'run cz /z/ac?czsia ir poćciczmr.
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik Vili.	V Ljubljani, dne 11. avgusta 1928.	23. številka.
(Referat predsednika GPO Jos.
Srečen sem, da morem kot predstavnik slovenskih ,ptt. uslužbencev pozdraviti ta kon-stres, na katerem se proslavlja 10-letnica naše edinstvene organizacije. Srečen sem, da morem v tem trenutku naglasiti, da je Slovenija in ljubljanska organizacija od vsega početka, od prvega dneva osnovanja tega Saveza najaktivnejše sodelovala v Savezu. Na prvem, na vsakem in na tem desetem kon-gra-iu vidite delegate iz Slovenije, ki budno spremljajo delo naše organizacije, ki visoko dvigajo zastavo bratskega edin'stva in ki so bili vedno steber Saveza. Na žalost, prišlo nas je samo šest, rado bi jih pa prišlo šestkrat šest, pa niso mogli priti zaradi pomanjkanja osobia, ki se v nobeni direkciji tako strašno ne občuti l^akor v ljubljanski. Takoj pa moram priznati: ne po krivdi ljubljanske direkcije, ampak po krivdi poštne in državne uprave v obče, ki ne vodi računa o potrebah napredne in dndustrialne pokrajine kakor je Slovenija. Nekateri ljudje v ministrstvih in v glavni kontroli Vidijo samo neke pogrešno v proračun vnešene številke, pa na osnovi teh teoretskih številk, ki nimajo nikake zveze z živim praktičnim življenjem ptt. stroke, zapoje vsakih toliko mesecev staro odvratno pesem: redukcija, redukcija, redukcija ...
Naša organizacija ni nikdar poznala de-magoŠtva. Zato tudi danes tukaj in s tega mesta jasno in odkrito povemo vsem merodajnim faktorjem v tej državi: Preveč držav, uslužbencev ima kraljevina SHS! Preveč je proračun obremenjen s pokojninami! Preveč je nepotrebnih in neuporabnih ljudi, ki prejemajo denar iz državne blagajne! Zato imamo pravico, da tudi odkrito povemo: ne sme se varčevati na nepravem mestu! Na onem mestu, kjer se navidezni prihranek izkaže v resnici kot silni minus tudi za državno blagajno, če se že ne upoštevajo najprimitivnej-ša socialna in človečanska načela. Ne moglo in ne smelo bi se črtati in reducirati v ljubljanski direkciji, katera ima okoli 360 pošt, pa, z dinevničarji in nadničarji vred komaj 1800 uslužbencev, torej vsa Slovenija manj kakor sam Beograd! Ne smelo bi se tako delati iz 'Strokovnih* iz humanih in iz državnih interesov!
Toda vendar se tako dela. V Sloveniji ni pravega naraščaja ptt. stroke že od leta 1920 dalje. Prej je bilo sprejetih nekaj pripravnikov ni. kategorije, zdaj je pa že dve leti tudi [H. kategorija hermetično zaprta. O naraščaju v II. kategoriji ne more biti govora. Res, tudi v letošnjo poštno šolo je ministrstvo sprejelo nekaj pripravnikov H. kategorije, toda za vso kraljevino samo 40 in od teh 40 cela dva Slovenca! Vsako leto odpade z upokojitvami, smrtjo, ostavkami in odpustom okrog 5% osobja. Odkod potem nadomestilo? Polovica od nikoder, diruga polovica pa se nadomešča z dnevnlčarjj.
Prišli smo do besede, ki pomeni sramoto ža našo upravo in Za stoletje, v katerem živimo. Že sama beseda dnevničar pove, da šo to pomožni organi, sprčjefi m plačani na dneve. Jnstitucijo dinevničarjev poznajo tudi diruge poštne uprave, toda v civiliziranem inožomškčm svetu še uporabljajo dhevi^Čarji
Beogradu 12. julija 1928.)
samo za čas potrebe (v seziji, ob velikih praznikih itd.) ali za neke začasne, manj važne posle. V naši državi stoji ta stvar tako-le: v nekih pokrajinah služi beseda dnevničar lahko za psovko, ker pomeni volilne priganjače, protekcioniste ali še kaj hujšega. V naših krajih pa se uporablja dnevničar na sistemiziranem mestu, naš dnevničar stalno zamenjuje uradnika L, JI. ali IH. kategorije odnosno poduradnika. Ima predpisan,o šolsko izobrazbo in vse zakonske pogoje, stalno opravlja stalno uradniško službo, izmenjava se v službi s tovariši - prevedenimi uradniki, on pa je in ostaja dnevničar, s polno odgovornostjo, z Istimi dolžnostmi kakor uradniki ali zvaničniki, a z manjšimi prejemki, brez napredovanja v skupine in stopnje, brez pravice do pokojnine in sploh brez vsakega izgleda za bodočnost.
Toda niti teh bednikov ne sme direkcija več sprejemati. Promet raste, osobje se reducira, kako moremo vzdržati? Do letos smo največje vrzeli mašili z dnevničarji. Pred 4 meseci je ministrstvo reduciralo še dnevni-čarje in odredilo, da ne sme direkcija niti enega dlnevničarja več sprejeti v službo. Kako vzdržujemo zdaj promet? Gospoda, vzdržati moremo s pomočjo socialnega1 skandala, da se jemljejo v službo kot polnozaposlene moči brezplačne vežbanke, zastonjski volonterji! Toda te vežbanke nimajo več kaj vežbati, ker so že 10, 12, 14 in več mesecev v poštni službi, delajo vsakojake uradniške posle, in to skozi leto dni brez Vsake pare plače, brez i besede hvala, ampak samo z upanjem in čakanjem, da se vendar odpro kakšna mesta in da bodo sprejete. To je sramota brez primere! Nemoralno je delati zastonj, nemoralno je zaposlovati ubožice mesece in leta brez Vsake nagrade!
