plačana t gotovini. ŠTEV. 140. V LJUBLJANI, rt 'nek, 23. junija 1927. Posamezna številka Din L — LETO l\ Iibaja vaak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. ■•»eftna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—, Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Vprašanje kandidatov. Z razpisom volitev je postavljeno tudi vprašanje kandidatov. Vsled nesrečne določbe o vezanih kandidatnih listah, nima volivec skoraj nobene možnosti, da sam določi kandidate, temveč ima samo to travico, da izbira med listami, kakor mu ™ servirajo strankina načelstva. Dejan-. 0 določujejo poslance samo stranke 111 v tem je eden največjih vzrokov, da e Pridemo in ne pridemo do konsoli-našega politčnega življenja. ..j^jti stranke presojajo vrednost kan-dat a čisto drugače, ko pa volivec in akor bi ga moral presojati dober državnik. Vo , , , , igra kanorom in radikalnim klubom na eni strani m z Veljo Vukičevičem na drugi strani. Za včeraj se omenia kot zadovoljiva okolnost to, da dr. Subotič ne bo sprejel kandidature za Sombor, ako ne bo izbran od tamkajšnje organi- zacije. Zato se misli, da je bil Vukiče-vičev sklep, da postavi Subotiča kot nosilca liste v somborskem okrožju, samo pretnja Marku Trifkoviču in pašičev-cem. Radikalni krogi so mnenja, da bo prišlo tudi glede Marka Trifkoviča do ugodne rešitve in da se bo na ta način ustvarila podlaga za nadaljnja pogajanja med pašičevsko skupino in Vukičevičem, ki naj dovede do solidnega sporazuma. Kakor se po vgem kaže, si prizadeva Vukičeviča, da na volitvah eliminira vse stranke in, ako le mogoče, tudi šef celokupne radikalne stranke. Aco Stanojeviča smatrajo celo pašičevci za prestarega in politično okorelega. Zdi se, da bi šli pašičevci Vukičeviču bolj na roko, ako pokaže Vukičevič večjo naklonjenost napram njim na teli volitvah. Vprašanje kandidatur je vobče glavno vprašanje, s katerim se sedaj najbolj bavijo parlamentarni krogi, zlasti radikalni. Smatra se, da je tendenca Velje Vukičeviča, da na volitvah eliminara vse tiste ljudi, ki mu niso všeč in ki so do-sedaj delali težkoče njegovi politični liniji. Nadalje se trdi, da bo na vsak način ustvarjena čez nekoliko časa po volitvah četrta stranka. Skupščina, ki bi izšla iz teh volitev, naj bi bila po trditvah informiranih krogov nekaj časa na delu, a potem naj bi se razpisale nove volitve, ko bi se vladna skupina že afirmirala v narodu in nato naj bi prišlo do fuzije. Vladni krogi že danes razmišljajo o situaciji po volitvah in gledajo, s katero stranko bodo delali v novem parlamentu. Iz nastopa vlade napram poedinim strankam o priliki volitev se bo videlo, na katere stranke računa in katere hoče držati v čim večji oddaljenosti od sebe. Nabava novih lokomotiv in vagonov. Parlamentu ‘ Je 11111 avsuijSKeiu demokratična>la^°^e®ka a,i Pa socialno svoje dni propadi,}* te8a vzroka smo bi tudi sestavo .*lOVeiSrodni svet’ ker ie delegacije z depolitizLnarlai,ne!ltar' ne delegacije z depolitizacij \nenta.r' mandatov Narodni svet najla° je^esu”11 Sestava slovenske parlamentarne deflacije ni samo zadeva strank, temveč 1 morala biti zadeva vsega slovenskega naroda. Zdi se nam pa, da se naše stranke — in sicer vse po vrsti — te«*a he zavedajo in da se najbrže tudi zavedati nočejo. Drugače vendar ni mogoče razumeti, da je v slovenski parlamentarni delegaciji slovenska univerza tako slabo zastopana. Ne pričakujemo, da bi bilo vprašanje slovenske parlamentarne delegacije že v sedanjih volitvah dobro rešeno, pač pa pričakujemo, da se bodo vodstva strank vsaj potrudila, da se približajo dobri rešitvi. Predvsem pa, da bodo vsaj toliko pazile, da bo vsak kandidat vsaj znan po svoji poštenosti in da mu ni treba nič skrivati. Seveda pa je treba več Beograd, Ji. junija. Včeraj popoldne č® je Yfšlla Plenarna seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi projekt nove uredbe za melioracijska dela dunavsko - tamiške vodne zadruge v Pančevem, ki se naj izvrše na račun 260 milijonskega posojila. Kmetijski minister Svetozar Stankovič je imel .kratek ekspoze o tej uredbi. Po lej uredbi bi se oddalo 30 tisoč jutrov prvorazrednih zemljišč v najbližji okolici Beograda. O novi uredbi se je na to razvila daljša debata, nakar je bila uredba sprejeta v načelu z 24 : 1 glasu. Končno je finančni odbor sprejel pro- a m.jnistra Poljedelstva in voda tudi v detajlu z 18 glasovi proti 1. Za tern je finančni odbor razpravljal o uredbi ministra železnic, po kateri naj bi se nabavilo 25 novih lokomotiv od tvrdke Siegel. Pogoji za nabavo novih lokomotiv so zelo dobri in sprejemljivi. Za železniškim ministrom je govoril poslanec Demetrovič, ki je poudaril, da bi se moral stari material poslati v popravilo. Poslanec Smodej je izjavil, da bo glasoval za predlog železniškega mini- pažnje ko dosedaj posvečati tudi tehnični kvalifikaciji kandidatov, ker bo potem tudi voliven boj na višji stopnji. Tistih ljudi z krepkim glasom smo pač imeli že dosti, da bi jih zaenkrat že lahko malo pogrešali. Zato pa smo morali tem bolj pogrešati ljudi, ki so v resnici sposobni, da so kos težkim dolžnostim ludskega tribuna in zato naj sedaj tudi ti ljudje dobe enkrat besedo in mesto v kandidatnih listah. Le v tem slučaju bo voliven boj za nas Slovence pozitiven. sirstva, ako se izvede v predlogu nekaj korektur, posebno v tem, da se da priliko izjaviti mariborskim železničarjem, kako sodbo imajo o popravilih starega železniškega materiala. V istem smislu sta govorila še poslanec Pušenjak in ra-dieevec Bankovič. Nato je dal minister železnic obširno pojasnilo. Naglasil je, da ima vlada v evidenci vsa popravila lokomotiv in vagonov po vsej državi. Popravljenih je že 350 železniških voz. V popravilu pa jih je sedaj še tisoč; v kratkem pa pride v popravilo še 4 tisoč železniških voz. Minister železnic odgovarja Demetroviču z ozirom na nesrečo, ki se je dogodila na progi Zagreb—Osijek. Pravi, da je pri nas manj nesreč kot drugod. Opozicija vzklikne: »Bog čuva Srbijo! Incidenti in nesreče so samo v prečanskih krajih.« Minister odgovori: »Bog čuva celo Jugoslavijo!« — Nato je bila uredba sprejeta z večino glasov. Za to uredbo pride na dnevni red še druga uredba železniškega ministra, ki ; se tiče nabave 200 tovornih vozov. Tudi ; ta medba je bila sprejeta z večino glasov. Demaria velesil v Beogradu. Beograd, 23. junija. Vprašanje sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo se bliža svojemu koncu. Včeraj dopoldne se je vršila v palači francoskega poslaništva važna konferenca, na kateri so prisostvovali poleg francoskega poslanika tudi italijanski, angleški in nemški poslanik. Na konferenci se je pretresalo jugoslovansko - albansko vprašanje, posebno o noti, ki jo bodo dali zastopniki velesil našemu zunanjemu ministru dr. Voji Marinkoviču. Nota velesil zahteva čimprejšnjo likvidacijo spora med Albanijo in Jugoslavijo. Ta nota je bila gotova in predana že preteklo soboto. Včeraj so predstavniki velesil Francije, Nemčije, Italije in Anglije javili poset pri našem zunanjem ministru, da mu izroče kolektivno noto velesil, v kateri se naglasa potreba pomirljivosti in mirne rešitve spora med nami in Albanijo. Dr. Voja Marinkovič je izjavil predstavnikom velesil, da jih bo sprejel danes. Demarša velesil bo potemtakem izročena šele danes. Za vsebino note se še ne ve. Zagotavlja se samo, da je v noti izražen predlog, da se naj spor med Albanijo in Jugoslavijo čimprej reši, in da naj naša država uredi svoje zahteve v tem smislu, da bo jugoslovansko - albanski spor čimprej likvidiran. UPOKOJENCI PRIDEJO VENDARLE DO SVOJEGA DENARJA. Beograd, 23. junija. