nlnlf — m 1 ,w>! * v»imiiv DfuCunO f Leto XXI., št. 133 Ljubljana, nedelja 9» junija 1940 Cena 2 Din Upravmsivo. Ljubljana, Knafljeva d — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. Inseratm oddelek: LJubljana, Selen* Durgova uL — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg tt. I. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon tt. 190. Računi pn poŠt. ček. zavodih: Ljubljana 9t 17 7*9. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sokolska prestolnica Maribor V današnjem »Jutru« bodo našli či-tatelji marsikaj zanimivega iz življenja in delovanja našega obmejnega so-kolstva. Mariborski župi zaradi današnjih izrednih razmer ni bilo dano, da bi s svojim zletom, določenim za današnji dan, proslavila svoj praznik in obenem spomin na veličastne dni, ko je pred dvajsetimi leti na prvem pokrajinskem zletu jugoslovensko sokol-stvo manifestiralo svojo vdanost nacionalni misli in svojo voljo in pripravljenost čuvati in braniti veliko idejo našega narodnega in državnega obstanka. Strumni koraki sokolskih edi-nic danes ne bodo odmevali po mariborskih ulicah, ali v vseh krajih naše severne meje bedi sokolska misel in sokolska pripravljenost čuva narodne postojanke. Misli vse jugosl o venske nacionalno zavedne iavnosti veljajo na današnji dan našemu obmejnemu sokol stvu. Vemo. koliko zaslug si je pridobilo, ko je v najtežjih časih čuvalo nlamen narodne zavednosti, širilo volio in odločnost narodne obrambe in utrjevalo misel narodne vere. Sokolske postojanke so bile od nekdaj prave posadke naše duhovne Ma gmot o ve linije, ki so se v časih narodnega suženjstva, a tudi v časih narodne svobode, vedno pogumno in požrtvovalno borile na braniku nacionalne in domovinske misli, na katerem stojijo pripravljene za vsako žrtev. Njihovo delo je bilo od nekdaj tesno povezano z naravnim našim narodnim središčem na severu, z Mariborom katerega pomen v našem nacionalnem razvoju je treba ob tej prili-k: še ^osebej podčrtati. V dobi narodne obnove, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so se začeli tudi mariborski Slovenci izživljati v svojem. posebnem slovensko-na-rodnem življenju. Ustanovili so si svojo čitalnico, Maribor je stopil na čelo slovenskega političnega pokreta v bivši Spodnji Štajerski. Po velikih narodnih taborih so takratni slovenski vodilni možje iz Maribora pokrenili usta-n ovit ž— enotne slovenske politične organizacije za slovensko Štajersko. Ustanovljeno je bilo 1. 1882. -»Slovensko politično društvo« v Mariboru, ki ie v takratni slogaški dobi postalo središče in voditelj slovenskega političnega življenja v deželi. Močna osebnost dr. Dečka je težišče političnega vodstva prenesla za nekaj časa v Celje. Od tu se ie potem vedno očitneje u velja v-l;al-> mlajša narodno radikalnejša stroja. dočim je v Mariboru vedno bolj prevladovalo konservativno krščansko-socinino gledanje na narodno politična vprašanja. Leta 1906. ie nastopila politična diferenciacija štajerskih Slovencev. V Celju je nastala Narodna stranka, v Mariboru se je organizirala Kmečka zveza kot del dejansko tudi že na Štajerskem obstoječe Slovenske ljudske stranke. Maribor je tako začasno obdržal kontinuiteto v vodstvu konservativne slovenske politike, toda že je bil tam tudi močan kader nacionalnih in naprednih političnih sil. ki so vedno kreokeie držale v rokah delo napredne in nacionalne slovenske politike v severnem delu slovenske štajerske dežele. Med svetovno vojno je postal Maribor pozorišče velikih, obče narodnih in političnih zasnov. Tu je pripravljal takratni major Maister poznejše velike odločitve, tu je z napredne strani sredi meteža svetovne vojne prvič javno padla beseda o čistem jugosloven-skem programu. Dne 13. januarja 1918. se je vršil v Narodnem domu zbor zaupnikov Narodne stranke ob sodelovanju zastopnikov ljubljanske Narodne napredne stranke in Srbsko-hrvatske koalicije. Soglasno in z navdušenjem je bila snreieta resolucija, ki je zahtevala »zedmienie vseh delov edinstvenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostojno, neodvisno, vsake tuje nadvlade prosto državo, v kateri bo mogel narod po pravu samoodločbe in po demokratskih načelih sam odločati o načinu in obliki vladanja.<■< Zbor se je soglasno izrekel za to, da »se združijo vse pokrajinske napredne politične organizacije v veliko enotno jugoslovansko demokratsko stranko«. In končno je zbor zahteval »ustanovitev jugoslovenskega narodnega sveta kot reprezentanta naroda na zunaj, voditelja borbe za narodno državo in za vse one važne narodne zadeve, ki jih vse udeležene stranke priznavajo za skupne.« Tako je Maribor postal izhodišče velikega narodno-političnega pokreta, ki je smelo potisnil ob stran habsburški okvir majniške deklaracije v borbi za povsem neodvisno jugoslovensko državo. Postal je izhodišče za ustanovitev velike demokratske politične organizacije za celo Jugoslavijo, spoznal pa je tudi v odločilnem času veliki pomen narodne sloge in enotnega narodnega Četrti dan velike nemške ofenzive Na zapadu so nemški oklopni oddelki zabili klin preko reke Bresle — V sredini fronte $o te Francozi umaknili s prvih postojank — Z drugih odsekov ni važnejših poroiil Po kapitulaciji belgijske vojske je nemška ofenziva v Flandriji hitro napredovala. Ker se zaveznikom ni posrečilo prerezati klina, ki so ga nemške motorizirane divizije sredi med njihovimi armadami prebile do morja, je vsem njihovim oddelkom, odrezanim severno od tega klina, grozilo uničenje.. S silnimi borbami se jim je posrečilo naposled več dni držati luko Dunkerque in večino čet prepeljati v Anglijo. Ker so s temi boji vezali precejšen del nemških oddelkov, so s tem obenem pridobili novemu francoskemu vrhovnemu poveljniku Weygandu dragocen čas, da je lahko zbral in uredil južno francosko armado na novi obrambni črti, ki se je raztezala od Abbevillea ob morju preko Amiensa, Peronnea, Laona in Rethela do severnega dela Maginotovega obrambnega pasu. V sredo zjutraj se je začela glavna nemška ofenziva na to novo francosko fronto. 2e peti dan se razvijajo na njej srditi boji. Prva dva dneva je stanje v glavnem ostalo neizpremenjeno, v petek pa so Nemci prekoračili na odseku med Abbe-villeom in Amiensom reko Sommo ter potisnili Francoze nazaj do reke Bresle. Boji se tam nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Nemci so obnovili na tem odseku taktiko, ki se jim je bila poprej v Belgiji in Flandriji tako dobro obnesla. Z oklopnimi oddelki so v silnem zaletu zabili klin preko reke Bresle v jugozapadno smer. Cilj oddelkov je ali luka Dieppe ali pa celo Rouen ob reki Seini. Zavezniška poročila zatrjujejo, da je prodrla samo ena divizija in da doslej na kraju prodora ni mogla razširiti klina, tako da bi lahko dobivala iz zaledja potrebna ojačenja. 2e v naj-bližnjem času se bo pokazalo, ali je to poročilo točno, ali pa bo nemški klin ne le ostal, temveč se še razširiL Drugi glavni pritisk Nemcev gre še vedno na srednjem delu fronte v trikotu med rekama Aisno in Oiso ter njunim zveznim kanalom Ailletom. Naperjen je v ju-gozapadni smeri z očitno tendenco prodora na Pariz Podrobnosti o položaju na tem bojišču ne navaja nobeno poročilo, kar nam jih je na razpolago do tega trenutka. Zdi pa se, da so bile tudi na tem odseku francoske čete potisnjene malo nazaj, ker javljajo zavezniška poročila, da so na sosednem zapadnem odseku Amiens - Peronne - Ham Francozi opustili svoje prve postojanke in se umaknili na nove, da bi se na ta način izognili nevarnosti naapda z boka in fronto bolj izravnali. Vroči spopadi v tem predelu se nadaljujejo. O bojih na vzhodnem delu fronte med Rethelom in Maginotovo linijo ni novih poročil. Ali so Nemci tam ustavili svojo ofenzivo in koncentrirali vse sile le na oba gori omenjena odseka, ali pa gre le za začasen zastoj, se bo moralo šele pokazati. Letalstvo obeh taborov se je včeraj udejstvovalo na že običajni način, deloma na bojiščih samih in njihovem neposrednem zaledju, deloma v samostojnih akcijah s poleti rad nasprotnikovo ozemlje. Vendar ti poleti, kolikor je doslej znano, niso zavzeli večjega razmaha. Nemška letala so — menda prvič v sedanji vojni — med drugimi kraji bombardirala tudi znano angleško luko Dover, francoska pa okolico Berlina. a veka poročila Operficife ?n?no od Somme in prekopa Aisne-Oise se nadaljujejo z uspehom — Letalski napad na Dover Berlin, 8. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo: Naše operacije južno od Somme in kanala Aisne - Gise se nadaljujejo po načrtu in uspešno. Tudi južno od spodnje Somme je bil sovražnik potisnjen nazaj. Letalske sile so podprle vojsko s tem, da so v večjih formacijah posegle v borbe na terenu južno od Somme ter uspešno bombardirale zbirališča sovražnih čet, sovražne kolone na pohodu ter pehotne in topniške postojanke. Število sovražnih vojakov, ki so bili ujeti pri Dunkerqueu, je narastlo na 88.000. V teku izvidniške akcije nad vzhodno in južno obalo Velike Britanije je bilo bombardirano nekaj angleških letališč kakor tudi pomorska luka Dover. Pri Narviku je letalstvo podprlo tam boreči se oddelek nemške vojske z učinkovitimi napadi na sovražne postojanke. Bombe so udarile v petrolejske tanke in jih zažgale. Dve bombi sta padli na neko sovražno križarko in jo močno poškodovali Neka nemška podmornica je severoza-padno od Irske torpedirala in potopila neko sovražno pomožno križarko. Pri nočnih napadih sovražno letalstvo v splošnem ni povzročilo nikake bistvene škode. V nekem mestu so bombe padle v neki stanovanjski okraj in je bilo 10 civilistov ubitih. Skupne izgube sovražnesra letaMva so znašale včeraj 71 leta'. Od teh je bilo sestreljenih 29 v letalskih sponadih, 25 od protiletalskega topništva, ostala na so bila uničena na letališčih. Pet nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. V zadnjih srditih bojih za trdnjavo Dun-kergue sta se predvsem izkazala neki pehotni polk pod vodstvom polkovnika Reck-nagela in neki pehotni bataljon pod vodstvom majorja Hallerja. Berlin, 8. jim. br. (DNB) V bitki na Sommi in Aisni so se tudi včeraj popoldne zaporedoma vrstili nemški napadi posebno na obeh krilih, kjer je Nemcem uspelo prodreti do 20 km globoko na francosko ozemlje. Na področju južno od Abbevillea je po poslednjih vesteh nemškim tankom uspelo prodreti preko reke Bresle. Wey-gand je tam še v teku noči poslal večje oddelke francoske vojske v protinapad, pri katerem je sodelovalo tudi več stQ francoskih vojnih letal. Prodor pri Aisni med Soissonsom in Compiegneom sega prav tako 20 do 25 km globoko. Na srednji Sommi med Amiensom in Peronneom so nemške čete prodrle 2 do 4 km globoko v francoske linije, tankom pa se je ponekod posrečilo priti do 10 km južno od Somme. Nrpad strnioglavce? na okSopne vozove Berlin. 8. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo je danes popoldne objavilo kratko posebno poročilo, v katerem pravi, da so formacije Junkersovih strmoglavcev. ki so posegale v borbe južno od Somme in tako podpirale prve čete pri njihovem prodiranju, na nekem mestu uničile 4 sovražnikove oklopne vozove, težke po 32 ton. Rnski vofaški list o položain Moskva, 8. junija, br. (Tass) Sovjetski tisk posveča razvoju dogodkov na zapadni fronti veliko pozornost. Glasilo sovjetske vej ~ke »Krasnaja Zvezda« objavlja izpod peresa polkovnika Potomskega analizo dogodkov 7. junija in prihaja do zaključka, da se Francozi kljub uspehu Nemcev na obeh krilih zelo dobro drže. Francoska obramba je se> ki je sedaj v teku. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Weygand je po obvestilih iz Pariza z dosedanjim potekom bojev zadovoljen, toda niti v Londonu, niti v Parizu se merodajni krogi ne vdajajo neprimernemu optimizmu. Nemški napad na fronti se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, pa tudi zavezniške čete branijo svoje položaje z nezlomljivim pogumom. Današnje francosko vojno poročilo pravi, da se je nemškim oklop-nim oddelkom posrečilo prodreti ob zgornjem toku reke Bresle do kraja Forges les Eaux, ki leži ob železniški progi Pariz - Dieppe. V francoskem vojnem ministrstvu izjavljajo, da si zavezniška vojska sedaj z vsemi napori prizadeva, da uniči oddelek nemških tankov, ki je prodrl do tja. Sicer so morale zavezniške čete tudi na srednjem delu fronte ob Sommi izprazniti nekaj svojih utrjenih postojank, ker je pretila nevarnost, da bi bile napadene z boka. Položaj na bojišču je sedaj po podatkih francoskega vojnega ministrstva približno naslednji: Na vzhodu od Soissonsa so poskusili Nemci včeraj v silovitem napadu izsiliti prehod preko Aisne, toda njihova akcija se je popolnoma ponesrečila. Prehod ni uspel. Dalje proti zapadu stoje severno od Soissonsa zavezniške čete še na severnem bregu reke Aisne. Davi so bili v teku boji na gozdnatem gričevju med Aisno in Oiso. Boji se raztezajo tudi na desni breg Oise. Bojišče je tu približno isto kakor je bilo leta 1918. Med Oiso in Bresleo ni mogoče označiti nobene točne frontne črte. Boji se raztezajo preko pokrajine v veliki globini, ne da bi bilo mogoče točno označiti strnjeno črto obeh vojsk. Ob zgornjem toku Bresle so prodrli nemški oklopni oddelki nekako 20 do 25 km globoko in skušajo sedaj nadaljevati prodor proti severozapadu. Kljub zelo velikim izgubam, ki so jih pretrpeli oddelki tankov, pošiljajo Nemci v boj v tej smeri vedno nove oklopne oddelke. London, 8. jun. s. (Reuter) Angleški tanki so včeraj v boju ob Sommi zajeli oddelek nemške pehote. Finančni sporazum med Belgijo in za* e/ni It i London, 8. junija, s. (Reuter). Včeraj je bil podpisan med angleško, francosko in belgijsko vlado trojni finančni sporazum, ki določa, da bo odslej belgijski frank vezan na francoski frank in angleški funt. Določeno ie bilo, da bo vrednost belgijskega franka enaka oni francoskega franka ter bo stabilizirana na osnovi 176.5 belgijskih frankov za en angleški funt. Sličen sporazum bo v kratkem podpisala z zavezniškimi vladami tudi holandska vlada. Oboroževalni program Avstralije London, 8. jun. s. (Reuter). Ministrstvo za dominione objavlja nekaj podatkov o oboroževalnem programu Avstralije. Trenutno troši Avstralija za vojne svrhe 6 milijonov funtov mesečno. V gradnjo ie bilo danih več vojnih ladii in povečana je bila produkcija orožja ter municije. V Avstraliji so sedaj v obratu štiri tovarne za orožje, ki zaposlujejo skupno 11.000 delavcev. Koliko vojnih ladij so zgubili Angleži Službeno poročilo angleške admiralitete - V gradnji je za milijon ton novih vojnih ladij London, 8. jun. s. (Reuter). Angleška admiraliteta obiavlia naslednje podatke o stanju in dosedanjih izgubah angleške vojne mornarice: Izmed 15 oklopnic je bila v dosedanjem poteku vojne potopljena samo ena. Izmed 7 matičnih ladij za letala ie bila istotako . izgubljena samo ena. Dalje so potopili Nemci 2 angleški križarki izmed 62. 20 rušilcev izmed 185 ter 8 podmornic izmed 58. Končno je izgubila vo.ina mornarica še šest lovilcev min in 6 manjših pomožnih vojnih ladii izmed skupnega števila 208. Med tem je bilo priključenih vojni mornarici 50 trgovinskih ladii. ki so bile preurejene v pomožne križarke. Ena sama izmed njih je bila potopljena. Nadalje ie bila pomnožena mornarica za 1.500 manjših pomožnih ladii in izmed teh so iih Nemci potopili samo 58. Trenutno je v gradni: približno za milijon ton novih angleških vojnih ladii vseh kategorij. K moči angleške voine mornarice pa je treba še dodati, da ie zavezniška francoska vojna mornarica skoro nedotaknjena in da sodelujejo sedai z zaveznici tudi mnoge edinice poljske, nor-večk° in holandske ^oine mornarice. London. 8. jun. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila nocoj, da je bila angleška po- možna trgovska križarka »Carinthia« potopljena od sovražne podmornice. Dva častnika in dva člana posadke sta bila pri tem ubita. Ostala posadka je rešena. »Carinthia« je pripadala pred vojno »Cu-nard White Star« družbi in je imela 20.300 ton. Poslanik Labonne Ha poti v Moskvo Ankara, 8. junija. AA. (Havas). Novi francoski veleposlanik v Moskvi Labonne je prispel z letalom iž Sofije v Ankaro. Sprejel ga je na ankarskem letališču francoski veleposlanik v Turčiji v družbi višjih uradnikov veleposlaništva. Labonne bo stopil v stik s turškimi merodajnimi čini-telji, predno bo odpotoval v Moskvo. Smrtne obsodbe vohunov Marseille, 8. junija. AA (Havas). Marsej-sko sodišče je nocoj izreklo obsodbo nad devetimi osebami, ki so bile obtožene vohunstva. Trije so bili obsojeni na smrt, eden na štiri leta zapora, ostali pa na 20 let ro-bije. Ifalifa na pragu odločitve Italijanska povojna politika, stališče zaveznikov do nje In zahteve Itaif^e, katerih izpolnitev suiatra za nu no Milan, 8. junija. AA. (Štefani). Revija »Relazioni Internazionali« objavlja članek. v katerem pravi, da ni odveč, če se tik pred velikim in svečanim dogodkom za italijanski narod inozemstvu še enkrat pojasni osnovno staliiče italijanske politike. ki ga je možno jasno in končno podati v naslednjih točkah: 1) Mussolinijeva Italija je celih 18 let izvajala politiko miru, ki je temeljila na načelu revizije mirovnih pogodb. 2) Francija in Velika Britanija sta se borili zdaj odkrito, zdaj spet podtalno proti tej politiki. 3) Ko je italijanski narod zahteval dežele. v katerih bi delal in ustvarjal, so mu ponudili puščavo, in ko je italijanski narod hotel urediti abesinsko vprašanje. *o udarili nanj s sankcijami. 4) Francozi in Angleži so vedno podcenjevali in obsojali vse. kar je dala Italija in to brez razlike na polju zunanie. kakor tudi na polju mednarodne politike. 5) Sedanja vojna mora urediti vsa odprta teritorialna vprašanja italijanskega naroda, vprašanje Niče, Korzike,. Tunisa in Džibutija, obenem pa mora Evr po osvoboditi nadoblasti hegemonističnih držav, ki so si zagotovile monopol vseh surovin. 6) Italijanski narod mora izvojevati Svojemu imperiju neodvisnost na morju. Nova vojna, v katero ba stopil ital janski narod, je po tem takem vojna za končno neodvisnost. Rim, 8. junija. AA. (Štefani). »Popolo di Roma« pravi o zadniem govoru francoskega ministrskega predsednika Reynau-da, da ni bil nepomirljiv. kakor so bili prejšnji govori naimerodainejših francoskih državnikov. V njem ie bilo nekaj jasnih omemb glede Italije, toda Italijani vedo, kaj so francoske obljube. Bern, 8. jun. z. »Berner Bund« opozarja na to, da se je razmerje med Francijo in Italijo za časa Daladierove vlade do skrajnosti poostrilo. Daladier ni storil ničesar, da bi premostil nasprotja. Vprašanje je sedaj, kaj bo storil Revnaud. S samimi zagotovili, da želi Francija mirno ureditev sporov z Italijo, se pač nasprotstva ne bodo dala premostiti. Francija se bo morala že odločiti za konkretnejše ponudbe. Odločitev zavisi od flnssolinifa Bern, 8. jun. s. (Ass. Press) V italijanskih fašističnih krogih v Švici napovedujejo. da bo imel italijanski ministrski predsednik Mus oiini najbrže v ponedeljek govor, v katerem bo ponudil mir zaveznikom, ali pa proglasil vstop Italije v vojno. Curih, 8. jun. z. »Neue Ziircher Zeitung« smatra, da bo izid sedanje bitke v Franciji morda zgodovinskega pomena. Od izida te bitke je v največji meri odvisno, kaj bo storila Italija, a pokazalo se bo tudi, ali je prišl; pomoč Amerike še pravočasno. Obramba Rima Rim, 8. jun. s. (Ass. Press.) Protiletalska obramba, zlasti oddelki topov proti letalom, so bili v Rimu izredno ojačenl. Kairo, 8. jun. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah so vse italijanske trgovinske ladje v Sredozemlju dobile iz Rima nalog, da se takoj vrnejo v italijanske luke. r Izpraznitev A leksandriie Kairo, 8. jun. s. (Ass. Press) Pod vodstvom vojaštva in policije so preteklo noč pričele oblasti evakuirati Aleksandrijo. Najprej bodo evakuirani otroci. Lavalova misija v Ilimn ženeva, 8. jun. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah naj bi bivši francoski ministrski predsednik Laval že danes dospel v Rim. kjer se bo pogajal z italijansko vlado o ureditvi vseh spornih vprašanj med Italijo in Francijo. Laval ima baje široka pooblastila francoske vlade. Čeravno izgleda, da so se italijansko francoskt pogajanja zadnje dni res vršila, varujejo tako v italijanskih, kakor tudi v francoskih krogih o njih največjo tajnost. V francoskih krogih v Parizu zagotavljajo, da vesti o Lavalovem potovanju v Rim niso točne. Napovedujejo tudi, da bo francoska vlada v primeru vstopa Italije v vojno izdala belo knjigo o francosko-italijanskih razgovorih. V Rimu zagotavljajo v italijanskih krogih, da je sedaj za pogajanja s Francijo že prepozno in da položaja ne morejo spremeniti niti francoske teritorialne koncesije. Sicer pa poudarjajo, da leži odločitev glede nadaljnega zadržanja Italije popolnoma v Mussolinijevih rokah. Rooseveltov migi aj New York, 8. junija o »New York Times« poroča, da je Roosevelt v svojem poslednjem pismu sporočil Mussoliniju, da bi vstop Italije v vojno hudo omajal nevtralni položaj, ki so ga zavzele Zedinjene države. V takem primeru bi vsa ameriška javnost zahtevala, naj se Zedinjene države nemudoma postavijo ob stran zaveznikov. Vojvoda W»ndsorski ob italijanski meji Pariz, 8. jun. s. (Reuter). Vojvoda Wind-sorski je danes nadziral francoske četa ob italijanski meji. Vojvoda ima v angleški vojski čin generalnega maioria in opravlja funkcijo zveznega oficirja pri poveljstvu francoske vojske. Incidenti ob abesinski meji Rim, 8. jun. br. United Press poroča, da je zadnje dni prišlo na meji med italijansko Abesinijo in angleško Kenijo do mno- gih obmejnih incidentov. Na obeh straneh so čete v popolni bojni pripravljenosti. Po informacijah iste agencije je bivši abesinski cesar Halle Selasi pred dnevi skrivaj odpotoval iz Londona ter je prispel v Sudan, kjer je prevzel poveljstvo nad oddelkom domačinske vojske, ki šteje 8000 mož. Vojaške priprave v Tnnisu Pariz, 8. jun. s. (Reuter) Vrhovni poveljnik francoske vojske v Tunisu je izdal danes na vojsko dnevno povelje, v katerem pravi, da moreta Francija in Tunis v medsebojnem prijateljstvu pod isto zastavo varovati skupne interese, ki so enaki. Po- veljnik izraža vojakom dalje zahvalo za dosedanje delovanje v imenu dosedanjega generalnega guvernerja Tunisa Labonnea, ki je bil imenovan za novega francoskega veleposlanika v Moskvi. Tuniški bej je sprejel včeraj novega generalnega guvernerja generala Peroutona v nastopni avdiencl. Napetost v G regiji popušča Rim, 8. jun. o. Iz Aten poročajo, da je pričela tam napetost znatno popuščati. Grška vlada je odposlala večje število vpoklicanih vojnih obveznikov na dopust. Ukinjene so bile tudi vaje za obrambo pred letalskimi napadi. Stiki meti Eta?i{o ln Sovjetsko Hsisijo Vprašanje ureditve diplomatskih odnošaiev — fianov razgovor z odpravnikom poslov so\jet~ skega poslaništva Curih, 8. jun. Po vesteh iz Rima so se pričela sedaj intenzivna pogajanja med Italijo in Sovjetsko Rusijo za ureditev diplomatskih in političnih odnošajev. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel včeraj daljši sestanek z odpravnikom poslov sovjetskega poslaništva. Prvenstveno sta razpravljala o položaju na Balkanu in o obnovi rednih diplomatskih odnošajev. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, gre za to. da bi se sovjetski poslanik v Rimu Gorelkin, ki ie v preteklem decembru odpotoval v Moskvo, ne da bi bil v poslovilni avdienci Dri italijanskem vladarju. vrnil v Rim Enako naj bi se vrnil v M^kvo italijanski no=innjk Rosso. Pogajanja so v teku tudi glede gospodarskih vprašanj posebno glede dobav ruskega petroleja Italiji. TnrsSio-rei^ki odnosi Basel, 8. jun. z. »Basier Naehrichten« poročaio. da kažejo pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Turčijo na to. da si Moskva prizadeva čim bolj poglobiti in učvrstiti svoje odnošaje s Turčijo. Sovjetska vlada je dala turški vladi zagotovilo, da jo bo z vsemi sredstvi podpirala, če bo Turčija vodila politiko ohranitve miru na Balkanu. Rusija se bo v bodoče pri svoji balkanski politiki opirala tudi na Turčijo, toda pod pogojem, da se v primeru italijanske intervencije na zapadu ne bo vmešala v sedanjo evropsko vojno. Rnsi;a In Hal tik Rasel, 8. jun. z. >Basler Nachrichten« poročajo iz Moskve, da spada diplomatska akcija Sovjetske Rusije v baltiških državah v okvir ene politike Moskve, ki stremi za tem, da bi Sovjetska Rusija v primeru vstopa Ita ije v vojno čim bolj razširila svoje vplivno področje v vzhodni Evropi. K temu silijo zlasti sovjetski vojaški krogi, ki so mnenja, da dosedanja vojaška oporišča v baltiških državah niso zadostna za zagotovitev popolne varnrsti zapadne meje Sovjetske Ru ije. Zaradi tega zahtevajo moskovski vojaški krogi, naj se baltiške c-ržave tesneje vključijo v sovjetski obrambni sistem, ne ela bi bila s tem kakorkoli okrnjena ali ogrožena njihova neodvisnost. Sklepi g o s |t o 11 ss r s 1 z v g* st liaHtusaistke Zasedanje je bilo včeraj končano — Sklepi zahtevajo skupne nakupe surovin v inozemstvu, olajšave v medsebojni trgovini ter pospeševanje vseh vrst medsebojnega prometa Beograd, 8. Jun. p. Na današnji svečani zaključni seji beograjskega zasedanja gospodarskega sveta Balkanske zveze sta govorila jugoslovenski delegat Lazarevič, ki je kot zastopnik zunanjega ministra dr. Clnear-Markoviča vodil sejo, ter načelnik turške delegacije Hasan Saka. Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi med drugim: Gospodarski svet Balkanske zveze je hn?; v Beogradu svoje osmo zasedanje od 1. do S. junija ti. Z zadovoljstvom je sprejel ua znanje dosedanje uspehe, ki so bih doseženi na osnovi sklepov prejšnjih zasedanj. Kljub izredno težkemu položaju v Evropi se je lani trgovinski promet med državami Balkanske zveze ohranil na isti višini kaki>r 1. 1938. Gospodarski svet je predvidel enačenje gospodarskega sodelovanja v smislu medsebojne oskrbe s surovinami in polizdelki, tako da bi se balkanski narodi mogli čim bolj navezati na balkanske proizvode, poleg tega pa kriti tudi svoje potrebe na osnovi vzajemnega in skupnega nastopa na zunanjih tržiščih. Določeno je bilo, da se bo posebni odbor za dokončno proučitev teh problemov sestal že v prihodnjih mescih. Gospodarski svet Balkanske zveze naglaša s potrebnim poudarkom potrebo, da se vobče uveljavi balkanska klavzula tudi v trgovinskih sporazumih med članicami Balkanske zveze, kakor postavljajo druge države slične klavzule v svojem regionalnem območju. Gospodarski svet pozdravlja sodelovanje članic na mednarodnih balkanskih sejmih. S posebnim zadovoljstvom pozdravlja tudi ustanovitev mešane jugoslovensko-rumun-ske trgovinske zbornice v Bukarešti. Gospodarski svet odobrava tudi sklepe železniških strokovnjakov o uvedbi skupne tarife v medsebojnem potniškem prtljažnem in blagovnem prometu. Na področju letalstva sprejema predlog odseka za letalski promet o ustanovitvi dveh stalnih b?lkanskih ustanov, ki nai bi pospeševali trgovinsko letalstvo med članicami, ter o uvedbi letalskih prog med včlanjenimi državami na osnovi posebnega pravilnika. Glede na peštni, telegrafski in telefonski promet odobrava 20 odstotno znižanje osnovnih taks. Gospodarski svet je končno sprejel na znanje sklepe ki so bili sprejeti na sestanku stalnega turističnega komiteja v Beogradu. Izmed mnogih njegovih resolucij opozarja posebno na ono glede skupnega turističnega prospekta, kakor tudi na ono. ki se nanaša na uvedbo posebnega turističnega klirin^a v turističnem prometu med vsemi štirimi članicami Balkanske zveze. Zemljevid, ki ga prinašamo na 8. strani, smo objivili že v včerajšnji številki. Približni potek fronte je na njen označen po podaikih. kakršni so nam bili na razpolago do petka popoldne. V koliko se je spremeni! od petka popoldne do sinoči, lahko posnamejo čitatelji iz današnjih poročil, zlasti iz uvodnega preg'eda. Fronta je potisnjena bolj proti jugu na zapadnem in prednjem odseku in poteka nekako takole: Treport (ob izlivu reke Bresle) -Amicns - Chauny ali Noyon, od tam pa v glavnem tako, kakor je označena na karti. Kje so nemški tanki zabili klin preko reke Bresle, še ni znano. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno po vsej državi, le v gorskih predelih bo prevladovala močna oblačnost. Krajevne nevihte z nalivi bodo ponekod. Toplina se ne bo dosti spremenila. f Po kratki, težki bolezni je uda no v Gospodu zaspal v 73. letu starosta predobri »oprog, skrbni atek, brat in stric gospod FRAN ZACHERL UČITELJ V POKOJU IN POSESTMK Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v torek dne 11. junija 1940. ob 16.30 iz hiše žalosti v Ljutomeru. Maša zadušnica bo v župni cerkvi v Ljutomeru 12. junija ob 6. zjutraj. Ljutomer, 8. junija 1940. MARIJA, vdova; vi INKA in SLAVICA, hčerki; MARICA, vnukinja in ostalo sorodstvo. -I -jf^SpiMri Ognjeni krst Pariza Podrobnosti o prvem letalskem napadu na francosko prestolnico — Kaznovana lahkomiselnost Pariz. 5. iunija »Ognjeni krst prestolnice« — tako so Parižani označili prvi napad nemških letal na Pariz. Pariz je obsežno velemesto, zato v mnogih krajih niso niti vedeli o bombah in o škodi, ki so jo povzročile. V oddaljenejše kraie in v nekatere oddelke notranjega mesta se eksplozije niti slišale niso. Večina prebivalstva ie zvedela o posledicah napada šele iz listov, potem pa so nepregledne množice radovednežev vrele proti ulici, kamor ie bila padla kaka bomba. Policija in prostovoljna varnostna služba sta komaj zadrževali naval množic. Koliko je bilo nemških letal, še vedno ni točno znano. Najbrž bodo kdaj to lahko zanesljivo povedali šele Nemci sami. Pribrnela oa so v treh zaporednih valovih in se gibala silno visoko. Nekateri novinarji, zlasti inozemski, so se v svoji poklicni vnemi napotili takoj na Mont-martre in so od tam opazovali ves potek letalskih operacij. Ti poročaio. da so bili napadalci v višini 6 do 7 kilometrov Bomb je vsesa padlo preko tisoč. Nad notranjim mestom jih je bilo vrženih kakih 80. na predmestja pa okroa 970. Povzročile so v Parizu samem 13 požarov, v predmestjih pa 48. Človeških žrtev ie 906 od teh 254 mrtvih. Listi zatrjujejo, da med žrtvami ni niti enega vojaka. Nek^e ie bomba ubila 10 šolskih deklic, ki so se bile zatekle v neka hišna vrata. Prejšnje čase so se bili Parižani že preveč navadili na zračni preplah, teko da to pot marsikdo ni smatral za potrebno, da se zateče v kleti ali zaklonišča. Sedanji napad pa ie bil oster pouk. zgo-vorneiši nego vsa priporočila oblastev. Marsikdo ie postal žrtev lahkomiselnosti ali pa onega znanega računa: bilo bi čudno. ako bi zadelo ravno mene. Tudi se ie izkazalo, da so bili ljudje v kleteh popolnoma varni, čeprav ie na hišo padla težka bomba. Takoi ko so nehale tuliti sirene, so po cestah zatrobili sanitetni avtomobili in tovorni avtomobili z reševalci. Ti so hiteli v ulice, kamor so padle bombe ter takoj začeli izkopavati ubite in ranjene. Kmalu nato so pritisnili radovedneži. ki so živnhno razpravljali o nel:a4e-rih res presenetljivih slučajih. Pri neki hiš: je bomba eksplodirala nekako v sredi poslopja in uničila popolnoma vsa srednja nadstropja, dočim je sedmo kot najvišje kakor po čudežu ostalo celo. razen one odprt:ne. ki jo je prevrtala padajoča bomba. V tej hiši je bila tudi ena sama žrtev k; se je minuto preoozno odtrgala od svojega vsakdaniesa dela in ni mogla več doseči kleti. Nekaterim hišam ie odneslo vse pročelje, da se vidi prav razločno notranja ureditev posameznih stanovanj. Poleg neke banke je padla velikanska bomba, ki se je zarila globoko v tla in šele tam eksplodirala Pokončala je zakladnico banke, zračni pritisk pa ie izsul množino vrednostnih papirjev po ulici Policija je s španskimi jezdeci zagradila oba dohoda k banki, nakar so uradniki urno pobirali papirje in jih nosili na varno. V neki ulici je morala pasti posebno težka bomba, kajti napravila ie v tla prekrasen, skoro geometrično pravilen in kakih 7 m globok stožec ter razkrila ves sistem pariške kanalizacije. Delavci vodovoda. plinarne in telefona so že na delu, da zakrpajo po kodbe in zasujejo rupo. Mnogo ljudi hodi obvezanih. Bili so ranjeni po drobcih razbitih šip. Kamor je namreč priletela bomba, so v obližiu popokale vse sije. silen zračni eritisk jih je utrl in s silo vrgel na one. ki so bili v lokalih, namesto da bi bili pr hiteli v zaklonišča. Vsi hodniki so kakor posuti s steklem, hišniki pometa i o hodnike, popravljajo okna. zadelavajo odprtine z lepenko aLi jih zabijajo z deskami. Groza napada je Parižane hitro minila. Življenje teče po starem tiru, živahni francoski duh je zmagal in kakor zatrjuje uradno poročilo županovo, je ostala morala Poriža-nov neokrnjena. Po trgih se sestaja io prijatelji, znanci in popolnoma tuji ljudje ter si pripovedujejo svoje vtiske. Splošna je ugotovitev da nihče ni videl sovražnih letal, ker so bila previsoko, da bi se dala opaziti s prostim očesom. Tudi francoski lovci, ki so takoi pohiteli v boj. so izginili v nebotični višini, odkoder se je za-čulo reglianie strojnic kot znamenie zračnega boja. Nekateri radovedneži, ki so pokazali vsekakor več lahkomiselnosti in drznrsti kakor pameti, pripovedujejo, da so opazovali zračni boi z daljnogledi. Vendar se zdi. da v bodeče ne bo več take lahkomiselnosti. kajti mnogo jih je bilo ubitih na odprtih oknih in na prostem, odkoder so zrli kvišku in skušali opazovati borbo v zraku. Od predmestij ie naiboli trpel zapadni del. Tam je nekai hišic d's!o''no pometenih z lica zemlje. Požari so bili že naslednje pol ure udušeni. tako da se niso utegnili razširiti, za kar gre velika hvala gasilskemu moštvu, ki je pokazalo res izredno spretnost. dCavnost in požrtvovalnost. Parižani sedaj s spoštovanjem gledajo na svoje gasilce, ki še drže stražo na pogoriščih ter preko->avajo razvaline, da bi našli še kakega pogre^nm. — P. N. Angleški podatki o Ieta'§liih bombah Angleška agencija »Britanova« takole opisuje angleške priprave proti napadom iz zraka: »V vsej Angliji so izvršene daljnosežne priprave proti bombardiranju iz zraka, ki se pričakuje v nadaljnjem razvoju vojne. Prebivalstvo je že o vsem poučeno in ve, kako naj se varuje pred nevarnostmi zračnih napadov. Vsi tudi poznajo najboljše metode obrambe, a poučeni so tudi o škodi, ki jo bomba lahko povzroči. Ta pouk je bil zelo potreben, saj večina ljudi sploh ne ve, kr.kšne bombe se uporabljajo in katere izmed njih so najbolj nevarne. Največja pozornost je bila pri pouku posvečena eksplozivni bombi, ki tehta od 500 do 1000 kg. Angleži sedaj vedo, da povzroča taka bomba pravo razdejanje ob eksploziji in da se uporablja samo proti pomembnejšim ciljem, kakor ladjam ali važnim strateškim objektom na suhem, ker je numreč taka bomba zelo draga in jih bomb-liik lahko nosi največ štiri. Za civilno prebivalstvo je bolj nevarna manjša, visoko eksplozivna bomba, ki tehta 250, 125 ali samo 50 kg. Nekatere eksplozivne bombe imajo na vrhu konico, ki povzroči eksplozijo ob prvem dotiku z zemljo, medtem ko ga, ako ležeš na tla. Druge bombe so za riiejo v zemljo. Učinek bomb s konico je strahotnejši. kajti proti njim nič ne pomaga, ako ležiš na tla. Druge bombe so za življenje manj nevarne, razen v primeru, kc bomba udari na zgradbo in te lahko zadene materijal stavbe. Še hujše je delovanje užigalnih bomb, kjer je tudi zavarovanje pred njih učinki težie. Posebno nevarne so nadalje bombe, ki eksplodirajo šele nekaj časa po doletu (tempirane bombe), včasih samo nekaj minut, včasih pa celo nekaj ur ali celo nekaj dni po doletu. Na Finskem so Rusi uporabljali posebno vrsto užigalnih bomb. Izpustili so jih iz posebnega cilindra s 100 bombami. Ta cilinder se v zraku odpre kakor padalo, in bombe popadajo kot toča na tla ter zanetijo požar največjega obsega.« ELE2 »Ključ do Balkana« Znani švicarski list »Basler Nachrichten« posveča daljši članek Jugoslaviji in naglaša v njem, da je zlasti v zadnjem času postala jugoslovenska prestolnica resnično ključ Balkana. Jugoslavija strogo čuva svojo nevtralnost ne samo na zunaj, marveč je tudi na znotraj pripravila vse, da bi bila v primeru potrebe obramba nevtralnosti in neodvisnosti popolnoma zagotovljena. Odločna volja Jugoslavije po ohranitvi in obrambi njene nevtralnosti, je zato izven vsakega dvoma. To stališče pa v enakem smislu močno vpliva tudi na ostale balkanske države. Visoke bogoslovne šole Kakor poroča »Slovenec«, je izšla posebna uredba ministra za prosveto, s katero so povzdignjena bogoslovja v posameznih škofijah na stopnjo fakultet. Med temi bogoslovji se nahaja tudi škofijsko bogoslovsko učilišče v Mariboru. V bogoslovja. ki so dobila položaj fakultete, smejo v bodoče biti sprejemani le kandidati z veliko maturo, pouk pa mora trajati najmanj osem semestrov. Te šole se bodo v bodoče imenovale »visoke bogoslovne šole.« Polemika v resnih dneh »Hrvatski dnevnik« odgovarja na naše pripombe o štrigovski aferi, ki smo jih objavili pod naslovom »Polemika v resnih dneh«. Glasilo HSS priznava »Jutru« lojalnost in citira naše ugotovitve glede razmer v tej medjimurski občini. Zadovoljen pa ni z našo ugotovitvijo, da je bil štrigovski občinski odbor iz 1. 1932. formalno isto toliko legitimiran, kakor današnji občinski odbori na Hrvatskem, ki so prav tako izvoljeni na javnih volitvah. »Hrvatski dnevnik« pravi, da so res tudi volitve na Hrvatskem bile javne, toda svobodne, dočim da se o volitvah 1. 1932. o tem ne da niti govoriti . . . »Hrvatski dnevnik« beleži našo pripombo. da ni bilo v štrigovi nikakega sloven-sko-hrvatskega spora, dokler je imela JNS tam vpliv, pritožuje pa se v zvezi s tem, kako so pozneje bili pristaši dr. Mačka v dravski banovini preganjani. Zaključuje svoje beležke s pozivom, naj v interesu prijateljstva in bratskega sodelovanja Hrvatov in Slovencev prenehajo taki postopki s Hrvati in ostalimi pristaši politike dr. v drugi beležki navaja »Hrvatski dnev- nik« nekoliko primerov, ki naj dokažejo, kako se v dravski banovini preganjajo ljudje, ki se zavzemajo za politiko dr. Mačka. Mi se v te ugotovitve nočemo mešati in delimo ogorčenje »Hrvatskega dnevnika« nad izjavo g. Marka Kranjca, ki je baje dejal, da »se bo Mačkovcem stopilo na rep in jih poslalo v koncentracijska taborišča.« Imamo pa skromno pripombo glede osebe, ki jo »Hrvatski dnevnik« navaja kot glavno žrtev hrvatske politike v Sloveniji. To je znameniti Pavle Horvat iz Male Nedelje, ki ga »Hrvatski dnevnik« slika kot velikega političnega mučenika. Ta Pavle Horvat v nobenem oziru ne zasluži zaščite glavnega glasila dr. Mačka, Najtehtnejši pomisleki proti njegovi mo-ralno-politični kvalifikaciji so bili mero-dajni, da ta mož 1. 