P»Stnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 240.
V LJUBLJANI, sobota, 22. oktobra 1927.
LETO IV. Posamezna številka Din l.~
morni oh cm,
Izhaja vsak dan opoldne, izvieaaši nedelje In praznike. Heaečna. naročnina: V Ljubljani In po pošti s Din 20’—, inozemstvo Din 30'—<
Neoavlsan političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832.
<-v>-
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev,
Kriza ^demokratske stranke-
lesto toliko napovedane krize vlade in radikalne stranke, smo doživeli krizo demokratske stranke. Treba pa takoj Pripomniti, da ne gre za nobeno krizo jugoslovanske demokracije, temveč le za krizo, ki je nastala iz nasprotja dveri voditeljev.
■Tc pač stara stvar, da je le v izjemnih Prilikah mogoče, da ima ena stranka dva voditelja. Nekaj časa že še gre, da skupen interes stranke premosti z raznimi kompromisi nasprotja, ki nujno nastanejo, kadar vodita dva voditelja stranko. To-^a prej ali pozneje se povečajo nasprotja tako, da je kriza neizogibna in tak slučaj imamo sedaj v demokratski stranki- To nasprotje pa je poostreno še s da zastopa vsak voditelj v demokratski stranki drugo taktiko.
G- dr. Marinkovič je za koalicijo z radikali, ker je po njegovem mnenju !a koalicija edino mogoča, ker je zgrajena n Najbolj homogenih elementov, ki jih •rna danes skupščina. Kdor pozna razme-re v Beogradu in zlasti še naziranje, ki ' ^ada med demokrati in radikali, mora Priznati, da odgovarja Marinkovičev.) Mnenje popolnoma dejanskim razmeram in da je to mnenje realno. In gospod dr. Marinkovič je tudi znan kot realen politik.
Na drugi strani pa je g. Ljuba Davidovič mnenja, da je koalicija z radikali za demokrate škodljiva, ker je g. Davidovič mnenja, da radikali nikdar ne bodo lojalno izpolnili vseh svojih obveznosti. Zato je g. Davidovič za blok demokracije, ki naj bi tudi prevzel vlado, a šef vlade hi bil gospod Davidovič.
Mnenje g. Davidoviča je silno razumljivo. Treba predvsem priznati, tla niso bile izkušnje, ki jih je doživel g. Davi-^vič z radikali vedno najboljše. Toda nekaj krivde je tudi v nerealistični pomiki g. Davidoviča, ki se vse preveč udaja raznih ideologijam. Enako je jasno, da je g. Davidoviču bolj všeč vlada takozvanega demokratskega bloka, kjer bi igral šef demokratske stranke prvo violino, ko pa vlada radikalno - demokratske koalicije, v kateri lx> odločilna vloga pripadla vedno radikalom.
Pri tem pa se tudi g. Davidovič zaveda, da ima njegova koncepcija svoje veliko kljuke. Demokratski blok je pač mogoč le s pomočjo Radiča in Pribičeviča. Eden ko drug pa je pustil g. Davidoviča 1 1924 lepo na cedilu. Kdo jamči g. Davidoviču, da se to ne zgodi še enkrat! In glavni argument. Ai pa bi bil ta blok sploh tako močan, da bi mogel kljubovati tudi očitku, da je to prečanski blok? Očividno niti g. Davidovič ni prepričan v tako notranjo silo bloka in zato vidimo, (.,a ie v vsem boju vseskozi neodločen ln da v odločilnem trenotku stalno odneha. To smo videli takoj po septeniber-skih volitvah, ko je g. Davidovič pristal, da ostanejo demokratski ministri v vladi, pa čeprav je v volivnem boju govoril drugače, to smo videli pri glasovanju v verifikacijske odseku in na vse zadnje tudi pri izvolitvi dr. Periča za skupščinskega predsednika. V odločilnem trenot-kti je g. Davidovič vedno odnehal in s tem nehote priznal, da je taktika g. Marinkoviča, ki je ostal vedno na eni liniji, boljša. Naturna posledica vsega tega je, da pozicija g. Marinkoviča v demokratskem klubu stalno raste, dočim je g, Davidovič postal že tako resigniran, da je podal ostavko.
Drugačna pa bi mogla biti pozicija g. Davidoviča, če bi dosledno ostal na liniji prvoboritelja za pravo demokracijo, če bi g. Davidovič vedno jasno pokazal, da mu gre le za zmago demokracije, potem bi bila njegova pozicija druga. Ali od vlade bi bila še dalje. Kajti, da pride pri
Vedno večja možnost razkola vldemokratski stranki.
Beograd, 22. oktobra. Od političnih dogodkov je bil včeraj najznačilnejši sestanek, ki se je vršil med Davidovičem in Pribičevičem od 5. do 6. zvečer v demokratskem klubu. S tega sestanka je odšel Pribičevič v predsedništvo Narodnega seljaškega sluba in se tam mudil dalje časa v razgovoru s Stjepanom Radičem. Na tem sestanku se je razpravljalo
o	zadnjih delih, ki se morajo izvršiti za ustanovitev bloka demokracije.
Danes ob 11. uri dopoldne se sestanejo Radič, Davidovič in Pribičevič. Razpravljali bodo še enkrat o aktuelnih političnih vprašanjih. Davidovič je izjavil novinarjem, da so se vodili razgovori o strankarskih poslih in da se bodo danes nadaljevali. Ko so novinarji opozorili Davidoviča, da je bil Vukičevič v Topoli, jim je Davidovič odgovoril:	Povrnil se je
hitreje, kakor je tja prišel.«
Politični krogi čakajo sedaj za končni rezultat današnjega sestanka med Davidovičem, Radičem in Pribičevičem. Smatra se, da bodo imeli ti sestanki znaten vpliv na razvoj prilik. Formiranje bloka demokracije, ki je eno od glavnih prizadevanj Pribičeviča, Radiča in Davidoviča, je presekal Velja Vukičevič, ki -je zastavil vse svoje sile, da to kombinacijo onemogoči. Vukičevič je stavil Marinkoviču ultimat, da se sestane demokratski klub še prej, ko Pribičevič dovrši delo ustanovitve bloka, in da se izjavi, ali je za vlado ali proti njej. Vukičevič teži za tem, da prekine zasedaj vsak stik med demokratskim klubom in opozicijo. Zadnji nastop Ljube Davidoviča pokazuje, da hodi po stari poti.
Radikali so uverjeni, da bo Davidovič, auo nadaljuje v sedanjem pravcu, privedel demokratsko stranko neizogibno do razcepa, ker se ne bo oni del, ki je 'za Marinkoviča, v nobenem slučaju pristal na formiranje bloka. V radikalnem klubu smatrajo glede na take razmere v koaliciji, da je treba situacijo čimprej razčistiti in dati demokratom rok naj-dalje do torka, da jasno povedo, na kateri strani so. Sedanje stanje, da niha demokratski klub med vlado in opozicijo je nevzdržno in je vlada vedno ne-sigurna, a demokrati imajo s svoje strani možnost, da izkoristijo vsako situacijo proti vladi. Zato je potrebno, da si demokratski ministri tudi s svoje strani prizadevajo, da se situacija razčisti.
Prijatelji Vel je Vukičeviča mislijo, da je maksimum koncesij, ki naj se dado demokratom, to, kar je storil Vukičevič, namreč revizija uradnikov v ministrstvu notranjih del. V to revizijo bi spadalo tudi vprašanje postavljanja novih velikih županov in novih srezkih poglavarjev. Ti radikalni krogi poudarjajo, da bi bil Vukičevič voljan dati demokratom podsekretarja v ministrstvu notranjih del in eventuelno tudi še v kakem drugem resoru. Drugih koncesij Vukičevič ne bo mogel dati. Tega ne bo smel storiti zaradi radikalnega kluba, kjer
nas prava demokracija.do krmila, za to bo treba še let in let in mnogo ž.rtev in mnogo dela. To je stvar, ki ni še na obzorju kar jutri, temveč pride šele, ko bo pravi voditelj demokracije celo desetletje ali tudi vec zbiral sile naroda. O takih prizadevanjih pa danes ni uiti sledu.
Zato pa tudi ni danes nobene krize demokracije, temveč imamo samo krizo demokratske stranke, povzročene, ker stranka1 ne prenese dvjsh voditeljev in dveh taktik. V tej krizi pa bo vsekakor zmagal realnejši politik, kakor izvira kriza tudi le iz realnih in materialnih motivov.
je večina že zdaj zelo nezadovoljna s tako situacijo in pa s koncesijami, ki so se že dosedaj dale demokratom. Zato bi Vukičevič z vsako nadaljnjo koncesijo v prid demokratom samo oslabil svoj položaj v radikalnem klubu, kjer vlada že itak nezadovoljstvo z demokrati.
Komite ministrov, ki dela v ministrstvu notranjih del na reviziji uradništva toga ministrstva, je delal včeraj dopoldne in popoldne. Ta komite štren i za tem, da napravi vidne izpremembe v ministrstvu notranjih tlel, tako da bodo mogli v torek demokratski ministri stopiti pred demokratski klub z vsemi od Vukičeviča danimi koncesijami.
In klub bo moral te koncesije aii sprejeti ali odkloniti. V tem pravcu se dosedaj ni nič definitivnega storjenega in se je včeraj izdelal samo načrt za izpre-membe v tem resoru. Izmenjani bodo tudi nekateri veliki župani in srezki poglavarji. To vprašanje pa se ne bo reševalo po nikakem ključu, temveč se bodo samo proučile pritožbe, ki so naperjene proti nekaterim uradnikom v ministrstvu notranjih del. Na podlagi teh pritožb se bo odločalo o osebah.
Demokratski ministri fhiatrajo, da je njihov položaj v klubu zelo težak. V torek bo pomemben dan za naše politično življenje, ker se bodo potem, ako ostane demokratski klub solidaren z Da-viddvičem, dogodile velike izpremembe v naši politiki. Zanimivo je, da so včeraj radikali, čim so culi o nadaljevanju akcije za ustanovitev demokratskega bloka, stopili v stik z Nemci in vodili z njimi zaupne razgovore. 1 zgleda, da je bila svrha teh pogajanj, da bi stopili Nemci v radikalni klub. Ta inicijativa, ki poteka od radikalne strani, je baje našla pri Nemcih dober odziv. Radikali mislijo, da bodo na ta način prehiteli opozicijo, ker bi v slučaju razcepa demokratskega kluba in ustanovitve demokratskega bloka bila moč vlade in opozicije enaka, pa bi lahko en sam glas odločal.
Davidovičevi prijatelji smatrajo, da Davidovič ne bo odstopil od stališča, ki
ga je sedaj zavzel, in da se ne bo zadovoljil samo s koncesijami, ki jih daje V ukičevič demokratom, ker je mnenja, da je vse lo premalo napram potrebam države in demokratske stranke. Davidovič bo zato zahteval od Demokratske zajednice, da sprejme njegovo politično linijo in da se ne zadovolji z malenkostnimi koncesijami Velje Vukičeviča, ki se lahko vsak čas izigrajo. Ker je Davi-dovičevo stališče tako, se misli, da bo stavil Davidovičev klub pred alternativo, da se pojde v pravcu, ki ga on zastopa, ali pa, da oni, ki so nezadovoljni, nadaljujejo sodelovanje s tistimi, ki so jim bliže ko člani lastne stranke.
G. DAVIDOVIČ JE ZOPET OPTIMISTIČEN.
Beograd, 22. oktobra. Neka ugledna osebnost in intimen prijatelj Davidoviča je včeraj izjavila, da zahteva Davidovič nekaj globljega, kakor se misli. Zahteva popoln preokret v politiki demokratskega kluba. Demokratom je ne samo do oblasti, ampak tudi do onih principov, zaradi katerih je ustvarjena stranka. Voditi je treba politiko, ki je v načelih stranke, ne pa politike poedincev. Davidovič je prepričan, da bo blok v tem pogledu enodušeen z njim in da se ne bo od njega ločil. Ako pa bi hoteli ministri, da se ločijo od njega, bi ne imeli za seboj več ko 6 do 8 ljudi. Ako bi prišlo do razcepa demokratske stranke, bi izstopilo največ 20 članov.
Makedonski komitet ie pripravljal atentat na našega kralja.
Beograd, 22. oktobra. Vsi londonski listi so prinesli te dni vest iz Pariza po informacijah s Quai d’ Orsaya, da je odkrit načrt ^makedonskega komiteta, da naj se ubije naš kralj Aleksander. Glede na to je bilo sinoči v našem ministrstvu zunanjih poslov sporočeno, da obstojajo indikacije, po katerih se da soditi, da je makedonski komitet zares izdelal ta načrt in odredil, da se ubije kralj Aleksander, naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič in naš poslanik v Atenah Tiča Popovič.
VUKIČEVIČ V AVDIENCI.
Beograd, 22. oktobra. Velja Vukičevič-je odšel včeraj dopoldne v Topolo in bil sprejet od kralja v avdienci. Ta avdienca je v zvezi z zadnjimi dogodki. Pričakovalo sc je, da bodo ob tej priliki podpisani ukazi o državnih podsekretarjih.
Vukičevič je na svojem povratku izjavil, da je bil v Topoli in podal kralju referat o dogodkih in o konstituiranju narodne skupščine. Pri tem ni nič novega. Na vprašanje, ali je prinesel kake ukaze, je odgovoril, da ni nikakih ukazov.
POSKUSEN ATENTAT NA VOJAŠKO SKLADIŠČE V POŽAREVCU.
Požarovae, 22. oktobra. Tri neznane osebe so se prikradle do vojaškega skladišča, ki leži oddaljeno 1 kilometer od Požarevca. Ko jih je zapazil stražnik, je poklical svojega tovariša in oba sta uato> pozvala neznance, da. se predajo. Kot odgovor na to se je pričelo streljanjem Vojaka sta tudi otvorila ogenj in fako» alarmirala vso stražo. Vojaki pa niso* mogli nič uspešnega storiti, ker je deževalo in se ni nič videlo. Zjutraj so se našli sledovi obuvala. V Požarevcu je precej bolgarskih emigrantov in inozemskih delavcev, pa pada sum nanje.
PREISKAVA PROTI ATENTATORJU BEBIJU.
Praga, 22. oktobra. Pričela se je službena preiskava proti atentatorju Bebi-ju. Preiskavo vodi sodnik Kaplan. Sedaj zaslišuje služinčad v hotelu in ta posel gre od rok brez vseh težkoč. Ni pa mogoče najti onega človeka, ki je v češkem jeziku vzkliknil: Ne ubijte ga!« Tudi se ne more najti oni človek, ki je dajal Be-biju sredstva.
Češka vlada se bo obrnila do italijanske in albanske vlade za informacije. Ta posel bo tem težji, ker ni med Albanijo in Češkoslovaško nikake konvencije o sodni pomoči. Državni tožitelj računa, da 1k) preiskava dovršena do konca novembra in da se prične razprava proti koncu decembra.
ZOPET REMI S MED CAPABLANCO IN ALJEHINOM.
Buenos Aires, 22. oktobra. Partija med Capablanco in Aljehinom se je končala po 28. potezi remis. Ako se Aljehinu posreči, da v zadnjih dveh partijah doseže remis, dobi naslov svetovnega prvaka.
LONDONSKI TURNIR.
London, 22. oktobra. Na mednarodnem šahovskem turnirju so se odigrale nedovršene partije. Stanje po 8. kolu je tole: Tartakower 6 in pol, Vidmar, Marshall 5 in pol, Retti, Bogoljubov 4 in pol, Winter 4, Colle 3 in pol, Thomas, Burger, Yates 2 in pol, Fairhurst 1 in pol. Po mnenju šahovskih strokovnjakov pride do borbe za prvenstvo med Ta iv takowarjem in Marshallom.
