ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Leto 2
Cena 190 SIT	16. maj 2001
Nuša in Frenk Derenda sta bila presenečena nad sprejemom domačinov na Brniku, a njuna srca so bila najsrečnejša, ko sta lahko po dolgih dneh stisnila v objem Matevža in Gašperja.
Nuša spet doma!
Brnik, Artiče - Letošnji Evrosong, ki smo ga Posavci spremljali s posebnim navdušenjem in ga najbrž doživljali še z večjimi pričakovanji, je za nami. Nuša Derenda seje s svojo Pesmijo Energy (Ne, ni res) na daljnem Danskem uvrstila na odlično sedmo mesto. To je velik uspeh za Slovenijo in Posavje, ki gaje bilo potrebno obeležiti ter Nušo pozdraviti in ji čestitati. Prvi so jo ob povratku na letališču Brnik pričakali sorodniki, prijatelji in mnogi dru-
id v Artičah pričakali mnogi navdušeni Posavci.
gi. Dan kasneje pa so svoji Nuši veličasten sprejem priredili še njeni sokrajani v Prosvetnem domu Artiče. Seveda so Nuši od ganjenosti polzele solze, zakaj pa ne, za njo so težki in naporni dnevi, pa vendar so bili to dnevi, ki jih zagotovo ne bo nikoli pozabila. K.M.
5. finale slovenskih saiamiad
Sevnica - Društvo salamarjev Sevnica prireja v soboto, 19. maja, 'tale slovenskih saiamiad, ki bo v prireditvenem šotoru na Parkirišču pred pošto v Sevnici. Na njej se bodo predstavili najboljši jamarji iz devetih slovenskih krajev in sicer iz Maharovca, rrrarjeških Toplic, Braslovč,^ Glogovega Broda pri Artičah, adencev, Jugorja, Semiča, iz Šentjanža in Sevnice.
Utrinek
Z lanske salamijade
* Sevnice.
Jevnice.
(, S kuiturno-zabavnim sporedom bodo pričeli ob 19.uri. { pa bodo nastopili tudi sevniška Godba na pihala, 1 jj6°lič, Posavski oktet in Nuša Derenda z ansamblom H h r Medijski sponzorji prireditve so časopis SavaGlas, 1 ezice in Radio Sevnica.
Branka Dernovšek
BoZPM Sevnica -Bosta n j zaživela?
Sevnica, Boštanj - V občini Sevnica že nekaj let ne delujejo ne društva prijateljev mladine po KS, niti nimajo krovne občinske organizacije. To dejstvo je vedno bolj zaskrbljujoče za tiste, ki v občini delajo z mladimi. Med njimi je tudi v.d. ravnateljice OŠ Savo Kladnik Jelka Slukan, ki želi oživiti nekdanje Društvo ZPM Sevnica - Boštanj.
Na prireditvi ob Tednu Rdečega križa in Mednarodnem dnevu medicinskih sester so v Sevnici na njeno pobudo postavili stojnico, na kateri so obiskovalcem predstavili program dela, želje in predloge ter zbirali pristopne izjave. Z odzivom so zelo zadovoljni, saj se je v društvo včlanilo veliko število ljudi, ki so pripravljeni delati za mlade in so z odobravanjem podprli idejo o ponovni oživitvi omenjenega društva.
V programu dela so opredelili aktivnosti ob Tednu otroka v oktobru, prireditve ob veselem decembru in pustu, pomladne prireditve za otroke in počitniške aktivnosti prihodnje leto. Ustanovni občni zbor društva bo 25. maja ob 18. uri v Gasilskem domu Sevnica. J.K.
Kaj lahko iztržimo na poti do Evropske unije
Posavje - Kaj nas čaka na poti do združene Evrope? Kje bomo na boljšem, če sploh bomo, so vprašanja, ki se v slovenski javnosti najpogosteje pojavljajo. Z namenom, da bi odgovorili na tovrstna vprašanja in obvestili javnost o vključevanju v EU, vodi Urad vlade za informiranje že drugo leto projekt Evrobus. Potujoča knjižnica in informacijsko središče naj bi letos obiskala več kot 70 slovenskih krajev. Po postanku na Planini pri Sevnici in na Bizeljskem bo Evrobus v Posavju ponovno sredi junija.
Sicer pa kaže, da v trenutni organiziranosti različnih področij nismo konkurenti EU. Da to postanemo, lahko že v pristopnih pogajanjih iz njenega naslova črpamo finančna sredstva. Vendar do evropskega denarja lahko pridejo le tisti, ki so se naučili gledati in nastopati regionalno. Posavske
občine so z namenom, da zagoto- pospeševalnemu centru Posavje vijo strokovno pripravo in ope- kot krovni organizacija treh lo-racionalizacijo regijskih projek- kalnih pospeševalnih centrov, tov, te naloge zaupale Regijskemu	... na strani 3
Na Evrobusu odgovori na vprašanja o EU
Minister Dimovski odprl nove prostore VDC v Sevnici
Sevnica - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr.Vlado Dimovski ob predsednici sevniškega društva Sožitje Berti Logar ugotavlja, da bo imel odslej Varstveno delovni center na več kot 300 kvadratnih metrih površin pogoje za delovno in družabno terapijo varovancev, ki so po dvajsetih letih končno prišli do primernih prostorov.
... na strani 7
Na fotografiji:
Berta Logar,
predsednica društva Sožitje, in dr. Vlado Dimovski
Sejem obrti in podjetništva pod streho
Brežice - 6. brežiški Sejem obrti in podjetništva, na katerem se je predstavilo 73 razstavljavcev iz Slovenije in tudi Hrvaške, je uradno odprl predsednik Obrtne zbornice Šlovenije Miha Grah (na fotografiji). Naslednji sejem bo morda že regijski, saj se posavske obrtne zbornice po besedah predsednika Območne obrtne zbornice Brežice Janka Hrastovška že dogovarjajo o skupni organizaciji.
Ob sejmu je potekalo tudi več različnih obsejemskih dejavnosti, na katerih so izpostavili najbolj ključna področja malega gospodarstva. Spregovorili so o zago-
tavljanju poslovnih in parkirnih prostorov, o Zakonu o gospodarskih družbah in perečem problemu, ki se mu pravi “finančna nedisciplina”, pod drobnogled pa so vzeli tudi nov Zakon o varstvu in zdravju pri delu. V obsejemsko dogajanje sta se vključila tudi Razvojni center Brežice, ki je z delavnico skušal javnost seznaniti s svojimi prizadevanji za zaposlovanje žensk, ter Zavod za zaposlovanje Območna služba Sevnica, ki je z organizacijo okrogle mize želel poudariti pomen javnih del za brezposelne.
... na strani 5
POD LUPO
Ustanavlja se univerza jugovzhodne
Slovenije
Krško - Jugovzhodni del Slovenije, kamor lahko prištevamo Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje oz. območje od Kočevja do vključno Kozjanskega, ki je na celotnem vzhodnem območju omejeno z državno mejo z R Hrvaško, je na žalost že kar tradicionalno od centra odrinjeni del Slovenije. Z ustanovitvijo Univerze JV Slovenije, ki bi svoj sedež lahko imela na kostanjeviškem otoku, bi se z nekaj leti v Posavju nedvomno dvignila tudi raven kakovosti življenja.
ravno mesto v JV Sloveniji. Čeprav bo veijetno nastajala več let, pa so
Pripravljavec projekta Univerze JV Slovenije je Valvasorjev raziskovalni center, podpirajo pa ga vse tri posavske občine. Na podlagi dejstva, da imajo razvite države v povprečju eno univerzo na 500.000 prebivalcev ali celo manj, je v zadnjih letih tudi v Sloveniji dozorelo spoznanje, da bi lahko imeli vsaj 4 univerze. Dve, v Ljubljani in Mariboru, že delujeta, pospešeno se ustanavlja tretja, in sicer na Primorskem, četrta pa ima po besedah direktorja Valvasorjevega raziskoval-
nega centra Martina Brataniča
(na fotografiji) svoje logično in na-
nekateri izobraževalni programi, ki bi jih ponujala bodoča univerza, že definirani. Od programa visokošolskega in univerzitetnega študija logistike sistemov, študija globalnih komunikacij, študija CNC tehnologij, študija poslovanja in turizma do že obstoječega študija upravljanja in poslovanja, ki ga trenutno izvajajo v okvim samostojnega visokošolskega zavoda v Novem mestu. D.K.
Nov potni list v 24 urah
Brežice - Upravna enota (UE) Brežice je v obsejemskih prireditvah pripravila predstavitev novega potnega lista in občanom in vsem obiskovalcem omogočila, da pridejo na hitrejši način do nove potne listine.
Mag. Bojan Tmovšek
Tisti občani, ki so prvi dan sejma predali popolno vlogo, so dan kasneje že prejeli nove potne listine. Za to možnost se je odločilo 11 občanov, prav tako pa so spreje-, mali še vloge za vse obiskovalce, ki bi se radi izognili vrstam na uradnih okencih, je pojasnila vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na brežiški upravni enoti Ivanka Medvešček.
Ravno to je botrovalo odločitvi, da ponudijo občanom možnost podaje vloge na sejmu, kjer so imeli postavljeno tudi eno prvih slovenskih točk “informata”. Po pojasnilih načelnika UE Brežice Darka Bukovinskega je to računalniška baza, ki omogoča povezavo in vpogled v predstavitve državnih institucij. V naslednjih dneh jo bodo imeli v uporabi tudi v Brežicah.
Državni podsekretar notranjega
Brežicah beležijo kar 300% povečanje števila izgubljenih starih modrih listin, podsekretar Trnovšek pa je ob tem poudaril, da je potrebno izgubljeno potno listino prijaviti v roku 8 dni po izgubi oziroma po vrnitvi iz tujine, da bi si olajšali nadaljnje
ministrstva mag. Bojan Trnovšek je kot vodja Sektoija za registracijo prebivalstva in javne listine predstavil novi potni list. Kajti zdajšnji potni listi bodo prenehali veljati 5. avgusta 2002. TJnovšek je poudaril, daje nov potni list v odtenkih rdeče barve po predpisih EU in z njim tudi ob novi osebni izkaznici država zaključuje poglavje prilagajanja evropskim regulati-vam na tem področju.
Modri potni listi so imeli 9, novi imajo 25
zaščitnih ele- Potnih listin je več vrst; običajne z 32 ali 48 stranmi, sku-mentov, ki jih pinske, diplomatske in službene, za vrnitev iz tujine, tiste, je zelo težko ki se izdajo po mednarodni pogodbi, ter pomorska ali bro-ponarediti, darska knjižica.
Eden od teh zaščitnih elementov je tudi Zdravljica v rokopisu ter na vsaki strani motiv iz bogate slovenske zgodovine, v motivih pa so zastopane vse slovenske regije. Veljavnost potnih listov je 10 let, za mladostnike manj.
Medveščkova je poudarila, da v
nepotrebne postopke. Sicer ima 243.000 Slovencev trenutno le potni list kot edini dokument za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, v UE Brežice pa so doslej izdali nekaj manj kot 200 novih potnih listin.
Suzana Vahtarič
Spet se razvnema “hajka” okrog občin
Povrnimo se najprej na minuli prvi maj. Mednarodni praznik dela namreč ni nič več tisto, kar je bil pred leti. Še najbolj je bilo to opazno na tradicionalnem shajališču Brežičanov na Šentvidu. Izostal ni le nastop godbenikov, kulturni program in kaj pestrejša gostinska ponudba, ampak so se sprehodu na vrh odrekli tudi obiskovalci. Bilo jih je manj kot pretekla leta. Pa še tiste, ki so se popoldne le odločili za vzpon, je presenetil močan naliv. Je pa prvomajsko praznovanje vse naokrog pustilo vidne posledice v obliki uničenih koškov za smeti, razbitih prometnih znakov in seveda do konca izpraznjenih cvetličnih korit na brežiškem mostu. Očitno bo v občinsko središče spet treba pripeljati kakšno državno hortikulturno prireditev, da bodo po balkonih in na mostu zacvetele rože. Tudi mnoga keramična korita, za katere so pred nekaj leti poskrbeli turistični delavci, kazijo Brežice. Nekaj jih je uničila zima, tista prazna pa pričajo tudi o usodi mesta, kije zadnje leto izgubilo številne trgovine. Pred praznimi lokali zdaj samevajo tudi prazna cvetlična korita.
Vse to po svoje odraža medpraznično in popraznično razpoloženje. Odraža pa tudi razočaranje in malodušje delavcev. Mnogi od njih, posebej še iz dneva v dan večja armada brezposlenih, si ne morejo privoščiti priboljškov, veselih trenutkov in prazničnega druženja. Socialno dno je v Posavju očitno vedno globlje in zajema vse širši krog ljudi. Namesto klasičnih praznovanj, pa tudi opijanja in veseljačenja, bi kazalo preiti na drugačno izkazovanje delavske enotnosti. Sindikalni aktivist Lado Rožič je v prvomajski poslanici že poudaril, da bo treba tako kot drugod po svetu, tudi pri nas iti na ceste in ulice ter razbiti kakšno šipo ali izložbo. Kadar je stiska ljudi prehuda, ko posamezniki celo razmišljajo o samomoru in morajo prizadete delavke zaradi stresa v psihiatrično bolnišnico, je menda opravičljivo tudi takšno ravnanje. To se je pravzaprav potrdilo že tik pred letošnjim prvim majem v sevniški Jutranjki. Takrat je dobilo odpoved 114 delavk, med katerimi so bile predvsem starejše delavke in invalidi. O zvijačnosti Jutranjkinega vodstva priča vročitev odločb tik pred prazniki, da bi bil vprašljiv rok pritožb. Mnoge zmedene delavke so podpisale sklepe, da se vsemu v podjetju odrekajo. Tudi to je bila prvomajska poslanica, tako kot nehumani ukrepi Mercatorja, kjer kar po svoje prestavljajo zaposlene. V skladu z delovnim procesom imajo seveda pravico do tega, toda o tem se ne pogovorijo z ljudmi. Niti z mateijo s petletnim otrokom, saj morata oba od doma že ob petih zjutraj. Takrat ni otroka kam oddati, kajti ob tej uri so zaprta tudi vrata otroškega vrtca. Je vse to Mercatoijev prispevek k slovenski populacji? Vsekakor pa priča o tem, kako neusmiljena in trda je slovenska inačica kapitalizma! V skrajnem primeru lahko privede do tega, da ljudje sploh ne bodo hoteli več v službo in bodo trgovske firme ostale brez delavcev.
Kakorkoli že, po praznikih seje življenje utirilo v normalne okvire. Posavje je vendarle doživelo svoj dan. ko je Drnovškova vlada “požegnala” gradnjo savskih elektrarn. Dobrih 91 milijard SIT vredna naložba, ki naj bi jo od Boštanja do Mokric izpeljale tri slovenske elektroenergetske hčere, povezane v holding, bi morala prispevati k razvoju območja. V Posavju je, dokazano, kakovost življenja najnižja v državi. Tudi zaradi tega, predvsem pa, da bi doma ostali strokovni ljudje, in se uveljavljeni kadri celo vrnili, bi kazalo resno nadaljevati s prizadevanji za ustanovitev visokošolskega oziroma univerzitetnega središča. O tem projektu pravkar tečejo prve razprave in ni prav, da pobudo za zdaj zavzeto podpirata le krška občina z županom Bogovičem in Brataničev Valvasoijev raziskovalni center. Seveda pa ne gre pozabiti, da medtem v Krškem nastaja še en projekt. Tudi tako bi bilo mogoče reči za vnovično prizadevanje krških pomembnežev, ki so pobudo predstavili na zadnji seji liberalnih demokratov. S tem so odložili vročo razpravo o nasledstvu predsednika stranke Andreja Božiča in vrgli med občane še bolj vročo kost. Županu Francu Bogoviču, kije medtem menda našel opravičilo za 17 milijonov dražje najetje zimske službe, oživljena prizadevanja za drobitev njegove občine seveda niso všeč. Po predlogu Nika Žibreta. ki je medtem na sodišču dodobra izprašil svojega tožnika, nekdanjega poslanca Iva Hvalico in može okrog njega, naj bi namreč krška občina razpadla v tri ali štiri manjše. V cvičkovi deželi naj bi v eno občino povezali Kostanjevico, Podbočje in Veliki Podlog, nova občina Krško bi zaobsegla kraje na obeh bregeh Save, na severu pa bi se v novo občino lahko povezale krajevne skupnosti Brestanica, Senovo, Rožno-Presladol in Bogovičeva Koprivnica. Zahodni del sedanje občine Krško bi lahko v skrajnem primem zaokrožila še četrta občina Raka. (Mimogrede: v Brežicah in Sevnici podobnih odcepitvenih teženj in razbitja občin še ni zaslediti?!) Če bi se v Krškem tako vse izšlo, ne bi prihajalo do zapletov okrog načrtovanja osrednjih prireditev. Prvim občinskim možem Francu Bogoviču, Francu Glinšku in Andreju Božiču, ki svojo daljšo odsotnost opravičujejo s tečajem angleščine, na državne stroške seveda, (se bo morda občina Krško namesto z Bajino Bašto zdaj pobratila s kakšno angleško grofijo?) se zna kakšna proslava izmuzniti iz rok. Po levi strani jih prehiteva neumorna Vida Ban, ki je povezala svojo Zvezo prijateljev mladine in Društvo zaveznikov mehkega pristanka. V tej novi navezi bo 25.maja v Krškem velika prireditev mladih. Morda Banova s tem oživlja nekdanji dan mladosti; nič čudnega, saj se k pravkar vrnila iz Turči je, kamor je mlade vodila na svetovni kongres otrok, sprejel pa jo je sam turški premier Ecevit. In znano je, da v Turčiji, še zdaj slavijo nekdanjega predsednika Mustafa Kemala-Ataturka. Čemu ne bi pod tem vplivom pri nas obudili spomin na Josipa Broza-Tita?
Podobna spominska prireditev je pretekli teden bila v Brežicah. Polna Viteška dvorana v njej je bilo največ umaknjenih sivih glav, je zavzeto ploskala Partizanskemu pevskemu zboru. Med poslušalci seje znašel tudi poslanec Jože Avšič, ni pa bilo Andreja Vizjaka, ki je veijetno pravočasno spoznal, da predstavniki starejše generacije niso njegova volilna baza. Zato pa sta se oba poslanca udeležila odprtja obrtnega sejma, kjer sta dogajanje s strani, kot da sta za rešetkami, mofiila policijski direktor Andrej Zbašnik in njegov drugi človek Zlatko Pira. Ker so na sejmu imeli svojo stojnico tudi krški policisti, jih nekateri že prištevajo med obrtnike ali podjetnike, saj so pri pobiranju kazni vse bolj podjetni. Prireditelji so na odprtju sejma seveda pričakovali ministrico Petrinovo. A je gospa veijetno pravočasno spoznala, da bi z napovedanim obiskom Polovičevega muzeja z nagačenimi živalmi v Dobovi le preveč prizadela direktoija Posavskega muzeja Brežice Tomaža Teropšiča. Njena odločitev je bila salamonska. Ni pa se dobro odločila direktorica Centra za socialno delo Brežice Metka Žigante, saj se ni udeležila odprtja oddelka Varstveno delovnega centra v Sevnici. Pa ne zaradi visokega gosta, ministra Vlada Diniovskega, ampak zato, ker so tudi v Sevnici govorci večkrat izpostavili, da bodo podobno ustanovo kmalu dobile tudi Brežice v nekdanjem dijaškem domu!
Seveda pa seje prav odločila naša žirija, kije na evrovizijski festival poslala Nušo Derenda, ki seje na Danskem odlično odrezala in sojo tudi zato Artičani doma sprejeli tako toplo kot oni znajo!
Vlado Podgoršek
mnenja, odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšcmja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo hiti spremenjeni ali dopolnjeni.
Veseljačenje ali vozniški izpit?
Kaj je vam ljubše? Meni je, po pravici povedano, ljubo oboje. Rad se veselim in sem v dobri družbi, vozniški izpit pa prav tako potrebujem. Celo za opravljanje svoje službe.
Odkar imamo enega najbolj strogih zakonov, se kultura in obnašanje voznikov na cesti nedvomno zvišuje. Toda, kako je s tistimi, ki tega niso vzeli najbolj resno. Kar nekaj jih poznam, ki so zaradi tega ali onega razloga že plačali kazni za prekrške v cestnem prometu, poznam pa tudi take, ki so morali plačati visoke kazni, hkrati pa jim je bilo vozniško
dovoljenje trajno odvzeto. Kako se lahko to zgodi ? Preprosto. En rojstni dan, morda dober glasbeni koncert, veselica, film v kinu ali kaj podobnega, pa že lahko ostaneš brez izpita.
Če bi zaradi takega zakona bili na cesti resnično varnejši vsi udeleženci, potem bi to bilo dobro, toda statistični podatki kažejo, da se prometna varnost ni bistveno izboljšala, kljub temu da je bilo po nekaterih podatkih v naši državi v treh letih trajno odvzetih že preko 17.000 vozniških dovoljenj. Sprašujem se, ali je smotrno imeti tako strog zakon, če lahko zaradi njega zamre še tisto malo družabnega življenja, kar nam ga je ostalo. Pritožujejo se gasilci, planinci, športni-
ki, skoraj vsi, ki so včasih prirejali družabna srečanja in na tak način poskušali iztržiti nekaj sredstev za svoje delovanje. Korist je bila dvojna; trojna, danes teh prireditev skoraj ni več.
Če želimo postati tujim turistom in svojim državljanom prijetna država, bo potrebno nekaj spremeniti. Drugače bodo naša stanovanja in naše hiše postale naši zapori, od koder bomo hodili le še na delo in po drugih najnujnejših opravkih. Kaj pa družabno življenje? Ga bomo imeli kar doma, če bo za to pri hiši dovolj otrok.
Janez Zidar, Krško
Kolesar, ki to ni
Pred nedavnim sem z. avtomobilom vozil po magistralni cesti proti Sevnici in dohitel kolesarsko ekipo Savapro-jekta, ki se je verjetno pripravljala na dirko po Sloveniji. Organizirana skupina, ki jo vsak voznik ali voznica lahko opazi dovolj hitro, da vožnjo prilagodi in jo, ne da bi kogarkoli ogrožal, v primernem trenutku prehiti. Tako je, če na cesti z vozilom srečaš “prave ” kolesarje. Toda meni se je le
nekaj minut kasneje zgodila velika nevšečnost, skoraj nesreča. Ravno ko sem zapeljal na most čez reko Savo, sem dohitel “navadnega” kolesarja in zaradi gneče vozil nekaj metrov za njim. Neverjetno, toda v nekem trenutku je kolesar spustil svoje kolo in se začel pogovarjati po mobitelu, kdo ve s kom. Še dobro, da sem postal pazljiv in nekako predvidel, da se lahko kaj zaplete. In res se je. Kolesarju je mali, priročni “telefonček" skoraj padel iz rok, med tem ko je telefon lovil, pa je skoraj padel tudi sam. Imel je srečo, da sem za njim vozil skrajno previdno, saj mu je kolo pobegnilo celo čez sredino ceste. Kar nekaj voznikov je zatrobilo, še najbolj pa je trobila ženska v nasproti vozečem avtomobilu, ki je bila videti zelo prestrašena. Tudi meni ni bilo vseeno. Lahko bi se zgodilo najhujše, kar za takšne primere ni nič nenavadnega. Kaj mislijo kolesarji, ko na kolesu telefonirajo, ne vem, vem pa, da tako kot vozniki avtomobilov, ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. In pomislite, če bi v takem slučaju res prišlo do nesreče, bi v javnosti gotovo bilo slišati, da je nek “norec" povozil kolesarja. Kakšnega, se vprašujem?
Karel Zorc, Brestanica
Navijali smo za Nušo
Letošnji “Eurosong" na Danskem je minil v znamenju Slovenk. Zakaj? Neposredno pred začetkom te največje evrovizijske glasbene prireditve so rokometašice Krima v finalni tekmi za najvišji evropski naslov premagale danske rokometašice in že se je zdelo, da bo to pravi slovenski večer. In bil je.
Ko smo pravzaprav šele začeli praznovati enega največjih uspehov slovenskega klubskega športa, se je začela Evrovizija. Zapovrstjo so nastopale glasbene skupine triindvajsetih evropskih držav in kot sedemnajsta je nastopila tudi naša pevka Nuša Derenda. Vrhunski nastop, dobra koreografija, pesem v angleškem jeziku, skratka vse, kar je potrebno, da se doseže dobra uvrstitev. Ne bom ocenjevala nastopov Nušinih konkurentov, saj me, z izjemo enega ali morda dveh, nihče ni posebej prepričal.
Ne morem si kaj, da ne napišem, kar sem zaključila takoj po končanem glasovanju za najboljšo pesem. Letos so jo sicer res prvič izbrali gledalci in poslušalci držav udeleženk in ne strokovna žirija, toda, ali niso bili Danci le preveč jezni na “vražje"