Toda, spoštovana gospoda in dragi tovariši, niti to še ni naihujše! Ti reveži so imeli do danes namesto denarja čakanje in namesto kruha upanje ter so vsaj videli, da ni bil v zadnjih mesecih res nihče sprejet v poštno službo niti kot dnevničar. Čakale so še dalje v upanju, da se enkrat vendar odpre vsaj nekaj mest in da bodo sprejete v službo za dnevničarke, četudi imajo kvalifikacijo za II. ali III. kategorijo. Toda v zadnjih dneh se je zgodilo nekaj, preko čegar ne morem preiti na dnevni red. Neki sekretar ljubljanske direkcije, kateri je bil lani s polno službeno dobo upokojen', je bil pred nekaj dnevi postavljen za dnevničarja na direkciji s 1200 Din mesečne nagrade. Ta uradnik je samec in dobiva torej večjo pokojnino kakor je znašala njegova aktivna plača! Vrhu tega ni niti nenadomestljiv niti nepogrešljiv, ampak ravno nasprotno. Vendar ga je ministrstvo na pobudo političnih ljudi postavilo za dnevniičarja vzKc temu, da je bilo na stotine mladih, brezposelnih prosilcev s šolsko izobrazbo in vzlic temu, da dela v področju ljubljanske direkcije 100 brezplačnih vežbenikov, ki ne morejo biti postavljeni za dnevničarje. En nepotreben in že enkrat plačan upokojenec je bil nastavljen, a vežbemiki, ki že leto dni in več delajo tlako poštni upraivi, so pa zopet ostali brez mesta in nagrade.
Oprostite gospoda, da se zadržavam tako dolgo pri tem žalostnem poglavju. Toda nisem mogel niti hotel preiti preko tega nehumanega, nesocialnega in nekulturnega dejstva. Mnogo je teženj, ki bremene ptt. osobje, toda vem, da se bodo teh bremen dotteknili posamezni govorniki za menoj. Zato bom v drugih stvareh bolj kratek, dočim sem hotel na današnjem jubilejnem kongresu položiti glavni poudarek v te nezdrave in nesocialne metode, ki so na škodo službi, stroki in državi. Organizacija mora v tem pogledu bolj energično izstopiti. Sploh mora ta organizacija bolj aktivno zavzeti se za dobrobit svojega članstva. Ni svrha organizacije, gledati v preteklost, ampak skrbeti za sedanjost in imeti izdelane smernice za prihodnjost. Nič več ni aktualno, sedeti na lavorikah 11. kategorije, ampak treba je skrbeti, da članstvo na teh lavorikah ne pogine. Savez se mora bolj brigati za nižje uslužbence, za zvaničnike, slu-žiteilje in dnevničarje. Nikdar se ne sliši od uprave Saveza beseda pogodbeni poštar. Vem sicer, da teh pomiUovalnja vrednih uslužbencev v nekih direkcijah do danes še ni, toda Savez je in mora biti vseobči. Savez je v Kranjski gori in v Bitolju, v Senti in Dubrovniku. Zato se mora slišati glas pomoči potrebnega člana Saveza po višem ozemlju Saveza,-to je po vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Pred štirimi meseci smo izdelali osnutek novega pravilnika o pogodbenih, poštah, Katerega je izročila posebna deputacija iz predsednika Saveza g. T. Jovanoviča in pogodbe • nega poštarja iz Andrijevcev g. N. Tkalca ministrstvu. Do danes se še nič ne ve, kako stoji s tem življenskim vprašanjem naših pogodbenih poštarjev. Prosim Savez, da nas v prvi vrsti obvesti, ali in kako je rešeno to vprašanje, a v drugi vrsti, če se ni še nič storilo. Ja se pri ministrstvu z vso silo zavzame, da se izpremeni ta pravilnik, ki pomeni sramoto za poštno upravo v 20. stoletju.
Dalje nikakor ni pravilna praksa, kakršne se poslužuje poštna uprava z nižjimi uslužbenci. Ni dovolj, da se izdajajo uredbe o 8-urnem delavniku, ko pa mora ponekod delati osobje po 10 in 12 ur na dan. Ni dovolj, da se izdajajo pravilniki o službeni obleki, ko pa prizadeti uslužbenci ne dobivajo obleke in čevljev v redu in ob pravem času. Najhujše so pa prizadeti oni zvaničniki in služiteiji, ki niso imeli dne 1. aprila 1927 še treh let službe, pa so postali dnevničarji. Savez m vse ohlasitine organizacije so bile takoj dvignile svoj glas proti temu, da so v ptt. službi dnevničarji. Res, zloglasni člen 306 lanskega fin. zakona se je z letošnjim finanč. zakonom iz-premenil, toda poštna uprava stavlja v pogledu prevedbe dnevničarjev tem uslužbencem take težkoče, da je ta prevedba za uboge dnevničarje naravnost udarec.
Trajno žalostno je poglavje o napredovanju osobja ljubljanske direkcije v višje skupine. Vam vsem je že iz vsakoletnega referata predsednika ljubljanske organizacije znano, kakSna razlika vlada v prečanskih direkcijah med enimi in drugimi uradniki II. kategorije. V naši direkciji so se prilike toliko izboljšale, da ima sedanja uprava direkcije več razumevanja za najnujmejše potrebe svojega osobja, sedaj pa je zavora v Beogradu. Naši predlogi leže v ministrstvu po več mesecev, včasi sko-
Pošta in poštna organizacija v Sloveniji.