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je sklenil, da izplača kljub povečanju državnih izdatkov aktivnim državnim uslužbencem in upokojencem neizplačane prinadležno-sti. Potreben denar bo vzet iz dolarskega posojila in sicer po partiji 55 proračuna za 1927-28. V ta namen so tudi že določene potrebne vsote, ki jih imajo prejeti posamezni uradi. Tako dobi delegacija v Ljubljani, 84.880 Din, za prinadležnosti upokojencev pa dobi ljubljanska finančna delegacija 7,950.489, zagrebška pa 6,992.540. V vsem bo izplačanih 38,785.510 Din. Ju!'nK0R0Sl5C pOKOČA MARINKOVIČU O SVOJEM POTOVANJU V SOFIJO. ®°grad, 23. junija. Včeraj popoldne o ) <>. uri je p0setp zunanjega ministra dr. vojo Marinkoviča dr. Anton Korošec. Dr. Korošec je referiral o svojem potovanju v Sofijo, posebno o rezultatih njegovih razgovorov v Sofiji. DR. SUBOTlč”V AVDIENCI™ Beograd, 23. junija. Včeraj je bil minister pravde dr. Dušan Subotič v avdienci pri Nj. Vel. kralju. ALBANIJA KONCENTRIRA ČETE NA NAŠI MEJI. London, 23. junija. »United Press« javlja, da koncentrira albanska vlada na jugoslovenski meji vojaške čele in da izkrcavajo vsak dan italijanski parniki velike količine vojnega materijala in municije. SESTANEK RADIČEVSKIH DISIDENTOV. Zagreb, 23. junija. Včeraj je bil sestanek disidentov Radičeve stranke, o katerem je bik izdan tale komunike: Disidenti, stoječi na osnovi revizionistične splitske deklaracije so 'pripravljeni z vsemi hrvatskimi strankami in skupinami, ki uvažujejo potrebo najodločnejše boi be na eni strani proti destruktivnemu delu Stjepana Radiča v hrvatskem narodu, z druge strani pa proti enako destruktivni centralistični hegemoniji, ki težko ogroža hrvatski narod in s tem izpodkopava temelje te državne zajed-nice. V prvi vrsti je bilo sodelovanje ponu-deno hrvatskemu bloku. Pri tem so posredovali čaldarevič, dr. Ivan Lončare-vič in dr. Benjamin Šuperina, in sicer pri dr. Trumbiču kot predsedniku Hr-vatskega bloka. Enako so tudi dalmatinski disidenti že prej ponudili tako sodelovanje. Včeraj popoldne ob 4. se je vršil prvi sestanek z dr. Trumbičem. Dr. Zanič je odpotoval v Split, da tani osebno vodi pogajanja v imenu hrvat-skega bloka. Stanovanjski akcija mestne občine in vprašanje cestne železnice. INTERVIEW Z VLADNIM KOMISARJEM DR. MENCINGERJEM. Vladni komisar mestne občine se je cd-zval prošnji našega sotrudnika za krajše pojasnilo o akciji mestne občine za rešitev stanovanjskega vprašanja. Mestni komisar dr. Mencinger je izjavil: »Kakor vam je gotovo že znano, smo dosegli od finančnega ministrstva odobritev našega obligacijskega posojila. Naše obligacijsko posojilo je razpisano v obsegu 30 milijonov dinarjev. Posojilo se obrestuje po 5% in se amortizira v petnajstih letnih obrokih. Letna anuiteta znaša 3,060.000 Din. Letne anuitete se me bodo krile samo z najemnino, kajti tako visokih najemnin ne moremo določiti, temveč tudi iz drugih prihodov mestne občine, kakor iz gradbene tro-šarinske naklade na vino in sicer po 50 par od litra, kar bo dalo letno približno 1 milijon 600.000 Din novih dohodkov. Kakih 400 tisoč dinarjev bomo dobili od vodarine in gostaščine, ne da bi se ti dve povišali. Na ta način bomo dobili od anuitet še celo 10% prebitka vsako leto. Prebitek se bo dosegel predvsem radi 'tega, ker nazadnje tudi mi ne moremo določiti v mestnih stanovanjskih hišah popolnoma protekcijskih .najemnin. Iz vsakoletnega prebitka bomo krili vse do-' sedanje primanjkljaje pri mestnih Jtfiano-vanjskih hišah, ki jih je morala mestna občina do sedaj kriti iz rednih proračunov. To je povzročilo seveda visoke občinske doklade, ki so znatno ovirale gospodarsko življenje v mestu. Kakor vidite, pa sedaj z novo stanovanjsko akcijo ne bo treba obremenjevati rednih občinskih proračunov .Da se zidajo stanovanjske hiše na račun rednih dohodkov iz občinskih davkov, to je sploh sistem, ki ga uporabljajo socialisti na Dunaju, mi pa tega sistema ne moremo uporabljati. Mestnega proračuna ne bomo ne le nič več obremenjevali, temveč ga bomo skušali celo znižati. Mesto Ljubljana je imelo do sedaj izredno visoke občinske doklade in sicer 135 odstotkov, medtem, ko jih ima Zagreb le 40%. Kakor mi je pravil ing.Cvetkovič, pa na primer mesto Niš občinskih doklad sploh ne pozna. če bi vodili dosedanjo politiko občinskih doklad še nadalje, bi pričelo gospodarstvo pešati. Naše gospodarstvo takih bremen ne 1 zmore več. S prihodnjim občinskim prora- j čunom bomo občinske doklade znatno znižali. Naše obligacijsko posojilo pomeni znaten korak naprej. Do sedaj občina ni mogla najeti posojila za stanovanjsko akcijo, ker ji je bil stavljen pogoj, da morajo nove hiše same kriti anuitete iz najemnim. To je seveda nemogoče, ker bi bile najemnine izredno visoke. Z obligacijskim posojilom in novo stino- vanjsko akcijo pa bo mogoče: prvič, da se doklade znižajo in da se proračun ne obremeni; drugič, da se bo gospodarstvo dvignilo, ker bo pričelo v mestu cirkulirafi čez 30,000.000 Din — pomisliti je treba le, koliko bodo zaslužili posamezni obrtniki in industrija — in tretjič bo odpravljena s tem tudi brezposelnost v mestu. : osojilo pomeni torej tudi produktivno podporo brezposelnim. Hkrati pa bodo pridobili tudi interesi hišnih posestnike/, ker ni povoda, da bi stanovanjski zakon še nadalje obstojal, če bo dovolj stanovanj v mestu. To zlo bomo odpravili torej s korenino. Naši akciji so naklonjene tudi vse oblasti, zlasti pa nam je naklonjeno ministrstvo za socijalno politiko, ki je ravnokar podfi--salo 1,800.000 Din posojila po 1% na 25-letni amortizacijski rok. Enako sta nam naklonjeni tudi trgovinsko in finančno ministrstvo. Predsednik Niša je izvedel n. pr. šele v Beogradu za našo stanovanjsko akcijo, za katero se je živo zanimal. Napravili bomo v enem letu več, kot so storili v stanovanjskem vprašanju vsa prejšnja občinska vodstva v 8 letih. Ne morem nič zato, če sem bil ravno v tem letu jaz na čelu vodstva občine. Letos pričnemo zidati stanovanjske hiše na Poljanski cesti in za Bežigradom, mogoče pa tudi na Resljevi cesti. Obenem pa zgradi na Miklošičevi cesti sporazumno z nami tudi Delavska zbornica večje stanovanjsko poslopje. So še drugi projekti že za letošnje zgradbe, vendar pa so pogajanja za nakup zemljišča še v teku in ne morem torej nič gotovega reči.« Cestna električna železnica. Z ozirom na ravno sedaj aktualen problem prevzema cestne električne železnice po mestni občini je mestni komisar odklonil pojasnila o že doseženih rezultatih pri tozadevnih pogajanjih. »Torkova. anketa je imela predvsem namen, da ugotovi začasno vodstvo mestne občine splošno razpoloženje prebivalstva v tem vprašanju, zlasti pa dveh najvažnejših skupin, katerih predsednici sta Zbornica TOB in Delavska zbornica. Anketa v tem vprašanju ni bila odločujoča in bi se pogajanja za prevzem vršila v istem prav-cu tudi brez ankete. Cestna železnica je danes torzo. Na prevzemu in na razširitvi cestne železnice je v prvi vrsti interesirano delavstvo. To vprašanje^ je v prav ozki zvezi s stanovanjskim vprašanjem. Ko prevzame mestna občina cestno železnico, jo bo treba urediti na trgovski podlagi, 6e se to ne zgodi, postane cestna železnica politikum. Tudi bo misliti na skorajšnjo njeno razširitev.« Slovenska demokratska stranka.! Pod tem naslovom piše »Obzor« iz Maribora: Davidavičevi demokrati, ki imajo v Mariboru že svojo organizacijo, so pričeli zelo živahno akcijo, da bi razširili svo-jo organizacijo na vso Slovenijo. Nova skupina bi se imenovala Slovenska demokratska stranka, njena naloga pa bi bila, da organizira na Demokratski podlagi večino slovenske inteligence in meščanskih slojev pod vodstvom poštenih ljudi, ki imajo ciste roke. V verskem oziru bi nova skupina zavzela stališče najširše tolerance. Za politično kompromitirane ljudi v tej skupini ne bi bilo mesta. V slučaju, da bi ta skupina dosegla le najmanjši uspeh, bi se priklopila demokratom (Davidovičevim seveda), oziroma oni skupini, ki se sedaj baje ustanavlja v Beogradu kot vladna skupina. Kakor se more že danes konstatirati, vlada za to gibanje veliko zanimanje.