1938. ni kandidiral na Mačkovi listi. Njega so se otresle tudi politične skupine, ki so se lani poskušale formirati v dravski banovini kot kmečka stranka. »Hrvatski dnevnik« naj si preskrbi curriculum vitae tega »mučenika«, pa bo takoj prenehala vsaka razprava o njem. Palača banovinskih uradov v Zagrebu Banska oblast v Zagrebu se je odločila, da bo zgradila za potrebe svojih uradov novo mogočno palačo, za katero je določen kredit 50 milijonov. Verjetno se bo palača zgradila v tako zvanem Gornjem gradu, kjer se nahajata tudi banova palača in sabor. Nemški glas o Nemcih na Hrvatskem Po uradnih podatkih so pri občinskih volitvah na Hrvatskem dobili Nemci večino v dveh občinah. Nemško glasilo »Slavoni-scher Volksbote« s tem rezultatom ni zadovoljno. Pravi, da se je pri volitvah po večini uveljavila vsled izrednih prilik starejša generacija, ki je vedno pripravljena za kompromis, zahtevajoč malenkostne materialne prednosti. Niti v čisto nemških občinah se ne more govoriti o čisto nemškem značaju prebivalstva v narodno političnem smislu, ker da je v teh nemških naselbinah Slavonije mnogo ljudi nemškega porekla, ki nočejo pristopiti k nemškim organizacijam in ustanovam, temveč poskušajo celo jim škoditi, kjer le morejo. Ti ljudje se često sploh ne priznavajo za Nemce. S svojim postopanjem so vzrok, da v nekaterih krajih ne more priti do plodonosnega in koristnega sodelovanja med narodno zavednimi Nemci in državnim narodom. Take ljudi nemškega porekla toda nenemške-ga duha nazivajo na Madžarskem madža-rone, pri nas pa hrvataše (Kroatlinge). Ti hrvataši da so vse storili, da bi dobili v nemških občinah občinske uprave v svoje roke. Lepo mestno gospodarstvo Na zadnji seji mestnega sveta v Sombo-ru je prišlo do ostrega obračunavanja. Občinski svetnik dr. Kosta Popovič je pri proračunski razpravi dokazoval, da je bivša občinska uprava, postavljena pod Stojadinovičevim režimom, spravila občino na rob prepada. Zlasti slabo je bilo gospodarstvo v mestni elektrarni, ki je postala močno deficitna. Samo v 1. 1938/39 je znašal deficit električne centrale milijon dinarjev. Pri tem je občina dolžna za premog še preko 900.000 dinarjev. Občina bi morala prevzeti dve majhni električni centrali v okolici, da bi izpopolnila svoje omrežje in obrat. Za njenim hrbtom pa je koncesijo dobila sestra ravnatelja sombor-ske elektrarne. Občinski svet je sklenil ravnatelja občinske elektrarne Čudila takoj suspendirati in o poslovanju bivše občinske uprave je uvedena preiskava. Angleški parlament brez opozicije Znano je, da je šef opozicije v angleški spodnji zbornici, opozicije, ki je po tradiciji nosila uradni naziv »opozicija Nj. Vel. kralja«, prejemal od države letno plačo v znesku 2000 funtov ali 400.000 dinarjev. Znano je tudi, da je bila pred kratkim izvršena pomembna rekonstrukcija angleške vlade, v katero so vstopili tudi zastopniki obeh glavnih opozicijskih strank, laburistične (delavske) in liberalne. Sedaj poroča londonski »Daily Mail«, da je nedavno predsednik angleške vlade Win-ston Churchill izjavil v spodnji zbornici, da se plača 2000 funtov, namenjena za šefa opozicije, odslej ne bo več izplačevala, ker v parlamentu ni več opozicije. Tedaj se je dvignil poslanec Maxton in izjavil, da je v spodnji zbornici še vedno opozicija. Na to pripombo so se čuli v zbornici vzkliki: »Kje je opozicija? Kdo jo predstavlja?« Poslanec Maxton je tedaj pokazal nase in na svoja dva tovariša, ki pripadajo skupini treh poslancev neodvisne delavske stranke, in izjavil: »Tu je.« Seveda poslanec Maxton ni prejel 2000 funtov, temveč — smeh ostalih poslancev. Turški varnostni pas Carigrajski list »Tan« je glede na polemiko, kdaj bi Turčija vstopila v vojno, zapisal te dni: »Naš varnostni pas je na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju. Ako ne nastane položaj, ki bi ogražal našo varnost v tem pasu, ni nobenega razloga za vstop Turčije v vojno.« Madžari zvesti politiki osi Rim — Berlin »Berliner Borsen Zeitung« poroča o pismenem odgovoru madžarske vlade na interpelacijo poslanca Szemereja, ki je zahteval, naj bi vlada preprečila škodljivo še-petajočo propagando in potrdila dosedanjo zunanjo politiko. Nemški list z zadovoljstvom poudarja, da je v odgovoru madžarske vlade poudarjeno med drugim tudi tole: »Zunanjepolitične smernice madžarske vlade odgovarjajo politiki prijateljstva napram velesilam csi Rim-Berlin in madžarska vlada bo to odločno in dosledno politiko tudi v bodoče nadaljevala.« Budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« pripominja k temu poročilu nemškega lista: »Ni bila kaka trenutna konjunktu ra, ki bi jo madžarska vlada hotela izkoristiti, ko je svojo zunanjo politiko slo-nila na zvesto in zanesljivo prijateljstvo napram velesilam osi. Ta politika marveč odgovarja temeljnim in stalnim ciljem, čustvom in tradicijam madžarskega naroda ter je zato neporušno trdno zgrajena. Nova francoska vlada v madžarski luči Bud;mpe"tanski vladni organ »Pester Lloyd« takole tolmači pred dnevi izvedeno preosnovo francoske vlade: »Preosnova Revnaudovega kabineta je imela očividno edini namen izločiti predstavnika monakovskega duha. Edvarda Da-ladiera. Poleg te izločitve pa vsebuje seznam nove Revnaudove vlade posebno zanimivo ime, ki bi utegnilo postati istočasno značilno tudi za zunanjo politiko Revnaudovega kabineta M:n:strski predsednik je prevzel vojno in zunanje ministrstvo in njemu sta dodešljena v zunanjem ministrstvu Paul Baudouin, v vojnem pa general Gaul-le. Baudouin je bil znan kot zagovornik velikodušnega francosko-itaNjanskega sporazuma in ie večkrat. z'a;?ti po končani državljanski vojni v Španiji, potoval v posebnih misijah v Rimu kjer baje uživa tudi osebno Mussolinijevo zaupanje Njegovo imenovanje na navedeno mesto v tem trenutku bi utegnilo pomeniti pos'ednji poskus za rešitev italijanski nac;<«nalnih zahtev ob 12. uri na miren način « Isti list piše v tej zvezi, da se vzporedno z izločitvijo Da'adiera v hra^c ji množc tudi govorice, da zahteva lavno mnenje v Angliji tudi odstranitev Chamberlaina iz Churchillove vlade Mirovna in r.evtralnostna volja Grčije Atenski poluradni dnevnik »Elcfteron Vi-ma« objavlja članek, v katerem glede na razne inozemske govorice o kršitvi grške nevtralnosti ugotavlja, kakšen je trenutni položaj Grčije. List piše med drugim: »Položaj Grčije je končno prečiščen in jasno naznačen v vseh govorih ki jih je imel v zadnjem času predsednik grške vlade. Grčija ima svoje prijatelje in svoje zaveznike, ki so znani že iz preteklosti. Kot neodvisna država ona odločno nadaljuje svojo miroljubno politiko, v kolikor je seveda ta politika v skladu z nedotakljivostjo in neodvisnostjo Grčije. Grčiji je potrebna ta pacifistična politika, da bi nadaljevala 3 svojimi konstruktivnimi napori. Ona se torej ne misli oddaljiti od politike miru, ki jo bo dosledno izvajala, dokler ne bi bila prisiljena, da spremeni ta svoj pra-vec zaradi kake resne nevarnosti aili napada na grško neodvisnost in nedotakljivost. Usoda grškega naroda je sredi vojne vihre, ki divja v Evropi, zaupana zanesljivim rokam. Dolžnost naroda je, da mirno posveti svoje napore miroljubnemu delu, ker dela s tem veliko uslugo ne ,le sebi, temveč tudi državi in vladi. Grčija ne želi I škoditi nobenim interesom, niti ne ograža- \ ti varnost in mir drugih narodov. Zato veruje, da bodo tudi drugi njei dovolili, da nadaljuje svoje notranje reorganizacijsko delo, ki ga je začela vlada Metaksasa. Grčija je v ostalem danes edina kakor še nikdar doslej. Ona se bo uprla vsakemu morebitnemu napadu. Upa pa, da bo njena miroljubnost spoštovana « Ukinjena cenzura na Finskem Kakor poročajo švedski listi, je ustavni odbor finskega parlamenta sprejel predlog o ukinitvi poštne in časopisne cenzure, ki sta bili uvedeni ob izbruhu vojne z Rusijo. Cenzura naj bi bila v bodoče omejena le na podatke o državni obrambi in na finske odnošaje z drugimi državami. dobro de! M Proizvodi UNION, Zagreb. Se iz debate o koncentraciji Glavno glasilo dr. Mačka objavlja pod naslovom »Pogoj za eventualno koncentracijo« beležko, v kateri pravi: »Zadnje dni se v našem časopisju in v političnih krogih živo razpravlja o koncentracijski vladi. Tudi šef demokratske stranke Milan Grol je dal izjavo, v kateri predlaga, da se vse sile zberejo za obrambo države in naj se razprava o aktu od 26. avgusta odloži za kasneje. Ta izjava je v nasprotju z izjavo predsednika vlade zagrebškim novinarjem, ki je zahteval, da vse stranke sprejmejo sporazum od 26. avgusta, preden se formira koncentracijska vlada.« Nadalje citira »Hrvatski dnevnik« sarajevsko »Narodno pravdo«, glasillo dr. Kule-noviča, ki piše: »Do koncentracije ni prišlo. Naša notranja politika stremi po popolni izvedbi sporazuma. Zato mora vsaka vladna kombinacija imeti za temelj svojega političnega dela sporazum od 26. avgusta. kar znači, da morajo ta akt priznati vse stranke, ki bi prišle v obzir za vladno koncentracijo. Stranke, ki podpirajo današnjo vlado, načelno niso odklonile koncentracije. vendar zahtevam predhodni sporazum o nadaljnem razvoju notranjih razmer in državne politike, ker notrarje življenje države zahteva določeno politiko. Zaradi tega koncentracija ne more biti uresničena, ako stranke medsebojno niso složne o tej politiki, ki je za stranke, zastopane v današnji vladi, največje važnosti. Naša država se ne nahaja v takem položaju, da bi moralo prenehati vsake no+ranje politično življenje. Nikdo torej ni odklonil načelne ideje koncentracijc, toda stremljenje gre za tem, očuvati to, kar bistveno in dobro v notranjem življenju države, m to so dobri srbsko-hrvatski odnošaji na temelju sporazuma od 26. avgusta — torej notranji mir v državi, ki je tako važen kal -r so važne pobude, ki žeHijo koncentracijo.« »Hrvatski dnevnik« že dalje časa beleži vesti o koncentraciji toda se sam vzdržuje o njej ponovno sprego\oriti Svoj čas je zavzel slično stališče, kakor sedaj glasilo ministra Kulenoviča. Medtem je pa v razvoju notranje političnih razmer nastal zastoj, ki ga je v polni meri uvaževal tudi predsednik HSS dr. Maček, ko je deputaciji županske zveze JRZ iz Ljubljane izjavil, da je z ozirom na zunanjepolitične dogodke, katerim mora država posvečati vso pozornost, treba začasno odložiti problem na-daljnega preurejevanja države. Ako »Narodna pravda« zatrjuje, da ni razloga, da bi zastalo naše notranje politično življenje, se s to trditvijo nahaja v očividnem na-sprotstvu z dejstvom da je s posebno uredbo ne le prepovedano vsako politično sestajanje in zborovanje, temveč se celo odlagajo manifestacije kulturnega značaja — najboljši dokaz, kako se smatra za potrebno, da se reducira naše notranje iavno narodno življenje na minimum. Kako naj se v takih prilikah razvija naša notranja politika »v smeri reševanja« najtežjifi državnih organ i zatornih pr< hlemcv brez posvetovanj in razprav v javnosti —. tega nam sarajevski list ne pove. Morda si zamišlja avtoritativne rešitve, katerim se pa baš, kolikor vemo, gospodarji »Nove pravde« zelo upirajo. ©gromni stroški moderne vops V angleških listih čitamo v zadnjem času zanimive primerjave o tem, koliko je veljalo nekdaj in koliko velja danes vzdrževanje vojske Vsi poznavalci se strinjajo v tem. da stane danes vzdrževanje ene divizije dvakrat toliko kakor v zadnji svetovni vojni. V svetovni vojni so stroški za vzdrževanje enega vojaka, računajoč sem hrano obleko in obutev zdravljenje, stanovanje in potovanje ter državno podporo družini, znašali okoli 177 funtov ali 40.000 dinarjev na leto. Stroški za puško, muni-cijo ter vso vojno opremo so znašali okoli 164 funtov, tako da je britanski vojak v svetovni vojni veljal državo na leto 340 funtov ali okoli 70.000 dinarjev. Danes pa velja vsak vojak državo na leto povprečno okoli 600' funtov ali okoli 120.000 dinarjev. Najdražji vojaki so seveda letalci. V svetovni vojni je veljal Anglijo vsak letalec okoli 700 funtov na leto ali okoli 150.000 dinarjev. Danes pa se računa, da velja Anglijo vsak letalec povprečno okoli 2500 funtov na leto ali blizu pol milijona dinarjev. V tem znesku odpade okoli 2000 funtov na letalsko opremo, ostalo pa na osebne izdatke za letalca Upoštevati je treba, da so se letala v primeri z enimi v svetovni vojni podražila za trikrat do sedemkrat. Mornarji v britski vojni mornarici veljajo manj, okoili 455 funtov na leto, torej okoli 90.000 dinarjev, kar pa je seveda šc vedno zelo visoka vsota. Tu pa ni vračunan odgovarjajoči del za popravila ladij, kakor odpade na poedinega mornarja, ker bi skupno s tem znašali letm stroški za enega mornarja najmani 130.000 dinarjev (650 funtov). Po najnovejših računih velja britanska vojska državo okoli tri milijarde funtov ali 60(J milijard dinarjev na leto. O improvizaciji v vojni O tem vprašanju razpravlja v uvodniku švicarski list »National Zeitung« iz Basla, ki najprej ugotavlja, d asta bili Anglija in Francija sicer zelo počasni v pravočasni preskrbi primernih modernih oboroženih sil, da pa sta obe državi bogati na improvizaciji, s katero često rešujeta najtežje probleme. Nato list svoja razmišljanja o tem vprašanju takole zaključuje: »Vprašanje je samo, ali bodo Nemci s sistematiko svojega mehaniziranega ter strateško na najvišje število napadalnih motorjev usmerjenega vojnega vodstva pustili Angležem dovolj potrebnega časa za improvizacije. Z drugimi besedami: za izid vojne odločilno vprašanje je v tem, ali se bo Nemcem posrečilo premagati Anglijo, preden bodo njene, zaradi mogočnega tehničnega potenciala možne improvizacije močnejše kakor sredstva, ki so nemškemu vrhovnemu poveljstvu na razpolago. Trenutno gre Nemcem predvsem za to, da tudi vojaško odstranijo otoški značaj Anglije, ki je v propagandi že odstranjen. Da se Nemci tudi pri tem početju ne bodo prepustili improvizacijam, temveč temeljito pripravljenemu načrtu, ki ga bodo s sistematično natančnostjo izvedli, o tem ni nobenega dvoma. Vendar pa znabiti nekateri predpogoji načrta delno niso izpolnjeni, delno pa so izgubili svoj značaj kot presenečenja. Pričakovana nadmoč letala nad vojno ladjo se na primer ne nanaša na vse mornariške edinice. Lahke križarke, ruši ici in torpedni čolni so za bombe občutljivi. težke edinice pa so potrdile svojo odpornost. Glede padalcev pa je Anglija že lahko proučila tako njihove učinke kakor tudi metodo obrambe proti njim.« Koroški drobiž Kakor je bilo na tem mestu sporočeno že zadnjič, so oblasti prepovedale slovenske materinske proslave na Koroškem. Bilo je tudi rečeno, da bo Slovenska prosvetna zveza intervenirala na odgovernem mestu in skušala doseči umik prepovedi. Sedaj poroča »Koroški Slovenec«, da je celovški deželni glavar objasnil svojo prepoved zastopniku Slovenske prosvetne zveze tako. da ie bil letošnji materinski dan v Nemčiji določen za 19. maj in da je na ta dan izvedla materinske proslave narodno socialistična ženska organizacija. Zato ne gre. da bi kdo še posebej proslavljal materinske dneve. Z 2. junijem se je avtobusni promet še bolj omejil. Nedeljske vožnje sploh izostanejo. v delavnikih imajo pri vožnji prednost v raznih poklicih zaposleni ime-jitelji mesečnih in tedenskih vozovnic ter šolarji. Kdor pa ima možnost, da se lahko pelje po železnici, ne sme več uporabljati avtobusa. Avtobusni promet za izletnike je popolnoma ukinjen. Letošnji cerkveni davek se bo plačeval v štirih obrokih. Krška škofija ie sestavila dve tabeli, prvo za la-tnike kmetij in gozdov, drugo pa za delavce, uradnike, trgovce in obrtnike. Pri kmetijah se ravna cerkveni davek po višini čistega katastral-nega donosa od 4 do 60 mark za kata-stralni donos od 20 do 600 nekdanjih av-j strijskih kron. Nekmetie plačujejo prispevek po višini svojega zaslužka ali drugega rednega dohodka, največ en odstotek. V Borovljah je umrl znani slovenski prsvetar in društvenik Jakob Wieser. Pokojnik je bil eden tistih zavednih in trdnih korenin, ki jih najdemo tako redko. Ko se je pred 35 leti ustanovilo v Podljubelju prvo slovensko delavsko društvo, je bil rajni med ustanovitelji. Nato je vsa leta požrtvovalno in neumorno delal za društvo. V času njegovega 351etnega bivanja v Borovljah tam ni bilo nobene slovenske prireditve, pri kateri bi raini ne sodeloval. Zato ga je na zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev, zlasti pevcev, ki so mu za slovo zapeli »Nmav črez jizaro«. Nastavljenec konzumnega društva v Borovljah Jože Friedl je izvršil samomor. Bil je drugače zelo vesel človek, zato sodijo. da se je ustrelil v duševni zmedenosti. Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah Gospod urednik! Od več strani sem slišal, da je nekatere moje prijatelje in znance resno zaskrbelo vprašanje usode moje osebe v slučaju vojnih zapletljajev. Dovolite mi zato, da se vsem tem po tem potu za njih zanimanje prav prisrčno zahvaljujem. Ce bi se ne bil zavedal, da bi tudi moji nebogljeni vnuki bili deležni iste pozornosti, bi odpadla za mene dolžnost, da jim že sedai zasiguram streho, če bi se morali umakniti iz obmejnega pasa. Jaz za svojo osebo pa sem že storil potrebne korake, da se bo končno le ugodno rešila moia stara prošnja za prevzem v naš oficirski zbor in to v činu, v katerem sem služil pokojnemu generalu Maistru do 1. 7. 1919. Zahvaljujoč se Vam za uslugo, ostajam z odličnim spoštovanjem Dr. Milan Gorise*. Gospodarstvo Razprava o poslovanfu obrtnega odseka na plenarni seji Zbornice za TOI Zbornica je soglasno izrekla nezaupnico podpredsedniku g. Ogrinu Ljubljana. 8. junija Danes dopoldne je bila prva letošnja plenarna seja Zbornice za TOI. na kateri je prišlo do razčiščenja nevzdržnih razmer v obrtnem odseku, ki ne more vršiti svojih nalog, ker že 14 mesecev ni imel nobene seje. Po obširni razpravi je plenarna seJa soglasno izrekla nezaupnico predsedniku obrtnega odseka in zborničnemu podpredsedniku g. Ogrinu. Veliko zanimanje je vladalo v naši javnosti za to sejo tudi zaradi žrebanja zborničnih svetnikov za dopolnilne vo-volitve. Ta točita dnevnega reda pa ie odpadla in dopolnilnih volitev v zbornico zaenkrat ne bo. Sejo je ob 9. otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je pozdrava! zastopnika banske uprave načelnika g. Dragotina Trstenjaka ter ugotovil sklepčnost. Zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin je pismeno opravičil svojo odsotnost. Predsednik je nato sporočil da je banska uprava odobrila zbornični proračun za leto 1940 v višini 3.87 milijona din. Za namestnika zborničnega predstavnika v kuratoriju banovinske poklicne posvetovalnice je imenovala zb. sv. Antona Mer-harja. Nadalje je predsednik sporočil, da so na zbornični predlog imenovani častni sodniki pri okrožnih sodiščih v dravski banovini. V posvetovalni odbor tekstilnih podjetij je zbornica imenovala zb. sv. Frana Sirca, za njegovega namestnika pa generalnega ravnatelja g. Maksa Hor-vvitza. V strokovni odbor za usnjarsko stroko pa je zbornica predlagala naslednje kandidate: za obrtna podjetja: Ivana Polaka (Kamnik), Alojzija Dermoto (Železniki) in Tomaža Godca (Slovensa Bistrica). za industrijska podjetja na Josipa Lavriča (Št. Vid pri Stični) in Savla Kalina (Mokronog-Ljubljana). Zbornični pred- log je bil osvojen in so bili pravkar imenovani izmed kandidatov trije zastopniki v strokovni odbor. Imenovanje članov davčnih odborov Zbornica je na novo imenovala člane davčnih odborov za trgovinsko, industrijsko in gostinsko stroko. Za trgovinsko stroko je imenovala člane odborov na sedežih davčnih uprav in vrhu tega v 26 občinah, v katerih posluje najmanj 30 trgovcev. Industrijske odbore je postavila samo v občinah na sedežih davčnih uprav. Popolni davčni odbori industrijske stroke so bili postavljeni samo pri 6 davčnih upravah, pri 14 davčnih upravah so postavljeni nepopolni davčni odbori, pri 16 davčnih upravah pa niso postavljeni člani teh odborov, ker ni bilo oseb. ki bi imele za tako imenovanje zakonito kvalifikacijo. Davčne odbore gostinske stroke je zbornica imenovala na sedežih davčnih uprav in vrhu tega v 10 občinah. V enem primeru (v Ormožu) ni bilo mogoče sestaviti odbora, ker ima v tej občini samo 1 gostilničar za imenovanje potrebno kvalifikacijo. Imenovanja so bila izvedena po predlogu prizadetih združenj in po smernicah zborničnega predsedstva Za obrtne davčne odbore zbornice imenovani še ni izvedla, ker so za 7 teh davčnih odboiov poizvedbe še v teku. Končno ie predsednik sporočil, da se je zbornica včlanila pri novo ustanovljenih 3 mednarodnih zbornicah, to je pri iugo-slovensko-bolgarski. jugoslov.