ključavniški mojster Franjo Hajdaš je obležal na mestu mrtev, dočim je bil neki vajenec težko poškodovan. Dva druga vajenca je vrgel zračni pritisk par metrov daleč v stran, vendar pa dečka pri tem nista dobila nobene poškodbe. — Senzacionalna goljufija r Rnmnniji. Romunski listi se bavijo že nekaj dni z velikopotezno goljufijo, katere žrtev je — finančno ministrstvo. Mlad uradnik, Dambosiceanu, je poneveril lansko leto več neuporabljenih formularjev potrdil raznih državnih posojil, fal-žificiral podpise in opravilne številke ter in-kasiral s pomočjo številnih sokrivcev pri državnih blagajnah več milijonov lejev. S pri- goljufanim denarjem je živel Dambosiceanu zelo razkožno. V družbi lepih dam se je vozil v inozemstvo, kupil »i je veliko palačo in avtomobil ter je denar naravnost razsipal. Ko je prišla goljufija na dan, so ga eruirali zgolj po naključju: uradnica neke državne blagajne si je zapomnila število njegovega avtomobila. Prijeli so ga v elegantni in veBeli družbi v Constanci. Mladi, toda neverjetno zviti slepar se je pustil mirno odvesti, izjavil pa je, da pobegne pri prvi priliki. To se mu je te dni tudi posrečilo. Ko ga je gnal ju-stični paznik iz celice k preiskovalnemu sodniku, je odvrnil paznikovo pozornost od sebe ter izginil na hodniku sodnega poslopja, kakor kafra. Dasi so takoj zaprli VBe izhode, liso našli o njem nobenega sledu. — Krvavi roparski umor t Katalineih. Glede krvavega roparskega umora v Nata-lincih je ugotovljeno do sedaj sledeče: Tihomir Markovič je priznal, da je bil pri »krvavi ekspediciji« udeležen. Trdi, da je stal samo na straži, dočim so izvršili umore ostali člani tolpe: Zivojin Andrič je ubil profesorja Dimitrijeviča. Ostali člani tolpe taje. Vese-lin Petrovič je bil dosedaj ugleden kmet in so ga smatrali za dobrega človeka. Soobčani so ga imeli radi, bali so se samo njegovih nemirnih zelenih oči. Bavil se je z velikimi kupčijami. Dobavljal je državi in občinam les, sladkorni tovarni v Čupriji pa sladkorno peso. Zato je vzbudila njegova aretacija veliko senzacijo. Najmlajši od vseh aretovan-cev je Tihomir Markovič, ki mu je šele 25 let. Bil je vedno dobre volje ter je ostal tak tudi v zaporu. — Razburljiv prizor v cirkusu Kludsky. Te dni se je odigral v cirkusu Kludsky, ki se nahaja trenutno v Novem Sadu, razburljiv prizor. Predvajala se je glavna atrakcijska točka programa, v kateri nastopi ravnatelj Kludsky. s skupino sedmih tigrov. Predstava se je bližala koncu, nenadoma pa je navalil eden od tigrov na Bvojega krotilca ter ga začel obdelovati s kremplji. Da niso v hipu posegli vmes drugi krotilci, bi danes Kludske-ga ne bilo več med živimi. Kludskega so prepeljali težko poškodovanega v bolnico. —Stavo in življenje je izgubil. Priljubljen šport mostarskih kopaleev je skok s 80 metrov visokega rimskega mosta v Neretvo. Po skakanju je policijsko prepovedano. Da je prepoved utemeljena, dokazuje slučaj, ki »e je pripetil zadnje dni preteklega meseca. Kmet Mustafa Djonko je stavil s svojimi vinskimi bratci za 500 Din, da si upa skočiti z rimskega mosta v Neretvo. Okrog polnoči se je podala vsa družba na most in Djonko je res skočil z mosta ter izginil v valovih. Policija je vtaknila vso družbo, ki se je udeležila nevarne stave, pod ključ. Za nakup Vam nudi najcenejši vir JOS. ROJINA, Ljubljana. — Po nesreči ubil svojega očeta. Te dni so prignali v zapor okrožnega sodišča v Mosta-ru nekega Antona Periča in dva njegova sorodnika. Stvar je bila sledeča: Peričev oče se je, kakor že večkrat, prepiral s svojim bratom radi meje. Njegov sin je pograbil kamen, hoteč ga vreči svojemu