Slovenke, ki so le dobro uro prej pra gladko opravile z njihovimi šporh11 cami, da bi bili še isti večer navduši1, nad nastopom Nuše. kot smo bili th doma, v Sloveniji? To bi resnih težko pričakovali, vendar pa se nii - , povsem nerazumljivo, zakaj ji Dah ne bi namenili niti ene same to ko pa so jo te nekaj dni prej, skoraj ’ vseh medijih uvrščali med favoritih je. Čestitam Nuši, ki je še enkrat do^ zala, da je odlična pevka, njeno r sem so opazili v vseh državah, ih 1 bi biI splet okoliščin malo drugaN11'
Toda, to je že druga zgodba.
Marica Muhič,
Ambrhs
TEMA
Posavje in regionalizacija Slovenije v Evropski uniji
S kakšnimi programi do polnopravnega članstva?
Posavje - Združevanje Evrope je v več poskusih v zgodovini vsakokrat propadlo. Mnogi so države in državice stare celine hoteli povezati zaradi najrazličnejših razlogov, vsekakor pa so bili vedno v ospredju gospodarski, kulturni, politični ali vojaški interesi. Povezovanje in sodelovanje sicer omogočata hitrejše napredovanje in razvoj, kar se nenazadnje že kaže v sedanjem obdobju globalizacije svetovne družbe, toda najpomembnejše je, ali se bo Slovenija, predvsem pa njene regije, v te tokove vključila kot enakovredna partnerica, ali pa bo kar v izhodišču sprejela vlogo drugorazrednega statista. Ta je v naši državi očitno že pripadla Posavju.
Regija Posavje sodi po ekonomskih kazalcih med najmanj razvite v Sloveniji. Dolgoletna gospodarska recesija, ki je razliko v primeijavi z osrednjo Slovenijo še povečala, je v zadnjih letih sicer spodbudila določene razvojne iniciative, katerih namen je oživiti gospodarsko rast in dvigniti kvaliteto življenja. Nedvomno bo za dosego teh ciljev potrebno Pripraviti realne programe, finančno znatno podprte. Posavske občine so z namenom, da zagotovijo strokovno pripravo in operacionalizacijo regij-skih projektov, te naloge zaupale legijskemu Pospeševalnemu centru Posavje
(RPCP), ki ima status Regijske razpne agencije. To je krovna orga-aizacija treh lokalnih pospeševalnih centrov, in sicer Razvojnega centra & režice, Podjetniškega centra Krško 'n podjetja KIN - poslovni center Sevnica.
Mateja Jazbec
Regionalni razvojni Program kot osnova
Ker je le dober program lahko osnova za kakršnokoli smiselno delovanje in morebitno koriščenje sredstev različnih evropskih skladov, Je v.d. direktorice RPCP Mateja Jazbec poudarila pomembnost sedanjega obdobja priprav na izdela-v° regionalnega razvojnega programa1 “Načrt priprav vsebuje pravni okvir, vsebinsko opredelitev, orga-n,Zacijsko strukturo in je terminsko °Predeijen Ravno v tem času se za-Ijučuje podrobnejše popisovanje stanja, pripravljajo pa se že tudi prve analize. Načrt priprav na izdelavo rejskega razvojnega programa mora 111 kompleksen, zato smo ga raz-
delili v dva pomembna dela, strateški in izvedbeni del. Prvega bomo veijetno izdelali že do poletja, drugega do konca letošnjega leta.”
Sodelovanje lokalnih pospeševalnih centrov
Podjetniški center Krško je bil ustanovljen z namenom ustvaijanja partnerstev med podjetniki in podjetji, zbornicami, občino, državnimi in drugimi institucijami, ki vplivajo na gospodarski razvoj. Je javni zavod z nalogo in poslanstvom, da pomaga, svetuje in spodbuja vse obstoječe in nove potencialne podjetnike in inovatoije.
V minulem obdobju skoraj treh let je bilo po besedah direktorice Marije Krušič v tej smeri staljenega precej. “Dosedanje učinke razvoja in dela lahko delimo na nemerlji-ve in merljive. Med nemerljive spada vrsta aktivnosti in storitev, ki sojih pričeli izvajati z namenom ustvaijanja prijaznejše podjetniške klime, ustvaijanja boljših pogojev za razvoj, izboljšanja storitev v mreži za neposredne uporabnike, bodisi obstoječa bodisi nova podjetja, in brezposelne. Med merljive učinke pa sodijo pridobljeni viri za podjetnike, podjetja, občino ter viri za namen večjega zaposlovanja,” je med drugim povedala Krušičeva.
V EU z zadrugami
Zasebno podjetje KIN-poslovne storitve je ustanovilo neprofitno organizacijo Razvojno raziskovalni zavod 2010, ki se edini v sevniški občini ukvaija z razvojnimi projekti. Pred tremi leti so za Republiški zavod za zaposlovanje startali s pilotnim projektom uvajanja kooperativ in participativnih podjetij.
Medtem ko v Sloveniji prevladujejo kmetijske zadruge (preko 500), imajo evropske dežele še delavske in socialne zadruge, razlaga Anita Gole, ki dela na tem projektu. Raziskave kažejo, da ima lastništvo zaposlenih vpliv na boljše rezultate poslovanja. Kooperativna in partici-pativna podjetja so v evropskih dr-
žavah danes močne ekonomske kategorije, njihovo združenje CE-COP ima 83.000 članic, ki zaposlujejo 1,3 milijona ljudi in letno us-tvarij o 4.400 milijonov evrov prihodkov.
Projekt, ki bo krepil omenjeno dejavnost tudi v bodočih članicah EU, pa se imenuje SCOPE in od letošnjega februaija ima partneija tudi v Sloveniji. To sta Razvojno raziskovalni zavod 2010 iz Sevnice in Združenje za lastništvo zaposlenih DEZAP iz Ljubljane.
Neodvisno Posavje
Direktor Razvojno raziskovalnega zavoda 2010 Kamil Krošelj vidi razvoj Posavja neodvisno od evrop-
pripravlja trženje arheološke naselbine Ajdovski Gradec pri Podvrhu preko interneta. Hkrati je to projekt za mlade v KS Zabukovje, ki bodo dobili računalniško sobo in si ob njihovem usposabljanju postavili internetno stran. Naslednje leto pa bodo v povezavi s še tremi sosednjimi državami zasnovali mednarodno arheološko pot, ki se bo končala na Brionih. Mladi v Podvrhu se bodo imeli v naslednjih letih možnost preizkušati v organizaciji arheoloških taborov in turistične spremljajoče dejavnosti.
Takšno kmetijstvo nima možnosti
Občina Brežice veliko pričakuje od programa SAPARD, katerega sredstva bodo namenjena kmetijstvu, ko bo v Bruslju akreditirana Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Razpis pričakujejo konec junija. Kot pojasnjuje Roman Matjašič z Občine Brežice, bodo sredstva namenjena za izgradnjo ali obnovo prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji (sobe, apartmaji) in za opravljanje tradicionalne obrti na
Enoten nastop društva Kapele daje rezultate.
skih asociacij. Meni, da ima Posavje kmetiji. Višina nepovratnih sredstev svojo razvojno priložnost v neone- bo predvidoma 50% od priznane in-snaženem okolju. Tako njihov zavod vesticije. Ker je pogoj, da se kmeti-v sklopu programa MOVID ja nahaja v območju regionalnih raz-
vojnih programov podeželja in regionalnega projekta vinske turistične ceste, bodo edini imeli možnost prijave na ta razpis ponudniki ob Bi-zeljsko-sremiški vinsko turistični cesti. Poleg tega potekajo na območju prej omenjene vinske ceste še trije programi podeželja. V kraki občini CRPOV Zdole in v brežiški občini CRPOV Sromlje ter Pišece.
V	sklopu S APARD-a se bodo financirale tudi aktivnosti, kot so cestne in vodne infrastrukture ter tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture. Do sredstev so upravičene občine, ki so vključene v regionalni program podeželja.
Uspešen projekt za oživitev podeželja
V	občini Brežice je bil do sedaj s sredstvi EU speljan Pharov mikro program za partnerstvo. Nosilec projekta je bilo Društvo za razvoj podeželja Kapele s partneiji - Pihalnim orkestrom Kapele, PGD Kapele in Krajevno skupnostjo Kapele. Naslov projekta je bil ‘Trženje naravne in kulturne dediščine v turistični po-, nudbi Kapel”. Vrednost projekta je bila nekaj manj kot 50.000 evrov. Prispevek EU je bil 13.500 evrov. Jožica Penič kot gonilna sila društva in projekta v njegovih rezultatih izpostavlja pripravo lokalnih prebivalcev in društev na tržno obnašanje in povečanje obiska kraja preko organizacije etnoloških prireditev z obujanjem starih običajev. V projektu so pridobili izkušnje in ga nadgrajujejo z novimi idejami.
V Brežicah podjetništvo
Na področju občine Brežice se je lani pod okriljem Razvojnega centra Brežice (RCB), kot pojasnjuje direktor Toni Horžen, začel Phare program z dvema projektoma; strokovnim svetovanjem 17 podjetnikov in kreditno linijo, ki še teče. Sodelujejo v okvira smernic EU pri spodbujanju ženskega podjetništva ter projektu “Elektronsko poslovanje v malih in srednje velikih podjetjih”, s katerim nudijo brezplačno
izdelavo spletne strani oz. predstavitve na internetu. Pripravljajo delavnice na teme EU in okroglo mizo na temo schengenske meje, v povezavi s Hrvaško pa aktivno sodelujejo s podjetniškim centrom iz Krapine in podjetniškem centrom Lobi/ Samobor. V skupnem projektu pripravljajo predhodne aktivnosti za projekte, ki bodo aktualni, ko bo steklo financiranje EU za čezmejno sodelo-vanje R°man Matjašič
med R Slovenijo in R Hrvaško.
Učimo se pri mladih
Gimnazija Brežice je v zadnjih dveh letih pospeševala projekte mednarodnega sodelovanja, financirane s strani EU. Med najpomembnejšimi so programi Socrates, preko njih sodelujejo s šolami iz Španije, Italije in z Norveške. Ob teh neposredno sodelujejo s francosko gimnazijo iz Lochesa v pokrajini Touraine.
Tudi posavski osnovnošolci se na svoj način spoznavajo z Evropo. Na natečaju Evropa v šoli, ki je letos potekal na ekološko temo Lepše okolje-lepša Evropa, so med 15.000 učenci in dijaki iz okoli 300 slovenskih osnovnih in srednjih šol iz Posavja sodelovale OŠ Krmelj, Blanca, Sevnica, Senovo, Podbočje, Brežice in Pišece. Med državnimi zmagovalci pa so tokrat tudi učenci OŠ Pišece. Primož Hribšek in Klemen Djaž sta osvojila drugo mesto ter prejela priznanje na likovnem področju, ker sta raziskovala še obstoječe repnice na območju Pišec.
Danilo Koritnik, Branka Dernovšek, Suzana Vahtarič
tfOOVjf
• ^ada Somrak, upokojenka z l^v'ra pri Cerkljah ob Krki:
je k°r sle(J'm vserti prilagajan-I1- je vstop v EU po eni strani ,° dober, po drugi pa nam bo ^nesel težek položaj, ker se bomo v °rali prilagajati njihovim zahte-in željam. Vsekakor je dobro, j Pa zlasti težko za naše kmete , Proizvajalce, ki bodo morali biti O^rkurenčnejši in s tem cenejši. . ne bodo morale biti nižje, pri Pa ne bodo pokrivali svojih lii j- ov> zato se bodo morali naši ,ja ie naučiti cenejše proizvajati, •|() °°do lahko cenejše prodajali.
Pa zahteva tudi premik v misel-dah1 ^ovencev- Dobro bo tudi to, a0 ?^° odprte meje, ko bo v skupine 1 ^''aška, pa bo za nas na me-111 Področju še lažje.
Tanja Grabrijan, študentka iz Sevnice: Pozitivno stran vstopa v EU vidim predvsem v prostem pretoku blaga, kapitala in delovne sile. Res je, da bomo izgubili določeno mero suverenosti, ampak to je pač cena, ki jo moramo plačati, da razširimo obseg ekonomije. Z vstopom v EU bomo dosegli višji standard ter svoje izdelke ponudili večjemu trgu, če torno le konkurenčni. Glavno je, da ohranimo kulturno in narodno suverenost.
Od Evrope pričakujem spremembe tudi na področju izobraževanja. Veijetno bo večja možnost izbire študija zunaj domovine ali vsaj specializacija Morda bodo spremembe zajele tudi organizacijo študija na naših fakultetah in visokih šolah, ki je marsikdaj preveč stereotipna in brez vsakršne motivacije za študente.
Damjan Počivalšek iz Razbor-ja, vlakovni odpravnik na SZ: Podpiram slovenski vstop v Evropsko unijo,vendar pod določenimi pogoji, ne za vsako ceno in ne prehitro, da ne bomo obravnavani kot predpražnik Balkana.Slovenija je geografsko tako del Evrope, v “klub” pa je smiselno vstopiti takrat, ko si povabljen, ne pa klečeplaziti za članstvo.
Ne vem, kaj to članstvo prineslo posamezniku kot delavcu. Bodo plače višje ali bomo ostali le pri evropskih cenah, čemur smo priča že danes? Bodo v dohodkih po evropskih standardih upoštevani le državni uslužbenci , ki si že danes lahko izborijo višja izhodišča, medtem ko delavec vedno posluša, da zaradi višjih plač njegovo podjetje ne to konkurenčno na trgu.
Patricija Zupančič, prodajalka v Brežicah: Zdi se mi, da večina meni, da vstop Slovenije v združeno Evropo prinaša in dobre in slabe karakteristike. Že sam deljen delovni čas nam verjetno ne bo ugajal, še zlasti ne tistim, ki imajo družino in male otroke. Starši ne bodo čez dan z njimi, potrebno pa bo tudi prilagoditi marsikatero področje novi organizaciji, tudi na primer celodnevno varstvo otrok.
Ljudje pričakujejo tudi evropski standard in evropske plače, vprašanje pa je, kdaj bomo res tudi na teh področjih v Evropi. Kot večina mislim, da bo prinesel naš vstop slabo in dobro, na svoji koži pa bomo izkusili, česa bo več.
Boštjan Dimeč, zaposlen v podjetju Kopros, iz Spodnjega Starega Grada: Naša država ima veliko preveč problemov resne narave, da bi bila vključitev v Evropsko unijo skorajšnja realnost. In ker nam naših problemov nihče ne bo pomagal reševati, v mislih pa imam predvsem gospodarske, okoljske in politične, sem prepričan, da bomo še nekaj let gledali, kako se nekatere države pospešeno razvijajo, ljudje živijo človeka spodobno življenje, medtem ko se pri nas življenjski standard iz leta v leto boleče poslabšuje. V desetih letih ničesar nismo uredili tako, da bi bili ljudje lahko resnično zadovoljni. Če se ne bomo resneje zazrli vase, se bo vse, za kar je v življenju vredno živeti, neopazno odpeljalo mimo nas.
Andrej Jenžur, nezaposleni krajan Dmovega: Prav je, da se Slovenija vključi v Evropsko unijo, vendar ne za vsako ceno in seveda pod določenimi pogoji. Slovenci moramo v bodoči zvezi , ki to morda štela dvajset ali celo več držav, postati enakovreden in enakopraven partner, drugače vključitev nima nobenega pomena. Sicer pa sem prepričan, da bi z drugačnim načinom vodenja našega gospodarstva in politike Slovenija lahko postala vsaj navzven bolj prepričljiva, kot taka pa bi gotovo lažje suvereno odločala o alternativah. Ker pa temu ni tako, me vse bolj prežema prepričanje, da hlapec resnično potrebuje gospodarja. Da smo v pol stoletnem filmu že odigrali eno tako vlogo, nas očitno ni prav nič izučilo. Škoda.
POD LUPO
Sava Glas, 16.5.2001
Vsi drugačni, vsi enako
vključeni
Krško, Brežice - Kaj imata skupnega Avtoservis, družba z omejeno odgovornostjo v stečaju iz Brežic ter Agrafa, gradbena operativa, delniška družba v stečaju iz Krškega?
Bodo “šušmarjem” končno stopili na prste?
Ljubljana - Konec prejšnjega tedna je v celoti stopil v veljavo zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je državni zbor sprejel že pred dobrim letom dni. Omenjeni zakon določa, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih gre za zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec in kaj je nedovoljeno oglaševanje.
Obe podjetji se začneta na A, obe sta iz Posavja, obe sta se znašli v stečaju, zoper vodstvene delavce obeh tečejo kazenski postopki zaradi zlorabe položaja ali pravic in obe podjetji sta bili zaradi zlorab vodstvenih delavcev oškodovani za okrog 50 milijonov SIT. V obeh podjetjih je stečajni upravitelj Karel Vardijan, na Okrožnem sodišču v Krškem pa sta obe podjetji pred dnevi na javni dražbi prodajali nepremičnine.
Dražba za Agrafo neuspešna
Podjetje Agrafa je začelo delovati poleti 1995 v sklopu sanacijskega programa GIP Pionir Novo mesto in seje imenovalo Pionir -gradbena operativa Krško. Leta 1997 je podjetje začelo poslovati pod sedanjim imenom. Direktor Alojz Babnik je bil večinski lastnik, ostale delnice so bile razporejene med 238 delničaijev. Družba Agrafa je od leta 96 poslovala z izgubo in na predlog 122 delavcev je bil leta 99 uveden stečajni postopek, zoper nekaj vodstvenih delavcev pa podane kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja ali pravic.
Javna dražba nad dolžnikom Agrafe, gradbene operative v stečaju, na kateri so prodajali del parcele ter gospodarsko poslopje in dvorišče v katastrski občini Leskovec, ni bila uspešna, saj se ni prijavil noben dražitelj.
Na dražbi Avtoservisa zapleti
Avtoservis iz Brežic je bil družbeno podjetje, ki seje na podlagi sklepa delavskega sveta Agrotehnike grude - Agroservisa že leta 91 preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Za reševanje likvidnostnih težav je bilo v letu 92 ustanovljeno novo družbeno podjetje Avtohiša Brežice. Avtoservis in hčerinsko podjetje Avtohiša sta leta 93 prenehala opravljati svojo dejavnost, ko je eno tretjino - 21 delavcev - prevzelo zasebno podjetje ITG Brežice, ostali delavci pa so postali presežek.
Za štiri člane upravnega odbora podjetja in za novega najemnika - lastnika ITG Brežice so bile 1 podane kazenske ovadbe za zlorabo položaja in nevestno gospodarjenje, za enega še zaradi sklenitve škodljivih pogodb, ker je dal poslovne prostore v najem po smešno nizki ceni.
Na javni dražbi na Okrožnem sodišču v Krškem sta bili predmet prodaje dve stanovanji, last družbe Avtoservis v stečaju. Za trisobno stanovanje v Brežicah ni bilo nobenega zanimanja, kar sedem dražiteljev pa se je prijavilo - in v zakonitem roku plačalo
varščino - za nakup dvosobnega stanovanja v Kranjski Gori.
Šest dražiteljev je prišlo iz Ljubljane, sedmi pa je bil Jure Verstovšek iz Pavlove vasi pri Brežicah, ki je edini prišel v spremstvu odvetnika. Zaradi zakonodaje, ki pri sodelovanju na dražbi izloča tudi sorodnike vodstvenih delavcev podjetij, ki so zašla v stečaj, so nekateri dražitelji predlagali, da Verstovšek odstopi od dražbe.V njem so namreč prepoznali sina nekdanjega direktorja ITG Brežice. Stečajni upravitelj Karel Vardijan in pooblaščenec Verstovška sta družno ugotovila, da Verstovšek starejši nikoli ni bil zaposlen v Avtoservisu, niti ni bil njegov direktor, temveč je od Avtoservisa kupil zgolj prostore in v njih nadaljeval proizvodnjo v okviru zasebnega podjetja.
Izklicno ceno stanovanja v Kranjski Gori - 6. 627.000 SIT -so dražitelji, med katerimi sta bila najbolj resna Žlajpah iz Ljubljane in Verstovšek iz Brežic, pripeljali do cene 9.100.000 SIT. Ponudil jo je prav sporni Verstovšek, kije tako postal lastnik stanovanja v Kranjski Gori.
Rezultat dražbe so nekateri dražitelji pospremili z nezadovoljstvom; niso bili zadovoljni ne s potekom postopka pa tudi ne z načinom obnašanja Verstovška in njegovih, ki so v sodni dvorani - kljub opozorilom sodnice -uporabljali mobilne telefone in se preko njih dogovarjali in usklajevali z nekom zunaj dvorane.
Nada Černič Cvetanovski
Zakon je razmejil legalno in nelegalno opravljanje dejavnosti ali dela, navaja pa tudi izjeme, ki jih po zakonu ne moremo šteti za delo na črno. To so medsebojna sosedska pomoč, opravljanje dela v “lastni režiji” izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela ter osebno dopolnilno delo.
Kršitve določb zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ugotavljajo posamezni inšpektorati in drugi organi v okviru pooblastil. Inšpekcijski postopki se niso bistveno spremenili, drugačne
Zgodba sega v leto 1993, ko je bil Roman Baškovč iz neznanih razlogov razrešen z mesta direktorja v KZ Brežice. V zapisnik so takrat zapisali, da Baškovč odhaja iz zdravstvenih razlogov, nikoli pa ni dobil pisnega pojasnila, zakaj je bil zamenjan.
Baškovč je brez službe in brez vseh pravic, poleg tega pa je zbolel in postal invalid tretje stopnje. V iskanju pravice se je obrnil na Delovno sodišče v Brežicah, kjer so ugotovili, da gre za šikaniranje
pa so pravne podlage za ukrepanje. V precejšnji meri so se povečale kazni, zagrožene za prekrške. Tako bo z denarno kaznijo od enega do petih milijonov SIT kaznovana pravna oseba ali zasebnik, ki z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi ter delavca ni prijavil Zavodu za zdravstveno zavarovanje in ZPIZ-u, ali pa je zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju in delu tujcev. Od 100.000 do 450.000 SIT bo moral plačati posameznik, ki stori prekršek, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. Inšpektor za delo bo lahko neposredno na kraju prekrška z
in odredili, da morajo Baškovča sprejeti nazaj na delo. Baškovč je delo odklonil, saj mu - kot invalidu - niso nudili ustreznega delovnega mesta.
KZ je na Delovnem sodišču vse tožbe izgubila in je dolžna Baškovču plačati odškodnino. Sodba še ni pravnomočna. Zaradi psihičnih bolečin in šikan, ki jih je bil deležen, je Baškovč na Okrožnem sodišču v Krškem vložil tožbo zoper KZ Brežice in od nje zahteva 6 milijonov SIT.
denarno kaznijo 100.000 SIT kaznoval pravno osebo, zasebnika ali posameznika.
Zakon tudi prepoveduje naročanje in objavljanje oglasov v časopisih, revijah, na radiu in televiziji ter drugih elektronskih medijih ali posredovanje in objavljanje reklamnih sporočil na drug način, kije dostopen javnosti, če pravna oseba, zasebnik ali posameznik objavlja potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano oziroma priglašeno dejavnost. Zakon naročniku oglasa nalaga, daje dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identiteti, sicer oglaševalska organizacija ne sme objavljati oglasov.
Na obravnavi pretekli teden je pooblaščenec KZ Brežice vložil nove dokazne predloge in predlagal nova zaslišanja prič, ki naj bi potrdile, da Baškovč ni zbolel zaradi psihičnih pritiskov in brezupne situacije, temveč da je bil bolan že prej in daje bil zato - tako kot piše v zapisniku - razrešen z mesta direktoija. Tudi pooblaščenec tožeče stranke je predlagal dodatno zaslišanje prič, obravnava pa se bo nadaljevala junija.
Nada Černič Cvetanovski
STA, Lidija Petrišič
KZ Brežice še v sporu z nekdanjim direktorjem
Krško - Medtem ko v Kmečki zadrugi (KZ) Brežice teče postopek prisilne poravnave, se na Okrožnem sodišču v Krškem že leta vleče pravdni postopek enega od nekdanjih vodstvenih delavcev Romana Baškovča zoper Kmečko zadrugo Brežice. Baškovč od zadruge zahteva plačilo 6 milijonske odškodnine zaradi psihičnih bolečin, ki jih je utrpel zaradi izgube službe.
Kam pluje naša ladja?
Kdo vse in kaj vse že ni bilo doslej napisanega in izrečenega na račun zakona oziroma zakonskega določila, ki naj bi dovoljeval umetno oploditev samskih žensk. O tem se govori in piše toliko, da se ni mogoče znebiti vtisa, kako je to za sedanjost in prihodnost Slovenije temeljno vprašanje. Prav tako se ni mogoče znebiti vtisa, da na ureditev tega vprašanja čaka pomemben delež slovenske populacije. Nehote mi je na misel prišel Iran, kije v sveti vojni z Irakom izgubil toliko moških, da je bil menda ogrožen že obstoj naroda kot takega in so se vnovič odločili za mnogoženstvo kot začasno rešitev demografske katarze. Primerjava je vsekakor neprimerna, res pa je, da naša populacija hi tako prizadeta, da bi se ob množici nakopičenih in čakajočih resnično temeljnih vprašanj morali lotevati tako obrobnega vprašanja. Zapisano ne pomeni, da gre za nepomembno vprašanje, celo nasprotno, gre za zelo pomembno vprašanje, ki ga kaže urejati na dolgi rok ob popolnem sodelovanju vseh pristojnih strok in po temeljitem premisleku. Prav mika me postaviti nagradno vprašanje, ki bi se glasilo približno takole: “Kaj menite, za kaj bolj pomembnega (s tem ne želim in ne zmanjšujem pomena problema umetnega oplojevanja samskih žensk) ta čas bi lahko porabili približno 500 milijonov SIT, kolikor bo po napovedih refe-idum stal. Sam bi se odločil za 'vojne gospodarske projekte,
socialno in zdravstveno zavarovanje, šolstvo in izobraževanje, dokončno ureditev razmer v Posočju ali tam, kjer je svoje naredila pozeba in tako naprej. Vprašljivo se mi ne zdi razpisovanje referenduma, vprašljivo se mi zdi sprejemanje zakona, ki je tako razburil domačo javnost, da se bo morala o predlogu zakona izjas-njevati na referendumu, ki bo stal veliko denarja. Sprašujem se
pravzaprav o modrosti tistih, ki so se zavzemali za sprejem zakonskega določila, ki naj bi urejalo tako občutljivo področje človekovega življenja (predvsem življenja še nespočetih in nerojenih otrok) po hitrem postopku. Zato me ne preseneča spraševanje nekaterih, ali ne gre v tem primeru celo za namerno preusmerjanje pozor-
nosti od drugih, ta hip bistveno bolj perečih vprašanj.
Ker gre za zadeve, ki so se dogajale v parlamentu, smo vse štiri posavske poslance vprašali, kaj menijo o tem.
Jože Avšič (LDS) pravi, da mu je žal, da imamo takšno zakonodajo, ki omogoča izsiljevanje referenduma na kakršnokoli temo že s tridesetimi podpisi poslancev. Državni zbor je tako moral razpisati omenjeni referendum, saj so ga zahtevali vsi poslanci opozicije in poslanci koalicijske SLS-SKD. Sam se s takšnim načinom urejanja tovrstnih vprašanj ne strinja. Se zlasti zato ne, ker se bo na splošnem.referendumu odločalo o vprašanju, ki vendarle zadeva precej majhno populacijo žensk. K takšnemu stališču ga silijo tudi visoki stroški referenduma, saj je' prepričan, da bi napovedanih 500 milijonov SIT lahko koristneje porabili kje drugje. Prav tako se ne strinja s tem, da bi o tako strokovnih vprašanjih, kot je umetna oploditev samskih rodnih žensk, prepuščali odločitev laični javnosti. Na ta način pri odločanju ne bo odločala stroka, ampak se bo razvnela ideološka bitka. “Tako kot večina Slovencev, sem tudi sam tradicionalist in zagovarjam normalno biološko spočetje otroka. Predlog zakonskega urejanja umetne oploditve samskih žensk z vsemi vgrajenimi varovalkami pa podpiram. Vedeti je treba, da je takšna oploditev v tujini mogoča in mislim, da bi bilo narobe,
če bi bila v Sloveniji prepovedana. S sprejetjem zakona pa bi hkrati tudi preprečili odliv denarja v tujino. Vedeli moramo tudi, da zakon rajnke Jugoslavije tega ni prepovedoval, da gre torej za že pridobljeno in ne na novo pridobljeno pravico, ki jo je treba-"vložiti” v zakon.
Mag. Andrej Vizjak (SDS) je prepričan, da bi predlagatelj zakona moral pri pripravi omenjenega zakonskega določila veliko bolj upoštevati stališča medicinske, pravne in etnične stroke. Kot član parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve ve, kako hude polemike je to zakonsko določilo sprožilo že prej. “Zdravniška in zdravniško-etnična stroka je tej zakonski noveli nasprotovala, parlamentarne službe za zakonodajo pa so imele številne pomisleke. Kljub temu so predlagatelji vztrajali na sprejemanju teh dopolnil po hitrem postopku, kar zame ni sprejemljivo. Tako občutljivih pravil ravnanja ni mogoče sprejemati po hitrem postopku, na vrat na nos, brez široke razprave, brez strokovno usklajenih rešitev. Po hitrem postopku sprejeto zakonsko določilo pa je povzročilo tisto, kar je. Morali smo poseči po edini možni rešitvi, zahtevi po referendumu. Vendar pa mislim, da so napovedani stroški previsoki. Ponekod, tam kjer bodo hkrati lokalne volitve, se bodo ti stroški prekrili. Tu ne gre za vstran vržen denar, saj ga bodo dobili ljudje, ki bodo pri izpeljavi referenduma delali. Torej
to ne bo zažgan denar, ampak bo razdeljen ljudem, ki bodo pri tem delali.” Prepričan je tudi, da na ta način ni mogoče zdraviti travm plodnih samskih žensk Otrok namreč ni orodje in zdravilo. Kot oče treh otrok je prepričan, da sodobni način življenja še kako zahteva navzočnost obeh staršev. ‘Takšno moje osebno mnenje je očitno v skladu z vso pristojno stroko, ki je sporno novelo v celoti zavrnila. Žal pri urejanju tega vprašanja postajamo svojstven otoček v Evropi. Tako liberalnega urejanja vprašanja oplojevanja samskih žensk ne pozna nobena evropska država. Pri tem gre tudi za komercialne učinke, ki jih takšna zakonska ureditev ponuja. Oplojevanje s temi metodami je namreč zelo uspešno in za zdravnika zelo rutinski poseg. To torej pomeni, da se lahko to področje kaj hitro skomercializira.”
Branko Kelemina (SDS) obžaluje, daje prišlo do tega, do česar je prišlo. Vendar pa vztraja, da ta tematika v ta zakon ne sodi. Po njegovem mnenju bi morali vprašanje oplojevanja zdravih samskih žensk urejati z drugim zakonom, če je seveda to tako hud problem v Sloveniji. “Če gre za psihično in fizično zdrave samske ženske, potem je nedvomno, da takšne medicinske pomoči ne potrebujejo. Če pa to pomoč potrebujejo, potem je gotovo nekaj narobe z njihovim psihološkim pogledom na svet. Zame je nedopustno sprejemati politično odločitev, ki na ta način spočetemu otroku že vna-
prej odvzema pravico do očeta.” Čeprav je prepričan, da bi lahko denar, ki bo porabljen za referendum, porabili mnogo bolj koristno, opozarja, da pisanje o nepotrebnem strošku nikakor ni na mestu. “Dokažem namreč lahko-da bi lahko na drugih področjih privarčevali milijarde in milijardo tolarjev, pa jih nismo. Res pa je tudi, da bi lahko omenjeni denaf porabili za pomoč zakoncem, ki imajo težave z oploditvijo.”
Branko Janc (LDS) je v nasprotju s svojo poslansko skupin0 glasoval proti sprejemu novele, k' bi omogočila umetno oplojevanj6 samskih vendar plodnih žensk' "Zame bi to bil zgodovinski p°' seg v naravno ravnovesje, česal pa ne morem sprejeti. Prepričat1 sem tudi, da mati v nobenem primeru ne more vnaprej otroku vzeti pravic, ki mu kot otroku gred°' Zame je to grob vnaprejšnji pose? v otrokovo življenje. Prepričat sem tudi, da so vnaprejšnja op0' zorila o nesmotrnosti sprejemanj3 zakonskih določil po hitrem p°s' topku naletela na gluha ušesa i*1 tako po nepotrebnem povzroči3 tako rigorozen odpor nasproti1*' kov umetnega oplojevanj3
tej sporni določbi.”
Jurij PoP0'’
samskih plodnih žensk. Zakon r bilo treba sprejemati po norm3*' nem zakonodajnem postopku [. dati možnost tako stroki kot širi javnosti, da pove svoje mnenje 0
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Brežiški sejem obrti in podjetništva
Naslednjič morda regijski sejem
Brežice - Območna obrtna zbornica Brežice je tudi letos odprla vrata Sejma obrti in podjetništva, na katerem se je predstavilo 73 razstavljavcev različnih dejavnosti iz cele Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Ob samem sejmu pa so se zvrstile tudi številne dejavnosti, posveti, okrogle mize in delavnice, povezane z drobnim gospodarstvom.
Šesti brežiški sejem je uradno odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, kije poudaril, da od obrti in podjetništva drža-
va preveč pričakuje, z zakonodajo pa njenega razvoja ne podpira. Sicer je poudaril, da je ravno sejem tisti, ki podjetnikom omogoča, da
se predstavijo in tudi kaj prodajo, saj brez predstavitve ni ponudbe in ne prodaje.
Po besedah predsednika Ob-
močne obrtne zbornice Brežice (OOZB) Janka Hrastovška se v Posavju že oblikujejo določene ideje o širšem, regijskem sejmu, v or-
ganizacijo katerega bi se povezale vse tri posavske zbornice. “Možnosti razvoja drobnega gospodarstva v brežiški občini vidim predvsem v tem, da bi nam Občina priskočila na pomoč pri urejanju obrtne cone, ki je še nimamo. En vidik pa je tudi ta sejem, ki pomaga pri promociji obrti in podjetništva v brežiški občini,” je še dejal o možnostih razvoja drobnega gospodarstva.
Otvoritve sejma se je udeležil tudi podsekretar za malo gospodarstvo pri omenjenem ministrstvu Aleš Mihelič, ki je poudaril, da so mala in srednja podjetja za Slovenijo vsekakor pomembna in da se ravno skozi ta podjetja znanje najhitreje “komercializira”, znanje pa bo Slovenijo pripeljalo v Evropo.
Bogate obsejemske dejavnosti
Predsednik OOZB Hrastovšek je na “Razgovoru o možnostih in problemih pri razvoju drobnega gospodarstva” izpostavil nekaj ključnih problemov področja malega gospodarstva, kot so zagotavljanje
poslovnih in parkirnih prostorov za posamezne panoge, zakon o gospodarskih družbah in na splošno finančna nedisciplina. Grah izpostavlja, da so vse naše vlade doslej gradile na tem, da se “bodo mali že znašli, velike pa je treba podpirati”, kar se bo moralo v približevanju EU korenito spremeniti. Obrtnika Jerneja Zorka je najbolj zanimal Zakon o varstvu in zdravju pri delu, ki po njegovem “molze” obrtnike z zahtevami po zdravniških pregledih delavcev in tehničnih pregledih obrtniških strojev ter prostorov in se sprašuje, kako dolgo bo še tako šlo, še zlasti ker, kot opozarja, ni finančne discipline.
Razvojni center Brežice pa je poleg delavnice o invencijah in inovacijah v delavnici o zaposlovanju žensk le-te poskušal vspodbuditi k večji aktivnost. O priložnostih samozaposlovanja in pomenu sodelovanja so spregovorile posavske promotorke, o družinskem podjetništvu pa gost mag. Jaka Vadnjal, višji predavatelj na Visoki strokovni šoli za podjetništvo.
Suzana Vahtarič, Lidija Petrišič
Vidnejši prestavniki ob otvoritvenem ogledu sejma
Kako do državnih pomoči
Krško - V kratkem bo Ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis državnih spodbud za razvoj podjetništva. Regijski pospeševalni center je v krškem hotelu Sremič organiziral predstavitev programov pomoči, obrazložila pa sta jih državni podsekretar za tehnološki razvoj in inovacije dr. Aleš Mihelič in državna sekretarka Marta Slokar, vodja programa za tekstil in usnjarstvo.
Nosilne vsebine za državno pomoč so standardne: povečanje konkurenčne sposobnosti podjetniškega sektorja, razvoj malih in srednjih podjetij, tehnološki razvoj in razvoj turizma. Za nove investicije je predvidena državna Pomoč v višini 40 odstotkov, vendar je letos ta sklad reven, saj poslanci v vsaki regiji dajo raje prednost cesti kot kakršnikoli drugi gradnji.Tudi komunalno opremljena stavbna zemljišča za gospodarske namene so redkost, zato bo letos prav za te namene možno črpati subvencije.
Tekstilci in usnjarji so do leta 2003 upravičeni do neposredne državne pomoči in bodo po posebnem programu stimulirani za razvoj blagovne znamke, nastop na tujih trgih ter tehnološko prenovo.
Ministrstvo opozarja na možnost koriščenja sredstev iz 5.okvimega programa EU, katerega polnopravna članica je Slovenija in od koder se financirajo mednarodni razvojno raziskovalni projekti. B.D.
Novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Brežice - Na pobudo in v organizaciji Razvojnega centra Brežice je v prostorih večnamenske študijske učilnice potekala delavnica na temo “Novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu”, ki bo stopil v veljavo 27. julija letos. Zakon in Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je predstavil direktor družbe Posavc-DSB d.o.o. Ivan Vogrinc, ukrepe varstva in zdravja pri delu pa dr. Aristotel Cakar.
Izjava o varnosti z oceno tveganja, ki spada med obveznosti delodajalcev in jo mora izdelati sleherno, še tako majhno podjetje, družba ali zavod, je neke vrste novost v sprejeti zakonodaji. Gre za akt, v katerem v oceni tveganja delodajalec sprejme predlagani Program za zmanjševanje nevarnosti in škodljivosti na najmanjšo možno mero, pri tem pa izpolni vse zahteve predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
Spoštovanje določb ne sme delavcu povzročiti nobenih finančnih obveznosti, te so izključno v breme delodajalca, kamor spadajo tudi obveznosti, kot so periodične preiskave delovnega okolja in delovne opreme, zagotovitev zdravstvenih pregledov delavcev, zavarovanje delavcev za primer poškodbe pri delu, dodatno zavarovanje nevarnih delovnih mest ter strokovna in organizacij ska ureditev področja varnosti in zdravja pri delu. Slednje lahko delodajalec poveri v opravljanje strokovnemu delavcu, ki mora imeti VII. stopnjo izobrazbe
Eden zadnjih daljših remontov v JEK
Krško - Jedrsko elektrarno Krško (JEK) so izključili iz omrežja in s tem pričeli priprave na 40 dnevni redni letni remont, ki naj bi se končal 18. junija. Z nočnim izklopom reaktorja se je 8. maja zaključil 17. gorilni ciklus.
Vodja proizvodnje Janez Kranjc je povedal, da so od lanskoletnega remonta zabeležili rekordno obdobje neprekinjenega obratovanja - 327 dni in tudi ostali obratovalni kazalci so na zavidljivi ravni. Proizvedli so 4,55 milijard kWh električne energije ob 83% razpoložljivosti elektrarne. Integriteta goriva in primarnega kroga je bila izjemna, vplivi na okolje pa minimalni, kar s stabilnim obratovanjem brez samodejnih ustavitev potrjuje kvaliteto do sedaj izvedene modernizacije.
Remont 2001 bo predvidoma trajal 40 dni, njegovo izvedbo pa bo ob organizaciji JEK podpiralo okrog 800 domačih in tujih specializiranih delavcev. Ob standardnih aktivnostih, kot so menjava goriva, programi vzdrževanja in preverjanja opreme, bodo izvedeni tudi nekateri izjemni posegi. Sem sodijo menjava zatičev vodil kontrolnih palic, menjava regenerativnega izmenjevalca, zamenjava energetskega transformatorja, pregled in menjava delov reaktorske črpalke, rekonstrukcija hladilnega stolpa, izvlek sonde iz reaktorske posode in številne modifikacije na sistemih. Ob približevanju odpiranja evropskega trga električne energije v JEK napovedujejo, da bo to zadnji tako obsežen remont, naslednji redni bodo pol krajši.
Suzana Vahtarič
Nov servisno prodajni center TPV Avto Brežice
Brežice - Slavnostne otvoritve novih prostorov Servisno prodajnega centra TPV Avto Brežice se je udeležil tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič in ob tej priložnosti čestital vodstvu in kolektivu podjetja ter poudaril pomembnost nove naložbe, saj kljub težavnim gospodarskim razmeram omogoča preko 100 delovnih mest. D.K.
Direktor TPV Novo mesto Vladimir Bahč in župan Vladislav Deržič v prenovljenih poslovnih prostorih podjetja v Šentlenartu
tehnične smeri, lahko ima tudi izobrazbo VI. stopnje tehnične smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj, oba pa morata imeti opravljen tudi strokovni izpit.
Ivan Vogrinc je predstavil novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Kot zanimivost naj omenimo, da so v novem zakonu določene tudi bistveno višje kazni za prekrške delodajalcev, saj predvidena najnižja kazen znaša kar 300.000 SIT.
Danilo Koritnik
Javna dela v Posavju so nepogrešljiva
Brežice - Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Sevnica je v sodelovanju z družbo B&Z, inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave, v zbornici osnovne šole Brežice organizirala okroglo mizo, da bi predstavila projekt izvajanja javnih del v Posavju. Taje namenjen predvsem vključitvi brezposelnih oseb, da bi tako ohranili ali razvijali delovne navade in sposobnosti za ponovno zaposlitev.
Družba B&Z d.o.o. se že devet let uspešno ukvarja z izobraževanjem, svetovanjem in raziskavami na področju dela z ljudmi, med njimi tudi z invalidi in težje zaposljivimi, in ima za svoje delo na teh področjih od pristojnega ministrstva podeljeno tudi ustrezno koncesijo.
Udeleženci okrogle mize v zbornici OŠ Brežice
Rezultate dela minulega leta in cilje v letošnjem letu sta zbranim predstavili Karmen Starc, vodja službe za izvajanje javnih del območnega Zavoda za zaposlovanje in predstavnica družbe B&Z Zorica Škorc. V lanskem obdobju je bilo preko projektov Zavoda za zaposlovanje v javna dela vključenih 246 brezposelnih oseb, medtem ko je družba B&Z vključitev v javna dela omogočila 124 brezposelnim osebam iz Posavja. V obeh primerih je okoli 90% vključenih po enem letu uspelo pridobiti zaposlitev za nedoločen čas ali vsaj za daljše časovno obdobje.
Trenutno je v Posavju v javna dela vključenih 225 oseb, načrt za letošnje leto pa predvideva nekoliko nižje število, in sicer 210 brezposelnih oseb vključenih v javna dela. Kot so poudarili udeleženci okrogle mize, je enoletno obdobje vključitve v javno delo veliko prekratko obdobje z več vidikov, saj je vključenim tudi s primernim programom težko zagotoviti zaposlitev, na drugi strani pa si v enem letu pridobijo ravno toliko izkušenj in znanja, da bi delo lahko kvalitetno opravljali še naprej, česar pa Zakon o javnih delih, žal, še vedno ne omogoča.
Danilo Koritnik
certifikati
Pokojninski boni so torej dobra naložba. V to nas želijo prepričati tudi številne reklame, ki nas te dni “bombardirajo” z leve in desne. Poskrbeti bo treba za našo socialno varnost, ker osnovna pokojnina najbrž ne bo zadosti za življenje na stara leta.