Jakšefa na kongresu Saiveza v
ro vse leto. Tako leži tudi zadnji predlog za napredovanje uradnikov z 20 do 30 službenimi leti že od meseca aprila v ministrstvu. Z malo dobre volje, z malo razumevanja, kaj in kakšno je delo, ki ga to osobje opravlja, bi mogel biti celoten predlog že davno podpisan tak, kakršen je bil predložen, Prišla je vladna kriza, zdlaj lahko prizadeto osobje čaka Bog ve doklej, da dobi z veliko mujo po 30 letih ono, kar imajo tovariši v tukajšnjih direkcijah po 12 letih brez nadaljnjega.
Take in podobne pritožbe našega članstva ste slišali vsako leto s tega mesta. Vendar pa je neka razlika: prejšnja lera ;e izpadla večina naših pritožb tako, da je imel predsednik Saveza pri odgovarjanju lahko stališče. Točko za točko naših pritožb je pobil, češ, krivda je pri direkciji. Resnica, tako je tudi bilo. 'Ali — hvala Bogu! — na čelo naše direkcije in njenega personalnega odseka so prišli ljudje, ki niso samo strokovnjaki, ampak tudi ljudje. Na žalost pa je danes zapreka v nesmiseinem centraliziranju upravnih postov, ki je od največje škode za stroko, službo in personal.
Delo ljubljanske organizacije se je v proštom poslovnem letu osredotočilo na zedinjenje vseh ptt. uslužbencev v eno skupno edinstveno organizacijo. Znana vam je žalostna razcepljenost slovenskih tovarišev, ki se dele po kategorijah, skupinah in predizobrazhi r,a različna društva ter s tem slabe skupno odporno moč. Glavni cilj naše organizacije je bil, da Udušimo čim več separatističnih društev in iđa ujedinimo čim več slovenskih ptt. uslužbencev v oblastno organizacijo1 in po njej v Savez. Naš dosledni trud ni bil čisto brez uspeha: od 10 poštnih društev, ki se obstojala v Sloveniji, so danes ie še štiri. Za trdno pričakujemo, da bo v nekaj letih tudi pri nas zavladala tista sloga, ki je nam vsem skupaj tako zelo potrebna in ki se t.iko topo očituje v drugih pokrajinah. Zaradi ravne linije, ki jo hodi naša organizacija brez ozira na levo in desno, je sicer izgubila OPO v zadnjem poslovnem letu polovico nižjih uslužbencev, vendar pravična in poštena stvar zmaguje: že danes je zopet okrog 130u slov.
ptt. uslužbencev - zavednih tovarišev in tovarišic pod okriljem enotne in edinstvene organizacije.
Težki so časi, težka je borba, roda izšii bomo iz nje kot zmagovalci, ker nas vodi duh edinstva, duh bratstva in ljubezni ne samo , v teoriji, ne samo na jeziku, ampak pravi duh ki mora prevevati stanovsko organizacijo. Z eno besedo: preveva nas duh našega voditelja in predsednika Tome Jovanoviča, ki je največji ideolog in najiskristaliziranejši deia-vec na organizacijskem polju. Zato so danes ob desetletnici Saveza naše oči uprte samo v eno svetlo točko, okoli katere zatemne vsi ostali, četudi zaslužni člani uprave Saveza. Na ono svetlo točko, ki je kakor luč iz Svetega pisma, ki je bila začetek, imciator, voditelj in prvi delavec v naši edinstveni organizaciji. Kdo je Savez, kdo organizacija poštarjev? Na vse je samo en odgovor: Toma S. Jovanovič!
\Pa kakor stojimo mi za Savezom, tako se more Savez vedno naslanjati in zanesti na ljubljansko oblastno organizacijo in na svoje slovenske člane. Kakor je Slovenija v politič- j nem življenju, v nacionalnem in državnem | pogledu in sploh v vsem javnem udejstvovanju steber naše kraljevine, ki nikdar ne popusti, pa naj se zgodi karkoli v tej državi, tako je slovenski poštar, tako je naša oblastna organizacija ona, na katero sme im more uprava Saveza vselej in jx>vsod računati. Zato naj bi se ta ozka duhovna vez med nami in Saveizom tudi na zunaj manifestirala. Dru- ; go leto slavimo desetletnico obstoja naše oblastne organizacije. To obletnico našega dela . in boja nameravamo obhajati kar najbolj slovesno in pomembno. Zato predlagam in pri-poročam, da kongres sklene, da naj se vrši prihodnji, t. j. enajsti kongres Saveza v Ljubljani zaeno s proslavo desetletnice ljubljanske organizacije. Naj se enkrat tudi v kulturnem srcu Slovenije — 'v Ljubljani glasno čuje ono, ' kar je v srcu vsakega slovenskega poštarja, , glas: živel Savez, živelo edinstvo poštne or- ; ganizacije, živel njen dosmrtni predsednik ! Toma Jovanovič!
Poštni kongres.
(Nadaljevanje.)
L Poročilo upravnega in nadzornega odbora. To poročilo je obsegalo delovanje, uspehe in neuspehe Saveza od njegove ustanovitve pa do desetega kongresa. Dohodki 'Saveza so znašali v zadnjem poslovnem letu 521.378 Dih. Celokupno premično' in ne-,premično premoženje znaša 1,993.348 Dim. Večina tega premoženja je naložena v domovih, zemljiščih in nepremičninah sploh.