Spokorniška pesem „]utra“
»Naša država ni več parlamentarna. Narodna skupščina ni več suvereni predstavnik narodove volje ... Že 12. septembra bi morala izginiti vlada g. Vukiče-viča, a demokratska unija, ki je Stela okoli 200 poslancev bi morala prevzeti oblast... Živimo še vedno v abnormalnih povojnih razmerah, ko se kažejo težke posledice moralne dekadence ...
V	znamenju te dekadence se razvijajo tudi dogodki v skupščini... Kot njena žrtev je padel včeraj tudi plemeniti borec jugoslovenske demokracije g. Ljuba Da vi do vic... Mi smo že od vsega počet-ka s strahom gledali razvoj dogodkov v stranki g. Davidoviea. Zavedali smo se kaj znači, da so člani D. Z. poslali ministri brez odobritve svojega kluba ... Zanašali smo se, da zmaga g. Davidovič. Toda zmagal je oportunizem ... Priznati moramo, da so prav male nade, da bi se inogel usoden korak g. Davidoviea še ropaiirali. In če to ne uspe, pade bržčas vsa kombinacija (o esdeesarskem demokratskem bloku namreč, op. uredn.) ... G. Vukičeviču je uspelo s pretnjami vreči v demokratski klub ekrazit... Ni izključeno, da pride do razbitja kluba. Danes bo po višji sili bridko razočaran marsikdo, ki je trdno veroval in upal. Boljše, da to razočaranje pride preje ko pozneje...«
Vse to je bilo v včerajšnjem uvodniku »Jutra;- Več ko dvomesečne farSarije o esdeesarskem demokratskem bloku je torej konec. Izvolitev dr. Periča je potemtakem tako uničujoče vplivala na esdeesarje, da so priznali celo resnico in ji pogledali kar naravnost v oči. Brez vsega bi mogli to že storiti * pred dvema mesecema, ker je bilo že tedaj jasno, da so sanje o esdeesarskem demokratskem bloku samo fata morgana. Če že esdeesarji niso hoteli verjeti nam, bi mogli verjeti -Obzoru«. ki je tako temeljito razložil praznoto sanj o demokratskem bloku, da je naravnost čudno, če se je sploh še našel politik, ki je v tak blok verjel. Zato pa je tudi smešno, kar govori »Jutro« o razočaranju. Če kdo noče in noče videti resnice, potem ga enkrat pač mora zadeti tak udarec, da jo bo videl. O razočaranju bi smeli kveč-jem govoriti oni neumni bravci »Jutra«, ki vse slepo verjamejo, kar zapiše ta list. Pa še ti so končno doživeli samo to, kar so iskali, mnogi od njih pa še danes ne vedo, da so več ko dva meseca napačno mislili. Ti ljudje namreč kot pravi narobenarodnjakarji mislijo, ia je greh uporabljati možgane in ti bodo Se naprej mislili krivo, ker je mislil krivo že Ejihov oče.
Esdeesarska farbarija je torej razgaljena. Napačno pa bi bilo misliti, da so esdeesarji •priznali tudi vso resnico. Priznali so samo to, da is njihovo kombinacijo ne bo nifi, o vzrokih propada te kombinacije pa so se na široko naslonili na neresnico, in v tem je glavni vzrok, da reagiramo na >Jutrov< uvodnik.
Predvsem pa vsled vseskozi lažnive geste, ko da bi njih kombinacija propadla, ker so bili preveliki idealisti, prečisti moralisti in
prevneti demokrati. Vse to je sam humbug. Kakor radikalom, tako je šlo in gre tudi ra-dičevcem in demokratom samo za oblast. Demokracija in vse druge lepe bfesede so samo prazna dekoracija za one volivce, vsled katerih je nastal prelepi izraz »Stimmvieh«.
V	resnici pa je šlo le za oblast. In v tem oziru so zmagali radikali, ker so morali zmagati, ker so bili vseskozi močnejši. Esdeesar-ski listi so pač vseskozi lagali, da bo že jutri radikalov konec, kako smešne pa so bile te laži, dokazuje ravno popolen propad tr.deesarske kombinacije. V boju so bili poleg tega radikali tudi spretnejši in šef demokratske stranke je razvijal taktiko, da so se morali radikali samo veseliti.
Ponavljamo še enkrat, da je čisto navadna laž, da bi šlo pri zadnjih beograjskih dogodkih zato, če zmaga demokracija ali reakcija. Žalibog so razmere takšne, da bomo še dolgo čakali predno-dobimo res demokratično siranko, ki bi bila tako močna, da bi mogla prevzeti državno upravo. Marsikdo se sicer imenuje pri nas demokrat, toda takih politi-1 ov, da bi ob vsaki priliki tildi bili demokra-ii, pa še nimamo in še dolgo ne bomo imeli. Kulturna zaostalost naroda je le v premnogih pokrajinah še mnogo prevelika, da bi U‘Ogla postati v naši državi zapadna demokracija političen faktor. Dorasli smo komaj za prve početke zelo skromne konstitucio-nalne monarhije in zato so tudi pri nas razmere take. Edino v Sloveniji bi mogla zapadna demokracija imeti tako ugodna tla, da bi postala političen faktor. Tako tudi ta možnost je razbita po krivdi esdeesarjev, ki so vseskozi pravo demokracijo ubijali. In danes je povprečen slovenski volivec sploh cisto desorijentiran, kaj je prava demokracija in terba bo še neverjetno mnogo dela, predno bomo zopet tam, kjer smo bili 1. 1914. Mesto zapadne demokracije poznamo tudi v Sloveniji samo še poslovno demokracijo in stranke že dolgo več ne zmagujejo s silo idej. temveč s silo aparata. To je čista resnica, ki se ji pa esdeesarji ne upajo pogledati v oči, ker bi morali obsoditi sebe.
Zato je tudi smešno, če piše > Jutro«, da ni naša država več parlamentarna, ker je
199	poslancev glasovalo za dr. Periča. Ali hoče morda postaviti »Jutro« to bedasto trditev, da bi bil znak parlamentarne države, i čl bi ravno toliko poslancev glasovalo za ( kandidata SDS? Sicer pa naj »Jutro« o par- j
1	mentarizmu lepo molči. Kdor je odobraval razveljavljenje Radičevih mandatov, kdor je bil za vlado, ki je imela večino le vsled odsotnosti Hrvatov, kdor je delal v Jugoslaviji madjarske volitve, ta nima pravice govoriti
o	parlamentarizmu.
Drži in nepqJ>itno je, da je esdeesarska kombinacija propadla, ampak ravno tako drži, da ni ta kombinacija propadla vsled kakega esdeesarskega idealizma, temveč ker je SDS v tuji službi izgubila kontakt z narodom in postala brezpomembna, ko je nehala konjunktura, ki je SDS dvignila. Zato pa tudi v vsoj naši notranji politiki ni SDS noben političen element, merodajen za kombinacije, in to so zadnji dogodki zlasti dokazali.
To pa je seveda Jutro s pozabilo priznati.
Dr. Andielinovič o demokratskem bloko
V	razgovoru z dopisnikom splitske »Nove dobe je dejal demokratski minister dr. An-gjelinovič glede ustvaritve Demokratskega
bloka to-le:
»Kolikor poznam mišljenje svojih prijateljev, morem reči, da so skoraj vsi za refuzijo. Brez pretenzije lahko rečem, da sem jaz mogoče najbolj razpoložen za to refuzijo, s katero bi se okrepil takozvani prečanski element v Demokratski stranki in bi s tem narastel tudi vpliv Hrvatov. Zato sem jaz vedno m odločne, zastopal idejo združitve demokratov s samostojnimi demokrati.
Toda ravno SDS je bila vedno proti re-fuziji in ni na spojitev nikoli resno mislila. Oni so z vprašanjem združitve obeh demokratskih strank igrali navadno politično igro an so mislili samo na to, kako bi nas pre-
varili.	....	jv..
Če bi oni iskreno mislili na zdruzitev, ne l»i v ta namen stavljali pogojev te ali one politične kombinacije v vladi v zvezi z odno-3aji naših strank napram drugim strankam
v narodni skupščini. Katero vlado se bo podpiralo, to je vprašanje novoreformiranega skupnega kluba. Toda njihov glavni namen je zrušitev te vlade in v tem, da omogočijo sebi kakršnokoli kombinacijo, ne pa v združitvi demokratov, ki jim služi le kot zagrinjalo za njihove prozorne cilje. Zato spravljajo oni to združitev v zvezo z borbo proti današnji vladi. In še več! Zahtevajo kot pogoj za sodelovanje najožjo koalicijo s stranko g. Radiča. Z eno besedo, oni zahtevajo od nas kot predpogoj, da zrušimo svojo lastno vlado in da sklenemo blok z g. Radičem, do-čim smatramo mi predvsem za potrebno obnovo Demokratske stranke. Mi hočemo stranko in šele potem nje vpliv na narodno skupščino in na vlado, dočim hočejo oni samo vlado, magari za ceno razcepitve demokratov na’deset frakcij.
Naglasiti moram tudi to, da oni vedno govore samo o »bloku« demokratskih strank, dočim govorimo in mislimo mi, želeči veliko jugoslovensko stranko, vedno le o »fuziji«
obeh demokratskih strank v eno. Oni hočejo j blok zato, da bi — skrivajoči se pod plašč g. j Radiča — tudi nam vsilili svojo brezglavo politiko, dočim zahtevamo mi v prvi vrsti fuzijo, ker bi s tem naša stranka s 102 poslancema postala središče političnega življenja in bi kot taka v narodni skupščini ustvarjala vse mogoče kombinacije na močnih nogah, predvsem z Narodno radikalno stranko, v katero koalicijo smo po mojem mišljenju tako mi kot radikali prisiljeni, če res želimo ureditev razmer v državi.
Blok med nami in samostojnimi demokrati je zgolj izigravanje in le fuzija, če se jo iskreno in pošteno ustvari, more služiti ureditvi in ozdravljenju naših političnih odnošajev. Tendenca bloka pa postaja še bolj odvratna, če se hoče v ta blok pritegniti še Radičevo stranko, ki ne vsebuje prav nič demokratskega in ki maže s svojo politiko obraz vseh poštenih Hrvatov že od leta 1918 pa do danes. Če se misli v tesni družbi z g. Štefanom Radičem — ki še danes govori o Ženevi — z g. dr. Kežmanom, g. prof. Maistrovičem in sličnimi reševati državo, jugoslovenstvo in demokracijo, potem bi jaz s svoje strani’ raje prepustil g. Pribičeviču, da on v njihovi družbi rešuje državo, jugoslovenstvo in demokracijo na način, kot je to delal s pokojnini g. i ašičem, g. Velizarjem Jankovičem, g. Kosto Majkičem in drugimi leta 1925, ko je reševal parlamentarizem in volilno svobodo s presi-pavanjem volilnih kroglic med vzkliki »Živio jugoslovenski Mussolini«.«
Kako so boljševiki zvabili Savinkova v Rusijo.
Pred kratkim smo poročali o Burcevem odkritju, kako so boljševiški agenti provo-katerji zvabili prof. Šulgina v Rusijo in kako je ta srečno ušel smrti. Sedaj poroča Bur-cev v svojem listu, kako je tudi Savinkov, eden najodločnejših revolucionarjev, kar jih pozna svetovna vojna, postal žrtev boljševi-ških provokaterjev.
Koncem julija 1924 je prišel Savinkov k Burcevu in mu povedal, da misli oditi v Rusijo, kamor ga kličejo njegovi pristaši, ki se hočejo z njim pogovoriti o zelo važnih stvareh. Ža varen prehod sovjetske meje da so že poskrbeli njegovi pristaši. Burcev je odsvetoval Savinkovu, da izvede ta faI1" tastičen načrt. Toda Savinkov se ni dal pre* govoriti in je dejal: »Vrnem se v Rusijo, da pokažem emigrantom, kako treba umira-rati za domovino. S svojo smrtno obsodbo bom protestiral proti boljševikom.«
Burcev pravi nadalje, da sta Savinkovo pol v Rusijo organizirala Pavlov in Fedorov, ki sta bila istočasno člana Savinkove organizacije in agenta tajne ruske policije. Tem provokaterjem se je posrečilo, da so si pridobili zaupanje Savinkova in sicer s tem, da sta mu prinašala dopise uglednega člana Savinkove organizacije v Rusiji, Pavlovskega. Ta Pavlovski pa je bil od sovjetske policije zaprt in to je bilo Savinkovu neznano. Pavlovski si je imel izbrati ali med smrtjo ali pa je imel postati agent sovjetske tajne policije. Odločil se je za poslednje. V zadnjem pismu na Savinkova je pisal Pavlovski, da ima nekoliko milijonv rubljev za Sa-vinkovovo organizacijo, da pa mora denar izročiti samo Savinkovu osebno. Obenem mu je priložil 20.000 frankov.
Savinkov je nato v spremstvu sovjetskih tajnih agentov odpotoval v Rusijo in tudi srečno prišel čez mejo. V Moskvi pa so ga že čakali agenti tajne policije, ki so bili o vsem dobro informirani. Na poti pa sta tudi oba spremljevalca vrgla krinko s sebe in Savinkov je znal pri čem da je. Ko je bil zaprt, se je vedel čisto mirno in se popolnoma udal v usodo, ki ga je čakala.	v
Sovjetska tajna policija pa je najbrze hotela uporabiti Savinkova v drug namen. Posrečilo se je Savinkova prepričati, da bi ruski monarhisti v slučaju zmage obračunali ravno tako s Savinkovom in njegovimi pristaši ko z boljševiki. Ravno Stalinova skupina da se hoče sporazumeti s Savinkovim, pri čemur jo pa ovira opozicija pod Trockim in Zinovjevom. Agenti tajne policije so obljubili Savinkovu amnestijo, če pred sodiščem prizna, da je boljševik in potem bi mogli zmerni komunisti skupno s Savinkovim nastopiti proti skrajnim.
Burcev pravi, da ni verjetno, da bi Sa-
FASISTICNA MILICA.
VI. Alpinske legije.
Glavno poveljstvo milioe ravnokar organizira alpinske legije po vseh obmejnih pokrajinah. Spomladi so na pr. na slovesen način ustoličili 55. legijo, z imenom Alpina, v Ge-moni. Ta obstoji iz treh kohort, prva je v Targentu, druga v Clvidalu, tretja v Tol-mezzu.
Gre tu za čisto nove oddelke, ki z ostalo milico nimajo ničesar skupnega.jAlpinske legij« so sestavljene skoraj izključno iz bivših vojakov alipnskih čet, ki so doma v goratih krajih na meji. Za enkrat še niso v permanentni službi, pač pa jih upokličejo pogosto ua vežbe: na poletne manevre ali na zimske smučarske tečaji. Gorski vodniki so tudi za-j-.isani v »uradu« alpinskih legij.
Porveljništvo milice ima namen nadomestiti obmejno milico z alpinskimi legijami, kadar bo njih organizacija končana. Ni potreba še posebej naglasiti korist, ki bi jo imeli od lake specializirane čete v slučaju mobili-■zacije Ve se, da bo alpinska milica tvorila .posebno skupino, ni pa še znano, ali se bo ta iova skupina uvrstila k trem ze obstoječim specialnim skupinam.
