Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman tcIJA: Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tcljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki", več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee it. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniski ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek 21. avgusta 1884.
Letnili XII.
Katoliška cerkev varuje driižbiii-sko prostost narodom.
Kolikokrat se piše danes: cerkev je sovražna prostosti, kjer vlada ona, ondi je sužnost doma. Ees da, ona je nasprotna prostosti, po kakoršni hrepeni današnje pokvarjeno ljudstvo; naspotna je prostosti našega veka, ki hoče preko vseh naravnih in boižjih postav hoditi po poti popolne samovoljnosti ter ima pred očmi podobo: sezidati si prekrasno palačo, v keri bi bilo dovoljeno in nedovoljeno razkošje domil, v kteri naj bi se šopirila razbrzdanost in neomejena mesena prostost. Tako napčne prostosti seveda cerkev ne more trpeti. Ali pravi prostosti je ona prijateljica; ona je, rekel bi, mati družbinske prostosti. Skusimo si ta stavek malo natančneje ogledati in ga prevda-riti, spoznali bodemo, da je resničen.
I.
Stari paganski vek državljanske in družbinske prostosti ni poznal. Celo največji filozofi (umoslovci), ki so se pečali s političnimi vprašanji, so prišli do zaključka: človeška veljava ne velja nič, država je vse, človek z vsem se jej mora popolnoma podvreči. Kaj sledi iz tacega načela? Bili so nekako prosti tisti, ki so se podredili državni oblasti; na drugi strani se je morala razviti najgrje suženstvo. Kako so mislili stari modrijani o tem? Aristoteles govori tako-le:
Vlada naj le tisti, ki se odlikuje po svojih dušnih zmožnostih; kdor je pa le telesno močan, naj uboga. To načelo pa, pravi on, velja prav za prav le za Grke. Kajti Negrki (barbari) od narave niso dobili nič, kar jih bi delalo sposobne za vladanje; njih družba obstoji le iz sužnjikov in sužnjic. Kar je vol ubogemu, to je suženj bogatemu. Suženj se loči od živali le v tem, da ima on razun, žival dela pa po nagonu (vendar pa nekako popravi sam svoje mnenje, rekoč: Suženj pač čuti razum, nima ga pa ne. Tedaj celo razum se je sužnjim odrekal.) Tudi vzorni Plato se ni mogel povspeti do vzvišenejšega. Tudi njemu suženj ni oseba, temveč le reč (res). On pravi: Tisti, kteri je lastnega sužnja ubil, ne zasluži
nobene kazni; le kdor bi ubil tujega sužnja, mora plačati globo.
Eavno tako kot Grki so mislili tudi Eimci. V rimskem pravu se je vprašalo: ali ne postane Eiraec, kterega vjemo barbari, tudi „reč", kot postanejo „reč" vjetniki pri Eimcih? Ali rimski ponos je odgovoril : barbar že od narave ni druzega kot suženj, nima tedaj nič pravic in tudi Eimca v last ne more imeti.
Ees so nekteri modrijani in učenjaki skušali sužnjem priboriti bolje stanje, da bi jih gospodarji imeli vsaj za ljudi in ž njimi ravnali kot z ljudmi; potegovala sta se zato med drugim Seneka in Plu-tarh; ali njih želja je ostala le v njihovih srcih, na javno mnenje niso ti človekoljubni modrijani nič vplivali.
Zakaj se pa paganski modrijani navadno niso mogli višje povspeti s svojimi mislimi?
Zato, ker niso vedli, od kod izvira človeška prostost, kaj da je cilj človekov in kaka da je njegova vrednost.
Še le krščanstvo je rešilo to uganjko. Kristus je učil nauk o nravni prostosti, posledica nravne prostosti je pa tudi družbinska prostost. Proglasil se je nauk: V Kristusu ni nihče, ne Jud, ne Grk, ne suženj, ne prost, kajti vi ste vsi skupaj eden v Kristusu. Ta nauk je postavil državo na čisto nov temelj — temelj prostosti; poprej je vladalo suženjstvo, od tedaj se je jela razcvitati prostost. Nove države, ki so se rodile iz krščanstva, so odpravile sramotno sužnjost ter proglasile družbinsko prostost. Posamezne v družini storiti proste ter jih osrečiti, nravno prostost razširjati, to je bila nekaka „magna Charta" — vstava katoliške cerkve. Ali predno se ljudstvu dil popolna družbinska prostost, ga je treba prej še v nravni prostosti vtrditi. Tako je delala cerkev; stare socijalne razmere se niso dale kar na nos, na vrat prevrniti. Premenila je trdo suženjstvo v manj trdo robstvo (Leibeigenschaft), dokler narodom ni preskrbela popolne prostosti. Celo neka-toliški zgodovinarji pripoznavajo, da je duhovščina delala kaj zelo na to, da bi odpravila robstvo; dajala je sama lep izgled ter dajala robom prostost.
Papež Aleksander III. je določil, opirajoč se na tretji Lateranski občni zbor, da naj so vsi kristijani prosti robstva.
V krščanstvu je bilo najti mnogo blagega demo-kratizma, do kterega se paganstvo ni moglo dvigniti. Krščanska notranja prostost je veliko večje cene, kot vsaka zunanja državna; nje ne more nikdo vzeti in vničiti, zato je postala ona dragocen zaklad ljudstvom.
Družbinska prostost ima svoj izvir v načelu katoliške cerkve; sicer bi je ona ne proglasila in bi tudi ne vničila nečloveškega suženjstva. Ona je učila, da je človeka Bog vstvaril prostega; izgubljeno prostost je človeku zopet nazaj dal Kristus; človeška družba se ima zahvaliti za družbinsko prostost edino le krščanstvu. Krščanstvo je storilo, da je postala žena enakorodna možu, da so ji odkazali v družini častno mesto; prelepe ideje o prostosti, enakosti in bratovstvu so se vtisnile. Ali niso to prekrasni biseri prave prostosti? Edina katoliška cerkev jih je mogla prebuditi v življenje, le nji edino je mogoče jih ohraniti. Občuduje jih celo svet, ki se je že popolnoma odrekel Bogu in njegovim blagim vredbam.
II.
Eekli smo že v prejšnjem odstavku, da najdemo le ondi pravo družbinsko prostost, kjer vlada nravna prostost. Da je to resnično, tega nas prepriča skušnja: kjerkoli je propadla nravnost, ondi se je poizgubila vselej tudi družbinska prostost! Nenravnost vniči prostost posameznikom in celim narodom. Dokler biva v narodu nravna moč, je on še politično močan in prost; ali kedar zaide on na pota nenravnosti, gre h koncu njegova prostost. Poglejte le v zgodovino Grške in Eimske, ali pa tudi v povestnico sedanjih modernih držav, povsodi vidite zapisane svarilne besede: „nravno hlapčevstvo rodi tudi družbinsko neprostost, despotizem in absolutizem". To so iste misli, ktere pove tudi sveto pismo z druzimi besedami: „Eesnica vas bode oprostila."
Od kod pa izvira pogin družbinske prostosti? Pogin ji žuga od vseh strani: aH jo ljudstvo za-
LISTEK.
Spomini iz naših gori.
(Konec.)
5. Mrtuljk.
Gore, gore so gore, Kdor jih pozna, Na nje ne gre!
Niirodna.
