o £ATQLJSK CEKKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta o krene 50 vinarjev, za ^etrt leta '2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo letc6 kron. za «', leta 3 krone, za 1 « leta 1 kiono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« da. poprei. Tečaj LV. V Ljubljani, 29. avgusta 1902 List 35. Iskrice. f Konec.) 23. Sv. katoliška cerkev. In čednost na najvišjem vrhuncu, kamor mu nihče slediti ne more. je za Ki ista tako lahka, tako naravna. Giblie se v njej kakor v svojem življu. Ker se pa čednost poskusi še le v bolečinah, tudi On trpi in koliko! On uči: »Blagor ubogim!" in glej Ga pribitega na križu, golega v največjem siromaštvu, toda jasnega, mirnega obraza. On uči: „Blagor krotkim!" in glej Ga kako je k stebru privezan, kako Ga bičajo, s trnjem venčajo, pljujejo, zasramujejo, pa On ne toži, On je miren. On uči: „Blagor usmiljenim! in glej, ko Ga Juda izda, Peter zataji, vojak opljuje, On ima zanje samo en pogled, samo eno besedo, samo eno molitev, namreč besedo odpu-ščenja in ljubezni. On uči: „Blagor jim, ki trpe preganjanje zavoljo pravičnosti" in glej, ko je za svet dal vse: Svoje telo, Svojo kri. Svoje srce, Svoje življenje, On poskakuje veselja in radosti. Mi spoštujemo one, ki nase pozabijo, da se samo za bližnjega žrtvujejo: spoštujemo »me, ki so pozabljeni od njih, katere so ljubili. Toda da oni, katere je kdo ljubil, njega sovražijo, preganjajo, on pa vender le za nje žrtvuje vse, kar ima na duši in na telesu in to v največjem trpljenju, v najsramotnejši smrti, da nehvaležnike odreši in osreči, kaj večjega in višjega na zemlji še ni bilo in ne bode. Ljubezen Jezusova na križu, kjer umira za nehvaležnike, za prega- ! njalce, za besne Svoje sovražnike, to je vrhunec nravne lepote in čednosti. Kaj je Sokratova smrt prispodobljena z njo! Sedaj še bolj razumevam be- i sedoistegaRousseau-a! „Ako življenje in smrt Sokratova pokazu je modrijana, življenje in smrt Jezusova pokazu je Boga." (Skof Jeglič.) Da, Jezus je pravi Bog. To potrjujejo Njegovi čudeži in njegova prorokovanja. Kakor hočejo nekateri dandanes tajiti Boga. tako se drznejo trditi, da čudeži niso mogoči. Toda s tem kažejo le svojo brezumn<»>t. < elo liousseau je priznaval čudeže. Jezus je storil premnogo čudežev iz lastne moči in s čudeži dokazoval svoj nauk in nauk o Svojem božanstvu. Največji eudež je njegovo vstajenje. Neki poganski sodnik je rekel kristijanu: ,.Kako m:,res Jezusa moliti, ki je tako sramotno umrl na križu?" ..Odkod veš ti to?" ..Izvršili knjig, saj je vender pisano v evangeliju". — rin ee imaš evangelij, zakaj ne beres dalje, saj isti evangelij pripoveduje, da je Jezus od smrti vstal. Smrt dokazuje človeka in vstajenje 13 v; g a Gospoda Jezusa." Ta mtičenik je imel prav. Božanstvo Kristovo dokazujejo premnoga prorokovanja, ki so se deloma že izvršila ali se pa šele bodo izvršila. Toda ali naj še navajamo premnoge dokaze za božanstvo Kristovo? Ne, kajti novejši never-niki so neverni ali radi nevednosti ali pa radi pregrešnega življenja, nikdar pa ne iz prepričanja. Zato je treba, da se pouče in poboljšajo svoje življenje. Vera v božanstvo Kristovo je zlasti v novejšem času nad vse velika milost. Čimbolj se bodo ljudje dali na toku sedanjega časa oddaljiti cd Jezusa, čim bolj bodo postajala neverni, tembolj hočemo mi vztrajati in moliti za pomoč. Pomnimo, vera je milost, a milost pride od zgoraj po molitvi. rProsite, in se vam bo dalo." (Mat. 7, 7.) Jezus, Sin božji, je nas nevedne poučil in razodel nam je vse, kar je potrebno za večno izveličanje. Toda ne le to, poplačal je tudi nas dolg po svojem neskončnem zasluženju. Trpel je katero je pobral Mabomed pri tedanjih judovskih za naše grehe in umrl na lesu sv. križa, po talmuditistih ali pa mu jih je narekovala lastna svojem vstajenju iz groba je tudi nam zagotovil domišljija. vstajenje k novemu življenju. Preden je pa odšel Razven Allaha, njegovega prestola k nebeškemu Očetu, ustanovil je sv. rimsko-ka- in svete knjige — uči Mahomed — ustvar- toliško cerkev, katerej je zapustil ves zaklad je no je vse drugo. svojega razodenja in neskončnega zasluženja. Najprej je ustvaril Allah sebi svoj dom, Vernikom je postavil služabnike, katerim je iz- nebesa. Sprva so dobila