Luna in zvezde
(Bitten.)
otožnim sreeju jo tožila nekdaj bloda luiui blestečhn se zvezdicam [fsrojo osodo: ,.Hžerie nioje!" tltfjata je žalosfna, „1110111 je liudi, n« veSue čase mi jc hudo, ker me liirzi osoda. katero mi je prebijati. lilejte, kako mc soluc«, ošabno v svojej kcasoti sovraži in zaniiuje, da-si mu sem rtdna sestra. Zavida me, ker me Jjudje imenajejo kraljico iarobno-krasnega, večernoga neba. ter mi daje samo po noM pižlo, medlo sritlobo, a uqo 86 po vcs dan prr&irno prcvaža v zlatom vozu po brczkonEnej, nobesnej širjavi. Cez dan 1110 solnr-p y tcmao krilo zagrinja, da mi svet ne gleda v svitlo licc, tcr ae ne čndi mojej lepoti in lnilobi, tomvei občuiiujfi le njegov kra» iu bliščobu. Rada bi zualn, s čiui aem si to sovraštvo nakopala, knj mn žulega storila? — Nikdar niscm razživlila brata. zakaj rae tako smelo zaničuje? — Joj. veLnQ z!o uieni!" —
BlcsteJe sc zvezdici- jcj odgovore: ..Tilio, tibo, mila luua, krasna naša mati! Ne govori tako [nTdrzno zoper kraljevo solneo. da to uno ne zasliši. Ne sodi tako ; pomUli Hiimo, koliko dobrot ti solncfi deli. Daje ti aajlepšo, uajmilejšo svitlobo, z;iraili kntere te vos svet hvali kot kraljico ngSo, kraljioo uajkrasuejšega nofnefta neba. Pesniki o farobno-kiasnili vcferib, katere ti s svojo sladko milalm uapolnuješ, ustvarjujo svoja nmmrtna deJa, operajo tvoj milobni svit. katercga čarobna moč jili lcf-i, da pozabijo tuge in boli burnega zivljenja, da sc krepijo za nove umotvore. Ne toži! utegnilo bi se ti zlato solnco groziti, ter te pahniti v brczkonfoi prcpad !" —
To izgovorivši, umolkuejo migljajoče zvezdiee, — a svitla luna obledi, ugle4avši oudu v izhodu. v velifiastnem blišči vstajajofu solnce. Zabledela je silne grdze, ker ,je meniJa, <i» j'e adnee sli&Io njcno prfdrzoo tožbo, ter jo fiiihnc zdaj v grflzno osveto — v brezkonfni prcpad! —                     J. M.