VII. Posebne skupine.
Generalni inšpektor general	^
neposrednje poveljstvo nad ™5*tn^	brM-
skupinami (reparti speciali) P081®?,/ b javne, železniške in ■ pristaniške
1. Poštuo - briojavna milica. — Ustan Ijena je bila oktobra 1925 in ima danes devet poveljstev; od teh je četrto v Trstu. Miličniki
te skupine so bili izbrani iz fašistovskega osobja pri pošti, brzojavu, telefonu, itd. Glavno njih opravilo je sledeče: spremljanje vozov, ki vsebujejo vrednosti, nadziranje fran-kiranja pisemske pošte, nadziranja goljufij, pisemska cenzura, tajno nadziranje »sumljivega« poštnega osobja itd.
2	Pristaniška milica. — Prva legija pristaniške milice je bila ustanovljena 1. 1923. Stela-je 2 skupini (reparti): eno v Genovi, drugo v Napolju. Danes ima vsaka večja laška luka pristaniško milico, ki jo novačijo direktno med mladimi fašisti. Opravlja P^sel pomorske policije, nadonfešča javne stražnike po lukah, vodi patrule proti kraji in tihotapstvu itd.
3. železniška milica. — Bila je tudi ustanovljena 1. 1923. Nje moštvo je vzeto iz vrst železničarjev, upisanih v stranko. Šteje 14. legij, ki odgovarjajo trinajstim železniškim odsekom kraljevine in delegaciji drž. železnice na Sardiniji. Njih peta je v Trstu Kohorte in »commandi di stazione« so isti kot razni železniški odseki. Obstoja po vsem železniškem omrežju: 43 kohortnih poveljstev, 96 postajnih poveljstev, 70 postajnih podpo-veljstev in 19 stražnih oddelkov. Prva linija tega moštva šteje oficielno 26.000 mož, druga pa ravno toliko.
Neprestana služba zahteva istočasno prisotnost 5000 miličnikov prve linije, ki opravljajo različen posel: policijski, kontrolni, nadzorni in stražni. Prisotni so v vseh vlakih. Kot povsod je bila tudi tu ta milica upostav-ljena, da nadzira osobje, Kojega štiri petine so skrajno levičarsko orientirane.
vinkov tudi le minuto verjel boljševikom, temveč najbrže je hotel ta dogovor uporabiti za svoj namen, v nadi, da se mu posreči s pomočjo zmernih komunistov pobiti skrajne. Prepričan je bil, da bi njegova organizacija cd boja v komunistični stranki močno na-prodovala. Toda zmotil se je. Boljševiki Savinkova sicer niso usmrtil, ali ga tudi niso pustili iz ječe. T$> pa je nagnalo Savinkova v smrt, ker ga je preveč grizla zavest, da je nasedel boljševikom in tako se je vrgel s petega nadstropja skozi okno in obležal na mestu mrtev.
Tako je končal svojo pot veliki patriot in revolucionarec — Savinkov.
VIII.	— Gozdna milica.
Ta milica je najnovejšega datuma. Njena »avtonomna in specialna« organizacija jo napravlja neodvisno od drugih milic. Častniki
1. legije so bil zapriseženi v Vidmu letos aprila meseca. Ta milica obstoja iz 7 legij in ene nezavisne kohorte, kojih moštvo P° P°T sebni naredbi ne sme presegati števila o500 mož.
Gozdna milica nadomešča v vseh funkcijah glavno gozdarsko ravnateljstvo, ki so ga ukinili. Vse moštvo obstoja iz uradnikov in uslužbencev tega ravnateljstva. Ob enem pazi, da se izvršujejo ribarski in lovski zakoni. Vsaki gozdarski legiji poveljuje konzul, vsem skupaj pa general Boriani. Na njih programu je predvsem pogozdovanje goličav. Razen uradnikov bivšega šumarskega ravna-ttljstva imajo dostop vanjo samo popolnoma kvalificirani ljudje.
Že dolgo se nikakor več ne govori o tern. da bi se milica razpustila, temveč J®*? ^s6) ga tu omenjenega razvidno, da se sto_ da postane milica mogočno vojno orodje, druga armada, ki je ravno tak ^ slugaju vojaštvo. Sedaj se ve, “a grti, izvzem-vojne uporabljali nuUco v -ih rabi regu, ši nekaj tisoč spe.cl® , kratkim izjavil njen
lama armada To je	^	luJdi milJica
šef general B^Zato^e jn	^
j? fmHojska, Kr vzbuja v tej precejšnjo ljubosumnost, da ne rečemo več.
(Konec.)
Politične vesti.
= G. Vukičevič je zadovoljen. Po šnji seji so novinarji čestitali g. VukiSevit. k uspehom. Vukičevič jim je odgovoril: »» smo zadovoljni z rezultatom volitev v skup; ščini. Nam je manjkalo devet poslancef, * so bolni, a razven tega ni treh članov Sl>an°‘ vega kluba v Beogradu. To pomeni, da je za nas 200 poslancev in mi smo lahko s t®11! zadovoljni.« — Ne morejo pa biti zadovoljn1 g. Davidovič in nekateri demokrati, so Prl" pomnili novinarji. — »Ne morejo biti vsi zadovoljni, ne more biti ves svet zadovoljen,« je odvrnil g. Vukičevič.
= Značilna izjava ministra Kočiča. Z ozirom na vesti o demisiji ministra Kočiča, je izjavil min. Kočič, interpeliran od novinarjev, to-le: Ni govora o kaki ostavki, To J« bum - bum. Kakšna govorica je to? Ali Je bilo »Pravdi« tako težko, da bi mene tele-fonično vprašala, ko je slišala o tej verzij1 (sc. Kocičevi ostavki). Na vprašanje novinarjev, kakšna je situacija, je dejal Kočič: »S»; tuacija je sedaj bolj trdna, kakor je bila kdaj dosedaj.« — V teni hipu so bili znani rezultati glasovanja v skupščini. Novinarji Kočiča opozorili, da je dobil dr. Perič sedaj manj glasov, ko tedaj, ko je bil izvoljen začasnega predsednika. Kočič je nato dejal-»Pa to se mora pojasniti. G. Ljuba Jovanovič je bolan in ni mogel glasovati, Parežan1" je na Dunaju, Srskič v Karlovih Varih, J”,' lutin Dragovič ni v Beogradu, a razve® je še nekaj radikalnih poslancev 0-W)\-Da vam dokažem, da so »pašičevci^a®* no za današnjo koalicijo, vas op«®”.., ’ ,ft. so pašičevci sinoči zahtevali, da ■	■’
Sevnice markirajo, da tako popolnoma kažejo svojo privrženost današnji vladni aliciji. V našem klubu je toliko frakcij, kolikor je ljudi v skupščini, ker na vse zadnje je vsak poslanec svoja frakcija.«
= Italija zahteva vedno več od Albanija-Iz Tirane poročajo, da so se odnošaji , Rimom in Ahmedom zelo poslabšali. An Zogu je izkoristil italijanske zelje po dipio matskem uspehu v Albaniji in Pr'zna velike materialne dobičke Italiji velike kon cosiie. Italijani pa so v zadnjem Času zalite vali od Ahmeda novih koncesij, ki Jih pa {? ni megel sprejeti. Ko jih je odbil, §o Italijani s pomočjo svojih zvestih in dobso plačanih pristašev organizirati proti Ahmedu lastno skupino. Tudi so pričeli organizirati italijanske emigrante v tujini*. Po nekaterih vesteh se pripravlja celo proti Ahmedu atentat. Vest je morda zaenkrat pretirana-Vsekakor pa je Ahmed v zelo težki situacija ker se mora tudi bati osvete od strani pristašev Cena bega. Italijansko - albanska idila pa se bliža vsekakor svojemu koncu.
= Pravilen odgovor. Ker so Italijani zopet protestirali pri dr. Marinkoviču zaradi protiitalijanske pisave našega tiska, je dr. Marinkovič odgovoril Bodreru, da je v Jugoslaviji tisk docela svoboden in da nima vlada nanj nobenega upliva. Pri tej priliki pa je dr. Marinkovič opozoril italijanskega diplomata na pisavo italijanskega tiska, ki pa Je samo vladen. Ta tisk pa neprestano zagovarja tezo makedonske revolucionarne orgaoiz?' cije in v zadnju času piše odkrito pr0ti nas' državi. — Pravijo, da je italijanski diplomat. p.ato umolknil.
—	Senzacionelno ozadje atentata na Cena bega. »Češke Slovo« piše: Na Dunaju j vzbudilo znatno pozornost nenadno potovanje dunajskega albanskega konzula naracija v Prago. Konzul je ostal v Pragi never jetno malo časa. Uspeh njegovega potovanj*' pa je bil interview, ki ga je dal objaviti pondeljkovi številki »Rana« (lu je list Kia-marovih demokratov. Op. uredn.). V tukajšnjih informiranih krogih trde, da je bil namen konzulovega potovanja ravno ta mter-view, kajti iz njegove vsebine je jasno, da naj zakrije sledove atentata na Cena bega-
V	interviewu se namreč nekaj govori o albanski emigraciji v Rimu, kar pa nasprotuje osnovnim naukom logike. Emigrant je pac samo tisti, ki gre iz svoje domovine, ker ne soglaša z vladajočim režimom. Danes viaaa v Albaniji italofilski režim in zato a bit emigracija le nasprotnega mnenj«. « je pr jateljska do Jugoslavije. Ta P« ”<? bi šla v Rim. Še manj pa bi	^on-
gracija streljala na ^fnaatentat ])a Cena tega
Sel^izTrogov’emigracije v Rimu, potem se ! uipma z dejstvi !n to dokazuje, da se w« nekaj prikrltl- Nadalje pade v oči, za-j “ gel v Prago ravno konzul Saraci in rqkai je P°la8al toliko važnosti na objavo interviewa. Izvedelo se je tudi, da je šel Sa-r!ici sam za urednikom »Rane«. Tu tudi kroži vest, da je bil atentator na Cena bega, študent Beli pri potovanju skozi Dunaj pri Saraciju na obisku. Vrhu vsega je znano delovanje Saracija za časa njegovega konzulskega delovanja v Bariju in pri raznih drugih posebnih dogodkih v Albaniji. Z ozirom na vse to ozadje se smatra naloga praske policije za silno težavno. Splošno začudenje pa je vzbudilo dejstvo, da ni praška pohaja
—	tako ko dunajska — podvzela zadostnih varnostnih mer takoj na meji ali pa uprizorila pozneje v Pragi racijo na take elemente ko Beli, ko pa ste bili opozorjeni, da se
atentat pripravlja in kdo je določen za a* tatorja. Interes za uspeh preiskave je tu zelo velik in se sledi vsaki podrobnosti.
Slovenski izseljenec piše iz Argentinije.
Zarate, 11. sept. 1927.
Ljuba sestra, sedaj ti pa začnem pisati od začetka. -— Kakor veš, sem se z dobro nad o 'Z srcu napotil iskat sreče letos 1 ‘2. aprila iz Ljubljane. Na veliko soboto zjutraj smo se odpeljali z ladjo Masilijo ob štirih iz pristanišča Bordeaux. Vožnjo smo imeli dobro, ker je bilo morje jako mirno; le dva tri dni nas ;p precej zibalo. Dolga je bila 19 dni in prijadrali smo 4. maja dopoldne v Buenos Aires, pa že ne s takim veseljem, kajti -v Montevideo smo izvedeli, kakšna brezposelnost vlada v Argentiniji.
Bili smo v hotelu za tujce pet dni, v njem se je nahajalo ta čas kakih ‘2000 ljudi, vsi seveda brez posla, vsi so čakali, da jim direkcija da kakšno delo. Jaz pa nisem hotel čakati in sem iskal sam in z mano še štirje iz
•~ga mesta. Ker nismo dobili drugega, sWo plačali vsak 5 pesos* agenciji, ki nas je poslala s krampi na progo, 481 km daleč od Buenos Airesa; tu smo delali 14 dni, na to so nam znižali plačo in sva jaz in prijatelj zapustila kraj ter se napotila v Rosario.
Bila sva že brez denarja in dela iskala; govoriti obadva nisva znala čisto nič. Po treh dneh sva zopet plačala po 3 pesose agenciji za delo na progi, kjer delajo večinoma sami Rusi. Prvič sem dobil 3.50 pesos na da», sedaj pa samo 2.50. Po štirinajstih dneh sva zopet prostovoljno zapustila delo in sem se rajši odločil za smrt, kakor da bi sel se kdaj na progo.
Oba skupaj sva prihranila 17 pesos in nisva imela za vožnjo; vrgla sva kufre na ramo in jo mahnila peš z nekim Poljakom iz Galicije, ki se nama je pridružil. Hodili smo 15 km nakar smo prežali na tovorni vlak; pa sreča nam ni bila mila. Jaz sem hotel nazaj v Buenos Aires (375 km), onadva pa v Santa Fe (295 km). Ko je prišel vlak za mene proti BA, skočim nanj, pa policija me je prijela in onadva tudi. Na policiji so nas izpraševali, pregledovali in nič izvedeli, ker nismo hoteli in tudi ne znali odgovarjati. Kontno so nas izpustili, mi pa nazaj na kolodvor; ker je bila že noč, smo se mogli skriti na vlaku, s katerim sva prišla zopet v Rosario; Poljaka sva med potjo nekje izgubila.
V	Rosario bi dobil sedaj delo v neki nemški tovarni, le en teden bi moral čakati; ker Pa prijatelj (on je vrtnar) ni nič dobil in ga ni*em hotel pustiti samega, sva jo mahnila zopet peš; kufre sva pustila v gostilni, samo niojega malega sva vzela seboj. Hodila sva ves dan; z nočjo zopet skrivaj na tovorni viak, zjutraj iz njega in peš po progi naprej, ker ceste ni tu druge. Obadva dni sva prehodila 104 km ter prišla v mesto Ramollo in prenočila. iZjutraj pa na vse zgodaj na kolodvor, kajti v gostilni sva zvedela, da se nahaja tam družba, ki renovira progo; pri družbi sva dobila zopet kramp v roko in 3.50
* 1 pesos = 24 Din.
pesos plače na dan; hrana je stala 1.20 pesos,
ostanek 2.30.	.
Prijatelj je bil zadovoljen, da je dobil delo in jaz tudi, ker sva bila naveličana romanja in stradanja. Sedaj sva kupila kruha in mesa, in ga sama pekla; kurila sva s suho travo, ker drevesa v tem kraju ne vidiš; če pa je kje kakšno grmičevje, si ne upaš ponj, ker gorje, če te zaloti gospodar 1 Bil bi nesrečen pri teh poldivjih ljudeh.
Ko sem se ha progi dobro najedel, sem se spomnil obljube in sem delal zato le par dni. Na dan sv. Petra in.Pavla sem jo zopet mahnil naprej, pripravljen na vse; hodil sem nepretrgoma ves dan, zvečer pa sem srečno ujel in se skril v tovorni vlak, ki me je pripeljal nazaj v Buenos Aires. '1 u sem delal ob slabi plači od 4. julija do konca meseca in videl, da vse skupaj ni nič. Iskal sem boljšega. Sedaj sem začel s časopisom v roki, ker sem že toliko naučil, da sem vedel, kje ie iščejo delavci, seveda ključavničarji, kjTi sem izučen. Dobil sem delo in ga zopet izgubil ali pustil in le toliko povsod zaslužil, da sem jedel.
Ko sem bil zopet brez dela, sem dobil dva Srba, ki sta prodajala časopise in nekaj boljše zaslužila, nego s krampom; takoj sem se te obrti poprijel. Ko sem šel prvi dan po časopise, sem jih najprvo pregledal, če iščejo kje ključavničarje. Res je iskala neka družba C armatorjev - monterjev. Takoj sem pustil nezačeti novi posel in se šel javit, bil sem sprejet 12. avgusta s plačo 6 pesos dnevno. Delo bo trajalo 7 do 8 tednov, potem bo pa že konec zime in morda tudi več dela. Moje delo je dosti nevarno, ker je v višini 30 metrov; delamo v pristanišču velikanske rezervoarje za petrolej; sedaj sem torej tukaj in mogoče pojdem z družbo, ko bo stavba gotova, v drug kraj. Najtežje je to, da ni stalnega posla, zato se pa selijo vsi iz kraja v kraj in tako zapravijo z iskanjem in vožnjami ves zaslužek.