Tako se imenuje slap in potok, ki se v vasi Gojzd, na pol pota med Dovjem in Kranjsko goro blizo lesenega mosta na desnem bregu s Savo združi. Ta potok pride izpod Skerlatice (nekteri pravijo tudi Škrinjatarica, ker je res Skrinji podobna, meri 3643 metrov) in izpod Eujave peči; in dasiravno od izvira do Save komaj dve uri teče, vendar na tej poti dvakrat čez visoko skale pada in tako dva slapa, gornjega, višjega pa doljnega, manjšega, zraven pa močnejšega dela. — Do novejšega časa se o tem slapu ni nič slišalo, še manj pa bralo; še le znani hribolazec g. K a d i 1 n i k nas je pred tremi leti nanj opozoril, pa tudi preskrbel, da je obrtnijska družba, ki ima tii svojo gojzde, pot in stezo do gornjega slapa vravnala in da je ta pot na vsacih 20 do 80
stopinj na drevesih in skalah s rudečo oljnato barvo zaznamovana.
Ees je vredno ta slap gledat iti, pesebno ker ni daleč (dobro uro od ceste) in ker tudi pot ni prehuda. Ta slap (domačini temu in drugim slapom prav primerno pravijo: skok ali skočnik) je zelo visok. Hotli smo ga z nitjo zmeriti, pa ni šlo, ker mu človek ne more blizu priti; vendar smo mu v primeri prisodili od 120 do 150 metrov. Teče namreč po žlebu, kterega delati dve skalnati skoraj navpični steni, ki se v ravnem kotu dotikate. Zatoraj se tudi od nikoder ne vidi, ampak še le, ko človek prav zraven pride. Tudi to kazi slap, ker ne pada v eni črti, ampak je šest, sedemkrat prelomljen, in še ti kosovi ne stoje drug na drugem, ampak vsak je skoraj na drugo stran obrnjen. Okolica pri slapu je silno divja, tako da človeka zlo prevzame, kadar te strašne stene gleda in šumenje slapa posluša. Še lepši in divje-romantičniši se mi pa zdi kotel- nad slapom, kamor smo lani osorej lezli dva duhovna in štirje dijaki. Eazdelili smo se koj pri slapu tako, da sva mi dva in manjši dijak po stezi na okoli in potem še le kviško šli; trije večji dijaki so jo pa kar naravnost v strmino in po skalah krenili. Mi trije
smo nosih s sabo precejšen sodček vina; uni trije pa pletenico z jedilom; pa obojim se je trda godila.
Prišli smo do takih sten, da se je človek komaj sam kviško splazil, da je bilo treba z vsemi štirimi si pomagati; kako bi le še mogel potem kaj v rokah držati ? Ali pomagali smo si tako, da je eden naprej splezal in drugi mu je potem pletenico ali sodček podal. Tudi se je manjšemu dijaku skala spod nog vtrgala, da je znak padel in se dvakrat čez glavo prekucnil; k sreči ga je košata bukev vdržala, da se ni potokal celo v graben.
Mi trije, ki smo šli na okoli po stezi, smo do vrh slapa potrebovali poldrugo uro in smo mislili, da je una partija, ki je naravnost po skalah lezla, že davno zgoraj; pa kakor tudi iščemo in vpijemo, nobenega glasu, nobenega sledu ni o njih. Čakamo in čakamo, pa jih le od nikodar ni. Kaj tedaj početi? Trudni smo, lačni smo, ženji smo; pa le žejo si zamoremo gasiti. K^r le od nobenega kraja nobenega ni, nastopimo pot nazaj in zdaj nam ravno na robu uni trije pridejo nasproti, ki so v take zadrege zašli, da včasih niso skoraj mogli ne naprej ne nazaj. Pravili so, da so večkrat počivali in tudi v pletenici kak grižlej poiskali; ali še raje bi bili
pravlja samo, s tem, da neha moralno živeti, ali jo pa zatirajo oblasti. Cerkev je vzela družbinsko prostost proti obema sovražnikoma v varstvo. Da se ljudstvo ne izneveri popolnoma moralnim načelom, zato podpira ona kneze iu oblasti s svojo moralifno močjo; na drugi strani pa ona pazi tudi, da oblasti ne prekoračijo one meje, ktere jim je določil Bog.
Cerkev uči: „Vsaka oblast je od Boga." Nate besede se opira moč in vpliv oblastij; ob enem pa določuje ona tudi meje, kterih oblasti ne smejo prestopiti. Ta nauk kaže očitno, da so oblastniki mogočni le po „milosti božji". On zahteva, da se morajo oblastniki tako klanjati božjim postavam, kot se klanjajo njihovi podložniki njihovim določilom; tedaj nauk ob enem uči, da se oblastniki sami uče pokorščine, se vadijo tudi v dobrem vladanji. Samovoljnemu despotu kaže cerkev poslednjo sodbo, ako delajo krivično proti svojim narodom. „0d oblastnikov se bode tirjal oster račun." (Knjiga modrosti VI. 6.) Tako brzda temeljni nauk krščanstva samovolje oblastij ter varuje mir in družbinsko prostost.
(Konec prili.)
Politični preg4ed.
T Ljubljani, 21. avgusta.
]^otranje dežele.
Volitve kmečkih občin po Štajarskem so dokončane, ter smemo, osobito kar se tiče Malega ali slovenskega Štajarja, z njimi popolnoma zadovoljni biti, da, še več, ponosni smemo biti nanje. Naši bratje so vse storili, kar je narodna zavest, kar je narodni ponos od njih zahteval! Slava jim! Manj vesele za nas so pa iz konservativnega stališča volitve poslancev kmetiških občin za Gorenji ali nemški Štajar. Ondi zgubili so konservativci dva volilna okraja, Irding namreč in Liezen. Zguba posednjega za konservativno stranko ni toliko občutljiva, ker je bil že od nekdaj nezanesljiv, kakor pa oua prvega, kjer se je do poslednjega trenutka upalo, da prodere konservativni kandidat W6hr proti liberalcu Koberlu. Se dva volilna konservativna okraja vzeli so si štajarski liberalci na muho: Judenburg in Lipnico. Iz Judenburga hoteli so prepoditi Biirnfeinda, iz Lipnice pa Karlona. Kakor velik je bil tudi napor, vendar ni šlo. Sicer pa so voljeni: za okolicoGraško: Matija Kalten-egger; vWeitzubaron Ernest Gudenus; v Hart-bergu župik Schweitzer; v Eadgoni knez Alfred Liechtenstein ; v Feldbachu Thaller in knez Alojzij Liechtenstein; v Lipnici G. Lehmann in prelat Karlon; vStaizu J. Kurz; vJudenburgu Biirnfeind; v Murau Stadlober (vsi dosedanji so konservativci); v Brežicah Jerman; v Cel j i Mihael Vošnjak in dr. Dominkuš; v Mariboru dr. Eadaj in baron Goedel; v Slov. Gradcu župnik dr. Šuc; vLjutomeru Kukovec; v Ptujem župnik Eajč (vsi dosedanji so slovenski narodnjaki); v Brucku Al. Posch; v Ljubnem (Leoben) Ma-jeregger; v Lieznu Wilfinger in v Irdningu Koberl (vsi štirje liberalni). Naj bi le še po mestih in trgih, kjer se danes volitve prično in potem pa v veliko-Dosestvu bilo toliko vspeha in naša narodnost se bo na konservativni podlagi v bodočnosti vse drugače razevitati jela. Ali kaj, ko je tako nesrečna sostava volilnega reda!