Ste mogoče opazili, da se pri vseh informativnih izračunih predpostavlja, da je oseba, ki danes kupi pokojninske bone, stara nad petdeset let? Seveda se nakup bonov priporoča vsem generacijam, so pa najbolj poceni socialna varnost za starejše.
Razlog je v tem, da je višina premije, ki jo bo zavarovanec prejemal, višja pri starejših. Tako bi oseba, ki je danes stara 85 let in bi kupila 10.000 bonov, dobivala mesečno premijo 48.385 SIT, ob predpostavki, da bi kapitalska družba zagotovila minimalni donos na danes vplačano vlogo, to je 1%. Če bi dosegli donos 5%, potem bi bila mesečna renta 87.409 SIT. Seveda pa prvo izplačilo ne more biti prej kot 13.07.2004.
Model je lepo zastavljen, ima pa tudi slabost. Mesečne premije, ki jo bodo dobivali zavarovanci, so danes določene nominalno, kar pomeni, da bodo takšne tudi čez 20 let in več (spremenijo se lahko le zaradi spremembe predpisanih aktuarskih metod, na podlagi katerih se bodo premije računale). Kaj pa inflacija? Kot vemo, je bila lanska inflacija 8,9%. Če bi se nadaljevala s takšnim tempom, potem od premije realno ne bi ostalo nič. Vsi tisti nad 50 ali še bolje 55 let starosti pa imate do prvega izplačila relativno kratko obdobje, kar pomeni, da je tveganje nekoliko manjše. Pa še premija je višja.
In zavarovalnice? Pri njih bi moški, ki je star 50 let, moral vplačevati mesečno vlogo od 135 do 150 DEM. In to 10 let do starosti 60 let, kar pomeni od 16.000 do 18.500 DEM. Pri ženskah je mesečno vplačilo višje in znaša od 145 do 180 DEM, vložek je od 17.300 do 21.600 DEM. Torej, štirikrat višje vplačilo kot za pokojninske bone. So pa premije vezane na gibanje tečaja nemške marke, kar pomeni, da nekako ohranjajo svojo realno vrednost.
Do 13. julija 2002 lahko razmišljate tudi o možnosti zagotovitve socialne varnosti s pokojninskimi boni. Dlje ko boste čakali, višja bo najbrž vsota, ki jo boste morali odšteti za nakup bonov. Če pa boste bone kupili in jih do takrat še ne boste zamenjali za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo to avtomatsko storil Kapitalski sklad. Če pa bo imetnik bonov pravna oseba, ji po tem datumu prenehajo vse pravice iz bonov. Čas špekuliranja se bo takrat iztekel!
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Poslovalnica CKZ 58 Krško, Tel: 07/490 5678 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d.
_______________________________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE______________________________________________________
stran 6__________________________________________________Sava Glas, 16.5.2001
Rok za oddajo vlog od 1. do 30 junija; kmetje naj ne čakajo na zadnji dan
Subvencije 2001 - smo se lani kaj naučili?
Ljubljana, Posavje - Agencija za kmetijske trge se intenzivno pripravlja na izvedbo celotnega postopka letošnjih subvencij. Želijo namreč, da ne bi prišlo do tako velikih zapletov pri izpolnjevanju vlog in posledično do takšnih zamud pri izplačilu, kot se je to zgodilo v letu 2000. Povezali so se s KGZ, da bi kmetijski svetovalci na terenu izvajali izobraževanje kmetov za izpolnjevanje obrazcev, kmetom pa polagajo na srce, naj začnejo s pridobivanjem potrebne dokumentacije čimprej. Že sedaj pa je jasno, da izplačila pred koncem leta ne bodo mogoča.
Na Agenciji za kmetijske trge zagotavljajo, da bodo obrazci na voljo po 20.maju. Tisti, ki so za subvencije zaprosili že lani, bodo obrazce, delno že izpolnjene s podatki iz lanske vloge, dobili po pošti. Če so podatki starejši od dveh let, bo potrebno pridobiti nove posestne liste, ki jih izdaja Geodetska uprava. Nanje je potrebno čakati osem dni, zato je najbolje, da upravičenci zanje zaprosijo čimprej. Tisti, ki bodo vlogo za subvencijo oddali prvič, lahko dobijo obrazce na Kmetijski svetovalni službi.
Obrazci so podobni lanskim, zahtevajo pa še nekaj podatkov več, zato izpolnjevanje najbrž ne bo nič manj zapleteno kot lani. Zbirno vlogo sestavljajo mapa in obvezni obrazci. Z “A” so označeni osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001, z “B” so označeni osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001 - stalež živine in s “C” so označeni podatki o kmetij skih zemljiščih v uporabi za leto 2001. Zbirno vlogo je potrebno dopolniti še z obrazci, zahtevki in prilogami za neposredna plačila na površino - EKO 0, EKO 2, EKO 3 in z zahtevki za živalske premije. Kot obvezne priloge je potrebno dodati tudi Izjavo o zakupu zemljišč, kopijo zakupnih pogodb, če so zemljišča v lasti dr-
žave, komasacijsko odločbo, če so zemljišča v komasacijskem območju, za območja s težjimi dejavniki je potrebno predložiti še podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, in če zahtevek vlaga pooblaščeni vlagatelj, mora biti priloženo tudi pooblastilo upravičenca.
Po zagotovilih direktorice agencije Sonje Bukovec so se letos še bolj tesno povezali s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Kmetijski svetovalci bodo kot strokovna služba zbornice v času od 21. do 30. maja na kar 1250 mestih po Sloveniji pripravili inštrukcije kmetov za pravilno izpolnjevanje vlog (razpored za Posavje na tabeli desno). Zato so se odločili, pravi Bukovčeva, da bi se izognili zapletom zaradi napačno oziroma pomanjkljivo izpolnjenih vlog. Svetovalci bodo pravilnost in popolnost izpolnjene vloge preverjali, sicer pa je vlogo potrebno osebno oddati ali kot priporočeno poslati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo bo od 1. do 30. junija 2001.
Julija, avgusta in septembra bo na agenciji potekal vnos podatkov v računalnik, z izplačevanjem subvencij pa bo agencija začela proti koncu leta 2001.
Jelica Koršič
Enota Sevnica
Izobraževanja bodo potekala v Šentjanžu (v prostorih KS) 21., 22. in 23.maja ob 9. in 12.uri, v Tržišču ( v Gasilskem domu) 24. in 25.maja ob 9. in 12.uri ter 28.maja ob 9.uri. V Krmelju (v OŠ) 29. in 30. maja ob 12.uri. Predavala bo Elena Zaman-Šatej.
V	Sevnici (v Gasilskem domu) od 21. do 25.maja, 28. in 29.maja ob 8. in 12.uri ter 30.maja ob 8.uri. Predaval bo Franc Živič.
Na Studencu (Gostilna Janc) 22.maja ob 9. in D.uri ter 24.maja ob 9.uri, na Bučki (KD) 23.maja ob 9. in 12.uri, na Telčah (OŠ) 25.maja ob 9.uri ter v Boštanju (TVD Partizan) 28.maja ob 9. in 12. uri ter 29.maja ob 9.uri. Predavala bo Slavica Kranjec-Mirt.
Enota Krško
Na Smedniku (GD) bo izobraževanje 21 .maja, na Raki (v prostorih KS) 22. in
23.	maja, na Senušah (GD) 24.maja, na Velikem Trnu (KD) 25.maja in v Krškem (občina, sejna soba A) 28.maja, vse dni ob 10.uri. Predaval bo Matjaž Vojtkovsz-
ky
Na Rožnem (v družbenem domu) 22.maja, na Kališevcu (TK Plahuta) 23.maja, v Koprivnici (TK Verstovšek) 24.maja, na Armeškem (Gostišče Mirt) 25.maja, vse dni ob lO.uri ter v Krškem (občina, sejna soba A) 26.maja ob 18.uri. Predaval
bo Viktor Kožar.
V	Podbočju 21. in 22.maja, na Planini pri Podbočju 23.maja ter v Kostanjevici na Krki 24. in 26.maja, vse dni ob lO.uri. Predaval bo Jože Simončič.
Na Zdolah (Dom Bena Zupančiča) 24.maja, na Sremiču (TK Radej) 25.maja, v Dolenji vasi (GD) 26.maja, v Velikem Podlogu (v dvorani) 28.maja in v Krškem (občina, sejna soba A) 29.maja, vse dni ob 10.uri. Predavala bo Rozalija Glogovšek.
Enota Brežice
Izobraževanje bo v Dečnem selu (GD) 24.maja ob 9.uri in v Artičah (Prosvetni dom) 26.maja ob lO.uri. Predaval bo Vinko Brkovič.
Na Pirošici (GD) 22.maja ob lO.uri in 23.maja ob I9.uri, na Veliki Dolini (OŠ)
24.	maja ob 15.uri in na Skopicah (GD) 26.maja ob lO.uri. Predaval bo Andrej Golob.
V	Brežicah (KZ Brežice) 24.maja ob 9. in 16.uri, v Kapelah (GD) 25.maja ob 9.uri, v Župelevcu (GD) 25.maja ob 16.uri in v Ločah (GD) 26.maja ob 9.uri. Predaval bo Jože Baznik.
V	Pišecah (večnamenski dom, dvorana) 24.maja ob 17.uri ter na Bizeljskem (v prostorih Kerametala) 25.maja in 26.maja ob 9.uri. Predavala bo Milena Rožman.
Letošnji kralj cvička je postal Alojz Pirc
Kostanjevica na Krki - Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki in Zveza vinogradnikov Dolenjske sta tudi letos organizatorja tradicionalne prireditve - že 29. tedna cvička oziroma tako imenovane “Kostanjeviške cvičkarije”. Kralj cvička je postal Alojz Pirc iz Ravni, šampion prireditve pa ledeno vino Sivi pinot let. 99, ki ga je pridelal Peter Selak iz Šmarjeških Toplic.
Za sadjarje
Zaradi deževnega vremena strokovne službe priporočajo varstvo s sistemičnimi pripravki ter pripravki kot sta Stroby ali Zato. Posebej je sedaj nevarno, da se okužijo plodiči.
Proti jablanovi pepelovki je pomemben ukrep izrezovanje okuženih poganjkov. V nasadih, kjer je zaznan večji napad, lahko izjemoma takoj po cvetenju uporabite Karathane. Priporočljiva je tudi uporaba žveplenih pripravkov (največ do 2 kg /ha).
Nasade je potrebno pregledati tudi zaradi pojava listnih uši. Ob preseženem pragu škodljivosti (jablanova zelena uš 8-10 kolonij na 100 poganjkov) uporabite pripravke Hostaquick. Actara, Piri-mor in druge.
Če ste opazili večji pojav krvave uši, priporočajo uporabo pripravka Pirimor z dodatkom močila.
Dela v nasadu
Spomladanska pozeba ni prizadela vseh leg in sort enako. V nekaterih nasadih je pri nekaterih sortah potrebno kemično redčenje plodičev. V tem času dosegajo plodiči premer 9-12 mm, ko je najprimernejši čas za redčenje s pripravkom Nokad.
Za vinogradnike
Strokovne službe priporočajo redno škropljenje proti peronos-pori z dotikalnimi pripravki, kot so Euparen, Delan, Folpan (dobro delujejo proti črni pegavosti), Antracol, Dithane in drugi.
Proti oidiju uporabite žveplene pripravke, Cosan, Kumulus, močljivo žveplo ipd.
Opozarjajo tudi na večji pojav trsne pršice na nekaterih sortah. Uporabite pripravka Demitan, Ortus.
Za poljedelce
Pridelovalce žit opozarjajo, da so zasledili večji pojav pšenične rumene rje in listne pegavosti pšenice. Pred škropljenjem priporočajo pregled posevkov. Če so zgornji listi močneje napadeni z boleznijo, lahko uporabite Folicur EW, Eminent 125 EW, Archer, Opus team in podobne.
Gnojenje žit
Ozimni ječmen je v klasenju, pšenica na začetku klasenja. To je čas, ko je potrebno opraviti dognojevanje z dušikom, ki bistveno vpliva na debelino in kvaliteto, to je vsebnost beljakovin. V nekaterih primerih bo drugo in tretje dognojevanje združeno zaradi sorazmerno hitrega razvoja žit. Dognojujte v količini 40 do 50 kg dušika/ ha oziroma po potrebi na osnovi opazovanja žit in na osnovi nitratnega testa.
Jara žita dognojujte v času kolenčenja, to je sedaj, le oves nekoliko pozneje, to je v fazi latenja zaradi možnosti poleganja, in sicer v količini 40 do 50 kg dušika/ ha.
Z razglasitvijo rezultatov ocenjevanja vin - ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Darko
Marjetic, je prejela kar 551 vzorcev - se je pričel program prireditev ob 29. tednu cvička.
“Kostanjeviška cvičkarija”, kot prireditvi pravijo, je tudi letos sestavljena iz strokovnega in zabav-
nega dela. Tako bodo že 17. maja potekala strokovna predavanja za vinogradnike in gostince, teden dni
kasneje pa bodo organizirali tudi okroglo mizo na temo “Cviček in Evropska unija”, kjer bodo spregovorili tudi o potrebi podelitve koncesije za posavski enološki laboratorij.
Zabavni del programa prireditev ob 29. tednu cvička se bo tudi letos odvijal na otoku, v mestnem jedru Kostanjevice, in sicer od petka, 25. maja, ko bodo v večernih urah priredili slavnostno otvoritev letošnje cvičkarije in povorko s prapori vseh vinogradniških društev Dolenjske. V soboto se obeta morda naj zanimivejši program, saj bodo izbirali cvičkovo princeso, okronali Alojza Pirca za letošnjega kralja cvička ter razglasili ambasadoije cvička za leto 2001. Prireditev se bo zaključila v nedeljo, 27. maja, z jutranjo volilno skupščino Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, podelitvijo priznanj vinogradnikom in vinogradniškimi igrami.
Predsednik Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki Stane Tomazin seje zahvalil vsem, ki sodelujejo pri organizaciji največje kostanjeviške prireditve, in izrazil pričakovanje, da bodo v naslednjem letu, ko bo Kostanjevica praznovala svojo 750-letnico, uspeli izpeljati tudi jubilejno, že trideseto cvička-rijo.
Danilo Koritnik
Letošnji kralj cvička Alojz Pirc;
“Da smo za naše vino dobili najvišjo oceno, sem zvedel v avtomobilu na poti domov. Najprej sem mislil, da je vse skupaj šala, ko pa so nas obiskali člani ocenjevalne komisije, sem vedel, da gre zares. Ta naslov potrjuje v prvi vrsti to, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so nam pri tako zahtevnem delu kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, še posebno pa vsem članom svoje družine.”
Jože Vukčevič, Lea Marija Colarič, Katarina Merlin, Toni Jarkovič, Jože Peternel, Stane Tomazin in Darko Marjetičso predstavili program prireditev ob 29. tednu cvička.
Združenje pridelovalcev zelenjave Pod Gorjanci
Zatiranje plevela v krompirju
Po vzniku krompirja lahko za zatiranje plevela uporabite:
•	proti širokolistnim plevelom Basagran 600 (do 15 cm višine krompirja);
•	za travnate plevele so primerni pripravki Focus ultra, Agil, Grasidim in drugi.
Zatiranje plevela v koruzi Zatiranje plevela po vzniku koruze:
•	proti ozkolistnim plevelom uporabite Motivell, Tell, Tarot; pcpti širokolistnim plevelom uporabite Ring, Cambio, Tarot
(nekateri), Tell (nekateri), Motivell (nekateri), Harmony, Herbocid in druge.
kulinarika
Kurja juha s porom in šunko
Za 4 osebe potrebujemo: / velik ali 2 srednje velika pora, 1 žlico surovega masla ali margarine, 1 l čiste kurje juhe iz koncentrata, za noževo konico praška za curry in 10 dag kuhane puste šunke.
Por očistimo in temeljito operemo pod tekočo hladno vodo. Potem ga narežemo na tanke obročke. V kozici segrejemo surovo maslo ali margarino, dodamo por in ga med mešanjem malo opražimo. Poijaveti ne sme. Zalijemo z juho in zavremo. Ogenj zmanjšamo, kozico pokrijemo in juho počasi kuhamo približno 10 minut. Potem jo začinimo s praškom za curry. Šunko narežemo na ozke rezance in jih stresemo v juho. V njej jih samo malo pogrejemo, vendar naj juha več ne zavre. Takoj ponudimo.
Podbočje - V Posavju, na Dolenjskem in v Beli Krajini 500 pridelovalcev na 46 ha vzgoji 21,% vse slovenske zelenjave za trg.V slovenskem kmetijstvu vrt-ninarstvo zajema le 4% kmetijskih površin, po bruto vrednosti pridelave pa je enakovredno prašičereji in pridelavi krmnih žit, prihodkovno pa z doseženimi 10,7% v strukturi dohodka pred vinogradništvom in sadjarstvom.
Največji pridelovalci iz omenjenih regij so se konec tedna zbra-
li v kulturnem domu v Podbočju na ustanovnem zboru svojega društva, ki so ga poimenovali Združenje pridelovalcev zelenjave Pod Gorjanci. Sprejeli so društvena pravila, program dela ter organe društva, predsednika pa bo iz svojih vrst v teh dneh izvolil 9- članski upravni odbor. Sedež bo v Krškem, saj je tudi pobuda za ustanovitev društva prišla od tamkajšnjih vrtnarjev.
Pridelovanje vrtnin je za jugovzhodno Slovenijo vsekakor pers-
pektiva, saj ima svojo ekonomijo že na hektarju in pol površine. Ze-lenjadarstvo bo gotovo zajeto tudi v regijskih razvojnih načrtih, ki so v pripravi in bodo v naslednjem letu podlaga za pridobitev državne ali evropske pomoči.
Naloge novo ustanovljenega društva bodo izobraževati in spodbujati članstvo za proizvodnjo kakovostne, zdravo pridelane zelenjave,obveščanje in osveščanje potrošnika ter pridobitev lastne blagovne znamke. Seveda pa Zdravko Pavlovič, Janez Abram in Mateja Strgulec
bo društvo skrbelo za interes6
pridelovalcev s pobudami Pr'
sprejemanju tržnega reda (za let°s že zamujeno), iz ustanovnega zbora pa so na Kmetijsko gozdar sko zbornico poslali pobuda namestitev specialista za vrtnarst' vo v okviru kmetijskega zavod2 Novo mesto. Za določen čas j® bila ta naloga zaupana Matej Strgulec, ki bo strokovna tajni63 novega društva.
Branka DemovŠ$
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
rešitev prostorske stiske, ki od leta 1979 spremlja organizirano varst-
VDC Sevnica v novih prostorih
Sevnica - Varstveno delovni center (VDC) Sevnica, ki z letošnjim letom deluje kot enota krškega centra, se je preselil v nove prostore. Če ne bi bilo uspešnih dogovorov med sevniško občino, obrtno zbornico in ministrstvom za delo, bi se 24 varovancev še vedno stiskalo na 80 kvadratnih metrih v stanovanjskem stolpiču. Rezultat soglasja - obnovljeno stavbo Obrtne zbornice Sevnica, v kateri VDC zaseda dve etaži, si je ogledal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr.Vlado Dimovski.
300 kvadratnih metrov površin bo varovancem in njihovim terapevtom omogočilo izvajanje aktivnosti, potrebnih za njihov razvoj in dobro počutje.To niso ljudje s posebnimi potrebami, poudarja direktorica VDC Krško Lidija Žnideršič, pač pa potrebujejo več pozornosti in več vodenja.
V občini Sevnica se je pred dvajsetimi leti organiziralo varstvo
razvojno motene v obliki Delavnic pod posebnimi pogoji. V ysem tem času so jim stala ob strani različna društva, Center za socialno delo in posamezniki, ki so Predvsem pomagali pri zbiranju donacij.
Angažiranost posameznih star-Sev varovancev in društva Sožitje Pa brez razumevanja občinskih funkcionarjev ne bi bilo dovolj za
vo razvojno motenih. Razumevanje je lani pokazal župan Kristijan Janc, ki je podprl idejo direktorice Invalidskega podjetja Sevnica
Martine Bobnič (VDC je bil takrat še enota Invalidskega podjetja) in predsednice Obrtne zadruge Sevnica Milene Mastnak, da zbornica obnovi svojo stavbo na Cankarjevi 1 za namene varovancev. Seveda brez soglasja Ministrstva za delo, ki nastopa kot najemnik prostorov, uresničitev projekta ne bi bila mogoča. Obrtna zbornica je v obnovo vložila 59 milijonov SIT lastnih sredstev.
Minister Dimovski (na fotografiji) je v otvoritvenem nagovoru še posebej poudaril zasluge Martine Bobnič, direktorico Žniderši-čevo pa je spomnil, da ima pred seboj še eno težko nalogo - najti in urediti prostor še v Brežicah za tamkajšnje varovance, ki se morajo sedaj voziti v Leskovec.
Branka Dernovšek
Bogatajevi dnevi na Senovem
Senovo - Zdravstveni delavci občine Krško so spominski dan doktorja Jožeta Bogataja, pionir-Ja zdravstvenega varstva na območju današnje občine Krško, obeležili svečano, strokovno in kulturno.
V povojnih letih do svoje prez-jtodnje smrti leta 1952 je dr. Jože B°gataj na območju sedanje obči-ne Krško sam opravljal vso kurati-v°; dežurno službo in preventivo v ,ežkih povojnih razmerah obnove 1,1 podružbljanja zdravja. Poleg te-§a> daje bil okrajni zdravnik, je bil sve sanitarni inšpektor, svoj prosti uas paje namenil tudi Rdečemu kri-^ Krškem. Njegovo delo je tako ocno vgrajeno v povojno življenje s*cega, da na pobudo občanov
stvu krške občine že več kot deset let, posebna priznanja pa so podelili še tistim delavcem, ki so že dvajset let zaposleni na krški zdravstveni* postaji.
Bogatajev dan je tudi priložnost, da zdravstveni delavci stopijo iz
nastopila v Partljičevi predstavi Politika, bolezen moja, ki sojo uprizorili senovški gledališčniki, zbrani pa so prisluhnili še predavanju o raku na materničnem vratu.
Posebne pozornosti je bila na spominskem dnevu deležna tudi
°^cga, da na pobudo občanov udicionalno obeležujejo dan dr.
B°gataja.
Direktor Zdravstvenega doma ^ sko Rudolf Ladika je prepričan, h° letošnje srečanje zdravstve-delavcev na Senovem razblinilo p^6 ^yorne Senovčanov, ki so bili ePričani, da bo z gradnjo nove ^ybe zdravstvene postaje v Krš-to zdravstvena dejavnost na Se-p°^ern zamrla. Da bi dokazali nas-. n°, so prav letos na novo opre-n ’ ordinacijo zdravnice Zorkove v enovem, po dolgem času pa je novo dobilo tudi zdravnico do-atonko Stanko Kokotec. s * a. spominsko-strokovnem la an^U’na katerem sta spregovori-■ di krški župan Franci Bogovič p Ptodsednik senovške KS Tone so podelili priznanja tis-^Jtolavcem, ki vztrajajo v zdrav-
Vdova doktorja Jožeta Bogataja in direktor Zdravstvenega doma Krško Rudolf Ladika na Bogatajevih dnevih
svoje kože, se sprostijo in pokažejo, s čim vse se še ukvarjajo v prostem času.Tako se je Tatjana Fab-jančič-Pavlič predstavila kot likovnica, ena od zdravstvenih delavk je
vdova dr. Jožeta Bogataja, ki v teh dneh praznuje visok življenjski jubilej.
Nada Černič Cvetanovski
Teden RK v Posavju
A0, Brežice, Sevnica - V okviru tedna Rdečega križa Slove-K »d 8. do 15.maja so po vsej državi potekale številne aktivnosti . ^javnosti, tudi v Posavju. V vseh treh občinah so Območna . 2enja Rdečega križa s svojimi aktivisti organizirala različne s ditve, na osnovnih šolah pa so v organizacijo Rdečega križa PreJeli mlade člane.
ko<>očno združenje RK Krš-prj 6 na Senovem in v Brestanici iperr,avBo stojnice, na katerih so °bi!1 krvni tlak in sladkor ter Uiidg °Va^cem prikazali primer d°(5rnJa Prye pomoči. Osrednjo P() 'K e'no prireditev z naslovom
o-hrf^™0 otr°kom uresničiti B°dbo^-Sarye so pripravili na OŠ dah ?e’ v ukciji pa so po bese-različ ■ etar^e Mojce Vizler z Učen nirn* izdelki sodelovali tudi ni. Vseh osnovnih šol v obči-do na,!?116 denarne prispevke bo-'itožin en^* 01;rokorn 'z ogroženih
V °bmočnem združenju RK
Brežice so v tednu Rdečega križa, kot pravi sekretarka Mira Davido-vič, osrednjo prireditev v prostorih Hipermarketa namenili predvsem zdravju in dobremu počutju, saj so sodelovala in se predstavila tudi številna društva. Prav tako so merili krvni tlak in sladkor.
V Sevnici je Območno združenje RK po besedah sekretarke Andreje Stegenšek v sodelovanju z Zdravstvenim domom organiziralo prireditev na ulici, ki so jo posvetili predvsem varni in zdravi prehrani ter varnemu in zdravemu načinu življenja.
Lidija Petrišič
Dan Srednje šole Krško
Krško - Dijaki in profesoiji Srednje šole Krško so obeležili dan svoje šole z različnimi aktivnostmi in tekmovanji, ki so sijih lahko ogledali tudi obiskovalci. Že dopoldan so si lahko ogledali pouk maturantov, dijaki so se pomerili v malem nogometu, košarki, krosu, šahu, drugi v logiki, nekateri pa so se preizkusili v likovni delavnici.
Po zaključku tekmovanj in razglasitvi najboljših so otvorili razstavo, na kateri so dijaki z mentorji pokazali svoje izdelke v okviru elek-tro in strojnih predmetov, med katerimi je bil tudi diferenčni merilnik tlaka, s katerim so v lanskem letu dosegli ekipno prvo mesto na državnem prvenstvu poklicnih elektro šol Slovenije, izdelke likovne delavnice, predstavili so svoje dosežke na področju športa in drugih strokovnih tekmovanj ter najboljše raziskovalne naloge. L.P.
Odlično znanje mladih čebelarjev
Prosenjakovci - Mladi čebelarji Posavja, ki so dosegli najboljše rezultate na regijskem tekmovanju, so se udeležili državnega tekmovanja mladih čebelarjev v Prosenjakovcih na Goričkem in dosegli odlične rezultate.
Med 45 ekipami iz nižje skupine so zlato priznanje osvojili Tanja Cizi in Maja Umek, OŠ Maksa Ple-teršnika Pišece, Anja Moškon in Tanja Kunej, OŠ Koprivnica, Peter Horvat in Tjaša Brcar, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Blanka Malus in Barbara Pečnik, OŠ Jurija Dalmatina Krško, ter Katarina Račič in Katarina Zalokar, OŠ Leskovec. Zlato priznanje sta osvojila tudi Klemen Krajnc in Dejan Čeh, OŠ Marjana Nemca Radeče. Med 40 ekipami iz srednje skupine so bili zlati Mirjam Pleterski in Mateja Planinc, OŠ Jurija Dalmatina Krško, Natalija Opravš in Katarina Klemenčič, ČD Leskovec, Anže Molan in Helena Kerin, OŠ Leskovec ter Jan Škrinjar in Gregor Gračner, OŠ Boštanj. Med njimi sta zlato priznanje osvojila tudi Jernej^ Klanšek in Marko Aupič, OŠ Marjana Nemca Radeče.
V	višji skupini pa sta se med 18 ekipami najbolje odrezala Anja in David Urbanica, OŠ Jurija Dalmatina Krško.
V	srednji skupini so Petra Ra-movš in Tamara Vavtar, OS dr. Petra Lunačka Šentrupert, ter Suzana Černelč in Jožica Zupančič, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, osvojili srebrno priznanje. Prav tako Davor Zupančič in Alen Černelč, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ter Ivo Močnik in Darko Savič, OŠ Maija-na Nemca Radeče, v višji skupini.
Lidija Petrišič
Tudi v Brežicah
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Brežice - 28. februarja 2001 so se v Brežicah odprla vrata Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Center deluje 24 ur na dan, vse dni. Gre za nacionalni program socialnega varstva, ki temelji na vrsti pomembnih mednarodnih zakonov in deklaracij, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.
Svetovalci, ki delajo v teh centrih nudijo čustveno in konkretno pomoč pri iskanju poti iz nasilja, pri odstranjevanju in zmanjševanju posledic ter pomoč v smislu zaščite in pomoči žrtvam v predkazenskem in kazenskem postopku. Vsi, ki pokličejo lahko ostanejo anonimni, vse vrste pomoči so brezplačne in vsi podatki so zaupni. Če ste bili žrtev kaznivega dejanja, če se nad vami izvaja kakršnokoli nasilje, fizično ali psihično, če ne vidite poti iz stiske, ne glede na to ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija, se po pomoč lahko obrnete na Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Brežicah, na Čemelčevi 3a, ali jih pokličete na številko 499-35-76. TJ.
anketa
Bralna značka - fenomen Slovencev
Slovenija, Posavje - Bralna značka je slovensko gibanje, ki že 40 let spodbuja mladino k branju in dviga bralno kulturo mladih. Njen glavni cilj je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje. Utemeljila sta jo prof. slovenščine Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan. Prve bralne značke so podelili 1. 1961 na OŠ Prevalje.
Svečanost ob jubileju je bila na Prežihovim v Kotljah na Koroškem, kjer sta spregovorila predsednik bralne značke Tone Partljič in častni pokrovitelj prireditve predsednik države Milan Kučan, ki je poudaril, da bralna značka zagotovo govori zoper domnevo, da naša bralna kultura pada. In kaj menijo o branju in bralni znački posavski šolarji?
Anketo pripravila: Lidija Petrišič in Danilo Koritnik
Tjaša Železnik, učenka 4. razreda, OŠ Adama Bohoriča Brestanica: Moje najljubše knjige so Maček Muri, Pika nogavička, Pet prijateljev. Najraje berem popoldne, ko sestrice ni v sobi. Knjige za bralno značko si lahko izberemo sami in večina mi jih je všeč. Izbrala sem si knjige Ne bom se opravičil, Čarobni prst in druge. Drugače pa rada berem še posebej pustolovske knjige, ljubezenske,... Berem, da se kaj naučim in da vsak dan izvem kaj novega.
Luka Colarič, učenec 2. razreda, OŠ Jurija Dalmatina Krško: Najraje berem zvečer, preden grem spat kakšne pravljice, stripe, včasih tudi pustolovske zgodbe, knjige o naravi in živalih, ker imamo takšnih knjig veliko doma, tudi leksikone za otroke. Pri bralni znački sem prebral že vse knjige. Najbolj všeč mi je bila Mimi, prebral pa sem tudi knjige Šivilja in škarjice, Medvedek in dedek in druge.
Tjaša Plazar, učenka 7. razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica: Do lanskega leta sem za bralno značko prebrala vso predpisano literaturo, letos pa mi je nekako zmanjkalo časa za redno branje knjig. Veliko časa mi vzame učenje, treniranje rokometa in druge športne dejavnosti v šoli. Sicer pa nameravam v osmem razredu prebrati vse vsebine, ki so predpisane za oba razreda. Če mi bo to uspelo? Tega pa še ne vem.
Vesna Svažič, učenka 6. razreda OŠ Savno Kladnik Sevnica: Vesela sem. da imamo v šoli organizirano bralno značko. Sama sem vključena že šesto leto, v letošnjem letu pa sem si nekako najbolj zapomnila vsebino knjige Leopolda Suhodolčana Skriti dnevnik. Ker rada prebiram takšno literaturo, bom v bralno značko prav gotovo vključena tudi v sedmem in osmem razredu.
Z akcijami do boljših pogojev
Brežice - V Vrtcu Mavrica so se odločili, da bodo za predšolske otroke od treh let dalje izboljšali pogoje za bivanje na prostem. Ograditi bi želeli dvorišče in igrišče v Šolski ulici opremiti z igrali, ki bodo zadovoljevala potrebe otrok po varnem in zdravem otroštvu.
Da bi dosegli svoj cilj, načrtujejo dobrodelne prireditve, prodajo otroških izdelkov, upajo na sponzorska in donatorska sredstva, saj verjamejo, da človeška solidarnost, še posebej ko gre za otroke, ni zamrla.
Njihov ustanovitelj je sicer občina, ki bi kot “dober gospodar” morala poskrbeti za varnost otrok v vrtcu in za kar najboljše pogoje dela, toda ni denarja, zatrjujejo. Zato so se v vrtcu odločili “vzeti stvari v svoje roke". Že 24. maja ob 1630 pripravljajo v Prosvetnem domu Brežice dobrodelno prireditev z mnogimi znanimi nastopajočimi, ki so na tak ali drugačen način povezani z brežiškim vrtcem, pred in po prireditvi pa bodo prodajali uporabne predmete iz stekla in keramike ter ovratne rute iz svile, ki sojih izdelale ustvarjalne roke njihovih otrok. Vsa denarna sredstva, kijih bodo pridobili, bodo namenili obnovi ograje ob igrišču v Šolski ulici. J.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 30.4. do 12.5.2001
Dečke so rodile: Nataša Mladkovič iz Cerkelj ob Krki, Romana Hudorovič iz Gazic - dva dečka, Josipa Lajkovič iz Velikega Podloga, Patricija Katarina Žnideršič iz Leskovca pri Krškem, Biserka Bračun iz Leskovca pri Krškem in Vesna Vahtarič iz Kunšperka.
Deklice so rodile: Jožica Kramar iz Jereslavca, Jožica Starc z Lomnega, Darja Stegenšek s Studenca, Jožica Konečnik iz Črešnjevca pri Bistrici, Tatjana Baši iz Krškega in Mojca Maslo z Bizeljskega.
KULTURA
Valvasor v Valvasorjevi knjižnici
Krško - Krška občinska knjižnica, ki nosi ime po polihistorju Janezu Wajkardu Valvasorju, si že leta prizadeva, da bi imela na svojih policah vsa njegova dela. Z donacijo faksimila knjige Topografija Kranjske, ki jo je na pobudo občine knjižnici podarilo podjetje Nu-mip iz Krškega, se je njihova želja izpolnila.
V skicni knjigi, ki je izšla v letih 1678-79, je 365 skic gradov, samostanov in mest, ki jih je risal Valvasor sam in so potem služile kot predloga za knjigo Slava Vojvodjne Kranjske, katere izvirnik tudi hranijo v Valvasorjevi knjižnici. N.Č.C.
Stane Zorko iz Numipa in vodja Valvasorjeve knjižnice Ida Merhar
Razstava iz zapuščine Ivana Hribaija
Grad Podsreda - Kozjanski park Podsreda in Mestni muzej Ljubljana sta pripravila otvoritev razstave z naslovom “Meščan na gradu” oz. razstavo iz zapuščine znamenitega ljubljanskega župana iz prve polovice prejšnjega stoletja Ivana Hribarja.
V grajskih sobanah so razstavili neobaročno jedilnico, salon - sprejemnico, izdelano v secesijskem slogu, renesančno knjižnico v kombinaciji z delovnim prostorom ter dekliško spalnico, izdelano neposredno pred začetkom druge svetovne vojne.
Razstavne eksponate sta predstavila direktor Kozjanskega parka Franci Zidar in direktorica Mestnega muzeja Ljubljana Taja Čepič ter dejala, da je to le del zapuščine župana Hribarja, ki sojo pred kratkim uspeli odkupiti od njegove hčerke dr. Zlate Hribar. Gre za notranjo opremo vile Zlatice v Rožni dolini v Ljubljani, muzej pa je odkupil tudi pomemben del Hribarjeve intelektualne zapuščine, ki poleg drugega priča tudi o hitrem gospodarskem in političnem vzponu slovenskega meščanstva v 19. in
začetku 20. stoletja. S tem je bila Kulturni program ob otvoritvi seveda povezana potreba po dru- razstave sta prispevala flavtist Cve-gačnem načinu življenja, življenja to Kobal in pianist Hinko Haas. bolj na očeh z vsemi zunanjimi znamenji družbenega statusa.	Danilo Koritnik
Taja Čepič, Franci Zidar in koordinatorka projekta Lucija Zorenč
napovedi
Medobmočna revija
V Krškem Boge Dimovski
16.	maj
Brežice - koncert Nataše Stopar - sopran in Metoda Palčiča - tenor, ob 19.30., Glasbena šola Brežice
17.	maj
Brežice - zaključna prireditev brežiških dijakov Majska pesem, ob 20.uri, Posavski muzej Brežice
19. maj
Sevnica - koncert Mešanega pevskega zbora Lisca, ob
19.	uri, Lutrovska klet
20.	maj
Boštanj - samostojni koncert ljudskih pevcev v organizaciji Ljudskih pevcev iz Boštan-ja, ob 19.uri, župnijska cerkev
22. maj
Brežice - Komedija Žurka za punce, ob 19.30., Prosvetni dom
26. maj
Brežice - Na reviji je pelo deset zborov z Dolenjske, iz Bele krajine in Posavja in sicer z OS Dobova, podružnične šole Dolenja Nemška vas, Vavta vas, Milana Majcna Šentjanž, dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Šmihel, Adama Bohoriča Brestanica (na fotografiji), Grm Novo mesto, Mirana Jarca Črnomelj in otroški pevski zbor Glasbene šole Trebnje.
Izbor pesmi je bil bogat in petje ubrano, za kar gre pohvala pevcem in zborovodkrnjam, saj je nekaj več kot enourno otroško petje polepšalo čas mnogim poslušalcem, strokovno pa ga je spremljala Marinka Šuštar iz Ajdovščine. Sceno k reviji je postavil prof. Alojz Konec. N.J.S.
Dada v Amarkordu
Krško - V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Krško so včeraj zvečer v Galeriji Krško odprli razstavo slik opusa “Transformirana prvinskost’' akademskega slikarja
Boge Dimovskega.
Avtor živi in ustvarja v Kranju, javnosti pa se je predstavil že na več kot dvajsetih samostojnih razstavah. Je član Slovenskih likovnih umetnikov, docent za grafiko na Univerzi v Ljubljani in zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. D.K.
Umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, Boge Dimovski in Tatjana Avsec
“Stilske vaje” 33 let na odru
Brežice - medobmočna revija odraslih folklornih skupin Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ob 19., grajsko dvorišče Posavskega muzeja Brežice
Brežice - Dada Kaudek se prvič predstavlja s samostojno slikarsko razstavo. Izredno je hvaležna svojemu mentorju Vladu Cedilniku, ki jo je pred šestimi leti popeljal v svet barv. Njena slikarska pot pelje od tempere do olja, dela pa so simbolično zgovorna. N.J.S.
ob koncu tedna
Pomladni koncert
Maribor - Zenski pevski zbor KUD Brežice je vrnil obisk Ženskemu pevskemu zboru Nova KBM Maribor. Domačinke so še pod čudovitimi vtisi prijateljskega sprejema mariborskih gostiteljic. Ida Avšič je organizirala strokovno vodstvo ogleda po znamenitostih Maribora, hkrati pa je povezovala večerni koncertni program, ki je bil izredno dobro obiskan v prečudoviti in akustični Viteški dvorani Starega gradu. Oba zbora sta ob koncu zapela skupaj, po koncertu je sledilo druženje med starimi prijatelji z idejo, da bi postalo znanstvo med zboroma tradicionalno pevsko in prijateljsko druženje, ki bi ga zbora okronala vsako pomlad s “Pomladnim koncertom” izmenjujoče v Mariboru in Brežicah. NJ.S.
Dada Kaudek
Brežice - “Stilske vaje” so delo in esejista Raymonda Queneauja francoskega pesnika, romanopisca in je edinstveno delo eksperimenti-
Kapelski godbeniki v Lovranu
Opatija - Pihalni orkester Kapele, ki je lani praznoval 150 let obstoja, že skoraj drugo desetletje prijateljuje z godbo iz hrvaškega Lovrana. Tako so ta konec tedna bili ob godbah iz Italije in Madžarske tudi Kapelci na 9. mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v hrvaški Opatiji. Tokratni mednarodni festival ni bil tekmovalnega značaja, pobrateni Kapelci pa so godbo iz Lovrana že gostili v domačem kraju lani. S.V.
Skupinska Dela na papirju
Kostanjevica na Krki - Letošnjo razstavno sezono Galerija Božidar Jakac nadaljuje s predstavitvijo treh mladih grafičnih ustvarjalcev. V Lamutovem likovnem salonu so minuli petek odprli skupinsko razstavo z naslovom Dela na papirju. Grafične stvaritve predstavljajo Nataša Mirtič iz Novega mesta in Vesna Drnovšek ter Gorazd Šimenko iz Ljubljane. Vsi trije umetniki so študirali slikarstvo in grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ob ustvaijanju grafik pa jih povezuje pripadnost najmlajši generaciji slovenskih grafičnih ustvarjalcev. S.V.
Prepevanje domačih pesmi in napevov
Dolenja vas - Društvo MePZ Žarek iz Dolenje vasi in Sekcija ljudskih pevcev Ajda so v cerkvi Sv. Marije v Dolenji vasi pripravili koncert domačih pesmi in napevov. Poleg domačih pevcev so v programu nastopili tudi Artiški fantje in Trebeški drotarji. D.K.
Sekcija ljudskih pevcev Ajda
ranja igre z jezikom. Vse to je bilo potrebno prenesti v to “podnebje”, za kar je zaslužen prevajalec Tonko Maroevič. S “Stilskimi vajami" sta se na dvorišču brežiškega Amarkor-da predstavila hrvaška igralca Pero Kvrgič in Lela Margitič, ki sta z igro, kije najdalj trajajoča predstava na svetu, na hrvaški gledališki sceni že 33 let.
Če se vprašamo, kaj je v “Stilskih vajah” z dvema igralcema in dvema stoloma na odru tako močno in atraktivno, je odgovor preprost: dober tekst, dober prevajalec, odlična ideja in režija in nenazadnje izvrstna igralca (igralci). In to je recept za vsako predstavo. Brežiško občinstvo je bilo številno, tisti, ki pa so vaje zamudili, so zamudili tudi enkraten užitek.
N. Jenko S.
Sava Glas, 16.5.2001
Sledi majski šopek srečnega prestajanja.
Srečno preživeti 27.april, L, 4. in 9. maj, vmes srečno prestala (presedela) koncerte, odprtja razstav, gledališke predstave, malce obrtnega sejma. Vse v družbi majskih ledenih mož. Pa naj rečem raje “dokaj” srečno, s smrkavim nosom, roza očmi in zamegljenim pogledom.
Sam bog ve, kako bi preživela štiriletno partizansko revolucijo, sem tuhtala na slavnostni prireditvi, ki je potekala v počastitev pomembnih dni naše zgodovine ob koncertu ljubljanskega Partizanskega pevskega zbora. S pesmijo in harmoniko so v zavidljivo polni Viteški dvorani tako dvignili narodovo zavest, da bi se pevcem najraje še kar sami pridružili. Sem ujela v lovke senzorja. Saj, dvorano so napolnili soobčani mojih let in starejši, upognjenih ramen in počasnih, I drsajočih korakov.
Bo z njimi odšla tudi naša polpre-tekla zgodovina? In z njimi čas, ko se je bilo dolžnost in čast upreti? Ko ni bilo pomembno, kakšno vero so gojili, niti pripadnost partiji. V novem svetu smo pozabili, kako je, če je dom požgan, brat ustreljen in “jaz” izšel- j jen. Tudi na to, daje Bohor spal, šu- J mel, vstal in žarel. Za tak žar je bilo j treba imeti neupogljivo hrbtenico in I karizmatičnega vodjo, ki mu slediš-Ha! “Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!” Ljudje smo najbolj pokvarljiva roba in smo skrenili “druže” Tito, od Triglava do j Gevgelije. Slovenci morda še najmanj. Kajti vsemu navkljub sm° imeli “jajca”, da smo v medijih dv° desetletji in eno leto spominjali, da je 4. maja umrl tovariš Tito - Josip Broz. Pokončni, kremeniti Slovenci-Letos so na 2. programu TV Slovenije predvajali lepo dokumentarne oddajo o Titu. Je bil genij, razsipne^ razvratnež, človek iz ljudstva in Z3 ljudi? Bil je človeška enkratnost.
Pokončnost in kremenitost nanj bosta, dragi bratje in sestre, morali tudi v prihodnje še kako dobro služiti* ko že večkrat “nategnjeno” vstopam0 v družino Evropskih enakopravni!1 narodov in držav. Sicer pa se nanj čisto lahko zgodi po krvi “tapravo bratstvo in sestrinstvo in nova himn3 “samo milijon nas je”. Morda pa narod reši junijski referendum, ko bom0 davkoplačevalci odločali o zdravlj0' nju neplodnosti in postopkih opl°' ditve z biomedicinsko pomoči0 j samskim ženskam. Brrr. Kaj P11 ljubljenje in kemija in valovanje i<l take reči? Pa živeti za delo in od dej3 in od tod za načrtovanje in °° j načrtovanja?
Srečno sem prestala sedmo “enef' gijsko” mesto na Evrosongu. ČN0 i dobra energija, Nuša!
Srečno sem prestala obračanj3, koledaija iz februaija na maj, ko mi je marca nenadoma nesrečno n* tavil čas. Srečno nameravam prest33 kak dan “morskega napada" in z njiPj širine, modrine, šumenja, toplega k? menja... ter nakupa knjige, ki jo “h* sirarn” v trgovini DZS-ja.
Srečno sem prestala pisanje ; jalca.
Ljudje, maj je. Čas visokih, ^ lenih trav, rdečih makov...	.<
N at ja Jenko SunCl
GLASBA
intervju