nebesa obliko pare ali ročil trajno službo: učeniško, duhovniško in dima; pozneje jih je razločil v sedem delov, kraljevsko. Rekel je namreč apostolom in vsem sedem nebes. Sedem nebes si moramo misliti njih naslednikom: rDana mi je vsa oblast v kakor sedem nadstropij, ki so navzdol vedno nebesih in na zemlji: pojdite torej in širja. Na vrhu, kjer je najožje, stoji prestol učite vse narode, krščujte je v imenu božji: najnižje nebo pa visi nad zemljo. Očeta in Sina in svetega Duha, učite Tudi zemlja je bila početkom nekaka masa je izpolnjevati vse, karkoli sem vam brez prave oblike. Na povelje Allahovo se je zapoved al: in glejte, jaz sem z vami preobrazila v sedanjo podobo. 4 i, 10: „Tedaj vse dni dokonča sveta.4' (Mat. 28, IS—20). se obrne Bog k nebesom, ki so bila para, ter „ K d o r veruje," t. j. kdor veruje, kar vi ozna- reče njim in zemlji: ,Pridita radi ali neradi!' nujete, rin bo krščen, bo i zveličan; kdor In sta odgovorila: ,Radi prideva.' pa ne veruje, bo pogubljen." (Marka 16, Sicer tudi koran pripoveduje, da je Bog lO.i Iz teh besedi je jasno, da so škofje in njih polagoma (šest dnij) ustvarjal. Iz neurejene tva- pomočni ki. mašniki namestniki Kristovi, katerim rine se je zemlja najprej strdila in dobila obliko je dal prav tisto, in sicer vso oblast, katero je deske*). Potem je ustvarjal Allah razne živo- On prejel od Očeta in jih s to oblastjo poslal tinje. Nad zemljo je razpel nebesni obok, kate- po vsem svetu. Kdor veruje, kar sv. cerkev rega je podprl z nevidljivimi stebri, ob enem je uči. bo izveličan, kdor pa tega ne veruje, bo posadil nanj solnce in mesec, ki plavajo sem ter pogubljen. tje. Da se zemlja kam ne prevrne temveč ostane V vsaki družbi je potreben poglavar, zato v ravnotežju, zasadil je na nji gore, in da živali • je postavil Jezus svoji cerkvi apostola Petra za ne Poginejo, razlil je po zemlji dosti vode. vidnega poglavarja, dočim je sam ostal nje ne- Allah zemlje ni ustvaril sebi za zabavo ali vidni poglavar: rekel je Petru: „Ti si Peter iz lahkomiselnosti, temveč jo je ustvariti moral, (to je skala), iu na to skalo pozidam ker («e blo tako zapisano v božji knjigi. Namen svojo cerkev, in peklenska vrata je ne stvarstva je po Mahomedovi misli isti, kakor ga bodo premagala." (Mat. 16, 18.) Ali ni cerkev Kristova največji čudež božje ljubezni na zemlji? O, kaj bi bili mi in vsi uči krščanstvo — namreč slava božja. N. pr.: 22. 18. „Ali ne vidiš, kako pada pred Bogom na kolena, kdor je v nebes»h in na zemlji, ljudje brez cerkve Kristove? Popotniki brez vo- zvezde in gore, drevesa, živali in velik del ditelja, bolniki brez zdravnika, bili bi žrtve več- ljudij." nega pogubljenja brez vsake nade rešitve. Zato Ko Je bila zemlja dosti urejena in sposobna pa ljubimo sv. katoliško cerkev in se je zvesto za človeško bivanje, ustvaril je Allah človeka iz oklepajmo, kajti edino ona je nam prava vod- Prsti' 71—72). „Tvoj gospod je govoril niča k večnemu življenju. angeljem: Ustvaril bom človeka iz ilovice. Potem Kapelan Anton Merkun. sem vP<>dobil in dahnil mu svojega duha." (Daije pride.) Mahomed torej tudi priznava človeku dušo, in sicer nesmrtno. Vender je po njegovem nauku duša jako lahko ločljiva od telesa; kadarkoli Mam in Ifrifontit/n človek zaspi, loči se duša od telesa, a se vrne m *r»tdn5lV0' zopet kmalu in človek se prebudi. Ob smrti se za delj časa loči, prav do vstajenja mesa na 4. Stvarjenje. j sodnji dan. Mahomedov nauk o stvarjenju sveta in člo- Tukaj pač vsakdo lahko uvida, da si je veka se v glavnih potezah popolnoma vjema s Mahomed prilastil povsem nazore krščanske vere. pripovedovanjem prvih dveh poglavij Geneze. j ^ Mahomedovem easu Se niso vedeli, da je zemlja Vender mrgoli tudi tu vse polno razne primesi, okrogla. O grehu prvih starišev, kakor nam ga pripoveduje sveto pismo, opažamo jasne sledi v koranu, vender ie to resnico naše vere Mahomed prav temeljito izkvaril. A prej si oglejmo islamski nauk o angeljih. Razven nebes in zemlje ustvaril je Allah tudi nebroj angeljev*). Njihova telesa so večinoma ognjena, peruti nimajo vsi enako število. Njihova služba je ta, da nosijo na svojih ramah Allahov prestol, da strežejo Bogu in čuvajo ljudi. Najimenitnejši med njimi je Džibril (Gabrijel), glavar