« Tako »Obzor« in s svoje strani moramo samo potrditi, da je v Sloveniji v resnici ve-l ik o zanimanje zn v resnici demokratično stranko. Seveda pa ta stranka ne bi smela biti samo privesek kake beograjske stranke, temveč bi morala tudi voditi res slovensko politiko. In zato se nam zdi, da je ime »slovenske demokratske stranke« v resnici srečno izbrano. Sigurno pa je nadalje tudi to, da bi bila laka stranka v resnici potrebna, ker pri sedanjih političnih in strankarskih razmerah je le prerazumljivo, če je večina ravno naše najboljše inteligence izven političnega življenja. V tem pa je glavni vzrak, da je vse naše politično življenje zašlo v nižine, ka-koršnih včasih res nismo poznali. Če pa kljub temu ne bo pot za novo stranko lahka, je le prerazumljivo, ker je pač dosti ljudi interesiranih, da to ozdravljenje slovenskega političnega življenja —- in to bi pomenila slovenska demokratska stranka -prepreči, ker bi mogla postati prenevaren tekmec že jfri septemberskih volitvah, j Toda stara stvar je, da je napredek do-| segljiv le z bojem in zato upamo, da bo ; dobra volja voditeljev novega gibanja moč-! nejša od vseh zaprek, f A. Ž. Zrakoplovstvo — sreča ali nesreča za človeštvo Ko je lani »Narodni»Dnevnik« v številnih člankih razlagal program panevropskega gibanja, je govoril tudi o strahotah bodoče svetovne vojne. Tam smo čitali trditve, ki so jih mnogi čitatelji sprejeli samo za nekak bav-bav, za plod bujne fantazije. Le tako si morem razlagati hladnokrvnost, s kakoršno so bili sprejeti. Kajti kljub žalostnemu dejstvu, da pri nas strankarski boji porabljajo vse •energije in delovanje vseh mislecev in narodnih delavcev, bi moral jasen pogled na grozote bodoče vojne pretresati mozeg in kosti vsakega rodoljuba in vsiliti mu vsklik: Kaj bo z nami tedaj, ako vojna res izbruhne? — Vem, da se taka vprašanja tudi porajajo, ali vem tudi, da sledi jako lahkomiseln in optimističen odgovor. Navadno naši ljudje pri tem mislijo na znano junaštvo našega vojaštva, mislijo na žalostno-tragične prizore, kako so naši momci pri Podgori sovražnikovim vojakom ušesa z zobmi trgali, ker drugače ni bilo mogoče . . . Ne mislijo pa naši ljudje na neoporečno resnico, da bi minule vojne ne bilo, ako bi odgovorni državniki le od daleč imeli pojma o vsej grozoti in o posledicah te vojne. Mislili so res, da bo nova vojna za toliko in tolikokrat groznejša od predzadnje večje vojne leta 1870, ali da bodo grozote in posledice še veliko groznejše, na to ni nihče pomislil. Danes smo v povsem enakem položaju. O resničnih grozotah bodoče vojne nimamo niti pojma, in ako nam jih dalekovidni možje slikajo tedaj dobe v odgovor posmeh in k večjemu opazke, — da slikajo bav-bav na steno. Jaz sam sem slišal podobne modre besede na članke v Narodnem Dnevniku«. Toda o priliki najnovejše zmage v ozračju, ko letajo iz Amerike do Pariza in Berlina v eni turi, ko zrakoplovi nosijo na tisoče kilogramov tovora, zdaj se pričenja jasniti v mnogih odgovornih glavah in s skrbjo se povprašujejo: Kaj bo, ako bodo bodoče vojne uporabljale vse te zmage ozračja? Sir Hugh Trenchards, poveljnik angleške flote, je napisal naslednje značilne besede: »Vse dobro, ki ga zrakoplovstvo prinese človeštvu, ne odvaga tega, kar mu prinese zlega v slučaju vojne. Ako bi moja kaj veljala, bi zaklical: »Proč z ozračjem!« General P. R. C. Groves, direktor angle-škili zračnih operacij 1. 1918 je dejal: »Ni dvoma, da bo v prvih fazah bodoče vojne igral najvažnejšo vlogo — boj s plini iz ozračja. V malo urah bodo umirali milijoni v velikih mestih, kakor v Parizu, Londonu, in ne bo sredstev, da bi obvarovali civilno prebivalstvo pred tako nesrečo.« Sir Samuel Iloare, angleški državni tajnik zrakoplovstva, je napisal celo knjigo, v kateri slika grozote bodoče vojne, da se morajo čitatelju lasje na glavi ježiti, ako jih še ima. On posebno opisuje strahote, ki bi jih doživel London, Iti je kakor nalašč ustvarjen za bombardiranje iz zraka. Tako govore — vojaki, izkušeni in hladni ljudje, katerim je vojna poklicno opravilo, življenski poklic. Oni sami nam pravijo, da bo (bodoča vojna borba »proti civilizaciji«, ne bo vojna »linij, marveč celih con«, da bo bodoče strategifcno orožje »smrt iz ozračja v masah ali daleč za fronto«. Že v zadnji vojni je vladal paničen strah po mestih daleč za fronto pred aemplani, ki bi metali bombe. (Povsod so bili postavljeni I posebne vrste topovi, že obrnjeni pod nebo, : da 'bi odvračali zrakoplove. Spominjam se, ! kak strah je vladal na Dunaju, da se D’An- i nuziu ne posreči polet do Dunaja — in ven- j dar bi bil to le en ali dva aeroplana. Kaj naj i , ta napravila z navadnimi bombami in z I neznatnim številcem bomb, ki bi jih takratni i zrakoplovi mogli jemati seboj? Največji, na j dolgo pripravljeni nemški napad iz ozračja | je stel 36 aeroplanov. Danes, komaj osem let po vojni, se moramo smejati tisti primitivnosti in ničariji proti temu, kar bo mogoče v prihodnje. V ,24 urah bo v zraku na tisoče aeroplam.ov, ki bodo mogli leteti desetkrat, dvajsetkrat dalje in bodo nosili seboj tri in več kvintalov bomb vseh vrst za porušenje celih mest in plinskih bomb za uničenje stotisočev nič zlega slutečih prebivalcev mest daleč, daleč tam iza fronto. Ako je dejal Mussolini, da dva tisoč aeroplanov zakrije solnce, ni rekel nič fantastičnega marveč prav žalostno možnost. Samo na to ni junak pomislil, da bi moglo biii v istem trenutku drugih tisoč aeroplanov nad italijanskimi mesti, Iger bi sipali ogenj in smrt nad nesrečnim narodom, kjer bi niti podgane ne ostale žive. V zadnji vojni so mestom prizanašali, ali prihodnjič pojde na življenje .in smrt med narodi, in tu ne bo pardona, kajti veljalo bo edino pravilo: »mors tua, vita mea« (tvoja smrt — moje življenje). In v tem je vsa grozota bodoče vojne, da bo to zadnja preskušnja neumnosti človeškega rodu. Ali jo ires mora prestati, ali ni drugega izhoda. — Pač jo: zove se — Panevropa. Zato rotim oitatelje: proučujte panevropsko gibanje s pametjo in brez predsodkov!! A. G. Politične vesti. = Število poslancev ostane isto. Ob vsakih volitvah se pojavlja isto vprašanje, če naj namreč določi državni odbor za volitve število poslancev v posameznih volilnih okrožjih na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910 ali na podlagi onega iz leta 1920. Naravno bi seveda bilo, da velja štetje iz leta 1920, zlasti še, ko je točnost štetja iz 1. 1910 za južne kraje več ko problematična. Predvsem pa je jasno, da more biti za število prebivalstva merodajno le zadnje, ne pa predzadnje štetje. KaJcor vsaka stvar pri nas, tako pa je tudi to vprašanje postalo takoj politično vprašanje. Štetje iz leta 1910 je namreč za Srbijo mnogo bolj ugodno ko ono iz leta 1920, ko je izkazalo štetje vsled silnih vojnih izgub Srbije njeno število prebivalstva dokaj nižje. Naravno je bilo, če je tedaj bilo vzeto za podlago štetje iz leta 1910, ker bi bila krivica, če bi bile vojne izgube Srbije honorirane s tem, da bi Srbiji bila zmanjšana njena politična moč. Na drugi strani pa je tudi jasno, da štetje iz leta 1910 ne more veljati večno in zato je razumljivo, če je predlagal podpredsednik skupščine dr. Basariček, da naj velja štetje iz leta 1920. Njegov predlog pa je državni odbor odklonil, ker državni odbor sploh nima pravice izpr«- minjati zakonske določbe, temveC samo nadzirati njih izvedbo. Število poslancev ostane torej neizpremenjeno. — Bil bi skrajni čas, da dobimo nov volivni zakon, da se sedanje napake in nejasnosti odpravijo. Predvsem pa bi bilo dobro,, če bi se število poslancev znatno znižalo. = Vodja vojvodinskih orjunašev nosilec samostojno demokratske liste. V Novem Sadu je bil na sestanku delegatov sam. demokratskih organizacij proglašen kot nosilec liste SDS Dobroslav Jevdjevič, glavni urednik »Vidovdana«. Tako je nepolitičnost »Or-june« zopet enkrat dokazana. = Demisija rumunske vlade. Bratianu sestavi novo vlado. V torek dopoldne je nadaljeval princ Stirbey svoja pogajanja, da bi dosegel volivni sporazum med liberalno in , narodno kmečko stranko. Njegova prizade- i vanja pa so bila brezuspešna in nato so po- j dali opoldne vsi liberalni in izvenstrankar- j ski ministri svoje demisije. Ob petih popoldne je odšel Stirbey v Skobiste h kralju in mu podal demisijo vsega kabineta. Kralju ] je princ Stirbey priporočil, da poveri vod-| stvo državnih poslov uradniški vladi. Kralj i pa je ta predlog odklonil in še isti dan zve-| čer poveril Bratianu-a s sestavo vlade. Bratianu se je nato včeraj podal v Skobiste, kjer je bil takoj zaprisežen kot novi predsednik vlade. Bratianu bo še enkrat poskusil doseči sporazum z narodno kmečko stranko. Ker pa je skoraj izključeno, da bi imel Bratianu v tem pogledu kaj več sreče ko princ Stirbey, pričakujejo politični krogi, da bo volivni boj zlasti oster. Da bo v tem votivnem boju zmagala Bratianova liberalna vlada, je izven vsakega dvoma, saj so rumunske volitve le predobro znane. — Zunanje ministrstvo prevzame Duca, ki je bil zunanji minister tudi v prejšnji vladi Bratianu-a. = Boj za akademsko svobodo na dunajski ) univerzi traja dalje in je prešel tudi na po-litiško polje, da se med seboj merita socia-listiška in krščansko - socialistiška stranka. V dunajskem mestnem zastopu ali deželnem zboru so že bile velike debate, v National-ratu pa šele bodo. Dunajska večina hoče na vsak način tudi s policijsko silo braniti svobodo učenja, ne pa tudi svobodo kravalira-nja in strahovanja manjšine, ki je slučajno v pestni pravici bolj šibka. Župan Seitz je j izjavil, da hoče zmagati v zahtevi, da p°ly cija mora vdreti v