Klavdija Kerin: “Ob glasbi za trenutek pozabim na vse!”
Klavdija Kerin je doma iz Velike vasi, blizu Leskovca pri Krškem. Z glasbo se ukvarja že nekaj let, začela pa je kot najstnica. Njen prvi večji uspeh je bilo sodelovanje na najstniškem festivalu Melodije morja in sonca leta 1996 s pesmijo Valeta, za katero je prejela prvo nagrado občinstva.
Kaj ti pomeni glasba? Je to del tvojega življenja?
Glasba mi pomeni vse! Tudi del mojega življenja je, vendar pa to ne pomeni, da bi se ukvarjala le z njo. To je le postranska zadeva in ni moj edini cilj. V glasbi imam namreč tako pozitivne kot tudi negativne izkušnje, zato se ne mislim kar tako prenagliti.
Torej ne živiš od nje?
Ne. Končala sem srednjo trgovsko šolo v Brežicah, zdaj pa nadaljujem šolanje na ekonomsko komercialni šoli. Najprej poklic, pravijo moji starši, potem pa kariera. In mislim, da imajo kar prav.
Omenila si starše. Ti pomagajo in bojijo ob strani, kadar gre za glasbo?
Vsekakor! Vedno so me vzpodbujali in mi pomagali z nasiti in seveda tudi finančno, saj so snemanja zelo draga in kot najstnica tega ne bi nikakor zmogla sama.
Peti si začela v osnovni šoli, tam nekje v šestem razredu. Kako je to Ogledalo?
Radio Brežice je organiziral festival Mali srček in jaz sem se javila na ta festival in bila sem ntesečna zmagovalka. Nato smo Se še enkrat med sabo pomerili vsi zmagovalci, kjer sem tudi tam dobila 1. nagrado občinstva.
In kaj je bilo potem?
Potem so sledile karaoke, pa sem zmagala še tam. Potem pa Sent si tudi jaz želela tako čisto Zares posneti eno skladbo, da bi Se lahko tudi sama slišala. Imela Sem nek nastop, na katerem sem srečala in spoznala Edvina Fliser-■la’ ki mi je takrat napisal prvo skladbo in sem jo seveda posnela.
Z njo sem bila sprejeta na najstniški festival Melodij morja in sonca in tudi tam sem zmagala.
Torej same zmage?!
Ja, takrat je to potekalo nekako tako. Vendar sem kmalu ugotovila, da takšna zvrst glasbe, kakršno mi je pisal Edvin, nekako ni zame, želela sem nekaj bolj mladostnega in primernega mojim letom.
Želela si torej narediti nekaj iz sebe? Ti je to uspelo?
Nekako je. Kmalu sem 'spoznala Majdo Arh, pevko in avtorico številnih lepih in nagrajenih skladb, tako da je tudi meni napisala pesem z naslovom UJEMI ME, s katero sem še isto leto sodelovala na mladinskem MMS, In Majda še danes piše zame. Ravno pred kratkim sem posnela novo skladbo, ki mi jo je
napisala Majda.
Za sabo pa imaš tudi že samostojno kaseto? Kaj pa zdaj nameravaš?
To je bila moja prva kaseta z naslovom Za trenutek le pozabi na vse, brez CD plošče, seveda. Glasba je bila še bolj “otroška”, letom primerna, bom rekla. Zdaj sem tudi tik pred izidom nove plošče. Še ena skladba mi manjka in potem bo stvar pripravljena za izid.
Kako pa je z nastopi? Veliko nastopaš?
Moram povedati, da se poskušam kot pevka z raznimi bendi, nastopam solistično ali v skupini. Nimam pa še neke redne zasedbe, s katero bi se večkrat pojavljala. Pa saj sem še mlada, ha-ha-ha in časa imam še dovolj, zato se s tem pravzaprav niti ne obremenjujem.
Kaj bi svetovala mladim deklicam, ki si želijo na takšno glasbeno pot in bi bile rade pevke?
Rekla bi jim, da moraš imeti veliko volje, predvsem pa možnost, da se v to sploh lahko spustiš. Tudi talenta ti ne sme primanjkovati. Najbolje pa je, če imaš srečo, da najdeš človeka, ki se tudi sam ukvarja s tem in ti pri tem pomaga z nasveti in te seveda tudi prav usmerja. Če si sam, si izgubljen!
Klavdija je še mlada in pred njo je vse na dlani. Vendar, kot pravi tudi sama, pri tej stvari je potrebno predvsem veliko izkušenj, potrpežljivosti in volje. Brez tega pa ni uspeha.
Majda Arh-Sevšek
Ansambel Obzorje je aprila s avil 20-letnico delovanja. Člani spominjajo začetkov ansam-a> čeprav v sedanji zasedbi ni Več prvotnih članov. Najprej je bil an sam bel Obzorje trio s pevci. /°jo pot je ansambel začel v e|eznikih in imel svoj prvi nas-'|P Ida 1981. Dve leti pozneje so P/tsbeno pot nadaljevali kot kvin-