-rumunski in jugoslovensko-madžarski zbornici v Beogradu. in da ie od svoje parcele v kar-lovskem predmestju odprodala 252 ms mestni občini za regulaciio Dolenjske ceste po ceni 50 din za kvadr. meter. Debata o računskih zaključkih obrtnega odseka Obširno so na seji razpravljali o računskih zaključkih za leto 1939. pri čemer se je razvila obširna debata o delovanju obrtnega odseka, zlasti pa njegovega predsednika g. Ogrina. Zb. sv. g. Zadravec je prečital zapisnik nadzorstvenega odbora o pregledu zaključnih računov, ki ugotavlja med drugim naslednje: Nadzorstveni odbor je pregledal vse blagajniške vknjižbe, blagajno ter vse računske knjige za lansko leto, kakor tudi poslovanje v tekočem letu. Knjige je našel v popolnem redu. Pregledal je tudi zaključne račune Zavoda za pospeševanje obrti in fondov. Pri pregledu poslovanja zbornice in njenih odsekov se je odbor držal načela, da je zbornica javnopravna ustanova, ki mora upravljati svojo imovino in voditi gospodarstvo po načelih samouprave. Pri pregledu uporabe kreditov za trgovinsiki, industrijski in gostinski odsek je odbor ugotovil, da se pri izkoriščanju teh kreditov točno upoštevajo določila čl. 14 zborničnega statuta. Do te ugotovitve pa ni mogel priti glede uporabe, odnosno izkoriščanja vseh kreditov, predvidenih za obrtni odsek in za Zavod za pospeševanje obrti. Iz zapiskov sej obrtnega odseka ni razvidno, da bi se vršila kakšna Seja obrtnega odseka. na kateri bi se razpravljalo o uporabi kreditov. Šele v novembru lanskega leta je bila sklicana seja obrtnega odseka, ki pa se ni vršila, čeprav je bila sklepčna. Krediti obrtnega odseka so se zaradi tega izkoriščali le na podlagi odredb odsekovega predsednika kot naredbodavca. Isto velja glede Zavoda za pospeševanje obrti, čigar odbor prav tako ni imel sej. na katerih bi se sklepalo o uporabi kreditov. Razdelitev kreditov za obrtno-nadalje-valne šole. za onemogle bivše obrtnike in podpor za vajence bi bila morda drugačna, če bi se izvršila po predpisih čl. 14 zborničnih pravil, kakor pa je izpadla po odredbi predsednika obrtnega odseka. Čeprav je bilo na predsedstveni seji 1. decembra 1937 sklenjeno, da se kot zastopniki zbornice na občnih zborih obrtniških združenj določijo člani dotičnega sreza in kljub lanskoletnim pripombam je nadzorstveni odbor tudi za lansko leto ugotovil, da se obrtni odsek tega sklepa v številnih primerih ni držal. S tem so brez potrebe nastali višji potni stroški, za katere utemeljenost odbor ni mogel ugotoviti nobenih stvarnih razlogov. Poslovanje zavoda pa je dalo odboru še povod k naslednjim ugotovitvam: Računski zaključek zavoda izkazuje med drugim prihranke pri tečajih, na sejninah, za poslovalnice v Celju in Maribora pri podporah za strokovno izpopolnitev v inozemstvu, pri podporah za poučna potovanja, pri izdaji strokovnih knjig itd. Odbor je mnenja, da bi bilo za obrtništvo bolj koristno, če bi se te vsote uporabile za njihov namen, kakor da se pustijo neizkoriščene ali uporabijo v druge namene, za katere niso bile določene, kakor na pr. za obrtno razstavo. Pri podporah za poučna potovanja je bilo izdanih samo 2700 din in ni bilo ugodeno drugim prošnjam. Iz proračunske postavke »podpore za strokovno literaturo« v višini 30.000 je bilo izdano več nego polovico, to ie 15.813 din. samo za »Obrtniški glasnik«, od katerega je izšlo lani 6 številk in se vsiljuje vprašanje, če je ta izdatek v skladu z vrednostjo tega strokovnega glasila. Pri izdatkih za dežurno službo ie bilo ugotovljeno. da se je pretežni del predvidene v«ote 18.000 din izplačal sorodniku zborničnega člana, kar nasprotuje svoječas-nemu sklepu zbornice, naj se ne zaposlujejo sorodniki zborničnih funkcionarjev. Na podlagi izvršenega pregleda ie nadzorstveni odbor sklenil predlagati plenu-mu zbornice: 1. Računski zaključki z nižje navedenim pridržkom glede izdatkov obrtnega odseka ter Zavoda za pospeševanje obrti naj se odobre. 2. Glede izdatkov obrtnega odseka in zavoda v lanskem letu mora odbor glede na iznešene pripombe prepustiti plenumu. ali se naj ti številčno sicer pravilni in s prilogami opremljeni izdatki glede na nepravilnost poslovanja odobre. 3. Odobreni zaključki se predlože banu dravske banovine v odobritev. 4. Zborničnemu generalnemu tajniku g. Ivanu Mohoriču naj se kot ra-čunopolagalcu da absolutorij. Debata o poročilu nadzorstvenega odbora K zapisniku nadzorstvenega odbora ie predsednik g. Jelačin podal še nekatera pojasnila. Zbornica je iz presežka lanskih dohodkov odplačala Pokojninskemu; zavoda 450.000 din in ostanek dolga za Obrtni dom v Celju v višini 90.000 din. Glede poslovanja obrtnega odseka pa je pripomnil, da je ponovno apelirali, da bi se sklicale seje odseka, ni pa mogel nič drugega ukreniti, ker je v tem pogledu obrtni odsek avtonomen. Pripomnil je še, da je podpredsednik g. Ogrin predložil banski upravi pismen odgovor na očitke nadzorstvenega odbora glede poslovanja v obrtnem odseku. K besedi se je oglasil zb. sv. Rebek, ki je z obžalovanjem ugotovil, da obračuna obrtnega odseka ni mogoče sprejeti. Noče delati nobenih težav, vendar mora protestirati proti postopanju predsednika g. Ogrina, ki ni hotel sklicati sej odseka in zavodovega odbora. V tem 14-mesečnem razdobju, ko ni bilo nobene seje. je g. Ogrin odredil razpust obrtniških združenj, da bi se znižallo njihovo število od 151 na 46. Pri tem ni upošteval želj zborničnih članov, ne združenj, in se tudi ni oziral na stara, dobro delujoča združenja, od katerih so nekatera obstojala že 80 let. Obrtni odsek je zaradi tega na včerajšnji seji zahteval, da se ta razpust anulira in da odsek izvede reorganizacijo. Tega predloga pa g. Ogrin ni hotel dati na glasovanje, čeprav so bili vsi navzoči za to. Zaradi tega so člani obrtnega odseka prisiljeni predložiti to vprašanje plenumu. Na seji obrtnega odseka je bilo ugotovljeno, da je predsednik samovoljno razpolagal s krediti in da zaradi tega ne more odobriti odsekovega obračuna. Tega predloga g. Ogrin tudi ni dal na glasovanje, prav tako proračuna za tekoče leto, ki ga je sestavil sam. Če obrtni odsek ne more delati, je krivda edino pri predsedniku g. Ogrinu. Na vprašanje zb. sv. Piniarja glede postavke 80.000 din od taks, ki jih je dobil obrtni odsek, je generalni tajnik g. Moho-rič pojasnil, da se dohodki od teh taks ne morejo predvideti in da se v smislu sklepa zborničnega plenuma ob koncu leta dajejo kot podpora zavodu. Tudi gostinski odsek je od posebnih taks, ki jih plačujejo gostilničarji, prejel 27.000 din, od katerih sta dobili obe Zvezi za tujski promet po 10.000 dinarjev. Predsednik g. Jelačin je še izrazil svoje obžalovanje, da na seji ni navzoč g. Oogrin, da bi sam odgovarjal na očitke. Dejal je, da ne more odobravati vsega, kar se godi v obrtnem odseku. Ker pa obrtni odsek varuje avtonomija, o kateri se je že toliko govorilo, predsedstvo ni moglo odloka o razpustu obrtnih združenj ustaviti. Proti razpustu je bilo na bansko upravo vloženih 96 pritožb. Izrazil je mnenje, da bi se našla rešitev glede poslovanja obrtnega odseka na ta način, da bi namestnik odsekovega predsednika g. Hohnjec sklical sejo, če je noče sklicati odsekov predsednik. Zb. sv. g. Iglič je pripomnil, da ima obrtni odsek za predsednika moža, ki ga nihče ne more ukrotiti, niti predsednik zborniGe. Včerajšnja seja obrtnega odseka je bila brezuspešna samo zaradi tega, ker predsednik ni hotel dati predlogov na glasovanje, zato naj plenum sklepa ločeno o računskem zaključku trgovskega, Industrijskega ln gostinskega odseka in ločeno o računskem zaključku obrtnega odseka. Zb. sv. Krejči je izjavil, da je kot član finančnega odseka odločno proti odobritvi računskega zaključka obrtnega odseka, ker je treba enkrat napraviti red. V nadaljnjem poteku seje je generalni tajnik g. Mo-horič pojasnil, kako se Izdajajo nalogi blagajni za izdatke obrtnega odseka, če obrt- ni odsek ne zboruje, je naredbodavec predsednik obrtnega odseka. Zbornični urad pa ne more presojati, ali je izdatek upravičen, če je v skladu s proračunom. Zb. sv. Krejči je še pripomnil, da računskega zaključka nI mogoče sprejeti, ker je plenum ponovno sklenil, da se sorodniki zborničnih svetnikov ne smejo nastavljati ln ne smejo dobivati podpor. Zb. sv. Litrop je še pojasnil, da so člani zborničnega obrtnega odseka dobili nalog od predsednika tega odseka, da se plenarne seje ne udeleže. Zb. sv. Hrastelj je v želji, da se stvar reši, stavil predlog, da se računski zaključki odobrijo, da pa se Izreče nezaupnica predsedniku obrtnega odseka. Tudi zb. sv. dr. Re-kar je bil mnenja, da se izreče nezaupnica predsedniku obrtnega odseka, ki naj Izvoli novega predsednika, ker je treba napraviti remeduro. Predlog obrtnega odseka Navzoči člani obrtnega odseka so se nato odstranili, da sporazumno formulirajo predlog glede obračuna obrtnega odseka. O tej seji obrtnega odseka je nato poročal g. Zadravec, ki je ugotovil, da je obrtni odsek na posvetovalnem sestanku v navzočnosti 11 članov soglasno sklenil: 1) Odsek ugotavlja, da predloženi proračun Zavoda za pospeševanje obrti in obrtnega odseka za leto 1939 obrtni odsek na svoji včerajšnji seji ni odobril, ker so bili izdatki v smislu čl. 14, točke 6. ln 9. zborničnega poslovnika nepravilni. 2) Uvažujoč obstoječe razmere pa je sklenil obrtni odsek na današnji seji, da v izogib komplikacijam pristane na odobritev računskega zaključka tudi za obrtni odsek pod pogojem: Da se omogoči nadalj-no redno in neovirano poslovanje obrtnega odseka in zavoda se pooblašča odsekov podpredsednik g. Hohnjec, da z današnjim dnevom prevzame vodstvo in upravo odseka in zavoda, da razpolaga s tozadevnimi krediti in da vodi te institucije v smislu pravilnika. Po kratki debati je bil predlog obrtnega odseka sprejet z vsemi glasovi proti dvema. Dva zbornična člana sta namreč smatrala, da se zaključni računi obrtnega odseka ne smejo odobriti. Soglasna nezaupnica g. Ogrinu V nadaljnem poteku debate je zb. sv. Vidmar stavil odnosno formuliral predlog, da se zborničnemu podpredsedniku in predsedniku obrtnega odseka g. Ivanu Ogrinu izreče nezaupnica. Predlog je dal predsednik na glasovanje. Za predlog so glasovali vsi zbornični svetniki in je tako zbornica soglasno izrekla g. Ogrinu nezaupnico. Samostojni predlogi Po kratki tajni seji je predsednik znova otvoril javno sejo, na kateri so se obravnavali samostojni predlogi posameznih zborničnih svetnikov. Zb. sv. Peterlin je stavil predlog glede olajšav, ki se naj dovolijo hotelskim podjetjem, zb. sv. škrlj pa predlog glede prodaje tekočih goriv za tovorne avtomobile. Zb. sv. Rebek je stavil dva predloga: enega glede odmere pri-dobnine obrtnikom, drugega pa glede plačila mezd na vojaško vežbo poklicanim pomočnikom. Zb. sv. Hohnjec je stavil predlog glede nujne potrebe reorganizacije kiparskega oddelka na tehnični srednji šoli, zb. sv. Senčar pa predlog glede občinskih davčnih odborov, nakar je zb. sv. Fazarinc glede na delno pomanjkanje sladkorja pojasnil, da je sladkorja dovolj, le dobave so se v zadnjem času nekoliko zakasnile, ker je prodajna centrala uvedla kontrolo potrošnje, da prepreči špekulacijo. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin je nato zaključil sejo. Občni zbor Kmetijske družbe Pretekli četrtek so se zbrali v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani številni delegati podružnic, da na občnem zboru te važne gospodarske organizacije naših kmetov premotrijo njeno delovanje v letu 1939 in določijo smernice za bodoče poslovanje. Zborovanje je poteklo v popolni harmoniji in v stvarni razpravi o vseh zadevah zadruge. Zborovanje je otvoril zaslužni predsednik g. O. Detela, ki je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in visokemu namestnlštvu. ki jih je skupščina z odobravanjem sprejela. Poročilo glavnega odbora, ki so ga sprejeli vsi delegati, podaja v uvodu pregled gospodarskih prilik v letu 1939. Znano je, da so mednarodni dogodki v jeseni tako vplivali na vnovčenje kmetijskih pridelkov, da nekaj časa ni bilo onemogočeno samo mednarodno izmenjavanje blaga, temveč tudi ono v državi, tako da razmeroma povoljni donosi nekaterih poljskih pridelkov, sadja in vina niso prinesli pro-ducentu onih koristi, kakor se je moglo pričakovati. Nato podaja poročilo uradne podatke o donosu pridelkov v naši državi v dravski banovini ter ugotavlja, da smo v Sloveniji nasproti letu 1938 manj pridelali žitaric 1500 vagonov, krompirja 10.000 vagonov, fižola 300 vagonov, zelja 200 vagonov, krmne pese 400 vagonov, korenja 300 vagonov, detelje 1300 vagonov, sena 7500 vagonov, a na pašnikih je bilo za 1200 vagonov manj paše. Gornji podatki in pa dejstvo, da kmetje niso mogli rentabilno vnovčiti svojega sicer prav dobrega pridelka sadja in vina, dokazuje, da je bilo gospodarsko stanje v kmetskih gospodarstvih jx) lanski žetvi zelo slabo in da ga je naraščajoča draginja še bolj osiromašila. Poslovanje Kmetijske družbe Delovanje Kmetijske družbe je bilo lani zelo plodno, število podružnic znaša 330, število zadružnikov pa je naraslo na 11.078, kar dokazuje, da je Kmetijska družba najštevilnejša kmetijska gospodarska organizacija. Po bilanci je znašal celokupni promet skoro 300 milijonov din. Vrednost prodanih kmet. potrebščin in vnovčenib pridelkov se je lani povečala za več kakor 25%. čisti dobiček zadruge je znašal 40.970 din. V pretečenem letu so bile napravljene nekatere prav posrečene akcije z nepremičninami, ki so zadrugo notranje okrepile. Poslovanje je bilo kolikor mogoče previdno ter je zadruga vnovič pridobila na kreditni sposobnosti in ugledu. Občni zbor je sprejel predlog, da se nekaterim starim zaslužnim članom izdajo priznanja v obliki diplome. Ob tej priliki je prišlo do prisrčne manifestacije in priznanja dela predsednika zadruge g. O. Detele. Gosp. Petovar je opozoril občni zbor, da je preteklo 10 let, odkar predsedu-ju Kmetijski družbi sedanji predsednik, čigar zasluga je, da je Kmetijska družba srečno prebrodila vse zapreke, ki so se njenemu delovanju zoperstavljale. Občni zbor je nato izrekel svojemu predsedniku prisrčno zahvalo in priznanje. Resolucije Ko je občni zbor sklenil odobritev spremembe zadruginih pravil v smislu določil novega zadružnega zakona, je sprejel tudi naslednjo resolucijo, ki jo je predlagal glavni odbor: 1. Pozdravljamo skrb banske uprave za zadružništvo in druge kmetijske organizacije. ugotavljamo pa, da se v isti meri ne upošteva tudi možnost delovanja in ini-cijative naše zadruge, oziroma njenih podružnic. Naše delo ni samo usmerjeno v to, da koristi lastnim zadružnikom, temveč mu je namen, da doprinese tudi k napredku vsega kmetijstva naše banovine. Zaradi tega je nerazumljivo, da sc naša obsežna organizacija že nekaj let ne pritegne k sodelovanju pri pospeševalnem delu na vasi. 2. Prepričani smo, da bodo mogle kmetijske zbornice le takrat uspešno zastopati interese pripadnikov kmečkega stanu, če bo kmet sposoben preko svojih gospodarskih organizacij stopiti v boj za svoje pravice. Zaradi tega so < kmetijske zbornice dolžne, vpostaviti čim tesnejše stike z vsemi gospodarskimi in prosvetnimi organizacijami kmetov. Braniti morajo pri oblasteh in v vseh drugih primerih njihove interese in jih vedno vprašati za mnenje in nasvet preden predlagajo kakšne ukrepe oblastem. Zato je treba uredbo o kmetijskih zbornicah dopolnili z bolj demokratičnim volilnim redom, po katerem bo dobilo zadružništvo skupaj z drugimi kmetijskimi organizacijami številnejše zastopstvo v zborničnem svetu. To zastopstvo naj bo v razmerju z gospodarsko močjo in s številom članov teh organizacij. Dokler pa uredba ni dopolnjena, naj zbornični 8 'et kooptira nekoliko delegatov-predstavnikov gospodarskih organizacij iz svojega področja, kar lahko stori tudi po sedanji uredbi. » S. Pridružujemo se zahtevi ostalih kmetijskih organizacij v državi in smatramo, da je vsako maksimiranje cen kmetijskih pridelkov tako dolgo škodljivo za kmetijstvo, dokler ni učinkovito izvedena kontrola cen industrijskih in obrtnih izdelkov, ki jih kmet kupuje, še le takrat, kadar se bo napetost cen med kmetijskimi pridelki in nekmetskimi izdelki izravnala na višino, kakor pred svetovno vojno bo mogoče tudi maksimiranje cen kmetijskih pridelkov pri prodajah iz rok producenta. Zahtevamo, da se zajezi špekulacija raznih posrednikov in se jim odredijo minimalne nakupne cene za kmetijske pridelke, povsod tam, kjer je to z ozirom na vrsto blaga mogoče, 4. V zvezi s trgovino s kmetijskimi proiz vodi zahtevamo, da se Prizad in direkcija za zunanjo trgovino pri ministrstvu za trgovino tako organizirata, da bodo kmetijski interesi popolnoma zaščiteni. Kmetijske organizacije naj bodo v upravnem svetu teh ustanov zastopane z nadpolovičnim številom članov uprave. V poslovanju teh ustanov pa se naj odstranijo vsi nedostat-ki, ki so splošno znani in so kmetijstvu prinesli ogromno škodo. 5. Zahtevamo, da se noveUra lovski zakon in ukine neupravičena zaščita zajca. 6. Zahtevamo, da se izvede organizacija borbe proti sadnim škodljivcem dosledno in učinkovito in to ne samo s sredstvi, ki jih večinoma proizvaja tuja industrija, temveč tudi z biološko obrambo, ki je trajnejša in bolj učinkovita. 7. Zahtevamo, da se ukine trošarina na vir'', če pa to ni mogoče, da se pobiranje trošarine pavšalira. 8. Smatramo, da so se tudi z letošnjo maksimirano ceno modri galici premalo zaščitili interesi vinogradništva. Odbor za kontrolo cen namreč ni oni forum, ki bi mogel presoditi veliko škodo, ki bo zaradi tega nastala za naše narodno gospodarstvo. Smatramo, da bi morala država v teh izrednih prilikah iz lastnega interesa najti potrebna sredstva, da olajša nabavo galice vinogradnikom, če najde, da so tvornice upravičene zahtevati tako visoko ceno za galico. Ta izdatek naj država nadoknadi iz trošarine na vino, dokler jo pobira. Samo maksimiranje cene galici pa bi bilo sprejemljivo za vinogradnike le takrat, ako bi se istočasno ukinile vse trošarine na vino, državne in občinske, ker bi vinogradnik potem za svoj proizvod dosegel boljše cene. Odobravamo borbo zadružnih organizacij za dosego gospodarsko opravičljive cene za modro galico in posebno, da so se odločile za ustanOvitev lastne tvornice, ker le od tega pričakujemo stvarne koristi. 