Toliko moči, toliko mladostnega ognja in po-žrtovalnosti ni se še kmalo videlo pri kakem narodu, kakor se je ravno sedaj pri Slovanih razodeva. Komaj da je v Prago prišel poslednji vlak z gleda-liščnimi gosti, komaj da so ondi preneliale poslednje slavnostne predstave in komaj da so se Hrvatje dobro od gostoljubnih Cehov poslovili, že se dvignejo sami na pot osemnajststo mož in potujejo v sokolski opravi k svojim bratom Poljakom! Praznik za praznikom, svečanost za svečanostjo, pa naj Nemci kaj tacega napravijo in to vse na lojalni avstrijski podlagi! Pač bi si Cehi ne bih zamegli lepšega dneva zmisliti za svoj izled v Krakov, kakor cesarjev rojstni dan, da ondi avstrijski severoslovanizdruženi svojemu vladarju pokažejo, kako ga ljubijo, časte in spoštujejo, kako pa tudi ob enem hrepene, da se jim ohrani narodnost, ki se je ravno pod vlado sedanjega cesarja tako krepko in čvrsto razvila, če tudi jo je moril hud nasproten veter. To potovanje Čehov odobrujejo tudi Madjari, ki so že dolgo let osobni in politični prijatelji Poljakov in so se celo izrekh, da bi se sami na vzajemno slavnost v Krakov podali, ako bi jih hotli Cehi in Poljaki tjekaj povabiti. To je vsekako pomenljivo priznanje in vredne da si ga zapomnimo. V staroslavni poljski prestolnici Krakovski zadobila je misel slovanske vzajemnosti svojo živo podobo, ki je vtrjena na pravi neomah-Ijivi podlagi verne udanosti slovanstva cesarju Francu Jožefu in njegovi rodovini.
JjciSki konsul Trstu, Durando, oditi je moral v Eim, kamor ga je poklical minister zunanjih zadev, da se mu opraviči na mnogobrojne zatožbe in sumničenja, kterim je njegovo politično obnašanje v teku poslednjega časa povod dalo. Obdolžujejo ga in menda ne po krivici, da je ravno konzul Durando v Trstu glavna zaslomba „irredente"; da on in njegovo konzularno osobje pišejo proti avstrijske članke v Avstriji sovražen v Trstu izhajajoč list „Indipen-dente". Obtožba je težka in za moža inostranca, ki je v visoki državni službi v imenu laške vlade pri nas, toliko važna in nevarna, da ga bo spodnesla, ako se ne bo zamogel zadosti opravičiti. Prav bi pač bilo, ko bi Durando vedno doma ostal, ter bi se nikdar več ne povračal v Trst, kajti z njim zginila bi pač naši primorski »irredenti" poglavitna zaslomba, ako bi mu ne bilo sličnega naslednika v Trst. Po naših mislih moralo bi po Primorji „irredente" že konec biti, ako bi jo brezvestna Italija po svojih ljudeh sama ne podpirala gmotno in duševno.
Nek nemec, ki tu pa tam v „K()1. Ztg." kaj piše, rekel je nedavno, da se je poprijelo avstrijskih liberalnih Nemcev nekako nihilistično mišljenje, ki iz obupnosti izhaja. Prvo bi vrjeli, kajti vse njihovo dejanje in nehanje na to kaže, da so postali sovražniki sedanji Avstriji na vsak način! Kar se pa tiče obupnosti, jo pa ponujajo le na papirji in kedar so kje na kakem shodu zbrani, da jim je mogoče lagati o zatiranji Nemcev. Drugače ali recimo v navadnem življenji, se jim pa prav dobro godi, tako po nemških mestih na Češkem, kjer vrlo nakane kujejo, kako bi se združili s Prus-jani, kakor tudi pri nas v Ljubljani (sploh med Slovenci povsod), kjer bi moralo, ako bi njihova veljala, vse drugo kar ni Nemec ali nemčur-odpadnik tiho biti! Nemci se sploh ravno tako vesele živ-lenja, kakor so se ga veselili pod Auerspergom, Stremajerjem in pod druzimi ministri, ki so bili kri od njihove krvi. Kako pa je v uradu ? Vse kakor je bilo. Nemec dobiva nemške odloke, Slovenec tudi, pa tudi nemške (z najmanjšo izjemo), kaj hočete še več? Slovenec, ki je trdil resnico, če je ž njo morda koga neljubo dirnul pod nos, obsodi se za to krivega razžaljenja časti in gre v zapor, kakor se je to v Celji zgodilo; Nemec tudi tožen, ki pa ne more resnice dokazati, se oprosti! Kaj hočete še več,
čemu upiti o obupnosti, ktere nihče ne pozna in nihče ne zapazi. Komaj, da bi mi upili, ali — smo pač veseli, da se nam dihati pusti! Ako ste pa morda obupani zarad tega, ker se Vam ne pusti, da bi nam naravnost nož na vrat nastavili, no zarad tega pa že smete v vodo poskakati. Za tako bolezen pa ni zdravila.
/id je brezdomovinec že osemnajst sto let in bo ostal, dokler ga bo zemlja nosila. To so dokazali še pri vsaki priložnosti, kjer ni dobička čutiti bilo, in tak dokaz vidimo zopet o minuli slav-nosti cesarjevega rojstnega dne na Dunaji. Du-najčani so namreč poprejšnja leta vsako javno slavnost pod vodstvom mestnih očetov napravljali, ali pa če so se oni proti taisti izrekli, so jo tudi opu-stih. Od kar je pa na šuntanje fakcijoznih Židov lansko jesen „Sobieskega slavnost" na Dunaji zmrznila, ker so se bali, da bi poleg avstrijskega ne imela tudi preveč slovanskega značaja, postali so Dunajčani bolj samostojni in sedaj pri enakih slovesnostih kar sami od sebe, ne da bi se za mestne očete brigali, ki so večinoma do sedaj židje, če pa to ne, pa pristaši židovskega lista „Neue fr. Presse" bili, osnovali dnevu in pomenu primerno slavnost na svojo roko v Praterji. Eavno tako so napravili sedaj na cesarjev rojstni dan velikansko slovesnost v Praterji, kjer so razobesili državne črno-rumene in belo-rudeče zastave brez črno-rudeče-rumenih (pruskih), kjer so svirale godbe skoraj po vseh javnih prostorih, kjer je gorelo zvečer na tisoč in tisoč lampijonov, kjer so pošteni in domoljubni Dunajčani navdušeno „vivat", kajti to Dunajčan rajši kliče, kakor pa „hoch", klicali do poznega večera. O vsem tem pa židovski list „N. f. Pr." nima priznalne beseda; da še več, ona skuša ljudski slovesnosti še celo praznični in vzvišeni značaj odvzeti in tako )iše, kakor bi bile vse to provzročile le kake pijane cavke. Na veliko srečo se pa Avstrijcem, posebno • pa Dunajčanem vedno bolj oči odpirajo in ne bo dolgo, da bodo popolnoma jasno svoj položaj nasproti židovstvu spregledali. Vsaj letošnje volitve na Dunaji so vse na to kazale.