slučaju Polrebe__ vseučilišče in tam s silo delati red. ^ je, kako so si zamenja'i vlojg^ proti up0-vedno socialisti tisti, ki kriče krščan- mentarnih tleh, zdaj pa ‘j. kriče krščin- niontamih tleh, zdaj pa; enako kriče Krscin "ki socialisti proti socialno - demokratskim, ki hočejo policijo in kazen za prenapeto mladino. , , G- = Anscliluss na pohodu. Izenačenje nemškega in avstrijskega kazenskega zakonika. j Nemški parlament je pričel razpravljati o I načrtu novega kazenskega zakonika, ki je j popolnoma identičen z nameravanim novim ! avstrijskim. Na ta način bo veljal v Nem-| čiji in v Avstriji en zakonik in vprašanje i priključitve Avstrije k Nemčiji bo s tem i znatno bližje rešitvi. Vsi govorniki na obeh straneh so to tudi povdarjali in vsled tega je gotovo, da bo skupen zakonik tudi sprejet. Novemu načrtu so ugovarjali socialni demokrati le vsled tega, ker je v njem ohranjena smrtna kazen. Avstrija danes smrtne kazni sicer ne pozna, toda gotovo je, da bo avstrijski parlament to poostritev zakonika odobril, ker je pač vprašanje edinstvenega zakonika v Nemčiji in Avstriji odločilno. — Tako bodo imeli Nemci in Avstrijci en zakonik, pa čeprav žive v dveh suverenih državah, mi pa se še naprej mučimo s celo vrsto zakonikov, pa čeprav smo v eni državi in čeprav nas vsako leto velja ministrstvo za izenačenje zakonov lepe denarce. = Po Poincarejevem govoru. Poincarejev govor v Luneville-u je razburil ne samo Nemce, temveč tudi francoske levičarje. Ti krogi vidijo v Poincarejevem govoru predvsem namero, da se Poincare zopet polasti vodstva francoske zunanje politike. Tega Pa socialisti in radikalni socialisti nikakor nočejo dopustiti in so zato sklenili, da bodo zaradi lunevilskega govora interpeliral vlado-Interpelanti bodo zahtevali takojšen o48°" vor na interpelacijo, vsled še vedno trajajoče bolezni Brianda pa se bo Poincareju najbrže z lahkoto posrečilo doseči odložitev razprave do ozdravitve zunanjega ministra-V tem slučaju pa bi socialisti in meščanski levičarji nastopili proti Poincarejevemu go-voru in zlasti obsodili njegov nastop pr°^ locarnski politiki. — Iz desničarskih krog°v se nadalje poroča, da je popolnoma neresnično, da bi Briand soglašal z vsebino Poin" carejevega govora. Nasprotno je bil Briand naravnost konsterniran, ko je zvedel za vsebino govora. = Branibna debata v francoskem parlamentu. Renandelov predlog, da vlada ne sme sama v slučaju vojne nevarnosti odrediti mobilizacije, je parlament na zahtevo vojnega ministra odklonil. Ravno tako je zbornica odklonila tudi vse ostale izpreni'" njevalne predloge socialistov, ki so nastopili proti temu, da bi se smelo vojaštvo uporabljati ob priliki stavk in socialnih ne' mirih. Enako je bil odklonjen predlog, da bi imel vrhovni vojni svet le nasvetovaino pravice. — Proti koncu seje je desničarski poslanec Montjoy interpeliral vlado v*ie“ neuspehov francoske aviatike v mednarodni tekmi. Ker je o tem uvedena že preiskava, je bila razprava o interpelaciji odložena. Rojalistična interpelacija zaradi aretacije Dan-det-a pa je bila odklonjena z 405 proti lx> glasovi. Za socialiste nima francoski parlament nobenega smisla. — Komunisti in poljska javnost. Poljska javnost je pričela s strahom gledati na zadnje uspehe komunistične stranke, ki jih je ta dosegla pri zadnjih volitvah. Komunisti napadajo zlasti ostro socialne demokrate, proti katerim so skoncentrirali skoro vse svoje sile. Rezultati teh napadov postajajo cim dalje bolj vidni. Ob priliki vseh volitev, ki so se vršile zadnje čase v poljski provinci, so socialni demokrati izgubili veliko število svojih volivcev, medtem ko se komunistična stranka stalno širi in število njenih članov vedno bolj narašča. Socialisti so obdržali svoje pozicije le v Varšavi, to pa zato, ker tu niso z njimi tekmovali komunisti. V poljski javnosti je zavladalo splošno mnenje, da je vzrok popularnosti komunistične stranke njena nelegalnost, kar privlačuje -množice. Socialisti so že zdavnaj zahtevali, da se komunistična stranka legalizira, čemur pa se upirajo desničarji, ki vidijo v tem nevarnos za državo. Nedavno je bila prirejena anketa o komunističnem problemu v Poljski, pr' kateri se je izrekel vsaj za delno legalizacijo komunistične stranke celo znani desničarski voditelj, publicist Adolf Novačinski. Probleul komunistov na Poljskem se ne bo dal tako lahko rešiti. Nove parlamentarne volitve se bližajo in skoro jasno je že, da bo pri teh volitvah doseglo komunistično gibanje svojo kulminacijsko točko. Poljska javnost se nadeja rešitve le od legalizacije komunistične stranke, ki bi potem bila na istem stališču, kakor vse ostale stranke. KRATKE VESTI. Španija je v posebni noti obvestila francosko vlado da se odreka svojim zahtevam na Tanger. Novo pekinško vlado je sestavil Pan-Tu-njegov zunanji minister pa je Wang-Ying- T«i- .Švicarska politična policija je odkrila komplot koreanskih nacionalistov proti japonskemu delegatu na pomorski razorožit-veni konferenci, admiralu Seritu. Madjarska falsifikatorja princ Windisch-gratz in Nadossy bosta pomiloščena. Zaščito albanskih interesov v Jugoslaviji je prevzela italija. Pri pariških ožjih volitvah v okraju Graiw Carriere je dobil socialisfični kandidat TJj" mas 6916 glasov, kandidat nacionaJ“®*“, ka pa samo 5868 glasov. M^pil didat je v korist sociali»^nkflirter /eitung« Znani nemški H9* ker je objavil izvleček je obtožen velei^j^jjj, nekega mladinskega LSg _____________________________________ __ PROSVETA. »Poljska kri« v ljubljanski operi. V soboto, dne 25. t. m. je v operi premijera Oskar Nedbalove operete »Poljska kri«. Vloge so sledeče zasedene: Pan Jan Zaremba, graščak na ruskem Poljskem — g. Povhe, Helena, njegova hči — ga. Poličeva, grof Boleslav Bara,njski — g. Drenovec, Bronio pl. Popi el g. Peček, Vanda Kvasinjskaja — Vera Danilova, Jadviga Pavlova — ga. Rakarjeva; plemiče, prijatelje grofa Ba ran jakega pojo gg. Janko, Jerman, Simončič in Rus Josip; gospa i)l Dirgulska — gna. Jeromova, kontesa Jo-zia Napolska - gna. Sternišova, Vlastek -g. Marolt. Režira g. Povhe, dirigira dr. Švara. Predstava je izven abonmenta. Začetek ob 20. uri zvečer. MmntAVMMKM NEPOJASNJENA VPRAŠANJA. Posebnost našega političnega življenja je mdi v tem, da se nobena debata no izvede do konca. Ce listu ali stranki ni debata o kakem vprašanju več po volji, jo list -kratkodlak) pretrga — pa mirna Bosna. Niti javnost in niti interesirani krogi se za stvar dalje ne menijo. Tako smo doživeli tudi sedaj ob priliki debate, ki je nastala po intervenciji poslanca dr. Žerjava in Budisavljeviča zaradi poslovanja podružnice Drž. hip. banke v Ljubljani. Jedro te debate je bilo v tem, da bi morala podružnica določevati obrestno mero v soglasju z bankami, kar bi moglo znatno podražiti kredit. Vsled velike važnosti iega vprašanja za trgovce, obrtnike in industrialce smo v tej stvari otvorili debato in je »Jufroc na naša izvajanja tudi opetovano odgovorilo, toda }e na stranska vprašanja. Tako je govorilo »Jutro« o sicer zelo lepili stvareh, ko da mora ostati slovenski denar v Sloveniji in slično, na jedro vse debate 'P® še ni odgovorilo do danes. Zato ne moremo storiti drugo, kot da kon-statiramo, da je »Jutro« umolknilo, ker ni f>oglo odgovoriti in da so bila torej naša izvajanja fočna. Upamo, da so prišli do istih zaključkov tudi njši trgovci, obrtniki in industrialci ln da bodo pravočasno nastopili v varstvo av°jih interesov. Ge ni »Jutro« dokončalo debate, potem je manj Čudno, če je ni dokončal »Slovenski Narode. Od včeraj že zaman čakamo, da nam ^Slovenski Narod« pove, kdo je tisti list, ki Je od klerikalcev kupljen. v Po vsem tem pa se moramo samo še vprašati, zakaj vsi ti listi SDS tako mnogo piše-demokraciji, ko pa te ne poznajo niti cije - zagd?skusilomelin0 zahtevo demokra‘ >UrnddTS“'lt. dn,"«? t’ proglas .Odbora „ tarifeJU ', i-rodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino«^ ki poziva državljane k prispevanju za dostojen spomenik kralju Petru v Beogradu. — Posojilo direkcije rečne plovitbe. Direkcija rečne plovitbe je prosila finančnega ministra, da ji dovoli najeti investicijsko posojilo v znesku 70 milijonov dinarjev v svrho preureditve našega rečnega plovnega parka. — Prva matura na realni gimnaziji v Kočevju. Letos se je na kočevski gimnaziji prvikrat vršil višji tečajni izpit. Izpitom je pedsedoval kot ministrski odposlanec obl. ^spektor v pok. Jos. Wester. K izpitu