clanov, ki so Pnjatelji ;n veliki lju SVH Piskač je vod
"Punc igra klarine e,o rad pa prisluhi eJsemu humorju, °Pih tudi dobro izk *°in bariton igral 5ane Kuharič igr;
casih pa tudi bas ezHmi opravili in
ePogrešljivimi gl; J10 Tomaž Hribar avirsko in diator ; 0 Jani Potočnil
?a Potrebno igra s kitaro. Posebne r,mbiu pa ima Mo p'"ni Potrjujejo, ' Pestri s stasom ir
trehnIll0ram zaPisat
SamN;ZaP°jej0tud
del- nsambel Obzorje je res bolj temav5n zadnjih 10 let in prav v casu je prejel tudi številna
20 let glasbenega Obzorja
priznanja in nagrade. Radi se so bili tudi finalisti festivala v udeležujejo tudi festivalov. Na njih Števerjanu. Tam so si priigrali tudi pa z res dobrimi skladbami. Tudi spominske pokale, na letošnjem festivalu Slovenska Kar precej pozornosti name-polka in valček so se predstavili, nijo glasbeni opremi vsakega nas-Čeprav niso bili ravno na vrhu pa topa. Nanj se pripravijo kot na se je njihova pesem Rokovnjač prvega. Uigrano in vneto. V vseh Dimež že usedla v srca poslušal- teh letih so gostovali širom po
cev. Sodelovali so tudi na ptujskem Sloveniji. Bili so gostje na tujih festivalu, s katerega hranijo bro- tleh, kjer so največ igrali za naše nastega, dvakrat srebrnega in dva- zdomce. V Nemčiji, Švici, Franci-krat zlatega orfeja. V posebno čast ji, Italiji, na Nizozemskem ... pajimje tudi nagrada, ki sojo pre-	Povsod so prinesli košček domo-
jeli za najboljši kvintet. Večkrat pa vine, košček slovenskega srca in
slovensko pesem, ki jo najlepše zaigrajo. Na nastopih igrajo svoje lastne skladbe, pa tudi Bumikove, Avsenikove, Slakove in druge melodije. Trend zahteva svoje in tudi v zabavni glasbi ne zaostajajo na nastopih. V svojem glasbenem arhivu in posnetkih prinašajo tudi lastne zabavne skladbe. Doslej so izdali štiri kasete in zgoščenke. Prvo so izdali ob desetletnici prisotnosti na glasbenem področju, in sicer z naslovom Dober je žgane, sitne so babe. Zatem pa še Na zdravje vsi prijatelji, Prazniki nas družijo in Družba fantovska.
Kljub letom delovanja so člani ansambla mnenja, da je potrebno imeti nekoga, ki pove svoje mnenje, pokaže pravo pot. Jože Burnik je vsekakor eden izmed tistih, ki vedo, kako se dela na narodnem področju. Mentor ansambla je že nekaj let in Obzorju je pomagal dvigniti glasbeno raven. Tudi s pisanjem glasbe za ansambel.
Ansambel Obzorje bo sedaj po Sloveniji slavil svojo dvajsetletnico in mogoče se ustavi tudi v naših krajih. Sprejmite jih kot prijatelje, ki cenijo glasbo in dobro mislijo. Kot pravi njihova zadnja “ ... takšnih zdaj več ni ...”, lahko rečem, da za Obzorje to ne velja. Kot vsak dan skriva nekaj novega, za obzorjem vendarle se blesti. Naj pesem pozdravi vSfe prijatelje.
Srečko Pavkovič
lestvice
i1 .	'	! • ■
REŽICE
||,7 in 95,9 MHx
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	RECI DA SI ZA - SEBASTIAN
2.	HČI PLANIN - URŠA & PR
3.	OSTANI TU Z MENOJ - KARMEN STAVEC
4.	NE NI RES - NUŠA DERENDA
5.	ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR
6.	PRIHAJAM DOMOV - POP DESIGN
7.	ČE VERJAMEŠ ALI NE - ALENKA GODEC
8.	DOBRA VILA - TABU
9.	DA SI NEBI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA
10.	B MASHINA - SIDDHARTA
TUJA LESTVICA
1.	WHOLE AGAIN - ATOMIC KITTEN
2.	I AIN’T GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON
3.	IT WASNT ME - SHAGGY
4.	CINDERELLA - LIONEL RICHIE
5.	GENTLEMAN - LOU BEGA
6.	LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES
7.	CRAZY TOWN - BUTTERFLY
8.	SAVE ME - HANSON
9.	JADED - AEROSMITH
10.	THANK YOU - DIDO
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	ŽIVLJENJE SMISEL LE TAKRAT IMA - Kranjski Muzikanti
2.	OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi Celjski
3.	ZAKAJ SE LASTOVKE SELIJO - Štajerski baroni
4.	ROKOVNJAČ DIMEŽ - ans. Obzorje
5.	SREBRNI JUBILEJ - ans. Jevšek
r KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:___
Glasujem za tujo skladbo:____________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:
Moj naslov:__________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Demolition group gostovali v Loki
Loka pri Zidanem mostu - V organizaciji Kulturnega društva Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu so v tamkajšnji kulturni dvorani številni zbrani obiskovalci lahko uživali v spremljanju koncerta priljubljene glasbene skupine Demolition group, ki je poleg
Člana skupine Demolition group: Goran Šalamon in Jože Pegam
nekaterih že znanih skladb starejšega datuma predstavila tudi pesmi z novega albuma Bič, luč in upanje. Album bo izšel v teh dneh.
Danilo Koritnik
r
L.____