pravijo, da se Slovanom ne bodo vpirali, da, še več, še podpirati jih hočejo v prizadevanji do vzajemnosti. Le v dveh slučajih pravijo, da bi jim morali naravnost hrbet obrniti in to prvič, ako bi se avstrijski Slovani, t. j. Čehi, Poljaki in Slovenci jeli bratiti z Eusi, ako bi skušali spodbiti sedanjo Avstrijo in na njenem mestu vstanoviti veliko slovansko cesarstvo z Eusijo na čelu. (Tega se Madjarom ni treba bati.) Tako cesarstvo bil bi grob madjarstvu in njihova bodočnost opominja jih živo vse rajši žrtovati, kakor pa v tem slučaji Slovane podpirati, ki bi bili pravi grobokopi Madjarov. V drugem slučaji morali bi se pa tudi ravno tako ločiti od njih in se proti njim zavezati, ako bi si avstrijski Slovani prizadevali sedanjo avstro-ogersko monarhijo tako preosnovati, da bi ona slovanska in sicer slovansko-samoupravna postala. (Tudi tega se ni bati Madjarom.) Tudi tukaj bi zazijal grob, v kterega bi slovanska povodenj Madjare poplavila. Dokler imajo le samo večino v državi, smo in smemo biti njihovi prijatelji, kajti za nas (Madjare) je to vprašanje bolj postranske vrednosti in nas ne zanimiva naravnost, kdo je na krmilu v Avstriji ah Slovani ali Nemci, samo da se po vstavnem potu vlada. Kakor hitro bi začela pa ena narodnost drugo zatirati, tedaj bi nam ne bilo nič več vse eno, kdo je na krmilu. — Slučaj smo že doživeli, ko je ena narodnost zatirala drugo, Nemci namreč davili so Slovane in jih še, kjer koli se jim priložnost ponudi, pa vendar nismo še doživeli, da bi se bili Madjari tedaj za nas potegnili, tohko več pa so ravno ob tistem času tudi sami podložnim jim Slovakom pest na usta nastavili. Sploh pa smemo gospode Madjare zagotoviti, da nam Slovanom do
imeli sodček namesto pletenice. No, zdaj smo imeli oboje skup. Bilo je ravno okoli poldneva, ko na mehki zeleni trati poležemo okoli prta, na kterega smo zložili vse, kar je pletenica skrivala. In da nismo bili brez gorke pečenke, sta dva blizo tam tudi precej krompirja spekla. Zraven smo pa žejo gasili s poštenim Dolenjcem, med kterega smo kot led mrzH Mrtuljk mešali.
To je bilo kosilo, da nikoli tacega; in kako to diši po takem trudu in na takem kraji! Ves prizor je bil veličasten. V polokrogu so nas obdajale strme peči Kukove Špice, Škerlatice, Eujave peči in Križa, pod nami je šumel Mrtuljk in tu sem zagnana go-vedna je izza grmov radovedno gledala neznane goste. Dobro četrt uro od nas pod pečmi je bilo veliko polje samega snega, ki se po zimi iz imenovanih goni v ta kotel melje in ki nikdar ne skopni. Veselo so dijaki tekli na sneg in kmalo se je vnela vojska med njimi. Gotovo bodo pomnili celo življenje, da so se 31. julija 1883 vrh Mrtuljka in pod Hker-latico s snegom kepali.
Viši zgoraj je baje tudi majhno jezero, ktero smo pa mi zastonj iskali. Kakor smo pozneje zvedeli, je taka globina nalašč narejena in z ilovico zatol-čena, da se voda v nji nabira ali sneg taja, da ima živina kaj piti.
Ker so se jeli oblaki vrhov prijemati, smo se naglo vzdignih in v dolino hiteli, dež nas je vendar došel in spremljal skoraj notri do doma.
Kakor toraj pravim, vredno je enkrat gledat iti Mrtuljk; vendar pa je Peričnik še zmirom lepši, če tudi ni tako visok, ker prosto čez skalo pada in veliko vode ima.
Naj pri tej priložnosti tudi sporočim, da je Ljubljanski odsek planinske družbe letošnjo pomlad že razpadane naprave pri Peričniku z novega naredil, pota in mostove popravil in tudi do gornjega Peričnika kamnite stopinje v breg vdelal, da se ni treba več med dvema skaloma, kakor v dimniku, plaziti, kar je bilo popred silno težavno, za kakega debeluha pa popolno nemogoče.
Ko so bile te poprave izdelane, je prišlo (menda tretjo nedeljo v majniku) blizo 30 gospodov in gospej od imenovane planinske družbe iz Ljubljane, da so jih blagoslovili, kakor je namreč pri tacih priložnostih navada, z vinom in s pivom. Domačini iz Mojstrano so nataknili po tobeh okoli Peričnika mnogo zastav, tudi možnarji fio pokali in veselo petje se je razlegalo, da je bilo kaj.
Pa morebiti pnišaš, ljubi bratec, kje da so ti ljudje pri božji službi bili? No kje? Ali ne veš, da je cela narava velik tempelj božji in da je za po-
svetnjake Peričnik taka božja pot, kakor za pobožne Gorenjce sv. Višarje ali Brezje! Maše res niso imeli pri Peričniku, ali pridigo so pa imeli; pridigoval je sam Karol Dežman! In sicer za Ljubljansko gospodo po nemški, za naše ljudi pa po slovenski. Iz slovenske pridige je spomina vredno to, da je pridigar sam spoznal, da ni prav, ker kmečko ljudstvo od božje službe s takimi izleti odvračajo, pa naj jim mestnim nikar ne zamerijo, ker druge dni ne utegnejo; naj pa to zamudo med tednom ali drugikrat popravijo (?), Nadalje je pridigar pohvalil naše ljudstvo zavoljo njih prijaznega obnašanja, da so namreč priljudni do vsacega, naj je Slovenec, Nemec, Francoz, Lah ali Anglež (kar tudi radi g. Dežmanu potrdimo in ker jim tudi marsikter goldinar nese). Naj še pristavim, da popoludanska služba božja je bila deloma pri Šmercu, deloma pri Železniku.
Kadar se zopet kaj zanimivega nabere iz naših gora, vara bom pa zopet sporočil, če bote radi brali. Kdor pa želi sam kako pot poskusiti v naše gore, mu bom pa tudi po svoji moči s svetom pomagal, ali pa še sam ga spremljal, če bom utegnil. Prosim pa gg. touriste, da posnemajo unega gospoda od Loke, kadar bodo hodili v naše gore!
sedaj niti eno niti drugo ni na misel iiodilo. Vse, kar si do sedaj in tudi zanaprej želimo, je mir in enakopravnost z drugimi narodi v vsakem oziru, toraj tudi glede pravic, ne le samo glede dolžnosti! To je vse! In s tem se zamore in se mora slagati vsak poštenjak.
Tuauje države.
Srbski kralj Milan Eusiji še sedaj ne more odpustiti, da bi po njeni želji Srbija še dandanes morala v patrijarhaličnih povojih ležati. Timveč sočutnega prijateljstva razodeva pa kralj Milan ob vsaki priložnosti do avstrijske in nemške vlade, kteri obe ste na Berolinskem diplomatičnem kongresu pripomogli, da se je Srbija jela prosto razvijati. Milan glede svoje domovine zatoraj pač ničesar bolje ne želi, kakor da bi se vpliv Berolinskega kongresa še dolgo čutil po Balkanu, kajti on je za Srbijo tako rekoč poglavitna žila, ki ji je porok za življenje. Avstrija in Nemčija naj še toliko napredujete, pravi Milan, Srbi. i se ji ni treba bati, kajti napredek Avstrije je vsikdar le na korist Srbije; na škodo ji on nikakor ne more biti.