solnca in meseca: on je nosil z neba svete spise prorokom. Drugi po dostojanstvu je Mikail (Mihael), ki daje po volji božji dežja. Tretji Izrafil (Rafael) daje vetrove. Četrti je Azrael, ki nosi človeške duše od smrti v nebo. Ko je Allah dovršil stvarjenje, pozval je vse angelje, naj se kianjajo njemu in stvarstvu njegovemu. Angelji so pa bili nevoščljivi Adamu, ker je bil tako razumen in ker je bila vsa zemlja njegova last. A vender so bili pokorni vsi, razven Iblisa**). Zato ga vpraša Allah, zakaj se mu ne klanja. Iblis mu ošdbir* odgovori, da je on več nego Adam, kajti on je ustvarjen iz ognja, Adam pa iz prsti. Tedaj se Allah razsrdi in prekolne Iblisa. Nepokorui angelj si izprosi od Allaha pravico, da sme zapeljevati ljudi, razven pravovernikov. Aliah potrdi pogodbo z besedami: „Peklo napolnim s teboj in z vsemi, ki so na tvoji strani" (38, 8.5). Allah je potem celo nagovarjal Iblisa, naj zalezuje ljudi: „In zapeljuj s svojim glasom, kogar mortš; prevari jih s svojimi konjeniki in pešci"**), bodi jim tovariš v njihovih zakladih in pri njihovih otrocih, in delaj jim lepe obljube" (17, 66). Prvi, ki je podlegel zalezovanju Iblisovemu, je bil Adam. V lepem gaju, kjer je živel Adam z Evo svojo ženo, jima je Bog prepovedal jesti od ednega. Približal se mu je zel duh in ga nagovoril, naj okusi od drevesa življenja. Adam ga je slušal in pregrešil se je z ženo vred proti prepovedi božji. Bog se je razsrdil nad njima in ju pregnal iz raja, a naposled jima je zopet odpustil. — Na drugih mestih se jasno vidi, da je Mahomed tolmačil greh prvih starišev v čisto *) V Bosni imenuje narod angelje »meleiče« (Arabski: malaika, malak.) **) Arabski izraz za hudobnega duha, diabola. ***) Konjeniki in pešci — s tem misli druge hudobne duhove, ki so Iblisu podložni. Allah je namreč dal Iblisu — tako verujejo mahomedanci — mnogo dece. Ti otroci so takoimenovani »šejtani«. vragi, ki se potikajo po svetu in nagovarjajo ljudi v greh. krivem smislu da sta namreč grešila prva človeka proti čistosti. (7, 19—26.) Izvirnega greha Mahomed ne priznava. Edina posledica prvega greha je po njegovih naukih ta, da .-e mora človeški rod mnogo truditi, ker je b:l pregnan iz „edenau, raja. Poleg angeljev in ljudij ustvari je Allah še tretjo vrsto bitij; to so džini (džinna). Džin je nekako duhovno bitje, ki biva rado v bližini človeški. Največja slast džinom da prisluška-vajo, kaj ljudje govore. Pripisujejo jim še druge lastnosti; tako n. pr. so mislili Arabci, d* jim džini napravljajo silne viharje v puščavi. Ako je prišel džin v kakega človeka, je ta znorel ali zbesnel. Kažejo se v raznih podobah živalskih. Sicer pa hrepene ist )tako kot ljudje po odrešenju in žive v isti odvisnosti od Boga. — Sprva Mahomed ni tajil poganskih bogov. ker bi sicer odbil od sebe Arabce, ki so bili kolikor toliko še vdani bogovom. Pozne e. ko se je bil utrdil, pomešal jih je pa med džine, ki ne marajo služiti Bogu. Težko je ločiti naposled med dža bi opravičil svoje nemoralno življenje, ki ga ni posebno priporočalo, ni omejeval pro-rokov v nobenem oziru. dal jim je le mnogo pravic. Tako pravi n. pr., da je prorok človek, kakor vsi drugi, ki samo v izjemnih slučajih dela lahko čudeže. (Sura 14.) „Oni pa, poslanci (proroki) odvrnejo: Seveda smo mi samo ljudje kakor vi, a Bog je milostiv, kateremu hoče izmed svojih služabnikov: in v naši moči ni, da s čudeži potrjujemo svoje poslanstvo, razven če bi hotel to Bog." Proroki jedo in pijo ter se iz-prehajajo kakor vsi drugi ljudje. (Sura 25. rPoslali nismo (Bog) drugih poslancev kakor take, ki jedo in hodijo po cestah.14) Prorokom so tudi dovoljene žene in smejo porajati otroke. (Sura 13. „Tudi že pred teboj (Mahomedom) smo pošiljali (Bog) poslance ter jim dali žena in otrok.") S tem se Mahomed opravičuje zlasti napram Zidom, ki so mu očitali njegovo nečisto življenje in veliko število njegovih žena*). * Večina prorokov, katere navaja Mahomed po imenu, so naši očaki iz stare zaveze. Posnel je vse po genezi, mnogo je pa dodala njegova arabska domišljija. Zato nastopajo v koranu svetopisemski očaki večkrat 8 povsem drugačnim značajem, nego so bili v resnici. Navedem ne- •» Primeri: Dr. L. UUman. der Koran, str. 205. katera koranska mesta doslovno. Primerjati