.-.-■fSP-
rokomet


Ponovno med najboljšimi!
Sevnica - Sevniški rokometaši, ki so tri sezone zapored nastopali v 1. B rokometni ligi,*so se z zmago na gostovanju v Izoli dokončno uvrstili v višji tekmovalni razred. Da so Sevničani že 1. A Iigaši, se je vedelo sicer že tri kroge pred koncem, vendar je bila zadnja zmaga le krona letošnjih iger in uspeha sevniškega moštva.
Srečanje v Izoli so zaključili z zmago in končnim izidom 31:28, vodili pa so že po prvem delu, in sicer z izidom 18:11. Najuspešnejša strelca v ekipi Sevnice sta bila Benjamin Teras z enajstimi zadetki in Aleš Sirk z desetimi. Omenjena igralca sta tudi najboljša strelca 1. B lige.
Poleg članske vrste pa so bili uspešni tudi mladinci, ki so se prav tako uvrstili v 1. mladinsko ligo. Na zadnjem srečanju v Črnomlju so odigrali neodločeno 28:28, junak tekme pa je bil Boštjan Robida, ki je dosegel kar 19 zadetkov.
Za zaključek sezone so v sevniškem klubu pripravili še revijalno srečanje med selekcijama “Vzhoda” in “Zahoda “ 1. B lige, zmagali so igralci “Vzhoda", kjer so rokometaši Sevnice prejeli tudi pokal za osvojeno 1. mesto v letošnji sezoni.
Borut Simončič
orientacija
Brežičani slavili
Dobravlja pri Škofji Loki - Državnega prvenstva v orientacijskem teku na dolgih progah seje udeležilo tudi enajst članov Orientacijskega kluba Brežice, ki so ponovno potrdili, daje ta najmanjši orientacijski klub v Sloveniji najelitnejši, saj so osvojili največ zmag. Blestela sta Jaka Piltaver v kategoriji do 16 let in Andraž Hribar v kategoriji do 20 let. Kot potrjena člana mladinske reprezentance se bosta v juliju udeležila svetovnega mladinskega prvenstva na Madžarskem. Breda Bibič je zmagala v ženski B kategoriji, Judit Alvinger pa v ženski A.
Štafetno tekmovanje pa je bilo kronano še z zmago Andraža Hribarja in Bojana Jevševarja, ki sta z veliko prednostjo premagala favorizirane štafete drugih klubov.
gimnastika
Medalje v Posavje
Ruše - Gimnastični vikend v Rušah pri Mariboru je prinesel obilo odličnih rezultatov tudi posavskim telovadkam in telovadcem. Brežiški Sokoli so se domov vrnili s kar petimi odličji, z naslovom najboljših pa se lahko pohvalijo telovadke krškega Raina.
Tako so v mlajši “A” kategoriji Sokolovi mlajši dečki ekipno zasedli četrto mesto. Dan kasneje je potekalo državno prvenstvo “B” programa GZS za deklice, kjer so ekipno najbolj blestele krške telovadke v postavi Štus, Bregar in Močivnik, Vesna Bregar paje v mnogoboju posamično osvojila tretje mesto, v finalu je bila Urška Stus tretja na bradlji.
Brežičanke v postavi Asja Omerzu, Nika Krajnc, Žana Hras-tovšek, Eva Župan in Nina Bužančič so bile ekipno druge. Asja Omerzuje bila v posamezni konkurenci tretja. V finalnem delu pa se je veselila naslova državne prvakinje na bradlji in parterju, na preskoku je bila tretja. Brežiške kadetinje so bile ekipno četrte, mladinka Kaja Galič je bila v finalnem nastopu peta, Blanka Župan pa šesta, obe sta tekmovali na bradlji.
alpinizem
Arco 2001
Italija - V Posavskem alpinističnem klubu se alpinisti in športni plezalci vsako leto že tradicionalno, po dolgem zimskem treningu na umetni steni, prvič resnejše preizkusijo v plezanju daljših smeri v skali. Letos so obiskali Arco, italijansko mestece ob Lago di Garda. V slabem tednu je 23 plezalcev nanizalo kar nekaj uspešnih vzponov.
V	280 metrov visoki in popolnoma navpični steni gore Colodri, ki se dviga tik nad kampom, so uspeli preplezati naslednje težje alpinistične smeri: smer Somadossi, težavnosti 6a+, so preplezali Gorazd Pozvek v navezi z Mitjo Voglarjem in Aleksandra Voglar v navezi z Alenko Krejan. Gorazd je skupaj z Markom Zalokarjem preplezal še smer Renato Rossi, 6a. Matej Žorko in Tjaša Zakšek pa sta bila uspešna v Katji, 6b. Zorko je v navezi z Romano Šalamon v tej steni preplezal še smer Barbara, težavnosti prav tako 6b.
Uspešna sta bila tudi Andrej Sotelšek in Nejc Pozvek, ki jima je skoraj uspelo prosto ponoviti eno najtežjih smeri v steni Zanzaro. Najtežji raztežaj 7a+ je sicer obema uspelo preplezati prosto, vendar pa je utrujenost botrovala njunemu izstopu.
V	sosednji zahodni steni Colodri pa sta Nejc Pozvek in Aleksandra Voglar ponovila smer Ricci e Capricci 150m, 6c, Aleksandra pa še v navezi z Grego Cerjakom smer Tyckyevic 6b+. Mitja, Gorazd, Alenka, Romana, Matej, Aleksandra, Franci Umek in Peter Jalovec so v isti steni preplezali smer Aspettando Martino, 5c.
V	steni Platte Zabratte pa je Alenka Krejan z Romano Šalamon preplezala Via Trento in Via man Ilia, Gorazd Pozvek z Danico Pozvek in Sonjo Škrabec Cane Tripa in Via parralelo 45, Bojan Kurinčič in Jan Kurinčič pa sta ponovila smeri Arrivedercci Marko in Cane tripa.
Veliko dobrih smeri je uspelo nanizati športnim plezalcem, ki so plezali predvsem na pogled. Takoje bil najuspešnejši Andrej Sotelšek. ki mu je na ta način uspelo preplezati smeri do 7b+. Nejc Pozvek je preplezal več smeri do 7a+, Tjaša, Alenka, Grega so bili uspešni do težavnosti 6c, Marko, Mitja, Peter in Miha Gabrič so uspeli v smereh do 6b na pogled, pohvaliti paje potrebno najmlajša udeleženca skupne ture Matica Trebušaka in Jako Bernardiča, saj jima je uspelo preplezati več smeri do težavnosti 6a.
Oj ti, nesrečna Dobova
Dobova - V nabito polni športni dvorani Dobova je potekal 22. krog 1A SRL med ekipama RK Dobova in RK Inles Riko Ribnica. Za obe ekipi je bilo srečanje odločilnega pomena za obstanek v prvi slovenski ligi, a na koncu so bili srečnejši Ribničani. Domači gledalci, ki na trenutke niso vzdržali pritiska, in so med srečanjem jasno pokazali svoje nezadovoljstvo, kar je botrovalo številnim manjšim in eni večji prekinitvi, so ob koncu za nekaj minut nemo obsedeli. Dobova se je ovila v tišino in žalost, to je bila črna nedelja. Rokometaši Inlesa Rika pa so se veselili zmage z izidom 26:24 (15:12) in s tem obstanka v družbi najelitnejših moštev.
Kljub temu da so se domači rokometaši upirali po svojih najboljših močeh, je vsekakor svoje dodal velik psihološki pritisk nanje in smola zaradi sodniških od-
ločitev, ki jih je že nekaj srečanj nazaj redno spremljala. Kljub vsemu pa si igralci in vodstvo RK Dobova zaslužijo pohvalo, škoda le, da niso prvenstva s takšno borbenostjo odigrali že na začetku, potem bi bil lahko izid lige morda drugačen.
Pa vseeno, kot pravijo sami, zaradi tega poraza še ne bo konec rokometa v Dobovi. Nasprotno, imajo veliko mladih nadarjenih igralcev in vsi skupaj verjamejo, da je sprehod v 1 .B SRL za do-bovski rokomet le kratka epizoda. K.M.
Igralci so bili veliko na tleh, mojstri tega posla pa so bili vsekakor gostje.
speedway
Izaku in Zlatku je uspelo
Krško - Zlatko Krznarič s petim in Izak Šantej s šestim mestom sta na kvalifikacijski dirki svetovnega prvenstva v Krškem izpolnila svoj cilj, saj se prvih osem voznikov v polfinale uvrsti neposredno. Zelo dostojno pa sta svoj ognjeni krst na velikem tekmovanju prestala mlada Krčana Stanko Glavan in Primož Klenovšek, ki sta dobila priložnost kot rezervna voznika.
Čeravno je res, da slovenska junaka nista zmagala, paje na stadionu Matije Gubca v Krškem vrelo od veselja in navdušenja, kajti oba domača voznika Izak Šantej kot tudi Zlatko Krznarič sta izpolnila svoje želje in pričakovanja mnogih navijačev. Obema je veliki met uspel v njunem zadnjem startu in s privože-
nimi desetimi točkami sta se uvrstila v polfinale celinskega dela svetovnega prvenstva posameznikov v speedwayu.
Za velikega favorita tega večera je veljal Poljak Sebastjan Ulamek, ki pa seje v boju s kasnejšim zmagovalcem dirke Čehom Alešem Drymlom nekoliko izgubil. Takoje bil to večer Aleša
Drymla, drugi je bil Sebastjan Ulamek, tretje mesto pa si je privozil Čeh Vaclav Milik. Sicer pa se je v polfinale neposredno uvrstilo prvih osem voznikov.Dirka je bila zanimiva in organizatorji so ponovno dokazali upravičenost odločitve vodstva F1M, ki je naknadno dodelilo dirko AMD Krško. Dirka bi se namreč morala odvijati na Porugalskem, vendar pa so tamkajšnji organizatorji zaradi neurja, ki jim je opusto-šilo stadion, dirko odpovedali.
Domača junaka morata zdaj skupaj z Ljubljančanom Matejem Žagarjem, ki se je v polfinale uvrstil v madžarskem Debrecenu, počakati na žreb, ki bo odločil, v kateri od obeh polfinalnih dirk 16. junija (italijanski Te-renzano ali češki Mšeno) bodo nastopali.
Na dirki sta svoj ognjeni krst na svetovnih prvenstvih doživela tudi mlada krška voznika Stanko Glavan in Primož Klenovšek, ki sta nastopila kol rezervi. Oba sta bila na stezi po enkrat in oba sta si privozila svoji prvi veliki točki za tretje mesto. Na koncu sta si delila 16. mesto. K.M.
; Imont.
Ne le Zlatko Krznarič in Izak Šantej, tudi njuni soprogi sta bili presrečni ob uspehu svojih junakov. Sicer pa družinica Krznarič v začetku poletja pričakuje že svoj drugi naraščaj.
Beretta pokal
Pragersko - Svetovno znani proizvajalec orožja Italijanska Beretta je bila pokrovitelj mednarodne tekme v streljanju na leteče tarče na olimpijskem strelišču v Gaju. Tekmovanje je potekalo v dvojnem trapu, skeetu in trapu. Sodelovalo je 8 ekip iz Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije. Tekma je bila pomembna za naše strelce, saj je bila uvrščena v koledar SZS, kjer se priznavajo dosežene norme za prihajajoča mednarodna tekmovanja (WC, EP).
V vseh disciplinah so nastopili tudi strelci iz Posavja. V dvojnem trapu je nastopilo 10 strelcev, na petem mestu je tekmovanje končal Kolarič (Rudar Globoko). V skeetu je bil Tone Ajster šesti.Največ, kar 80 nastopajočih, je tekmovalo v trapu. Tekmovanje je bilo v absolutni moški konkurenci, torej člani in mladinci skupaj. Avgust Bučar (Iskra Semič) se je dobro izkazal, saj se je s 111 zadetki uvrstil na 33.mesto in si je s tem pridobil status kategoriziranega strelca mednarodnega razreda.
atletika
Savaria pokal
Szombathely - V tem madžarskem mestu je potekalo atletsko tekmovanje Savaria pokal. V četveroboju reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je za slovensko reprezentanco nastopil tudi član AK Sevnica Borut Veber. V teku na 800 metrov je v konkurenci starejših mladincev osvojil drugo mesto s časom 1:56,20.
karate
Dvakrat zlato
Bijeljinje - Na IV. mednarodnem TV karate turnirju v Republiki Srbski so nastopili tudi tekmovalci iz posavskih karate klubov Hypo Sevnica in Brestanica, domov pa so se vrnili z dvema zlatima in enim srebrnim odličjem. Zlata sta bila sevniški karateist Klemen Janc in brestančanka Karolina Racman, srebro pa sije priboril Iztok Bevec iz sevniškega Hypa. Medaljo pa je osvojil tudi sevničan Denis Suhadolčan, ki je v svoji kategoriji osvojil tretje mesto. Tretje mesto je osvojila tudi ekipa KK Hypo Sevnica v postavi Marjo Davidovič, Lino Salamon in Denis Suhadolčan.
Skupno je na turnirju nastopilo 350 tekmovalcev in tekmovalk iz držav nekdanje Jugoslavije in z Madžarske, ki so se pomerili v katah posamezno in športnih borbah.
motokros
Tretja dirka DP
Prilipe - V organizaciji AMD Brežice je na motokros stezi Prilipe potekala tretja dirka, kije štela za točkovanje v državnem prvenstvu (DP). V kategoriji članov do 85 ccm bil najuspešnejši Uroš Nastran, ki s 112 točkami vodi v točkovanju za DP. Žal paje prišlo v tej vožnji do neljubega dogodka, ko je semiški dirkač Dejan Ogulin podrl sodnika ob progi, ki so ga prepeljali v brežiško bolnišnico.
V razredu 125 ccm je zmagal Tadej Korošak, tudi on je po treh dirkah DP v vodstvu, v razredu Open pa je ob odsotnosti Saša Kraglja slavil Marko Jauševec. V skupni razvrstitvi DP po treh dirkah prvo mesto delita Jauševec in nekdanji brežiški dirkač Andrej Čuden, Kragelj je trenutno na tretjem mestu. Četrta dirka motokrosistov za DP bo v nedeljo, 20. maja, v Mačkovcih.
šah
Aktivni šahisti
Sevnica - V organizaciji ŠK Milan Majcen Sevnica je potekalo posamezno prvenstvo v pospešenem šahu za mesec maj, na katerem je bil najuspešnejši Dževo Rušti. V skupnem seštevku petih turnirjev je v vodstvu Predrag Lazič, pred Janezom Blasom in Francem Derstvenškom.
kegljanje
Trim liga
Posavje - V medobčinski kegljaški Trim ligi je v dvoboju med ekipama Kopitarne in Brežice starejši, zmagala ekipa Brežic z rezultatom 1506:1431. Tudi mlajša ekipa Brežic je zmagala in sicer proti nasprotniku Inplet z izidom 1535:1482.
kolesarstvo
V Brežicah so kolesarili
Brežice - V organizaciji Občinske turistične zveze Brežice je potekal peti tradicionalni rekreativni kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo nekaj več kot sto kolesarjev. Udeleženci so imeli na voljo dve dolžini proge, in sicer mali maraton, ki je meril 35 km, in veliki maraton v dolžini 80 km.
Kolesarje je z dobrimi željami na pot pospremil tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič, v cilju pa so vsi udeleženci prejeli spominska priznanja.
Odslej bomo brežiški kolesarski maraton srečali tudi v koledarju športnih prireditev, vsako drugo nedeljo v maju.K.M.
plavanje
Nove medalje
Sisak - Na mednarodnem plavalnem tekmovanju so krški plavalci osvojili kar enajst medalj-Jaroslav Kovačič je bil drugi na ■ 200 m delfin in tretji na 100 m delfin. Tretja mesta so osvojili Nika Jevnik na 100 m delfin, Pe' tra Rostohar na 200 m delfin-Mitja Furst na 100 m prsno, Maja Marušič na 200 m prsno in Matej Furst na 200 m hrbtno, slednji je zmagal tudi na 200 m hrbtno. Srebrni medalji pa sta osvojili Nina Andrijaševič na 200 m prosto in Sara Hojski na 100 m delfin.
KRONIKA
Sadovi dobrega sodelovanja policije in carine	v
Še eden v nizu večjih odkritij na meji
Posavje - Enota za zatiranje tihotapstva je v sodelovanju s PU Krško na Obrežju zasegla večjo količino orožja in droge, ki je bila iz BiH namenjena najverjetneje na nemško tržišče. Največji letošnji zaseg orožja in streliva potrjuje dobro sodelovanje ■bed policijo in carino na južni meji.
Carinski delavec mobilne enote seje prvo soboto v maju pol Ure po polnoči odločil za podrob-nejši pregled vozila 22-letnega hrvaškega državljana iz BiH, ki
Je s starim mercedesom v državo Vstopal na Obrežju. Za armaturno Ploščo je našel zavitek z 844 gra-Plastičnega eksploziva, zato so Se odločili tudi za endoskopski Pregled rezervoarja vozila, kjer so °dkrili orožje. Skupaj s kriminali-st' PU Krško so odkrili pravo 111‘ho orožarno z več kosi strelne-
ga orožja, tako navadnega kot specialnega, ter marihuano.
Matjaž Murovec (na fotografiji) iz Sektorja za preiskovalne zadeve Generalnega carinskega urada je povedal, da so iz rezervoarja izvlekli 9 pušk, 9 pištol, 11 nabojnikov, 563 kosov streliva različnih kalibrov in 2879 gramov marihuane.
Po zasegu orožja in, droge ter pridržanju voznika je sodnik za osumljenca odredil pripor. Načelnik kriminalističnega urada v Krškem Sašo Jejčič je ob tem poudaril, da je osumljeni ovaden zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa tako z orožjem kot z mamili.
Glede na orožje, ki je bilo tudi predelano in opremljeno z dušilci zvoka, krški kriminalisti predvidevajo, da je bilo namenjeno za likvidacije ali medsebojne obračune med kriminalnimi združbami ali za teroristično dejavnost.
Na PU Krško po petih letih umirjenega števila kaznivih dejanj za orožje in tihotapstvo čez
mejo občuten porast beležijo v lanskem letu. Glede trenda tihotapljenja v Sloveniji Murovec poudarja: “Po analizi Združenih narodov se trend tihotapljenja po balkanski poti povečuje, po analizi, ki sojo izdelali v lanskem letu, pa različni varnostni organi zasežejo okoli 5 do 10% vseh mamil”.
Tudi zato je ena od 10 slovens-
kih mobilnih carinskih enot po njegovih besedah stalno prisotna na Obrežju in v Posavju, saj vršijo kontrolo tudi na cesti, ne samo na področju mejnih prehodov. Se enkrat, kot so večkrat poudarili, pa se je izkazalo dobro sodelovanje carinikov in policistov pri opravljanju mejne kontrole.
Suzana Valitarič
Letošnji največji zaseg
Ko policija predstavi svoje delo!
Brežice - Na sejmu obrti i Podjetništva že ustaljeno nastof uhi Policijska uprava Krško, 1 Se obiskovalcem predstavlja r Slične načine. Posavska upra-\ tokrat izbrala področje pri |,entive in skozi propagandni m: nal predstavila predvsem po< vpePrePovedanih drog in nasil ružini, je pojasnil Robert Pei .na fotografiji). Obiskovalci s v eli na voljo številne izobrazi ,.Pe in opozorilne materiale, r Jmova vprašanja pa so odg< arjali tudi policisti.
Prav tako so na zunanjem ra: v-,vnem prostoru na ogled post; 10 ' kombinirano policijsko voz ’ kj ga uporabljajo za ogled : n Sreh°vanje na kraju prometn: ter znamenito ProVido. (je kre za vozilo z vgrajenim v 0 nadzornim sistemom, ki < P avijgjo poslej izurjeni pol Ta na področju Posavja : enjske v zadnjem mesec p-ee? '2jeme beleži prehitre vozn U 'n tiste, ki ne upoštevajo ces na ?rorne,:nih predpisov, še zlas kritičnih mestih cest, kjer f ^etne nesreče pogoste.
Suzana Vahtarič
Zelena “alfa ” je strah in trepet posavskih voznikov.
Piše

9 kaj vse morajo a*iti stranke v favdnem postopku
Po novem
eP°znana pravica "Pravica
Zadnjem prispevku ste bili
: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
seznanjeni, kako je potrebno prav in hitro uporabljati svoje pravice med tekočim pravdnim postopkom in kako hitro lahko pride zaradi neaktivnosti ene ali druge stranke do zamudne sodbe. Sodišče običajno izreče zamudno sodbo v škodo tiste stranke, ki je zamudo povzročila. Vzroki za zamudo so bili doslej predvsem na strani tožene stranke, sedaj pa je strožji režim tudi za tožečo stranko. Ce namreč iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, tožbe ustrezno ne popravi, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne. Vendar ta strogost za tožečo stranko ne velja, če je bila tožba vročena nasprotni stranki pred uveljavitvijo novega zakona, to je pred 15.8.1999.
Vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta je pomembna iz več razlogov. Po njej se določi stvarna pristojnost sodišča, okrajna sodišča so namreč pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000 SIT in tudi stroški sodišča po Zakonu o sodnih taksah ter odvetnika po odvetniški tarifi so odvisni od višine sporne terjatve. Višina tožbenega zahtevka je pomembna tudi za revizijo, saj ta ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska (sedaj 1.000.000 SIT). Prav zaradi tega mora tožba imeti označbo višine spornega zahtevka. Doslej je moral tožnik prav tako paziti, da je označena višina tožbenega zahtevka in to tudi pri zahtevkih, kjer
Grozila s pištolo
Obrežje, 11. - 54-letna M.S. iz okolice Brežic je na MMP Slovenska vas hotela govoriti s policistom.
Ko jo je povabil v službene prostore, je na policista namerila pištolo in zahtevala njegovo. Ko pa je osumljena prijela za ponujeno pištolo, jo je policist s strokovnim prijemom obvladal in razorožil. Grozila je s plinsko pištolo, o razlogih pa ne poročajo.
Podrl policista
Krško, 13. - Uro po polnoči je prometna patrulja na CKZ ustavljala voznika Golfa. Voznik ni ustavil, temveč je vožnjo nadaljeval v smeri Dmovega, kjer sta ga poskušala policista ponovno ustaviti. Voznik je sicer najprej upočasnil, nato pa sunkovito pospešil in zapeljal naravnost na policista. Osumljeni 24-letni M.Z. iz okolice Krškega je nato zadel tudi drugega policista, s svojim vozilom pa poškodoval še službeno vozilo.
Policista sta zadobila telesne poškodbe, a sta nasilneža z uporabo fizične sile kljub vsemu obvladala.
tožnik ni zahteval denarja (npr. ker je bil tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe). Vendar je razlika v tem, če doslej tožnik v tožbi ni označil vrednost tožbenega zahtevka, ali je označil previsoko ali prenizko vrednost, je moralo sodišče na pripravljalnem naroku, najpozneje pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, to vprašanje s tožečo stranko razčistiti, še preden se je spuščalo v obravnavo stvari, sicer pa se kasneje sodišče ni smelo več spuščati v ugotavljanje vrednosti spora. Po novem pa v primerih, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, ravna sodišče s tako tožbo kot z nepopolno vlogo in tožbo enostavno zavrže.
Sodnemu postopku Arh še ni videti konca
Zaslišanje na zaslišanje in zamenjava zagovornika
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je minuli teden z zaslišanji nadaljevala glavna obravnava zoper osumljena poskusa umora in pomoči pri poskusu -Franca Arha in Marjana Omrzela. Razpleta oziroma sodbe še ni na obzorju, saj se bo glavna obravnava v peto nadaljevala z novimi zaslišanji.
Klicani priči F ranča Arha, kije osumljen poskusa umora Darka Božičnika v streljanju maja lani v Krškem, se na tokratno nadaljevanje obravnave nista odzvali. Priči iz Ljubljane naj bi mu dali alibi, saj osumljeni trdi, da kritičnega večera, ko je bil Božičnik obstreljen, ni bil v Posavju.
Tako je pričal le uslužbenec pravosodja, na katerega je bil Arh priklenjen ob dveh obravnavah, vendar ta ni potrdil trditev oškodovanega Božičnika, da bi mu osumljeni grozil tudi v času obravnav. Arh si je tokrat sam izbral zagovornika, tako smo bili priča razrešitve dosedanjega zagovornika Dularja iz Krškega. Arh, ki naj bi sicer po izkazih državnega tožilca menda bil znan tudi v drugih procesih po tem, da se večkrat odloči za zamenjavo svojih zagovornikov, si je tokrat izbral Vanjo Radanoviča. Ta pa se ne strinja z zaslišanjem sodnega izvedenca, sicer strokovnjaka za orožje, ker je uslužbenec Ministrstva za notranje zadeve. Zato zahteva novega - po njegovem nepristranskega izvedenca, ki naj bi pojasnil morebitno samosprožitev pištole, saj Arhov zagovornik opozarja na nekatera, kot meni, bistvena neskladja med očitki iz ovadbe in obtožnice. Pričanje novega sodnega izvedenca je pomem-. bno, opozarja Radanovič, ker sta navedbi iz kazenske ovadbe in uradnega zaznamka, ki je bil sestavljen dan po dogodku, identični v tem, da je Božičnik osebo, ki je imela v roki pištolo, zgrabil z obema rokama in potegnil proti sebi, kar naj bi sprožilo pištolo, ki gaje obstrelila. Nadaljevanje obravnave je sklicano čez slab mesec, ko naj bi ob pričah, ki bi dali osumljenemu Arhu alibi, pričala tudi njegova mama. S.V.
Od 3. do 14. maja
Na PU Krško so v tem času zabeležili 33 prometnih nesreč brez smrtnih žrtev. Na Hrvaško so zavrnili 31 ilegalnih prebežnikov ter še dodatnih 10, ki so imeli ponarejene listine. Na mejnih prehodih so izsledili štiri v tujini ukradena vozila ter še eno pri Petrolu.
Pri delovnih nesrečah se je pri Raki na njivi poškodoval 46-letnik s traktorjem 30-letni Krčan pri delu na strehi.
Med tatvinami je neznanec iz Šentjanža odpeljal delovni stroj - kom-binirko, vredno 6 milijonov SIT. Neznanec je iz vozila v Vrbini ukradel samokres s pripadajočimi naboji. Iz trgovine Big Bang je izginila videokamera in igralna postaja v vrednosti 280.000 SIT ter iz trgovine v Sevnici dva bojleija, vredna 160.000 SIT.