Na NernSkem so pri Koblencu prijeli dva francoska častnika, ki sta ondi kraje risala, ter so ju zaprli. Postavili ju bodo pred civilno sod-nijo, kjer bosta po nemških postavah obsojena zarad izdajalstva dežele. Nemške dotične postave pa v tem ne delajo nobene razlike, ali je dotičnik, ki se je pregrešil nad državo radi izdaje domačin ali ino-stranec, za oba veljii le eden in tisti paragraf. Nemci strogo postopajo v tem oziru; kaj bi pa rekli, ko bi jih Avstrija, osobito pa naša žandarmerija v tem posnemala, ter bi vse Nemce, kterih se ravno sedaj po gorenjskih planinah precej nahaja, prijela in preiskala, kaj da risajo. Tudi leta 1864 in 1865 hodili so nemški risarji in fotografi po Ceskem, ki so nam leta 1866 Kraljevi Gradec narisali.
Zakaj da rtiska policija ne more dobiti v roke Degajeva, ki je Sudejkina umoril, prišlo je na dan, če je novica sploh resnična. Pravijo, da je ob času kronanja cara Alaksandra III. v Moskvi ruska policija sklenila z nihilističninii načelniki v Genfu in Parizu pogodbo, vsled ktere jim je izpustila vjetega nihilističnega načelnika Czerniszevskega proti temu, da so iiihilisti za čaza kronanskih slavnosti mirovali. Za ravno to ceno spustila je tudi Degajeva, kterega je tudi že pod ključem imela. Iskalni listi za Degajevem niso druzega, kakor pesek v oči pri-prostemu narodu. — Vendar jako neverjetno.
Zapadna Afrika, od ravnika do rti dobrega upanja, postala je v najnovejšem času „raj" za Nemce, kamor vse tišči, komur so tla v domačiji preozke postale. Ne daleč od rti dobre nade na južni osti afrikanski naseljujejo se, kakor smo že omenili, v mestu Angra Pekvena, kjer so si z Angleži že navskriž, čemur je dala povod medsebojna zavist. Za 20 zemljemerskih stopinj više proti ravniku odpira se prenapolnjeni Evropi drugi „raj", ki bo morda že v bodočih desetletjih to postal za njo, kar je bila svoje dni ob začetku tega stoletja — Amerika. Na-toroslovci odkrili so ondi nezmerne pokrajine ležeče ob veletoku Kongo ali Zaire ali pa tudi Luo-laba, kajti vse tri imena pomenijo eno in tisto mogočno reko, ki svojo vodo dobiva iz velikih srednje-afrikanskih jezerov, ktera tudi reko Nil napajajo, in se potem v mogočnem oboku vali proti zapadni Afriki v gvinejski zaliv atlantiškega morja. Ob tem veletoku razprostirajo se visoke ravani in rodovitne ter bogate doline, po kterih so zamorci naseljeni, o kterih pripovedujejo, da imajo dobro glavo in so prav delavni ljudje. Ondi porabili so deloma veletok K()ngo, deloma pa so napravili cesto poleg njega, po kteri se sedaj prepeljava blago od morskih obal, deloma po suhem, deloma ga nosijo Kongovi parniki osrednjim afrikanskim rodovom. Zemlja ondi ni ne enega in ne druzega, temveč lastnina mednarodnega društva, v ktero bo vsakdo sprejet, kdor se s poštenimi misli tjekaj poda. Pokrovitelj tej geografični družbi, ki se pa ob enem tudi z vpeljavo trgovine pečii. Je bil do sedaj belgijski kralj Leopold in oče našo Štefanije sam, načelnik ji je pa Amerikanec Stanlej, sotrudnik velikega amerikanskega časnika „New-Yorker Herald". Da se toraj tej najnovejši državi določi tudi javna pravica in varnost, sklicala se bode svetovna konferenca pod voditeljstvom Bis-markovim, na kteri se bo najnovejša samovlada proglasila za samolastno, od nobene druge velevlasti neodvisno, nobeni ne podložno, in tukaj je začetek bodočih afrikanskih združenih držav, ktere ne mara še v tem stoletji doživimo.
Izvirni dopisi.
Iz Smlednika, 19. avgusta. Iz raznih krajev berejo se dopisi po časnikih, kako slovesno se je obhajal cesarjev rojstni dan. Mi tukaj na deželi ga seveda tako slovesno ne moremo praznovati, kakor po mestih in trgih, vendar pa smo storili, kar je bilo v naši moči.
Ker se služba božja, kakor na deželi ponavadi, obhaja še le prihodnjo nedeljo, zato smo se dogovorili, da hočemo napraviti popoludne veselico. Vsi smo z veseljem pozdravili to misel. In kako bi je
tudi ne, saj razun rojstnega dne Njih Veličanstva hočemo praznovati tudi obletnico tistih srečnih dni, ko je naš presrčno ljubljeni vladar bival v naši deželi, ki so vsim še tako v živem spominu. Kje naj se zberemo? Prostorov v svojem prostranem gradu prepustil bi nam bil rad gosp. baron Lazarini, ki je vedno pripravljen podpirati vsako domoljubno podvzetje.
Pa kdo se bo zapiral med mrtvo zidovje, ko nam narava kaže tako prijazno lice. Toraj le na prosto! Tje gori na stari grad, k razvalinam, ki še vedno trdno stoje in kljubujejo vsim vremenskim nezgodam, akoravno jih gloda že stoletja zob časa. Pred stolpom je lep, raven in senčnat prostor, zaraščen s smrekami in mecesni. To ima biti kraj zbirališča.
Ob dveh poči možnar, velikanska zastava za-vihrii vrh razvalin. To je bilo znamenje, da se imamo zbirati. Jeli smo se shajati od vseh strani. Bilo nas je blizo trideset. Dasiravno nas je semkaj pripeljala ena misel, en namen, razloži se nam vendar, kakor je pri takih priložnostih običajno, pomen današnjega dne v primernem govoru. Gromoviti „živio", „slava" našemu svitlemu cesarju, bil je naš odgovor, na kar so navzoči dijaki in drugi domači gospodje zapeli cesarsko himno. Potem vrstile so se napitnice z lepo vbranim petjem, vmes pokali so možnarji, ki so naznanjevali sosedom okrog, da tukaj praznujemo vladarjev rojstni dan.
Ees, da so se po mestih vrstili banket za banketom v lepo okinčanih dvoranah, a lahko rečem, da nas nobeden ni zavidal onih gospodov za njih mestno zabavo. Saj si ne moremo misliti krasnejše dvorane, kakor ta, ki jo je nam vstvarila mati narava. Nad nami kroži se, kot najbolj varen obok, jasne nebo. Pred nami razprostira se vsa Gorenjska stran, tako, da nehote zapoješ z navdušenim sercem: „V Gorenjsko oziram se skalnato stran". Na nasprotni strani pa še le Notranjsko, Dolenjsko, Stajarsko gorovje meji naše poglede. Kdo bi se ne veselil takega pogleda? Le prehitro potekel nam je med prijetno zabavo popoludanski čas in preden bi si bil kdo mislil, objel nas je večerni mrak. Treba je bilo misliti na odhod. Vsak se je težko ločil od prijaznega mu kraja.