more potem vsakdo, v koliko je Mahomed pokvaril pripovedovanje sv. pisma. * * a) Adam. Pravim prorokom Mahomed ne prišteva Adama, ker po besedilu koranskem so proroki prihajal i ljudem oznanjat voljo božjo, pred Adamom pa j še ni bilo nikogar na svetu. — O stvar-jenju prvega človeka Adama koran izrecno ne govori. Pač pa pripoveduje obširno o prvem grehu, katerega slika v 2. uri slično kakor sv. | pismo, v 7, se pa nagiba menenju, da sta Adam in Eva spolno grešila. V suri 2. govori tako-le: „Ko je rekel tvoj Gospod angeljem: „Jaz hočem postaviti na zemljo namestnika"*), rekli so mu: „Ali nameravaš postaviti koga, ki bi na | nji pokončevalno divjal in kri prelival? Mi ti I pa prepevamo hvalo in te častimo." On pa govori: ,,Jaz vem, česar vi ne veste." Potem je učil Adama**) imena vseh stvarij, in je nato pokazal angeljem in rekel: Imenujte mi imena teh stvarij, če ste resnični! Odgovorili so: Slava ti, mi vemo le to, kar si nas ti naučil, kajti ti si vsevedni in vsemodri. Potem je rekel: Adam, oznani jim imena. Ko je bil to storil, rekel je On: Ali nisem govori', da poznam skrivnosti nebes in zemlje, in vem, kaj vi priznavate in kaj prikrivate? Potem smo rekli (prehaja na majestetni plural) angeljem: Zgrudite se pred Adamom, in storili so tako, le ošabni Iblis se je branil, bil je nevernik. — Rekli smo: O Adam, ti in tvoja žena prebivajta v raju in uživajta, karkoli hočeta, le temu drevesu se ne bližajta, sicer postaneta grešnika. Iblis ju je zapodil in pregnal iz njega, in mi smo rekli: Proč odtod! Drug drugemu naj bode sovražnik; vajino bivališče naj bode zemlja, in vživajta jo do nedoločenega časa. Potem se je naučil Adam od Boga molitve in se povrnil k njemu, kajti on je odpustljiv in usmiljen. Mi smo rekli: Odstranite se vsi odtod; dal vam bodem navodilo***). Kdor se temu navodilu pokori, ta ne bode poznal ne strahu ne žalosti. Kateri pa ne verujejo in zataje naša znamenja (koran!), postanejo deležniki peklenskega ognja in večno ostanejo v njem.44 ♦) Človeka. **) Tako logiko pozna samo Mahomed. Jasno je, da bi moral na tem mesta poročati o stvarjenju človeka. ***) S tem »navodilom« misli Mahomed sebe in svoj koran. Prav spretno je po svoje apotrebil prvo napoved Odrešenika (protoevangelium) Gen. 3, 15. Toliko nam pripoveda koran o prvem človeku Adamu v 2. sur». Mnogo natančneje govori o prvem grehu v 20. suri, kjer obširno napoveduje nasledke prvega greha; podobno se izraža v 7. suri. — V bistvu je torej Mahomed ohranil vse ono, kar nam poroča sv. pismo o Adamu in njegovem grehu; le kakovost greha je drzno zamenjal. b) Abel. Iz tega, kar pripoveduje sv. pismo o blagem sinu Adamovem in njegovem bratu Kajnu, in iz raznih judovskih pristavkov, je napravil Mahomed celo zmes, ki sliči kaki duhoviti pravljici. Navaja jo v 5. suri. — Abel in Kajn*) sta Bogu darovala. Abelov dar je bil Bogu po godu, Kajnov mu ni vgajal. Kajn se razsrdi in reče Abelu: „Ubil te bodem". Abel mu je pa odgovoril: „Bog sprejema samo žrtve pobožnih ljudij; če misliš iztegniti svojo roko, da me umoriš, jaz kljub temu ne iztegnem svoje da te umorim; kajti bojim se Boga, gospoda vesoljstva. Le to želim, da nosiš ti moje in svoje grehe in da postaneš deležen peklenskega ognja; kajti to je plačilo nepravičnikom." Kajnovo srce je ostalo zakrknjeno in umoril je svojega brata, in tako je bil prištet zločincem. Bog je pa poslal krokarja, ki je izgrebel prsti, da pouči Kajna, kako bi moral zakriti sramoto svojega brata. (Kajn namreč ni bil vedel, kako bi mogel skriti bratovo truplo, dokler ni prišel krokar in zakopal v zemljo drugega mrtvega krokarja.**) Tedaj pravi: »Gorje mi, niti toliko nisem spreten kakor ta krokar, da bi znal prikriti truplo svojega brata.44 In zdaj je pripadal skesancem. — Na to napravi Mahomed imeniten zaključek, ki bi ne vplival posebno blagodejno na kakega razbojnika; pravi namreč: „Zato smo predpisali otrokom Izraelovim: kdor enega umori, (ne iz maščevanja radi storjene krivice aH ker je ! povzročal nesrečo na zemlji,) je toliko, kakor da je pomori) vse ljudi, in kdor le enega vzdrži pri življenju, je toliko, kakor da je vzdržal življenje vseh ljudij." Mahomedova morala se pojavlja dostikrat v prav krepkih oblikah. c) Noe (Nuh). O Noetu in vesoljnem potopu govori ali ga vsaj omenja koran na več mestih, tako v surah 7., 11., 26. in 29. Slika nam Mahomed tega očaka kot nekakega demo- *) Muslimani imenujejo Kajna in Abela navadno: Kabil in Habil. **) Tega stavka ni v koranu, pač pa tako govori judovska pripovedka. Sicer si tudi ne bi mogli razlagati te krokarjeve »prikazni«. — Primeri: Ullman, Der Koran, str. 81. — Geiger, »Was bat Mahomed aus dem Judenthume aufgenommen ?