Poštnina pavlallran®. Leto IV., štev. 220 V Uu&ljanf, četrtek dne 20. septembra (923 cena 1-30 Olrt m.....m i i i m i i, —---* tha|a ob 4 zlutral Stane mesečno 12-50 Din [a inozemstvo 25'— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva eesta št. 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za i, prosveto in politiko Upravnlitvo; L|ubl|nna, Prešernova ul. št. 64. Telet. št. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. t, Tel. st. 22. Cel|e, Aleksandrova & Račun pri poitn. čekot, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 19. septembra. Stoletno suženjstvo je v Slovencih »morilo borbenost. Prav milo jo bilo, kar se je v naših krajih godilo leta 1848. Avstrijska vlada, pa tudi naša lastna ponižna vzgoja sta nam jemali pogum za udarec. Narod, ki ni zmožen, v odločilnem hipu udariti in neizprosno dvigniti pest, zanj no cveto rože uspeha. Kdo se jo pred 30 leti upal misliti na kako revolucijo zoper Avstrijo? Šele od leta 1003. sem, ko jo tedanja omladina stopila v zvezo s srbsko iredentsko organizacijo .Slovenski jug>. je iskra odločnosti švignila preko Dnnava in Drine do nas. Nacionalistična struia je krepko rastla in za-Icmnila oslabelo narodno zavest teda-nlcga liberalstva. Zamahnila je v Ciril Metodovi družbi, kjer jo šla preko jokavega slogaštva na dnevni red. Pod ntisom plamtečega nacionalizma jo vzrastlo naše obrambno društvo do iz-vanredne višine. Prišel jo Ptuj. Tedaj so mladi nacionalisti začeli z akcijo. Nikdar se ni pisalo in govorilo pod Avstrijo tako ostro, kakor med 13. in 18. septembrom 1908. Zaman so je upiral policijski aparat stare Avstrije. Iskra jo šla med ljudstvo. Tako je prišlo 18. septembra 1008 do ljubljanskih izgredov, ki so bili tako elementarni, da je hipoma stal ves narod v boju kakor en mož. Zaman so so trudili oportunisti in klerikalci, da val zajeze, ali izpeljejo drugam. Kri ni voda. Močnejša e od strankarskih in verskih vezi. Kadar pride njen dan, tedaj je ni moči, hi zaprečila kipenje. V takih hipih je narod sposoben za trt ve. Padla sta Lunder in Adamič in mnogo jih je bilo ranjenih. A narod ni bil oplašen. Boril se je naprej. Poseb- ženske, sicer boječe, so pokazale hrezobziren fanatizem. Na dan, ko smo izgubili Lundra in Adamiča, smo vedeli, da smo narod. Znali smo, da smo sposobni udariti. In je bil preporod za ponižnega Slo-■cnca. Pokret je šel naprej. Leta 1910. so Slovenci nastopili zoper avstrijsko dinastijo, ki ni hotela potrditi ljubljanskega župana. Veje s srbsko iredento so od leta do leta rastle in gnale globoko korenine v ljudski zavesti. Ugleden pisatelj je označil Jugoslovane kot «n a r o d, k o j i n a s t a -'c». Ni enostaven in lahek proces, ki z razdejanih udov zbira in s težkim trudom gradi celico k celici, da nastane iz svote milijonov živo telo. V tem napredovanju je bil velik korak storjen 18. in 20. septembra 1908. vsega spoštovanja vredna kreacija, ki je osla-viJa resnoben umetniški vtisk. O ostalih igralcih ne bomo govorili. Nov je bil Gil-denstern g. M. Skrbinška, ki govori verze gladko, logično in neprisiljeno. Dvorniki in dvornice so klavrna družba; preproge v kraljevski dvorani raztrgane cunje. Glasba g. Balatke je izvrstna in učinkuje prav harmonično. X Orjuna Vič-GIince praznuje v nedeljo dne 23. septembra razvitje svojega društvenega praporja, Razvitje so bo vršilo ob 3. uri popoldne pred sokolskim domom na Viču, v slučaju neugodnega vremena pa, v dvorani sokolskega doma, kjer se bo po razvitju vršila velika ljudska veselica s plesom, kupleti, komičnimi nastopi itd. Razvitja so udeleže sko-ro vso podeželsko organizacije. Ljubljanska in šišenska organizacija se zbe-reta ob 2. uri popoldno pred Narodnim domom, odkoder odkorakajo na zbirališče gostov pred Slamičevo restavracijo rta Glincah, kjer jih pričakujejo domači člani in članice, za katere jo udeležitev razvitja prapora strogo obvezna. X Plesni tečaj Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani so začno začetkom meseca oktobra t. 1. Prijave sc sprejemajo Be do 22. septembra v društveni pisarni Gradišče 17, I. nadstr. od 9. do 12. in od 3. do 7 uro zvečer. — Odbor. šah Mednarodni šahovski turnir v, Trstu jo končal s sledečim rezultatom: Johner (Holandec) — prvo darilo z 9% točkami; Canal (Peru) — drugo darilo z 8 y3 točkami; Yatos (Anglež) — tretje darilo z 7 Vi točkami; Roselli (prvak Italije) — četrto darilo s 6% točkami. Peto mesto si delita jugoslovanski mojster Ljudovit Astaloš, profosor v Sarajevu z znanim nemškim šah. mojstrom Norimberžanom dr. Tarraschem. Slede kot 6. Saitz, 7. Miliani in Can-cellieri, 9. Veesey s 3 V2 točkami, a kot zadnja Singer in Marotti (bivši prvak Italije) t 2 točkama. « Izredni občni zbor «Ljubljanskega šahovskega kluba» v Ljubljani se vrši v soboto, 29. septembra t. 1. točno ob pol osmih zvečer v klubovem lokalu v »Narodni kavarni«, s slodečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika iu knjižničarja, 2.) Revizijsko poročilo Iti podelitev absolutorija staremu odboru, 3.) Volitev novega odbora. 4.) Predlogi članov in 5.) raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje drugI občni zbor z istim dnevnim redom in neoziraje se na število udeležencev. Dostop k občnemu zboru imajo klubovi člani In po njih vpeljani prijatelji šahovskega kluba. Člane se opozarja, da imajo pravico staviti predloge, voliti ter voljeni biti na občnem zboru izključno ie oni, ki se Izkažejo s člansko legitimacijo in ki so plačali članarino vsaj do konca septembra t. 1. Ker je ta občni zbor velike važnosti za Ljubljanski šahovski klub, se želi in pričakuje čim največje udeležbe. — Predsednik. Dopisi SKOPJA LOKA-. Pritožbe, ki se dan za dnem čujejo pri nas zoper gospodarstvo našega občinskega odbora, so gotovo v vsakem oziru umestne in povsem upravičene. Treba je torej, da posvetimo občinskim zadevam malo več pozornosti kakor doslej. V boljše razumevanje našega položaja naj navedemo dejstvo, da obstoji celotni občinski odbor iz 24 mož, od katerih pripadajo: 12 SLS, 9 JDS, 2 komunistom, oziroma socialistom in 1 NSS. Vsi ti možje so združeni v 2 kluba. V klubu SLS se nahaja 12 klerikalcev in 2 komunista; osta lih 10 odbornikov tvori klub JDS. Na Člana NSS, ki je sicer pro forma v klubu JDS ni mnogo računati, ker v zadnjem času k sejam niti ne prihaja več. Odborniki JDS so tedaj v manjšini. Takoj v početku svojega delovanja 60 žo podali izjavo, da bodo natančno kontrolirali sklepe večine, njihovo delovanje podvrgli strogi ali pravični kritiki, a da nikakor ne bodo nasprotovali sklepom, ki so za naše mesto koristni. Večina si mora biti s vesta, da je dolžna iniciativno poseči v celo delovanje občine in upravljati njeno premoženje kolikor najbolje ve in zna. Zato je ona tudi odgovorna. In kaj je storila v dobrih 2 letih, odkar jo izvoljena? Na to bo morala odgovarjati, če prej no takrat, ko bo pozivala zopet mestne volilce, naj si izvolijo te ali pa boljše odbornike kakor so današnji. Odborniki JDS so s kritiko in nasveti posegli v gospodarstvo, večina pa, ki ima občinske vajeti v rokah, dela po svojo. Toliko večja jo njena odgovornost. — Odboru našo stare »Narodne čitalnice« so je zdelo potrebno sklicati na dan 20. septembra ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani tukajšnjega sokolskega doma izredni občni zbor, na kojem naj bi se razpravljalo o vprašanju event. razpusta društva. Mnonja o tem so deljena. Eni trdo in to zlasti starejši, da bi bil tak sklep prezgoden in žele, da društvo, ki je bilo ustanovljeno žo leta 18(52., torej pred (51 leti, deluje še