112

112 - 112

112
Na Upravi za obrambo Krško so v tem času zabeležili 48 klicev za nujno medicinsko pomoč ter 16 za obisk veterinaija na domu. Posredovali so še skupaj 10 obvestil za odstranitev povožene divjadi in poginulih živali.
Regijski pirotehnik je odstranil minometno mino kalibra 45mm, ki jo je občan našel na Novi Gori, ter tromblonske mine iz Kaplje vasi. PGE Krško pa je posredovala pri požaru v tovarni Vipap Krško, kjer se je 11 .maja pričelo kaditi in tleti v cevovodu papirnega stroja. O večji škodi ne poročajo.
Gasilske enote so posredovale pri manjših požarih, ko je zagorel koš, ko se je vnelo gorivo v garaži v Sevnici in pri travniškem požaru na Topolovcu pri Sevnici. Zaradi strele je gorelo na Črncu, vnele so se saje v dimniku na Malem Kamnu, beležijo pa še nekaj manjših požarov.
Obvezno profesionalno zastopanje
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (uvedeni po pravnomočnosti sodnih odločb), lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. V rednem postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik, ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in odvetniška družba. Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki nima izpolnjenih pogojev iz gornjega odstavka, ji sodišče s sklepom naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca, v skladu z predpisanimi pogoji, ali
pa da izjavi, da se bo zastopala sama. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom, sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže.
Torej po novem se za zastopanje v pravdi določajo veliko strožji pogoji. Je pa razlika pri izrednih pravnih sredstvih, kjer je ta strogost še večja. Tu namreč ni dovolj, če stranko zastopa oseba ki ima opravljen pravniški državni izpit, temveč mora biti ta oseba obvezno odvetnik, razen v primerih, če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit, ali da jo zastopa zakoniti zastopnik, ki ima opravljen ta izpit. V pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrajno sodišče, morata biti stranki opozorjeni, da v kolikor se bosta pritožili, lahko to pritožbo vložita po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
Nadaljevanje prihodnjič
RAZVEDRILO
horoskop
Oven (21.3.-20.4.)
Če se še niste lotili spomladanskega čiščenja, je sedaj pravi čas, da zloščite svoje bivališče od tal do stropa. Čistoča in urejenost vas bosta po opravljenem delu kar pretirano prevzeli, saj boste zavračali vse obiske, v strahu, da bi vam gostje utegnili porušiti idilično stanje.
Bik (21.4.-21.5.)
Z obveznostmi na delovnem/študijskem področju boste preobremenjeni, ves čas boste pod stresom, zaradi česar bo izpostavljeno tudi vaše zdravje. Če boste še pravočasno zategnili vajeti, se bo še vse uredilo, sicer se utegnete znajti v brezizhodnem položaju.
Dvojčka (22.5.-21.6.)
S svojimi domačimi boste načeli kopico živčnih izbmhov. Pomirili pa se boste šele v družbi dobrih prijateljev, ki vam bodo tudi tokrat svetovali, kako omehčati svoje domače. Sprva boste precej skeptični do njihovih predlogov, vendar se sami ne boste domislili ničesar izvimejšega.
Rak (22.6.-21.7.)
Vaša številka je 21! 21. maja ob 15.15 popoldne se vam bo zgodilo nekaj izjemnega, kar vas bo zaznamovalo vsaj za 15 let naprej. Nenadna sreča vas bo tako presenetila, da boste prepričani, da so vas opetnajstili, s spoznanjem nasprotnega pa bo vaša dobra volja narasla na 15. potenco.
Lev (22.7.-21.8.)
Ob koncu meseca boste še vedno čutili posledice aprilskih dogodivščin. Predlagamo vam, da velikokrat zjutraj ostanete v postelji, vsakih osem ur vzemite aspirin in pijte mlačno limonado. Ko se boste počutili dovolj dobro, da vstanete iz postelje, si nadenite sončna očala, preden se pokažete na ulici.
Devica (22.8.-21.9.)
Konec meseca bo primeren čas za nove podvige, ki bodo zahtevali pogum, prodornega duha, pa tudi izredno telesno pripravljenost. Izkoristite vašo dinamiko za odločen korak naprej. Ne more vam spodleteti.
Tehtnica (22.9.-22.10.)
V mesecu maju se oblačite, obuvajte in odevajte v čmo-belo. Tako se boste zlivali s turobnimi vremenskimi razmerami in ostali dokaj neopazni, kar vam bo povsem godilo, "saj ste si že lep čas želeli, da bi vas vsaj za trenutek vsi pustili pri miru.
Škorpijon (23.10.-21.11.)
Ta zimski mesec boste zapadli v resne finančne težave. Nikakor se vam ne bo uspelo izvleči iz kroničnega pomanjkanja denarja. Pri prijateljih se utegnete zadolžiti za kar zajetne vsote. Da bi se dolgovom izognili, morate osvojiti pomen besede skromnost in odpovedovanje.
Strelec (22.11.-20.12.)
Zdelo se vam bo, da se vse prepogosto znajdete na nepravem mestu, ob nepravem času, z nepravim namenom. Izkazalo se bo, da svojih načrtov ne boste mogli izpeljati v rokih, ki ste si jih zastavili, saj ste zanemarili zunanje okoliščine, ki vselej vplivajo na iztek dogodkov.
Kozorog (21.12.-19.1.)
Izogibajte se različnih italijanskih specialitet. Vaša šibka točka bodo testenine, pripravljene z raznovrstnimi omakami oz. prelivi - ob pogledu na makarone, špagete, raviole ipd. se vam bodo zašibila kolena. Pozor -razvada utegne pustiti vidne sledi na zunanjem izgledu vaše postave!
Vodnar (20.1.-18.2.)
Ta mesec se pustite razvajati. Vaš partner vas bo praktično oboževal. Ne skušajte se mu izmikati ali ga prepričevati, da niste vredni tolikšne pozornosti, temveč se raje predajte prijetni oskrbi, saj se redko zgodi, da bi je bili deležni v tolikšni meri.
Ribi (19.2.-20.3.)
Kot že dolgo ne, vam bo prav ta mesec uspelo popolnoma uskladiti delo in užitek. Zadovoljni bodo vaši nadrejeni, še bolj pa vaša boljša polovica. Ves mesec boste v polnem zagonu, energije vam ne bo zmanjkovalo, temveč se vam bo celo kopičila. Počutili se boste, kot da ste na konju!
moda
O modi pomlad - poletje že marsikaj vemo. Toda, ali vemo tudi vse o ljudeh iz modnega sveta? Kdo je Donatella Versace? Ja, vsi jo poznamo in vsi vemo, daje sestra umrlega Giannija, njenega brata. Toda kdo je ona? Kaj vemo o slavni Donatelli? V modo ni padla kar tako, temveč jo je njen brat veliko naučil, saj jo je imel skoraj vedno ob sebi.
Donatella je odrasla z njenima dvema bratoma v Italiji. Gianni, kije bil vedno velik modni fanatik, jo je imel za svojo malo “muzo”. Že z enajstimi si je začela barvati lase ter že takrat je nosila samo oblačila, ki jih je oblikoval oz. ustvaril njen brat Gianni. Sredi 70-ih, ko se je Gianni zaradi modne kariere vrnil v Italijo, se je z njim pojavljala v modnem svetu tudi Donatella. Takrat je študirala italijansko literaturo, in ko je študij končala, se je preselila z bratom Gi-anni-jem v njuno skupno stanovanje v Milanu. Ona naj bi prevzela zanj reklamno kampanjo. Ko pa Gianni leta 1978 ustanovi svojo firmo, hitro ugotovi, daje Donatella enkratni modni kritik in najbolj imenitna “muza”. V 80-ih posveti Gianni njegovi deset let mlajši sestri parfum “Blonde” in ji podan Label “Versus”.
Leta 1997 so Giannija brutalno umoril i. Takrat prevzame Donatella Versace Imperij. Kot glava modne hiše Versace je zelo uspešna. Njene kolekcije so več kot uspešne in pohvaljene s strani velikih modnih imen. Donatelli je uspelo nadomestiti velikega brata, ki je bil skoraj kralj mode.
Donatella je poročena z bivšim manekenom (Paul B.). Ima sina Daniela in hčerko Allegro. Allegra je po smrti njenega strica Giannija, pri takrat 11-letih, podedovala večino njegovega imetja. Upajmo, da bo tudi njej uspelo kot je stricu in zatem njeni mami Donatelli.
Lea Šinko Štraus
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1 .nagrada -
polletna naročnina na revijo
ALBERT
Klemen Lendaro,
Kozjanska 2, 8290 Sevnica
Albert
^.nagrada -
ura-budilka revije PIL PLUS Zvonka Jarkovič,
Vel.Dolina 7a,
8261 Jesenice/Dol.
3.nagrada -
družabna igra “Človek ne jezi se” Lidija Seničar,
Titova 120, 8281 Senovo
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ŠALEK, ESENI, LADAN, ANIKA, KANO, ZAMETEK, ASA, ARETACIJA, TČ, DADO, NEP, EBENOVINA, SP, RIN, BANKNOTA, IZIDOR, OATES, KENOTAF, ŽOGA, AMARE-NA, ANAT.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 25.5.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
OKRAS
GRŠKI
JUNAK
ORODJE
TONE"
ROP
IGRAŠ
KAMENČKI
SNEŽNI
ZAMET
PADAR
SEZNAM
PO
MESECIH
META
MALUS
P0GANKA
KOREN
PAUL
ANKA
LEKARNAR
POLITIK
SAŠO
KONTI-
NENT
OBNOVITEV ORGANIZMA
TROPSKA
PAPIGA
ŠT. KI GA PRIŠTEJEMO
TURŠKI
VELIKAŠ
NADA
JEZERO V TURČIJI
TITANOV
DIOKSID
NEMŠKI
ARHEOLOG
T

iSMC
ASIMOV
GERMAN.
OREL
ESA1AS
TEGNER
MESNAINO. PRIMORSKE
.NOTO.....
CENTRALA.
AZIJSKI
P0L0SEL
D0NALD
CRiSP
AVSTR.
PESNIK
(NIKOLAUS)
n
PERZE-
JEVA
MATI
LOK
KROŽNICE
NEMŠKA
PISAT.
ZETKIN
SAVAGLAS
r~	2	3	4	5	6	7	6	4	8
9	10	4	11	12
				
Nekaj malega o tiskalnikih
Prodaja osebnih računalnikov v svetu in tudi pri nas že drugo leto zapored precej pada, kar je znak, da je trg že malo zasičen z računalniki, ravno tako tudi nova programska oprema ne zahteva naj-novejših in najmočnejših računalnikov. Ravno obratno pa je pri prodaji tiskalnikov, ki je že kar nekaj let v porastu.
Tiskalnike med sabo ločimo na tri osnovne vrste: matrične, brizgalne in laserske. Matrični tiskalniki se počasi umikajo iz uporabe, saj so počasni, glasni, njihova kakovost tiskanja iz Windows ali Mac programov ni zadovoljiva. Pri matričnih tiskalnikih iglice udarjajo preko pisalnega traku po papirju, zato se uporabljajo predvsem tam, kjer želijo imeti natisnjenih več kopij ali pa se uporablja še starejša programska oprema. Za domačo uporabo niso primerni. Za domačo rabo ali manj zahtevno poslovno rabo so v tem trenutku najbolj primerni t.i. brizgalni tiskalniki. To so tiskalniki, ki preko posebnih šob brizgajo - “špricajo”
črnilo na papir. Njihova glavna prednost pred ostalimi je možnost tiskanja v barvah ter seveda tudi cena. Barvne brizgalne tiskalnike dobimo že od 20.000 tolarjev in naprej.
Tudi brizgalni tiskalniki se ločijo med sabo. Najprej je tu tehnika brizganja; epsonovi tiskalniki tiskajo s pomočjo t.i. piezo tehnologije, medtem ko ostali z inkjet/buble jet tehnologijo. Zanimiva je tudi menjava črnil; menjamo lahko samo črnilo ali pa črnilo s tiskalno glavo skupaj. Menjava glave in črnila skupaj je praviloma dražja od menjave samo črnila. Večina brizgalnih tiskalnikov uporablja dve glavi, črno in barvno, ki je sestavljena iz treh osnovnih barv.
Pri nakupu brizgalnega tiskalnika je zelo pomembno vedeti, kaj bomo tiskali, besedila ali preglednice, poslovno grafiko, fotografije, ipd. Večina cenejših tiskalnikov lahko zelo dobro tiska tudi v foto kvaliteti, le bistveno počasnejši so od dražjih. Za najkvalitetnejše tiskanje, ki ga zmorejo brizgalni tiskalniki, ni primeren navaden papir, ampak moramo izbrati poseben papir, ki je namen-
jen samo brizgalnim tiskalnikom. To so papirji s posebnimi premazi, ki zagotavljajo večjo kvaliteto tiskanja, obstojnost in bolj žive barve. Če želimo tiskati samo slike ali fotografije, potem je potrebno izbrati posebne, t.i. foto tiskalnike, ki zmorejo natisniti fotografije v izjemni kvaliteti.
Raba brizgalnih tiskalnikov je primerna predvsem za tiste uporabnike, ki ne bodo veliko tiskali, ali pa želijo tiskati v barvah. Večina uporabnikov je ob zamenjavi črnil neprijetno presenečena, saj stane zamenjava obeh črnil nekje od 15.000 do 20.000 tolarjev. Brizgalni tiskalniki povprečno natisnejo okoli 500 čmobelih in 250 do 300 barvnih strani, tako da znaša ena natisnjena stran pri čmobelih izpisih približno 10 tolarjev, barvna stran pa okoli 20 tolarjev in več. Vidimo torej, daje tiskanje precej draga zadeva. Po moji oceni je nakup brizgalnega tiskalnika upravičen, če letno ne bomo natisnili več kot 1000 do 1500 listov v čmo-beli tehniki. V nasprotnem primeru je nakup laserskega tiskalnika boljša izbira, posebej še, če želimo hitro in kvalitetno tiskati čmobela besedila ali grafiko. Laserski
tiskalniki so na voljo že od 60.000 tolarjev naprej, cena izpisa za eno stran pa znaša od 1 do 4 SIT. Pri obeh vrstah tiskalnikov velja nenapisano pravilo (ki pa zmeraj ne drži), dražji kot je tiskalnik, cenejši je izpis ene strani.
Vsi brizgalni tiskalniki imajo ogromno nastavitev za različne na-čine tiskanja. Te različne nastavi' tve tiskanja in izbira papirja lahko povzročijo popolnoma različne odtise na papirju. Za kvalitetno tiskanje je nujno potrebno dobro prebrati navodila za uporabo tiskalnika in programske nastavitve na računalniku. Na primer: malokdo zna sam nastaviti t.i-ekonomičen način tiskanja, k| lahko porabi tudi do 100 % manj črnila. S tem lahko močno znižamo strošek tiskanja, predvsem kadar natisnemo kakšno manj p°' membno zadevo.
Kot vidimo, tudi izbira tiskalnika ni ravno najlažja odločitev. Odvisna je od tega, kaj bomo tiskali’ koliko in v kakšni kvaliteti.
Branko Lavrenčič
filmski...
Forresteijevo razkritje
Puščavniški pisatelj in nadarjeni temnopolti najstnik raziskujeta nenavadno prijateljstvo in ob tem odkrijeta svoj drugi jaz. Novinec z nikakršnimi igralskimi izkušnjami Rob Brovvn igra prvovrstno, Sean Connery je karizmatično čudaški, skoraj rasistični sivolasi samec, oba karakterja pa sta pristna in v situacijah skoraj verjetna. Brown igra Jamala, tihega, inteligentnega in tudi košarkarsko nadarjenega mladeniča, ki ga zanima pisanje. In ima skriv-
nost. Pozna Williama Forresterja, ki je že desetletja nazaj napisal svoj edini roman, kije postal ameriška klasika in bil zanj, neverjetno, nagrajen s Pulitzerjevo nagrado, ter od takrat svoje življenje obesil na klin. Misteriozni cinični starec, odmaknjen od realnega sveta, ki ga le-ta pozna zgolj kot blazno, čudaško osebo, nepretrgoma ostaja v svojem prašnem in knjig polnem stanovanju v Bron-xu, od zunaj pa mu prinašajo hrano in alkohol. Jamal, ki živi skrivno življenje zaljubljenca v odlično literaturo, nenadoma vstopi v
Forrestovo notranjost, kar nepričakovano povzroči pričetek včasih sicer težavnega, a plodnega sodelovanja. Forrest namreč v Ja-malovih zapiskih, ki jih slednji slučajno pozabi, odkrije odličnega pisca in hitro postane njegov mentor, v času njunega razmerja pa se učitelj nauči najmanj toliko kot učenec. Stvari se zapletejo, ko Jamal dobi štipendijo za znano zasebno šolo v Manhattnu, ki jo zelo impresirajo njegove dosežene točke na izpitu in na košarkarskem igrišču, ter ko prične flirtati s privlačno študentko, ki jo igra
Ana Paquin. Ob tem je eden i?' med učiteljev prepričan, da s° njegovi briljantni eseji v resni0 plagiat in edina možnost za doka2 Jamalove nedolžnosti je prelom1' tev obljube ter njegovo razkrij prijateljevanja s Forrestom. Za°' nji del filma vzbuja asociacijo zadnje prizore drame Scent of 3 vvoman, sicer pa je v njem dele0
moč tudi najti poanto filma Dou
Will Hounting, ki ga je prav tak0 podpisal režiser Gus Van Sant1 bil zanj tudi nominiran za preS tižnega oskarja.	.•
Gregor Žvipel]
I
stran 13
"


Dobil sem dižavno nagrado
Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS je bil ustanovljen leta 1992 in deluje v sestavi Uprave RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo. Namen centra je usposabljanje pripadnikov CZ, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč znotraj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Center je na Igu pri Ljubljani.
Vsako leto Center razpiše že v jeseni nagrade za osnovnošolce Po vsej Sloveniji na temo, ki je tisto leto aktualna. Letos je imel natečaj naslov “Suša “.
Naša razredničarka Katarina Šantej nas je takoj v razredu navdušila za sodelovanje. Pri slovenskem jeziku smo pisali spise na to temo, pri likovni vzgoji pa smo ustvarjali. Poslali smo več izdelkov v Krško. Tam so vse izdelke pregledali in naš razred je dobil kar 4 nagrade. Vse nagrajene izdelke so nato poslali na Ig in tam je republiška komisija še enkrat pregledala izdelke in imel sem srečo, spet.bil sem nagrajen. Povabili so mene in mojo učiteljico na slavnostno podelitev. Najprej nama je čestitala ga. ravnateljica Jelka Mukati, saj je bila ponosna na naju. Nato pa so nama čestitali še sošolci.
Tako sva se odpeljala z avtom v ponedeljek, 23.aprila 2001, po nagrado. Seveda nisva sama peljala. Kot se spodobi za nagrajence, naju je peljal pomočnik ravnateljice. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali Proti Igu. Tam smo se zbrali učenci iz vse Slovenije. Najprej so nas pogostili z malico. Sledila je lutkovna predstava na temo “potres”, ki jo je izvedlo družinsko gledališče Kolenc. V njej so nastopali jež, lisica, medved. Jež je hotel ustanoviti skupino za obveščanje. Lisica in medved pa sta se rajši zabavala, kot pa da bi ubogala Ježa. Nenadoma pa so se v gozdu stresla tla , medved in lisica sta bila poškodovana, našel ju je jež. Takoj je poklical reševalce. Ko sfa se pozdravila, sta prinesla ježu rože v zahvalo za pomoč. Sku-Paj so ustanovili skupino za pomoč in obveščanje, saj sta na lastni koži ugotovila, da je to zelo potrebno. Nato so te gozdne živali Poučile še nas nagrajence, kako moramo pomagati ponesrečencem.
Z ježkom smo reševali veliko križanko in spoznali ter utrdili P°jme, ki jih pri nesrečah večkrat slišimo, pri lisici smo se naučili °brambe pred različnimi nesrečami, pri medvedu smo se naučili obvezati ranjen obraz in za nagrado dobili mini prvo pomoč.
Sledila je podelitev nagrad in priznanj. Prav tako smo si ogledni video posnetek celotnega centra in samo usposabljanje gasil-Cev in drugih reševalcev.
Nato so nam predstavniki razkazali Center za zaščito in reševanje RS. Vse naprave smo lahko preizkusili in si jih natanko ogledali. Peljal sem se z gasilskim dvigalom visoko v zrak, plazil sem se po labirintu, hodil po neskončni lestvi, dvigal sem uteži in tekel po uapravi, ki se je spreminjala v hrib in dolino.
Sledilo je kosilo. Mmmmm, kako je dišalo! Jedli smo dunajski z[ezek, pomfri krompir, solato po izbiri in kremne rezine. Seveda Je bilo tudi soka na pretek.
. Ril je čas za odhod. Odpeljali smo se domov. Dan je zelo hitro m'nil, saj sem videl veliko zanimivih stvari, ki jih ne bom nikoli P°zabil. Imenitno bi bilo, če bi lahko povabil na ogled vse moje sošolce, saj so se tudi oni trudili.
. Vendar vsi ne moremo biti nagrajeni, zato sem jim drugi dan 'zčrpno poročal o vsem.
^ Moram reči: “Splačalo seje potruditi in biti zato nagrajen! Ju-Aljoša Umek, 4.b razred, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Prometni kviz
Šrfre-d°V' Kviz Je Pr»Pravila mentorica prometnega krožka ga. Ga-Perinčič. Vprašanja so bila kar težka.
znanju iz prometnih predpisov sta se pomerili dve ekipi osmih
AWAO
O •	^
tek Pravilnem točkovanju pa je odločala tričlanska komisija. Med
Juvanjem je bilo tudi več glasbenih točk in recitacij o prometu.
n še to. Zmagala je skupina “A”!
Anja Cugelj, novinarski krožek OŠ Dobova
Dan OŠ Bistrica ob Sotli
Petek,
11. maja, je bilo na osnov-
legjj.1 Ristrica ob Sotli svečano. Obe Prav' S° namreč obeležili Dan šole. 22 „n°Vanje je bilo popestreno z k0m p 0Vsk° simultanko in obis-kf, Rebusa. Dan šole so zao-razS| 's bul turni ni programom in ketg Sltv‘j° rezultatov simultanih ^Podelitvijo nagrad, priznanj še n., yaL Za konec pa je sledilo uruzabno srečanje.
šolar šolko
Lepa okolica šole
To, da znajo fantje in dekleta naše šole prijeti tudi za lopato, ni nič novega. Prav udarno so se izkazali ob čiščenju okolice šole.
Uredili so jarek ob šolski poti, ki je ves prerasel s trnjem. Za delo sta poprijeli tudi razredničarka 7. razreda in naša ravnateljica.
Anja Ogorevc, novinarski krožek OŠ Dobova
Od blaga do majice
Proces šivanja majice so spoznali otroci priprave na šolo VVE Najdi-hojca Dobova. Na obisku so bili v šiviljskem obratu Beti Dobova. V obratu je zaposleno nekaj mamic in babic, zato so se še bolj potrudili, da so na čim bolj zanimiv način predstavili svoje delo. Poleg vsega ostalega pa je bilo najbolj zanimivo odpadno blago, ki so ga otroci dobili za različno ustvarjanje.
Šola za življenje
Sevnica - Sobota ni ravno čas za šolo, če pa že mora biti, naj bo vsaj zanimiva, so rekli na OŠ Savo Kladnik Sevnica, kjer so prvo soboto v maju nadomeščali izgubljeni februarski dan.
Namesto klasičnega pouka so pripravili program učenja za življenje. S pomočjo Gasilskega društva Sevnica so izvedli evakuacijsko vajo. Izhajali so iz predpostavke, da je prišlo do potresa in da je 20 otrok ostalo v šoli. Gasilci so prišli z vso potrebno opremo in mehanizacijo in iz drugega nadstropja po spustnicah uspešno rešili vse otroke (na fotografiji).
Del šolaijev si je za tem ogledal nastop sevniških gimnastičaijev, na katerem so bila podeljena priznanja najboljšim telovadcem v občini. Nastop sije ogledal tudi predstavnik gimnastične zveze Savo Goričan, nečak talca Sava Kladnika, po katerem se šola tudi imenuje.
Najstarejši udeleženci šole življenja pa so si ogledali multimedijsko predstavo Blazno resno o špricanju, s katero se uspešno predstavljajo mladi gledališčniki OŠ Krmelj pod mentorstvom Guste Mirt. N.Č.C.
Odprta vrata na OŠ Artiče
Artiče - Tamkajšnja OŠ je že sicer znana kot šola brez ključa. Prvo majsko soboto pa so vrata šole še bolj na široko odprli za vse, ki jih zanima delo v šoli in zunaj nje. Staršem in drugim obiskovalcem so predstavili pouk v devetletki, ki jo letos uvajajo v 1 .razredu, in tudi delo v l.razredu osemletke.
Potekale so likovne, glasbene in druge delavnice, pripravili so nekatera športna tekmovanja, ravnatelj Miha Haler pa je predstavil še sadjarstvo kot interesno dejavnost in proizvodno delo, saj ima šola svoj sadovnjak. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi pisatelj Ivan Sivec, kije spregovoril o svojem delu in mladim bralcem podelil bralne značke. J.K.
Dan na OŠ Brežice
OŠ Brežice je pripravila Dan odprtih vrat, ki si ga je ogledalo zelo veliko obiskovalce^ predvsem staršev. Ta dan je bil namenjen predstavitvi njihovega dela, popestrili pa so ga z različnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci pa so svojim staršem po učilnicah pripravili tudi prijetna presenečenja. Izjemno veliko navdušenja pa je požel poseben gost Joseph Rakotorahalahy, ki je na svoj poseben način popeljal navdušene gledalce z glasbo na Madagaskar. Sicer pa, bili so navdušeni. In to tako, da so sami tudi zaigrali, najprej otroci, potem pa še starši. Vtisi pa so ostali zapisani tudi na fotografijah. Oglejte si jih!
Joseph, po naše bi to bilo Jožko, se je predstavil: ” Poglejte me, kako sem lep! Najlepši sem! in tudi vi ste lepi, prav vsi!”
Tako pa so se v vlogo glasbenikov z Madagaskarja vživeli starši. Vsi smo bili navdušeni, tako otroci kot starši. Bili so odlični.
Učenci so po razredih pripravili prijetna presenečenja svojim staršem. Učenci na tej fotografiji so se predstavili kot odlični igralci.
In ko so vsi pokazali, kaj zmorejo in kaj znajo, je sledila še telovadba. In sicer so se spoznali z vajami za krepitev hrbtenice.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
stran 14
MERCIN
http://ujmuj.cQr.si
computers
C. 4. julija 86, 8270 KRŠKO S +386 7 490 10 20, e-mail: car@car.si
OUOEm PQWNJIDeA\	šroiJOinrE
internet	g računalniki
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
m programi
ZSODMME
D ODATAIJTJ U £3 OD Al O 3-r]+l m\ TEBJBRaMKJ) 4!®® 'J D 22®
S servis
Dostop do drugega sveta je lahko zelo poceni!
Zajamčeno naj nižje cene pohištva v Evropi
mm mm mm* i

Maeič-i.eš Martina s.p.
/1R/IVŽIRI VJE ob c*ch priložnostih tor volilen iz. hira priložnostnih tiari l
JUolovnl čas: 8-19
'M.t «7/4663 im	sobota H-12
nedelja im prazniki zaprto
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Kršho. Tel.: +386 (0)7 48 80 390

8 / v'--
GL\s»*i«.\U*cr
O 07/ 499-31
20c,
rJnrTvTTTiiTnTiBrr/l »1»J >1‘ M i 11« IV'J i H i L’ I'lvl Fi
	
***&»»
BRcžtc m
	


U
MHM

Koncert bo v peteK. JL maja 2001. ob 19.30 v cerkvi Sv. Roka v Brežicah.