so ?? bili prijavili vsi učenci 8. razreda, 21 po številu, med terni 2 učenki, ter jih je bilo po i«Vkanairt izP'tih 21- l- nl- proglašenih DnnnirHnČ?tov za zrele, trem pa se je dovolil « 1 predmeta. Na poslovilni Večerji, -J-1 Se je vršila v hotelu »Trst« on se poleg abiturientov in učiteljskega ’ zW° zbrali vsi predstavniki kočevskih uradov ter več staršev Vrsto napitnic je otvoril edmn direktor Ant Burgar, z bodrilnimi besedami so se poslovali od mladine še razrednik nrof Iv> Siye<%meSt.m župan dr Iv. Sajovic, vlad' svetnik Mir. Loger in obl. inšpektor Jos We-ster. Kot prvi slovenski abiturijenti ‘ zapuščajo kočevsko gimnazijo: Bog 4' . k bm Bojc, Leopold Čampa, Mil. Deb^fak Fran Jesih, Ladisl. Kialj, Anton Križnič, Stanislav Lesjak, Stan. Mihelič, Ani. Pucelj, Fr. iP.un-gercic, J,os. Šeško, Milan šval, Frančiška Kaj-fez in Žara Štolfa. — Ženska realna gimnazija. Vpisova-n J * gojenk, ki želijo 11 a novo vstopiti v II. do Vin. razred gimnazije, se vrši v četrtek, dne 30. junija ob 9. uri v pisarni ravnateljstva. Sprejemni izpiti za te gojenke se vrše v petek, dne 1. julija od 9. ure zjutraj naprej. — Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje gojenk za sprejem v gospodinjsko šolo, ki prične s 1. oktobrom se vrši v peiek, dne 1. julija od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva ženske realne gimnazije n aBlei\vei-sovi cesti. — Tvrdkam, ki zaposlujejo inozemce. Minister socijalne politike je odredil, da velja glede zaposlenja inozemcev v naši d-ržavi povsem še Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev z dne 24. novembra 1925, razglašen v »-Uradnem listu« z dne 7. decembra 1025, Štev. 362/108. iiistrstvu0koiltve "fiteljev. V prosvetnem mi-kojitev učitel^T1^0 oovi ukazi za T' službeno dobo. UkL-Ti? za seb0'’ 'poll\(> pisani. 0 v kratkem pod- Popravilo cerkev » D,^ ^katere stare cerkve v Dalmaciji se nahajajo v zelo slabem stanju. Narodni poslanec Niko Novakovič je zaprosil ministra ver, da bi dovolil za popravilo teh cerkev potrebne kredite. — Razpisane pošte. Razpisana je poštarska služba v Laškem (IV. r.), v Ptujski gori (IV. r.), v Dravogradu (IV. r.) in v Gornji Radgoni (IV. r.). Prošnje naj se vlagajo do 1. julija 1. 1. na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. — Iz mornariške službe. Poročnik vojne mornarice I. r. in -dosedanji komandant re-morkerja »Silni« Ciril Vilfan je imenovan za namestnika šefa vojnega odseka pri direkciji rečnega prometa, za komandanta remorkerja »Silni' pa je imenovan poročnik vojne mornarice I. r. Vladko Naglič, doslej v službi na parniku »Dalmacija«. Poročnik vojne mornarice I. r. Ivan Kober je stavljen na razpoloženje vojnemu ministrstvu. — Promocija. V soboto bo promoviran na ljubljanski univerzi inž. Ivo Ribarič za doktorja kemije. — Iz poštne službe. Postavljene so: za pogodbeni poštarioi Pavla Šuštaršičeva v Št. Vidu pri Ptuju in Nežka Mulejeva v Bohinj- ski Beli, a za dnevničarko pri ravnateljstvu j Marija Ahlinova. — Imenovani so: pb. ur. 11-2 Ivan Zupanec na ra'" ateljstvu za p. tajnika, Anton Smodič za pc. tyiega upravnika v Ptuju in pb. ur. 11-4 Gabi..ei Marušič, za pb. ur. II-3 na ljubljanski glavni pošti. — Prestavljeni so: pb. ur. Id-2 Mihael Štraus iz Maribora v Rajhenburg, pb. ur. II-3 Rudolf Fajdiga z glavne pošte na 'kolodvorsko pošto v Ljubljani, pb. ur. 11-4 Francka Kappusova iz Ljubljane v Gorje pri Bledu za poštarico, Marija Globočnikova iz Gorij pri Bledu na ljubljansko glavno pošto, Francka Trivnova z Bleda v Ljubljano, Angela Fazzinijeva iz Celja v Št. Vid pri Stični, -Marija Štrukljeva iz Št. Vlida pri Stični k Sv .Lenartu v Slov. Goricah, Justina Marušičeva iz Maribora v Rogaško Slatino, Leopold Sirnik iz Ljubljane v Metliko, Mihaela Kitarjeva iz Kranja na Bled in Ana Fabijančič iz Ljubljane v Loče pri Poljčanah; pb. ur. II-5 Anica Kosova iz Zidanega mosta v Polzelo in Ivan Sušnik iz Celja v Maribor; pb. ur. 111—4 Pija Va-laniova iz Litije v Novo vas pri Rakeku. Anl-on^ Tušek iz Podčetrtka na Pragersko in Avguština Juhova iz Most pri Ljubljani v Maribor. ■— Zvan. 2. skupine Jož. Hobučič iz Maribora na zagrebško kolodvorsko pošto; dnevničarji: Rupert Meglič od Sv. Jurija .na Ščavnici v MariDor, Dragica Marčeva iz Dol. Logatca v Podčetrtek, Hilda Benedikova s Pragerskega v Sl-ovenjgradec, Marija Korbarjeva iz Ljubljane v Moste pri Ljubljani in Alojzija Tankova iz šiške (Ljubljana 7) na Ljubljano 4. — Upokojena sta: pb. ur. 11-2 Ivan Zadnik na ljubljanski glavni pošti in fVan. 1. skupine Franc Štuhec v Križevcih pri Ljutomeru. — Iz poštne službe sta stopila pogodbeni pošia-rici Frančiška Bukovčeva v Bohinjski Beli in dnevničar Miroslav Ferluga na ljubljanski glavni pošti. . x- — Mednarodna aviaticna tekma se vrsi od 1. do 15. avgusta v Švici. Pri tekma bo zastopana tudi naša država, in sicer s šestima aparati. Komandant naše zračne eskadrile bo podpolkovnik Živorad Petrovič, piloti pa kapitana Gradišnik, Martincevič in Rupčic ter poročnika Itale in Pajevič. _ Debacle prihibicijskega zakona. Iz Ne\v-yorka poročajo: Bivši komisar za izvrševanje prohibiejskega zakona, major Walton Green, izjavlja v »New York American-u«, da je postala prepoved alkohola vsled odpora prebivalstva iluzarična. Žganje je tu in ostane tu. Res je, da je to žganje zdravju škodljivo, ker je ordinarno, često tudi strupeno žganje, toda žganje je vendarle. Skrajni čas je, da Amerika uvidi, da je prohihicijski z&kon de -faeto anuliran. Tekom zadnjih 8 mesecev se je odpor prebivalstva proti prepovedi alkohola znatno povečal. Vtihotapljanje alkohola vedno bo-lj narašča. Produkcija žganja postaja od dne do dne bolj neodvisna od postavno zaščitne fabrikacije. Spričo odpora prebivalstva se izvaja zakon z vedno večjo malomarnostjo. — Karambol dveh avtomobilov pri Zidanem mostu. Včeraj opoldne je prišlo na cesti Med Hrastnikom in Zidanim mostom do ka-■ nun bala med dvema avtomobiloma, v katerih sta se vozila dva agenta, eden iz Maribora, drugi iz Zagreba. D-asi sta bila avtomobila pn .karambolaži močno poškodovana in dasi je odletel eden od potnikov v velikem loku na nasip pod cesto, sta ostala oba potnika popolnoma nepoškodovana. — Zverinski zločin pobesnelega policijskega stražnika. Policijski stražnik Gjuro Dabič v Osijeku je ovadil služkinjo Ljubico Dadič, da mu je ukradla 1000 Din. Te dni se je vršila v zadevi sodna obravnava. Ljubica Dfjbic je bila jradi pomanjkanja dokazov oproščena. To je ovaditelja tako razjarilo, da je navalil na stopnicah nanjo s sabljo ter jo dvakrat zabodel v trebuh. Težko poškodovana ženska se je zgrudila in skotalila po stopnicah v vežo. Na njene bolestne krike so prihiteli justični pazniki, ki so pobesnelega Dabiča ukrotili in vedli pred sodnika. Sodnik ga je obsodil na osem dni disciplinarnega zapora, obenem pa je izročil zadevo državnemu pravdniku. Zverinski zločin je izval v Osijeku splošno zgražanje. — Nenavaden poskus umora. Gozdar Peter Baumann je našel v nekem potoku pri S20-kolya-i (Madjarska) steklenico piva. 'Nesel jo je domov. Ko je izpila njegova žena kozarec piva, so jo popadle take silne bolečine, da se je zgrudila. Preiskava je ugotovila, da je bil pivu primešan strihnin ter da je bila položena steklenica namenoma na dotiSno mesto. Dejanja sumljiv je neki stari sovražnik gozdarja. — Oče ubil v jezi 14 dni starega otroka. Seljak Jovo Mijatovič, sicer miren človek, se je te dni sprl s svojo ženo ter jo nabil. Ker je zbežala žena nato iz hiše ter zaklicala: »ne boš me več pretepal«, se je Mijatovič tako razburil, da je pograbil svojega 14 dni starega sinčka ter ga treščil na tla. Otrok je kriknil. Šele tedaj, se je pobesneli Mijatovič prav zavedel, kaj je storil, žal mu je bilo, toda bilo je prepozno: otrok je obležal mrtev. Mijatoviča so aretirali in izročili državnemu pravdništvu. — Stroga kazen za posilstvo. 