Se enkrat v slovo zagrome možnarji, ki odmevajo v sosednjem gorovji in zdaj posveti se kres na Cerkljanskih planinah, kakor bi nam hotel odgovoriti, da tudi Cerkljanski „8tab" obhaja današnji dan in slavi pri banketu 55. rojstni dan našega milega vladarja, kterega nam Bog ohrani še mnogo let!
Iz Planine, 15. avgusta. V soboto 14. t. m. se
je v naši jako obširni občini vršila volitev volilnih mož. Ob 9. uri pričeta volitev se je ob 1. uri popoludne z jako vgodnim vspehom končala. Vseh 7 volilnih mož je odločno za drž. poslanca g. Adolfa Obrezo. Naj jih navedem: čč. gg. župnika Franc Eihar in Anton Klemene, g. župan Anton Kovšca, okrajni zdravnik g. Juli Majer, gg. Peter Ziheri, Andrej Milavec in Anton Jeršan. — Vsi že stari volilni možje, razun enega tudi odločni narodnjaki.
Naj bi tudi druge občine tako zanesljive možake poslale v volilni boj, pa bi g. Adolf Abreza nedvomno zmagal. Sliši se, da se Eazdrčanje in Postojnci trdovatno drU dr. Zamika. Kakošen bo izid, kmalo včakamo.
Sicer je pa meni vse eno, naj bo izvoljen g. dr. Zarnik ali pa g. A. Obreza. Eazločka ni ravno obilnega. Vendar bolj častno je vsekako, ako No-tranjci pripeljejo v deželni zbor moža iz svoje srede. Prav sramotno bi bilo, da bi si šli zavedni Notranjci v Ljubljano iskat svojega moža.
A nekaj je, kar mi noče iti v glavo — kako je g. dr. Zarnik tako hitro prišel ob vse zaupanje pri večini volilcev. Od zadnje volitve preteklo je dobro leto in že vse drugače se sodi o njegovi osobi. Je mar onih 600 gld. povod temu spremenu? Zato bi morali narodni Notranjci svojemu poslancu poslati zaupnico — je moja misel. Ker drznem se trditi, da privolitev onih 600 gld. za nemški poduk je res, djal bi, neki atentat na naš narod. Ko jo bila Dežmanova stranka v večini, kričali, in upih smo, križaj ga, križaj ga! zavoljo teh-le 600 gld. v nemški poduk odločenih; a zdaj pa je belo to postalo,"kar je bilo prej črno. Čudno in nedoumno. Imaš premajhne obzorje politično, bi djal kdo. No vem, ali je veliko ali majhno, a to lahko rečem, da naj vsa naša slovenska reč pogine, narod naš naj zgine iz površja zemlje, ako je življenje njegovo zavisno od teh 600 gld.
Jaz nisem pristaš g. dr. Zamikov, že zato ne, ker je advokat, se ne navdušujem za njega. Dogodki zadnjega časa, posebno ono ostudno medso-bojno napadanje »Ljubljanskega lista" na eni in „Slov. Naroda" in „Slovana", na drugi strani kaže, da s smrtjo dr. J. Bleiweisa smo res zgubili moža nenadomestljivega — nezrelim političnim otrokom krvavo potrebnega. Doslednost, ktera je bila znak vsega Bleiweisovega delovanja, ta je zapustila slovenski tabor do cela. Bog nas varuj v prihodnje in nam oživi zopet moža Blei\veisovega duha.
S Črnega Vrha nad Idrijo, 16. avgusta. Proti večeru 14. t. m. so se privalili po nebu črni oblaki od gorenjske strani. Precej, ko je cerkovnik od-zvonil čast sv. Florijanu, se je bliskati začelo in na široko se je razlegal groma odmev. Lahko je bilo soditi, da iz tega ne bo nič dobrega in da le težko se bo izšlo brez nesreče. Vedno bliže naši župniji je prihajal blisk in grom.
Med deseto in enajsto uro ponoči se je hudo zabliskalo in električna iskra je vnela hlev Franceta Medveda, po domače pri „Tiču" iz Kanjegadola, mu vpepelila hlev, hišo, hišno orodje, vso do sedaj spravljeno krmo in eni ženi kakor tudi štirim otrokom požgala čisto vso obleko. Strela je v hlevu ubila kravo, drugo živino pa je gospodar ognju otel. Strah je bil velik, posebno ker je nesreča ponesrečene ponoči pri najboljšem miru dohitela. Škode je blizo 1000 gold., kar je pa gospodarja še hujše zadelo, je, da ni bil zavarovan. Ljudje, kteri so razun dveh sosedov, daleč okoli naseljeni, so se hitro in v obilnem številu zbrali ter ogenj tako omejili, da so po streli poškodovanemu neko kočo blizo pogorelega poslopja rešili, v kteri bo vsaj začasno našel zavetja. Pohvala vsim pridnim poma-galcem v taki nesreči!
Z Dolenjskega, 17. avgusta. —f.— Le redko prihajajo dopisi iz Novomeške okolice v „Slovenca". Zdi se človeku, da za to zmožni in sposobni somišljeniki le preradi spe spanje pravičnega; če tudi vsakdo rad čita kakov dopis iz svojega kraja, češ, ljudje bodo vsaj vedeli, da je tudi ta kraj na božji zemlji. Le preradi pa se zanašajo tudi drug na druzega; slednjič pa nobeden nič ne stori. — Ker me je privela pot v to okolico, namenil sem si za-biležiti, kar sem videl.
Pred nekaj dnevi jo mahnem po cesti, ki drži od Novomesta proti Zagrebu, vijoč se po holmcih goro in dol do lepe Šentjernejske ravnine in od tod dalje. Kake dve uri hodii od mesta, ne daleč od glavne ceste, stoji prijazna vas Brusnice. Hoteč porabiti to priliko, da obiščem svojega starega znanca in prijatelja, krenem jo s ceste proti cerkvi, ki se že iz ceste vidi. Gostoljubni g. župnik mi razkaže cerkev. Jako se začudim, ko vidim vso prenovljeno in olepšano, ki dela čast g. župniku in župljanom. Bil sem tii že tudi pred leti ter videl staro, zanemarjeno hišo božjo. Gosp. župnik mi pripoveduje, koliko stroškov je prizadelo vezanje cerkve, ki je bilo potrebno radi kvare, ktero je povzročil potres pred nekaj leti. Cerkev je prav lično pobeljena od zunaj in znotraj. Posebno pa jo lepšajo nove, prav lepo izrezane klopi iz hrastovega lesa. Izdelal jih je Fr. Žitnik iz sosednje Šentpeterske župnije. Tudi novo bandero, svetilnica pred velikim altarjem in lična lustra ob straneh kaj lepo krase cerkev. Ogledal sem si tudi novi božji grob, kterega je prav lično izdelal rezljar g. Kušljan iz Kandije poleg Novomesta, ravno takisto tudi novi krstni kamen. Oba delavca se lahko toplo priporočata za jednaka dela. Gosp. župnik mi je pokazal tudi novo monštranco, rekši, da jo je cerkvi omislil kmet France Zadnik iz Brusniške župnije; delo je pa gosp. V. Zadni-kar-ja iz Ljubljane. V jednaki obliki jo dosedaj še nisem videl. Ogledavši si cerkev, podam se proti župnijski hiši, kjer je pa še vse v neredu, ker jo ravno sedaj popravljajo. Le kdor je videl staro, na pol razpadlo bivališče, zamore si misliti, koliko ne-priličnosti je moral pretrpeti g. župnik, bivajoč v taki podrtiji skoraj tri leta. Vsa čast pa vrlemu g. župniku Valentinu Brgantu, da je najprvo olepšal in popravil hišo božjo, potem še le skrbel za svojo lastno!