Sedaj imamo še zimo; 21. septembra se začne pomlad. Hudega mraza ni, le burja zelo brije, nekako tako je, kakor pri nas v novembru ali marcu. Ljudje so več kot polovica tujci, Italijani in Španci; kar je pa pravih domačinov, so pa polčrni in poldivji. Zemlja je povsod ravna, kamna ne vidiš. Buenos Aires je veliko mesto z več kot dvema milijoni prebivalcev; v, sredini je zelo čisto, predmestja so umazana, okolica pa ne-verjetno nečedna. Na par kilometrov od se-be stoje koče, sezidane iz blata, v njej stanuje gospodar, hlapci njegovi pa v šotorih. Jaz sedaj stanujem v restorantu za 2 pesos dnevno; hrana je dobra in sem se toliko zredil, kolikor sem preje shujšal.
Za Janeza bo bolje, da ostane doma, tudi če bi dobil kakšno delo, ne verjamem, da bi bil zadovoljen.
Sedaj naj bo dovolj, pa drugič še. Pozdravlja brat	Franc Lešnjak.
Razpravljanje o delovni Soli v Mariboru.
Pedagoški krožek v Mariboru in odsek UJU ljubljanskega poverjeništva za delovno šolo sta priredila v Mariboru 15., 16. in
17.	t. m. tridnevni tečaj razpravljanj o delovni šoli s praktično razstavo, ki je kazala uspeh takega pouka. Tečaj je bil namenjen z razstavo vred pred vsem učiteljstvu, ki se Ritima za nove pridobitve na polju vzgoje Ul pouka. Dostopna sta bila pa tudi lajikom. Glavni dan razprav je bila nedelja, med tem, ko je zborovalo v soboto v razstavnih prostorih mariborsko učit. društvo, v pondeljek pa mestno, ki je tudi obravnavalo te probleme.
V	soboto popoldne in v pondeljek so poseti-la razstavo mariborska učiteljišča v spremstvu profesorjev. Tudi pri teh posetih so bili informativni referati.
Z zadoščenjem moramo povdariti, da je
bil cel tečaj zelo posrečen in j« vzbudil zlasti med učiteljstvom nepričakovano zanimanje. Saj je v nedeljo dop. prisostvovalo razpravam nad 100 učiteljev in učiteljic, ki so prihiteli iz vseh delov Slovenije na lastne stroške in vsled lastne inicijative v Maribor, da se seznanijo z novim pokretom, o katerem so drugi naprednejši narodi napisali že cele skladnice teoretičnih in praktičnih razprav, posebno dobra stran tega tečaja je bila v tem, da se ni prav nič teroriziralo, ampak se je ugotavljalo vse le na podlagi lastnih izkušenj, in opazovanj in na podlagi lastnega praktičnega dela. To praktično delo pa je najbolj poofitovala razstava učitelja Vranca, ko je pokazal enoletni poizkus delovne šele VI. razreda v Studencih pri Mariboru. Zelo zanimiv materijal sta razstavila tudi
upravitelja Doberšek iz Prevalj in Juvančič iz Remšnika. Prvi je pokazal žalostno stanje našega povprečnega otroka, v kakih prilikah živi in kako se razvija, ter kaj vse upliva na njegove telesne in duševne zmožnosti. Drugi pa je predočil pred vsem gospodarske in socijalne prilike svojega šolskega okoliša. Ta ogromni in v vseh podrobnostih izdelan statistični materijal ne nudi razveseljive slike, ampak nasprotno. Zato zasluži, da bi se zanj zanimali vsi faktorji, katerim je na tem, da se vsaj najbolj kričeči slučaji omilijo in da se zgoji nov in zdrav rod, ki bo mogel uspešno bojevati boj za obstanek. Oba referata sta pokazla takorekoč na dlani naravnost katastrofalno propadnje našega otroka in nagega obmejnega ljudstva.
Ker se razprave niso končale radi svoje pestrosti in zanimivosti že v nedeijo dopoldne, so se nadaljevale ob nekoliko manjši udeležbi še v nedeljo popoldne pod vodstvom znanega reformatorja naše vzgoje dr. Žgeča.
Pribiti je pa treba še eno dejstvo ob tej priliki, Naše učiteljstvo še ni izgubilo idealizma, kljub mizernemu stanju, ki tlači vse državne uslužbence in kljub silnemu upravnemu birokratizmu, ki kakor menda v vseh panogah naše uprave, tako tudi v prosvetni mori veselje do dela in samolastnega udejstvovanja. Drugod take pokrete država izdatno podpira, ali pa jih vzame sama v roke. Saj se zavedajo, da kakor si bode vzgojila država svoje bodoče državljane, taka bode tudi ona sama. Pri nas pa se za to ne zmeni nihče. Le idealizmu posameznikov se moremo zahvaliti, da se vsaj »Njemo tu“ na teh poljih in da imamo sploh se nekaj sakov z naprednejšimi narodi.
Mislimo, da je že vendar enkrat čas, da se preneha s tistim prerivanjem za ministrske stolčke in se začne na drugih poljih s sistematičnim delom. In eno izmed najvažnejših vprašanj, je vprašanje vzgoje in pouka naših bodočih državljanov!
»Kmetski lisi" na novih potih.
Za zbornične volitve je »Kmetijski list« čisto preokrenil svojo smer. Pred letom dni, ko je bila situacija v Zbornici natančno ista ko sedaj, je bil še odločen protivnik vsakega sodelovanja s SDS. še pred dvema mesecema, ko je šel boj za skupščinske volitve, je tudi še oznanjal »Kmetski list«, da je sodelovanje z esdeesarji nemogoče. Danes je nakrat drugega mnenja in v svoji zadnji številki lomi kopje za esdeesarsko listo. Zakaj?
Stvarnih razlogov za ta preokret ni, raz-ven seveda, če je koalicija med Radičem in Pribičevičem tako globoka, da je merodajna tudi za politiko kmetske stranke v Sloveniji.
V	tem slučaju se seveda preokretu ne čudimo, temveč se le čudimo dobrosrčnosti ra-dičevcev, da ne vidijo, kako bodo pri koaliciji s SDS samo trpeli. Kajti ne glede na t«.-., da bo v programatičnem oziru SKS samo izgubila in da bo njena propaganda s kmetsko mislijo po zvezi z esdeesarji samo trpela, bo tudi v tem strankarsko - tehničnem oziru SKS le na slabšem.
In »Kmetski list« potrjuje to sam, ko po-reča o volitvi župana v Metliki. .Nekoč je bila Metlika trdno v rokah SKS. Počasoma p;, je esdeesarsko »prijateljstvo« oslabilo pozicijo SKS in tako so pri zadnjih občinskih volitvah, dobili esdeesarji 9, SKS 6 in SLS 2 odbornika. Čeprav pa so imeli esdeesarji več odbornikov, vendar je bil po vsej verjetnosti izvoljen za župana g. Dako Makar, ki je pristaš SKS. Daleč naokoli je pač znan g. Makar kot zaslužen delavec, a tudi kot zvest naprednjak, kar je zlasti dokazal s svojim vzglednim delom pr^ »Sokolu«. Kako velik ugled je vedno užival g. Makar v svojem okraju, dokazuje tudi to, da so ga prosili, da sprejme kandidaturo na njihovi listi in da bi bila njih prošnja bolj sigurno uslišana, so se upali g. Makarju ponuditi celo mate-
Avgust Strindberg:
REFORMATOR.
Dramatična slika.
Prvo dejanje.
Pri Mogulu.
Mogui in Lama sedita pri mizi, pijeta šampanjec in liker in razdeljujeta redove.
Mogul: No, zdaj so pričeli »nezadovoljneži« že presedati: pričeli so napadati družbo.
Lama: In moralo in temelje družbe.
Mogul: One fraze?
Lama: Treba bi jih bilo zaposliti; dati jim kaj v premišljevanje, karkoli.
Mogul: V zmislu časa moramo gotovim zahtevam ugoditi, če živimo v konstitucijonalni despotiji. Gi bi jim, na primer, dovolili, da ieformiraj'o družbo, kakor hitro bodo reformirali sami sebe.
Lama: Sijajno, Mogul! Potem imajo kaj dela! Reformirati sebe! Prokleto dobro povedano! Toda nekoga moramo imeti, ki bi jim to povedal; najbolje nekoga iz njihovih vrst. Sicer odklonijo. Poznaš koga?
Mogul: Da bi svojih ljudi ne poznal! — Poznam Rococoja. Mlad je po letih, toda star po razumu. Dovolj je prebrisan, da uporablja naduho in dozo za tobak in ne zaničuje obenem od očetov podedovanega ravnanja z leskovko, ki je bila tekom stoletij najtrdnejša opora družine in religije. To je moj fant
—	nočem reči, mož. (Vzame sveženj ključev in zažvižga.)
(Rococo pride.)
Rococo: Tu sem.
Mogul: Rococo, pojdi in povej »nezadovoljnežem«, da dobe reforme, če prično s tem, da reformirajo sebe.
Rococo: Tega ne morejo!
Mogul: Vem, toda ti jim vseeno lahko poveš!
Rococo: Da, lahko. Vse se lahko pove, če se zna povedati.
Mogul: Dobro govorjeno! Povej jim, kakor
treba in pokaži, da si pameten fant — mož!
Rococo: Čujem in poslušam. (Odide.)
Drugo dejanje.
Na trgu.
Rococo: Pravite, da hočete reforme? Imeli jih boste!
Nezadovoljnež: Govori!
Rococo: Reformirajte sebe!
(Nezadovoljneži se posvetujejo.)
Nezadovoljneži: Dobro! Sprejemamo tvojo kraljevsko ponudbo, toda imeti hočemo polno moč!
Rococo: Tu imate kraljevo pooblastilo, da postanete moralični, štedljivi, trezni, čed-nostni, redni in pošteni. Zadošča?
Nezadovoljneži: To zadošča. (Odidejo.)
Tretje dejanje.
Pri Mogulu.
Mogul. Finančni minister.
Finančni minister: O veliki Mogul, kakšnega peklenskega reformatorja si nam poslal z Rococojem! Temelji družbe se gibljejo!
Mogul: Kaj pa je?
Minister: Pregovoril je nezadovoljneže, naj sami sebe reformirajo. Prijeli so ga za besedo in zdaj postajajo trezni.
Mogul: No, saj to je dobro!
Minister: Dobro? V državni blagajni je primankljaj 14 milijonov davka na žganje. Kje naj jih zdaj vzamemo?
Mogul: Štirinajst milijonov ne pobereš kjersibodi. Obdavčiti moramo torej vino, punč in konjak.
Minister: Ne gre! Potem se pobuni desnica. Ali se pa izseli in družba izgubi z njo najtrdnejšo oporo.
Mogul: Pa kaj naj storimo?
Minister: Tega ne vem in prosim vsled tega, da razpolaga vaše veličanstvo z mojim mestom. (Odide.)
(Pride minister za luksus.)
Mogul: Za božjo voljo, kaj pa je zopet?
Minister: O, veliki Mogul, poslal si ne-
rielne dobrine, vsled česar je bila njih prošnja tem energičnejše odklonjena.
Kakor poroča »Kmetski list« je bila večina na »Meščanski listi« (tako se je imenovala esdeesarska) izvoljenih odbornikov za fo, da naj bo župan g. Dako Makar. Polagoma pa so dosegli esdeesarji, da sta na tem stališču vztrajala samo še dve odbornika, kar bi pa zadostovalo, ker bi bilo razmerje b:7 v korist g. Makarja. Sedaj pa so pritisnili esdeesarji — tako poroča namreč Kmetski list — na oba klerikalca, da sta se še ta odločila proti g. Makarju in posledica tega je bila, da je bil izvoljen za župana g. Golja.
Tako poroča »Kmetski list« in njegove be-sode so zgovoren opomin, kakšne koristi bo za SKS. zveza s SDS. Samo želimo, da bi si vodstvo SKS ta opomin vzelo k srcu, ker zelo se bojimo, da bo SKS še zelo glava bolela, če bo mesto samosvoje kmetske vodilo le esdeesarsko politiko.
BREZUPNA PRIKRIVANJA BLAMAŽE.
Gospodje, ki ne znajo niti sestaviti kandi-dadatne liste, bi hoteli sedaj skriti svojo blamažo z očitki, da tudi druge liste niso bile brez pomanjkljivosti. Brezupen napor!
Zakaj esdeesarska trgovska lista ni bila razveljavljena vsled kakih pomanjkljivosti, temveč zato, ker j<' ni predlagalo sto volivcev. To je fakt, vse drugo pa je samo mahanje po zraku, ker niti ena druga lista ni imela tega nedostatka. Če je kdo na obrtniški listi napačno označen, potem je to samo dolgočasno zvonenje po toči. Ko je bila doba reklamacij, je bil čas napake popraviti, sedaj pa je prepozno in brez vsakega smisla.
Nekateri preveč inteligentni volivci tega seveda ne bodo razumeli, če pa so ti edina rešitev za esdeesarsko barko, potem res ne moremo verjeti, da bi priplavala k bregu.
Da bo pa traparija popolna, piše esdeesar-ski tisk ua eni strani, da je lista g. Ogrina pravzaprav neveljavna, na drugi strani pa kliče dobrovoljce na plan, da ta neveljavna lista ne zmaga!
Logika pač ni zaveznica esdeesarskega tiska.
srečnega reformatorja. Pridigal je, naj nezadovoljneži reformirajo sami sebe. In zdaj so postali varčni. Družbi preti polom: kanalje ne potrebujejo več ne tobaka, ne kave, ne sladkorja. V državni blagajni manjka 27 milijonov prispevka za carino.
Mogul: Štirinajst in sedemindvajset je 41 milijonov. Kje naj jih vzamemo? Potem moram obremeniti vino in svilo s carino.
Minister: Nima zmisla! Potem se izseli desnica in družba izgubi svojo najmočnejšo oporo. Moram vam vrniti posle, ki ste mi jih poverili. (Odide.)
(Minister za vojsko pride.)
Mogul: Kakšno nesrečo mi ti prinašaš?
Minister: O, veliki Mogul, kakšnega nespametnega reformatorja si poslal k nezadovoljnežem !
Mogul: Kaj je storil?
Minister: Dal jim je kraljevo pooblastilo, da se smejo reformirati! In zdaj izjavljajo nezadovoljneži, da ne bodo več vršili vojaške dolžnosti, ker je po zakonu in evangeliju prepovedano, prijeti meč v roke. Vsled tega sem primoran odstopiti. (Odide.)
Mogul: Stvar postaja nevarna! Zdi se, da družba ne sloni baš na čednostih. Tega reformatorja moramo zatajiti.
(Minister za dinastijo pride.)
Minister: O, veliki Mogul vladar po božji milosti. Družba razpada. Satanskemu reformatorju se je posrečilo, pripraviti nezadovoljneže do tega, da so postali moralni in zdaj preklicujejo dinastiji dano prisego, ker se jim zdi nemoralno podpirati dinastijo! Kaj storiti 1
Mogul: Imamo vojsko!
Minister: Nimamo vojske! Tudi ta je postala moralna! (Odide.)
Mogul: O, gorje ti, Lama, da si mi dal tak nasvet! Kaj storiti!
(Pride Lama.)