nadalje na kulturnom in narodnem polju, kjer bilježi lepe uspehe. Zato hoče.io preprečiti razpust častitljive ♦Narodne čitalnico, na kojo so bili Lo-čani ponosni. Drugi trde, da bi bilo umestno vse delo koncentrirati drugod. Stvar treba premisliti prav zrelo. Oblike niso vse, delo je glavno. Kar je spalo, eo lahko poživi, društva pa se med sabo lahko podpirajo. GORJE PRI BLEDU. V nedeljo dno 9. septembra se je vršila pri nas lepa slavnost. Odkrili smo lep spomenik 108 v vojni padlim možem in fantom. Koliko gorja občutijo vdove in sirote, koliko nevest jo zgubilo svoje ženine. Več družin jo izgubilo 2 do 3 sinove in so ostali onemogli starši sami v hiši. Spomenik jo postavljen na najlepšem prostoru v Gorjah. Odkritja se jo udeležil v zastopstvu kralja polkovnik Bleivveiss, govorila pa sta vojni kurat BoaaS in vojni invalid Krušič iz Ljubljane. Kovinarska godba z Jesenic in domači pevski zbor sta sodelovala s pretresljivimi žalostinkami. Mislimo pa, da bi bilo zelo umestno, ako bi po govoru kraljevega zastopnika godba zaigrala državno himno. JESENICE NA GORENJSKEM. Vodja tukajšnjih radikalov p. Pavlič pravi, da je moral zadnjič sam dr. Žerjav priti na Jesenice, da smo proti radikalom, oziroma njemu skovali skromen dopis za »Jutro«, ki da mu je pridobil dosti novih članov. G. Pavlič naj nikar no kliče na korajžo, kor mu bo hitro zmanjkalo sapo in korajžc. Kako so ustvarjajo radikali pri uas. o tom bi znali veliko povedati zlasti gotovi državni nam* ščenci. METLIKA. Naši občini se je po neu< mornem delovanju '.n iskanju posrečilo dognati pravega krivca, ki razdira m nedovršeno delo napredka. Ime ne vem kako je pravo, pravi se mu »Pijanec,1 Ko jo bil prijet, jo povodal, kako so nr,' čuti nosrečnega, ker no ve, kdaj je praJ zaprav trezen. Kadar je najbolj natrkan' se počuti najbolj treznim, ve pa, da h\ povsem trezen in to ga boli. Spanja ti| vodno se mora bati, da bi kdo vzel do' lež treznosti, ravno, ker ni več eigureu I Reveža so posadili v neko zidanico, kjej lahko uči govoriti škorce ob zorenju grozdja. Nesrečen je, trdi pa, da bo, ko oživi samega sebe — tudi vpodobljenega človeka, rošen teh muk. Otrok bo ttc. zen in spoznal napako očeta. Odpustil mu bo tor izčistil mestne ceste starega blata. V teh iluzijah in mukah živi da. nes dolgo iskani »pijanec«, prijet od metliške občine ter kaznovan s progast, stvom v — zidanico. — Oh, naprodek kako si težak! — Edipus. 1 PLANINA PRI SEVNICI. Po opravkih sem prišel koncem zadnjega tedna na Planino. Širna naša država se jo rado-vala veselega dogodka v naši vladartkl hiši. Povsod 60 plapolale trobojnice, a na Tlaninl je viselo — dvoje zastav in sicer na šoli in pa na cerkvi. Občinska hiša, ki bi morala dajati dober vzgled baje šo zastave nima. Sicer pa jo Plani-na zanimiv kraj. Med 50 hišami je kar 7 gostiln. Tu je korenina, tu naj bi sa pričela redukcija. Porofa Maribor, 19. septembra* Ruska tragedija v Ljutomeru. — Smrtna obsoda. Ruski Inženir Aleksander Ganusotf, uslužben pri gradbeni direkciji v Ljuto. meru, ie stanoval s svojo 26Ietno ženo Julijo in triletnim sinčkom Rastislavom ter 46 let starim slugo Vasilijem Cernjan-kom v prvem nadstropju hiše št. 61. Od 15. maia do 6. julija Je bil pri njem v stanovanju tudi ruski geometer Grigorl] Matašev z rodbino. Dne 6. julija je ostala Ganusova s sinčkom sama doma, ker je odšel njen mož po službenih opravkih v Požarevac. Zvečer, okoli osmih, jo bila še pri Mataševih na obisku ln jim je rek. la pri odhodu, naj ne zaklenejo hišnih vrat, češ da se še vrne. Toda Oanusova se nI več vrnila. Ponoči se ie splazil v njeno sobo sluga Cernjanko, ki je bil strastno zaljubljen v njo In jo skušal po-siliti. Ker pa se Ganusova ni udala po-hotnežu, jo je ta kratkomalo zadavil In po zločinu umoril še njenega triletnega sinčka Rastislava. Ganusovo so našli na-slednje jutr6 na tleh ob postelji popolnoma nago, sinček pa je visel ob otroški postelji. K današnji porotni razpravi ]e došto zlasti mnogo Rusov, ki so zaposleni pri gradnji prekmurske železnice v Ljutomeru. Obtoženec Vasilij Cernjanko, siv upa. del mož, se je zagovarjal s posredovanjem tolmača dr. Juharta. Ostajal je tudi danes pri svojem zagonetnem zagovoru in si izmišljal še nove verzije. Predlagal je razen zaslišanih še novo pričo Hitrova, s čemer pa se ie le še bolj zaple tel In zakopal. Bilo je po vsem jasno, da je postala Ganusova soproga z otročičem vred žrtev Ccrnjankove poliotnostl. Obtoženec je bil po slikanju prič skrajno ljubosumen na svojo gospo in je zlasti težko prenašal njeno prijateljsko občevanje z moževim prijateljem inž. Ovčaro. vini, katerega je še danes dolžil umora, čeprav so priče izkazale njegov alibi. Obtoženec je skušal izigravati tudi družinske spore svoiega gospodarja, ki je prišel z ženo včasih navskriž, ker je Imela histerične napade In kazala malo umeva-lija za njegovo skromno blagajno. Sodna Izvedenca zdravnika dr. Herlc iz Ljutomera in dr. Vrečko sta konstatirala, da se je moral boriti usodno noč med umrlo Ganusovo in obtožencem obupen boj na življenje in smrt najprej v postelji, potem pa mu je žrtev najbrž ušla, obtoženec in je vrgel na tla, pokleknil na njo in io s tako silo tiščal za ramena, da jo je pri tem z močnim robom njene srajce zadušil. Ganusova se je morala silovito braniti, ker je pri tem opraskala njega ii' sebe in pri tem okrvavila svojo srajcc pod vratom. Porotniki so soglasno potrdili edint vprašanje hudodelstva umora, nakar if sodni dvor izrekel nad Vasilijem Ccrnjai kom smrtno obsodbo na vešalih. Umor v Kraljevcib. Na cvetno soboto sta posestnikova si nova Ludovik Lah in Anton Ceh kopal pri posestniku Petru Iiolcu v Kraljevcir Ko sta se zvečer vračala domov, sta s sprla in pri Borkovem mlinu ločila. La je pri ločitvi še zagrozil Cehu, «da b čreva v firtahu domov nesel«. Razjari: ni Lah je v resnici stekel hitro donw vzel 'kuhinjski nož in potem ž njim n Borkovem vrtu zaklal Antona Ceha, 1 so ga našli ljudje šele naslednje Jutri ko so šil k maši v Sv. Jurij na Ščavnic Umorjeni Anton Celi Je imel veliko rar v prsih med drugim in tretjim rebror Zločincc je zasadil svoji žrtvi nož s tal silo v prsa, da ji je presekal prsno kos prerezal srčno vrečo in ob srčni ži Smrt Je nastopila vsled Izkrvavljenj Lah je po aretaciji dolgo talil svo]e d janje, končno pa se je vsled težkih d kazov vendarle udal. Porotniki so z 10 glasovi potrdili vpr šanjc hudodelstva umora. Ker je obsoi ncc šele 17 let star, mu je senat priso 8 let težke ieča. Sokolstvo 1'red jesensko odhorovo sejo JSS Letne sokolske prireditve so pri kraju. Župe so v preteklem poletju priredile svoje zlete, na katerih so po svojih močeh pokazale, v koliko so njih društva izvršila stavljeno jim nalogo. Brez večje prireditve jc minula letošnja sokolska sezona, kakor ie bilo določeno, zato pa so imelo župe tem težje breme, ker so morale v lastnem delokrogu Izvesti nastope vseh kategorij svojega članstva in naraščaja ter prirediti lastne tekme. Organizacija jugoslovenskega Soko'stva je toliko napredovala, da so vse župe izvzemšl dveh, Id sta šele v razvoju, izvršile svoje naloge točno in vestno. Uspehi so — kolikor jo posneti Iz poročil, zadovoljivi, v nekaterih župah pa celo jako povoljni. Vsekakor ie velik napredek v tem, da so župe zmogle prvikrat prirediti tudi tekmo svojega naraščaja, in sicer moškega in ženskega. Še razveseljivejše pa je, da so prav naraščajske tekme pokazale lep napredek ln da Sokolstvo lahko mimo zre v bodočnost, ker ima tehnično dobro pripravljen kader, iz katerega dobiva svoje članstvo. Naraščajske