« krata, katerega si je izbral Bog za svojega po slanca. da naganja pokvarjeno ljudstvo k pokori. Poslušalo ga je samo nekaj nižjega ljudstva, zato so ga drugi še bolj zaznamovali**). Vesoljni potop v koranu se razlikuje od svetopisemskega v vsem načinu pripovedovanja. Dalje poroča koran, da je bila voda, ki je zagrnila zemljo, vroča; da se je potopil tudi eden izmed Noe-tovih sinov, rešilo pa da se je razven sorodnikov Noetovih tudi krog 70 ljudij, ki so bili poslušali njegove opominje. Pripovedovanje o vesoljnem potopu je sijajen vzgled, kako spretno zna vporabljati Mahomed svojo govorniško zmožnost. ( eprav je koranska povest o potopu (v 11. suri) dosti dolga, vender jo navedem doslovno, da se prepričamo, kako si ume Mahomed pomagati z besedami, kadar mu nedv.staje znanja. »Poslali smo Noeta k njegovemu ljudstvu, in rekel: ,,Opominjam vas javno, da »a-tite samega Boga; kajti bojim se za vas kazni velikega dne." Toda glavarji njegovega ljudstva, ki niso verovali, so odgovarjali: »Ne smatramo te za druzega nego človeka, ki je nam povsem enak, in nikogar ne vidimo, da bi te sledil, razven najnižjih izmed nas, in sicer še ti le iz prenagljenja in nepremišljenosti. Prav nobene vrline ne opažamo na vas: zato vas smatramo za lažnjivce.44 On je pa rekel: „0, narod moj. povejte mi vender, — ker mi je dal Gospod moj jasne dokaze in mi izkazuje usmiljenje, katerih (namreč dokazov) vi sicer ne vidite. — ali uaj vam jih vsilim, ker so vam zoprni? O narod moj, saj jaz ne zahtevam za svoje opominje denarja od vas; kajti moje plačilo je le pri Bogu. Tudi vernikov ne mislim zapoditi.**) Ti pridejo nekoč svojemu Gospodu naproti. Toda vidim, da ste nevedni ljudje. Kdo mi bi mogel, o narod moj, pomagati proti Bogu, če bi jih pregnal? Ali ne uvidate tega? Saj vam ne pravim: Zaklade božje posedujem; ali poznam skrivnosti božje; ali — angelj sem. Tudi ne pravim tega o njih, ki so v vaših očeh zaničevanja vredni: Bog jim nikoli ne izkaže dobrot, — saj Bog edin pozna misli srca —; ker sicer bi se prišteval jaz nepravičnikom." Nato so mu odgovorili: „0 Noe, že dostikrat si se z nami prepiral; prinesi že enkrat kazen, s katero nam pretiš, če si res- *) Noe naj bi bil slika Mahomedova, katerega se je prva leta njegovega prerokovanja oprijelo tudi le mije, airomaino ljudstvo. **) Ker je imel Noe za avoje pristale le siromake, zasra-movali so ga zato njegovi rojaki in ga nagovarjali, naj jih zapodi od sebe. Primeri »Mahomedovo življenje« v Mekki. ničen." On je pa odvrnil: „Bog že prinese kazen nad vas, ko se mu bo zdelo, in vi ne oslabite takrat njegove moči. Sicer vam pa moj svet ne m«.re pomagati, dasi vam rad * vetu jem, ako \as hoče B-«g zavesti. On je vaš Gospe d, in k njemu se morate nekoč povrniti.1' — In navdihnjeno je bilo N«etu: „Izme«l tvojega ljudstva ne bode veroval več nobeden razven enih. ki že verujejo. Ne žalost se radi tega. kar oni počno. Napravi si baiko v naši navzočnosti in po rab ili navdihn jen ju in ne govori mi več o nepravi« i.ikih: kajti utoniti morajo." Napravil je torej barko, in kadar je prišla mimo truma ljudij, zasmehovali so ga. On je pa rekel: rZdaj nas pač za&ram ujete: pozneje vas bodemo pi mi zasmehovali . kakor nas vi sedaj zasmehujte. Hooet" že izvedel1, koga zadene kazen, ki ga bode pokrila s siamoto i:i >.a vedno ostala na njeni." — In ko .