2. Referat o posebnem zakonu za Ptt. stroko: Oprava Saveza je v prošlih desetih letih potrošila največ svojih duševnih in fizičnih moči v prvi vrsti v to sVrho, da bi dokazala merodajnim faktorjem, kako nujno je potreben poseben zakon za našo stroko in osobje. Vsi dosedanji poštni ministri so obetali izpolniti nade in zahteve organizacije ih z gotovostjlo zatrjevali, da se bodo takoj lotili tega vprašanja. Toda vse obljube, ves naš trud1 je ostal brez uspeha; stroka ih osobje vse do danes še ni dobilo1 svojega zakona. Izvestni ministrski referenti iz egoističnih razlogov namenoma odlašajo z donošenjem • tega prepotrebnega 'zakona samo zato1, ker ne žele in ker ne gre v njihov račun, da se izkoplje stroka te nezaslišanega kaosa in da se izpolnijo osobju nadte1 na boljšo bodočnost in zadbvoljinejše življenje.
Današnji kongres mora z vsem poudarkom naglasiti, da naša poštna uprava v vseh teh desetih letih mi bila sposobna, da izdela za našo stroko in osobje moderen zakon, ki bi bil koristen za napredek stroke, države in naroda in ki hi ustregel delikatnim zahte-
vam službe in uslužbencev. Na večkratno zahtevo naše organizacije se je pojavi pred nekaj meseci kot poizkus neki zakonski načrt, ki pa ne odgovarja socialnemu duhu v čisto strokovnem pogledu, ter je izšel iz rok nestrokovnjakov. Ti so se mučili, da s pomočjo tujega strokovnjaštva in po prebr-skanjui tuje strokovne literature urede in zvare posamezne uredbe in predlože to javnosti kot svoje rafinirano strokovno delo. Gospodje .strokovnjaki’ namenoma niso upoštevali, da je treba imeti pri izdelavi takega zakonskega načrta pred očmi dva elementa: izkustvo, pridobljeno s prakso in potrebno teorijo, v obeh slučajih pa popolno strokovno naobrazbo. V tem pogledu so bili projek-tantje zelo pomanjkljivi, zato je njihov načrt zakona enostranski. Ta načrt ne vodi k moderniziranju stroke in ne govori nikjer o pravicah delovnega osobja. Načrt nima niti jasnih in preciznih odredb o dolžnostih in pravicah funkcionarjev stroke niti se ne dotakne njihovega socialnega in materialnega položaja, njihove strdkov n e šole in izobrazbe. Torej jim ' ni bil znan niti zakonodavčev ideal: do potankosti napredna in urejena stroka, primerno in precizno delo strokovnih ljudi v strokovnih poslih, ki jih vrše na sekunde, minute, ure, dneve in noči, — stalno, neprestano, kar vse predstavlja danes nekaj najdragocenejšega, nekaj, kar se glede na prilike, v katerih se nahaja danes naša dlr-ižava, nikdar ne more popolnoma nagraditi. Prt Izdelavi takega zakona bi se ne smelo: na
PiTiTEIFOlLIM).
Na neki veliki pošti so tla v uradnem lokalu že skrajno umazana in potrebna očiščenja. Toda kako in s čim naj se očistijo? Cas ,za »fasungu« iz uradnega pavšala nastopi šele čez tri mesece. Kaij storiti? 'Iznajdljivi. kontrolni uradnik pozove službujoče osobje, da zbere določeni večji znesek ®a nabavo olja. Vsak uslužbenec žrtvuje nekaj iz svojega denarja, da se spravi uma-zarija iz urada.
Vprašamo slavno poštno upravo, ki dela s stomilijonskim letnim dobičkom1: Ali res nima na razpolago tistih dinanjev, da bi se mogli uradni prostori očistiti ob vsakokratni 'potrebi in ne samo v fiksno določenih terminih? Ali smo res že tako daleč prišli, da mora za čiščenje uradnih prostorov plačevati uboga uradniška para, če ne-če poginiti v prahu in nesnagi? Ali ni sveta dolžnost naše uprave, da skrbi za naj-diražje, kar imamo, za naše .zdravje?
.noben, način pozabiti na take državne uslužbence, še manj pa se sme dopustiti, da bi bili pri izvrševanju tako delikatne, :za državo, narod in človeško družbo tako koristne službe — gladni1, goli in bosi. To bi bilo gaženje osnovnih socialnih pravic in principov, po katerih pripada človeku za vse vestno izvršene posle tudi 'pošteno plačilo. Spoštovan j,e teh prindppv zadovoljuje tudi socialno pravičnost, dokazuje pa jasno tudi višino državne morale. Poleg tega vzbuja in utrjuje vero v državno moč, iz česar mora rezultirati naše zaupanje v vrhovno državno upravo, da hoče ta čiimpreje preurediti nalšo stroko z idealnim zakonom in jo postaviti kot realno državno in družabno ustanovo na njeno pravo mesto v državni hierarhiji.
Tako preurejena stroka bo s pridam služila narodu in človeštvu kot najdovršenejša vzgojna organizacija dela, ki je namenjena najfinejšemu in najhitrejšemu izražanju državne in ljudske misli. lUslužbenci pa, ki. služijo tej stroki in vrše tako delikatne posle, ne smejo biti izpostavljeni nesigurnosti in materialni bedi, ki jo .potencirajo ravnodušni izkoriščevalci poštne uprave. Ti izkoriščevalci so glavna ovira ne samo pri izdelavi posebnega zakona, nego sploh vsakega napredka stroke in osobja.
K temu referatu so govorili: predsed. sarajevske Obl. organiz. Pavle Milojevič, ki priporoča za dosego tega cilja energično akcijo. Za to vprašanje je treba zainteresirati vlado in politične stranke. Sedanji splošni uradniški zakon nikakor ne more zadovoljiti ptt. uslužbence, ker se njihova služba temeljito razlikuje od službe drugih drž. nameščencev.