tekme so v mnogih župah uspele preko pričakovanja. Zanimiva bo statistika o letošnjih župnih tekmah in bo pokazala nedostatke in pomanjkljivosti, na drugi strani pa napredek v številu in tehniki. Ta statistika seveda še nI izgotovljena, ker so se zadnje prireditve tvršlle šele preteklo nedeljo. Dne 29. septembra se zberejo zastopniki vseh žup In saveznega starešinstva, da se pogovorijo o preteklem delu In da razmotrlvajo o bodočih nalogah, ki čakajo jugoslovensko Sokolstvo. Kritika preteklosti ln program bodočnosti! Oboje ie zanimivo ln poučno ter potrebno. Letošnjo preskušnjo so prebile župe dobro, zato bo prihodnje leto naloženo nekaterim hujše delo. Menda so nameravani v letu 1924. trije pokrajinski zletl, in sicer v Zagrebu, Sarajevu ln Beogradu. Pokrajinski zletl bodo obvezni za vse sosednje župe, župa pa, ki je na sedežu pokra jinskega zleta, bo imela nalogo samostojno pripraviti ln izvesti tehnično stran pokrajinskega zleta, kar ne bo malenkostno delo. Tako se stopnjuje delo posameznim župam od leta do leta, Širi so njihov de lokrog in poglobljenje v sokolsketn delovanju. V tem pa tiči napredek lu čim večja Izobrazba vsega Sokolstva. V kratki dobi petih let, odkar obstoji organizacija jugoslovenskega Sokolstva, je to lep in vesel napredek. Poleg tega je na sporedu prihodnjega leta tudi soliolski sabor, to je najvišja inštanca jugoslovenskc sokolske organizacije. Vsakih pet let se mora vršiti ta veliki zbor, kamor pošljejo vse župe pa tudi vsa društva svoje zastopnike, da sklepajo o principielnih sokolskih vprašanjih, da določijo sedež saveznemu starešinstvu za dobo petih let in da dajo smernice sokolskemu delu. Po sklepu prvega sabora, ki js bil leta 1919. v Novem Sadu kjer so se položili temelji današnji jugoslovenskl sokolski organizaciji, se mora vršiti prihodnji sabor na Vidov dan leta 1924. v Zagrebu. O pripravah za sabor bo imela prvo besedo že letošnja jesenska odborova seja. Ali bo sklenil sabor kake organizačne izpremembe, se danes še ne ve, pravico pa ima, ako se pokažejo potrebe. Tudi priprave za sabor bodo dale ogromnega dela v prvi vrsti odboru, pa tudi župani In društvom. Pogled v bodočnost torej ne kaže brezdelja, leto 1924. bo zanimivo in pomembno za nadaljnje sokolsko delo. Spomladi prihodnjega leta bo vrhutega seveda tudi običajna glavna skupščina, ki ima nalogo odobriti in sklepati o prihodnjem podrobnem delu. Tudi o tem bo govora na odborovi seji. Ker se vrši odborova seja ob 601etnicl najstarejšega sokolskega društva, bo udeležba najbrž polnoštevilna, vrhutega bo prisostvovalo tudi mnogo poslušalcev, ki pridejo k 601etnici ljubljanskega Sokolskega društva. prlpadnih znatno naraslo, lzvzemši deco, vzrok čemer so menda posledice vojne. Skupno premožcnle vseh društev znaša okroglo 7 mililonov Din. Tudi število telovadnega orodja jc razveseljivo napredovalo. Sokolska mladina na Veliki Planini Sokola I. mladinski odsek jo priredil 81. avgusta in 1. septombra t. 1. za svoj ženski naraščaj dvodnevni izlet na Vel. Planino pri Kamniku. Izleta se je udeležilo 20 narašSajuic pod vodstvom brata Prooencu. Starosta sokolskega društva Kamnik, brat dr. Karba jo podučil izletnike o potu iu zlasti priporočal ogledati si spotoma cokvico sv. Primoža na Mali Planini, katera jo nastala iz bivšega pagan-skega svetišča, kjer so molili in darovali slovanskim bogovom šo naši paganski pradedje. Nasvet br. dr. Karbe jo bil livaležno akceptiran, zlasti ko so nara-čajnice stale pri cerkvici in ogledovalo to staro slovensko zgradbo. Brez vsake ne3reče je prišla «okspedicija> v mraku na Vel. Planino, veselo vriskajoč in uživajoč polnih prs sveži zrak naših planin. V koči SPD. se je dobilo za mladino nekaj ležišč, kamor se jo podala po zavžitju prinešenega prigrizka. Vsied malega prostora jo bilo ležišče bolj slabo, vendar jo mladina drugi dan vesela sledila klicu vodnika ob pol 4. uri, da si ogleda solnčni vzhod. Za zajutrek so bile tri lat-vice kislega mleka, potem pa hajd po planlnke. Uspoa iskanja je bil zadovoljiv In vsaka naraščajnica jo dobila planinko, katero so spravilo za spomin na izlet, ko so prvič videlo rasti in smele trgati ta cvet naših gora. Veselje je žarelo dekletom iz lic in prosto so dajale duška radosti srca, ki jih jo prevzel na gori. Pot proti kamniški Bistrici je bila zelo nerodna, strma ln kamenita, vendar veselje ul bilo zmanjšano. Na «Kopišu» je bilo običajno turistovsko kosilo, nahrbtniki so bili kmalu prazni in po pregledu ožulje-nlh nog, raztrganih čevljev in uogavic ter po dobrem odmoru in odpočitku se je vrnila mladina v Kamnik in nazaj v Ljubljano. Za ta krasno uspeli izlet je ženski naraščaj hvaležen Sokolu I. in prosi le, da bi se priredilo še kaj podobnih izletov, katerih bi se udeležilo še ostale naraščaj niče, ki so bile to pot zadržane službeno aH kako drugače. Mladina je bila vzhi-čena, učila so je spoznavati našo gore, našo svete kraje, kjer se glasi od pamti-veka naša mila govorica in naša pesem. Uživalo so prosto naravo, dihale zrak naših gora in ponosno so na storjeno pol. Od vaditeljic so čule dosti dobrega, naučile se mnogo koristnega in vzljubilo našo gore, našo planine. Sestri Nadi Peganovi na Veri Potnikovi pa bodi v zahvalo zavest, da si je mladina osvojila njune nauke in se bo po njih ravnala tako, kakor se to zahteva od dobrih Sokolic. —c. namenjena vsem učencem, da jih enakomerno telesno zaposli, zlasti pa tudi oue, ki se po svoji naravi radi odtegnejo vsakemu telesnemu naporu, to so slabotuc-ži, ki jim je najmanjše telesno udojstvo-vanja žo neprijetno. Šola mora pritegniti tudi to k telesnim vajam in jo zaradi tega težko postopati individualno pri telesni vzgoji. Koliko pa je med mladino onih, ki so jim šolsko telesno vajo premalo uspešne, da bi zadovoljilo niih naravno potrebo po telesnem udejstvovanju. Pri šolski telovadbi no morejo razviti svoje telesno nadarjenosti v isti meri kakor pri društveni telovadbi, kjer so po svojih telesnih zmožnostih uvrščeni v vrste, koder so jim nudi prilika izvajati tudi težje in napornejše telesne vajo. Pod dobrim vodstvom se izvežbajo v izborne telovadce iu telesne vaje jim postanejo vsakdanja potreba, namesto da bi svoje telesno silo izrabljati v druge namene, ki so njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju škodljivi, Ali niso to dovolj tehtni vzroki, da po-seča naša mladina sokolske telovadnice. In če končno omenimo, da uživa pri tem tudi sokolsko idejno vzgojo, ki gotovo no bo nikomur v kvar, ki je pa privedla že nešteto mladih bitij na pravo življen-sko pot in jih vzgojila v pravem narod nostnom čustvovanju, zasluži Sokolstvo, da se ga naše dijaštvo oklene z vso vnemo in veseljem. Ne bo odveč, ako se tudi starši in od- govorni naozirateljt takoj v začetku šolskega leta pobrigajo za svojo varovance in jih z nasveti iu vzpodbudo navajnjo k posetu sokolskih telovadnic. Torišča telesnega udejstvovanja našo mladino naj bodo sokolske telovadnice iu telovadlžial Statistika JSS Savezni statistični odsek je pred kratim završil svoje delo In Izdal splošno statistiko našega Sokolstva za leto 1922., to je stanje z dne 31. dccembra 1922. Do podrobnosti izdelana statistika, ki je sad neumornega dela saveznega statistlkarja br. Švajgarja, priznanega strokovnjaka, ie jako zanimiva ter daje točen vpogled o sedanjem stanju jugoslovenske sokolske organizacije. Iz ogromnega elaborata posnemamo le najvažnejše številke, ki bodo zanimale gotovo vsakega Sokola, pa tudi iiršo javnost. Jugoslovenski Sokolski Savez šteje 26 2up s 399 društvi. Prirastek društev v letu 