25 ]etna oženjena kmeta Josip Brnič in Ivan Cvetkovič iz Jesenovca sta napadla v gozdu neko 15-let.no deklico ter jo vlekla v goščavo. Tam jo je Brnič posilil. Njegovemu vzgledu je hotel slediti tudi Cvetkovič. Ker pa so ' prišli mimo pasanti, sta možakarja zbežala.. Te dni sta se zagovarjala radi svojega čina pred okrožnim sodiščem v Požegi Slavonski. Obsojena sta bila vsak "ha 5 let ječe. — Brezvestni stariši. V Mariboru se je pripetil slučaj, da so odpotovali stariši štirih otrok na daljši izlet ter prepustili otrok^ samim sebi. Starejši trije so dobivali hrano od drugih ljudi, na najmlajšega, ki je bil star šele par mesecev, so pa pozabili. Ko so se stariši čez tri dni vrnili, je bil otrok mrtev. — Kazensko postopanje zoper subotiškega policijskega kapetana Danijanoša ustavljeno. Kazensko postopanje zoper subotiškega policijskega kapetana Stjepana Damjanoviča, ki je bil, kot smo poročali, obdolžen, da je vedel, da je eksistirala v Subotici tajna igralnica, ne da bi bil ukrenil potrebne uradne korake, je ustavljeno. Preiskava je ugotovila, da o igralnici ni ničesar vedel. Damjanovič je bil takoj izpuščen na svobodo. — Samomor petdesetletnika, ki je poročil mlado dekle. 50-letni Ante Bartolovič na otoku Braču je poročil kot vdovec 18-letno dekle. Kmalu po poroki so se pričeli med njima prepiri, vsled katerih se je Bariolo-viču življenje tako pristudilo, da je sklenil izvršiti samomor. Te dni je zlezel na visoko pečino, si privezal na noge težak kamen ter se vrgel v morje in utonil. — Volkovi v Dalmaciji. Pismonoša Anta Banovca je srečal te dni na cesti iz Perkoviča v Visoko, v Dalmatinski -Zagori, na gorskem klancu en velik volk. Umakniti se ni mogel niti eden niti drugi niti na desno ni-ti na levo. Medtem k-o .se je volk z -odprtim žrelom pripravljal, da bi pismonošo napadel, je skočil pismonoša proti njemu ter mu potisnil v žrelo svojo okovano gorsko palico. Volk je skočil preko njega in zibeža-1. — V bližini neki druge vasi je pasel 15-leten pastir ovce. Nenadoma je pridrvel iz bližnjega gozda volk ter ga napadel. Medtem se je zbudil veliki ovčarski pes, ki je ležal poleg pastirja ter se zakadil v volka. Volk je zbežal, vendar je pa odnesel pastir par težkih poškodb. — Vesel izlet, ki je končal s tragedijo. Te dni je napravila večja skupina delavcev iz Splita izlet v Starigrad na otoku Hvaru. Pri -odhodu parnika iz Starega grada se je zbrala na obali večja množica tamkajšnjih delavcev, ki so vzklikali odhajajočim v slovo: »Zivjeli naši splitski drugovi!« Splitčani so -odgovarjali: »Zivjeli s-tarigradjanski dru-,govi!«Po drugi verziji so vzklikali Splitčani: i/Ž i vi o radičevski Starigrad!« Starigrajčani pa: »Živio radičevski Split!« V demonstracije se je vmešalo orožništvo ki je hotelo ljudi z -obale odstraniti. Pri tem je prišlo med delavcem Jelušičem in orožnikom Še-gano-m do spopada. Orožnik je uporabil orožje ter oddal na Jelušiča strel ;iz puške. Jelušič je obležal na mestu mrtev. Razven Jelušiča je lil ;-n spipadu ranjen tudi delavec Tadič, in sicer precej težko. Zakaj je prišlo do spopada in zakaj je -uporabil žaiidar puško, še ni natančno dognano. — Zanimiva umetniška polemika v Splitu. Med slikarjem Marinom Studino na eni in šestimi splitskimi slikarji na drugi strani je prišlo, že pred dalj časa do ostre polemike. ŠGstorica splitskih umetnikov je objavila odprto pismo, v katerem trdi, da je Studinova Dalmatinska Madona Bourdellovi Alsaški Madoni bolj podobna, kot to dopušča umetniška svoboda. Marin Studin je odgovoril, pravtako v odprtem pismu, da naj izjavi šesterica slikarjev -odkrito, če misli, da je njegova^ Madona plagija-t ali ne, nakar bo iznesel, če bo treba stvar -pred posebno jury. Še-storica -je replicirala, da je svoje mnenje že izrazila, obenem predlaga 15 jugoslovenskih umetnikov, od katerih naj jih izbere Studin pet. Teh pet umetnikov naj bi tvorilo jury. Sedaj ima besedo Studin. — Strela udarila v skupino žaujcev in ie-njic. Na nekem veleposestvu v -bližini Stra-sunda je udarila te dni v skupino žanjcev strela. En žanjec je bil ubit, tri ženjice pa smrtnonevarno poškodovane. — Nravnostni /ločin danskega pesnika. Pro-1 porotnik sodiščem v Kope-nhagenu se je zagovarjal te dni 26 letni danski pesnik William Waagner radi nravnostnega zločina na dveletni deklici. Waagnar, ki je sedel že preje enkrat radi nekega nravnostnega zločina 100 dni v ječi, je udrl pijan v stanovanje, ko je bila deklica sama doma. Ko je čula otrokova stara mati, ki stanuje v spodnjem nadstropju, otroka iz vsega grla .kričati, je prihitela gori -ter jela tolči po vratih, nakar ji je Waagner ves prepaden odprl. Waag-ner taji, -toda zdravniška preiskava je ugotovila, da je zločin izvršil. Državno pravdni- t štvo je prejelo celo kopico dopisov, v katerih | zahtevajo ljudje, da naj se \Vaagner za vse ; življenje internira. Waagner je bil obsojen i zopet na 100 dni ječe. : VSI NA VELIKI LETALSKI MITING ! V NEDELJO V LJUBLJANO. VOŽNJA j 10 ŽELEZNICI ZA POLOVIČNO CE-| NO. OLAJŠAVA TRAJA OD 24. DO j INCL. 28. JUNIJA 1927. mBBBBBBBBflflBBBBBBBBBBBBflflgm Hipnotizer Erichscn radi nravnostnega delikta obsojeu Pred porotnim sodiščem v Hirschbergu v Šleziji se je zagovarjal te dni po vsej Nemčiji znani pisatelj in deklama-tor Leo Erichsen, obdolžen, da je pošteno deklico hipnotiziral in zlorabil. Po temeljito izvedenem dokazanem postopanju in zasli-sai?Ju številnih izvedencev je bila izrečena sodba, s katero se obsodi Erichsen radi po-silstva na 1K leto ječe. Razven tega ima plačati privatni udeleženki 300 mark odškodnine. iRadi 'begosumnosti so pridržali hrichsena takoj v zaporu. ~ Letalec smrtno ponesrečil. Iz Rima poročajo: Eden od italijanskih konkurentov za Schneiderjev pokal, letalski oficir Silvio Borra je padel -pri poizkusnem poletu s svojim aparatom v jezero ter utonil. Borra je pod vzel že več poizkusnih poletov z uspehom ter so ga smatrali za tekmovalca za Schneiderjev pokal, ki je imel od vseh največ upanja, da zmaga. Misterijozui kanalski plavač. Vaclav Spaček, strojni mojster iz Prage, -izjavlja, da je potolkel kanalski ,rekord Franooza Michela. Sedaj je prišel Spaček iz Pariza v Prago, kjer je pr-i zaslišanju v ministrstvu za zdrav-sivo podal sledečo izjavo: »V decembru 1926 je prišel k njemu tajnik iz ministrstva za j zdravstvo dr. Riba, ki ga je pozval, da po-j skusi preplavati Kanal, češ da bo zaslužil j s tem nagrado 200.000 Kč, ki jih je votiralo j ministrstvo in Sokol. 10. junija je poskusil j Spaček v spremstvu dr. Rihe in neke ladje, | koje ime mu ni znano, -prejilavati Kanal. | Dr. Riha je v posesti vseh listin, ki dokazu-j jejo resničnost njegovih izpovedi. Vendar | pa je dr. Riha sedaj izginil in z njim doku-| menti in radi tega se je obrnil sedaj na mi-i nistrstvo, da mu jih preskrbi.« Spaček na-I pravi utis dostojnega človeka in je čvrste, I atletske postave. Pripravljen je, da svoj rekordni poskus prihodnji teden zopet ponovi. — 60 delavcev zasutih. Ko1! poročajo iz Newyorka, je zasul v Bosellonu -pri 'Medelli-iiu v Kolumbiji velik zemeljski plaz, ki se je utrgal vsled dolgotrajnih nalivov, neko predilnico bombaža. 60 delavcev pogrešajo. Domneva se, da so vsi zasuti. Doslej so -izkopali 10 mrtvih. L]ubl]an&, 1— Akademski agrarni klub »Njiva« priredi na Vidov dan 28. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma v Ljubljani predavanje. Predava g. Štefan Radič o temi: Naša država in njen zunanjepolitični položaj. Vstopnice k predavanju se dobe v prostorih »Njive«, Kolodvorska ulica štev. 7. 1— J. M. D. Triglav. XV. -redili občni zbor se vrši v soboto 25. t. m. v salonu g. Češno-varja. Začetek točno ob 14. uri. 1— I. javna produkcija gojencev konservatorija v Ljubljani se vrši danes v -četrtek, dne 23. junija ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Spored obsega 12 točk, ki so absolutno vse koncertnega značaja. Vrstijo se solospeski nastopi, klavirski in vijolinski. Nastopajo gojenci članov učiteljskega zbora: ge. Foedran-spergove, ge. Wistinghausnove in g. Betetta, dalje Janka Ravnika in Jana Šlaisa. Ravnateljstvo vabi sta-riše gojencev pa tudi vse one, ki se zanimajo za napredek glasbenega pouka v našem mestu k obilnemu pose-tu te produkcije. Vstopnice se dobivajo v pisarni Glasbene Ma-tlce od 9. do 12 ure in od 3. do 6. ure popoldne. Vstop je prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki v -kritje stroškov. Ravnotam se dobiva tudi natančni spored produkcije. — Druga produkcija se pa vrši v petek, dne 24. t. m. Spored objavimo jutri. B-OB-OB-OB-OB-OB DAME IN GOSPODJE "LP V A - NO NAD - MO - VI - GO - NA -TR VOGAL GAJEVA ULICA — DUNAJSKA CESTA poleg Kreditne banke | 1— Prenočišča za udeležnike V. pokrajin- j skega zleta JSS v dneh od 27. do 29. junija 1927 sprejema zletna pisarna na Taboru (severni trakt) od 8. do 12. ure in od 4. do 6. ure popoldne. 