-e je izvršil naš (božji) ukaz, jela ie žaret? pe« *). in rekli smo Noetu: ,.Pri-ntsi v barko po dvoje vsake živalske vrste, in tudi družili" sv«:jo. raz . t n onega, o katerem )e sklenjen.t p«-gnh;»**): in tud: vernike vzemi seboj." A bilo jih -e jako malo, ki m» z njim vi rovali. In Noe je rek vi: „Pojdite v imenu božjt m v barko. Naj -e gbije ali na me>tu stoji — 1> ^ je milostijiv in usmiljen." In barka je hitela z njimi p«» valovih kakor goie visokih. In N««** je zakl cal svojemu sinu. ki je zunaj ostal: J) nioi sin. pojdi z nami v bark«» in ne ostani pri neve:nik h." On pa mu odvrne: „Pojdem na g« ro. ki me obvaruje pied vodo." Noe mu od-go\ori: rPied voljo božjo se danes nihče ne obvaruie, razven tega. ki se ga Bog usmili." Potem je pridrvel val vode med oh »jico, in on je utonil. In bdo je zapovedano: „0 zemlja, požri svojo v»>d«», in o nebo, zadrži svoj dež!ki***) In povelje se >e izvršilo, in barka je obstala na gori Džudi:**** in bilo je rečeno: „Izginilo je hudobno ljudstvo." Nadalje piipoveduje koran, kako si je Noe še prepiral z Bogom, zakaj mu je pokončal sina, in nato preide brez kakega logičnega prehoda na povse drugo stvar — po svoji navadi. ■) S tem je označil Mahomed. da je vrela voia zalila zemljo. *#i To naj je bil baje neki nev«ren sin Noetov. katerega imenujejo ra Ugalci Kana3na, a v resnici je bil Kanaan unuk Noetov ***) Vsakako bi pričakoval, da bode Mahomed poročal na tem mestu, kako se je izvršil potop, koliko časa je trajala po-vodtnj i. dr. A je tako ravnodušno to vse opustil, kot da je glavna stvar. .lako se zna Noe prerekati s svojimi rojaki. Džudi je gora Ar*rat Gen 8. 4. Na nekem drugem mestu tudi pove, koliko je bil Noe star: „ Poslali smo nekdaj Noeta k njegovemu ljudstvu, in on je prebival med njim tisoč let, manj petdeset." (Sura 29.) Po koran-skem besedilu bi morali sklepati, da je bil Noe ob času potopa že 950 let star; sv. pismo nam pa pravi (Gen. 9. 28. 29), da je bil tedaj star še le 600 let, pozneje da je živel še 350 let, torej skupno 950 let. '/) Abraham (Ibrahim). Tega svetega moža slika Mahomed kot najvernejšo svojo predpodobo. Bil je typus arabskega proroka zlasti v tem, da je moral pobegniti pred lastnimi rojaki in sorodniki iz domovine v tujo zemljo (Mahomed iz Meke v Medino). — Mnoge sure govore o njem, njegovem bratu Lotu in sinovih Izaku ter Iz-maelu. (Sura 2., 87., 43., 11., 22., 21., 29. i. dr. Natančno je opisan prihod treh božjih poslancev") k Abrahamu; obljuba, da bo Sara rodila Izaka in Jakoba**), pokončanje grešnih Sodomijanov (mesto Sodoma se ne inirnujej in rešitev Lotova. Jako zanimivo je razmerje, ki ga ima Abraham do sedanjega muslimanskega svetišča Kabe v Mekki. Opisuje to v 2. surj, tradicija islamska je pa še bolj okrasila vso pripovedko, da je naposled res zanimiva.***) Poslušajmo, kaj nam govore naši muslimani o tej bajni povesti! Pejgamber (prorok) Ibrahim se je oženil s Saro, Nahovo hčerko. ZiveJ je dolga z njo, ostarel je že, a žena mu še ni dala poroda. Sara se je tudi sama vžalostila in svetovala je svojemu možu, naj si vzame za drugo ženo Hadžero (Agaro, Gen. 10. 2.) njeno sužinjo, katero je poklonil neki kralj. Ibrahim jo posluša in Iladžera porodi sina Ismaela. Kmalu na to se obe ženi skregate, in Ibrahim si ni znal pomagati. Prosil je Boga naj mu pove v snu, kaj naj stori. Bog mu veleva, naj Hadžero in nje, nega otroka naloži na kamelo, naj jima da nekoliko kruha in vode, potem naj pa gre kamela-kamor hoče. Kjer bode kamela obstala, tam naj jo raztovori ter pusti ženo in sina na mestu. Ko je pejgamber Ibrahim naložil Hadžero in sina na kamelo, obrne se žival proti kraju, kjer je današnja Mekka. Ibrahim je pa šel za velj-blodom, da ga odvede potem domov. Ko so prišli v neko puščavo, kamela na božje povelje obstane, in Ibrahim vzame Hadžero in Ismaila s *) Primeri Gen. 18, 8. nasl. **) Kakor znano, je bil Jakob sin Izakov; Mahomed je napravil iz očeta in sina — dva brata. ***) Primeri: Ant. Hangi, Život i običaji muslimana kamele, da jima malo kruha in vode, pa se po vrne domov. Ko je Hadžera z otrokom snedla kruh in popila vodo. začela jo je moriti žeja in glad: malo dete je plakalo, ker ni imelo ničesar vžiti. Mati je počela obupavati; iskala je vode, a našla je ni. V precejšnji daljini bili ste dve mesteci: eno se je zvalo Merva, drugo Safa. Hadžera je hitel t, nekaj časa proti Mervi. pa zopet proti Safi. Ni se mogla odločiti, v katero mesto bi šla po vode. Tako je tekala sedemkrat od mesta do mesta. Ko je sedmič prišla mimo mesta, kamor je bila položila otroka, in je dete že umiralo od žeje, opazi, da je otroku izpod noge privrela voda. Zbala se je, da ji otroka ne zaduši, zato je zabela klicati: Zem, zem! (Stoj, stoj!) Voda se imenuje arabski abu, in zato je dobil studenec ime Abu zemzem. — Nato zasliši Hadžera glas iz neba: „Ako si žejna ali lačna ali bolna, napij se, pa bodeš napojena, sita in zdrava!" Tako je tudi bilo. Hadžera je ostala s sinom ob tem studencu celih 13 let. Nekoč je prišla mimo karavana arabskih trgovcev in kamel. Vsi so bili iačni, žejni in mnogi tudi bolni. Pridejo do studenca in Hadžera jim da piti. pa v hipu so bili zdravi in krepki. — Tisti čas naroči B >g Ibrabimu v spanju, naj poišče Ismaila in naj mu ga daruje mesto ovna.