1922. znaša 38. Med letom sta bili razpuščeni župi Bitolj in Štip, ki sta se zdr.užili z župo Skoplje, ker ima južna Srbija še premalo društev za 3 župe. Novoustanovljena je župa Užice. Točne statistične podatke je poslalo 331 društev, v tem pogledu ni izpolnila svoje dolžnosti župa Osijek, to pa zaradi separatističnega gibanja na Hrvatskem, pri čemer je ta župa najbolj prizadeta. Število sokolskih pripadnikov je sledeče: 42.334 članov, 11.411 članic, 5.730 moškega naraščaja, 4.260 ženskega naraščala, 8.475 moške dece, 6.890 ženske dece, skupaj 79.100. Telovadcčlh je 35.000. Skupen obisk v telovadnicah je bil v 90.000 telovadnih urah 1,700.000 v celem letu. Število telovadečih In telovadnih ur, kakor tudi skupni obisk kaže lep napredek "anram letu 1921.. seveda ie tudi število Ob začetku šolskega leta Čas počitniškega brezdelja in svobodnega kretanja za našo mladino je pri kraju in pričelo je zopet lOmesečno duševno delo v šoli. Zagorelih obrazov hite mali in veliki v živahnem pogovoru proti šolskim poslopjem — razpravljajoč vesele doživljaje preteklih počitnic. Nekateri so vžili mnogo veselja, drugi zopet manj, kakor jim je bila sreča mila in denarnica polna. Vesele in dolgotrajne so debate o raznih prireditvah, ki so jih dijaki videli, pri nekaterih tudi sodelovali. In med le mi niso na zadnjem mestu sokolske prireditve iz polpreteklih dni, na katero se dijaki z veseljem in s ponosom spomi njajo. Po pravici zasluži naše dijaštvo priznanje za sodelovanje pri sokolskih nastopih in tekmah. Lepi uspehi, ki jih je dosegel pri letošnjih župnih in društvenih nastopih ter tekmah sokolski moški naraščaj in deloma tudi ženski naraščaj, gredo na rovaš našemu dijastvu, ki ja vežbevalo v raznih sokolskih društvih. Razveseljivo je baš dejstvo, da je bil pri večini župnih zlefov v letošnjem leiu nastop moškega naraščaja najboljši, kar kaže, da smejo sokolska društva pričakovali od svojega naraščaja dobre in vztrajne sokolske delavce, kakor tudi, da je sokolski organizaciji napredek in porast zagotovljen, ako ji ostane vsa ta dobro izvežbana mladina zvesta in če bo z isto vnemo in vztrajnostjo tudi v bodoče posočala sokolska vežbnlišča. In če gre dijastvu pravica za priznanje, z isto pravico pa sme Sokolstvo zahtevati od dijaštva hvaležnosti, ki naj se izkaže z vestnim delom v sokolski telovadnici in organizaciji. To udejstvovanje sicer no bo toliko v korist Sokolstvu kakor dija-štvu samer.—. zakaj, če kdo, jo v prvi vrsti baš mladina, lil poseča šole in je duševno obremenjena, potrebna telesnega dela, ki ugodno vpliva na razvoj mladega telosa, zlasti takrat, ko je isto v nevarnosti, da zaradi duševnih naporov in telesnega brezdelja upeša ter oslabi. Sicer jo res, da v tem pogledu ludi šola stori deloma svojo dolžnost, kolikor je to v sedanjih razmerah mogoče, toda za veliko večino mladih je šolska telesna vzgoja nezadostna. Šolska telovadba ne izčrpa do popolnosti onih življenskih sil, ki so mladeniču na razpolago, zato čuti potrebo po večjem telesnem udejstvovanju, in tu mu nudi Sokolstvo priliko, da zadosti svojim željam in potrebam. Je pa še eno važno dejstvo, ki govori za lo, da se mladina udejstvuje pri so- li. glavna skupščina Sokolsko zveze v Ameriki ic sklicana na 29. oktober 1923. v Chicago. Pred skupščino se sestanejo načelniki češko In slovaško sokolsko organizacijo v Ameriki, da sa združijo v tehničnem ozlru v Zvezo češkoslovaškega Sokolstva lu da obravnavajo vprašanje skupnega zleta v letu 1924. Švicarski strokovni listi za telovadbo m telesno vzgojo prinašajo laskavo pisane članke o čeških Sokolih. Zastopniki švicarskih telovadnih organizacij so se namreč udeležili zadnjih medzlctnih tekem v Pragi lil sedaj prlohčujcio svoje vtise o čeških Sokolih. Poudarjajo, da so se v Pragi mnogo naučili in da so dobili mnogo Izpodbude lu navdušenja za nadaljnje delo v telovadnih društvih. V vsakem kraju se človek neka! nauči, a toliko kakor pri Cclilh se glede telovadbe ne vidi nikjer, enako tudi kar sc tiče discipline, požrtvovalnosti ln ljubezni do domovine. Ogromno jc delo, k| ga jc Izvršila COS za nravno In zdravstveno povzdlgo češkega naroda In za utrditev narodne samostojnosti. — Tako sodijo švicarski strokovnjaki o sokolski telesni vzgoji. Gospodarstvo Naš lesni trg Na naših lesnih tržiščih postaja zopet živahnejše. Slovenski trg beleži v zadnjem času velika povpraševanja lz Trsta, Vidma, Milana kakor sploh lz severne Italije. Zaloge za jesenski Izvoz pa v Sloveniji niso velike. Prometne Tazme-re za lesno kupčijo v državi so dovolj ugodne, a večji njen razmah ovira silno pomanjkanje gotovine. Tozadevne pritožbe prihajalo zlasti iz Hrvatske In Slavonije, kjer prerokujejo, da bo radi tega nastopil popoln zastoj trgovino in Izvoza lesa. V conah nI večjih Izpremcmb. ProŠli teden so notlrall, postavno slavonska postaja, odnosno postaja Oorskl kotar: hrastovi hlodi I. 1900 — 2200, II. 1400 — 1600, hrastovi hlodi za lurnirjc 2400 — 2700, hrastovina na zrcalni rez 3200 — 3800, francoske dožlce, 1000 komadov, 1500 — 1800, bukovi hlodi I. 300 — 400, bukovi frlzl 750 — 850, javorjcvl hlodi L 700 — 800, jasenovi hlodi I. 500 — 700, brestovi hlodi 450 — 500, mehko tesano blago 350 — 450, mehko žagano blago 600 — 700, brzojavni drogi, hrastovi 50 70, železniški pragi, hrastovi 60 — 80, bukovi 40 — 50, drva za kurjavo, I., bukova, vagon 2800 — 3200, II., vagon 2200 — 2400, mešana, vagon 2400 — 2700, oglje, vagon 12.000 — 14.000 Din. Položaj je nespremenjen tudi v Beogradu, kjer so prošii teden notirale: deske, late In Stafli (3.80 — 4 m dolžine), franko vagon 790 — 800 Din m®, borove deske 900, hrastove 1200 — 2400, drva za kurjavo, bukova 150, mešana 120 — 140 Din za ms, franko yagon, šlep ali vtovorna postaja. Rusije ln Ukrajine 118.5 milijonov ha), a skupna normalna letna produkcija na 460 milijonov kubičnih metrov (brez Rusije in Ukrajine'253 milijonov kubičnih metrov), odnosno na 1 ha gozdne površine v Evropi sc producira povprečno okrog 1.6 kubičnega metra lesa na leto, a v Evropi brez Rusijo in Ukrajine okrog 2.15 kubičnega metra. Po navedenih podatkih ima zapadna in južna Evropa prilično pomanjkanje lesa, katerega mora torej uvažati, dočim sc nahajajo v srednji, severni In vzhodni Evropi šc velike zaloge, ki bi v normalnih razmerah zadostovale za oskrbo ccle Evrope. Ker Rusija sedaj 110 prihaja na evropskem lesnem trgu v poštev, se opaža, da so Izvozne države povečale produkcijo lesa znatno preko normalnega lesnega prirastka. Treba Jc resno premišljati, v koliko se sme nadaljevati z današnjo prekomerno produkcijo, posebno ko sc pojavi na trgu zopet Rusija. Potreba po lesu bo gotovo še porasla radi povojnega povečanja gradbene delavnosti in radi ameriškega interesa za evropski les, ki jc dnevno večji, ker Amerika 110 gospodari baš dobro s svojim gozdnim bogastvom. To vse opravičuje prizadevanla, da se resno prične delati na mednarodni organizaciji gozdne In lesno statistike, ki bi zanesljivo pokazala taktično stanje gozdov In gozdnega gospodarstva v Evropi ter verjetno potrebo lesa in Izglede lesne trgovine in industrije. Vsekako Jc potrebno, da se taka statistika organizira vsaj v državah z večjim gozdnim bogastvom.