Letina bode po okolici primeroma dobra, ker do sedaj ni bilo nikake uime.
Iz Zagorja pri Savi, 20. avgusta. Nedavno sem ti poročal, dragi „Slovenec", o lepi svečanosti, ki se je pri nas vršila 27. julija o priliki blagoslovljenja dveh novih stranskih altarjev. Sprejmi tudi danes nekoliko vrstic o drugi slovesnosti, ki smo jo obha-
jali preteJeno nedeljo 17. avgusta, ki za našo faro sicer ni bila toliiio znamenita nego zadnja, a toliko bolj ganljiva. Prei?. duh. svetovalec in gvardijan Ljubljanskega samostana, gosp. Kalist Medic so nam namreč ta dan blagoslovili za našo krasno farno cerkev toliko zaželjeni novi križev pot. To potrebo so že zdavno spoznali naši laraui, a še bolj pa za olepšanje hiše božje vneti g. župnik. Poprašali so v tej zadevi domačega slikarja g. ^Volfa, če bi ga on hotel naslikati. Ker je pa dejal, da prej, nego v dveh letih; ga ne more izvršiti, obrnejo se na Dunajsko lirmo „Mayer & Comp." in ta je skrbela, da smo v osmih mesecih dobili velik in lepo slikan križev pot s priprostimi, a čednimi okvirji. Cena temu res velikanskemu delu je tako nizka in plačilni pogoji tako vgodni, da se je kar čuditi. Stane menda z okvirji vred še ne prav 700 gld.
Svečanost se je vršila v tem-le redu: Ob 9. uri zjutraj so se prenesle podobe iz farovža v lepem sprevodu v cerkev. Xosila sta po dva in dva moža eno podobo; vmes pa so šle belo oblečene deklice z venci in svečami. Ko doidemo v cerkev, obstanejo nosilci vsak s svojo postajo na odločnem mestu; na to stopijo g. gvardijan na prižnico, od koder so zbranemu vernemu ljudstvu razložili začetek pobož-nosti sv. križevega pota, pa tudi brezštevilne dobrote in milosti, ki nam iz nje dohajajo. Njihov krepki in milodeneč glas je segal globoko v srce vernih poslušalcev, ki bodo gotovo tudi dejanski pokazali, da hočejo kot verni Slovenci biti tudi marljivi obiskovalci sv. križevega pota.
Po pridigi bilo je blagoslovljenje in kakor običajno tudi prvo obiskovanje novega križevega pota in potem slovesna sv. maša z asistenco. Prav iz srca smo zapeli konec sv. opravila „Te Deum lau-damus", ter natihoma hvalili Boga za krasno vreme, ki je našo slovesnost podpiralo, priporočali v varstvo verno ljudstvo Njemu, ki je prvi s križem na rami posvetil postaje križevega pota. Naj bi obilno rosil blagoslov svoj Oče vsegamogočni nad čast. duhovščino in pobožno verno ljudstvo, da bi se mnogo dobrega včinilo za čast božjo in izveličanje svojih duš.
DomaČe novice.
{Rojstni dan) presvitlega cesarja obhajal se je po vseh večjih krajih, trgih in mestih naše male domovine, kolikor so krajevne razmere in moči dopuščale, sijajno in dotičnemu kraju primerno, kakor nam poročajo mnoga došla zasobna pisma.
(ZaviteJc napoleondorov) ali francoskih zlatov po 9 gold. 65 kr. zgubil je ali prav za prav pozabil v železničnem vozu za spanje nek popotnik, ki se je po južni železnici minuli teden skozi Ljubljano peljal. Spalni voz ostal je, ako smo prav podučeni v Ljubljani, popotnik se je presedel in peljal dalje. Na Zidanem mostu domisli se svojih napoleonov in jih prične iskati. Vse preišče, drnarja pa le ni in ga ni. Kar se mož domisli, da jih je v spalnem vozu poleg sebe ležati pustil in tako v Ljubljano telegrafira, naj pogledajo v tak in tak voz, kjer bodejo zlate morda še našli. Železniški uradnik g. S., ki je imel tedaj ravno službo, gre z enim služabnikom voz preiskavat in v resnici cel nepokvarjen zavitek napoleonov na mestu najde, kakor je lastnik brzojavil. Poslali so se iz Ljubljane na načelnika postaje na Zidanem mostu z bodočim vlakom, kjer so se prestrašenemu popotniku na njegovo največjo radost izročili.
Pri tej priložnosti zdi se nam potrebno potujoče občinstvo opozoriti na slučaj, da če bi kdo kaj na železnici pozabil, naj dotično na kaki postaji, kterikoli je enako, uradniku ali pa načelniku oglasi in zagotovimo mu, da če je dotična stvar prišla v roke kakemu železniškemu delavcu, da jo bo nazaj dobil, kajti taisti vsako najmanjšo kakor tudi največjo reč izroče na postaji načelniku, kteri take reči potem pošilja na postajo, ki je odločena za zbirališče najdenih in od popotnih zgubljenih reči; hranijo se take reči po eno leto; ako se med tem ča.som ne oglasi nihče za-nje, se prodajo po javni dražbi.
(Na Dunaj!) Kdor se hoče tjekaj in nazaj prav poceni voziti, naj sede na zabavni vlak, ki se popelje iz Ljubljane tjekaj v .soboto na 23. t. m. na žitni somenj in pa na razstavo gibal in strojev za orodje. Vožnja v tretjem razredu za ,sem in tje stane le 12 gold. v drugem pa 18 gold.
{Baron Gocdl-Lannoij) posinovil jo nekdaj svojega nečaka sedanjega c. kr. lajtenanta na redovni ladiji (stotnik) g. Richarda Basso-a, adjutanta pri pomorskem zapovedniku viceadmiralu baronu Stern-ecku. Nj. Veličanstvo so sedaj dovolili, da baronat z imenom in grbom vred preide na omenjenega gospoda Basso-a, ker g. državni poslanec slovenskih Štajarcev baron Goedl-Lannoy nima lastnih otrok moškega spola.
(Na gimnaziji) v Sarajevu je razpisanih več profesorskih služeb in sicer služba ravnateljska z 1400 gld. plače 400 gld. doklade in prostem stanovanjem v gimnazijskem poslopji. Služba za klasično lilologijo in druga za hrvatski in nemški jezik, vsaka s 1000 gld. plače, 200 gld. doklade in 300 stanov-nine. Razpisuje jih skupno finančno ministerstvo na Dunaj!.
Razne reci.