Ntl§tOP$JO:
MePZ VIVA Brežice,
MePZ Akademik Trbovlje,
MePZ Primož Trubar Loka Pri zidanem Mostu.
Pridite in ujemite še zadnji trenutek pomladi z nami v pevski družbi!

režice
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
RENAULT ponovno v Brežicah!
Prodaja avtomobilov Renault:
osebna, gospodarska, lahka komercialna vozila
Rabljena vozila, nadomestni deli, servis Renault,
ličarstvo, kleparstvo, avtopralnica
Ugodni krediti, gotovinski popusti, leasing, staro za novo
TPV AVTO Brežice. tel.:07/499 19 01
LJUDSKA UNIVERZA	KRŠKO
učimo se za življenje —

Vabimo k vpisu v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
TRGOVEC
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
Skupaj s CDI Univerzum Ljubljana vabimo k vpisu v programe:
■	KUHAR
■	NATAKAR
• GOSTINSKI TEHNIK
S Šolskim centrom Novo mesto pa vabimo k vpisu v programe:
■	VOZNIK
■	B0LNIČAR-NEG0VALEC
■	VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
Prijave zbiramo do zasedbe mest.
Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 170 in 48 81 160, e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net
RADIO/BREZ ICE
na 88,7 in 95,9 MHz
J?
“<3
e-
ifl X
Eiffli %
S* ■
&
»KEIPLAZtN KUC - VSAK DAN OD 12* OP.
Grapa k Krško d.o.o
Zaradi povečanega obsega del zaposlimo TISKARJA na 4-barvnem tiskar skem stroju. Delo je v dveh izmenah. Zaželjene so petletne delovne izkušnjo-Nudimo odlično plačo in urejene delovne razmere. Delo je za nedoločen ča&-
GKAPAK Krško d.o.o.
Pod goro 9a, 627O Krško Tel. 07 49 22-736 ali 041 653-223
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
)0 ^
stran 15
Sava Glas, 16.5.2001
-
Novosti v aprilu 2001
V Knjižnici Brežice smo v mesecu aprilu na svoje police uvrstili 99 novosti.
Čudež v operi (Desa Muck) je otroška slikanica, ki popelje najmlajše v svet opernega gledališča. Pravljica Zlato kraljestvo pripoveduje o ljubezni. Pravljični svet, ki gaje pisatelj Feri Lainšček stkal iz tanke preje, popelje bralca v čudežni svet izmišljenih bitij, ki jih znajo izsanjati le umetniki in otroci. Slikanice Goska Violeta, Zajček Hinko in Muca Tinka predstavljajo živalske junake, za katere se sprva celo zdi, da jih nihče ne mara, potem pa zaradi iskrenega poguma in vrednot, ki jih v današnjem svetu pogosto pogrešamo, postanejo junaki. Glavna junakinja Mala čarovnica Lili v novi knjigi čara v cirkusu. Knjiga Praske na laku govori o fantu, ki si zaradi svoje nesrečne pojave ne more izboriti mesta med vrstniki, umika se vase in nihče ga zares ne pozna. Najstnike opozarjamo na delo Čas modrecev, kjer se junak Ayub poda na simbolično Potovanje prek različnih stanj družbe, ki jih je preživelo človeštvo.
Avtorji knjige Ko zdravila odpovedo predstavljajo alternativna zdravstvena sredstva, ki učinkovito pomagajo tistim, pri katerih zdravila odpovedo. Brežičan Marjan Ogorevc priporoča knjigo Biorgonomija tistim, ki želijo spoznati novo tehniko zdravljenja, ki odpira vrata osebnostnemu ali duhovnemu razvoju. Vsem, ki želijo izboljšati prehrambene navade ali/in obdržati zaželeno telesno težo priporočamo knjigo Recepti za zdravo vitkost.
Avtor Daniel Goleman je napisal novo uspešnico Čustvena inteligenca na delovnem mestu, ki bo zagotovo spremenila naš odnos do dela, poklica in uspeha. Frances Wilks nam v knjigi Inteligentna čustva pomaga razumeti najpomembnejša čustva ter načine, kako razvijemo inteligenten čustveni odziv v življenjski situaciji.
Tistim, ki se ukvarjajo z vzgojo in skrbjo za najmlajše, priporočamo priročnik h kurikulu za vrtce z naslovom Otrok v vrtcu. V knjigi Vrnitev v Tibet Heinrich Harrer opisuje nov, pod kitajskim gospostvom spremenjeni Tibet.
Psihološka srhljivka Izgubljeni (Gary Devon) je zgodba o duševno motenem dečku, ki uniči vsakogar, ki mu ni všeč. Kobra (Richard Pre-stont) je zgodba o skrivni protiteroristični operaciji, osupljiva pripoved o Ze'° stvarni grožnji biološkega orožja. Glavnji junak v romanu Arhan-gelsk (Robert Harris) se med iskanjem skrivnega zvezka Josipa Stalina ujame v živo pajčevino stalinističnega terorja in umorov. V kriminalnem romanu Padec, ki govori o prevari in potvarjanju dejstev, Patricia Hall sPretno in napeto oblikuje osupljivo domiselni zaplet. Bratovščina je °Slr|a knjiga priljubljenega ameriškega pisatelja Johna Grishama v slovenščini.
Samo še 60 sekund. Mož brez telesa, Mule, Maratonec, Jaz, Irena & jaz ter Opoldanski obračun so nove videokasete v Knjižnici Brežice.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// 'vww.nm.sik.si/čwww_sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v rubriki g °v«sti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 18. maja ob
Sabina Strmecki
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Irne
m priimek
Podjetjcfnaziv in naslov) ^av’čna številka podjetja
* Zavezanec za DDV________
Kraj______________________
Člica
DatUm ____________________
Stevi'o izvodov
Poštna št. Telefon Podpis _
\
®ročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Nočnina velja do pisnega preklica.
V
Gospa Ljubica iz Krškega je opozorila na težave s plačevanjem RTV naročnine. Opozarja, da je položnice poravnala vedno še pred iztekom roka, kljub temu pa ni uspela s službo rešiti težave, ko so ji pošiljali podvojene položnice in opomine.
Odgovarja vodja Službe za obračun RTV-prispevka inž. Franci Sekirnik:
” Najpomembnejše je to, da je bil “problem” že urejen, še preden smo dobili vaše vprašanje. Kako pa je pošta s prijavnico oziroma položnicami romala sem ter tja in po “nepotrebnem” povzročala slabo voljo spoštovani gospe Ljubici in naredila veliko dodatnega dela v našem oddelku za prijavo, pa tiči v dejstvu, da cenjena gospa do maja 2000 ni imela prijavljenega TV sprejemnika, čeprav je že prejšnja zakonodaja določala: “Kdor ima RA ali TV sprejemnik, ga mora prijaviti v tridesetih dneh po pridobitvi”. Prijavila ga ni niti MARCA 2000, ko je od nas prejela poziv na prijavo (s plačano poštnino za odgovor) v skladu z novo zakonodajo, da morajo to storiti vsi plačniki električne energije. Tako je cenjena gospa šele 22.maja 2000 na pošti izpolnila prijavni obrazec, nato pa 08. junija še prvotni obrazec, ki gaje prejela meseca marca istega leta. Ker se prijave obdelujejo elektronsko (skeniranje sklic-nih številk), je bila za vsako številko poslana položnica. Gospa je RTV-prispevek plačevala enkrat na eno, drugič na drugo sklic-no številko. Ko nas je 14. septembra lani po telefonu obvestila, rekoč, da gre za eno in isto osebo, ki dobiva dve položnici, smo dodatne obremenitve stornirali in od takrat naprej (OKTOBER 2000!) prejema samo po eno položnico. Upamo in veseli bomo, da so njene težave urejene”.
Marija iz Krškega ni verjela, da je v skladu z zakonom, da pri podpisu neke kupoprodajne pogodbe prvi dedič plača pol
višjo ceno kot ostali. Zato sprašuje, ali je bilo pri notarski uslugi v Celju vse po zakonu.
Odgovarja notar Boris Pavlin iz Krškega:
“ Po pooblastilu Notarske zbornice Slovenije lahko, glede na vprašanje poslušalke Marije, ali je zakonito, da notar pri overitvi podpisov kupoprodajne pogodbe, kjer nastopi več overitev hkrati, obračuna pristojbino za prvi podpis določen znesek, v konkretnem primeru 16.000 SIT, za ostale podpise pa polovico manj, odgovorim sledeče. Notarska tarifa oz. tarifna številka 7 v petem odstavku določa: “Če je potrebno istočasno na listini overiti podpise več oseb, se za drugi in vsak nadaljnji overjeni podpis plača polovica pristojbine. V tem primeru je stranka plačala za prvi podpis 100% pristojbine za overitev, ostale stranke pa 50% pristojbine, kajti iz vprašanja poslušalke je razbrati, da so bile stranke pristojne istočasno. V primeru, če bi vsaka stranka overjala zase ob različnem času, bi plačala 100% pristojbine po tej omenjeni tarifi. Ta tarifa je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 28/95, št.31/96 in 78/2000. S tem daje neto točka v vrednosti 90.000 SIT, vključno z 19% davkom na dodano vrednost. Z dnem 13.4. 2001 v Uradnem listu RS št. 27 pa je prejšnja tarifa številka 7 postala tarifa številka 8, kjer je prej citirani člen popolnoma enak, pri tem pa so znižane pristojbine.
Glede na to, da se je omenjeni dogodek zgodil pred 13.4. 2001, vam odgovatjam samo na tarifo, ki je veljavna takrat. Glede na vprašanja, da so stranke dobile kot potrdilo samo plačilni listič, ki se jim ni zdel primeren, paje potrebno poudariti, da ima notar pravico izstaviti račun iz paragonskega bloka ali pa lahko izda izpisek iz registrske blagajne, kar opravlja identično funkcijo v smislu izdanega računa. V primem, če je stranka pravna oseba ali fizična oseba, ki je zavezanec za DDV, pa mora notar izdati račun v skladu z zakonom o DDV” .
mali oglasi
Prodam KIO Sportage Coun-try, letnik 2000, kovinsko zelene barve z vso dodatno opremo in klimo, registrirana je do februarja 2002. Cena po dogovoru.
Pokličite 041-462-021.
Ugodno prodam lepo ohranjeno Zastavo 101, letnik 1986, s prevoženimi 70.000 km. Avto je tehnično brezhiben, vreden ogleda, ima pa tudi vlečno kljuko.
Pokličite 49-61-265.
Prodam osebni avtomobil Citroen BX 1,6, letnik 1987, dobro ohranjen, garažiran in registriran, s prevoženimi 154.000 km.
Pokličite 49-61-113.
Prodam Škodo Forman, letnik 92, registrirano do konca leta, dobro ohranjeno, avto ima prvega lastnika. Pokličite 041-261-824.
Prodam lepo ohranjeno Škodo Pickup, letnik 93, bele barve, s prevoženimi 83.000 km ter starejši pralni stroj Gorenje.
Pokličite 03-56-81-759.
Kupim ali vzamem v najem garažo v Brežicah. Pokličite 49-63-195.
Prodam traktor “Vladimirec”, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Pokličite 49-57-543.
Kupim ohranjeno kamp prikolico. Pokličite na številko (Ml-674-059.
Prodam mlado kravo simentalko, dobro mlekarico, s teletom ter nakladalno prikolico SIP, 19 kubično, in obračalnik “Maraton” za kosilnico “Figaro”. Pokličite 041-243-343 ali 49-56-415.
Kupim traktorsko kosilnico s samostojnim priklopom. Pokličite 49-72-203 ali 041-586459.
Prodam ijave odojke ter žagan smrekov les: roženice, tramove, plohe - 5 cm in deske -colarice.
Pokličite 0749-68-535.
Prodam mešana drva - kalana, metrska in kratko žagana. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-61-942.
Prodam dve toni koruze v zrnju in malo rabljen plinski štedilnik. Pokličite 49-20-742.
V Brežicah vzamem v najem dvosobno stanovanje. Pokličite na številko 031-546-235.
Sveti Filip in Jakov, apartmaji “Kulič”, oddaljeni 50 m od moija, na voljo dvoposteljna ležišča.
Pokličite 00385-23-388-108.
Oddam apartma v Barbarigi (hrvaška Istra) s pogledom na 150 metrov oddaljeno moije, od 1. junija dalje.
Pokličite 00385-1-23-30-592 ali 00385-1-23-03-893.
Prodam opremljeno garsonjero v smučarskem središču na Kopah pri Slovenj Gradcu, v izmeri 26 m2, v prvem nadstropju. Obstaja tudi možnost adaptacije na podstrešju. Pokličite 041-664-453.
Samski moški, star 38 let, išče samsko žensko ali dekle, staro do 40 let, za skupno življenje. Zainteresirane naj pokličejo na številko 031-516-142.
Vsako sredo ob 19.4S
JVEEŠ3tf<JAV
na Radiu Brežice
STU
■
IO
>3.0 MHZ
• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-mail: studiod® s tu diod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800

Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta_________________
_____________________________________ Sava Glas, 16.5.2001
Župan Vladislav Deržič in Partizanski pevski zbor
Posavcem, občanom ter gostom iz Slovenije in Hrvaške je spregovoril župan Vlado Deržič, program pa je povezoval prof. Martin Soško. Poudarila sta, daje raznarodovalni program bilo mogoče ustaviti le z uporom, ozemlje Slovenije ima žlahtno zgodovino in mu ni bilo nikoli prizaneseno. Samozavestna in ponosna drža pa bo narodu potrebna tudi ob vstopu v EU. NJ.S.
Delavnica - kako nepokvariti in tržiti
Bizeljsko - Skupina 30 študentov krajinske arhitekture Biotehnične fakultete iz Ljubljane (na fotografiji) je v organizaciji sveta Bizeljsko-sremiške VTC v okviru delavnic ponudnikom ob cesti pomagala z idejnimi rešitvami ureditve okolice. Po besedah prof. dr. Alojza Drašlerja naj bi jeseni poskušali občutek za krajinsko urejanje prenesti tudi na Hrvaško Zagorje v skupnih delavnicah. Profesorje še pripravljen idejno sprojekti-rati znameniti bizeljski “Lusthaus” tako, da bi z državnimi sredstvi znamenitost rešili propada. S.V.
Mednarodno tekmovanje reševalnih psov na Slovaškem
Žilina, Brežice - Po letih 1996/97 je z letošnjim 1. januarjem ponovno začelo delovati Kinološko društvo Brežice. V sklopu društva deluje Sekcija reševalnih psov za pomoč v ruševinah, iskanje pogrešanih oseb (1PO) in iskanje v snežnih razmerah. Predsednik sekcije je Matjaž Zanut iz Brežic, ki je z labradorko Nušo opravil vse vodnikove izpite IPO I in II in je v državni mobilni enoti IPO.
Sekcija reševalnih psov Slovenije (9 vodnikov s psi z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Posavja) seje tudi letos med 4. in 6. majem v Žilini na Slovaškem udeležila mednarodnega tekmovanja. Delala je po programu IPO I in ob visokih strogih kriterijih dosegla 17. mesto med 27. tekmovalci.


Pil
5

-V
Zmagovalni aranžma z Jezikove nedelje
Za naslov zmagovalca se je letos potegovalo 13 jezikov. Najdaljši-73 cm dolg jezik, je prinesel Edi Mirt, najtežjega -tehtal je kar 2,1 k$ - Cveto Jeler, za izvirnost pa je komisija prvo mesto prisodila Dragi£' Cerjak, ki je upodobila prvo sejo upravnega odbora Planinskega društvi Bohor. Na pogači je bilo 12 pravih kurjih in petelinjih glav, iz katerih so moleli jeziki, vsaka glava pa je gledala v svojo smer, kar naj b* predstavljalo nesložnost. Člani Planinskega društva Bohor, ki so kljub izredno slabemu vremenu izpeljali tradicionalno, že 24. prireditev, pravi' jo, da temu ni tako. N.Č.C.
Tečaj ikonopisja
Razbor pod Lisco - V začetku maja je potekal na Razborju p0<* Lisco prvi ikonopisni tečaj v slovenskem prostoru pod vodstvom zn)1' nega ikonopisca, grškokatoliškega duhovnika iz Metlike, očeta Mikaj' la Jozafata Hardija.
V svet ikonopisja je vstopalo več kot deset tečajnikov iz vse Slov'e' nije. Ker je poleg likovnega izraza za nastanek ikon izjemnega poifle' na duhovna uglašenost, so potekali ustvarjalni dnevi v zbranosti, ^
Matjaž Zanut na tekmovanju z Nušo:”...res so se nam zmagovalne stopničke izmaknile, vendar smo za izkušnjo bogatejši, ta pa je pogosto vredna več kot pokal ali medalja. Konec maja bo prikaz reševanja iz jame v Kostanjeviški jami,”
Sicer pa ima KD Brežice vadbeni prostor ob Jutranjki, kjer vadijo vsak dan, tečaji potekajo ob ponedeljkih in četrtkih ob 17.uri, predsednik društva je Andrej Olovec.
N. Jenko S.
sta ji dajali poseben pečat vsakodnevna liturgija in pete večernice *! čast Bogorodici. Nastale ikone (na fotografiji) so ob zaključku tečti. slovesno blagoslovili. Želja očeta Mihajla in vseh prisotnih je, postal tečaj vsakoletni dogodek. B.D.
Ljudje sprašujejo, kdo je to dovolil. Odgovora pa od nikoder.
Direktor Renaulta za Slovenijo Stephane Galoustian je ob odprtju novih servisno-prodajnih prostorov podjetja TPV Avto Brežice povedal, daje bogatejši za 100.000 SIT, kot je bil v istem dnevu pred letom dni. Namreč, s prehitro vožnjo, kar 200 km/h, si je prislužil kazen v tej višini in jo seveda v roku poravnal. Toda, direktor Renaulta še danes ne more verjeti, da so v Sloveniji kazni tako visoke. “Kakšne morajo biti šele plače, da vse to zmorete,” se je po tihem vprašal hitri Francoz.
Vsi užitni, vsi enakopravni
Bohor - Vsako prvo nedeljo v maju se na Bohorju zberejo planinci z vseh vetrov in poleg svojih s seboj prinesejo še užitne jezike.Taitf namreč poteka tradicionalna Jezikova nedelja. Gre za tekmovanje, kdo bo prinesel najdaljši, najtežji in najbolj domiselno aranžiran jezik.
Govori se, da je razpadla največja (vsaj po številu članov benda) posavska skupina K.U.T. GAS. Skupina je delovala od srede 90. let in je igrala funk in soul glasbo ter izdala dva albuma. Razlogi za razhod skupine nam niso znani. Vodja in pevec skupine Rudi Strnad pa naj bi nadaljeval s solo kariero pod imenom RUDOLF GAS. Slišali smo tudi, da nekateri od ostalih članov skupine ustanavljajo nov bend, ki naj bi igral glasbo za žur, kakršno je igral K.U.T. GAS na začetku kariere.
špranje in okenca posavcev
Davor Gigičevič - z leti se naučiš tudi zakonitosti
uspešnega oblikovanja za trg
Odraščal je v družini, kjer je bilo umetniško vzdušje zelo močno. ”Oče se je udeleževal, in se še danes udeležuje vseh odprtij razstav, z njim pa sem hodil tudi jaz. Oče mi je kot poznavalec umetnosti dal ljubezen do umetnosti. Vsi v družini pa smo tudi zelo močno povezani z naravo in radi potujemo. Emocionalno smo vezani na Dalmacijo, posebno na Hvar.”
Davor Grgičevič se je rodil 30. septembra leta 1963. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Brežicah, kjer mu je profesor Blaž de Gleria oblikoval zavest, kaj bi lahko postal. Sledila je, kot pravi, pragmatična izbira fakultete: “Lahko rečem, da je bilo to zelo lepo obdobje s pridobivanjem velikega znanja, ki ga lahko apliciram v delu, ki ga sedaj opravljam. Znanje je temelj vsega, šola namreč kultivira občutek, sploh pri likovni umetnosti. Kot likovnega človeka pa sem se čutil že od malih nog, tudi na arhitekturi sem se počutil kot likovnik. Kot študent sem se preživljal s prodajo likovnih del, risal sem pokrajine. Poročil sem se mlad, v 3. letniku fakultete, in je bilo hitro razmišljanje nujno. Znanje in naravni dar je bilo treba vnovčiti. Ta kombinacija nadarjenosti in znanja pa
je ob tem zahtevala trdo delo in samodisciplino. Tako mlad sem hodil z mapo v roki in iskal naročnike. To je bila mladostna zagnanost, vera, samozavest, samo-prepričanje. Iz tega sem padel v oblikovalske vode, kar je kombinacija likovnosti in občutka za kompozicijo, obenem pa je bilo treba dobiti še občutek za marketing.”
Davor Grgičevič je danes samostojni kulturni delavec, ko sam ne išče več naročnikov, temveč oni iščejo njega.
“Ta odnos z naročnikom je ravno tako pomemben kot sam kreativen proces oblikovanja. Gre zato, daje treba v izdelku združiti želje in potrebe naročnika in trga,
obenem pa tudi potešiti lastno potrebo po ustvarjalnosti. Končni cilj izdelka je, daje poleg vizualne atraktivnosti uspešen na trgu. Ko govorim o resnem trgu, ki ima svoje preverjene standarde, je eno glavnih meril kvaliteta in to smatram kot uspešnost na trgu. Resen ponudnik na trgu in resen kupec je rezultat uspešnosti, pri tem pa je pomembna lojalnost z obeh strani. Z leti se naučiš tudi zakonitosti uspešnega oblikovanja za trg”
Grgičeviča oblikovalska dela so ilustracije embalaž, sadnih sokov FRUCTAL, čajev DROGA, ilustrira učbenike za založbo MODRIJAN, kjer je še soavtor pri vsebinah in so druga pravila ustvarjanja, ker je treba narediti vzgojen izdelek. Pred časom smo ga spoznali tudi po poslikavah. Pojasnjuje: "Poslikave so posebno področje oblikovanja in za slovenski prostor nekaj posebnega. Že na arhitekturi sem začel razmišljati o združitvi slikarstva in arhitekture, tako da sem dobil idejo za poslikave fasad. Tu se je vključila tudi Mojca Milavec Leben, umetnostna zgodovinarka. Združila sva znanje, ko naju je navdušila ideja, da bi z enostavnimi in relativno poceni posegi spreminjala prostor, ker je veliko
mestnih prostorov praznih in se jih da obogatiti s primerno poslikavo. Prva fasada, ki sva jo naredila, je v Gregorčičevi ulici v Ljubljani in je lep primer, kako dobi predel ulice s poslikavo popolnoma novo dinamiko in pri tem lahko izživim svojo slikarsko plat duše.”
Dela in oblikuje še za neprofitne organizacije (človekoljubne), za prijatelje in znance, kjer ima več svobode in je lahko bolj ustvarjalen.
V	Ljubljani živi z ženo Kolom-bino, arhitektko, ki se ukvarja z oblikovanjem, ter hčerkama -gimnazijko Niko in osnovnošolko Tio.
V	Brežicah se jih razveselita upokojena oče Mario (biolog in kemik) in mama Cirila (višja medicinska sestra), po kateri je podedoval komunikativnost in spontanost, vsi pa so z mislimi v Kanadi pri sinu in bratu Tomiju, umetnostnem zgodovinarju in filmskem režiserju. Davor Grgičevič o sebi: ”Sem arhitekt po formalni izobrazbi, sicer pa diham kot oblikovalec in ilustrator. O tem, kdo je umetnik, pa je relativna zadeva, za nobenega umetnika se nimam.”
N at ja Jenko Sunčič
S pesmijo v zgodovino
Brežice - V viteški dvorani Posavskega muzeja sta Občina Brežice in Združenje borcev in udeležencev NOB, Območni odbor Brežice, pripravila slavnostno prireditev v počastitev pomembnih dni iz naše preteklosti. Ob koncertnem programu Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane z dirigentom Francem Gornikom in ob spremljavi Petra Bratoša na harmoniki smo se s pesmijo kot “opomin”, saj smo se z njo prebijali skozi stoletja, spominjali ustanovitve Kozjanskega odreda, Mednarodnega praznika dela, osvoboditev Brežic, konca 2. svetovne vojne in samostojnosti Slovenije.
25. maj za mlade
Krško - Zveza prijateljev mladine Krško 25. maja ob 12. uri v Kulturnem domu Krško prireja zaključno slovesnost natečaja Evropa v šoli, na kateri bodo razglasili rezultate natečaja in podelili priznanja vsem osnovnošolcem in njihovim mentorjem. Vabljeni so vsi posavski osnovnošolci, kot gostje pa so povabljeni predstavnica nacionalnega odbora projekta Evropa v šoli Liana Kalčina, posavski župani in poslanec DZ Branko Janc. Predstavil pa se bo tudi plesni teater Igen iz Celja.
V popoldanskem delu bo sledil skupni program ZPM Krško z Društvom zaveznikov mehkega pristanka, ko bodo vsi mladi lahko sodelovali na različnih delavnicah v avli Kulturnega doma in na ploščadi, sledil pa bo tudi koncert različnih domačih skupin in gostov.
Lidija Petrišič