*) Te sanje so se trikrat ponovile. Tedaj se odpravi Ibrahim in pride do Abuzemzete. Pove Hadžeri, kaj mu je Bog zapovedal. in ona se takoj vda v voljo božjo. Ibrahim vzame nož in hoče za-klati sina, a ne more mu prerezati vrata. Udari torej z nožem po skali, na kateri je klečal Is-mail — in skala se prekolje na dvoje. (Ta skala obstoja še dandanes in romarji, ki potujejo v Mekko, vtikajo roite v ono razpoklino, ki jo je napravil Ibrahimov nož.) V tem hipu se prikaže mele^ (angelj) Džibrail in privede Ibra-liimu črnega ovna z zlatimi rogovi, katerega poslušni pejgamber zakolje mesto sina. — Okoli Abuzemzeta je sezidal Ibrahim mesto, katero je imenoval Mekko (svetišče), oni trgovci, ki so ob tem vrelu čudežno ozdraveli, nastanili so se v mestu. Bogoslov Karol Cankar. (Dalje prihodnjič.) Maksimilijan Redeskini. (Dalje.) Dve leti po prvi izdaji Redeskini j eve pesmarice je izšel nov natisek „Branij in Evangeliumov" — *) Vsakdo more opaziti, da se je tukaj Mahomed zopet ▼rezal, ker je premalo poznal sv. pi^mo. Abraham je namreč hotel darovati Izaka, a ne Izm&ela. Glej Gen. 22, 2—14. izdal jih je o. Marko Pohlin. kakor svedoči vsa njihova pravopisna zunanjost — toda Redeskinijeva predelava adventiie pesmi ni našla milosti; Pohlin je rajši ponatisnil z neznatnimi preobrazbami njeno staro besedilo iz evangeljske izdaje 1. 17G8. Razen adventne je rpobulšalu Redeskini neka-druge stare nabožne pesmi u. pr. božično: ..O cartanu! * milu objokanu! * kolkajn terpiž! * mersli štaleci * na terdi slameci * revno lešiž" — ali pesem o križevem potu: rOh ležem vze tere Dete ke v in dr stvary! * glejte! kaj ze gody. * ta k tir vaz vze šivv * grosne martre terpy~ i. dr. Redeskini poveličuje v svojih pesmih najbolj in najčešče Izveličarja in njegovo blaženo Mater. Navzlic nedostatni pesniški lupini svedoči jedro pesmi o srčni pobožnosti njihovega očeta. Kako gori Redeskini za najsvetejši Zakrament! Posebno pesem je zložil za štirideset urno pobožnost. On opeva božje Srce Jezusovo. Menda je to prva pesem v slovenskem jeziku o tem predmetu. Čudno, da Redeskini ni sprejel v svojo zbirko nobene velikonočne in vnebohodne Mariji je posvetil osemnajst pesmi. Bil je častilec njenega brezmadežnega spočetja, kar spričuje njegova tej skrivnosti posvečena XXXIII. pesem. Jako slabo je izvršil prevod himna: Ave maris stella. Izmed svetnikov se spominja v pesmih sv. Jožefa in svetih apostolov. Redeskini j e nekoliko krenil na pot Ahacija St rž i na rja. ki je učil krščanski nauk v pesmih. Takisto se nahaja v našega pisatelja pesmarici pesem: Od Christianskiga Nauka. V pesemski obliki poučuje o božjih čednostih, o kesu, o trdnem sklepu, o božji volji, o štirih poslednjih rečeh, o vicah, o namenu človekovem, o pokori. Kakor rokodelec brez najpotrebnejšega orodja se je lotil Redeskini pesni kovanj a. Prezrl je dejstvo, da mora pesnik v lasti imeti jezik. t. j. tisto posodo, kamor hoče vliti svoje misli in čutila. Redeskini je bil velik siromak glede na znanje slovenskega jezika. Rojen in vzgojen v Ljubljani, katere ni zapustil do svojih poznih let, ni nikdar prišel v dotiko s preprostim narodom, govorečim nepopačeno slovenščino: tuji so mu bili pristni slovenski izrazi. Kako se je učil jezika? Uzor mu je bil o. Marko Pohlin. Iz njegovih knjig je zajemal jezikovne znanosti, katere mu ni mogla dati ljubljanska nemško-slovenska jezična brozga. Redeskini je Pohli-novec od nog do glave. Zvesto se je navzel vseh slabosti svojega učenika. Grozen je njegov pravopis. Menda izmed vseh slovenskih peresnikov nihče ni tako zamenjaval sikalcev in šumevcev. kakor Redeskini. Celo o. Marko Pohlin se spotika nad tem (,.utrumque bona orthographia '. Bibl. Carn. 45.) Ko je izšlo Jap-ljevo sv. pismo, oddahnil si je ubogi Redeskini nekoliko. Novo slovensko sv. pismo mu ni bilo samo vir verskih resnic, nego tudi slovenščine. Kadar je bil v zadregi, kako bi zapisal kako slovensko besedo, vselej se je zatekel k sv. pismu, kjer je s pomočjo konkordancije našel dotični izraz in po njem prikrojil besedo, katero je rabil. Baš Redeskini je bil uzrok, da je Kopitar v svoji prekrasni slovnici tako obširno pojasnil slovensko pravopisje. Iz razvalin slovenske pisave Redeskinijeve je priklil čvrsti slovstveni prvenec Kopitarjev. Naša književna povestnica prišteva Redeskinija rac«! najslabejše pisatelje, a č a s t n o je zaznamovano njegovo ime v naši kulturni zgodovini. H e d e s k i ii i je bil jako vnet širite 1 j slovenskih k n j i ir. Konec l s. stolet ja nas preseneča čudovita plodovitost slovenskega nabožnega slovstva. V prvi polovici imenovanega veka so bile slov« n^ke knjiire velika redkost. S Pasrlovirem je nastal preobrni. Njegovih nabožnih. s preprostimi navodili za čitanje opremljenih knjig, se j«* hlastno oprijemalo >loven. Mlajša od Maksimilijana sta bila Josip Iirnacij. rojrii dne 22. sušca 1742 in Marija Ro/alija. rojena dne 2. kimalca 1743. Tudi tema poslednjima je kiiuioval klariški izpovednik Simon ■ iirole. Župni/: Iran Vrliornik. i Kf !i«-c prihodnjič.) Listek. Maturo ca I ljubljanski gimnaziji je dostala 1. 1901 gospica Olga Schulz-eva. Letos 1902. šolsko leto pa ste jo prebili gospici Berta Braun in Helena T h ur n\vald-o v a. Maturantinia 1901.1. se je pripravljala k temn do sedaj ženstvu nenavadnemu izpitu privatnim potom. Dolgoletno iu draso pri pomočijo domačih si učiteljev in napornim sam odelo vanjem se ie priučila potrebnim šolskim tvarinam. — Maturantinji letošnjega leta pa ste letos dokončali dunajsko šestletno žensko gimnazijo ter se v šolskih klopeh naučili vseli potrebnosti in latinskega in grškega jezika — kar je slovenskim damam do sedaj še zvečinoma z mnogimi pečati zatvorjen zaklad. Ime gospice Thunnvaldove ni neznano starejim Ljubljancem, ker tu je bival pred leti sedaj v visoki službi na Dunaji živeč njen oče kakor priljubljen vojaški zdravnik. Tudi hčer nad vse veseli zdravniški poklic; le če oče hčerki-edinici ne zastavi o tem preobilo zaprek. Gospica Brannova, hči odličnega vradnika v ministerstvu, pa misli na kemijske študije, ki imajo brezdvombeno veliko prihodnost za seboj. — Mi smo več govorili z vsemi tremi; posebno pa še z letošnjima maturantiujama. Zato izjavljamo: naj si človeška družba — s osebno pa še naše ženstvo — le čestita ob takih svojih ptihodnjih ženskih doktoricah. In pa čestita naj si ob njihovem lepem verskem ži-venji. Ker maturantinje od svojih ustmenib izkušinj iz veronauka, naravoslovija ter modroslovija morajo skoraj da ostati do pismene mature v Ljubljani, vde-leževale so se obe leti vse tri tačasno tudi nedeljske, prazniške ter zahvalne Božije službe v gimnazijski kapeli v oratoriji. In reči moramo: z veliko pobožnostijo in tisto priprosto dostojnosti jo, ki naj bi kinčala slednje dekle. — Lep živenjski izgled za vselej naj bi bilo to njihovo vedenje naši gimnazijski moški mladeži; sa j ni moglo neopazovauo iti memo u jenih očes. I. Bratovske nadeve molitvenega a p o s t o I s t v a. u) Glavni namen za mesec avgust 1902: Kr.<č' nsko npan,e. b) Posebni nameni. 30.1 Sv. Boža LI man tka Vneto čeSčenje presv. Srca Jezusovega in sv. Re^n^a Telesa. Slovenski duhovniki. 31.) Angeljska Slovenska mladina. St. Raj ko. V mesecu avgustu umrl udje molitvenega apostolstva in bratovščine Jezusovega Srca. ") G 1 a v n i namen /.a mesec september 1 902: Kr-em^k 1 l/nbrzen. ) Posebni nameni: l.i Sv EffidlJ. Slovenski možje in Šolarji. Utrditev ver-*>keg» življenja med Slovenci. Srečna volitev pravega poklica. 2) St. Štafan. Preganjani redo/nikl in redovnice na Francoskem. Slovenski delalski stanovi. 3.1 SV. Doroteja. Slovenske matere. Odvrnit* v skušnjav zoper sv. čistost. Čitatelji katoliškega časopisja. 4.) St. Rozallja. Slovenska dekleta. Slovenski škcfje. Vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnostij. 5.1 Sv. Vlktorln. Za srečno zadnjo uro. Vredno prejemanje sv obhajila. S Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.