« •— Nova tovarna vagonov v JugoslaJ \IJI. Akcloniusko društvo za saobračaj-110 i železnicko potrebe u Beogradu ja skupno z domačimi intoresenti osnova« lo briško d. d. za zgradbo vagonov iu lokomotiv. Nova družba jo kupila v Km. šovcu zemljišče s tovarniškimi prostori, Vlada je zajamčila s pogodbo, da bo to< varna stalno zaposlena. Družba je dobila koncesijo za potujočo reparaturo vo?.i nega parka (premično delavnico Fiyen)< Obrat potujočo dolavnico začno že 15, oktobra 1SIJ3. V upravnem 6\etu sc* med drugimi dr. Slavko Lukanao, advo-J kat, bivši minister gradjevin Joca J01 vanovič (predsednik), od zunanjih dr, Aachvach, bivši avstr. minister Aauliaua iu Otto Bcllali. — Uvoz tobaka v našo državo. Ceno. ralna direkcija carin jo izdala vsem ca-i rinarnleam predpis, po katerem nn snioi jo dovoliti uvoz tobaka v našo državo brez predhodnega dovoljenja finančnega! ministrstva. — Dolžina našli! železnic. Ir. statističnih podatkov prometnega ministrstva jo razvidno, da znaša celokupna dolžina prog v naši kralje rini 7.751 km. Od tega odpado na normalnotlrno železnica 56S5 km in na ozkotirne železnice 20 »Pomagano ti bo!> odloči občinska prevzvišenost, koj se potrudi po steber na bližnje stavbišče, ga lastnoročno prisloni ob gostilno — in zleze v prvo nadstropje. Zbudi se, gostilničar, vstane, posveti: Kaj vidi? Občinska prevzvišenost stoji na hodniku, odkrite glave, bosih nog . . . »Veni* . . . Bog bodi milostljiv gostilničarju, saj je drugače uvideven mož, ampak to noč se je vrezal. Saj to ni bil navaden vlomilcc, temveč občinski svetnik! In ta občinski svetnik je hitro dal duška svojemu ogorčenju ter je ozmerjal gostilničarja in še njegovo soprogo, ki ga je prišla pogledat, njega — občinsko prevzvišenost na hodniku. Osebna Intervencija je končno izpadla (ako, da so se vrata resnično odprla. Brivec je dobil vstop, občinski svetnik pa je Irčal na cesto. In tu se je nadaljevalo sakraboltiranje, da so luni kanile tri sol-te preko tolstega lica. Od smeha I Kad šentjakobskim revirjem se luna »ploh rada smehlja. Ali je morda se kaj drugih špasnih zgodb o občinski prevzvl Eonosti? Čevljarstvo opravlja mož, pa brez kneftre in Sila. Do komunističnih fondov ima bnje odprto pot in vodi očetovstvo ubogih za šentjakobski okraj . Seveda, ljudje imajo zlobne jezike, mila lunica pa se — kajpak — smehlja, smehlja ... • * Spominska proslava septembrskih Si'fev. Včeraj oh 6. popoldne se je vsled predvčerajšnjih sklepov predsed-niSfcv ljubljanskih demokratskih političnih organizacij vršil sestanek raznih narodnih organizacij, katerega so se udeležili gg.: dr. Žerjav, škulj, Herbst, Brandner, Mahkota, Prelovec, Bajželj, Galzini.ia in dr. Rape, da se posvetujejo, kako hi so počastil spomin septembrskih žrtev. Soglasno se je sklenilo sledeče: V nedeljo, dne 23. septembra ob pol 11. dopoldne so zbere narodno občinstvo ob grobu mučenikov Ltindra in Adamiča na pokopališču pri Sv. Križu. Najprej zapoje Zveza pevskih društev žalo-etinko, nato nastopi spominski govornik, nakar Se enkrat zapoje Zveza pevskih društev. Nato se bo polagalo cvetje na grob. * Poljski akademiki v Ljubljani. V pondeljek, due 21. septembra dospe v Ljubljano pevski zbor akademikov poljske univerze v Krakovem ter priredi tu v veliki dvorani hotela Union pevski koncert, na katerem bo izvajal celo vrsto moških zborov iz starejše in najnovejše poljske zborovske literature« Akademičul zbor priredi namreč turnejo ter obišče skoro vsa_ večja mesta v Jugoslaviji. Prepričani smo, da bo ljubljansko občinstvo fimpatično pozdravilo poljske goste v svoji sredi ter številno obiskalo koncert, katerega prirede v pondeljek zvečer. * Naša država za Japonsko. Uprava našega Rdečega križa ja poslala japonski vladi 5000 švicarskih frankov v pomog za potresne ponesrečence. * Smrt češkega učenjaka v Skoplju. v Skoplju .ie nenadoma obolel in umrl dr. Karel Vandaš, rektor visoke tehnične šole v Brnu. Znani češki učenjak jo bil v južni Srbiji na naučnem potovanju. Vzroki njegove smrti še niso znani. O dogodku je bil takoj obveščen češkoslovaški poslanik na našem dvoru. * Novo delo dr. Jovana Cvijiča. Univerzitetni profesor dr. Jovan Cvi-)'« .10 odpotoval na naučno potovanje v Hercegovino, kjer namerava presedati in proučiti Popovo Polje. Potovanje je v zvezi z velikim novim delom dr. Cvijiča o postanku oblike sedanje zemlje, ki se bo tiskalo v Parizu. * Vpisovanje v tečaje živih jezikov (srbohrvaščine, nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine), ki jih vodi že peto leto prof. S. Jeras, se •'rši vsak dan do zaključno 22. t. m. °ra, fantje niso hoteli ubogati. Karn-'■nijerja sta odšla nato pod bližnji kostanj in čakala policijsko ure. Ko Pa sta zaslišala iz gostilne zvoke pesnil »Bandiera rossa», sta planila vno-vič v gostilno, brez vsakega povoda Oklenila Dopolnoma ncdolžuesa fanta ves Antona Zornika in pričela nato s puškami mlatiti vsevprek. Vklenjenega Zornika sta odgnala v zaporo v Bovec in ga med potjo neprestano pretepala. Okoli 2. ponoči je prispelo iz Bovca osem orožnikov in dva finan- taieijp na podoben način, da ve dijaštvo, kaj naj ukrene ob začetku novega zimskega semestra. Hinterlechner, tč. prodekan. * Poroka. Na Javorniku so je poročil marljivi član tamkajšnjega Sokola, gospod Matevž Merlja, z gdč. Francko Kcl-viSar. Obilo sreče! * Zaplenitev »Primorskem« Lista* na Jlcki. Sušašld »Primorski List-, ki pišo I zelo obširno o žalostnih razmerah, ki vla- ino med drugim: <2 župnikom se je prestolonaslednik razgovarjal dalj časa pri cerkvi sv. Kozino in Damjana. Na vprašanje prestolonaslednika, kdaj je bila cerkev zgrajena, jo župnik odgovoril, da v XIII. stoletju, od srbskega kralja Uroša, čigar kip se še sedaj nahaja v zvoniku. * Kitajski trgovci v Zagrebu. 2o nekaj časa so mudijo v Zagrebu kitajski trgovci, v klonili 13 mož in mladoničev in jih odgnali kakor hudodelco v Bovec. Naslednjega dno so aretirali šo pet, oseb. Aretirane! so bili zaprti tri dni v 10 m' veliki celici, na golih tleh, nakar so jih odpeljali čez Videm v Gorico in njih nadaljna usoda še ni znana. Karabinijerji so vrh tega napravili ovadbo, da so naši ljudje streljali nanje, peli protidržavne pesmi ter igrali prepovedano igre. Gostilničarju so zaprli gostilno, trgovino in trafiko in mu šele na osebno prošnjo v Vidmu dovolili, odpreti vsaj trgovino. * Prizor pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Pred nekaj dnevi prideta dve nemški ženski na določeni raz-pravni narok, fclo ie za običajno civilno zadevo. 2o preje enkrat sta bili obe ženski, mati in hči, zaslišani in sta govorili slovenski, hči perfektno, mati pa slabeje, vendar docela razumljivo. To pot pa zahteva hči v razburjenem in precej arogantnem tonu. da se mora ž njima razpravljati nemški, če ne, se bosta pritožili na najvišje sodiščo, ki da bo žo pokazalo ... In sta grozili z odhodom. Ker jima gosp. sodnik ni ustregel tem manj, ker je od poprej vedel, da je celo tolmač, nepotreben, jo mlajša kratko izjavila: »Komm, Mama!» in st,i odšli. Razpravljalo so je potem v njuni odsotnosti. — Tako predrzni so Nemci pri nas! To naj bi naš človek zahteval v Celovcu! Toda tam nas ne ščiti nikakšen — nemški radikal . . . * Skrajna predrznost! Poroča so nam: «Heil Dir im Sieges Kranz* svi-ra godba v hotelu Bauman v Poljča-nah. Daleč smo prišli. Službena pot me pelje od Poljčan po Dravinji do Ptuja. Bival sem več let na severni meji našo države ter se tamkaj boril z nemškutarji. Vesel sem bil, ko sem dobil službene opravke v zaledju, misleč vendar enkrat priti med narodnjake. Narodnjaki! — Ali jih ni v Poljčan ah? Skoraj izgleda tako. sicer bi še ne upali v kraju razni protidr-žavni elementi svirati nemško državno himno. — Vstopil sem v imenovani hotel ter energično zahteval, da takoj prenehajo s to »muziko*. Tako v Polj-čannh — v Sloveniji! Nekdanji moj sošolec, ki ga slučajno srečam, me šo opozori, da sera v tem kraju brez zaščito, ker