Tov. Milkovič (Novi Sad) pravi, da sedanji uradniški zakon favorizira samo višje funkcionarje, medtem ko pozna ostale drž. uslužbence samo v poglavjih, ki govore o dolžnostih. -Tiste bore pravice, ki jih je še dajal, sp polagoma okrnili razni finančni zakoni. Boriti se moramo zato z vsemi razpoložljivimi sredstvi za svoj posebni zakon.
(Dalje prihodnjič.)
Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom.
Razne objave
PREDSEDNIK SAVEZA PRI POŠTNEM MINISTRU.
Vse oblastne organizacije so prejelle od Saveza piflt. uslužbencev v Beogradu pod štev. 61 od 1. avgusta 1928 islledeči dopis:
Danes je predsednik našega Saveza izročili g. ministru poste in telegrafa resolucijo im vse vagme referate z desetega kongresa. Predsednik je z znanlo strdkovno zgovornostjo raizjasnil upravičenost izneše-nih zahtev v resoluciji in referatih. Gospod minii-ter je brez p reki njen j a poslušal analli-tično razlaganje našega predsednika. Ko je predsednik končal svoj nalglašeni govor, je došell kratek, ljutbezniv in topell odgovor gospoda ministra pošte: »Ne obetam, upam pa, da boste zadovoljni. Izvolite ituidi ob drugih prilikah do mene, Vaš prihod imii je prijeten, ker se želim upoznati s potankostmi ptt. stroke...«
Naš predsednik se Je ob slovesu globoko zahvalil gospodu maniisitru na tako lepi državnilškii gesti in na pažnji, ki jo Ije po-kalzail tako napraimi deflovmiemu strokovnemu osobju, kakor napraim naši organizaciji.
O /tem se obveščajo Vse oblastne organizacije in pododbori radi znanja.
S tovariškimi pozdravi!
T ajmik:	Predsednik:
Ljuba M. Petrovič. Toma S. Jovanovič.
ZA NABAVLJALNO ZADRUGO —
20 DIN.
Kar je dnevno časopisje pretečeni mesec napovedovalo^ /to smo 1. avgusta t. 1. tudi doživeli.
Atentati na naše raztrgane žepe se nadaljujejo, da se temi veličajsneje proslavi desetletnica enakosti, bratstva in svobode..
Tudi 'ljubezen do domovine gre skozi želodec. To smo občutili vsi v svetovni vojni, posebno bojevniki na fronti. Ko je bila silla do vrhunca; so rekli Bošnjaki: »Brez ruma ni Šturma!«
Po sličnem geslu se bomo pričeli prav kma/lu ravnati državni Uslužbenci: »Brez dela ni jela«, če se boi tako nadaljevalo ad infinituim kakior se je pričelo. Odkrito povedano, prišli smo z dežja pod kap. Naj reče kdo kar hoče, vsakdo mora pripoznati, da je v vsaki drugi državi za državne uslužbence veliilko bolje preskrbljeno, kakor pri nas, pa naj si bode iz kateregakoli stališča. Socialnega čuta,, isirčne kullture ne pokaže nobena vladal Pa kako naj zahtevamo od naših vlad socialnega čuta in srčne kulture, ko slmlo pa/ Balkanci. Malto preveč zahtevamo!
V	tistem letu Go'spodtovem, ko so se ustanavljale »nabavljalčke zadruge«, je prišel glas od zgoraj, da morajo za te zadruge prispevati vsi, ki so v državni službi. Od takrat dalje, kto so pričele te zadruge poslovati, se nam cedi mleko in med iz ust. 'Vsega imamo v izobilja toliko, da je prišel finančni minister do zaključka, da noče hrti Povzročitelj naše smrti, ki mora vsak čas našttbjpiti, ker smo se preobjedli nabavlja-ških dobroti Zato bomo plačevali v mesečnih obrokih uradniki po 10 Din, zvaničniki in služitelji pa po 5 Din v nenasitno žrelo nabaivljalmih zadrug.
Enkrat smio že odplačevali to dobroto. O tej dobroti ismo samo slišali, videli in okusili je pa do danes nismo. Ce jo je kdo, naj se javi, da bo vsaj ena izjema. Mi živimo preko te zadruge in obstojamo še danes brez njene pomoči; tam doli pa brez tega zaupnega zavoda ne morejo živeti, ker niso vajeni, kaj je realno živlijenije, ker ne vedo, kaj je poštenje.
V	listih sem čital, da je Glavna kontrola, ki je vrhovno računsko sodišče za vse dr-
žavne m oblastne proračune in račune, ugovarjala temu salmovoljnemu postopanju finančnega ministra, ker jie ta odbitek proti-zakonilt. Pa kakor izgleda, se bo moralo tudi najvišje računsko sodišče umakniti nenasitni zmiji. Enkrat povodenj, enkrat zadruga, kaj pride za tem, to sani Bog ve. Ah ne bi bito bolje za nas, da nami to, kar nam mislijo še vzeti pod različnimi krinkami, vzalmiejo takoj in enkrat za vedno?
»Skozi nacionalnost v internacionalo« bbmo prišli, tako se je razpravljalo na kongresu. Prav tako, da pridemo v stik s tovariši držav, fci imajo na ščitu zapisano: »državni uslužbenci so steber države«. Po njih država procvita, po njih pa tudi pada; Prišli bomo v stik s tovariši modernih držav, zdiravih in naprednih načel, socialnega' čuta in srčne kulture. Videli bomo, kaj je državni uslužbenec. Ali ne bo zeval nad nami in njimi globok prepad s takimi »cvetkami-dobrotami«, d'a se z njimi ne more ponašati nobena druga država za državne uslužbence? Po desetih letih ujedinjenja bi morali pokazati evropsko in ne balkansko sliko...