1— Večje število postelj se rabi za poset-nike VII. ljubljanskega velesejma, ki se vrši v Ljubljani od 2. do 12. julija 1927. Vsi oni, ki bi za te dni lahko odstopili proti odškodnini kako posteljo, oziroma divan, naj to javijo nujno, vsaj pa do 30. junija 1927 v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27/111. od 8. do 2. urepopoldne. 1— Mestni magistrat razpisuje oddajo zi darskega in tesarskega dela za napravo ograje pri stanovanjski skupini 13 hisič za Bežigradom. -Ponudbe je vložiti do 1. julija 1927 -ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Ofertaln-i pripomočki se dobe istotam. 1— Promenadni koncert Nar. žel. glasb, društva »Sl-oge« se vrši v Zvezdi v soboto, d-ne 25. junija t. 1. ob 21. uri zvečer pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja s sledečim sporedom: 1. Uvodna koračnica. 2. Offenbach: Orfej v peklu — uvertura. 3. Ned-bal: Valček iz operete »Poljska -kri«. 4. Parma: Romanca iz opere »Urh grof celjski«. 5. Frisehkovitz: Iz davno preteklih dni — pot-pouri iz slovenskih narodnih pesmi. 6. Glinka: Severna zvezda — pesem. 7. Kalman: Kneginja čardaša — polpouri. 8. Smetana: Prihod komedijantov iz »Prodane neveste«. PROMETNA NAVODILA AEROKLUBA ZA DAN MITINGA DNE 26. JUNIJA 1927. Občinstvo obveščamo, da je Miuistarstvo Saobr-ačaja odobrilo z -odlokom G. D. KO. Br. 38.941 z dne 21. t. m. vsem posekiikom aeromitinga polovično vožnjo iz vseh postaj naše države do postajališča Device Marija v Polju in nazaj. Vsak posetnik naj kupi cel vozni listek do te postajice in naj shrani istega za brezplačni povratek v domovno postajo. Kot izkaznica za povratek mu služi vstopnica za -miting. Oni posetniki, ki bi ne -bili direktno odpravljeni do Device Marije v Polju, bodo lahko kupili v Ljubljani na -Gl. kolodvoru pri posebni blagajni (pri izhodu) na-daljni vozni listek do Dev. Marije v Polju -in nazaj, morajo pa pri povratku izkazati se z obema voznima kartama in z vstopnico za miting. Direkcija državnih železnic je uvedla poleg obstoječih vlakov iz Ljubljane—-Gl. kolodvor na letališče in nazaj 3 posebne vlake. Njih vozili -red je sledeči: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljnbljane Gl. kol. ob 14. uri 35 minut, drugi ob 15. uri 10 minut in tretji ob 15. uri 35 minut popoldne. Vsi ti posebni vlaki vozijo do čuvajnice 629, kjer obstoji prehod preko tirov direktno na letališče. Izstop občinstva je dovoljen samo na levi strani v smeri vožnje med obema tiroma. Vsakdo ima železniške tire kar najhitreje zapustiti, da je vlakovni promet neoviran. Navodilom ta-mošnjih rediteljev se ima vsakdo brezpogojno pokoriti. Naprošamo občinstvo, da se v lastnem interesu poslužuje v čim večji meri že prvih dveh posebnih vlakov, da se izogne prevelikemu navalu pri zadnjem vlaku, zlasti še, ker bo na ta način publiki omogočen ogled razstavljenih letal ter izbira najpri-kladnejših mest za opazovanje. Povratek posebnih vlakov v Ljubljano se izvrši iz postajališča iz Device Marije v Polju in sicer je odhod teh vlakov ob 18. uri 30 minut, drugi ob 19. uri 5 minut in zadnji ob 19. uri -15 minut. ©a se omogoči povratek udeležnikov iz kamniškega in kranjskega okraja je direkcija državnih železnic ukrenila, da čaka na postaji Ljubljana Glavni kolodvor, potniški vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 18. uri 55 minut in mešani vlak, ki odhaja proti /Kamniku ob 18. uri 20 minut zvezo s prvim posebnim vlakom, ki odhaja iz postajališča Dev. Štorija v iPolju ob 18. uri 30 minut. Vozni listki in vstopnice za miting se bodo prodajali v soboto in nedeljo, dne 25. in 26. t. m. v posebni železniški potniški blagajni pri izhodu na Ljubljanskem Glavnem kolodvoru. Člani Aero-kluba, dijaštvo iin vojaki naj si nabavijo vstopnice za miting in železniške vozne listke že v soboto od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 20. ure popoldne pri omenjeni blagajni, ker se bodo v nedeljo prodajale le nečlanske vstopnice za miting po 10 Din za osebo. Vozni listek iz Ljubljane na letališče in nazaj stane za osebo le 3 Din 50 par. Poleg posebnih vlakov bodo posetnikom na razpolago še avtobusi na določenih krajih v mestu, o čemer bo občinstvo še pravočasno obveščeno. POPUST VOZNIH CEN P HI IZLETNIŠKIH IN KOPALNIH VLAKIH. Generalna direkcija državnih železnic dovoljuje 50% popust normalnih voznih cen izletnikom in kopalcem v II. ali III. razredu gotovih potniških vlakov. Ta popust velja v dobi od 26. junija do 30. septembra 1927 pri naslednjih vlakih. a) Izletniški vlaki: 1. Na progi Ljubljana gl. kol,—Bistrica Boh. jezero pri vlaku št. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.23 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 10.25 ter pri vlaku štev. 919, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez ob 19.02 in prihaja v Ljubljano ob 22.10. 2. -Na progi Ljubljana gl. ko!.—Planica pri vlaku štev. 920/4212, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.23 in prihaja v Planico ob 8.25 ter pri vlaku štev. 4217/917, ki odhaja iz Planice ob 18.05 in prihaja v Ljubljano ob 21.08. 3. Na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik pri vlaku štev. 4038, ki odhaja :iz Ljubljane ob 5.30 in prihaja v Kamnik ob 6.44 ter pri vlaku štev. 4037, ki odhaja iz Kamnika ob 20.00 in prihaja v Ljubljano ob 21.09. 4. Na progi Zagreb gl. kol.—Bistrica Boh. jez. pri vlaku štev. 626/012/920, ki odhaja iz Zagreba ob 21.30 in prihaja v Bistrico Boh. jez. oh 10.25 ter pri vlaku štev. 917/629, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez ob 17.48 in prihaja v Zagreb ob 1.04. 5. Na progi Zagreb gl. kol,—Planica pri vlaku štev. 628/612/929/4212, ki odhaja iz /a_-greba ob 21.30 in prihaja v Planico ob 8.25 ter pri vlaku štev. 4217/917/629, ki odhaja iz Planice ob 18.05 in prihaja v Zagreb ob 1.04. 6. Na progi Zagreb gl. kol,—Kamnik pri vlaku štev. 628/612/4038, ki odhaja iz Zagreba ob 21.30 in prihaja v Kamnik ob 6.44 ter pri vlaku št. 4037/629, ki odhaja iz Kamnika ob 20.00 in prihaja v Zagreb ob 1.04. 7. Na progi Maribor gl. kol,—Prevalje pri vlaku št. 1712, ki odhaja iz Maribora ob 5.38 in prihaja v Prevalje ob 7.54 ter pri vlaku štev. 1715, ki odhaja iz Prevalj ob 18.56 ter prihaja v Mariboru ob 21.04. 8. Na progi Murska Sobota—Slatina—Radenci pri vlaku štev. 7013/7112, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.55 in prihaja v Slatino— Radenci ob 8.56 ter pri vlaku št. 7131/7018, ki odhaja iz Slatine—Radenci ob 17.10 in prihaja v .Mursko Soboto ob 19.36. 9. Na progi Celje—Velenje pri vlaku štev. 4818, ki odhaja iz Celja ob 4.15 in prihaja v Velenje ob 5.35 pri vlaku štev. 4817, ki odhaja i* Velenja ob 20.28 in prihaja v Celje ob 21.59. 10. Na progi Celje—Rogaška Slatina pri vlaku štev. 514/6882, ki odhaja iz Celja ob 7.48 in prihaja v Rogaško Slatino ob 9.13^ter pri vlaku štev. 6837/525, ki odhaja iz Rogaške Slatine ob 17.44 in prihaja v Celje ob 19.07. 11. Na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jez. odnosno Planica ob sobotah in dnevih pred prazniki od 25. junija do 30. septembra 1927 pri vlaku stev. 916/4216 in 918,4218, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.40 in 18.55 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 18.03 in 22.32, odnosno v Planico ob 18,02 in 22.25 toda le na razdaljo preko 60 km. Povratek .je ! dovoljen samo z vlaki, ki so navedeni ped 1. iz smeri Bistrica Boh. jez. in pod 2. iz smeri Planica. 12. Na progi Zagreb gl. kol.—Ljubljana ob sobotah in dnevih pred praznikih pri vlaku, ki je naveden pod 4., 5. in 6. b) Kopalni vlaki: 'Ob ugodnem vremenu se izdajajo vsak dan posebne kopalne povratne karte z 50% popusta od Ljubljane gl. kol. in Ljubljane gor. kol. do nižje navedenih postaj in postajališč pri naslednjih vlakih: 1. Ljubljana gl. kol. (gor. kol.)—Medno— Medvode in Gorenja vas Rateče pri vlaku št. 922 in 916, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. 8.12 in 14.40, povratek z vlakom št. 925, ki prihaja v Ljubljano gl. kol ob 19.28. 2. Ljubljana gl. kol.—Laze in Kresnice dnevno pri vlaku št. 62,1, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14.15 ter ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki tudi pri vlaku štev. 617, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.15. Povratek v obeh slučajih z vlakom št. 624, ki prihaja v Ljubljano ob 18.11. 3. Ljubljana gl. kol. (gor. kol.)