stricu v glavo. Po nesreči je zadel svojega očeta, ki je obležal na mestu mrtev. — Po nedolžnem aretovana. Pred par dnevi sta bila aretovana v Zemunu dva inozem-ca, ki sta se izdajala za Angleža, glede katerih pa se je ugotovilo, da sta nemški stotnik Hans Lowelt in nemški major Ernst Har-tung. Osumljena sta bila vsenemške propagande. Medtem se je izkazalo, da sta oficirja dva nedolžna »globetrotterja«, ki potujeta peš iz Nemčije v Indijo, zato so ju zopet izpustili. — Nepošten blagajnik. Iz Osijeka poročajo: Bivši uradnik hranilnice v Nagicah Nagy je bil te dni obsojen radi poneverbe 90.000 Din na deset mesecev težke ječe. Sodba je pravo-močna. — Velika tatvina v Viarreggijn. Morsko kopališče Viarreggio je bilo te dni pozorl-šče velike tatvine, ki so jo izvršili mednarodni kbpališčni tatovi, ki operirajo ie dalj časa v svetovnih kopališčih Italije. Zakonca Munzer, ki »ta stanovala v elegantnem hotelu, sta šla. te dni na kratek izprehod. Ko eta se vrnila, sta opazila, da sta imela v svoji odsotnosti neprijeten obisk. Soba je bila v velikem neredu in kmalu sta se prepričala Munzerjeva, da so jima bile ukradene med kratkim časom njiju odsotnosti vse dragocenosti: Briljantni kolje gospe, par zlatih ur, zapestnica in kolje iz platine, ki je bil sam vreden 40.000 lir. Razven tega so odnesli tatovi listnico s tisočlirskim bankovcem in 2 mil. avstrijskih kron. Policija ,je osumila Izidorja Weismanna, trgovca iz Rumunije, ki je stanoval v sosedni sobi ter odpotoval Betrt ure, predno je bil razkrit zločin. Preiskava je ugotovila, da se je odpeljal Weismann z dvema drugima inozemcema v avtomobilu r Genovo. Kmalu nato so bili Weismann in njegovi komplici aretovani v nekem genovskem hotelu. Tatovi ee aretaciji niso zoperetavljalL Policija je ugotovila, da je eden od lopovov •identičen z rumunskim trgovcem Turean-schijem, drugi z pariškim trgovcem Botzom, dočim tretji ni imel nobenega dokumenta pri sebi. Policija je našla pri možakarjih vse v Viarreggiju ukradene vrednosti. Dalje je našla policija v Zagreb adreeiran paket, v katerem so se nahajali dragulji v vrednosti 100.000 lir, ki »o seveda tudi ukradeni. Tatovi so nameravali izvršiti v hotelu Concor-dia veliko tatvino. V sosedni sobi je stanoval namreč potnik velike trgovine i dragulji, ki je imel pri sebi draguljev v vrednosti 600.000 lir. Na srečo Munzerjevih je policija stvar še pravočasno razkrila ter n-apravila j j omenjene tri mednarodne tatove za nekaj časa neškodljive. — Obsojen sodnik. V petek se je vršila pred sodnim dvorom v Beli Cerkvi obravnava zoper bivšega sodnika višjega sodišča v Vršacu Veljka Milunoviča radi zlorabe uradne oblasti. Milunovič je preganjal za ia-sa, ko je bil še sodnik, notarja Franja Merlaka, kjer je le mogel. Končno je revidiral nenadoma nekega dne notarjevo uradno blagajno. Ker notar legitimnih izplačil dotične-ga dne še ni vknjižil, ga je obdolžil Milunovič poneverbe ter ga vtaknil v preiskovalni zapor, kjer je moral sedeti Merlak dolgih Sl dni. Ko se je končno njegpva nekrivda izkazala ter je bil izpuščen, je vložil zoper Mil*-noviču ovadbo radi zlorabe uradne oblasti. — Efekt: Milunovič je bil obsojen na šest mesecev ječe ter ima plačati notarju 28.000 Di* odškodnine. — Samomor mlade poštarice. Ia Nove« Sada poročajo: V Banačkem Novem Selu ja bda nastavljena kot poštarica mlada uradnica Julija Bikevič. Dekle je večkrat tožilo, da z mesečno plačo 1350 Din ne more izhajati, ker mora kriti eventuelne majhne primanjkljaje. Te dni je revidiral neki višji poštni uradnik njeno blagajno ter ugotovil mal primanjkljaj. Uradnica ga je rotila, nai ne napravi o stvari zapisnika, češ iskala bo v»o noč napako, ker le za napako gre. Uradnik i® J® dal Poprositi Ko pa se je naslednja jutro vrnil, je našel vrata poštnega urada zaklenjena. Mlada poštarica se je v pisarji obesila. Originalen samomor. Ia Achenskega jezera so potegnili te dni truplo vtopljenca ki Jn9 ‘me “ hrbtu nahrbtnik, v katerem se ja nahajal 10 kg težak kamen. Gre za turista it ,et^.