Vsaka nabavljallna zadruga je danes popolnoma brez pom/ena. Za nas podeželske uslužbence je bila že pri svojem rojstvu. Zato je nekaj čisto naravnega in se nas po vpeh človeških zapovedih silliti ne more, da bi plačevali za nekaj, od česar nimamo nobene koristi. Zaitto prenehajte z modernim pljačkanjem; ker nas je sram takega početja pred modernimi državami.	Ja.
ODTEGLJAJI DNEVNIČARJEV ZA ZAVAROVANJE.
V mesecu juliju se je dnevničarjem odtegnilo za bolezensko zavarovanje veliko več, kakor po nav/adi. Umljivo je, da je rodilo itto med prizadetimi uslužbenci veliko razburjenje in neupravičeno napadanje na direkcijo. Vzroka visokemu odtegljaju je iskati v novem načinu zavarovanjia, ki ga je predpisal finančni minister s pravilnikom DR br. 23.253 od 22. februarja 1928 (»Uradni list« št. 23). Po tem pravilniku mora biti vsak državni dnevničar zavarovan zoper bolezen, za onemoglost, starost in smrt. Okrožni urad je seveda na podlagi tega pravilnika tudi zvišal odbitke zavarovancem. Navodila, koliko naj vse po novem odteguje dnevničarjem, je prejela direkcija' toliko prepozno, da je lahko šele sed'aj izvršila novo zavarovanje, ki teče od 1. aprila 1928. Dnevničarjem z mesečno nagradb 900 Din je odtegnila direkcija 135 Din 44 par. Da bo vsakemu jasno, kakoi nastane ta svota, bomo specificirali posamezne odbitke. Prispevek za novo zavarovanje znaša 38.25 dinarjev. Razlika med prejšnjim zavarovanjem in novim od aprila) do julija 44.88 (ta odbitek se ne bo več ponavljali) in obrok zavarovanja za pejšnje leto (skozi 8 mesecev) 41.31 Din. Za zavarovanje plača dnevničar z 900 Din plače 124.44 Din. A,ko pribijemo 11 Din davka, dobimo pravilni odtegljaj 135.44 Din.
Direkcija je vsakemu odtegnila samo to, kar mora odtegniti in je vsako razburjenje na račun direkcije neupravičeno. V bodoče ne bo odbitek zmanjšal za razliko med starim im novimi zavarovanjem in stvar bo potem v redu. Ko poteče osem' mesecev, odpade tudi plačevanje lanske zavarovalnine, tako da bo plačal kesneje dnevničhr z 900 dinarjev mesečne nagrade samo 38.25 Din na mesec.
POŠTNI DOM.
iZa zgradbo poštnega idoma so. nam nadalje poslali tovariši in tovarišice ter poštni uradi sledeče zneske kot izkupiček za prodane dinarske bloke:
Dular Jože 900 Din, Semen Mara 8(7 Din, Remic Marija 407 Din, Kratochvvil Ana 80 dinarjev; vsi p. t. uradniki na Ljubljani 1. Pošte: Murska Sobota 1621 Din, Celje (tov. Gatns na račun) 2000 Din, Maribor 2 — 200 Din, Boštanj 80 Din, Ljubljana 4 — 500 dinarjev, Zidajni most 10 Din, Loka pri Zidanem mostu 2 Din, Rajhenlburg 10 Din, Videm pri Krškem 38 Din, Rimske toplice 8 dinarjev, Štore 93 Din, Sv. Jurij ob j. žel. 112 Din, Grobelno 196 Din; Šmarje pri Jelšah 130 Din, Podčetrtek 95.50 Din, Rogatec 400 Din, iPonikva 10 (Din, Poljčane 300 Din, Studenice p. Poljč. 100 Din, Konjice 37 Din, Zreče 2 Din, Slov. Bistrica 840 Din, Pra-gersfco 117 Din, Račje 75 Din, Fram 80 Din, Slivnica p. Marib. 100 Din, Pesnica 80 Din, Sv. Jakob v Slov. gor. 10 Din, Sv. Jurij v Slov. gor. 50 Din, Sv. Lenart v Slov. gor. 50 Din, Sv. Benedikt v Slov. gor. 20 Din, Ruše 45 Din, Selnica 50 Din, Fala 10 Din, Riibnicai na Poh. 22 Din, Muta 200 Din, Vuzenica 160 Din, Dravograd 112 Din.
Vsemi in vsakemu, ki 'so pripomogli do teh visokih zneskov in tako največ pripomogli k pravemu gradbenemu kapitalu, ker drugo so povečini deleži, izreka zadcuga »Poštni dom« iskreno zahvalo.,
V prihodnji številki objavimo tretjo serijo.
GOSPODARSKA ZADRUGA.
Premog iz rudnika »Peklenica«, Ker se
je odzvalo na naše okrožnice in poziv premalo refiektanitov za pekleniški premog, je načelstvo 'sklenilo, da tega premoga letos ne ho naročilo. Prosimo vse refhektante na’ pek-3eniški premog, da vzamejo to na znanje in svoje naročilo prihodnjo pomlad obnove. Zadruga bo kakor doslej tudi nadalje dobavljala Članom samo trboveljski premog. Pri tej priliki ponovno opozarjamo člane v 'Ljubljani da Ipravoča/sno naročajo premog in drva. Kdor more naj naroči premog še ita mesec, ko je vreme lepo im suho ter ga lahko na željo promptnp dostavimo. V jeseni bo pomanjkanje vagonov ter bodo morali Člani čakati na premg po več tednov. Isto je z drvmi. Naročajte jih sedaj, ko je vreme lepo in sio drva suha, v jeseni bo dostava radi deževnega vremena znatno trpela. Opozarjamo člane, dai imajto' lepa, mehka, suha drva na razpolago ter jih dostavljamo članom tudi v manjši količini in to ob priliki, ko jim dostavimo trdlai /drva. Od 1. septembra dalje zadruga ne bo mogla prevlzeti nobene obveznosti glede točne dostave premoga, če član ni naročil premoga pravočasno, t. j. vsaj il4 dni prej preden ga rabi. — Gospodarska zadruga poštnih nameščencev, r. z. z o. z. v Ljubljani.