—	Prepovedana loterija. Denarno ministerstvo je odbilo prošnjo nemškega društva v Stern-bergu, da bi smelo prirediti loterijo v prospeh nemškega „Schulvereina". Društvo ni z odlokom zadovoljno in se je obrnilo naravnost do cesarja.
—	Po vsem zgornjem Avstrijskem se za časa volitev opravljajo očitne molitve, da bi se volitve v deželni zbor za katoliško stranko srečno izvršile. Posnemanja vredno tudi pri nas, toliko bolj, ker še konservativne stranke nimamo. Bog daj, da bi se Ijmalo ustanovila, sicer je mogoče, da bodo se prihodnje volitve še slabše vršile, kakor zadnje. Toraj delujte možje, kterim katoliško ljudstvo zaupa, da ne bo prepozno!
—	českiseminarv Eimu. Kakor se poroča nČehu" iz Eima misli se tam meseca oktobra odpreti češki seminar za duhovnike. Eektor novega ustava bo baje profesor modroslovja pri propagandi abbe Lorecelli.
—	V spomin Krištofa Kolumb a. L. 1892 bo štiri sto let, kar je najdel Krištof Kolumb Ameriko. Pri tej priložnosti misli Mexika napraviti svetovno razstavo in postaviti Kolumbu dostojen spominek, ki naj bi se plačal z doneski vseh narodov.
—	Morje med vredništvom dnevnika in tiskarstva. Mar li to ni mogoče? Res čudno, pa resnično. Vredništvo časopisa ^Heralda" v Novem Jorku je poslalo v vse dele sveta svoje sodelovalce, kteri pošiljajo vsak dan po telegrafični poti svoja poročila v London. Od tod jih bodo pa po novi žici, ktero je napravil lastnik imenovanega lista med Londonom in Novim Jorkom v Novi Jork telegrafirali. Uvodni članki bodo tudi v Londonu pisani in vsak večer v Novi Jork telegrafirani. — Koliko moralist vlastniku dobička prinašati?
—	Največa sramota za sedanji svet je suženjstvo, ki stavi človeka na enako stopinjo z živalijo, kakor da bi se ne razločeval od nje s tem, da ima neumrjočo dušo. Suženjstvo vlada še v srednji Aziji, pa tudi v Ameriki, na španjskih otokih in v Braziliji. Kakor se poroča iz Eio de Janeira, je izdala ondotna vlada osnovo postave, da se suženjstvo polagoma odpravi. Za zdaj naj bi se izpustili vsi sužnji, ki so že 60 let stari, drugi pa polagoma, tako, da bi v 10 letih popolnoma prenehalo to za ves človeški rod sramotno stanje.
Teleg:raiiii.
Petrograd, 20. avgusta. Car napravil je na čast avstrijskega cesarja Franca Jožefa dvorni obed, na kterega je povabil avstrijskega generala Windischg]-atza, nemškega in francoskega poslanika. Pri obedu je car napil na zdravje cesarja Franca Jožefa, godba je pa zasvirala cesarsko himno.
Pariz, 20. avgusta. Včeraj pomrlo je v Marseille 8, v Toulonu 1, v okrožji iztočnih Pirenej 15 in drugod po jnžnej Franciji 12 ljudi za kolero.
Pariz, 20. avgusta. Jutri je poslednji razgovor Ferryja s kitajskim poslancem Li-Fong-Paom. Ferry zahteva 80,000.000 milijonov frankov odškodnine in je le dva dni časa v premislek dovolil. Ako bi Kitajci ne priznali plačila, ima Courbet že povelje, da se polasti orožnice v Fu-čeu in druzih važnih krajev.
London, 20. avgusta. Eazun „Standarda" vsi drugi angleški listi grajajo angleško politiko nasproti Nemčije ter povdarjajo potrebo nemške prijaznosti.
Umrli HO i
IS), avgusta. Matija Lainpi«, bivši sedlar, 05 let. Kravja dolina št. 11, pljučni edem. — Jožefa Saller, tovarniška delavka, 24 let, Rožno ulice št. 13, jetika.
v bolnišnici:
20. avgusta. .Jakob Dovo, delavec, 80 let, Jlaeinatcmesis.
T u j C i.
19. avgusta.
Pri Malidi: C. in F. Počatkin, zasebnika, iz Petrograda.
—	Frane Steiner, e. k. nadstavb. sovetnik, z Dunaja. — Fr. Printz, trgovec, z Dunaja. — A. Praunet, trgovec, iz Donnor-berga. — Viktor Kloilier, špediter, iz Gradca.
Pri Slona: P. Hiertz, trg. pot., z Dunaja. — Kari Ca-stellazzi, zasebnik, iz Gradca. — Ferd. Knotz, izdelovalec vozov, iz Gradca. — Jurij HotTmann, c. k. šolski nadzornik, z družino, iz Trsta. — Franc Cukjati, trgovec, iz Št. Gotliarta. — Frane Fatour, trgovec, iz Broda. — Jurij Formaggi, lekarnar, s soprogo, iz Budapošte. — Dr. Marka Costantini, iz Pazna.
—	Jurij Rudolf, C. k. major v pok., iz Bistrico. — Janez Kogej, nadueitelj iz Brezovice.
Pri Avstrijskem caru: Tomaž Strukel, iz Knina.
Tržaško tržuo poro<^ilo.
Kava: Santos po 58 gl., Eio 49, St. Domingo 60, Portorico 90, biserna 98, Cejlon 74—125, Java 64, Mokka 97—106.
Sladkor po 20.75—29 gld.
Dišave: poper 85 gl, žbice 62—100.
Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 10, iz Smirne 18, rozine 5, pomoranče 4.50, hmone 4.25 za vsak zaboj, rožiči 5, mandeljni 84.
Olj e: laško 70—88 gl., albansko 42—48, dalmatinsko 43, angleško 34.50, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 76, indiški 48.
Ježice po 11—25 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 54, ogerska 62, špeh 56.
Žito: pšenica ruska 9.50—9.—, laška 1"0.—, koruza 6.25, rž 7, oves 7.50, fižol 11—12, grah 13—15, riž laški 18.75, indiški 11.50— goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
^Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 85	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . •	81	„ 75	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„ 55	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„ 85	^
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„ —	„
Kreditne akcije............309	„ 75	„
London.......121	„	GO	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	75	„
Francoski napoleond......9	„	65';, „
Nemške marke......59	„	50	„
Od 20. avgusta.
Ogerska zlata renta 6% ....	122	gl. 10	kr.
„ „ 4% . . . .	92	„ 30	„
papirna renta . . .	89	„ 15	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	108	„ SO	„
„ Liinderbanke.....101	„	75	„
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	553	„ —	„
„ državne železnice ....	308	„ —	„
Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	214	„ 50
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	124	„ 75	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„ 10	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„ 75	„
...... „ 1864 . . 50 „	168	„ 50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	179	„ 70	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„ 25	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„ —	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„ 20
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„ 50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	105	„ —	„
Za sMlo ceiHa
ali sicer za kak posel pri farovži se lepo	priporoča prečastiti duhovščini
Janez Babic.	(2)
Bolj natančno se izve pri vredništvu „Slovenca".
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
lOMio II lase, "msk
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da ,je na svojem mestu. V čisto kratkem času )o tej pomadi priraste gosta in krepka brada, cakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. iKiimnik jc porok za brezpogojen Tspch.	(41)
Steklenica velja 2 gld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.