‘Je> ki Be je naveličal živeti in, ki ja skočil v samorilnem namenu v jezero. Da je bila stvar bolj sigurna, je obremenil kandidat samomora svoj nahrbtnik a težki« kamnom. . kaznajejo v Los Angeles« prehi- tro vožnjo ■ avtomobili. Amerikanska justi-ea je včasih silno drastična. Amerikanskem« sodniku je to omogočeno, ker se mu ni treba držati strogo besedila zakona. O takem slučaju poročajo sedaj ii Los Angelesa, kjer je zavzel avtomobilski promet take dimenzije, kakor sicer nikjer na svetu. Sicer obstoje v Los Angelesu strogi predpisi proti prehitri vožnji avtomobilov. Toda ti predpisi ne pomagajo nič. V Los Angelesu je pai tako, kakor povsodi. Nedavno je stala pred sodnikom radi prehitre vožnje neka dijakinja. Lahko bi jo bil obsodil na visoko globo. Taka kazen je sicer za prizadetega neprijetna, toda izkušnja uči, da ne učinkuje odvra-eujoče ali vzgojno. Zato je vporabil sodnik drugo sredstvo. Obsodil je dijakinjo, da ja morala prepisati vse obstoječe zakone in na-redbe o vožnji z avtomobili. To pa ne enkrat, temveč trikrat. Pravtako, kakor kaznuje učitelj šolsko učenko, Ce se ravna i dijakinjo kakor z malo šolarico, učinkuje to na vsak način deprimujoče, vsekakor pa bolj uspešno kot denarna globa. Posebno že sa upošteva, da obsegajo določbe o vožnji ■ avtomobili dvajset gosto in z majhnimi črkami tiskanih strani. Skoraj bi obžalovali, da eksistirajo take kazenske metode samo v Los Angelesu. — Državno sdravilišče na Golnika sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v , Stadiju v lečenje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina ?, 14.° Din- Drugih izdatkov ni ni- &akih. Zdravilišče leži 500 m nad morjein ob južnem vznožju Storžiča, 5 km od žele*-niške postaje Križe (proga Kranj—Tržič), ima milo, subalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. — Nova sgradba. Higienske sobe z največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za j>revoz g kolp-dvora. — -Zdravljenje po modernih načelih (pneumothorax, tuberkolin itd.). — Ležalne kure. — Hrana obilna in prvovrgtna, petkrat na dan. — Informacije in prospekte daje uprava zdravilišča, — Prošnje za sprejem, pravilno kolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim izpričevalom, je vlagati na velikega župane ljubljanske oblasti v Ljubljani. — Pravilnik sa izvrševanje zakona o stanovanjih, opremljen z vaemi pojasnili k zakonu o stanovanjih, kakor tudi s pojasnili k temu pravilniku, z obrazci in zgledi za tožbe, prijave in prošnje na stanovanjska sodišča, je izšel te dni. Dobiva se ga po vseh knjigarnah in v založbi »Jug« v Ljubljani, 8e-lenburgova ulica 7-II (pisarna Jugoslovenske Matice). Pojasnila in obrazce ter zglede je napisal dež. Bod. svetnik dr. A. Gradnik. Knjižica obsega 104 tiskane strani. Vsem, ki imajo opravka s stanovanjskimi zadevami, priporočamo to knjižico, ker jim vsekakor olajša trud in kaže pravilno postopanje v vseh stanovanjskih zadevah. Knjižica stane 20 Din. Ljubljana. — Avto-promet Blagovica—Ljubija**. Od včeraj se vrSi avto-promet Blagovica—Ljubljana vsak dan razven ob nedeljah in pravnikih. Od Blagovice odide avto ob 7. zjutraj. Vozi mimo Krašnje, Lukavice, Prevoj, Doba, Domžal, Črnuč in Ježice ter pride v Ljubljano ob 8.80 zjutraj. Vse dosedanje postaje ostanejo v veljavi. Iz Ljubljane se vrne avto ob 4. popoldne ter pride v Blagovico ob 6.80l I— Vpokojitev. S 1. avgustom sta stopila v pokoj magistratna slugi Anton Molka ia Fran Klančičar. Prvi je sltižboval 42, drugi pa 40 let. ■ • .v , , i 1— >Servns-jetika!