Lama: Da, zdaj je nesreča tu! Prokleti Rococo jim je dovolil, da reformirajo sebe. Zdaj
Opozarjamo na današnji koncert zagrebškega pevskega društva »Kolo« pod vodstvom zborovodje Srečka Kumarja. Zbor Kola-šev s solisti dr Benkovič, Betetto, Klasič, O. Kolb in Križaj izvaja dr. Sirolov oratorij: Život i spomen slavnih učitelja svete brače Cirila i Metodija, apostola slavonskih. Delo, ki je bilo z največjim uspehom izvajano po Kolaših na glasbenem festivalu y Frankfurtu 3, julija t. 1., bo brez dvoma tudi v Ljubljani napravilo največji utis. Oratorij je izredna glasbena umetnina in »Kolo« ga bo izvajal v pozni jeseni letošnjega leta tudi na svojem velikem koncertu na Dunaju. Za koncert vlada veliko zanimanje, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
JkkolJ
Pletenine s to Eiiamko so najboljše I
Telovniki za dame lit gospode. — ŽemperJI, puloverji, kostumi.
so izstopili iz državne cerkve, ker se jim zdi nemoralno, podpirati nauk, v katerega ne verjamejo.
Mogul: Kako bo to končalo?
Lama: Izseliti se moramo! To je vse. Nobene dinastije, nobene vojske, nobene cerkve ! No, bilo je boljše, ko so bili nemoralni. Zdi se, da je temelj družbe vendarle nemorala.
Mogul: Kaj naj storijo!
Lama: Pusti, da bomo nemoralni I
Mogul: Ne! Kaj ni srednje poti? Kaj če bi pričeli družbo reformirati?
Lama: To bi res ne bilo narobe!
Mogul: Pomni, da pravim mi! Nezadovoljneži se s takimi občutljivimi zadevami ne smejo pečati.
Lama: Če bo pomagal zopet Rococo, se moram izseliti!
(Mogul zažvižga.)
Pride Rococo.
Mogul: Osel si, Rococo. Ne poznam te več!
Lama: Ne poznamo te več!
Mogul: Toda pameten monarh ne odpušča nikogar nezadovoljnega! Poglej, Rococo!
Rococo: Odlikovanje!
Mogul: Kot izraz mojega osebnega spoštovanja tvoje dobre volje. Za tvojo dobro pamet ne dam ničesar!
Lama: Kot izraz moje osebne hvaležnosti... (Hoče izročiti Rococo ju znamenje milosti.)
Rococo; Hvala! (Odide.)
Mogul: Ta reformator je družbi škodoval.
Lama: On zaničuje milost našo!
Mogul: Pričnimo zdaj z našim delom iz-preobrnjenja pri reformiranih nezadovoljnežih. Ne bo tako lahko, da jih znova demoraliziramo. Toda...
Lama: V imenu troedinega Boga! Na delo! Družbo moramo rešiti! Nebo in zemlja naj preideta, toda družba mora ostati!
Dnsvire vesa.
»PIJANI SVINJSKI PASTIRJI.«
V	polemiki z jugoslovanskimi listi je zapisal »Popolo d’ Italia«, glavni organ fašistov-ske stranke in čegar glavni urednik je Ar-naldo, Mussolinjev brat silno podel napad na jugoslovanski tisk. Med drugim piše ta list, da smatra italijanski tisk za popolnoma odveč, da bi razpravljal z jugoslovanskim tiskom, ki razpravlja o mednarodni politiki kakor pijani svinjski pastirji.
Konstatiramo, da se je ves tuji tisk nad to psovko zgražal.
S tem smo zadovoljni in to je naše zadoščenje. V še večje zadoščenje pa nam je, če vidimo, da so tam preko že tako brez moči, da je njih edino orožje še — predmestna psovka!
— Ljubljanska oblastna skupščina se sestane k rednemu letošnjemu zasedanju začetkom novembra. Dan še ni določen. Skupščina ima predvsem sprejeti proračun za prihodnje leto.
— Revizija zakona o taksah. Po odredbi finančnega ministra se prične v najkrajšem času z revizijo zakona o taksah. Finančno ministrstvo je pozvalo vse interesirane javne korporacije, da sporoče pismeno svoje predloge.
— Ureditev luk. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od vseh pomorskih gradbenih sekcij poročila o stanju popravljalnih del v posameznih lukah. V kratkem bo vzpostavljena posebna komisija, ki bo pregledala dela na licu mesta.
— Ustanovitev mornariškega muzeja. Jadranska straža je započela akcijo za ustanovitev mornariškega muzeja. Za novo ustanovo ima nabranih že mnogo interesantnih predmetov.
.— Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Minister za socialno politiko dr. Gosar je izdal naredbo glede odpiranja in zapiranja trgovin in drugih obratov. Naredba zahteva strogo izvajanje določb glede osemurnega delavnika ter velja začasno samo za Ljubljano, projektirano pa je, da se raztegne njena veljavnost polagoma na vso državo.
— Študije v inozemstvu. Prosvetno ministrstvo razglaša, da si mora vsak naš dijak, ki hoče študirati v inozemstvu, izposlovati za to od prosvetnega ministrstva dovoljenje.
— Učiteljska disciplinarna sodišča. Prosvetni minister je odredil, da se imajo sestaviti nova oblastna učiteljska disciplinarna sodišča. Po novi uredbi so člani teh sodišč:
sodnik kot predsednik, oblastni šolski nadzornik in po en učitelj meščanskih in osnovnih šol.
— Razporeditev zdravnikov. V ministrstvu za narodno zdravje je izdelan ukaz o razporeditvi zdravnikov-začetnikov, ki so letos promovirali. Izpolnejo se skoraj vsa mesta po bolnicah in drugih sanitetnih ustanovah.
— Napredovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan daljši ukaz o napredovanju učiteljev in učiteljic v višje skupine.
— V finančnem ministrstvu je podpisan ukaz o imenovanju novih davčnih in drugih v resort finančnega ministrstva spadajočih uradnikov.
_ — Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 24., 25., 26., 27., 28. in 29. oktobra t. 1. Razpis 16 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba štev. 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
— »Gledališki list«. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nas naproša, da objavimo sledede: Ker prihajajo dnevno od strani abonentov gledaliških lož pritožbe, da niso prejeli »Gledališkega lista«, jih tem potom obveščamo, da je vračunan pri plačilu lože samo en izvod »Gledališkega lista«, ki se pošilja abonentu, na katerega ime je loža oddana. Na željo se »Gledališki list« pošilja tildi drugim posetnikom lož proti celoletni naročnini 70 Din za en izvod.
— Na dr. Krekovi mešč&nsko-gospodinjski šoli v Zg. šiški jpri Ljubljani se iprične prvi šesttedenski večerni kuharski tečaj dne 3. novembra t. 1. Udeleženke tečaja z dežele lahko dobe za dol>o tečaja stanovanje in preskrbo v zavodu. Pojasnila daje in pri-glase sprejema do konca tek. meseca vodstvo gospodinjske šole v Zgornji šiški.
— 50 razredov brez učnih moči. V mariborski oblasti je 50 razredov brez učnih oseb. Na več enorazrednicah se sploh še ni priželo s poučevanjem. Dobro bi bilo, da bi prosvetna uprava v doglednem času ta ne-dostatek odpravila.
— Kako se v Prekmurju rešuje šolsko vprašanje. Kot poroča »Učiteljski Tovariš«, se je dovolila protestantom zopet verska šola. »U. T.« povdarja, da je ta odredba kvarna za prekmursko šolstvo. Verska šola je bila pred tremi leti ukinjena in združena z državno šolo. V to versko šolo pa se je — kar znači, da jo ljudje odklanjajo — vpisalo samo 80 otrok. »Učiteljski Tovariš« zaključuje članek: »Nadejamo se od naših oblasti, da nastavijo na šolo slovenščine popolnoma zmožne učne osebe in ne le slovenščino za silo lomeče.«
Za praško razstavo slovenskega mo-dernGga slikarstva sta darovala Narodna ga-leriji člana častnega predsedstva gg. dr. Fran X. Lukman, rektor univerze in dr. František Besi, čsl. konzul v Ljubljani, vsak ,po 100 Din.	.
— Licitacija mizarskih del. Gradbena direkcija obvešča vse interesente, da se vrši dne 15. novembra 1927 v računskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu I. ofert-na licitacija za mizarska dela na zgradbi ministrstva šum, poljoprivrede i voda v iznosu 5,957.474.40 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nahit na uradni deski pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1/1.
— Razpisi učiteljskih služb v ljubljanski oblasti. Kakor doznavamo, bo na jesen v ljubljanski oblasti razpisanih več učiteljskih in upraviteljskih mest v stalno nameščenje.
— Razpisano mesto namestnika državnega pravdnika. Višje državno pravdništvo v Ljubljani razpisuje mesto namestnika državnega pravdnika v Mariboru. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 16. novembra 1927.
— Razpisana sodniška mesta. Pri okrajnem sodišču v Mariboru se odda eno mesto okrajnega sodnika in tri mesta sodnikov. Prošnje je vložiti do dne 25. novembra 1927 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okrajnem sodišču na Vranskem je razpisano mesto sodnika. Prošnje je vložiti do dne 25. novembra 1927 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
— Naši delegati za mednarodno prometno konferenco v Pragi. Naši delegati za mednarodno srednjeevropsko konferenco v Pragi so: pomočnik generalnega direktorja Leonid Franic in zastopniki posameznih železniških direkcij Milan Petek i(Ljubljana), Mi-hajlo Jovanovič, Miloš Vujič, Josip Horvat in Josip Brislci. Konferenca bo določila vozni red mednarodnih vlakov za leto 1928-<29. Delegati so že odpotovali.
— Iz učiteljske službe. Premeščeni so učitelji oziroma učiteljice: Franjo Ložar iz Sv. Florjana v Doliču v Šoštanj, Ivan Štibler iz Sv. Antona na Pohorju k Sv. Marku niže Ptuja, Ivan Resman-Znanc iz Dražgoč kot začasni šolski upravitelj v žužem, Mihaela Resman-Znanc iz Orehovice v žužem, Jožica Komel iz Cankove v Dolnjo Lendavo, Avgusta Žiga rt iz Sv. Jerneja v Slov. Goricah k Sv. Lenartu v Slov. Goricah ter Marica Kos iz Buč v Podsredo. Za otroško vrtnarico v Slovenjgradcu je imenovana Franja Gorišek, nadštev. otroška vrtnarica v Dolnji Lendavi, II. mešč. šoli v Mariboru sta pri-deljeni Marija Vodušek, učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah in Marica Maroh, učiteljica osnovne šole pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah.
— Kakšna je duša današnje žene? V društvu madjarskih učiteljic v Budimpešti je predaval te dni škof Smreczenyi o temi: »Današnje dekle«. Škof je pozval v svojem predavanju vse prisotne na najodloenejšo borbo proti današnji ženski vzgoji. Cerkveni knez je dejal: Današnja ženska mogoče v duši ni slaba, toda njena duša je prazna.
— Chamberlin poleti z 20 potniki preko oceana. Te dni je bil prirejen v Filadelfiji na čast Chambeiiinu, ki je drugi preletel ocean, slavnosten banket. Na banketu je imel Chamberlin govor, v katerem je izjavil, da namerava poleteti prihodnje poltje na ogromnem letalu z 20 osebami iz Amerike v Evropo. Aeroplan bo opremljen s štirimi motorji. Dolžina kril bo znašala 100 metrov. Razven
1 20 potnikov vzame Chamberlin seboj še pet pilotov.
— Niimerus clausus za Žide na madjarskih univerzah. Madjarski ministrski predsednik in prosvetni minister sta te dni izjavila, da se numerus clausus za žide na madjarskih univerzah v kratkem odpravi. Prosvetni minister Klebersberg je pripomnil, da je bil on vedno proti omejitvi števila židovskih slušateljev na univerzah, povdarjal je, da je uvedel numerus clausus njegov prednik.
— Tudi Madjari bi radi poleteli preko oceana. Madjarski aviatik Štefan Doboš, eden od pionirjev madjarske aviatike, namerava poleteti iz Budimpešte v Newyork. Polet bi trajal 60 ur, stroški so preračunani na 150 tisoč pengo (pol milijona dinarjev). Madjarski aeroklub je finansiranje tega poleta odklonil, sedaj je uvedena akcija, da bi finansirala polet madjarska aristokracija.
— Zanimivi podatki iz statistike mesta Budimpešte. Budimpeštanski mestni statistični urad je izdal statistiko, ki vsebuje med drugim zanimive podatke o dohodkih prebivalstva. V Budimpešti je 500.000 oseb, katerih dohodki izvirajo iz zaslužka, prav toliko pa znaša število oseb brez zaslužka. Vsega skupaj znaša zaslužek budimpeštanskega prebivalstva 2 milijardi madjarskih kron na leto. Število žensk, ki zaslužijo, znaša 94.642. 54.000 žensk. zasluži izpod 1,000.000 kron. Najvišji zaslužek ženske znaša 11,000.000. Po več kot 10,000.000 zasluži v Budimpešti 1850 oseb, preko iOO,000.000 pa samo 9.
— Tujski promet v italijanskih lukah. Kot poročajo iz Rima, se je izkrcalo v italijanskih lukah meseca avgusta 14,137 potnikov, med njimi 7355 tujcev. Po državljanstvu je bilo: 1251 Angležev, 219 Francozov in Belgijcev, 682 Nemcev in Avstrijcev, 2261 iz Severne Amerike, 203 iz Južne Amerike, 1570 iz balkanskih držav, 1169 pa iz raznih drugih držav. Od 1. januarja do 31. avgusta t. 1. se je izkrcalo v italijanskih lukah vsega skupaj 67.284 potnikov napram 64.048 v isti periodi 1. 1.
— Nove rumunske znamke. V Rumuniji bodo z mesecem januarjem, ko bo končano dvorno žalovanje po umrlem kralju Ferdinandu, izdane nove znamke. Znamke bodo opremljene s sliko mladoletnega kralja Mihaela.
— Soprog transoceanske letalke gospodične Elder. Ruth Elder hoče, da se jo naziv-lja kot letalko »gospodično«, dasi sicer ni gospodična, temveč gospa. V tem oziru se razlikuje od feministk — »starih devic«, katerim navadno ni všeč, če jih nazivljaš »gospodična« niti v privatnem življenju, kaj šele, kadar vrše službo, če imajo kak poklic. Soprog gospodične Elder je brzojavil svoji boljši polovici, ko so jo potegnili iz morja, da jo smatra za najbolj hrabro »dekle« ter jo pričakuje hrepeneče v Balbo-i (ob Panamskem kanalu). Ubogi m oži ček je moral pretrpeti »peklenske« muke. Ko so ga vprašali, zakaj ni pregovoril svojo ženo, da ne bi bila skušala poleteti preko oceana, je odgovoril z odklonilno gesto, da bi bilo vse pregovarjanje zaman, ker si je vtepla v glavo, da mora poleteti na vsak način preko oceana. Zanimivo je,' da ameriško ženstvo
radi junaškega čina Elderjeve ni prav nič navdušeno. Nasprotno:	Politikarica mrs.
Franklin D. Roose\velt se je izrazila kratko in jedrnato: »Bila je nemirnost!«, mrs. \Vini-fred, ustanoviteljica lige za duševno delo pa je dejala: »Dobra tipkarica koristi splošno-sti mnogo več!«
— Ana Csillag — žrtev »bubikopfa«. Kot poroča berlinski »Borsenkurier«, je bil otvor-jen te dni v Berlinu nad premoženjem družbe z o. z. Ana Csillag konkurz. »Borsenkurier« pripominja, da je konkurz posledica konjunkture, ki je nastala z modo »bubikopfa«.