—Ježica pri vlaku št. 4034, ki odhaja iz Ljubljane ob 14,10, povratek z vlakom štev. 4035, ki prihaja v Ljubljano ob 17.34 ter ob nedeljah in praznikih tudi s posebnim vlakom št. 4039, ki odhaja iz postajališča Ježica ob 19. uri in ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 19.16. Ob slabem vremenu • se kopalne karte ne izdajajo. TURISTI K A. Koča pri Triglavskih jezerih se otvori 25. t. m. in bo redno odprta in najbolje preskrbljena z vsemi žarili in pijačami po nizkih cenah kakor v gostilnah in kavarnah po mestih. Nepotrebno je torej živila nositi s sabo v koče zlasti, ker je golaš ali kakšna druga jestvina v koči cenejša in bolj sveža, kakor pa če bi bila v škatlji prinesena s seboj. Razven tega je treba še jestvine s seboj nosili, kar močno črpa energijo turista zlasti po težkih triglavskih turah. Komarča: prihod in odstop od koče v najboljšem stanju in brez nevarnosti. Gospodarstvo in oskrbništvo koče se ni spremenilo! Zato nazaj v planinski raj! Planincem v vednost. Planince naprošamo, da ipazijo v časopisju na naše objave ki bodo ta teden sledile v vseh slovenskih dnevnikih glede otvoritve triglavskih koč in domov. Planinci naj sporeče naša priobčila svojim prijateljem in znancem, da bodo podučeni, katere koče so že otvorjene in katere ne. Radi zadnih tehničnih težkoč nam za enkrat še ni mogoče določiti imen onih koč, ki jih bomo do 25. odnosno 29. t. m. otvorili v triglavskem pogorju. Toliko planinski javnosti v vednost, vsled tnnogobrojnih, tako ustmenih, kakor tudi pismenih vprašanj, glede otvoritve naših triglavskih koč in domov. Planince naprošamo zlasti, da opozore vse prireditelje in reditelje raznih izletov v Slovenijo iz ostalih krajev naše države in !Z drugih držav, da opozore dotične izletnike tudi na naše planine. Po možnosti naj se aranžirajo izleti vsaj v naše bližnje gorske postojanke, t. j. v Kamniško Bisirioo ali na Veliko Planinino in pa na Krvavec. Da se pokaže tem gostem vse veličastvo naših gora, je priporočati posebno, tura na Črno prsi, ki nudi turistu po večini isti razgled in iste lepote planin, kakor naš očak Triglav. Razlika v obeh turah je samo ta, da za Čin® prst ni treba nobene posebne turistovsk« opreme, razven izkaznice za naše graničarje, katero vsakemu prireditelju takega izlete radevolje preskrbi pisarna Osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7/II. Istotako se bo dalo takim izletnikom eventuelue ugodnosti (članske) za prenočnino in vstopnino. BORZE, 22. junija. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: insetic. 84.5 do 85.5, Vojna škoda 343—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkamtilna 0—98, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—480, Vevče 135—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključeni 3 vagoni lesa. Zagreb. Devize: Amsterdam 22.79—22.85, Dunaj 800—803, Berlin 1349—1352, Italija 319.6—3216, London 276.1—276.9, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.375—224.375, Praga 168.20—169. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.185, york 519.81, London 25.24, Pariz 20.355. lan 29.275, Praga 15.40, BudiinpeSla ^ro' Bukarešta 3.105, Sofija 3.75, Varšava oo, Dunaj 73.155. Marcel Prčvost: 49 Don - Imarulcci. Kljub tem mislim, ki so jo mučile, in kljub ne-utešeni strasti, je ta ljubezen Kamilo precej spremenila. Ljudje v njeni okolici so opazili, da se je nekako pomladila in da je postala živahna in sveža. S svojimi očarujočimi očmi je zmešala zopet marsikaterega moškega. Nekega poldne je bila posebno srečna, ko je šla mimo zidu, na katerem sta dva moška lepila plakate. Eden, ki je stal visoko na lestvi, je zaklical drugemu: — čuj, tovariš, če bi imel ono-le črno v postelji, bi bil pa srečen, kaj ne?« Celo Laurent, ki je bil drugače zelo štedil s pokloni, ji je čestital neki dan, češ da naravnost imenitno izgleda. Skoraj vsak dan sta se srečavala tudi izven banke. Povabila ga je večkrat v družbo, v katero je zahajala, ali pa v svojo gledališko ložo, in delala je z njim avtomobilske izlete v pariško okolico. Kolikrat bi bila rada prijela lepo Laurentovo glavo v svoje roke in jo poljubljala. Toda vedela je, da bi prvi poskus vse uničil... napad naj bi se izvršil s strani Laurenta. In ta napad je prišel: Prosil je bil tri dni dopusta, da odpotuje na deželo v rodbinskih zadevah. Od tam je dobila Kaniila kratko pismo: »Cenjena gospa! Daljava mi daje pogum ... Prosim Vas, da mi dovolite, da se po svoji vrnitvi v Pariz sestanem sam z Vami, a ne v uradu. Zelo bojazljiv človek sem in morate mi dati poguma, da premagam to bojazljivost. Ali ne veste, da sem ravno v Vaši družbi vedno tako zelo bojazljiv? Pomagali mi boste pri tem, da Vam razložim, kar mi je že dolgo na srcu.« Odgovorila mu je z brzojavko, s katero je po- vabila na večerjo na dan njegove vrnitve. V zmago- j slavui nestrpnosti ga je čakala. Stokrat si je predstavljala prizor, kako se ji bo bojazljivo približal in ji | pogumno povedal, da jo ljubi. j Ko je bil Laurent s svojo gospodarico sam, ji je j veselo pravil, kako je potoval. Bil je prijazen in vlju- j den kot vedno, tako da mu je nestrpna Kamila sled- j njič dejala: — Ali me niste hoteli nekaj vprašati? Odvrnil ji je: — Pozneje, ko bova v malem salonu. Sklenila je še počakati, toda ni bilo dvoma v njenem srcu. Ta večer je bila tako zapeljiva prvič po dolaem času je oblekla izrezano črno barzunasto ob ieko in pri večerni luči se je njena tenma koza skoia.i zlato svetila. ... Ko sta sedela pri kavi v malem salonu m ju je lakaj pustil sama, si je dejala na tihem: *'.ako sem neumna: če ne bo nič iz tega, je itak dovolj drugih moških na svetu!« Toda takoj nato si je dejala zelo resno: »Če ne bo nič iz tega, bom umrla.« — Draga moja gospodarica, je začel Laurent. Kar vam imam povedati, ni lahko; toda kljub temu sem zelo srečen, da vam morem povedati. Sedel je v naslonjaču, nasproti Kamili, ki se je t>il» naslonila na blazine na zofi. V roki je držal podstavek b polno čašo kave in metianično mešal sladkor z žličko. Slednjič je vse odložil na sednjo mizico, ne da bi bil okusil kave. Kamila ie dejala tiho: — Govorite. Sklonila se je proti njemu, kot bi se mu ponujala. Toda on je ni gledal, zamaknil se je bil v ogel preproge. — Toliko dobrote, toliko’ prijateljstva sem našel v vas, je dejal resno, da nisem samo pozabil razdalje, ki naju loči, temveč se tudi pri vas počutim že cisto domačega. Kamila je bila vsa zmedena vsled teh nežnih Lau-rentovih besed. Prijela ga je za roko in ga na ta način prisilila, da jo je pogledal. — Da, je dejala tiho, v istini sem vaša prijateljica, enaka sva si popolnoma, Laurent, in če sem jaz nekoliko osladila vaše življenje, verjemite mi, da ste tudi moje nanovo osrečili. Otroške majice, ££•*« S barvah, kopalne hlaže, Hor-nogavice za ženske in moške, kravate, žepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, cžišeš-3 miJo kupite najjsenefe pri Josip Petelinc-u Ljubljana, vodi b,l*u Prešernovega spomenika. Na veliko! Na ma,o! VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. s., MubSjana nudi O naifineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevaite ponudbo. Telefon Stev. 2389. Tehniino in higijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. 1a, II. nadstr. jfcsl MALI OGLASI. Za Tsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, želi prenieniti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod Šifro ?Z a n e s 1 j i v a<. ZahvalnicsL Oosp. lekarnar Blum, Rn botica. — Čast mi je ob vestiti Vas. da so mi V a še Larucin kapsule jak^ dobro pomagale pri spolm bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — ' spoštovanjem K. M., ribor. — Larucin kapsul* se dobivajo po Din 20,— po vseh lekarnah. Glavno skladišče: Apoteka Bitim Subotica. Oblačilno blago po globoko iniianih cenah prodaja družba >MAKOc, Ljubljana, I> uajska cesta 3*. »rave Jugo-auto Carinske posredniški in špedicišski busreau »■: » GROM« LIUOLJANA, Kolodvorska uSica 41 Naslov brsojaukam: »GROM". Telefon 2454. Podruinise: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voi S. O. E. *a ekspresne poiiljke. Uradnik verziran v mlinski in lesni industriji, samostojen dopisnik v srbohrvaiskem, nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. Gospodična išče posojilo do 3000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »Dobre obresti«. ~ -»T*** Drva - Čebin Wolfov» l/II. - Tele!. B« 7 1 S K A R h A MERKUR se priporoča l za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del. O h d £ .o G ■ 1 i ž- Z Izdajatelj: Aleksander Zeleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej S,-v,r. Vsi v Ljubljani.