« Tako je pozdravil v petek popoldne kleparski vajenec Herman Rakovec iz Rožne doline svojega znanca Franceta Pogačarja iz Rožne doline. Frane Pogačar je odgovoril na ta pozdrav s tem, da je nabil Rakovca s kamnom po ustih. Rakovca prepeljaU v banico. DOPIS. Slovenska Bistrie*. V žetrtek dne 50. julija j« na»tal okoli 21. ure na Kirbiševi, prejšnji Pajmanovi parni žagi, katero'ima Ivan Vasle ▼ najemu, na doslej še nepojasnjen naiin velikanski požar, kateri #e vso šago razen strojev popolnoma upepelil. Zgorelo je tudi ve< lesa Ivanu Žuraju, ki je pustil tukaj ža-fati. Opasnost je bila velika za blizu stoječi losoleo krčmarja Sorinika. Domačini gasilcem in vojaštvu, ki se je tokrat zopet odlikovalo, »e je posrečilo poiar lokalizirati. Mariborska in gomjebistriška bramba sta dospeli, ko je nevarnost ie minila. Sumi »e, 0, to vem prav dobrot, je odvrnil ban ter M Mnišljivo smejal. >Mari mislite, da Vas liiem dal nadzirati? Orientiran sem o vsa- kem koraku, ki ste ga naredili v Zagrebu.« | Torej neumnost je pri Pejačeviču zopet en- j krat triumfirala. To sem takoj izkoristil. i »Tako ekscelenca veste vse? No, potem mi ni treba govoriti o zadevi.« >Toda, hotel sem samo reči, da vem, da ste obravnavali z dr. Frankom. O čem ste obravnavali, seveda ne vem.« Postal je nervozen. Njegov obraz, popreje tako hladen in nepremičen, je postal nemi- i ren. »Vidite, ekscelenca: to je ravno skriv- \ nost. Žal pa je ne smem izdati.« »Ta je pa dobra! Vi hočete imeti pred hrvatskim banom skrivnosti. Govoril bom o zadevi a zunanjim ministrom.« »Ekscelenca, to seveda lahko storite. Toda dal bi Vam dober svet, da pred zunanjim : ministrom o Frankovi aferi ne zinete nobene j besede. Zakaj, iz vsega, kar sem zvedel v j Zagrebu, Frankova afera na Vas ne meSe ; ravno najboljše luči.« »Kaj pa hočete s tem reži?« »Oprostite, ekscelenca, meritorno ne mo- i rem govoriti. Toda ie dejstvo, da ne veste, o čem sem razpravljal z dr. Frankom, govorijo »oper vas. Zakaj iz tega sledi, da nimam niti pojma, kdo da je dr. Frank, in kaj dela. Iz- i dam Vam lahko samo to, da bi utegnilo po- ; stati za hrvatskega bana usodepolno, če bi se > ■vedelo na najvišjem mestu, da namestnik Nj. Veličanstva nima pojma, kaj se godi v Zagrebu.« f Ban je prišel popolnoma iz ravnotežja, čisto izgubljen je bil. Skoro zakričal je: »To postaja vedno lepše! Zdi se, da je za mojim hrbtom cela zarota!« »Pardon, ekscelenca, nisem prišel sem, da bi govoril o tem. Svojo misijo sem končal, toda žalibog ne smem povedati nobenih podrobnosti. Ker pa sem že tu, bi se rad prepričal, če je moje mnenje glede dr. Franka pravilno ali ne. Zato Vas vprašam, ekscelenca, kako mislite o dr. Franku?« »Dragi ministerialni svetnik, zdi se, da s« niste dobro naspali. Kaj naj to pomeni?« »No, ekscelenca, kot hrvatski ban morate dr. Franka vendar dobro poznati. Če pa ga ne poznate, je zelo napačno!« lsilajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. Zahvala. Tekom šest in pol let, kar sva vodila kolodvorsko restavracijo na Zidaae« mostu, sva doživela toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatrava kot svojo dolžnost, da se ob odhodu z Zidanega mostu javno zahvaliva potujočemu občinstvu, vsem cenjenim gostom in prijateljem za njih mnogoštevilen poset. Obenem se priporočava vsem cenjenim potnikom, prijateljem in znancem za blagohoten obisk kavarne »Evropa«, ki je najmodernejše opremljena in bogato založena z domačimi in tujezemskimi časopisi. Ljubljana, dne 1. avgusta 1925. Anton in Terezija Toneje, lastnika kavarne »Evropa«, Dunajska cesta.. V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Ca bi ne bilo Georga, bi torej Maksimus tu ne bil opaeil nobene zapreke — prodrl bi bil skozi ledeno odejo in skozi most in bi bil padel v globočino. Georg zaznamuje natanko, kje se začne most in kje se na drugi strani neha; potem se vrne z Leonor v avto. Vodstvo prevzame sedaj Adam, ki zna z vozom najbolje skakati. Avto vzame še natek. S silno brzino 4revi proti prepadu, spredaj spusti skalnato desko in istočasno zadaj pero, da 300 konjskih sil in v elegantnem skoku premeri Maksimus dvanajst metrov v zraku, sa prepadom pa vozi takoj zopet v navadnem tempu. Zopet se peljejo po stepi, ki pa je vedno bolj selana in barvasta; tudi toploto že občutijo. Vidijo najrazličnejšo divjačino, včasih tudi jezdece, ki pa pred drvečo pošastjo izginejo kar najhitreje nogoče. Nekoč prosi Georg, da ustavijo. »Ali nismo pravkar prekoračili cesto?« vpraša Leonor, ko gre Georg z avtomobilom še nekoliko nazaj. »Ali ste jo razločili? Saj tako hitro vozimo. Da, to je cesta — solzna cesta, kakor jo imenuje rusko ljudstvo, tu potujejo izgnanci v Sibirijo.« Avto se zopet ustavi. Pred njim drži črta od vzhoda proti zahodu, trava je na njej bolj redka, to jo loči od stepe, opazijo tudi na levi in desni v daljavi kamne, ki kažejo milje, nedaleč leži konjsko okostje — neko- (48) liko vstran pa poleg črne točke, kjer j« bil ogenj, dve človeški okostji. V misli zatopljena gleda Leonor to črto. Koliko ranjenih nog je prehodilo to cesto, preden so potlačili travo, da se niti sedaj v prebujajoči se pomladi ne more dvigniti. Ce bi ti skeleti, ta pohojena trava zamogli govoriti! »Toda mi smo vendar precej blizu obrežja Velikega Oceana,« meni potem. »Ali so tu tudi še kaznilniške naselbine za izgnance?« »Ne, pravzaprav ne. To je glavna cesta, od katere se odcepijo stranske ceste, ki drže v severne in južne kaznilniške postaje. Vseeno drži ta glavna cesta do obrežja in vsak mesec hodijo tod kaznjenci, — to je karavana, ki jo čuvajo kozaki — gredo peš do luke, od koder jih spravijo na otok Sahalin.« »Sahalin!« ponovi Leonor šepetaje. »Slišala sem o tem — to je otok, odkoder ni vrnitve.« »To velja tako približno o vseh sibirskih kaznje-niških kolonijah. O Sahalinu seveda tembolj, ker prihajajo tja le izgnanci za vse življenje.« »Grozno, grozno!« šepeta Leonor. »Čitala sem, kakšna strašna usoda čaka tam te reveže.« Potem s hitrim gibom vzravna glavo. »Mr. Hartung — eno vprašanje!« »Prosim!« »Ali bi hoteli napraviti nekaj — nekai zoper postave dežele, Ce bi bilo v zvezi z dobrim namenom?« >Vi menite, da bi osvobodili kolono teh izgnancev?« se smeje Georg. »Uganili ste moje misli.« »To ni težko. 0 da, zakaj ne? To ne bi bil noben velik riziko, za nas bi to ne imelo nobenih slabih posledic. Rusija sploh ne preganja, kar je izven njenih svetih meja in s sibirskimi izgnanci simpatizira ves svet. Kozaki, ki spremljajo izgnance do sem, so najslabši ljudje; tovariši, ki sicer opravljajo isto službo, a bolj v bližini kulturnih krajev, jih zaničujejo, zakaj stotnije, ki opravljajo tu službo, so tudi kaznjeniške kompanije. ■ Zato ne bo nikomur padlo v glavo, da bi kaj rekel, če mi iz našega oklopnega stolpa postrelimo kozake in osvobodimo transportirance.« »Dobro, pa počakajmo tu, dokler ne pride karavana!