— Naočniki za konje. Amerikanski zdravnik dr. Emons je dognal, da je nekako 10 odstotkov dirkalnih konj kratkovidnih. Zdravnik je napravil pri nekaterih konjih poskuš-njo z naočniki. Kot trdi, se je stvar sijajno obnesla. Konji, ki so dobili naočnike, niso samo bolje videli, temveč tudi bolje dirkali.
— Hude obsodbe pri sodišču v Mitroviči.
Te dni je bil končal v Mitroviči proces proti ciganski vlomilski tolpi, ki je ogrožala dalje časa vso Vojvodino. Člani -tolpe so bili: Andrej Sarkovski, starejši Andrej Sarkov-ski, Janko Dobrosav, Boško Dobrosav, Kuč-har Dobrosav in Jurij Lakota. Ko so vlomilsko šestoiiico pripeljali v dvorano k razglasitvi obsodbe, so žene hudodelcev napadle paznike z noži. Obstojala je nevarnost, da delinkventi pobegnejo. Pazniki so morali rabiti orožje. Obsojeni so bili: Jurij Lakota na 5 let in 1 mesec (zaradi poskušenega bega), oba i>arkovski-ja po 10 let in 1 meseo težke ječe, ostali trije pa po 10 let in 2 meseca težke ječe. Državni pravdnik se je zadovoljil z odmero kazni, doč-im je zagovornik vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo.
— Kašavski kanibali pred sodiščem. V kratkem se prične pred kašavskim sodiščem proces proti slovaški ciganski tolpi. Proces bo trajal več mesecev. V preiskovalnem zaporu je 33 ciganov, med njimi 4 ženske. Orožništvo je preiskalo do sedaj 21 roparskih umorov, 17 roparskih napadov in več slučajev kanibalstva. Zaslišanih bo več sto ciganov.
fiatu aaaaaaHaaaaaaaaaaBaaaaaaa
Med. univ. dr. France Logar,
špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni ordinira vsak dan od 10. do 12. in od pol 3. do 5. ure razven ob sobotah popoldne in ob ponedeljkih popoldne v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14/1.
umiHnaHinnimuNiit
— Bestialen umor. Pri Cassanu ob Addi so našli v reki grozno razmesarjeno truplo, kateremu je manjkala glava, roke in spodjni deli nog. O storilcu doslej ni Se nobenega
sledu.
— 27 sleparskih hazardistov na češkoslovaških vlakih. Na vlakih na severnem Češkem je goljufala že dalje časa tolpa hazardistov na rafiniran način potnike. Lopovi so operirali tako-le: Dva od njih sta vstopila v isti vagon, sedla drug drugemu nasproti ter lingirala, da sta si popolnoma tuja. Čez ne- i koliko časa sta se jela razgovarjati, nakar j je pozval eden drugega, da naj igra z njim na karte. Pričela sta igrati. Dobil je skoraj vedno oni, ki je bil povabljen, da naj igra. Na eni prihodnjih postaj je vstopilo par njihovih tovarišev. Tudi ti so pričeli igrati. Imeli so prav tako »srečo« kot prvi. .Na ta način so zvabili tuje osebe, da so se spustile
z njimi v igro, te pa so pošteno »oskubili«. Policija je aretirala doslej 27 takih tičkov. Praška železniška direkcija je vsled teh goljufij kartanje v vlakih kratkomalo prepovedala.
— Velikanska spionažna afera v Letlan-diji. Kot se šele sedaj doznava, je prekoračil v noči od 10. na 12. t. m. rusko-letland-sko mejo pri Silupe-u mlad mož, ki se je takoj prijavil letski obmejni policiji. Ruska straža je oddala za njim več strelov, radi temne noči pa ga niso pogodili. Mladi mož je imel na sebi uniformo G. P. 'N. (sovjetsko-ruska politična policija, naslednice Čeke. Izjavil je, da ima poročati važne stvari, ki jih je pa pripravljen zaupati samo kakemu večjemu vladnemu uradniku. Še isto noč je prišel k njemu državni sekretar Rubulis s preiskovalnim sodnikom. Mladi mož se je legitimiral kot tajnik oddelka G. P. N. Nikitin. Potegnil je iz žepa obrabljeno bilježnico, vso popisano s šiframi. Dešifriral je tekst ter opisal špionažno organizacijo v letlandskih obmejnih krajih do najmanjših podrobnosti. Na podlagi njegovih verodostojnih informacij je bilo aretiranih še tisto noč 23 osumljencev, pozneje pa še 10. Samo dvema se je posrečilo pravočasno pobegniti. Afera je vzbudila v vsej Letlandiji ogromno senzacijo, predvsem zato, ker so težko kompromitirane različne uradne osebe, zlasti pri obmejni straži.
— Ukradeni mrtveci. Te dni so izkopali na pokopališču v Czernovicah več trupel italijanskih vojnih ujetnikov, ki so umrli tam za časa svetovne vojne. Trupla so položili v krste, krste pa so naložili v velike zaboje ter jih ekspedirali po železnici v Konstanco. Ko se je' ustavil vlak v Hatni, so vlomili neznani lopovi v voz ter odnesli, prepričani, da jim je padel v roke bogat plen, najtežji zaboj.	.	.
— Mater proglasil za mrtvo, da je lzv'*\ od sorodnikov denar. Na graškem ,ce““ ,' nem pokopališču se je pred ^ dnevi z večja množica ljudi, ki je hotelai izka < P® slednjo čast neki umrli dami. Cudno pa se je vsem zdelo, da ob napovedani uri ni bilo videti ne duhovnika, ne rakve. Končno je povedal grobar čakajočim pogrebcem, da za ta dan sploh ni napovedim nikak pogreb. Še sumljivejša pa je postala zadeva, ker tudi 21 letnega sina, pomožnega delavca An-
| ton Schtttz-a ni bilo nikjer videti. Dva dni i
popreje je namreč Schiitz obvestil bližnje in daljne sorodnike o smrti svoje ljubljene matere ler pri tej priliki izvabil od njih večje zneske, s katerimi naj bi kril pogrebne stroške. Čez čas je orožništvo izsledilo premetenega sleparja in ga aretiralo. Njegova mati namreč še živi in je popolnoma zdrava. Izprijeni sin je hotel namreč priti na cenen način do denarja, pa si je dovolil to neokusno šalo. Sodišče je sleparskega sina obsodilo z ozirom na to, ker si je dovolil že pred dvemi leti slično šalo s teto, na šest mesecev ječe.
— Nepredirna megla na angleški obali. Iz Londona poročajo, da je te dni trčil trmi-coski parnik »St. Briene« ob obalo pri Je,‘ sey-u. Nesreča se je zgodila zaradi g<$e megle. Obstojala je nevarnost, da se partS potopi. Na parniku se je vozilo 300 potnik® Slična nesreča se je pripetila parniku »Mariane«, ki je ostal 5 dni brez pomoči. Kapetan in dva mornarja ladijske posadke so bili tako izmučeni in izčrpani, da so jih odpravili v bolnico. Trojica je namreč vztrajala 24 ur orez hrane v naporni službi.
— Usodepolna srebrna poroka. V Haa-gen-u se je ob priliki neke srebrne porokč zastrupilo s torto 32 oseb. Torta je bila napravljena na domu svatov. Zdravniki do sedaj še niso podali svojih izjav.
— Krvava ljubezenska drama v Nizzi. V enem od elitnih hotelov v Nizzi se je odigrala led ni krvava ljubezenska drama. 27-letni Grk Emanuel Notaras je ustrelil svojo zaročenko. Motiv za dejanje je bilo dejstvo, da je dekle Notarasa vedno bolj poredko obiskovalo, vsled česar je jel ljubosumni mladenič dvomiti o njeni zvestobi. Ko je prišla predvčerajšnjim deklica zopet k njemu, je zaklenil sobo ter jo z dvema streloma usmrtil, nakar je izvršil samomor.
Ljubljana.
1— Ljubljanska župa JPZ ponovno poživlja vse ljubljanske pevce in pevke kakor tudi ostalo občinstvo, da se v* obilnem številu udeleže sprejema odličnega zagrebškega pevskega društva *Kolo«, ki prispe danes ob o. uri zvečer v Ljubljano. Po sprejemu popeljemo drage goste z godbo Nar. *eJ' glasbenega društva »Sloge« v sprevo^u hotela Union, kjer se vrši ob 8. uri *oncen-
I	okazimo z obilnim posetom svojo t>ra^ naklonjenost do milih nam gostov.
1— Dr. Josip Benčan, specialist za zenske bolezni, je imenovan za primarija novoustanovljene oblastne ženske bolnice in se preseli koncem prihodnjega tedna na svoje novo mesto.
1— Učni tečaji za tuje jezike in strokovne predmete društva »Merkur« se prično v kratkem. Prijave društveni pisarni Gradišče 17/1. do 25. oktobra. — Odbor.
1— Merkurjev plesni tečaj se namerava prirediti tudi letos. Prijave društveni pisarni 'Gradišče 17/1. do pondeljlca ‘24. oktobra. — Odbor.
1— Koncert hrvaškega pevskega društva »Kolo«. Po velikanskem uspehu koncerta "*
letošnjem lestivalu^ v Frankfurtu n/M. je izvajalo »Bolo« dr. Širolov oratorij Sv. Cirila in Metoda ob velikanski udeležbi dvakrat v Zagrebu. Drugi koncert se je vršil pretekli pondeljek 17. t. ju. v zagrebškem opernem gledališču. Kritiki se o izvedbi izražajo zelo laskavo, predvsem podčrtavajo sijajni nastop solistov gg. Betetta in Križaja. Koncertno občinstvo vabimo, da se tega velepomembnega koncerta udeleži v kar največjem številu in si preskrbi vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni, da se izogne navalu na blagajno pred koncertom.
1— »Ljubljanski Sokol«, Narodni dom, priredi v proslavo 50 letnice rojstva prvaka slovenskih pesnikov Otona Župančiča v prvi polovici novembra t. 1. predavalni in lecrtacijski večer, na katerega že sedaj opo-zaijamo. Dne 30. novembra pa priredi v proslavo Ujedinjenja akademijo, na kateri nastopijo izbrane vrste vseh oddelkov.
— Angleško sukno za moške obleke 'najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
Celje.
c— Dolge obraze so imeli včeraj razni gospodje, ko so čitali uvodnik v svojem »lajbžurnalu«. Tako silno so se že navadili vsak dan polagati radikalno stranko in g. Vukičeviča na mrtvaško postelj, pa so čitali nakrat v »Jutru«, da z esdeesarsko kombinacijo ni nič. In počasi je šlo tudi celjskim esdeesarskim generalom v glavo, da morda SDS res nič več nima tiste moči v Beogradu, ko nekdaj. Zato pa je na nje še zlasti uničujoče vplivala ves!, da je bila esdeesarska trgovska lista razveljavljena in da se danes >es svet smeji SDS, ko ne zna sestaviti niti kandidatne liste. Ni čuda, da se število dolgih obrazov stalno množi. Naj bodo gospodje potolaženi, ker niso oni edini, ki i®8*0 “Olge obraze. Tudi tisti vlagatelji, k* s.° Pogledali v prazne kase Slavenske, imajo dolge obraze. Sedaj bi mogli eni ko i ugi ustanoviti lepo procvitajoče dru o gospodov
dolgimi obrazi.	T, ,
c- Počasi pa gotov«. I red nekaj dnevi se ie vršila pod vodstvom dr. Senekoviča tretja anketa za regulacijo Hudinje. Pri seji je bil navzoč tudi ing- riser v imenu oblastnega odbora. Kmalu se ustanovi vodnoregulacij-ska zadruga, ki naj izvede nadaljna dela.
c— V Zagreb se je preselil te dni splošno priljubljeni mag. pharm. Vojko Arko. Dosedanjo svojo lekarno, ki jo je kupil od g. Rauscherja, je prodal lekarnarju Tončiču iz Brežic.
c— Iz policijske kronike. Schmitz Hermina roj. 1911 v #ariboru in tja pristojna je bila aretirana in odgonskim potom v domačo občino odvedena, ker ni bila zaposlena, niti ni imela sredstev za preživljanje. — Dne
18.	t, m. je Ivana Okorna, rudarja iz Griž, napadel in ugrizel v stegno pes trgovca Avg. Favaja. Okorn se je šel lečit sam v bolnico, psa pa je živinozdravnik preiskal in ga k sreči našel zdravega, g. Favaj pa bo stroške povrnil.
.s. SiXCs»ik&im3££«l
nastopno predavanje g. L. Bohma.
Sinoči je imel v univerzitetni dvorani novo nastavljeni docent ljubljanske univerze g. dr. Ludovik Bolim svoje nastopno predavanje, ki ga je otvoril ob številni udeležbi naših pravniških in gospodarskih krogov dekan pravne fakultete g. dr. Bilimovič s kratkim pozdravnim nagovorom.
G. dr. Bohra je izvajal med drugim sledeče :
»Ker nameravam v zimskem semestru predavati o temi »Uvod v narodno gospodarsko politiko«, mislim, da ni neumestno pri nastopnem predavanju baviti se s svetskim gospodarstvom, katero spaja vsa narodna gospodarstva sveta v eno celoto.
Omenim naj nekaj temeljnih pojmov o svetskem gospodarstvu in svetsko gospodarski politiki, ker sem mnenja, da mora vsled katastrofalnega pojava svetsko gospodarske nze pač vsakdo zavzeti svoje stališče na-prajn pobijanju te krize in se temu nihče de more odtegniti. Vsled prepletenosti svetskega gospodarstva se mora tudi naša država čutiti tangirano pri uvozu in izvozu, denarnem trgu in prometnih črtah, katero nalogo oo mogla reševati bolj učinkovito kot dose-daj predvsem z izboljšanjem svojih luk. ^
Internaeijcnalna izmenjava dobrin se je vršila že v starih časih, toda njen e nos aven način in skromen obseg kmalu nista vet. ustrezala naraščajočim potrebam. O pravem svetskem gospodarstvu pa moremo govoriti šele takrat, ko se je pričelo z vsestransko izmenjavo tudi manj vrednih produktov. To se i® zgodilo nekako v sredini prejšnjega stoletja, ko je para zamenjala enostavne jadrnice in vozove z živalsko vprego. Drug važen faktor je bilo rapidno naraščanje prebivalstva, ki ga posamezne države niso mogle .	_	_
več preživljati. Nastala je nujna potreba do- * ogromnih vojnih dolgov itd. Vsa Evropa je brin za prehrano in naraščajočo industrijo, i obubožala vsled tega. Kupna želja je danes
.	i i	i	tnlrni	ni	kiinnp	morvi	vsIpH	vnliitnmf»orfi
in teoretiki, ki so bili poklicani v to, da na novo organizirajo svetsko gospodarstvo, niso bili kos svoji nalogi. Nastala je težava, najti nove formule, ker so elementi narodnega in svetskega gospodarstva konstantni faktorji, ki se bistveno ne dado prealterirati. Dva taka konstantna faktorja sta: zemlja, katere produkcijo moremo sicer z raznimi sredstvi spraviti na gospodarski optimum, a prav nič več (isto velja za podzemske naravne zaklade), in pa človek, čegar etične in drugih strani se bistveno ne dajo spremeniti.
Države stare industrije so že med vojno spoznale, da se jim bliža konkurenca tam, kjer tega preje nikoli niso pričakovale. Vse mlade države so stale na stališču, da se morajo avtarkično emancipirati. To je bilo opaziti zlasti v latinskih republikah Južne Amerike (Brazilija, Argentinija, Cile), v Afriki (burske republike), na Japonskem itd.