9. Z odredbo o prepovedi klanja ž'vine in uvedbo brezmesnih dni je določeno, da j se ženska teleta in mlade svinje do 1 leta 1 Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri revmatizmu in sladkorni bolezni se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem DONAT! starosti ne smejo klati. Noben preudaren gospodar ne bo prodal žensko tele za za-kolj ako ga k temu ne prisilijo izredne okolnosti, kot pomanjkanje hrane itd., ali pa ako tele ni za vzrejo. če bi imeli mero-dajni, ki so to uredbo predpisali, statistiko o klanju ženskih telet in o upravičenosti njihovega klanja iz vzrejnih razlogov, bi uvideli, da ta odredba ni upravičena. Pač pa ima lahko takšna prepoved nezaželene posledice s ozirom na selekcijo živali. čim bo žensko tele staro eno leto, ga kmet, ki je imel do takrat le stroške z njim, ne bo prodal za zakolj, temveč ga bo redil za pleme. Na ta način se sele^ija živine ne pospešuje, še večja pa bo škoda za našo živinorejo, če kmetje ne bodo pripuščali krav, ker ne smejo teleta po svojem preudarku prodajati. Isto velja za mlade svinje, pri katerih se posledice že poznajo, ker so cene že začele padati. Zato predlagamo, da se prepoved Klanja telet in mladih Svinj ukine. 10. Smatramo, da je edini regulativ za cene goveje živine na domačem trgu izvoz pitanih volov, oziroma izvoz mesa od drugovrstnih volov od določene teže naprej. Zato zahtevamo, da se preneha z omejevanjem izvoza čim bo kmet opravil poletna dela in začel pitati vole, ki mu za delo niso več potrebni. Obenem zahtevamo, da se prepove vsak izvoz krepke hrane, posebno raznih industrijskih odj>adkov, katerim je tudi primerno maksimirati ceno, da bo kmet v stanju to hrano uporabiti za povečanje živinoreje. Gospodarske vesti =■ Naše zaloge sladkorja so zadostne. Prodajna centrala za sladkor je izdala sporočilo, ki ugotavlja, da imamo sladkorja dovolj do nove sladkorne kampanje in ni nobenega razloga, da bi trgovci ali potrošniki kupovali sladkor, da si ustvarijo zaloge. Prodajna centrala je tudi ugotovila, da so nekateri trgovci glede na obstoječe stanje neupravičeno povišali ceno. Zato opozarja konsumente, da sporočijo prodajni centrali za sladkor v Beogiadu {poštni predal 5tlJi vsak primer prodaje sladkorja po višji ceni, kakor je veljala pred tremi mesci. V takih primerih bo prodajna centrala ustavila nadaljnje dobave sladkorja dotičnim trgovcem bodisi neposredno ali posredno. Nagla okrepitev angleškega funta. V zadnjin dneh se je tečaj angleškega funta v Nevv Yorku naglo popravil. V začetku junija je funt v Nevv Yorku naglo popuščal in je padel na 3.30 dolarja, včeraj pa je dosegel zopet tečaj 3.83. V Cu-rihu se je deviza London okrepila od 14.30 na 17. Vzporedno se je popravil tudi tečaj francoskega franka. — Kolektivna pogodba stavbnega delavstva razširjena na vso dravsko banovino. Ban dravske banovine je izdal odločbo, po kateri se veljavnost prvega dodatka sklenjenega 3. junija h kolektivni pogodbi od 15. julija 1838, s katero se je uredilo delovno razmerje stavbnega delavstva za več ko polovico podjetij te str >ke v dravski banovini, razširja na vso stroko v območju dravske banovine. Ta kolektivna pogodba z dodatkom velja torej za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre, studenčarje, tesarske mojstre ter pooblaščene inženjerje te stroke. To razširjenje veljavnosti pogodbe je odrejeno na podlagi čl. 14 uredbe o določanju minimalnih mezd. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 12.30 miliiona din nasproti 6.54, 9.15 in 5.73 milijona din v prejšnjih treh tednih. Na efektnem tržišču se je nazadovanje tečajev državnih papirjev deloma ustavilo. Vojna škoda, ki je v preišniih treh tednih popustila od 430 na 395, je v minulem tednu nazadovala le še na 391. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 9.70. London 17, Nevv York 446. Milan 22.50. Madrid 45, Berlin 178 25. Stockholm 106.25. Sofija 4.0, Budimpešta 79, Atene 3.00, Bukarešta 2.25. Uradnfštvo BFokofnfn$kc;*a zavo-• da v LJnbšfani odgoiar.a na napade iz Splita Dr. Ivo Rafaelli iz Splita, komisar dalmatinskega dela Pokojninskega zavoda v Ljubljani, je dne 23. V 1940. objavil v »Hrvatskem dnevn:ku« hude napade na ljubljanski Pokojninski zavod Podpisani nisem poklican, da zagovarjam upravo imovine Pokojninskega zavoda, dolžnost Slovcncev pa je: da branimo svojo čast. So pa v tem napadu tudi trditve, ki zadevajo prav uradništvo tega zavoda in v imenu teh mi dovolite, gospod urednik, objavo sledečih vrstic. Pri kritiziranju višine upravnih stroškov navaja dr. Rafaelli, da je imel ljubljansiki zavod 1. januarja letos 46 uradnikov, kar se mu zdi odločno preveč in postavlja za primer Pokojninski zavod v Brnu, ki je imel pri enakem številu zavarovancev le 36 uradnikov. V prvi vrsti ugotavljam, da je bilo dne 1. I. 1940. v zavodu 43 uradnikov in slug, na delu Je 41. ker sta bila dva na bolniškem dopustu pred upokojitvijo. To je eno. Drugo: naš zavod se ne more primerjati z brnskim, ker ta ni samostojen, temveč le podružnica praškega Pokojninskega zavoda, zaradi česar ne opravlja poslov centrale, to je uprave premoženja in slično. Tretje: zakaj ne gre dr. Rafaelli po zgled v Zagreb? S primerjavo zagrebškega in ljubljanskega zavoda, ki sta za Dalmatince edina aktualna, bo našel, da je imel naš zavod letos 1. januarja 13.755 zavarovancev, zagrebški morda 14 000. V Ljubljani je bilo 41 uradnikov, v Zagrebu 65. Vedeti pa je treba pri tem, da zagrebški zavod za- radi začetnosti nima nikakega pos'3 z upravo premoženja, dočim je pri nas zaposlenih v kreditnem in gradbenem odde;ku z upravo hiš 12 uradnikov. Poleg tega so naši pomožni uradi in centralno knjigovodstvo zaposleni do dve tretjini z delom, ki jc v zvezi z upravo premoženja in le eno tretjino z delom, ki ga zahteva zgolj zavarovalna služba. Končno nima zagrebšk; zavod tako rekoč še nikake rentne službe. Po vsem tem trdim, da opravlja pri nas 25 uradnikov isto delo, za katero jih je treba v Zagrebu 65. V zavarovalnem oddelku je n. pr. pri nas 6 uradnikov, v Zagrebu pa 19. Dr. Rafaelli tudi trdi, da je znašala povprečna plača našega uradnika v letu 1937 na leto 54.000 din. V tem letu je bilo v resnici 45 uradnikov, ki so prejeli na plačah — razvidno iz letnega poročila — 1,894.023 din. Povprečna plača je torej znašala 42.088 din na leto. Pri tem pa je treba upoštevati, da znaša povprečna starost našega uradnika 43 let. G. dr. Rafaelli še ni dosegel te starosti, pa se mu plača 3.500 din na mesec zanj najbrže ne bi zdela vnebovpnoče visoka. Dobro bi pa bilo, da bi si g. doktor ogledal plače našega ravnateljstva od počet-ka zavoda pa prav do leta 1Q37., ko so se zvišale, in jih primerjal z začetnimi plačami članov ravnateljstva v zagrebškem zavodu ___In končno g dr. Rafaelli, zahvalite Boga. da tudi mene veže za najmočnejši odgovor — uradna tajnost. Hartman Lojze, pravni referent Pokojninskega zavoda v Ljubljani Maši kraji in ljudje Mihajlo S. Petrov Mihajlo S. Petrov, znani beograjski slikar, je bil pravkar imenovan za profesorja slikarske akademije v Beogradu. Petrov je dobro znan slovenski umetniški publiki. Od leta 1920 je neštetokrat prepotoval Slovenijo, pri nas slikal in študiral, navezal najširše poznanstvo in prijateljstvo ne samo v slikarskih, temveč tudi v literarnih in muzikalnih krogih. Začel je slikati pod vplivom Jakopičevega impresionizma ter je slikar z njim in Fr. Zupanom v okolici Ljubljane. Sicer je študiral slikarstvo v Beogradu, na Dunaju, v Krako-vu in Parizu. Razvijal se je v glavnem sam, ker mu temperament ni dal obstanka v eni šoli. V umetniško javnost je stopil prvič leta 1922 na peti jugoslovenski razstavi v Beogradu, in sicer v družbi takratnega našega »Slov. umetn. društva mladihv. Od tedaj je bil aktiven na vseh domačih in ino zemskih razstavah. Poleg slikarstva se bavi uspešno z grafiko, znan pa je tudi kot umetnostni kritik in publicist. V razpisih je dobil mnogo nagrad. Opremil je nekoliko velikih razstav, tako n. pr leta 1936 naš paviljon mednarodne živinorejske razstave v Leipzigu. Pozornost je zbudila tudi njegova oprema mednarodne razstave za zaščito dece v Beogradu 1938. Knjige, ki jih je Petrov opremil, so na glasu kot najbolj okusno opremljene srbske knjige. Zadnja njegova kolektivna razstava, ki je obsegala cel paviljon na Kalemegdanu v Beogradu in se je končala prve dni maja, mu je prinesla nenavaden uspeh, moralen kakor materialen. V srbski javnosti je kot umetnik in kritik zastopal vedno najiskreneje težnje naših slovenskih umetnikov. Znano je tudi njegovo lepo predavanje o Rihardu Jakopiču v beograjskem radiu. V beograjskih listih je mnogo pisal o naših kulturnih razmerah na severni meji. Pomembne so bile razprave o našem obmejnem vprašanju Zato mu k temu imenovanju iskreno čestitamo. Produkcija plesne šole Mete Vidmarje ve Ime Mete Vidmarjeve kot plesne pedagoginje si je pridobilo sloves. Vsakoletna produkcija njene šole je najboljši dokaz, kako kvalitetna pedagoginja je. Ne samo njeno obsežno tehnično znanje, ki si ga je pridobila kot absolventka umetniške šole Mary Wigmanove, temveč tudi njeno splošno stremljenje po čim resničnejšem in zgovornejšem izrazu na osnovi doživetja, daje njenemu hotenju pečat umetnosti. Meto Vidmarjevo moramo imenovati z dvojico Mlakarjev kot zastopnike naše plesne umetnosti. Visoka raven njihovih prizadevanj in uspehov priča o njihovih sposobnostih, žal, da imamo samo enkrat na leto priliko videti sadove pouka, ki ga daje Meta Vidmarjeva. čeprav torej količina ni velika, je pa zato kakovostna. Odveč bi bilo pisati reklamo in posebej opozarjati na plesni večer njenih učenk; kdor ga je videl enkrat, ne bo nikoli več zamudil tega dogodka. Letošnji spored obsega naslednje točke: L Spev — Mojla šušteršič, ET. C a-priccio — Majda Petelin, III. Poigravanja. Pri teh točkah sodelujejo njene najmlajše učenke. Izvajana bodo: 1. Punčka, 2. Poigravanje, 3. Igrica, 4. Vetrček. 5. Mušica. IV. Ptiček — Majda Petelin. Po tej točki sledi odmor. Naslednja točka bo V. Sozvočje — Mojla šušteršič in Marija Dobnik, VI. Iz tišine: 1. Vizija — Marija Dobnik, 2. Tiha pesem — Vida Favai, 3. Nenavadno, čudno... — živa Krajger. VTI. študija: l. Ptiča — Marija Dobnik, 2. Pajka — 2iva Krajger. Vin. Balada — Mojla šušteršič. K vsem plesom je napisal kompozicije in je prevzel spremljavo g. Jože Osana. R zlatemu jubileju šmartinskega „Zvona" V nedeljskem »Jutru« smo čitali. da se Šmarčani pripravljajo na proslavo »Zvono-vega« zlatega jubileja. Kot šmartinski rojak in dolgoletni član pevske družine naj navedem k že objavljenemu dopisu še nekaj spominov. V kraiu ie že pred 53 leti vodil Franc Adamič majhen zbor, ki se je tu in tam oglasili s slovensko pesmijo. Bilo je to v času ko je na litijsken. okrajnem glavarstvu strašil nemškutarski glavar Vestenegg. Ko je v Šmartno prišel za. glasbo vneti učitelj Bartl. se je pevski kader pomnožil in bilo potem v letu 1890 ustanovljeno Pevsko društvo »Zvon«. Rečemo lahko, da je tako 'epi razvoj pevstva v Zasavju zasluga pokojnega Ivana Bartla Poleg pevcev se je izuril v Smar-tnem tudi tamburaški zbor. ki je kmalu zaslovel. Bil je to prv- podeželski tamburaški zbor daleč na okoli Tamburaš'' so posečali razne kraje, prirejali koncerte in nastopali tudi na raznih drugih prireditvah Ker so bili hkratu pevci, so seveda tud; peli naše narodne in umetne pesmi, ki s<- povsod navduševale obč nstvo Šmartinsk; pevci so zasloveli zlasti zaradi dobrih prvih tenoristov, ki jih je bilo izredno veliko število. Vsi so poznali Ruse. kakor Loizeta Vdka. Fran četa. Srečka Dolfcta in Pepčka razen enega so bili vsi dobri prvi tenoristi. Spominjam se nekega pevskega nastopa pred 40 leti na Koslerjevem vrtu v Ljubljani. Za številnim pevskim zborom, »Kola« iz Trsta je nastopi! mali 20-članski zbor »Zvona« z Banletovo skladbo za moške zbore »Nazaj v planinski raj«. Opazilo se je, da so ta nastop nekateri prezirljivo gledali. Ko pa so se oglasili čvrsti in čisti glasovi, je vse občinstvo postalo pozorno ;n z veliko napetostjo sledilo pesmi do konca. Nepopisno je bilo navdušenje in našega pevovodja in skladatelja so vzdignili na odru. Kakšno veselje je zavladalo tudi med pevci. Zal, da je bili to zadnji večji Bartlov nastop. V nedeljskem dopisu je po pomoti izostalo ime pokojnega učitelja Avgusta Je-senka, ki je po Bartlovi smrti tudi nekaj časa poučeval petje; predvsem pa je odrsko delovanje društva dvignil do viška. Trditev nekaterih, da je »Zvon« izšel iz cerkvenega zbora, ni točna. Pokojni Bartl, ki je hkratu sprejel orglarsko službo, je »e večkrat naprosil pevce, da so pri večjih cerkvenih obredih sodelovali. Vsi Smartin-čani izven kraja bomo danes v nedeljo obiskali kraj, kjer smo v mladosti užili v petju in glasbi toliko nepozabnih dni. F. J. Z avtom po novi cesti na Pohorje Kdo ne pozna slovenskih splavarjev, ki vozijo bogastvo slovenskih gozdov do Beograda in tako s svojim delom vežejo osrčje naše države z njeno severozapadno mejo. Del njih je iz Gornje Savinjske doline, drugi del pa iz Dravske doline, ki med Dravogradom in Mariborom na 50 km dolgi' črti obroblja impozantno sredogorje, Pohorje. Dvoje je za to svojevrstno pogorje značilno. Ker je zgrajeno iz prahribin in ne iz apnenca, ima tudi v višini 1500 m — najvišja vzpetina Črni vrh je 1543 m visok — položne, lahno ukrivljene gorske hrbte brez strmin, ki so za smučanje in za prijetne izprehode kaj pripravni. Drugo, kar je zanj posebno značilno, je gozd in zopet gozd, ki pokriva, zdaj bukev, zdaj smreka, jelka ali bor, vsa njegova pobočja, in pa visoko ležeče vasi in samotne kmetije, ki do 1000 m visoko poživljajo mirno lice onih gozdnih kompleksov. Bogastvo gozdov in položna pobočja so ustvarila po- vam in željam tudi najbolj razvajenega gosta in letoviščarja K vsem planinskim postojankam na Pohorju vodijo od vseh železniških postaj ob njegovem vznožju skrbno markirane in lepo izpeljane poti. Kar pa je novo in kar je treba posebej poudariti, to je prav letos dograjena avtocesta, ki vodi, 14 km dolga, iz obpohorske vasi Reka (370 m) do znane Ruške koče pri Sv. Arehu (1250 m) in po posebnem odcepku do Poštarskega doma (910 m), do Pohorskega doma (1030 m) in do Mariborske koče (1080 m). Vožnja z avtom po tej cesti je velezanimiva zaradi menjajočih se razgledov, ki odpirajo pestrost slovenskega ozemlja južno in vzhodno od Pohorja. Razen te nove avtomobilske ceste, ki je v svoji izpeljavi edina te vrste v naši državi, vodi še več starejših avtomobilskih cest na to zeleno pogorje; na južni strani iz Slovenske Bistrice (284 m) do vasi šmartnega na Pohorju (780 m) in Pojdimo na oddih v Kraljevico! Kaj bi venomer razmišljali samo o vojni in draginji Zdaj je čas oddiha, ki ste ga tako zelo potrebni Iztrgajte se iz burje današnjih dni in iz trušča svojega mesta, pa pojdite na oddih na Jadran! Nedaleč od Sušaka kraljuje Kraljeviča in tam imamo svoj krasni letoviški tabor, skrbno urejeni j vrnili nazaj v trdo vsakdanjost. Se zlasti ) pa svojim hčerkam omogočite najlepše le-• tovanje! Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči bo otvorjen za goste-člane dne 15. junija t. L Celodnevna oskrba za odraslo osebo 40 din za deco do 6. leta 18 din in za otroke do goje za nastanek visoko ležečih naselbin s starimi sivimi cerkvami in gradovi ter nekoč zelo slovitih, sedaj razpadlih tvornic za izdelovanje stekla, tako imenovanih »glažut«, katerih ena je stala sredi pohorskih gozdov 1200 m visoko. Tako je umljivo, da je bil ogromni kolos 50 km dolgega in 25 km širokega Pohorja razmeroma zelo zgodaj odprt širšemu svetu. Gozdno gospodarstvo in lesna trgovina sta pri tem imela veliko vlogo. Intenzivno delovanje podružnic Slovenskega planinskega društva v Mariboru, v Rušah, v Slovenski Bistrici, v Slovenskih Konjicah in v Slovenjem Gradcu je poleg privatne iniciative pretvorilo Pohorje v izrazito turistično področje, v področje planinskih letovišč in klimatskih letovišč, izmed katerih številna ustrezajo vsem upravičenim zahte- do Počitniškega doma kraljice Marije (825 m) ter iz Oplotnice (360 m) v Lukanjo z znamenitim kamnolomom; na severni strani iz Dravske doline v letovišče in trg Sv. Lovrenc na Pohorju (500 m) ter v vas in letovišče Ribnico na Pohorju (715 m), od koder delajo na avtomobilski cesti, ki naj drži do najviše ležečega planinskega doma na Pohorju, do letovišča in smučarskega doma Senjorjev. dom (1522 m). Nobeno drugo sredogorje Jugoslavije se kot turistično področje ne more meriti s slovenskim, obdravskim Pohorjem. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Dom Franje Tavčarjeve. Ko boste pod njegovo varno streho in ko se boste temeljito nasončili, se oddahnili v prijetnem brezdelju ter se osvežili v blagi jadranski vodi, se boste počutili kakor pTertjeni. Zdaj je čas, da izkoristite vse ugodnosti, ki jih nudi Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Uprava se bo potrudila, da boste kar najbolj zadovoljni, sami pa se boste kar na lepem iznebili skrbi, ki vas morda kar po nepotrebnem tarejo. Krepkejši se boste 14. leta 28 din. Občinska taksa dnevno za osebo je 3 din. Prijave sprejema pismeno in ustmeno Kolo jugoslovenskih sester, Gosposka ulica 12 (Novinarski dom). Prijave za dekliško kolonijo, ki bo letovala v domu od 15. julija do 10 avgusta, se sprejemajo istotam. Cena za kolon istko 550 din brez vožnje. Prosimo čamprejšnjih prijav. Šolskim ekskurzijam ali večjim skupinam nudi uprava znaten popust. Lep zaključek bolničarskega tečaja Ljubljanskemu pododboru RK gre vse priznanje za njegovo vzorno, požrtvovalno delo V petek zvečer se je vršila v telovadnici liceja intimna, prisrčna slavnost. Pododbor Rdečega križa za Ljubljano je svečano zaključil svoj trinajsti bolničarski tečaj. V lepo okrašeni telovadnici so se polnoštevilno zbrale letošnje obiskovalke poleg častnih gostov in predavateljev. Predsednik pododbora dr. Fettich je najprej toplo pozdravil goste, tako podpolkovnika dr. Hadžija-Gligcrijeviča, komandanta vojne bolnišnice, ki je zastopal tudi komandanta divizije, zastopnike mestne občine predavatelje dr. Mavricija Rusa, dr. Misa, dr. Kajzelja, dr. Pavšiča, člana glavnega odbora odbora R. K. dr. Vidica, inšpektorja Westra, go. Kroftovo, ostale požrtvovalne člane in udeleženke tečaja. Ze več ko dvanajst let vrši Rdeči križ veliko nalogo, da z vsakoletnimi samarilanskimi ln bolničarskimi tečaji doseže čim popolnejšo ' in uspešnejšo sanitetno in zdravstveno pomoč na polju higiene, v primerih bolezni, epidemij elementarnih nesreč in v primeru vojne, število udeležencev vseh teh tečajev je letos preseglo tisoč, kar je na vsak način častno število. Po vzpodbudnih pohvalnih predsednikovih besedah je dr. Mis poročal o bolničar-kih izpitih in o podrobnejši organizaciji teča- jev. Vse letošnje udeleženke so pokazale veliko požrtvovalnost in pripravljenost za plemenite naloge svojega poslanstva sledile so vestno in marljivo teoretskemu pouku, ki je obsegal izbrana poglavja iz anatomije, fiziologije, biologije, dajal vsa potrebna navodila za pomoč ponesrečenim, nenadno obolelim, nadalje vseboval poglavja iz osebne in duševne higiene, o negi dojenčkov in malih otrok, o epidemijah in nalezljivih boleznih ter o vsem potrebnim za primer vojne. Bila sta dva tečaja, ki sta obsegala 65 in celo *6 ur ter je bila pri obeh skozi ves čas udeležba skoraj stoodstotna. Skupno število udeleženk znaša 87. Potlej se je govornik zahvalil udeleženkam in predavateljem, ki so mnogo pripomogli, da je ves tečaj tako zadovoljivo in častno uspel. Predsednik je med svečano zaobljubo porazdelil med bolničarke posebne legitimacije, ki jim dajejo pravico do opravljanja vteh bolničarskih del. K zaključku je izipregovorila še ga. Krcftova nekaj toplih, vzpodbudnih besed o plemenitem poslanstvu bolničarskega poklica. Rdeči križ zasluži za svojo požrtvovalno vnsmo in prizadevanje v pomoč bhžnjemu pač polno priznanje! Razstava o zaščiti pred napadi Iz zraka Včeraj dopoldne so jo slovesno odprli na velesejmskem prostoru Ljubljana, 8. junija Na velesejmskem prostoru je bila ob 11. pred paviljonom N skromna slovesnost, s ' ... • i 'v,- ' -. ' m. zdrav i I i š č a i n p I a n i n e BLED NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN KOPALIŠČE — PROSPEKTE POŠILJA ZDRAVILIŠKA KOMISIJA I PENSION DR. HOČEVAR. HOTEL LOVEC, popolnoma renoviran, centralna lega, garaže. HOTEL JEKLER. Zahtevajte ponudbe. PARK HOTEL. Penzija od din 75, dalje. HOTEL PENSION STARKL ob jezeru, jezerska kopel in čolni brezplačno; priznano najboljša kuhinja. GRAND HOTEL TOPLICE 7 dni din 650.