« zakliče Leonor vsa vesela. »Saj imamo toliko časa, krvi pa tudi ni treba prelivati.« »Mis, to bi morali pa zelo dolgo čakati,« odvrne Georg, »najbrže bi izgubili potrpežljivost. Pred koncem februarja ne odhajajo transporti iz Rusije, sicer bi v saneh vsi zmrznili, tudi če imajo najtoplejše kožuhe: ko se sneg staja, pa ostavijo sani in tedaj se prične počasna pešhoja — pred junijem ali julijem ne dosp° izgnanci do sem. In potem še nekaj drugega. Kdo pa vam pove, da niso zaslužili vsi ti jetniki, ki bi jih tu videli, dosmrtno izgnanstvo na žalostni Sahalin? Morda so to taki ljudje, da napravimo velik zločin, če jih osvobodimo! Če jih vprašate, vam bodo seveda rekli, da so nedolžni; ali pa ni morda žena, ki izgleda najbolj nedolžna, koga zastrupila? Kako hočete to kar tako hitro razločiti? In morda onesrečite kozaškega kapetana iz spoštovane rodbine, ki je prišel po nedolžnem v kaz-njenško kompanijo, če osvobodite prave zločinee, ki naj jih on čuva?« GROM , -; *>■*?. -----------tjf IHIIH ix, K&toDVottsH&t 't - . -• . v . ^1 -'I-9. - POOBUtnO; Mnrtbof^ h»»«ntc#, BaiUtk. OiWWI» * to,rtW»o ipad^oet poste *M«fMtrej« tal |wtf>nd|uifa>rt pogan. MakbpnOcI druib« apalitth vob S. O. E. poilljke. Kolosa in šivalne Stroj« kupujte edino le pri Josip Pctelinc-u nmmmkm Orllanar, Ph6nlx in Adler tor posamezna dele za kolesa In stroje, pnevmatik«, igle Lamerr. Ljubljana, biti« Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Ne v«Uk«l Ne malo! bMALI OGLASI m egliMMi 4o M Wa*«t Dim 3*—, mfc« »»daljna bee«4e 1—--------------------- Oglase ■a vse liste. naSe kraljevine spre-jmn po originalni ceni. Biro »Re-fctMae«. Beograd, Knoa Mihajlova ■lica 11, telelon 2639. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-a- v U ' ▼ EJabljani'—■ Tovarna na Vl£a..ffirdo) — Pleerna v Proiakovl ulici 5, prtličje. PUH V STANOVANJA! Vsaka šfedljtva gospodinja vporablja v kutilnjl, kopal' nlci in pri likanju samo plin. Neprimerno cenejše. — Vedno čisto. — Vsak Sas pripravljeno kuha ter greje hitro. Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek. Že od leta 1861, odkar obstoji plinarno, se ni dogodila nobena resna nesreča. Napeljava do hiše brezplačna. — Napeljava v stanovanje stane samo 800 do 1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi še za Din 125‘— Likalnik „ „ „ , „ 140 — Štedilnik „ „ „ , . 1800— Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša. Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. — Pojasnila daje MESTNA PLINARNA. Oglašajte w ..Narodnam Dnevniku*11 Znanja želi akademsko naobraiena gospodična e inteligentnim gospodom v starosti od 22-24 let, s katerim bi lahko konverzirala v nemščin’ in francoščini. Ponudbe je vpnslati s sliko na upravo »Narod. Dnevnika« pod »Nada«. Fižol za kuho ■Mteae vrele kg ... . Din 1*7B Jtoto vrsto k« • . . . Din 2-25 prodaja ••ver * Kew*., Ljnktj**«. Službo blagajničarke išče gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Blagajničarka«. Trgovski lokali moderno a rejeni, v novi igradfci v Ljubljani, na prometni cesti blutu^ glavnega kolodvora se oddajo ▼ na-j«B. Naslov v upravi Ueta- Obvestilo in zahvala. Častim se obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva z današnjim dnem prevzela restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela zadovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kuhinjo, pristnimi domačimi in tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo pridobiti si zaupanje. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubezniv poset. Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem JOSIP IN MARIJA MAJDIČ.