»DOBROTA«,
'obs'mrtmo podporno društvo poštnih naimeiščein-eev, obvešča svoje člane, da je v drugem četrtletju tekočega leta nanovo pristopilo 103 rednih in 31' izrednih članov, skupaj 134 elanov. Izstopili so v tem času 3 člani. 2 od teh sta umrla, 1 pa je bil izključen po čl. 7 pravi. One 31. junija t. I. je štelo društvo 2302 rednih in 321 izrednih članov, skupaj 2023. — Umrli so: Sdolšek Ivan v Mariboru in Drevenšek Andrej v Ptuju. 'N. v m. p.! Niih preostalim je društvo izplačalo po' 60(K) dinarjev podpore. — S' 1; julijem t. 1. je društvo zaključilo sprejemanje nad 45 let starih članov v skupino B. V to skupino se je vpisalo čez 1150' članov. Obsmrtna podipora iz te skupine znaša že sedaj 6750 Din, skupaj s podporo iz skupine A 10.750 Din. Lepa pomoč! — Upamo, da naraste število članov v skupini B najmanj na 1500. V tem primeru bo znašala skupna podpora iz obeh skupin 12.500 Din. Tovariši, ki še niste pri »Dobroti«, zganite se! Prvo podporo iz skupine A in ‘B v znesku 10.500 Din smo izplačali dne 5. julija t. 1. tovarišu Dragotinu Ocepku v Mariboru po smrti soproge Elizabete Ocepek, ki je bila član »Dobrote« od U julija 1925. Članom skupine B razpošiljemo društvene izkaznice tekom prihod-I njega meseca.
To in ono.
Sestanek OPO na Bledu dme 5. avffusita je nad vse lepo uspel. Doslej še ni bito na Gorenjskem takega sestanka. Prišlo je 42 tovarišev in tovarišic z vseh stirani Gorenjske. Neprijetno se je opazilo, da ni bilo nikogar iz Tržiča, nobenega uradnika iz Radovljice in nobenega nižjega uslužbenca iz Kranja. Poročala sta predsednik J a ki še in odbornik Boh. Glavne težnje nižijib uslužbencev je navedel v drastičnih primerih tov. France Reichman, zvaničnik pošte v Radovljici.
Strokoven članek o telelonu bi potrebovali, ker uredništvo želi, da bi bil »Poštni glasnik« od 1. septembra posvečen telefonu in telefonistkam. Prvovrsten krajši članek honoriramo po 50 par, drugoče :po 40 par od vrste. Poslati je najkesncje do 20. avgusta na uredništvo »Poštnega glasnika« v Ljubljani.
Prostovoljne prispevke za Oblastno organi-itaoi.jbl so darovali: livarn Škrlec, upok. upravnik pošte Sv. Tomaž pri Ormožu, 100 Din, Jerica Grizold, upravnica pošte Ruše, 1O0 Din, Ljudmila P. k, upravnica pošte Stari trg pri Rakeku, lOO Din, Ana Niefergall, upravnica pošte Velenje, 50 Din iln iAna Rihireršič, upravnica pošte Lukovica, 5 Din. Kličemo: prisrčna -hvala in živeli naši požrtvovalni in zavedni upravniki!
Finančni uspehi poštne reklame. Finančni uspehi poštne reklame na ‘Nemškem rastejo od leta do leta. Leta 1924 so iznašali 1,760.000 mark, lani Pa že 3,108.000 mark ali 40,404.000 Din. Ta vsota je tem zanimivejša, ker ni nastala iz velikiihi zneskov, ampak iz samih tniajihnlh dohodkov. Nemška državna poštna reklama (z. -z o. z.), katere stopim imetj-e je last inomiške pošte, služi v povzdligo poštnih ustanov in v izboljšanje poštnih prostorov. Vse nemško poštno uradništvo- dela v pro-
speih poštne reklame, ker ima velike gmotne koristi odi nje. Nemška poštna uprava podpira stavbne zadruge, uradniška stanovanjska društva in daje posameznim uradnikom posojila za zgradbo dorr.K.v. Kdaj bomo mri deležni take in tolike državne inaklonjenosti?
Stenogrami poročil bodo brezžično fotografirani in razposlani. Nemški listi poročajo, da bo nemška državna pošta v bližnji bodočnosti napravila skupaj s tvrdko »Telefunken« poizkus nove vrste telegrafiranja, ki bo obstojalo v tem, da bodo stenogrami brezžično telegrafirani od postaje do postaje. Jasno je, dla bo ta metoda prenašanja poroči! dosti hitrejša in ekonomičnejša od današnjega "-ačima glede prenašanja telegramov.	'
Osebne vesti.
Postavljeni; -za kondiikterja IM/3 orožniški narednik 'Ivan Jalen na Jesenicah na Gor., za pogodb. poštarja Alojzij Tekavec v Robu na Dolenjskem in Anton Fras v Nedelišču.