— vse vračunano MARIBOR, prijazno letovišče, ugodno podnebje, šume, gorice; udobni hoteli in gostišča, zmerne cene; zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku: nova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski hoteli in domovi. PTUJ, ugodno podnebje, krasna okolica. Bogati zgodovinski spomeniki Dobro urejena gostišča. Oskrba din 35—40 HOTEL TRIGLAV - komfort, dobra kuhinja, zmerne cene. PENSION ZAKA, kompletna penzija din 55—60. PENSION VOVK, ugodni aranžmani za družine. jfTldmXJ '"ob"TirvnenTalpskem jezeruT Inform Tujskoprom društvo Sv. Janez ob Boh. jezeru. SMREKOVEC, 1575 m. Idealno planinsko letovišče med planinskimi gozdovi in pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekovcu je dobro oskrbovana; vodovod. Celodnevna oskrba din 40—50. Informacije daje SPD šoštanj. JEZERSKO, 900—1200 m Divno najbolj zdravo alpsko letovišč.! v državi. Božanstven mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni komfort. okrog 500 udobnih postelj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko. KRANJSKA GORA. 810 m. Višinsko zdravilišče in plan. letovišče. RADOVLJICA, 470 m, klimatično letovišče s kopališčem, v neposredni bližini Bleda; vodovod električna razsvetljava; hov moderen hotel, dobri penzioni. Pojasnila daje Tujskopro-metno društvo v Radovljici. ŽIROVNICA pri Bledu Prospekti: Tuj-skoprometno društvo. Piv KONČEN — TFOLVsE, 600 m. Udobno letovišče Brezplačne into; macije, prospekti. tts' • « « K "a fr m gB * i?T ~ r>j t; *? f,.^ 1 .- • . \ m RJ • 1 &.; t < g m 9 po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v Sloveniji sploh zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Moderni komfort. godba, dancing. kavarna, tou-kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča SLATINA RADENCI. Kdor ne more priti v kopališče, naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje in užitek! Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča! iJE^lJNKE TOPLICE Pri Zagorju, termalno kopališče in letovišče; bazeni na prostem. Penzija 44—45. Prospekti. DOLENJSKE TOPLICE. Radiotermal- no kopališče 38 C. železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mestu. Izredni uspehi pri zdravljenju revma-tizma vseh vrst, ženskih bolezni, bolezni živčnega sistema itd. Sezona maj—oktober. Zahtevajte prospekte. DOBRNA pri Celju je prirodno eno najlepših in najmoderneje urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevno zdravljenje izven sezone din 1100—1650. V sezoni zmerne cene Za-ntevajte prospekte. Uprava zdravilišča RIMSKE TOPLICE, kopališče 370C. Zdravi: živce, ženske bolezni, giht, lšij.is itd Cenejše je pavšalno zdravljenje Termalno kopališče na prostem. Lepa okolica. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte podrobnejše informacijo in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh birojih »Putn';ka« ali neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v P"•i:\-boru. katero je mestna občina izročila javnosti lepo, smotrno pripravljeno razstavo o zaščiti pred napadi iz zraka. Poleg r možice občinstva so se vabilu odzvali tudi odlični predstavniki vojske, civilnih oblaste v in nacionalnih organizacij, med njimi komandant divizije, diviziji ki general Stefa-novič s svojim pomočnikom, brigadmim generalom Kukavičičem, komandant štaba utrjevanja, divizijski general Rupnik, zastopnik bana, načelnik odseka za civilno zaščito ar. Ogrin, zastopnik škofa, generalni vikar stolni prošt Nadrah, direktor državnih železnic inž. Kavčič, predsednik Zdravniške zbornice primarij dr. Meršol, predsednik Narodne galerije dr. vVindi-scher, zastopnika Združenja vojnih dobro-voljcev prof. Jeias in direktor Vagaja, zastopnika banovin s-kega odbora RK ravnatelj Hočevar in nadsvetnik skalar in predsednik gasilske župe Ljubljana Pri-stovšek. Goste je pred pragom paviljona pozdravil predsednik mestne občine dr. Adlešifi z daljšim nagovorom, v katerem je razčlenil pomen prireditve, v imenu banske uprave pa je mestni občini izrekel tople čestitke načelnik dr. Ogrin. Ko so -e vrata odprla, je mestni fizik dr. Rus z živo besedo povedel občinstvo skozi razstavni prostor in obrazložil pomen in funkcijo posameznih predmetov v obrambi pred letalskimi napadi V celoti napravlja razstava reren, globok vtis, hkratu pa nazorno pouči obiskovalca o nevarnostih, ki so zvezane z napadi iz zraka o tem, kako se mora človek pri takih nevarnostih ravnati, kako se mora zavarovati v naprej in kaj ukreniti, ko je nesreča prišla. Razstava naon kaže, kaj potrebuje posameznik, posamezna hiša in ves narod in kako se lahko zavarujemo na čim preprostejši in cenejši način. Zdravniki, tehniki, inže-njerji in gasilci bodo vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro tolmačili razstavljene predmete ter dajali prakti&ie nasvete in pouk. Stalno pa je obiskovalcem na razpolago dežurni uradnik splošne zaščite z informacijami splošnega značaja. Kakor je poudaril predsednik mestne občine v svojem govoru, se bo prva razstava, ki je še :kromna po svojem obsegu, stalno iz-popo^jevala in bo tvorila temelj stalnega zaščitnega muzeja in čim popolnejši pripomoček stalne zaščitne šole. V organizaciji prireditve so sodelovali zaščitni urad mestnega poglavarstva, bonska uprava, ministrstvo vojske in mornarice po državnem vojnem higienskem zavodu, po državnem vojnem zavodu Obili-čevo in štabu teritorialne zračne obrambe, Gasil ka zajednica dravske banovine in tvrdka Bat'a. ČUDNA VPRAŠANJA Lili: »Ali me imaš rad. Milan?« Milan: »Da. dragica!« Lili: »Ali me imaš strašno rad?« Milan: »Brez dvoma, dragica!« Lili: »Ali me imaš tako rad. da si Se popolnoma neumen?« Milan: »To se razume. Kako nai bi to sicer imel rad, če ne bi bil neumen.« Domače vesti Primer nase žene Zadnje čase smo na temle mestu ponovno imeli priliko, čitati članke, ki so v teh nervoznih, razburkanih časih prilivali čitateljem vere, optimizma in zbranosti. Naj dodamo še skromen, a zato nič manj uvaževanja vreden primer, ki nam ga je sporočil prijatelj lista: Zadnjič sem bil z večjo družbo na avtobusnem izletu v Poljanski dolini, na Visokem. na domu našega Tavčarja in njegove nepozabne gospe. Ko sem si ogledoval okolico, sem naletel na 65 let staro ženico, vrlo. jedro kmetico, pa sva se malo porazgovorila o tem in onem. Veselo sem bil presenečen, ko sem videl, da starka s tako živim zdravim zanimanjem zasleduje dogodke doma in v svetu Podrobno je bila poučena o vsem. kar razglabljajo naši meščani in izobraženci po kavarnah, samo o tem se je razlikovala od njih. da je vse reči motrila z nekega čudovito mirnega, povsem uravnovešenega vidika. Tega skorai ne verjamem, je rekla, da b; se nas upal kdo napasti. Dobro smo pripravljeni in naša vojska velja v svetu za eno najbolj hrabrih in neustrašnih. Po zemlji tu ne bo nihče skozi prišel, a če bi kdo skušal iz zraka do nas — lahko mi verjamete, s tistimi, ki bi to tvegali, bomo ženske same opravile kar nas bo v najhujši sili ostalo doma. Beseda te preproste slovenske žene so vredne, da si jih zapišejo v dno srca vsi, ki izgubljajo mir in razum že. kadar list zašušti. Grozite in \mn\\ kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje f r r n J j .< minira pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. ♦ Na univerzi v Pragi so diplomirali za strojne inženjerje gg. Ivan Franke, Marjan Lavrenčič in Klaudije Zrinski. Čestitamo! * Službeni li^t dravske banovine prinaša v 46. številki od 8. junija: ukaz o izročitvi zasru bo delovala do 30. septembra, če bo ugodna jesen, pa še dalje. Kajti ravno na jesen se vreme pogostokrat ugodno spre-mogoji, zato se priporoča, naj se vsakdo, ki ima interes ra sprejemu v trgovsko šolo, a ne more imeti mnogo upanja, da bi bil sprejet v kako državno trgovsko šolo, obrne po informacije na trgovsko šolo v Mur?ki Soboti, katera jih daie radevolje :"n bo v najkrajšem času prijavljenim interesentom začela peči'jati piospekte z vsemi potrebnimi obvestili. ("—) KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 10.30, 15., 17., 19. ln 21. uri * Hudourje je opustcšiIo TimOfcko Krajino. Kakor smo poročali je nedavno noč voda nenadno poplavila Negotin in okolico. Zdaj, ko se je voda odtekla, je Ti moška krajina m a rs i kod spremenjena v puščavo. Ponekod se je zem'ia ra^pečila in so vrzeli globoke do dva metra, široke pa do 10 metrov. Nekateri vinogradi o kar iz,g;n:li s površja. Zlr.sti hudo so prizadete vasi Roglovo, Rajac in Srbovo. Voda je odnesla in razdrla večje števlio mostov. Nadalje poročajo o bivbh posledioah r°" vožnji v pokrajini od VelF.cera Grrdišta do Kučeva. Tod je vodovje ©pustošilo velko šlev']o hiš p*? p-rr.tr pt^*'h vrseh in so si ljudje ko:re*'li g-0'o in-Vonje. F "o je tudi nekaj čovečkih žrtev, nj.li j.^v.lo .a še ns to*no do^n-no. Vel 'r p"- ""i pr ""rk priom"1'''' gl^s- Razkošna in bogato opremljena opereta polna divnih španskih pesmi in temperamentnih plesov. Film ognjevite južnjaške ljubezni, veselega humorja in duhovite m «*> £» » m « vsebine. V glavni vlogi Estrellita Castro, i JV 9 L A V a filmska lepotica in operna pevka. KINO SLOGA, teL 27-30. — Danes ob 15., 17., 19. In 21. uri. Krasen, vsebinsko globok francoski film z najboljšimi umetniki v glavnih vlogah Danes ob 10.30 dop., ob 15., 17., 19. in 21. uri POTOK SCILZA Ne zamudite v kino Umonu! nahhbnm kino moste Ker smo morali film ORLAKOVE ROKE nenadoma vrniti, predvajamo danes ob pol 3., pol 6. in pol 9. ure urnebesno komedijo, ki bo izzvala orkan smeha: TROJICA V SNEGU Frank Morgan, Florence, Ryce, Robert Young. Komedija in romantika, smeh in ljubezen v divnem okviru snežnih alp. Film mistike okultizma in hipnoze z Erich von Stroheimom in Albert Prejan DOŽIVLJAJ LViE NOČI Film za močne živce! pan in ie hotel še sebe ustrliti. toda v puški ni bilo več naboja in so mu domači iztrgali puško iz rek V preiskavi sta gostilničar kakor tudi Mijič. » Indijance sta se šla dva drugošolca soboške gimnazije v Fazaneriji ob Lendavi. Eden je nekje iztaknil revolver in je hotel kazati svoje znanje v rokovanju s strelnim orožjem. Spretno je vzel iz revolverja naboje, nato pa je pomeril v tovariša. Seveda ni vedel, da je v cevi ostal še en patron, zato je naenkrat zadonel v gozdni tišini rezek strel, pod katerim se je, zadet v trebuh, zgrudil drugošolec Slavko Kneževič. sin kavarnarja iz Dolnje Lendave. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer mu bodo skušali ohraniti življenje. Fanta trdita, da sta orožje našla in da sta ga samo pregledovala, pa se je prvemu po nesreči sprožil petelin. Po strelu je dijak vrgel orožje v Lendavo, kjer ga doslej niso mogli najti. * Tatin£ka družba v vlaku. V brzovla-ku. ki ie v petek ob 9.05 prispel v Split, se je blizu Vrhovin zgodila drzna tatvina. Neki tat se je splazil v kupe. kjer se je vozil trgovec Zaneta iz Kaštelov. Spečemu je izmaknil iz žepa 400 din. Zaneta ie imel v drugem žepu 84 tisočakov katerih pa tat ni zavohal. Tatvine pri ponočnih ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Film poln čarobne muzike, krasote 1001 noči v glavnih vlogah: Eddy Cantor June Lang V dopolnilo: barvana šaloigra. Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri ter jutri ob %9. uri Prihodnji spored: Ljubezen dr. Meighana .....— vlak. Pokopali so ga na stenjevskem občinskem pokopališču. Zagrebška policija je te dni zabeležila še en samomor, in sicer je v nedeljo šla v Savo 351etna služkinja Terezija Romihova. Ime kaže, da je bila slovenskega rodu. Truplo so potegnili v ponedeljek popoldne iz reke. Terezija je živela ločeno od moža in je bila zadnji čas popolnoma obupana. beno d:u£tvo »T :st'< v RadomMah nedeljo 14. julija p-rrldnp. ko bo to marljivo, d: uštve r "■"v-ro lOietnico svojega obsto'a. S tem pevsk m praznikom -'e uprava Kubadove ž"ne v LjubHa"! združila prvi pevski izlet včirnjenih zborov, ki bo o :sti dan pol iteli v prijetne Radomlje !r s pevskimi točkami sodelovali na p:—rvi. 2e danes onojrrjomo vsa pevska d u"tva. da se oriraio na eornii datum in se nrijavijo neposredno »Fdi^osti« za sodelovanje. (—) * Smrtna žrtev strele. Iz Prekmurja nam poročajo: Posestnik Aleksander Ba-lajc iz Sela je s svoio ženo d^nl na po'ju. Ker se je noglo blifala preteča nev;hta, sta se oba zrtekla v bližnji gozd nod košato drevo, da bi utekla plohi. Med dežjem pa ie zabelo sMovito treskat! in streli je udarila tudi v drevo, pod katerim sta vedrila zakonca. Strela je zadela Biajca na sence in je šla po levi strani telesa v zemljo. Nesrečni mož je bil na mestu mrtev. ženo je strela oolnzila po temenu in jo omamila, da jo je šele dež. ki je lil po njej, spravil k zavesti. Tresla je moža. da ga prebudi, ker pa je bil ves trud ^ uctrelM n?%a]5še-$ra orvatelia.. v Ceti^igradu se 7~r,di,a huda nesreča. Pri katari ie iz-mbil življenje mladeni* Miloš Jo*ičič Nehote ''a ie 7- lovsko puško ustrelil 18 1e1n: Jovo M;-iič. Oba mladeniča sta b:la nriiatnlin in sta prišla v Leontičevo »osMlno kje- ie Mijič nameraval kupiti lovsko puško od gostilničarja Ko ie orfedo- al. ni vedel. da ie nabita Po nosr~č: io ie obrnil proti orj-toliu Jcvie:ču t da: oa s* ia nuška snro*na in io sIa bo Imela ob zaključku letošnega šolskega leta dve javni produkciji svojih gojencev, m sicer v ponedeljek 10. in v torek 11. t. m. obakrat z začetkom ob 18. v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Ob tej priliki nastopijo gojenci soiisti instrumentalnega in vokalnega oddelka kakor uidi šolski orkester. Glasbena šola »Sloge« vabi vse prijatelje lepe glasbe k čimvečji udeležbi. Vstopnine ne bo. (—) u— Odgodena tombola. Prost, gasilska četa Ljubljana-Vič sporoča, da je tombola, določena za nedeljo 9. junija, zaradi i z-rednih razmer preložena na nedoločen čas. Poslane vam tablice nam ne vračajte in jih razpečavajte do nadaljnjega. Dan prireditve bo objavljen v dnevnem časopisju in po posebnih obvestilih - lepakih. (—) u— Dražba trebljenja mestnih jarKov na Barju bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v v barjanski šoli. (—)_ Fotoamater ji! Pri nas Vam jamčimo za vsak film, za • vsako povečavo in vsako kopijo posebej. Potrudite se k nam in prepričajte se o nedosegljivi kvaliteti naših amaterskih del. Edina specialna fototrgovina Janko Pogačnik Ljubljana, Tjrševa cesta 20 u— Tragična smrt otroka. V četrtek popoldne so pripeljali v bolnišnico štiriletnega Gregorja Bizjaka, sinčka sreskega načelnika iz Logatca. Mali Gregor ie doma zvrnil nase lonec kropa in se silno opekel po vsem životu in po rokah. Vse prizadevanje zdravnikov ie bilo zaman in deček ie opeklinam podlegel. u— Huda nesreča v Podpeči. Iz Pod peči pri Preserju so te dni pripeljali na kirurški oddelek 33-letnega delavca Jakoba Grudna, zaposlenega na Kobijevi žagi. Težek voz lesa se je zrušil nanj in mu prizadejal hude zunanje in notranje poškodbe, da je njegovo življenje v resnici v nevarnosti. Z Jezera pri Podpeči je moral v bolnišnico 15-letni delavec Verovšek, zaposlen v Pristavčevi lesni industriji, žaga mu je porezala prste na roki. Na kirurški oddelek so pripeljali tudi 18-letno delavko Angelo Osolinovo iz Domžal, ki je padla s kolesa in si zlomila levo roko, in pa 15-letnega Rafaela Matka, sina delavca vevške papirnice, ki ga je na Poljanski cesti podrl tovorni avto. GORI HIŠA? Ne gori — toda ako »slučaj« le prinese požar, se ga rešimo z domačim orodjem, peskom in vodo, ki jo izbrizgamo z »Lutz« ročno brizgalno. Ona v 14 sekundah izbrizga vedro vode! Oglej in preizkusi jo tudi Ti na razstavi (Velesejem) v Ljubljani ali pri tt. »Lutz«, Rupena Ivo, Ljubljana VII — tel. 32-52. n— Junaštvo vinjenih razgrajačev, v Mencingerjevi ulici so v torek zvečer popivali trije fantje. Ko so imeli polne glave in želodce, so pričeli izzivati goste pri sosednjih mizah. Mladi France Lasič, ki je bil najbolj objesten je pričel groziti z nožem. Ko je gostilničar vse tri razgrajače postavil pod kap, so začeli zunaj razsajati, trgali so ograjo, razbili klop na vrtu, navalih na gostilniška vrata ln okna. Razbili so šipe, preklinjali in pretili, da bodo vse skupaj sesuli v drobne Kosce. Ob policijski uri je gostilničar moral spet odpreti vrata, da izpusti ostale goste. Tedaj je France Lasič udaril mestnega delavca Ignaca Gorenjca s kolom po glavi in mu prizadejal krvavečo rano. še nekajkrat je udaril po šipah in napravil občutno škodo. Ko je prihitel stražnik, je Lasič še nad njim zavihtel kol, a stražnik je potegnil samokres, nakar so napadalci pobegnili. Včeraj so Lasiča in njegovega pajdaša prijeli na stanovanju, tretjega pa še iščejo. u— Tatvine ob priliki rakovniš^ih slovesnosti. Med množice vernikov, ki so obiskali dne 1. in 2. junija Rakovnik, so se vtihotapili številni žaparji in tatovi v iskanju ugodne prilike za prilastitev tuje lastnine. V poštev so prišle zlasti denarnice in sploh gotovina ter je bila prijavljena že lepa vrsta raznih žeparskih tatvin, prijave pa še prihajajo. Tako je Antonu Te-kavcu o priliki procesije izginila iz žepa jopiča rjava, usnjata listnica z vsebino 1860 din gotovine. K denarju je bilo priloženo potrdilo, da Tekavec vsak čas lahko dvigne pri Ivanu Petriču, trgovcu v Borovnici, 14.500 din Istotako je bila o priliki procesije na Rakovniku ukradena Jožefi Fajdigovi ročna torbica z denarnico vred, v kateri je bilo 130 din gotovine. Usnjata ročna torbica z vsebino 60 din je bila izmaknjena v gneči Fi-ančiSki Mihev-čevi. Mariji Primožičevi je izginila črna usnjata torbica z nekaj gotovine. Piilcžen je bil vozni listek do Ribnice. V rakjvni-ški cerkvi pa je med ver ltim opravilom nekdo izmakni! iz žepa Angeli T cntclje-vi, posestnici iz Podgorice. 1.-00 d'n. u— Lov za nevarnim t ! m in i 'om'I-cem. Okoliški orožnik o ž. o e- ei ča a imeli polno reke do'a z znnm talom in vlomilcem Jo/c-t -m D on, o n k ie po rodu iz Lj'.i'-:"iave rde t -'-? r« se največ v okol :i me- a -''Rt k og Brezovice in no i?a . •]• v s h Pred dnevi so orožnik Der .