Po vojni je vse postalo še slabše. Dve veliki državi (Nemčija in Avstrija) sta bili uničeni in ogromna Rusija je bila pri svojih 22 milijonih kvadratnih kilometrov in 4.70 milijonih ljudi popolnoma izločena iz svetskega gospodarstva. Evropska eksportna industrija je bila uničena, ker je bila dirigirana izključno na vojno industrijo.
Tudi mlade države v Evropi so se skušale emancipirati, ne samo politično, nego tudi gospodarsko, od svojih prejšnjih gospodarjev, tako n. pr. Baltiške države, Poljska, Ru-munija, naša država itd., kar se jim je več ali manj posrečilo.
Simptome zmanjšane svetske gospodarske produkcije moramo iskati v padcu delovne slile, padanju trga, skrajšanem delovnem času, velikanskih socijalnih dajatvah, podporah brezposelnim, reparacijah, odplačevanju
Pojavile so se razne doktrine, tako _ libe >’alnu, naj se v vsaki deželi to proizvaja, za kar je ta dežela najbolj primerna (inierna-Gjonalna delitev dela). Kmalu pa ji je stopilo nasproti načelo gospodarske avtarkije in 1fflperializma.
.Svetsko gospodarstvo je polagoma pritegnilo v svojo službo ves svet, tako suho zemljo, kot Ocean in poučno še celo zrak. Razvilo se I®, velikansko premikanje ljudskih mas (zla-stl v Severno in Južno Ameriko), napredo-.j} ie izmenjava živil in dobava surovin in Pnčelo se je ' internacijonalno potovanje ka-i>ltala. Tako je šlo do leta 1914.
L dnevom izbruha svetske vojne pa je 'vet.sko gospodarstvo popolnoma prestalo. *Tj tein so bile občutno prizadete tudi one države, ki niso posegle v vojno. Tako n. pr.: Holandija, kateri je bila Nemčija nekako varno zaledje. Vsled črte, ki so jo- potegnile okrog Nemčije Anglija, Francija in drugi zavezniki, je trpela tudi ona. Nastalo je občutno pomanjkanje živil.
Zastala je svetovna trgovina in Nemčija v prvi vrsti ni mogla več izvažati svojih indu-sbrijskih izdelkov in uvažati potrebnih stvari. Celotna svetska tonaža je zastala za 15 milijonov registrskih ton.
Desorgauizaciji svetskega gospodarstva se tudi takoj po sklenitvi miru ni dalo pomagati. Razni narodno gospodarski praktiki
tukaj, ni pa kupne moči vsled valutamega uničenja.
Prihajajo v poštev še stvari političnega in upravnega pomena. Tako je mogočni demokratski val, od katerega se je toliko pričakovalo, čisto razočaral. Ideja demokracije, aplicirane na narodno gospodarstvo, se je izjalovila.
Svetsko gospodarski politiki so hoteli rešiti krizo s krajnim izkoriščanjem delovne sile pod najskromnejšimi izdatki v dosego gospodarskega optimuma, vendar ti nasveti za rešitev niso dali nič novega in so bili samo kombinacija starih gospodarskih formul.
Optimistični narodni ekonomi so mnenja, da je še vedno trikrat toliko kontinenta neizrabljenega, kakor ga je potrebno za današnje' stanje svetskega ljudstva. Toda vpoštevati moramo Saharo, južne neprimerne kraje itd.
Končno naj omenim še podonavsko konfederacijo, ki naj bi združila vse obdonavske narode na gospodarskem polju. Večina v vseh zainteresiranih državah se je izrekla proti njej. Nastali sta tudi ideji »Panevrope« (ki pa ni nič novega, saj datira že od Napoleona dalje) in »Mittelevrope«. Vsi ti nasveti so jako klaverni in zelo malo vsebujoči.
Glede naše države sem mnenja, naj se nikar ne lovi za fantomi, marveč naj se raje oklene realnosti.»
Prosveta.
VČERAJŠNJA PREMI JER A »LJUBEZNI V TRI ORANŽE«
je uspela v vsakem oziru nenavadno dobro *!' Je bila v čast ljubljanskemu gledališču. — plavna zasluga na uspehu gre dirigentu g. Štritofu, ki je po dolgem trudu dosegel, da se je sploh uprizorilo to znamenito delo ruskega komponista. Ovacije, ki jih je priredila publika po 2. dejanju g. Štritofu, so bile več ko zaslužene. Ko omenjamo g. Štritofa, moramo z vso pohvalo omeniti tudi orkester in pa zbor. Zlasti orkester je bil ble-
C' T solistov gre v vsakem pogledu prvenstvo g. Bet e 11 u, ki je bil kot pevec in igralec na višku. Od drugih solistov zaslu-žijo posebno priznanje g. Banovec, Kovač in ga. T h i e r r y j e v a in gdč. Ribičeva. Treba pa« je tudi pohvalno priznati, da so se za uspeh premiere potrudili vsi brez izjeme in le tako je bilo mogoče, da je uspela nad vsako pričakovanje dobro. — Zasluženo je tudi bilo, da je publika po 2. dejanju poklicala na oder režiserja g. šesta in mu priredila iskren aplavz.
Komedija izvrstnega komediografa Ludvika Thoine »Lokalna železnica« se vprizori v soboto dne 22. oktobra prvič na šentjakobskem gledališkem odru. Snov je popolnoma enostavna, razumljiva vsakomur, zato pa je dejanje polno komičnih situacij in pristnega •humorja. Občinstvo vabimo, da si ogleda to Podstavo. Sobotna predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Peter Šterk nasl. Miloš Kazničnik, Stari trg 18. V nedeljo 23. oktobra se vrši prva repriza.
Vse čestilce Ciril Metodskc ideje opozor-jamo na prvo ljubljansko izvajanje oratorija sv. brata Ciril in Metod, ki ga izvaja jutri v sqboto zvečer ob 20. uri v Unionski dvorani stavno hrvatsko pjevačko društvo »Kolo«
Zagreba.
Razstava narodne umetnosti. — Opozarjamo kompetentne kroge, da je mestna občina Bern javila Mednarodnemu institutu za umstveno sodelovanje v Parizu, da priredi leta 1931 ali 1932 razstavo narodnih umetnosti. Institut je čestital mestu Bernu na tej inici-jativi in obljubil svoje sodelovanje. Naloga našega ljubljanskega odbora za umstveno sodelovanje bi bila, da v zvezi z našimi umetniki pripravlja udeležbo slovenske narodne ■umestnosti na tej razstavi.
Kratke vesti
Proces proti morilcu Cena bega bo decembra meseca pred praško poroto.
Francoska socialistična stranka je sklenila, 1
da bo vsak njen član izključen iz stranke,
če bi se udeležili proslave desetletnice okto-berske revolucije v Rusiji, j Stavka španskih rudarjev v Asturiji je končana.
Šport.
Službena objava smuško-tchničncga odbora JZSS. Poziv na olimpijski trening. Trening se vrši pod vodstvom ing. Tunold' Thor-leif Hanssen-a, in sicer sledeče: 1. trening olimpijske smuške vrste v dobi od 20. novembra t. 1. do konoa januarja 1928. 2. Trening smuških skokov vsako nedeljo. 8. štirinajstdnevni tečaj v svrho spopolnitve posameznikov v smuški tehniki, in sicer v drugi polovici meseca februarja 1928. — Interesenti za trening vseh treh skupin naj javijo svoje naslove (ne glede na to, da so morda že prijavljeni za olimpijski trening) do o. novembra t. 1. tajniku smuško-tehničnega odbora JZSS F. Koprivi, Ljubljana, Aleksandrova 14, (Palača TPD). — Za olimpijski trening naj po možnosti nominira vsak klub vsaj po enega svojih krmarjev. Trenira lahko tudi krajšo dobo, vendar pa samo do konca decembra. Vstop v olimpijski trening po 1. januarju ne bo dovoljen. Trening se bo vršil nredvidoma v Kranjski gori, Dovjem in Bohinju. Udeleženci, ki bodo absolvirali celotni olimpijski trening, naj bodo bodoči učitelji smučarstva v svojih klubih. — Vse stroške oskrbe za dobo treninga nosijo udeleženci sami. Preskrbljeno pa bo za najnižje cene. — Vse eventuelne informacije daje smuško-tehnični odbor. — Tajnik.
Vojaški petoboj, ki je stavil na udeležence najvišje zahteve, se je vršil pred kratkim na Nižje Avstrijskem. Obsegal je sledeče discipline: plavanje na 100 m, tek s strojno puško na 100 m, tek čez zapreko na 100 m, metanje ročnih granat na določen cilj in končno marš v polni bojni opremi. Izvzemši plavanja so se vršile vse konkurence v polni bojni opremi, torej z jekleno čelado, karabinko, tornistrom s 15 kg prtljage itd. Prvo mesto si je priboril četovodja Franc Tušek, ki se je šele nedavno proslavil kot izboren maratonski tekač.
Amsterdamski klima. Za kontinentalne prebivalce, ki stanujejo v suhih, razmeroma visoko ležečih krajih, je potovanje v obmorske kraje vedno zvezano s spremembami v njihovi konstituciji in telesnem razpoloženju. To stanje, ki ga navadni potniki vobče le malo občutijo in ki se po preteku par dni vsled aklimatizacije izgubi, se pa zelo močno pojavlja pri atletih, ki startajo v tujih, posebno v obmorskih državah in ki večkrat povzroči športne neuspehe.
S temi okolnostmi mora računati tudi večina udeležencev olimpijskih iger v Amster-
damu in takto tudi naši. Kajti navajeni so na primeroma suho vreme in gorski zrak (nizek zračni tlak), dočim vlada v Amsterdamu zelo vlažen klima z močno spremenljivim vremenom. Pri tem moramo še vpošie-vati, da leži Amsterdam 2—4 m pod morsko gladino ter ima vsled tega zelo visok zračni tlak. Zalo je človek prva dva, tri dni zelo truden, zaspan ter ima malo teka. Večkrat se pojavi tudi mrzlica. Če se pa to enkrat premaga, potem se hitro navadimo na vlažen in težak zrak. Priporočati je v takih slučajih trikot-perilo. Na vsak način pa je velike važnosti, če bodo vzeli tuji atleti v svoj trening-program tudi dolge sprehode v močni megli ali zelo vlažnem deževnem vremenu, eventualno v bližini rek in jezer. Da pa pri spremenjenem zračnem tlaku še vedno dosežejo športni uspeh, morajo na vsak način najmanj pet dni pred startom priti v Amsterdam.
Angleški nogomet. Sobotne nogometne tekme so bile izredno dobro obiskane: 60.000 ljudi je gledalo tekmo med Evertonom in Liverpoolom 1:1, 45.000 jih je prisostvovalo matchu Aston Villa:Sunderland 4:2, 40.000 pa tekmi Arsenal proti Leioester City 2:2 itd. Na prvem mestu stoje Neiveastle United in I3ury s 14 točkami iz 10 iger. V 2. diviziji pa si je priboril Chlesca s svojo zmago v Southamptonu 4:2 prvo mesto.
Iz mednarodnega ringa. Italijanski bokser težke kategorije Bertazzolo, ki je predkrat-kim k. o. potolkel prejšnjega evropskega prvaka Erm. Spalla, bo nastopil 20. novembra proti Georgu Cooku. — Svoječasni svetovni bokserski prvak Jack Dempsey se je pobotal s svojim prejšnjim managerjem Kearnsoin, s katerim se je bil hudo sprl. Kearns bo umaknil svoje tožbe proti Dempseyu in bo v bodoče zopet managiral svojega starega varovanca. — Manager Fugarzy je tožil znanega bokserja iPaofina in njegovega niana-žerja Mayerja na' plačilo 4450 dolarjev, ki sta si jih od njega izposodila, toda ne plačala.
Športni duh. Bilo je na pariškem dirkališču na startu: vse je z napetostjo opazovalo start pesamnih dirkačev. Ravnokar se je odpeljal neki dirkač in Divorne je stopil na startno črto. Tedaj uide nepričakovano zrak iz sprednje pneumatike. S strahom premišlja Divorne, kaj stori v tem tako kratkem času do starta. Ali naj sam izmenja zračnico? Nemogoče! Ali naj odstopi? Nikdar! Strogopra-vični starter ni kazal niti najmanje volje, da edgodi Divornov start. Ne preostaja mu torej nič drugega, ko izmenjati zračnico. Toda preden je Divorne začel, so mu priskočili njegovi tovariši in tekmovalci na pomoč. Franeoni, Alfta in drugi so delali mrzlično in natanko na fatalno sekundo je stal Divorne na startu. In glej: njegova neomajna volja in veselje nad prijateljsko pomočjo njegovih tekmecev je učinila, da si je Divorne priboril eno najlepših zmag. — Moremo li najti boljše spričevalo športnega mišljenja, kakor pomagati svojemu tekmecu v trenutku, ko natančno vemo, da mora isti brez naše pomoči odstopiti?
BORZE, dno 21. oktobra 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.86, Berlin 13.545—13.575,	13.56), Budimpešta 9.955
do 9.985 (9.97), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 9.985 (8.015), London 0—276.7, Ne\v-york 56.64—56.84 (56.74), Praga 168—168.80 (16.40), Trsta 309.125—311.125.
Beograd. London 276.3—2771, Newyork 56.61—56.81, Milan 309.25—311.25, Dunaj 7.9975—8.0275, Budimpešta 9.935—9.965, Berlin 13.5475—13.5775, Bruselj 7.915—7.945, Bukarešta 35.15—35.65.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.775, London 22.25375, Newyork 518.35, Pariz 20.355, Milan 28.34, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna banka 135—135 (135), Praštediona 850 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Vevče 133, Ruše 0, šešir 104 do 0, Stavbna družba 56—0.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza. Les:	Ten-
denca za trame čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov tramov merkantilnih, po kupčevi novi, foo vagon meja po 300. — Deželni pridelki:	Tendenca za žito mirna. Zak-
ljučkov ni bilo.
To in ono.
KAJ vse JE SE DANES MOGOČE.
Zaradi žaljenja časti se je te dni zagovarjal pred sodnim dvorom v Dresdenu »patriarh uranske sekte« H. Sauermann. Kot vzrok procesa se navaja neka proklamacija na Arance, kj jo je po volji Sauermanna in drugih sličnih korifej izdal v Wiesbadnu dr. Fr. Frey-tag.
Proklamacija je dvignila mnogo prahu, nova sekta pa je postala splošno znana po vsej Nemčiji. Aprila meseca 1. 1925 je izšla v Jeni neka brošura, ki je imela kot odgovornega izdajatelja podpisanega Sauermanna. V Wiesbadnu je dalje obstojal tudi aran-ski poizvedovalni odsek. Aranci so podeljevali plemstvo in doktorske titule.
Oblasti so se pričele zanimati za to gibanje Arance v in dognale so, da je dr. Frey-tag, prvomestnik te sekte, bivši živinozdrav-nik, ki ga je sodišče spoznalo za duševno bolnega. Ugotovili so nadalje, da je Sauermann, vrhovni patriarh vseh veroizpovedi, nekdanji kmetski delavec, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi goljufije in raznih drugih prestopkov. Zadnja kazen je znašala nič manj kot dve leti in štiri tedne.