je celo orožništvo še iz »dobrih starih časov«. — Brez drugega komentarja. Naprej! — Pridem v Ma-kole. Vstopim slučajno v tamkajšnji klerikalni konzum. Neki možakar v trgovini udriha po državi ter izreče med govorom tako žaljive besede čez našo kraljico, da jih ne morem ponoviti. Pozneje sem izvedel, da sliši ta vrli možakar na ime Martin Ci-zel in je že bil radi razžaljenja časti Nj. Vel. kraljice obsojen na 16 mesecev, a ga še do danes ni nierodajna oblast povabila na »ričot in krem pel j-ce». Več prihodnjič. Prosim pa: Orju-na, pridi in napravi red v Poljčanah, sodišče, ti si na bližje, oglej Makole. — Popotnik. * Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Osjeku. V drugi polovici meseca oktobra bo v Osjeku v navzočnosti kralja Aleksandra in zastopnikov vlade na svo-čan način odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik je že postavljen iu nosi z zlatimi črkami uapis v vseh treh državnih jezikih: »Kralju Pelru I. Velikemu Osvoboditelju posvetili hvaležni Baranjci v spomin osvoboditve in ujedi-njenja 13. novembra 1918.» Spomenik, ki ja prav za prav reljehii portret kralja Petra, je bil vlit v Zagrebu po modelu prof. Kolke. * Odlikovanja. Z zlato medaljo za državne zasluge sla odlikovana Milan Traven, nadzornik detektivov v Beogradu iu Ivan Močnik, nadzornik detektivov v Ljubljani. — Z redom sv. Save V. razreda so odlikovani v Ljubljani službujoči pošhii uradniki Viktor Treveu, Miro Luz-nar, Josip Dular in Stanko Knez. * Osebna vest. Radi nadaljevanja študij Je dobil enoletni dopust g. dr. Josip 2onbar, profesor zgodovine na ccljski državui realni gimnaziji. Na njegovo mesto pride kot suplent g. Silvij Kranjec iz Ljubljane, glavni tajnik letošnjega ljubljanskega katoliškega shoda. * Sola za železničarje v Zagrebu. Prometno ministrstvo je sklenilo, da otvori v Zagrebu državno prometno železničar-sko šolo. Program za pouk v tej šoli je že dovršen in tudi profesorji t,o imenovani. V šolo bo sprejetih 100 kandidatov, ki so sedaj ali poprej bili železniški pripravniki. Gojenci bodo dobivali mesečno 700 dinarjev štipendije. * Pojasnila slušateljem ljubljansko tehnike. Gospodom siušaleljem gradbenega oddelka tehniško fakulteta se s leni javlja, da jo imenovan gospod inšpektor inž. Josip Pctrič honorarnim naslavnikom za vodne zgradbe. Delnn predavanja o mostnih zgradbah prevzameta, kakor se bo javilo pozneje, g g. prof. dr. A. Kril in dr. M. Kosal. S lo ureditvijo je omogočeno, da absolvlrajo gospodje Slušatelji tudi ■I. letnik doma. Izven Ljubljane izhajajoči li-li sc naurešnio, da ebveste svoie či- ki so prinesli s seboj razne industrijsko P Izhoda, predvsem iz- z;\iul'. a;'BUSl l^V^l l°Tv t\i-ni'"/.im (i- 6eptCmbra 1023. prene-njencev ob priliki rojstvu preslolonasled- ha, poalovnU pokojninski referat invalid. skegu odseka oddelka za socijalno politiko pokrajinsko upravo v Ljubljani. Prizadele stranke in uradi naj so odslej v pokojninskih zadevah obračajo na deželno sodišče oddelek XIV. v Ljubljani, ki posluje začasno še v dosedanjih prostorih Invalidskega odseka v tit. Peterski vojašnici, I. nadstr. Gažisti-neinvulidi in njihovi svojci naj eo odslej obračajo v pokojninskih zadevah na ilt legucijo ministrstva iinanc v Ljubljani. Vso druge vrsto niha so v lorok izpustili v Mariboru iz sodnih zaporov 86 kaznjencev in iz moške kaznilnice rin desnem bregu Drave, kjer so zločinci z Ječami nad eno leto, tudi 07 kaznjencev. Uspeh so j« takoj pokazal: še isti dan sta bila izvršena v Mariboru dva drzna vloma. • Novomeški drobil. Na svojem posestvu pri šinarjeli Jo umrl g. Fran Muhar, prekupčovalec starin, markanlna novomeška osebnost. — Hišo v Kapiteljski ulici št. 188, last gospo Mirni (iorše, jo kupil državne pomoči po invalidskem zukonu g. Gartner, pismonoša v Novem mestu, — ostanejo še nadalje v delokrogu invalid-Trgatev po vinskih goricah je že pričela, skegn oddelka za socijalno politiko. 1433 Vjničarji pravijo, da bo letos vino bolj i ♦ (■ okusite speeijnlna vina v slekleni- kis!o, kakor prejšnja leta, ker jo bilo preveč dežja. * Obsodba mariborskega klerikalnega mesarji. V Mariboru naslanja klerikalna stranka po poslancu Žebolu svojo moč na mesarje, ki so baje vsi pri klerikalcih organizirani in najzvestejša garda »Ljudsko stražo. Vodja teh klerikalnih bojevnikov Je mesar Kirbiš, ki ga je to dni okrožno sodišče obsodilo na štiri mesece ječo in 8 tisoč kron globe, ker je kršil tržni red in skušal potem dve priči navajati h krivemu pričevanju. Zagovarjal ga jo seveda predsednik mariborskih SLSar-jev, advokat dr. Leskovar. Sinočnjn »Volksr,timme> pa trdi, da Jo jo hotel g. Kirbiš podkupiti, da bi o zadevi nič ne pisala, češ, da je pri klerikalnih listih lo že dosegel. »Straža* o zadevi taktično ni ničesar poročala. * Kaznovana fantovska razposajenost. Dne 21. maja so v Kosovi gostilni v Oplotnlci plesali kmetski fantje. Pri tem so nekateri podslnvljnli plesalcem noge, vsled česar je prišlo do prepira in končno do pretepa. V splošnem metežu je za-bodol Smirgovc Anton nekega Vivoda z nožem v levo prsno stran ter ga zelo nevarno poškodoval. Za svoje dejanje je dobil pred celjskim okrožnim sodiščem tri mesece ležko ječe. * Smrt poglavarja roparjev. Znani roparski voditelj Oerina, ki je južno-srbske-mu prebivalstvu prizadejal mnogo škode in trpljenja, je le dni v bližini Prištino radi eksplozije bombe, katero Je nosil pri sebi, prišel ob življenje. * Žrtev plesalke Anitf« Berber. V dunajskih družabnih krogih se lo dni mnogo razpravlja o aferi soprogo ravnatelja dunajske prometne banke gospo Sussin Dvajsetletna krnsolica gospa Sussin se Je v nekem bavarskem kopališču seznanila z znano plesalko Anitto lJerber. ki je na stopala tudi že na Bledu. V spremstvu plesalke in njenega spremljevalca je gospa Sussin odpotovala v Berlin, ne da bi o tem obvestila svojega soproga in sorodnike. Nihče ni vedel, kje se nahaja. Ko se Je po dolgem času zaznalo za njeno bivanje v Berlinu, je takoj odpotoval neki dunajski odvetnik v spremstvu dveh sorodnikov gospo Sussiu v Berlin, kjer je gospo osvobodil iz krempljev plesalke Anille Berber. Toda gospa Sussin so je morala vrnili brez svojih dragocenosti, kajti plesalka Anilla Berber ji je pokradla vse dragocenosti, obleko in perilo ter Jih zastavila. * Požig iz maščevanja. 29lelna Zorko Marija, posestnikova hči iz Zverinjaka, okraj Brežice, jo žo leta 1920. zažgala na samem stoječo bajto Franca Novaka, kor njegov sin ni hotel skrbeti za njenega nezakonskega otroka. Tri leta jo ostal storilec nepoznan, d.nsi Marija Zorko napram svojim ljudem dejanja ni prikrivala in je tudi pred okrožnim sodiščem v Celju svoje dejanje odkrito priznala. Dobila je 4 mcseco težko ječe. * Smrtna kosa. Umrl je v deželni bolnici g. Alojzij Grilc, delovodja v tobačni tovarni. * Težke posledice krvnega maščevanja. Beograjsko časopisje poroča, da je prišlo v neki črnogorski vasi občine Andrijev-ci do krvavih spopadov med plemenoma Siškie in Culafi. Kot motiv prepira so označuje krvno maščevanje. Borba je bila tako oslra, da je moral intervenirati oddelek orožništva in vojaštva. Krvavi prepir je zahteval 10 žrtev, mnogo oseb pa Je bilo ranjenih. * Vlom pri belem dnevu t Zagrebu. V ulici kape ta na MISina je bilo te dni prvo nadstropje hiše št. 23 popolnoma izropa-no. Iz teh stanovanj jo bila pokradena vsa obleka in perilo v vrednosti 50.000 dinarjev. Policijske poizvedbe so ugotovile, da io bila tatvina izvršena ob opoldanskih urah po eni snnii osebi. Storilca še niso izsledili. * Aretacija madžarskega Spijona. V Vojvodini so aretacije madžarskih špijo-nov na dnevnem redu. V ponedeljek ,ie novosadska policija aretirala dolgo zašle dovanega madžarskega špijonn Szabo. Za njegovo aretacijo je bila od oblasti razpisana velika nagrada, X Hlgljenlčna česaluica za dame O Fettich-Frankhoim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje z. 1/Orcal lleniie. KI. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpndene in odrezano lase po najvišji dnevni ccni. Parfumerija, cah slovile tvrdke Gjuro Vnljnk. Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseli hotelih, kavarnah in restavracijah Sirom našo domovine. 107 * Dojenčki iu olraci postanejo močni po uživanju »llolant* hranilne moke, ki se dobiva povsod. Glavna zalogu: Droge-rija »Adrija>, Ljubljana, Selenburgovii ulica. 157 X Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je iia.ipriročuejša nova lekarna Kamor, na Miklošičevi c jati v neposredni bližini glavnega kolodvora. X Za Malgajev spomenik v Guštanju jo sprejel odbor od sledečih gg. nablral-cov: Stegonšck 1'epca, Laško 227 Din; Vuga Fran, Grobelno 20 Din; Pa.lič M., Dravograd 700 Din; Vlžurek Sonja, Črnomelj 112 Din; dr. Tono Gosak, Ptuj 230 Din; dr. Juro llrašovce, Col.jo 1820 Din; pevski krožek »Kemll.ia« 105.25 dinarjev. Skupaj dosedaj 5904.25 Din. X Javna zahvala. Ob priliki prireditve 15-letnico skupščine CM D v Ptuju slo ee združili nialono vsi sloji narodnega prebivalstva, d.i hi prireditev uspela moralno in gmotno kar najboljšo. Oba podpisana odbora moško in žensko podružnico C11 L) v Ptuju so iskreno zahvaljujeta velikemu delu lepo organizirano jed-note, l.i sto jo tvorili ob tej priliki na-rodni sloji skupno. Posebej šo poudarjamo velike zaslugo našo posadk« pod vodstvom g. podpolkovnika Božiča in majorja Kovačiča, ker jo vso vojaštvo skozi cel teden pred prireditvijo vr^ilu delo na slavnostnih prostorih. NadaJjo g. stavbenika Maouna, ker jo na lastno st roško postavil šotore, g. lekarnarja Orožna, ker ,io vodil dekorativna dela na slavnostnih prostorih in plačal vso izdatke, gg. akademikov, ker so prevzeli znatno partijo opravil prireditve in vseh narodnih dam, ki so bile pravzaprav požrtvovalno voditeljico vso prireditve. Vsem velja v imenu narodno stvari naša iskrena zahvala! — Moško podružnico CMD: dr. Tone Gosak 1. r. — Ženske podružnico CMD: Vida Horvat I. r., predsednica, limica dr. Gosakova I. r., tajnica. X Javna tombola Športne zveze ja preložena na nedeljo dne 23. septembra. Tablico so šo na razpolago ter opozarjamo občinstvo, da sega pridno po njih. Dobitki so krasni ter bodo nedvomno vsi zadovoljni z njimi. Tablicam je cena 2.50 Din za komad ter so dobo v trafikah in v nekaterih trgovinah. Kupu ji o tablice v prospeh športa! X Molokhib »Slovenija«. Vsled ukl-njenja prepovedi so naprošajo vsi člani, Ki se mislijo udeležiti dirko Srpskog A. K. v Beogradu, da so udeleže sestanka dno 21. septembra ob 8.15 v hotelu !Tnifii «Ro?,co*. — Predsednik. X Izjava. Podpisani obžalujem, d* sem zvečer dno 1 I. septembra 1923. uradnika želez, postajo v Sv. Jurju, gospoda Srečka Mačovnika razžalil ter so mu zahvaljujem tem potom da nI proti meni sodnijsko postopal. — Frar.e Pergdoll, Maribor. X Izginil Je, Krojaški vajenec Ciril Kramar, star 11 let, šihke postave, jo izginil dno 10. septembra krojaškemu mojstru Pučniku iz Ljubljane neznano kam. Kdor bi kaj vedel o njem, so uljud-110 naproša, da sporoči proti povračilu stroškov na neslov Marija Kramar, Želim!,jo 24, pošla Ig. še has^e 19. septembra: Zagrebška borza: Danes Je bila v začetku poslovanja tendenca precej čvrsta, kor Je bilo malo blaga. Ko pa so Je kasneje blago pojavilo, so bili tečaji napram včerajšnjemu dnevu nekoliko krepkejši. Devize: Dunaj 0.1375, Berlin 0.000355, ! Curih 10.50 do 10.57, London 424.5 do t,iv,,,„ | 425.5, Praga 280 do 281, Trst -112 do 414. No-.v-York 92.5 do 03.5. Budimpešta 0.50 do 0.53. Valute: dolar 91.5 do 92.25, lire 408 do 410. Efekti: Ljubljanska Kreditna 225 do 230, Slavonska banka 110, lis-komptua 183.5 do 185. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llutaljanf. t.astnik In Izdniotcli Konzrrcil «Jutra», .Odeovorn! urednik f.r. Bro?Qyii. Veliki inkvizitor V Franciji se je ohranila inkvizicija le do leta 1772. V Italiji jo je odpravil 1. 1808. Napoleon, a papež Pij VII. jo je 1. 1814. uvedel znova ter je bila definitivuo ukinjena šele i. 1850. V Avstriji in Nemčiji je morila inkvizicija od 1. 1232.: od i. 1484. so sezidali tudi «čarovnice». Z reformacijo pa je inkvizicija izginila iz obeh nemških držav. Toda ko inkvizicija ni smola več so-Sigati ljudi, se jo vrgla z isto besnost-jo na sežiganje knjig. To vsej Evropi so gorelo grmade protesta litovskih in vobče vseh svobodomiselnih bukov; novi inkvizitorji so uničili umetnine največjo dragocenosti tor spalili na milijone knjig, ki so prinašale ljudem utehe in vzpodbude v težkem življen-skem boju. Njih pisatelji pa so kot izgnanci in begunci umirali v bedi v tujini. Tudi naš prvi pisatelj Primož Trubar je moral bežati pred novimi inkvizitorji, njegove in njegovih tovarišev knjige pa so sežigali na grmadah v Ljubljani in po vseh naših mestih. Primož Trubar je bil prvi Slovenec, ki je začel knjige pisati v našem jo/.iku in je prvi razširjal med našim narodom zavest, da smo Slovani, da smo bratje Hrvatov in Srhov. Ko so zgorele Trubarjeve in Dalmatinove knjige in pesmarice, sta zavladala ined Slovenci germanizacija in katoliška internaci-jonala. Toda minila je tudi ta duha in uiti književnih avtodafčjev ne doživljamo več. Inkvizitorjev pa šo ni konec. Nasledniki Torrequemado iu Arlmosa, fanatični, nestrpni, kruti in zlobni duhovniki, lakomni bogastva in vlado, pustolovci, sorodniki nekdanjih faini-liarov, eo predrzni mogočniki še dandanes. Po geslu »Namen posvečuje sredstva* hočejo z zvijačami in nasi- ljem vse na svetu obvladovati v imenu Kristusovem, ki jo učil, da njegovo kraljestvo ni na tom svetu. Ti opasni dediči inkvizicije imajo neštevilne in vplivne pomočnike. Vlado se ž njimi vežejo v ogromno armado. Klerikalizem ogroža mir in srečo človeštva, ima ogromna bogastva in s pretnjami, preganjanjem, z lažmi in silo posnema Torretiuemado in Petra Arbuesa; povsod seje razdor, neti in goji anarhijo, podpihuje na vojno ter so hinavsko potuhne, kadar ji prinaša patrijotizem večji vpliv in mirnejši razvoj. Tej klerikalni armadi je pač cilj le eden: doseči zopet vso moč tudi na zemlji tor znova začeti z avtodafeji proti vsem, ki streme za napredkom, resnico in svobodo. Kam dovede vsemogočnost rimskega klerikalizma, je razsvetlil vsaj z ene strani naš zgodovinski roman »V e 1 i k i inkvizitor«. Glose. Inkvizicija, inquisito pomenja preiskavo. Popolni naslov ji je bil Inqui-sitio haeroticae pravitatis (Preiskava proti krivoverskim pokvarjencem) ali Sanctum Officium (sveti oficij, sveto sodišče, ker so mu bili sodniki lo duhovniki — »svetniki*!) To duhovniško »sveto« sodišče je dalo dne 0. julija 11. 111."). v Konstanci na grmadi sežgati tudi Jana Ilusa, češkega rodoljuba in pisatelja, rektorja praškega vseučilišča, učenjaka in neskončno plemenitega moža idealno čistega življenja. Umrl jo kot cel junak. Peter Arbues je bil rojen 1. 1442. v Epili v Aragoniji, je študiral v Huesci, od 1. 1409. v Bologni bogoslovje, od I. 1471. je poučeval moralno filozofijo in postal 1. 1474. kanonik v Sa-ragosi. L. 1476. je stopil med menihe in bil po generalnem inkvizitorju Tomažu Torrc(|uemadi 1. 