č: ia na Br -ov:c aretirali, a ko so m " io vkl?n;ene?a snali proti Liub j.i:: rabil urodn p 'liko in po- besni' \ ".i so7 d V vam?m /a vet i u ie pr?!i' noč. ^e ct osel verige in se umak ;i p; po V. ri mskim vasem Kmalu potom .•:•:> zs!ed:li nj govo skr vališče nekia na 5 a fant «sm ie o pravem času že č n varnost in pobegnil. V njegovem bivadš^': so naš"i celo zalogo nakradenega blaga nek?' • jtografskih aparatov r-s!!.en brovnir.* dve c'enrrnicL nikeMn: -:t-> ' - o dve .ati verižici, več moškeav i žor -kr-r r rila pa obleke in dri" ';-, predmetov. Kakor domne**aio. se je Dere-.čin z:>tek;'! najbrž v hribe pri Turjaku. u— Ra/.pe itn ■•!•• f- podstrešja stare mestne ogre\ ni< Kosovski ulici je nekdo o nesri delavcu Leopoldu Skalju temncmodio usnjat ; narnico z zapira-čem. v kater je bilo net bankovcev po sto din, za 82 din • .robiž.t. p.cpis krstnega lista in še n<-k:ij c.-. l.^vimtov na ime oškodovanca. Skupna škofi piesoga G00 din. — Zavoj moškega blaga, težak 17 kg, naslovljen na trgovca <>snika v Lingarjevi ulici in vreden 2.100 din. ir- b:l uk;?dcn dne 1. t. m raz voz v Lingarjevi ulici. — Podjeten tat se ;e spi -zii n. ko dvoiišče na Lepem potu in pobral rušilnih vrvi razno perilo, na škodo Ive Peternelove. TaJto so izginile 4 plat ipne rjuhe z mono-gramom P. I. in platnena prevleka za šivane odeje z istim monog:amom, bel namizni prt z monogramom C. P., karirast kuhinjski namizni prt, 2 meški in ženska spalna srajca ln še flanelasta ženska spalna srajca v skupni vrednosti 1.100 "din. Tatovom pride pač vse prav m je ni že več stvari, ki se je ne bi polakomnili. Tako je iz barake v Aleše včevi ulici odnesel nekdo pocinkano vodno in eno gumijasto oev v skupni vrednosti 340 din na škodo Jakoba Malovrha. Okrog 100 kg betonskega novega železa, v vrednosti 700 din, je bilo ukradeno v času od 22. do 31. maja s prazne parcele na vogalu Trdinove inTyr-ševe ceste na škodo stavbnega podjetja »Tehna«. 85 kg težak sveženj betonskega železa v žici je nekdo odnesel v noči na 31. maja z dvorišča na šmarski cesti Mihaelu Dimniku, škoda znaša 710 din. — Dinamo-svetilka, vredna 250 din, je bila sneta s kolesa v Kamniški ulici na dvorišču tovarne Lajovic Slavki LindičevL — Francu Lampiču je iz barake na vogalu Jurčkove poti nekdo odnesel težko kovaško kladivo in razne drobnarije. Iz Celja e— Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju so se pričeli v četrtek v gledališču. Prvi večer v četrtek je bil posvečen nižji stopnji. Nastopilo je 24 gojencev in gojenk violinskih šol gg. ravnatelja Karla Sancina m Dušana Sancina ter klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Bcžičeve, Marenke Plzak-Sancinove in g. Dušana Sancina. Gojenci, med katerimi je bilo nekaj očitnih talentov, so pokazali, da so deležni sistematičnega in temeljitega pouka resnih in skrbnih glasbenih vzgojiteljev. V petek zvečer je nastopilo 5 gojencev in 5 gojenk prej omenjenih violinskih in klavirskih šol, ki so dosegli že srednjo stopnjo, in sicer violinisti Tome, Voršič, Zdolšek in Medvešček ter pianisti in pianistke Mravljakova, Doli-narjeva, šetinčeva, Bedračeva, Knapičeva in Valenčič. Gojenci so pokazali solidno znanje in dobro tehniko. Ta večer je bil posvečen tudi mladin-kemu zborovskemu petju. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom g. Cirila Preglja zapel 10 pesmi in sicer 7 Pregljevih, 2 Mirkovi in rusko narodno »Zvonček« z zelo lepim solističnim nastopom dveh deklic. Mladinski pevski zbor je prožen, izenačen in discipliniran ter poje eksaktno in z občutjem. Mladi pevci in njihov pevovodia so bili deležni navdušenih aplavzov. — R. P. e— Na koncertu Celjskega pevskega društva, ki bo jutri v ponedeljek ob 20.30 v mali dvorani Celj-kega doma v proslavo 801etnice odličnega slovenskega skladatelja Rista Savina iz Žalca, bodo Izvajana zgolj slavljenčeva dela. Poleg pevskega zbora bodo nastopili še pianist, skladatelj in pedagog g. Pavel šivic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, so-pranistka gdč. Marija Tiranova in tenorist g. Andrej Jarc iz Ljubljane ter članica CPD gdč. Cirila Karbova. Na koncertu bo prvikrat v celoti izvajano skladateljevo najnovejše delo »Vokalna suita« za soli, zbor m klavir, ki je gotovo najzanimivejša točka vsega sporeda. Nabavite si vstopnice v Goričarjevi knjigarni. e— Nudimo bolnikom razvedrilo! Prejeli smo: Mnogo let že zahajajo Celjani v njim najbližje zdravilno kopališče Radio-thermo v Laškem. Posebno radi prihajajo ob nedeljah, da se tam za nekaj ur znebijo vsakdanjih skrbi. Tudi letos so ob nedeljah že mnogi obiskali kopališče, a so se vračali razočarani domov. Kopališče Radiotherma je moderno preurejeno. Uprava je nabavila za svoje goste tudi radijski aparat, ki pa prinaša v sedanjih resnih časih po večini poročila, ki ne nudijo razvedrila družbi, še manj pa gostom bolnikom. Upamo, da bo uprava kakor prejšnja leta tudi letos preskrbela godbo. Saj je znano, da je veselo razpoloženje najboljše zdravilo za bolnike in za črnoglede. e— Obupanka v Voglajni. V petek zjutraj je skočila 70-letna zasebnica Ivana iz Zavodne pri Celju v bližini Ravnikar-jevega skladišča v Zavodni v Voglajno. Slučajno je prišel mimo neki cinkarniški delavec, ki je takoj planil v Voglajno in spravil starko na breg. Nato je obvestil oba stražnika, ki sta starko, ko si je opomogla. odvedla v njeno stanovanje. e— Ogenj v Zavodni. Na podstrešju hiše rudniškega uradnika Kovača v Zavodni 53. pri Celju stanuje v sobi s štedilnikom Mihaela Cmokova. Iz štedilnika drži cev skozi steno ki je napolnjena z žago-vino. V noči na soboto je začela ta žago-vina zaradi razgrete cevi tleti in v soboto zjutraj je nastal ogenj. Domači so ogenj hitro pogasili. Zgorel je samo del stene. Kmalu so prispeli tudi celjski gasilci, ki jim pa ni bilo več treba stopiti v akcijo. e— Nesreča na cesti. Ko se je vračala žena upokojenega paznika Marija Drevo-va iz Pirešice pri št. Janžu na Vinski gori v četrtek opoldne domov, jo je na cesti podrl s kolesom neki rudar. Drevova je dobila hude poškodbe na glavi in po ostalem telesu. Oddali so jo v bolnišnico. e— Okrožno sodišče v Celju je obsodilo po čl. 3. zakona o zaščiti države 26-letne-ga vojaškega godbenika Gabrijela Ovna iz Ljubljane na 5 let robije in izgubo častnih pravic za dobo 3 let, 39-ietnega Lovrenca španžla iz Pesjega pri Velenju na 3 leta robije, 49-letnega posestnika Ve-koslava Flegarja iz Tucencev pri Rogaški Slatini pa na 2 leti in 4 mesce robije. Iz Maribora a— Novi upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice sta po novih pravilih sestavljena sledeče: Grčar, Bureš, Gajšek, Ferk (kot zastopniki vlagateljev), dr. Li-pold, A. Kovačič, inž. Dračar in F. Pinter (kot strokovnjaki), Hrastelj, Sabothy, Štabe j in žebot (kot zastopniki mestnega sveta), inž. Urbanija, Jakob Lah in M. Šetinc (člani nadzornega odbora). a— Drevi zaključek gledališke sezone. Uprizori se »Gejša«, gostuje kot čajarnar Wun-Hsi Josip Povhe. Obisk je olajšan z znižanimi cenami. a— Mariborski gledališki igralci gostujejo v Dravski dolini in na Pohorju: v soboto 15. t. m. zvečer v Jelenovi dvorani pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v nedeljo 16. t. m. ob 15. v Marenbergu v Sokolskem domu, ob pol 21. pa v Rušah v Sokolskem domu. Uprizorijo znano veseloigro »Konto X« v Košičevi režiji. a— Iz magistratne službe. V smislu sklepa na petkovi tajni seji mestnega sveta so bili pragmatično nastavljeni pomožni uradniki in uradnice Marinka Marušičeva v predsedstveni pisarni, Valburga Lužnikova v socialno-političnem oddelku, Mila Starčeva v konskripcijskem uradu, Mira Hohnje-čeva pri mestni finančni upravi, Franjo Avsenak v študijski knjižnici in Ivo Jovčič v soc. pol. oddelku. a— Na avtobusni progi št. 1. skrajšan vozni čas. Z uvedbo avtobusov-tramva-jev, ki jih je po dopošiljatvi šasije od tvrdke »Man« izdelala domača tvrdka g. Perglerja, je predvideno skrajšanje voznega časa od dosedanjih 15 minut na 10. Pridobitev časa omogoča predvsem možnost hitrejšega vstopanja ter izstopanja. Seveda bo poizkus skrajšanja voznega časa odvisen tudi od občinstva samega, ki naj pripravi drobiž za vožnjo in ki naj se disciplinirano ravna po predpisih glede vstopanja pri zadnjih vratih in izstopanja pri prednjih, ki se avtomatično zapirajo in odpirajo s pomočjo zračnega pritiska. a— Zgodovinsko društvo Maribor vabi na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 16. junija ob pol 11. v Grajski bastiji z dnevnim redom: sprememba pravil. (—) a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika g. dr. Lojze Toplak. Pobrežje, Aleksandrova cesta 6. a— Zobni atelje M. Schutta bo od 9. do 16. junija zaprt. (—) a— Za veliko sokolsko tombolo v nedeljo 16. t. m. je v Mariboru ter bližnji in daljni okolici največje zanimanje. Poleg tombol v denarju v znesku 20.0000 din s prvim dobitkom 12.000 din ie 16 tomboL Tombola bo prvič na obširnem telovadišču Sokola Maribora matice v Ljudskem vrtu, kjer bo po tomboli ljudska veselica. (—) a— Usoda hlapca Jerneja. V Mariboru je vzbujal pozornost ljudi mož, ki je ležal na deski in si pomagal z rokama naprej. Pod desko sta bili na prednjem koncu kolesi, na zadnjem koncu pa se je deska vlekla po tleh. Mimoidoči so sočutno motrili reveža. Kmalu se je razvedela njegova bridka zgodba. Več let je služil za hlapca pri nekem kmetovalcu v konjiški okolici. Ko je vozil les s Pohorja, se je usodno ponesrečil ni mogel več obstati na nogah. Zdaj živi od dobrih src. Zaman so bili poizkusi tožbe proti gospodarju. Zaman je prosil za po J poro pri OUZD. Na nasvet dobrih ljudi se je izmučil na tisti deski štiri dni nazorne »vožnje« iz konjiške okolice do Maribora, kjer pa je tudi iz ust odvetnika, ki so mu ga bili priporočali, doznal trpko resnico, da spričo obstoječe zakonodaje zanj ni pomoči. Zdaj bo morala skrbeti za reveža domovna občina. rzen vlom v Kranfii Neznani tatovi so odnesli iz Rusove urarne dragocenosti v vrednosti 60.000 din Kranj, 8. junija Davi je g. Rudolf Rus, lastnik urarne, ki se nahaja v poslopju Pokojninskega zavoda na Vidovdanski cesti, opazil, da je železna pregraja, ki zapira trgovski lokal, nasilno odprta in da je iz iziožbe izginilo ve-leko število ur. verižic, prstanov, obeskov in dragega kamenja Lastnik je o stvari takoj obvestil policijo in policijska organi, ki so prihiteli na kraj zločina, so ugotovili. da je bila kovinska ograja odprta s precej preprostim orodjem, nato pa so vlomilci odprli stranski del izložbe in odnesli dobršno kopo dragocenosti. Kolikor je bilo mogoče v prvi naglici sestaviti seznam ukra- | denih predmetov, bo škoda znašala kak-I šnih 60.000 dinarjev. Kakor kažejo vsi znaki, je bil vlom izvršen med 1. in 3. uro po polnoči. Tudi po orodju, ki so ga našli, in ostalih okoliščinah se da sklepati, da se vlomilci niso delj časa mudili z delom. Policija je takoj osumila dejanja neke ljudi, ki so bivali zadnje dni v Kranju, pa so po vlomu iznenada izginili. Po vsej verjetnosti so to isti vlo-millci, ki so poskušali preteklo noč svojo srečo tudi v Narodnem domu in na Gorenji Savi, morda sami, ali pa s svojimi po-magači. Kakor nam javljajo, upajo, da bodo drzni vlomilci kmalu v rokah pravice, ker jim je policija že na sledi. f Darko švara V četrtek zjutraj je v Kranju od kapi zadet umrl Darko Švara v najlepši moški dobi, star komaj 40 let. Pokojni Darko je bil brat opernega kapelnika dr. Danila in litijskega učitelja Er-nesta Švare. Bil je dobra in plemenita duša poln idealov, postrežljiv, vljuden in usmiljenega srca Kot najstarejši sin bi moral po očetovi smrti voditi doma gospodarstvo in gostilniško obrt, a je moral zapustiti svoj rojstni kraj, Ricmanje pri Trstu. Naselil se je v Kranju kjer je vodil gostilno. Včeraj so ga ob veliki udeležbi pokopali v Kranju. To je za družino Švarovo tragičen in hud udarec, kajti v kratki dobi je to že četrta smrt. Darko zapušča v Kranju dva nedoletna otroka, od žalosti strto mater, brate in sestro. Počivaj, dragi Darko, mirno v svoji sflo-venski zemlji, za katero si dal vse, tudi svoje življenje. Vsem sorodnikom nase prav iskreno sožalje! Dekletce je utonilo v vodnjaku Novo mesto. 8. junija V Hrušici pod Gorjanci se je igrala pri vodnjaku posestnika Ovnička 41etna hčerka posestnika Ambrožiča. Otrok se je sklonil nad vodnjakovo nezavarovano odprtino in radovedno opazoval svojo podobo. ki se ie odbijala od vodne površine. Pri tem ie dekletce izgubilo ravnotežje in strmoglavilo v vodnjak, kjer ie pri priči utonilo. Trupelce so vaščani s hudo muko spravili z globokega vodnjaka in prenesli na dom njenih staršev. Žalostni dogodek, ki je močno potrl vaščane. bodi svarilo, da je potrebno pri otrocih več nadzorstva. Vodnjaki pa bi morali biti tudi bolje zavarovani. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ŠPORT Kdo bo domači prvak? Prvi dve tekmi med 4 kandidati za prvaka SXZ Tekme za nogometno prvenstvo Slovenije so odigrane tako daleč, da so v nadaljnji konkurenci ostali samo še štirje kandidati, izmed katerih bosta danes in prihodnjo nedeljo izločena še dva — zadnja rivala za ta naslov. Danes je na sporedu prvi polfinale, ki ga bodo igrali: v Kranju: Kranj—Železničar ob 16. na igrišču Kranja in v Mariboru: Maribor—CSK ob 15.30 na igrišču Železničarja. Kaj bo še danes? Tri tekme v državni ligi Glavni dogodki na zelenem polju bodo seveda slej ko prej v tekmah za državno ligo, med katerimi bo danes na sporedu že predzadnje kolo po naslednji razdelitvi: v Zagrebu: Gradjanski—Hašk, v Beogradu: BSK—Slavija, v Splitu: Jugoslavija—Hajduk. V tem kolu bo najzanimivejša in najvažnejša tekma v Beogradu, ki bo BSK — če zmaga — pomagala na drugo mesto in ga tako še nekoliko približala naslovu državnega prvaka. Važno, toda ne posebno težko bo srečanje med Gradjanskim in Haškom za prvega, ki si bo z morebitno zmago zelo ojačil vodilno pozicijo v tabeli, medtem ko splitska tekma med Jugoslavijo in Hajdukom za vrstni red v vrhu tabele ne bo imela nobenega pomena več. Verjetno je, da bo od jutri dalje vrstni red med kandidati za nogometnega prvaka v državi takle: Gradjanski, BSK, Slavija, Jugoslavija Hajduk in Hašk. če bo kaj drugače, bomo spet lahko pisali o senzacijah. Nekaj domačega sporeda Ljubljana—Hermes v nogometu Popoldne bo zanimiva prijateljska tekma med Ljubljano in Hermesom. Obe enajsto-rici bosta nastopili s pomlajenimi močmi ter bo zaradi tega tekma zelo zanimiva. V predtekmi bodo igrali subjuniorji Ljubljane proti juniorjem Svobode. Igra se na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 16. Glavna tekma bo ob 17. V Trbovljah bo domači Amater popoldne odigral prijateljsko tekmo z dobro enaj-storico SK Zagreba iz Zagreba. V Celju bo v prijateljski tekmi proti Jugoslaviji gostovala ljubljanska Slavija. Tekma bo ob 16.30, predtekma med mladi-nama Jugoslavije in Olimpa pa ob 15.15, obe na Glaziji. V Hrastniku bosta v prijateljski tekmi nastopili delavski enajstorici ljubljanske Svobode in Hrastnika. Svoboda goji za oko lep nogomet, Hrastničani pa so znano borbeno moštvo, tako da bo tekma gotovo zanimiva. Dopoldne ob 10.30 bo pri tacenskem mostu na Savi regata s kajaki za državno prvenstvo v slalomu. Razen Ljubljančanov se bodo tekme udeležili tudi vsi boljši ka-jakaši iz Zagreba. Na Jesenicah bo popoldne ob 15. zanimiva motociklistična prireditev v izvedbt I. Gorenjskega motokluba iz Kranja. Dirkali bodo z motorji, in sicer letos že drugič, po znani gorski cesti z Jesenic do Sv. Križa nad Jesenicami. Po udeležbi in imenih udeležencev sodeč bo to prav lepa prireditev na cesti. Podobno prireditev bo izvedel tudi Mo-toklub Zagreb na. znani cesti na Jeleno-vac, za katero je po časopisnih vesteh prijavljenih 40 najboljših vozačev iz vse države. Važna kolesarska prireditev bo danes, prav tako v Zagrebu, in sicer kolesarska dirka juniorjev za državno prvenstvo na progi od Zagreba do Jastrebarskega in nazaj. Te dirke se bo udeležilo tudi več vozačev iz Slovenije, večinoma članov ljubljanskega Hermesa. * Med dogodki za zeleno mizo moramo posebej omeniti dve važni zborovanji, ki bosta danes — z majhnimi presledki bržkone ves dan — med zimskimi športniki. Dopoldne bo na vrsti občni zbor JZSS, ki bo moral rešiti vprašanje reorganizacije te zveze, popoldne pa bo — če bo šlo vse gladko — še ustanovni občni zbor Slovenske zimskosportne ali smučarske zveze. Kakor znano, so glede reorganizacije te športne panoge pri nas mnenja deloma različna in vlada zato za novo ureditev v njej »v vladi in opoziciji« — razumljivo zanimanje. Slmemka športna zveza — ustanovljena Za prvega predsednika osrednje organizacije za šport v Sloveniji je bil izvoljen dolgoletni in zaslužni športni delavec dr. Ciril Pavlin Da je bila ideja ustanovitve skupnega predstavnika športa v Sloveniji — Slovenske športne zveze — dobra in zdrava, je pokazala lepa udeležba na predsinočnjem ustanovnem zboru, ki so se ga udeležili številni predstavniki športnih organizacij in klubov, ki goje nekatere športne panoge, v katerih m ni samostojnih športnih zvez v Sloveniji. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora dr. Ciril Pavlin, ki je v svojem govoru najprej pozdravil ofi-cielne zastopnike bana, komandanta divizije in mestnega župana, številne novinarje in vse zbrane delegate. V nadaljnjem je v daljših izvajanjih obrazložil pomen ustanovitve novega športnega foruma, naslednice nekdanje »Športne zveze v Ljubljani«. V Sloveniji deluje danes 420 športnih društev z mnogimi športnimi napravami za razne športne panoge. Bilanca 20 letnega dela na tem področju izkazuje ogromne vsote vloženega denarja; za vse te naprave ter športne priprave in trenerje je bilo izdanih v tem času najmanj 30 milijonov din, ki so po veliki večini prišli iz zasebnih virov, v glavnem iz žepov malega človeka. Državnih podpor za šport je Slovenija prejela v vsej tej dobi največ 1 in pol milijona dinarjev, čeprav je šport pri nas po svojih uspehih zaslužil vse drugačno priznanje. V dokaz je predsedujoči omenil samo dejstvo, da so slovenski športniki prispevali do dozdaj v olimpijske reprezentance 37% tekmovalcev, ki so dosegli 85% vseh olimpijskih uspehov za našo državo. Kljub temu pa kaže, da bo treba šport pri nas tudi v bodoče podpirati in skrbeti zanj kakor doslej. Zaradi nove politične ureditve v državi je postala ta naloga še pomembnejše zaradi tega, ker so Srbi in Hrvati zaradi čuvanja svojih interesov združili vse svoje narodne športne zveze v zajednico. Tako je nastala potreba, da mora zdaj tudi slovenski šport dobiti svojega skupnega reprezentanta, kamor je bilo za sodelovanje povabljenih 30 športnih organizacij, ki gojijo 23 raznih športnih panog. Nova športna organizacija naj bo oni forum, ki bo v tesnem sodelovanju s SSSS in HŠS skrbel za prospeh in prccvit športa v Sloveniji v okviru vsega jugoslovenskega športa. S splošnim odobravanjem sta bili nato odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru n., in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, brzojavne pozdrave pa so zbo-rovalci poslali ministru za telesno vzgojo Tomiču. ministru za vojsko in mornarico generalu Milanu Nediču ter SSSS in HŠS. Po razmeroma kratki razpravi o pravilih, v katerih je bila sprejeta samo neznatna sprememba glede sestave odbora, v katerem bo poleg 5 funkcionarjev še 6 članov tako zvane eksekut;ve izmed delegatov vseh rednih članov SSZ. so bile volitve, pri katerih so bili z veliko večino izvoljeni: za predsednika dr. Ciril Pavlin, za podpredsednika dr. Janko Kosti in dr. Stanko Lanaine, za tajnika Joso Goreč in za blagajnika Jaka Gnrianr. Nadzorstvo bodo sestavljali srsr. Franc Cvetko, dr. Zdenko Švifolj in Matela Maribor. Kot letna članarina za posamezne člane je bil določen znesek din 50.