Dne 3. aprila pa je bil objavljen v. »N. Leip-ziger Zeitung« daljši članek z nadpisi »Štirinajst let krivično podeljevali plemiške in razne akademske časti.« — Umobolni poglavar države — predkaznovani goljuf kot toez univerzalne cerkve. V tem članku je bila opi-
sana vsa zadeva, posebno pa se je pisec ba-vil z umoboinim živonozdravnikom Freyta-gom in nekdanjim kmetovalcem Sauerman-nom. Članek je navajal število oseb, ki so nasedle goljufom, . češ da sekta podeljuje odlikovanja, izstavlja diplomatske potne liste itd Misleč, da je državni pravdnih dr. Fischer, ki je sotrudnik »Leipziger Zeitung', pisec članka, se je Sauermann protižil pri saškem justičnem ministrstvu ter izjavil, da je objavil dr. Fischer v »N. L. Z.« »nezasli-šen, drzen, lažnjiv članek« o njem in verski instituciji ter da je s tem žalil njega, dr. Freytaga in aransko sekto.
Zaradi te vloge pri sodišču, se je imel Sauermann zagovarjati. Pred sodiščem je Sauermann vztrajal na trditvi ter izjavil, da je le on užaljen in ne dr. Fischer, Ici je njega imenoval goljufa. Državni pravdnik dr. Fischer je zanikal, da bi bil on pisec, pač pa je priznal, da je postregel listu z nekaterimi točnimi dejstvi, da na ta način obvaruje javnost raznih goljufij.
Sodišče je Sauermanna obsodilo na globo
200	zlatih mark, odnosno v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora. Da je sodišče obsodilo obtoženca samo na to minimalno vsoto, je iskati vzrok v tem, ker je sodišče spoznalo, da ima opraviti s skrajno omejenim možem.
PEČENA JETRA, ZDRAVILO PROTI SLABOKRVNOSTI.
Dunajski profesor, dvorni svetnik dr. Pat je ob priliki neke seje referiral o težkih
slučajih slabokrvnosti. Več ameriških zdravnikov je dognalo, da se slabokrvnost odpravi, če vživa bolnik konsekventno dalje časa pečena jetra. Uspehi, tako trdi zdravnik, so i bolj zadovoljivi, kot pa v onih primerili, ko se za zdravljenje uporabi transfuzija krvi.
Dr. Pal, ki je uporabljal v poslednjem času ta način zdravljenja, pritrjuje izjavam
i	ameriških tovarišev. Potrebno je, da vživa j bolnik skozi tedne goveja ali pa telečja je-' tra. Naravna potreba je, da se enoličnost v hrani ublaži. Bolniku bi se uživanje pečenih jeter sčasoma zagnusilo. Da se to pre-;. preči, je potrebno, da se uporablja pri kuhi I vse mogoče začimbe. Jetra pa morajo biti j pečena' — ne pa pražena.
Kemične sestavine zdravilne moči, ki jih vsebujejo jetra sicer še niso znane. Nepo-bitno pa je dokazano, da ta snov eksistira in da učinkuje na ta način, da draži kostni mozek, ki producira kri. Dokazano je, da se bela krvna telesca množe, če uživa bolnik jetra.
KNEGINJA V SIROTIŠNICI.
Te dui je umrla v sirotišnici v Miskoloczu starejša dama iz knežje rodovine Raresay. Njen oče je bil bogati veleposestnik Ivan Baresay, direkten potomec knežje rodovine, ki je v 17. stoletju vladala pod turškim protektoratom na Sedmograškem. Charlotta Ba-resay je poročila veleposestnika grofa Ko-esardi-Kuu-a, od katerega pa se je po par letih zakona ločila. Poročila se je nato z -nekim Ludivig Genesy-jem. Usoda pa je bila za njo kruta: nesreča jo je zasledovala na vseh življenskih potih. Njen drugi mož je umrl; posestvo pa je bilo na javni dražbi prodano. Sin iz drugega zakona, mlad konjeniški oficir, je izvršil samomor, očetu Bar-esaju pa so bila posestva, po zasedbi Ru-munije, sekvestrirana. Prvi soprog grof Koe-sardi-Kun, ki je kavalirsko skrbel za ločeno ženo, je tudi umrl, a v oporoki ji ni zapustil ničesar. Nekega dne je prišla gospa Gencsy, ločena Kun, rojena kneginja Bar-csay obubožana iz Rumunije v Miskolcz in prosila za sprejem v tamkajšnjo ubožnico. Te dni je smrt napravila konec sirotnemu življenju obubožane kneginje.
Tunel pod Gibraltarjem.
Pariška akademija znaosti in zveza francoskih civilnih inženjerjev proučavata v zadnjem času vprašanje gradnje predora pod Gibraltarjem. Na ta način naj bi se namreč ustvarila direktna zveza med Parizom in Marokom preko Madrida.
Južno od Gibraltarja je morje globoko 900 do 1000 m, morska ožina pa meri tam 14 km. Radi velike globočine naj bi se prestavil tunel bolj proti zahodu. Predor naj bi se izvrtal od vaquerskega zaliva ravno do Tan-gerja. Dolg bi bil 48.2 km, od tega bi odpadlo 32 km na črto pod morskim dnom. Morje je globoko na onem mestu 396 m. Bolj proti zapadu je globina sicer še manjša, znaša namreč samo 3000 in, vendar bi bil pa tunel v te mslučaju daljši, dolg bi bil namreč 52.9 kilometrov. Zato so se odločili za črto Va-queros — Tange r.
Električen vlak bi prevozil tunel približno
v	30 minutah. Promet bi znašal maksimalno, če treba, 120 vlakov na dan, kar odgovarja dnevnemu efektu 120.000 ton.
Gradnja bi trajala 6 let. Stroški so poračunani na 300 milijonov peset.
Da bi se gradnja rentirala, bi bilo seveda treba izpopolniti maroško železniško omrežje.
Anekdota.
Ko je prisostvoval Shakespeare nekoč upri-vreda ni hrvatska, ampak židovska. Rosenber-zoritvi svojega »Riharda III.«, je opozoril igralca, ki se je razgovarjal zelo živahno in nežno z mlado krasotico. Shakespeare je stopil neopažen bližje ravno v trenutku, ko je dejala deklica svojemu partnerju: »Ob 10. potrkaj trakrat na vrata. Vprašala bom: »Kdo je?«, ti pa odgovori: »Rihard III.« — Shakespeare, ki je bil velik prijatelj nežnega spola, je prišel pred stanovanje deklice pol ure pred dogovorjenim časom, potrkal in odgovoril kot sta se bila dogovorila deklica in njen častilec. Deklica je odprla vrata in Shakespeare je vstopil. Ko pa je deklica prevaro opazila, je bila sprva zelo ogorčena, vendar jo je pa prijazni Shakespeare kmalu potolažil. Ob dogovorjeni uri je potrkal pravi ljubimec. Shakespeare je odprl okno ter tiho vprašal: »Kdo je?« — »Rihard III.«, je odgovoril zaljubljeni mladenič. — »Rihard,« je repliciral Shakespeare, »je prišel prepozno: Viljem Osvojitelj je trdnjavo že zavzel.«
Stran 6.
bm<!ftii?nnnaiii.ginff’L—i	i
> NAROD NI DNEVNIK«, 22. oktobra 1927.
Štev. 240.
lija Erenburg:	65
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel 9. L.)
Vsaka beseda, vsako plaho laskanje j.’ bilo obema spet novo. Zdelo se jima je, da sestavljata čudovito knjigo. Če bi jima kdo rekel, da je ta knjiga že zdavnaj izdana, povsod, v vseli jezikih znana cd besede do besede, da jo imajo v vsaki družini, da se jo najde že pod starim vratarjevim pokrivalom,
—	če bi jima kdo to rekel, bi mu ne verjela, ampak bi skomiznila z rameni češ, da ta človek nič ne razume. Urno sta vpisovala v to knjigo vedno nova poglavja. Mitologičnim dogodkom njune ljubezni, karantinu, Orlu-tu, Luksemburškem vrtu so se pridružili no-
vi	momenti. Na buljvarju Saint - Micliel sta se zadela ob pijanega študenta, ki se jima je dobrodušno nasmehnil in kažoč na oba s prstom, zakričal:
—	Evo zaljubljencev!...
Tudi pijani študent je. s tem vstopil v knjigo in ostal tam za| isan v obliki vprašanja: ■»Ali pomniš onega študenta na Saint - Mi-chel-u?« Na mont - parnasse-skem buljvarju je ista usoda doletela psička, ki se je hotel obnašati ko star čuvaj in je nekako oiročje bevskal na Andreja.
Šla sla z enakimi koraki držeč se ped roko. Tudi dihala sla enako hitro. Cesto sta obmolknila da bi še bolj nemoteno uživala fi-
zično bližino. Bilo jima je ko da sta zraščena in se jima kri brez ovire pretaka iz srca v srce.
— Pojdiva bolj počasi —- truden sem. — je prosil Andrej.
Tudi Jeanne je takoj začutila utrujenost, kakor da nimata ločenih čuvstev. Na jntrajš-nji dan se nista spomnila in ločitev se jima je zdela nerealna, kakor se zdi zdravemu človeku smrt. Ko je Andrej omenil Moskvo, se ji je zdelo, da se tja peljeta. Opirajoč se na Andrejevo roko, je šla naprej z zaprtimi očmi uživajoč takt skupnega koraka. Iz sladke omotice jo je predramil pijan krik, Neki vzdrževanec je preiskoval svojo damo in pod nogavicami stikal za skritim denarjem. Bila sta že na ulici Tiboumairy. Jeanne se je ustavila.
— Spremila te bom nazaj.
Andreja je predlog presenetil. Kam naj g? spremi? In ji je priznal, da nima prenočišča in da mora šele poiskati slabši hotel, kjer se za ljudi ne brigajo in ne zahtevajo izkazi!.
— Dobro. Te bom spremila.
Spet sta hodila po istih ulicah, vendar pa je minuta, ko sta se bila ustavila na ulici 7 iboumairy zapustila v njunih dušah bridek sled: oba sta čutila, da je ločitev neizogibna in blizu. Ta občutek je bil ostrejši," ko' pa omama svidenja. Hodila sta čedalje bolj počasi in skušala govoriti o poslih: c denarju,
0 Andrejevem potovanju, kam naj si pišeta, kdaj so bo vrnil.-Pogovor pa ni bil iskren. Hotela sta prezvijačiti sama sebe in nista niii končala stavkov, vedoč, da ne sme biii konca sestanka, dokler ne rešita teh vprašanj. Treba se je vendar pogovoriti. Lahko bi tako brodila celo noč. Ko se je pa Andrej ma-šinalno zagledal v nekega ob vogalu zmrzujočega tipa, je rekel:
— Neumno ... Tako me lahko iztaknejo...
Jeanne se je stresla. Kako to, da tega ni
že prej pomislila? In je vznemirjena rekla:
—• Da, da! Tako ne smeva broditi. Kje si si pa izbral hotel?
— Še ne vem. Lahko kar tamle. Vidiš napis?
Bila sta na edeški ulici za kolodvorom, kjer jt bil res trinadstropni hotel, kakor je povedal napis: »Dnevne sobe«. Podnevi so se tukaj sicer redko ustavljali ljudje, razven mt.goče naivni deželani iz Bretagne, pa še ti so kmalu, še isti dan cd tam pobegnili. Hotel je bil podnevi navadno prazen. Tolsta, rdečlasa gospodinja je podnevi spala ali pa česala bolhe iz dlake velikega mačka, kar ji je bil njen najljubši posel. Podnevi se na ta hotel ni nihče rad oziral. Zato so se pa tu kaj zvečer shajali prebivalci in prebivalke mnogih sosednjih ulic, kakor ulice Goethe, ulice Versang6torix, ulice Abcsse
1 n. tudi ulice Tiboumairv. Rdečelasa dama je ponoči čula in zdaj spuščala goste v hotel,
zdaj iz hotela. Sob je bilo osemnajst in kdo
iii bil že v teli sobah? Prostitutke, ki so prezrlo pri mont - parnasse-skem kolodvoru- so vodile sem tujce — bretonske mornarje, ali j pa male zakotne sodne pisače iz province in jih tako seznanjale s pariško kulturo. Tudi dekleta iz ulice tiboumairy so imela rada J ta hotel, ker je bil dostojen, miren in se tam ni bilo bati policijske racije. V isti hotel je tudi uglaševalec klavirjev, ki je bil v pre- >■ šc-stni zvezi z mesarjevo ženo, vodil svojo damo, ki je bolehala na dvojni naduhi — od debelosti in ljubezni. Pred vhodom so se oblizovali vzdrževanci v pričakovanju svojih deklet in njihovega zaslužka. Včasih so tu-kaj pijančevali tudi skandinavski limeto^1 s mont - parnasse-skega buljvarja, če so hoteli spoznati dno življenja. Bile so tudi n®-prijetnosti. Petnajstega leta se je tukaj, v sebi št. devet obesil neki ruski emigrant-Nedavno je tukaj neko dekle zadavilo kloba-sarja iz ulice Duteaux, mu vzela zlato ur®
7. verižico in mirno izginila. Vse to se je zg°‘ dilo in še marsikaj. Bil pa je ta hotel mnogim neobhoden in je tudi zato bil tukaj. An-| d rej je bil lahko samo vesel trdoživosti takih zavodov.
Ko je prečital napis, je*rekel:
—	Tukaj ne bodo zahtevali izkazi! torej
—	sem. Povej mi, kako z denarjem i® kani naj ti pišem? Videla se ne bova zdaj več . . .
(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA:
LJUBLJENJI, DUNAJSKA CISTA.
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkoviš, Novi Sad,
• Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA: Logatec. •
= Se priporoča za vse bančne posle.
i
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfineili in najokusnelši namizni kis is vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon štev. 2389.
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena Nisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr.
V ELO UR /A/ PLIŠ
za damske plašče, velika izbira — nizke cene
R. Mi k!a u c ,Pri Škofu‘ Ljubljana, Lingarjeva ul.
SUKNO-DOUBL KAMGARN
za moške obleke, velika izbira — nizke cene
Miklauc ,Pri Škofu‘ Ljubljana, Lingarjeva ul.
W £ C K
&aie ln aparati za nkahovanje so najoenejftl, ker so naJboljSl. Znatno MB*. Ugodni pogojil Tovarnijka
zaloga:
10 pri tvrdki Fruktns, Ljubljana-
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«.
Koks - Čebin
WoHova l/II. - Telef. 2050
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
Širite »Narodni Dnevnik"!
NaJbelJSa » Materljalu In v konstrukciji soi
Josip Peftelinca
šivalni stroji in kolesa
Grifzner, Adler, in Ph6nix.
Najlepie opreme, pouk v vesenju bresplaien.
Nizke cene tudi na obrotna plaCila.
I Sdi&tliaMffi obvodi blizu Prešer-novega spomenika.
■)
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plaf* 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Dve lepi,
veliki, niahalasti palmi,-
primerni za okrasit?* grobnic, ceno na prodaj-Naslov v upravi lista.
Organizacija Jugoslotan-*kil Nacijonalistov, berje pri Celju priredi v
soboto 9. novembra ltlž'*
Martinov večer
l pestrim vspored.m in plesom.
Umivalniki
iz trdega lesa, z marmor-nato ploščo, ogledalom 10 posodo, se radi instalacije gorke in mrzle vode i godno prodajo. — Ponudbe na upravo hotela »Unionc v Ljubljani.
Oglieni (Karbon) papir
indigo papir, barvni trakovi, barva za štampiljke dobite vedno najceneje pri
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov t	,	.	v,	,	»	.	v,«(.nilniVe	Hranilnica	daje	po-
Ameriki, denarju nedo-	Za	hranilne	vloge jamih poleg premoženja hranilnic	80jila	na Zeml]iSSa.
»S «« ^ ŠE MESTO CELJE ■ .*•« EMItSS
dannanoP°pXjo.PO’-	o	z vsem premoženjem in vso davčno močjo.	rešuje	brezplačno.
Izdajatelj: AlMmmder 2ele»nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Serer. V*i v Ljubljani.