1484. imenovan za velikega inkvizitorja. Pisatelj ga Je prestavil v KcsuojŠo dobo tor s pesniško svobodo ustvaril iz njega poosebljonje vseh inkvizitor-jev. Njegova razuzdanost, zverska krvoločnost in hinavšftina pa so historična istina. Proti Arliuesu se je sklenila med plemiči zarota; na čelu zarotnikov, ki so določili nagrado 10.000 ro-alov za umor, sta stala dva moža, ki jima je dal Arbues pomoriti sorodnike. Arbues jo zvedel za zaroto ter je posloj nosil oklepno košuljo in pod čepico železen šlom. Zato so je izjalovilo par atentatov na njegovo osebo. Končno pa jo bil v noči od 14. na 15. septembra 1. 1485. pred altarjem klečeč smrt-nq ranjen in je 17. septembra umrl. Zaradi tega umora so nastali pogromi proti »krivovercem>. — Zgodovinar L' lorente poroča, da se je dala fana-tizirana množica potolažiti lo z obljubo, da bodo zarotniki kaznovani s skrajno ostrostjo. Res je bilo okoli 200 oseb obešenih, še več jih je pomrlo po ječah. Pesnik Anton Aškerc je spesnil balado o Petru Arbuesu in ga poslal v pekel z besedami: »Ker sežigal si na zemlji doli z veliko gorečnostjo ljudi, ker te torej ogenj prav posebno veseli, pojdi, Arbues, naravnost v pekel! Noč in dan tam kuri satan sam. Tukaj zate bilo bi prehladno . . . V pekel, Španec! Zate je raj tam!» V Sevilji in Vatikanu pa niso bili Aškerčevega mnenja. Pokopali so ga z največjimi svečanostmi kakor svetnika - mučonika. Arbuesovi tovariši in čestilci so znali napraviti, da so se začeli na njegovem grobu »čudeži*. Papež VII. je Arbuesa 1. 1664. proglasil za »blaženega*, papež Pij IX. pa 1. 1867. za »svetnika*. Španski čudeži so bili prav tako fa-briciranl po premotenih sleparjih in sleparkah ali duševnih omejencili, ka- kor italijanski, irancosk), nemški alt slovenski »čudeži*. Zgodovinar Ma-nuel do Cuendas pripoveduje n. pr.: Sredi minolega stoletja jo bil v Aerillacu, v departementu du Cantal, samostan karmelitov. Ta samostan je imel kip sveto Magdalene, ki se jo na dan svojega godu jokal, in Kristusa, ld je vsako leto v velikonočnem tednu prelival obilo solz. Romarji so v celili vojskah romali gledat ta dva čudeža, in samostan je pobiral ogromne «mi-lodaro*. A kako so so vršili leta in leta ti jokavi čudeži? — Magdalenin kip jo bil votol in je imel odzadaj napeljani dve cevki v oči. Po cevkah jo prihajala do oči para, so ohlajala in kapljala na gobici, ležeči za očmi. Kadar je bilo v gobicah preveč vode, je kapljala skozi majhne, nevidne luknjice iz oči: Magdalena je jokala. Kristus je bil napol vzidan v steno, za katero je rastla vinska trta. Vsakdo pa ve, da vinska trta spočetka pomladi, čosto prav v velikonočni dobi, joka. To naravno dojstvo so menihi zlorabili ter napeljali v Kristusovo glavo dve sveži obrezani vinski trti. Oči so imelo luknjice, skozi katere so potom kapljalo vinske solze. Ljudstvo jo strmelo, jokalo in — metalo srebrnike in zlatnike v skledo, ki je stala pod Kristusovo podobo. Pater Jožef. Zgodovinar L' lorente pripoveduje v petem odstavku prvega poglavja svojo »Zgodovine inkvizicije*: Donna Eleonora Vibery y Ca-zalla, soproga Petra Cazalla, načelnika računsko komore kraljevskih financ, je bila posestnica grobnice in kapele v cerkvi San Benito el Real v Valladolidu. Tam so jo položili v grobnico kot katoličanko. Nihče ni nikoli dvomil o njeni vernosti. Toda neki fiscal, generalni advokat, jo je kesneje ovadil inkviziciji, da je bila lutoranka in da je umrla v krivoverstvu, dasi je pred svojo smrtjo projela vso zakramente. Fiscal so je v svoji ovadbi skliceval ua izpovedi prič, ki so bilo v inkvizicijskih ječah in so jih mučili v ta namen, da so izpovedalo proti pokojnici. Izpovedi so trdile, da jo bila hiša Eleonoro de Vibery valladolidskim luterancem cerkev. Inkvizicija jo p0. kojulco obsodila zaradi krivovorstvu vso njeno imetje zaplenila, dala dvi-! niti rakov iz grobnico tor jo s truplo?! vred sožgati na grmadi. Njeno hišo s kapelo so porušili in postaviti se nj smel niti nagrobnik. Vso to se jo iz. vršilo. Otroci Avguštin, Fran in Beatrie.1, so bili sežgani pri splošnem avtodafoju meseca aprila i. 1559. v Valladolidu vpričo princa Don Carlo.sa in princese Ivane. Ivan de Avila (Avilski) je bil rojeti I. 1504. v Almodorearu del Campo pri Toledu kot sin bogatili i:i spoštovan!!! roditeljev. Najprej je študiral državljansko in kanonsko pravo na vseuči. lišču v Salamarski, ker so roditelji že. loli, da postane sodnik. Sam pa jo ho. tel postati svečenik. Roditelji so mu končno dovolili, da jo šel v Alcalo d' Ilenarez študirat bogoslovje. Ko je postal duhovnik, jo nameraval odpotovati kot misijonar v Zahodno Indijo, A nadškof sevilski Alfonz Manriquez, kesnejši generalni inkvizitor, ga jo pregovoril, naj ostano v domovini kot pridigar. Bil je namreč izvrsten go. vomik. Kmalu je postal popularen po Sevilji in po vsi Španiji. Ljudje so mu dali priimek »apostola* zaradi njegove zgovornosti, plemenitosti, svetosti in pogumnosti. Rešimo sokoBski ___Tabori__ najboljši prtu M in »i kopita najceneje pri ]ss Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Patra trg G. — Tel. 220. Podružnica večjega denarnega zavoda v Ljubljani išče za takojšnji nastop veščega korespondenia ali korespondentlnfo z daljšo bančno prakso. — Rcflektira se le na prvovrstno moč. — Ponudbo z navedbo refo-renc pod brojem 10.583 na upravo „Jutra". 4960 Poslovodjo za trgovino z mešanim blagom "" sprejme tvrdka LOURO mm, Ivanjkovci. Več 1946 1) za boljše delo •prejme Čevljarna ,,ADRXA", Celje. Prevzamem trpi i min v najem. Ista mora imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati, če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni hiši. — Ponudbe do 28. septembra pod »Takojšnji prevzem" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. ID. JAKIL tovarna kož in čevljev, d. d. 174 prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta 13 Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojah, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delol Znižane cenel Delniška glavnica Din 50,000,000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Vršac, Wien, Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos lires, Rosario de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d, d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35. Izjava. Obžalujem, da sem dno 13. avgusta t. 1. v gostilni Kramar razžalil gospo Ljubičevo in se ji zahvalim, da jo odstopila od tožbo. 4938 D. Okoren. Ljubljana, dno 18./9. 1923. E 1471/22 Dražbeni oklic. Dne 21. septembra 1923. ob 9. uri dopoldne prodado se na Sv. Petra cesti štev. 17 po javni dražbi razna hišna oprava, moška in ženska obleka, perilo, stanovanjsko potrebščine, nakit itd. 4950 Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., 29. avgusta 1923. Ugodno se proda: Nova, komaj dovršena vila z dvema parketiranima praznima stanovanjema. K vili spada 950 m1 ograjenega vrta. Istotam so prodajo stavbne parcelo na Dunajski cesti od 1800 do 4000 ms. — Natančne informacije so dobijo v pisarni Btavbenega podjetja Tavčar & Svetina, Ljubljana, Gosposvet-aka očeta 6. 4923 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 40 Šent-janški B6 dobiva po ugodnih cenah v vsaki množini. Prodajni urad šentjanškega premogokopa i Ljubljani, Krekov trg 10. isi učne 'MiiiuB^ems^macm^^i^vm^mS!!} za v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. z vknjižbo na posestvo išče do zneska 100.000 dinarjev firma, ki želi povečati promet. Plača dobre obresti, vzame tudi družabnika. Ponudbe pod ,.Sigurnost" na ALOMA COMPANY, Ljubljana. 4915 zahtevajte povsod najboljšo angleško kremo v vseh barvah. Glavno zastopstvo »FORTUNA", Bizjak In drug, Ljubljana, Krekov trg 7-8 poleg Mestnega doma