Premeščeni: pb. ur. M/3 Justina Marušič iia Ljubljane 1 na Bled 1 in Otilija Kambič iz Ljubljane 1 v Rogaško Slatino; pb. ur. 111/4 Iva Krajc iz Sv. Jurija ob Ščavnici v Apače in Ljudmila Povše z Ljubljane ] v Sv. Janez ob Boh. jezeru; pb. ur. M/S Dragica Kuralt z Ljubljane 1 v Pragersko; telefonistke MlI/3 Gizela Gumilar iz Murske Sobote v Rogaševce, Berta Toplič iz Roga-ševcev V Sltovenjgradec, Erna Korenini iz Metlike v Žalec im Terezija Radovan iz Loke pri Zidanem mostu v Višnjo goro; priprav. IM/4 Vlado Beer -z Ljubljane 1 v Križevce v Prekmurju, Ana Kokol iz Križevcev v Prekmurju v (Mursko Soboto, Kristina iMi-rtič z Ljubljane 1 v iMetlik«, Terezija Lovšin iz Pragerskega v Toplice pri Novem- me-
stu, Marta -Burger iz Ljubljane 1 v Ptuj in Ljudmila Bajec z Ljubljane 1 v Videm - Dobrepolje; Zvan. 2. -skupine Feliks Berce z ravnateljstva na Ljubljano J; služ. 2. skup. Josip ‘Braje-r z Ljubljane 2 na ravnateljstvo in- Alojzij Zoppc z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; dnevničar Hilda iBenedek iz Slovenjgradca v -Zidani most in Eimil Uršič iz Zidanega mosta na Ljubljano 1.
Upokojeni: inšpektor j/5 Dušan Djordljevič na ravnateljstvu, ipt. ur. II/2 Alojzij Vernik na Ljubljani 1 in Franc Koser v Juršincih ter zvan. 1. skupine (Martin Tušar na Mariboru- 2.
Prestanek siužbe: priprav. IlM/4 Mariji Petrič na Ljubljani j in služ. 2. sk-Pp. Antoniji Prek n-a ravnateljstvu je prestala služba radi dolgotrajne bolezni: -dnav. Julij Lačen in Peter -Kranjc na Mariboru 2 ter Peter ičižov na ravnateljstvu so bili odpuščeni; dnevn. Milan Senekovič na Mariboru 2 je pa podal ostavko na poštno službo.
Strokovne izpite :za uradnike MII. kategorije so napravili pri ravnateljstvu: soglasno; Anka Hudales, Miroslava Klemenčič, Vladislava -Mikuž, Hedvika Ebber, Angela Karnovšek, Krista Razi-nožnik, Vlado Beer, Anton Schweiger, Ljudmila Bajec in Krist-ina Mirtič; .z večino glasov: Ida Jelovšek, Ljudmila Schvvčiger, Slava Juh, Danica Serajnik, Evgen -Cuderman, Alojzij Urbančič, Marta (Burger in Ivan Tratnik.
Za vodstvo -pogodbenih pošt so ma-pravili izpite; s prav dobrim uspehom: Stanislava Prah, Pavla Rabič in Franja Vučak; z dobrim uspehom: Ferdo Kofol, Tinca Prezelj, Marija Ilc, Angela Grašič im iFramlja Novak; z zadostnim uspehom pa Katarina Hedjed.
Rnzžiflelte „Poštni Glnsnin
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za š vilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tape nike, razna mila, kravate pri
30SIP PETELINC. Ljubljana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
OO« F»OI>OM
nudi najmodernejše obleke najeksaktnejših krojev po
najnižjih cenah
FRAN LUKIČ, Ljubljana
Stritarjeva ulica
NAJUGODNEJŠI NAKUP
za kuhinjsko posodo, gospodinjske potrebščine, železno pohištvo, štedilnike, peči, cementa itd. itd. Vam nudi
priznano najcenejša tvrdVca
BREZNIK & FR1TSCH
Ljubljansko gradbeno družbo z o. z.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telef. 2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohi&tvo.
THE RiX CO.
Ljubljana, Gradište 10 — Zagreb, Saimište 56
Telefon štev. 268 Interurban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kop rnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Manufakturna veletrgovina
feliks uRBanc, LJUBLiana
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svoio veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
FRAN ŠKAFAR. Ljubljano
Rimska cesta 16.
Telefon St. 2823.	PoJt. firan. rat. I >74?
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Soiidno blago se samo hvalil
Solidno blago — najcenejše blagot
Pri tovarni
1.1. Naglas, Liubljana
se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
A. Škedelj, Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Jn papir
NA DROBNO!	NA DEBELOl
Modna manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 6.
Priporoči s« pil nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge piitiih nameščencev.
Cene zmerne.	Postrežba loCna In solidna*
Pri nakupu manufaktumega blaga, kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka
FR. SL0VNIK
LJUBLJANA, Stritarjeva ul. št. 7.
Uradniki dobe popust in tudi blago na obročno plačilo
TVORNICA PERILA
PETER PIRC & Co
LJUBLJANA. Sv Petra c. St. 25
priporoča svojo bogato zalogo damskega perila, vezenin, čipk itd. od najcenejše do nafmejše vrste.
Članom gospodarske zadruge na obroke.
FII2NEZ, BARVE LAK, EMAJL
in vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
pri
z tovarna ol]a. laka In barv
rlCUlC LaUKi o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franio Medič.
Ljubljana, Start trg
Obleke po meri se ceno, točno in n;
izdelujejo.
Izhaja,!., 11. In 21. v mesecu. Naročnina na leto 04 Din, ozir. 12 EHu za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljali uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pana upravo lista &v. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdala in urejale Joško Jakše v Llubljani — Za »Narodno tiskarno* Fran Jezeršek v Ljubljani.