— V imenu upravnpga odbora je nato tainik g. Goreč razvil lep načrt o bodočem delu zveze — pri njem se bomo podrobno pomudili pri prihodnji priložnosti. — h kraju pa je bila soglasno sprejeta daljša spomenica, ki navaja med drueim: »1. Športniki v Sloveniji so prispevali v mnogo večji meri za razvoj in za rezultate v športu, ki so bili doseženi v ali za našo državo kakor bi bilo v skladu s številom prebivalstva velikostjo Slovenije. 2. Večino uspehov naših državnih in olimpijskih reprezentanc so priborili Jugoslaviji športniki iz Slovenije. 3. Vse športno delo v Sloveniji je plod zasebne pobude in je bilo izvršeno z le skromno podporo oblastev. 4. Vse investicije v športna igrišča, športne zgradbe in športne domove so bile dane iz zasebne pobude športnih organizacij in so zanje le v mali meri prejele podpore oblastev. 5. Da zaščitijo svoje interese in dosežejo enakopravnost z enakimi organizacijami v državi, so ustanovili slovenski športniki Slovensko športno zvezo, ki je vrhovni predstavnik športa v Sloveniji in predstavlja 23 športnih panog, ki jih goji 420 športnih edinic v Sloveniji. 6. Slovenski športniki se zavedajo svojih dolžnosti do domovine in želijo nadaljevati svoje dosedanje uspešno delo, smatrajo pa, da so upravičeni zahtevati, da bodo izvršenemu delu in doseženim rezultatom primerno vpoštevani tudi pri razdeljevanju sredstev, ki se dajejo za šport in športne zgradbe. 7. Slovenski športniki so mnenja, da bodo oblastva v državi odn. v Sloveniji pri vseh svojih odločitvah, ki jih izdajajo v zvezi s športom v državi ali samo v Sloveniji, dosegli najbolje svoj namen, če pritegnejo kot posvetovalni organ v vseh vprašanjih telesne vzgoje in športa tudi Slovensko športno zvezo kot vrhovnega predstavnika športa v Sloveniji. 8. Slovenski športniki smatrajo, da mora imeti njihovo delo svoj pravi smisel, če z njim pripomorejo ugledu in napreddku jugoslovenskega športa. Zaradi tega je potrebno sodelovanje Slovenske športna zveze s HSS in SSSS. Le skupnost dela teh samostojnih organizacij more prinesti napredek, cepitev pa utegne kvarno vplivati na razvoj.« Slovenska športna zveza je ustanovi Jena; delo, ki jo čaka, ie žc pr^d rlnrnil, no lahko, zato pa tembolj pomembno. Počitniški plavalni tešajl za mladino I. jug. splošna plavalna šola v Ljubljani priredi v kopališču SK Ilirijo počitniške plavalne tečaje za šolsko mladino, ki imajo namen priučiti mladina plavanju, onim pa, ki plavanje že obvladajo glavni prometnejši ulici mimo obmejnega murskega mesta, kjer naj bi bil kratek postanek, nato pa po Spouncm Grisu. torej po glavni ulici trga, kjer so vsi uradi. Na Spodnem Giisu naj bi imel postanek pred go lino Pri pošti, kjer imajo po t: jo vsi csiali avtobusi. Iver je Gornja R.-h:gina dolga nase"oina. je silno nep.ik-ciclno, če morejo pc'.:.iki. ki bi želoli poto a ti z avtobus, m, ki voz: zdaj za župr.o cerkv j) po skriti cesti mimo gasilskega doma, fle prej izpraševati, kje so nanovouvedene avtobusne postaje. Tudi bi bilo v -nteresu prometa samega, da se zlasti v večjih krajih, kakor so Gornja Radgona, Radtnci in Murska Sobota določijo stalne avtobusne postaje ter se poskrbi za stalen vezni red. V Gornjo Radgono prihaja iz Maribora avtobus Linnlngerjevega podjetja v smeri preko Ivanjc vsak dan ob 18., avtobus mestnih podjetij preko Sv. Benedikta in ščavnice pa ob 18.45. odhaja pa iz Gornje Radgone v smeri proti Mariboru avtobus mestnih podjetij ob 6.15, Linningerjev avtobus pa ob 7. gT— živina primanjKuje. Zadnji sejem v Gornji Radgoni je bil izredno slabo obiskan. živine sploh ni bilo prignane, kar znači, da je primanjkuje, ker je '.»ila že vsa poprej pokupljena in izvožena. S'ab je bil tudi kramarski sejem, ker draginja stalno narašča, med tem ko se kupna moč ni izboljšala. V sosedni nemški Radgoni sejma sploh ni bilo. Iz Hrastnika h— Razstava vajenskih del preteklo nedeljo je bila zelo ck>bro obiskana. Ne samo obrtniki, temveč tudi drugi Hrastničani in Trbovci so si ogledali v deški šoli čedno razstavo šolskih in obrtniških izdelkov in so se izjavili o njej prav laskavo. Obrtniške izdelke je razstavilo 35 vajencev in va-jenk. Vsi so dobili za to pri znan i ce in tudi denarne nagrade. Razstavni odbor se vsem darovalcem denarja, ki se je uporabil za omenjene nagrade, najlepše i-ahva-ljuje. h— Vpisovanje novincev na deški in dekliški šoli bo v sredo 12. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 17. Starši naj prinesejo s seboj krstne liste otrok. Iz Novega mesta n— Avto ga je povozil. Iz Zagradca proti žuženberku je pešačil 78-letni Matija Povše, doma iz okolice Radeč. Za njim je po cesti privozil neki tovorni avto, starčka podrl za tla in mu pri tem stri levo nogo. Hudo poškodovani Povše je bil pripeljan na zdravljenje v bolnišnico usmiljenih bratov. n— Nesreča na postaji. Zvanlčnik drž. železnic Jože Medved, doma iz šikol pri Cirkovcah, je bil zaposljen na novomeški postaji pri ranžiranju vlaka. Tedaj pa je privozil po sosednem tiru na postajo vlak, pri katerem je neki potnik predčasno odprl vrata nekega železniškega voza. Odprta vrata so zadela ničesar hudega slutečega Medveda od zadaj po glavi in ga zbila na tla. Po prvi zasilni obvezi je moral ponesrečenec v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer mu zdaj zdravijo hudo poškodbo. t«— Deček je zažgal kozolec. V Cešči vasi je 51etni sinček posestnika Ivana Mesojedca zažgal očetov kozolec. Ogenj so domačini še pravočasno pogasili in tako obvarovali sosedna poslopja. Gasilci, ki so prihiteli na kraj požara dokaj hitro, niso imeli z ognjem več dosti opravka. n— Na njivi pobi1. V Novem taboru pri Crmošnjicah sta okopavala turščico meja^ ša 31-letni posestnik Matkovič Zvonimir in pHDseitnik K um p Andrej. Med njima je nastal prepir, med katerim je Kump udaril z motiko Matkoviča po glavi. S hudo poškodbo se je ranjenec moral zateči v bolnišnico usmiljenih bratov. Naše ^ledsllščr DRAMA Nedelja, 9.: Neopravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Ponedeljek, 10.: zaprto. Torek, 11.: zaprto. Sreda, 12.: Revizor. Red sreda. Moderna komedija, ki ima za >aov zabavne težave skrivaj poročene osmošcike, je Bekeffyjeva »Neopravičena ura«, ki že drugo sezono polni gledališče. Zabavni p r zori na dekliškem liceju in na domu mlade »grešnice« Lili, vzbujajo mnogo t meha in odobravanja. V glavnih vlogah: An.ka Le-varjeva in Kralj. OPERA Nedelja, 9.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 10.: Produkcija šole Mete Vidmar jeve. Izven. Torek, 11.: Madame Butterflv. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac. Red B. Prvič po znižanih cenah se bo vprizorila izvrstna Lcharjeva opereta »Frasquita« z Zlato Gjungjenac in Žanom Franclom v glavnih partijah, v katerih sta s pevsko in igralsko vseskozi odličnima likoma dosegla največji operetni uspeh poslednjih sezon. V ostalih, prav tako izvrstno podanih partijah sodelujejo predvsem: Barbičeva in naši najpopularnejši trije komiki Modest Sancin, Peček in Zupan Predstava se bo vprizorila v korist penzijskega fonda Združenja glcdališikih igralcev, na kar občinstvo še posebej opozarjamo. V ponedeljek zvečer bo v operi produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve, kjer bodo kot vsako leto nastopile vse mlajše in starejše gojenke in pokazale sad svojega vsclctnega truda Posebna zanimivost tega nastopa bo glasbeni del vseh plesnih točk, ki ga je v celoti skomponiral mladi komponist Jože Osana. ki bo oskrbel tudi klavirsko spremljavo Na sporedu bo n^em daljših solističnih in skupinskih plesnih točk. Občinstvo opozarjamo na ta nastop šole naše priznane plesne pedagogmie ter priporočamo pravočasno nabavo vstopnic v prodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 9.: Gejša. Gostovanje g. Jos. Povheta. Znižane cene. Zadnja predstava v sezoni. Cepljenje proti davki Zasluge zdravnika Emila Behrmga Davica — že beseda sama pove, kako grozovita je ta bolezen, ki je neštetim družinam pripravila nesrečo, še pred petdesetimi leti je bila ena najhujših kug. Pojavljala se je hitro, silno in je mogla uničiti vse otroke v kakšni družini. Napadala pa je tudi odrasle. Tako je umrl za njo sam George Washington. L. 1884. je Loffler odkril bacila, ki povzroča to bolezen in ki so ga imenovali po njem. še pred pol stoletja so mogli bolnika, ki se je dušil zavoljo rastočega infekcijskega ognjišča v grlu in sapniku, v mnogih primerih rešiti le z rezom v grlo in sapnik. Navzlic temu so umirali tisoči in tisoči za to boleznijo. Tedaj je nastopil eden največjih prvoboriteljev moderne medicine, zdravnik Emil von Behring. ki mu je uspelo odkriti nov zdravilni način: tera- | pijo s krvnim serumom. Postal je eden pravih rešiteljev človeštva, zlasti otrok. Podstati zdravljenja s serumi so znane. Strupe, ki jih proizvajajo mikroorganizmi, in te mikroorganizme same je mogoče uničevati s protivnimi strupi. Ti protivni strupi se tvorijo v organizmu samem. Tako vcepljajo obolelim, ali pa še bolje zdravim bitjem, preden sploh utegnejo oboleti, živalske sokrvce, ki je nosilka protivnega strupa. Uvedba serumske terapije proti davici v velikih otroških klinikah v letih 1893. do 1895. je bila za tedanj svet ogromna senzacija. S?mo v Nemčiji, kjer so jo najprvo uvedli, je do leta 1894. umrlo letno 40.000 do 50.000 otrok do 15. leta za davico. Z novim načinom je bilo mogoče to število prav kmalu znižati na eno petino. Reči iz živalskega sveta »Počasnost" pri velblodu — Og?omrio delo mravelj — Brzina termitov O brzini živali imamo običajno le slabe pojme. Tako mislimo o velblodu, da je zelo počasna žival, ki se odlikuje kvečjemu z vztrajnostjo. Izkušnje pa uče, da more velblod v normalnih okoliščinah na daljše proge brez nadaljnjega premagati konja. Zelo zanimivo primerjavo je postavil pred kratkim neki zoolog, ki je opazoval neke azijske mravlje. Prišel je do prepričanja, da opravljajo te mravlje oromno delo. Ce bi človek svoje noge premikal tako hitro, kakor dela mavlja, bi mogel v eni uri prepotovati 800 milj in bi torej prekosil tudi najhitrejše letalo. Posebno brzino razvijajo tudi termiti. Tako so v neki pivovarni ugotovili, da so termiti posrkali nič manj nego 80 sodov piva. Inženirji neke kabelske družbe pa so na svojo žalost ugotovili, da so se termiti pregrizli skozi debele plašče kablov in jih ni zadržala niti kovina. Pred kratkim je neki zoolog na Malaki zbral dokaze, da izločujejo molji in prav za prav skoraj vse žuželke posebno »ženi tno snov«. Gre za izločino samice, ki jo samec začuti mnogo kilometrov daleč. V*. — - , HlZ. — O "Ivv^"' v rp ^ r.i s o al e T -v* © (V* < -t-.k - Ovenri <.a«!e.-bury pJ0ver Nieupoj^S „ Grsveline = tsžr Caiai Arsversl Br°99« Gent Merilo: iO ». O M' „3utr < Verjailles Pariz V Bar I« Doc Toul ssverni meji NARODNI DOM V MARIBORU desetletja središče sokolskega in sploh narodnega dela v Maribora, okolici in vsem severnem obmejnem področju Ob sokolskih jubilejih sokolska beseda Zavedujoč se velikega pomena letošnjega zleta mariborske sokolske župe, ki naj bi v sedanjih razburkanih in usodnih časih glasno manifestiral jugoslovansko, sokolsko nacionalno zavednost naše severne meje, je mariborska sokolska župa z največjo skrbnostjo vršila vse potrebne priprave za zlet i v propagandnem i v organizatorjem i v tehničnem pogledu. Naš list. ki je od prvih početkov in bo ostal vsikdar globoko vdan veliki sokolski misli in ji je zmerom služil z vsemi svojimi močmi, zlasti še obmejni sokolskim borcem, je posvečal tudi r ariberskemu zletu posebno pozornost. Prilike so nanesle, da so za nekaj časa odgodene vse prireditve manifest rvvL ne ga značaja. Pod udar te odredbe so prišle žal tudi vse že do podrob-nosti pripravljene sokolske zletne prireditve, med njimi mariborski župni in ce: jski pokrajinski zlet. K .'iub temu pa se hoče naš list oddolžiti idealnim in požrtvovalnim sokolskim borcem ob naši severni meji in posveča današnjo svojo številko prvenstveno sokolstvu mariborske župe. To zlasti še iz razloga, ker je letos 20. obletnica prvega veličastnega pokrajinskega zleta jugoslovanskega sokolstva, ki se je 1. 1820. vršil v Mariboru. Spomin na to prvo veliko sokolsko manifestacijo, ki se Je prvikrat v svobodni domovini smela vršiti na samih tleh j Maribora, in pa v proslavo deset, pet-j najst in dvajset letnice obstoja cele i vrste sokolskih edinic ob severni meji posvečamo svojo današnjo številko in dajemo v njej besedo skoro izključno našim sokolskim borcem od severne meje. Posvečamo pa jo obenem, ob šestdesetletnici rojstva našega največjega sokolskega organizatorja dr. Lju-devita Pivka, spominu enega najideal-nejših sokolskih in nacionalnih borcev. Prišel bo zopet čas, ko bo strumni sokolski korak vnovič mogočno udarjal ob tlak mariborskih ulic in ko bodo sokolske legije zopet glasno in jasno klicale celemu svetu, da so sokolski pripadniki vsak čas pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Sokolskim borcem ob severni meji. Zdravo! Uredništvo »Jutra« se toplo zahvaljuje vsem sotrudnikom, ki so nam poslali prispevke za sokolske strani današnje številke. Nekatere dopise smo morali malo skrajšati, deloma zaradi tega, ker so se razni podatki ponavljali v več člankih, kar je pri vsebini obravnavane tvarine pač razumljivo, » . -. . ... < -tako nismo mogli objaviti vseh poslanih nam slik, ker bi sicer priloga postala preobširna. Slike bomo vrnili vsem lastnikom, ki se jim tudi na tem mestu zahvaljujemo za njihovo ljubeznivost. lovini enskega sokolstva C h 2q ktu!d prvega jugoslovenskega pokrajinskega zleta in prve savezne skupščine Na Vidov dan leta 1919 je prvi sokolski zbor (sabor) v Novem Sadu določil uedi-njenemu jugoslovenskemu Sokolstvu ime: Sokolski Savez Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pomenilo je le začasni izhod iz dolgotrajnih debat, da smo mogli čim hitreje preiti od besede k delu. Dne 28. in 29. avgusta 1920 je bil v Mariboru prvi pokrajinski zlet. Po končanem zletu je bila' dne 30. avgusta prva glavna skupščina Sokolskega Saveza SHS, ki je izpremenila naši skupni sokolski organizaciji v Novem Sadu izbrano ime v Ju-goslovenski sokolski savez (JSS). To Ime nam je ostalo deset let, dokler ni bil z zakonom ustanovljen Savez Sokola kraljevine Jugoslavije (Savez SKJ), ki obstoja tudi že deset let. Prva skupščina v Mariboru je vrhutega uvedla članski sokolski znak in obvezno člansko legitimacijo s fotografijo. Strokovno vodstvo pokrajinskega zleta v M: " boru je bilo v rokah načelnika Staneta Vidmarja, ki ga je na to mesto postavil n' . : 'adski zbor. Ime mladega brata na-c i-.-ka je bilo odeto s polnim zvokom bo-ko.-kcga zmagovalca iz leta 1912, ko si je ra VI. vsesokolskem zletu v Pragi priboril v tekmah za slovansko prvenstvo L r r f,o (Vidmar — Svoboda — Karel Fux). V pravkar končani svetovni vojni se je c " 'koval kot dobrovoljec v smelem podvigu pokojnega br. dr. Ljudevita Pivka i je imel br. Vidmar za seboj čast-r , ' ii'; sokolskega in narodnega bor-če izvzamemo dolgo zamudo pri pove ' i - pri javnem nastopu na Teznu, je br. Vi-: v t ognjeni krst prvega načelnika ue--:in v-neg.a jugoslovenskega Sokolstva v Mariboru dobro prebil. Ni bila lahka naloga. ko je bilo treba v enem letu po vsej T ;:;'visv;; zbrati »raztresene ude« bratov sester, ki j;m je prizanesel svetovni jar. Po svoji nravstveni vrednosti je r ' . jnski zlet v Mariboru dokazal, daje ■ obnovljena sokolska misel našemu n-. 'u nujna in živa potreba. sokolskega bratstva je dobilo na pokrajinskem zletu v Mariboru tako veličasten izraz, da je bila v njem v vsej le-poti ir. mogočnosti izpričana osnovna ni vstvena globina našega narodnega in državnega edinstva. Srca tisočev Sokolov in Sokolic so io v Mariboru sprejela vase in Jo por.esla seboj v svoje domove. In kar tu sedaj naglašam. je takrat po-udaril pokojni br. dr. Ivan Oražen, prvi starosta jugoslovenskega Sokolstva, ki je sok i možice pozdravil izpred mestne hiše v Mariboru. Njegova beseda je bila prepričevalna, iskrena in topla. Govorila je njegova velika duša, ki je plamenelav žaru nesebičnega rodoljub Ja, izpričanega med trpečimi brati v balkanski in svetovni vojni. Odločitev v Novem Sadu, da stoj na čelu uedinjenega jugoslovenskega Sokolstva br. dr. Oražen, ni mogla izbrati boljšega moža. Le škoda, da ga je — še ne leto po mariborskem zletu (11. marca 1921) — zrušila nenadna smrt na njego- DR. FRANJO ROSINA, prvi starešina mariborske župe vem Zelenem hribu v Ljubljani, ln to po povratku baš iz Maribora, kjer je po svoji dolžnosti organiziral zdravniško službo. Ob njegovem mrtvaškem odru smo obstali kakor okameneli. in še danes sem mišljenja, da je mnogo ostalo neizpolnjeno in nedovršeno, kar je pokojni brat starosta nosil v svojem srcu, a kar se je z njim. vred pogreznilo v večni molk. Obletnica župnega zleta v Mariboru je prišla v znamenju teh tradicij: jugoslo-venstvo; sokolskega dela in teženj, in stalne pripravljenosti za obrambo naših meja. Tukaj so zakoličeni sokolski znaki, ki preko njih Ee sme nihče, kdor ne prihaja s čistimi nameEi in z bratskimi čustvi! E. L. GANGL Močne in zavedne sokolske postojanke so najboljše trdnjave naroda in države ioli in Okolice! Jugoslavija je naša domovina, če izgubimo njo, smo izgubili vse. Te pomembne besede je poslal med svet pred kratkim ljubljanski radio. Z odobravanjem so poslušali to resnico vsi nacionalno misleči, posebno še oni, ki so morali preživeti svojo mladost brez domovine. Čuvajmo in branimo torej našo Jugoslavijo! Ni vreden svobode, kdor se ne zna boriti za njo — ta nauk so nam dali naši sosedje. Težko je zapustiti dom in drage, čc se ne zavedaš svoje dolžnosti in ne spoznaš veličine časa. Na nas Sokolih je, da odpremo slehernemu oči, da bo videl, za kaj gre, da bo čutil, kaj c:a je domovina, da se bo zavedal, da je vredna vsake žrtve ... Pobijajmo vsako malodušnost, dvigajmo samozavest in državljanski ponos v svoji okolic: in pokažimo svetu, da nismo več skupina hlapcev, pripravljena kloniti svoj tilnik pred vsakim bičem, marveč da smo narod, vreden lnči in svobode. Dr. MILAN GOEIŠEK, župni starosta. m Kratek zgodovinski oris mariborske župe L. 1862. so pričeli z izgradnjo 9ckolske organizacije na Češkem. L. 1863. je bilo j ustanovljeno prvo sokolstko društvo na ; ozemlju današnje Jugoslavije: Ljubljanski Sokol. A preteklo je polnih 40 let, preden se je sokolska misel zasidrala na naši skrajni severni narodni meji in je bilo 15. avg. 1903. ustanovljeno prvo obmejaio sokolsko društvo: Murski Sokol v Ljutomeru. Leta 1907. mu je sledil Marlborborski Sokol, 1908. sokolski društvi v Ptuju in pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 1911. sokolsko društvo v Središču ob Dravi, 1912. ormoški Sokol in 1913. sokolski društvi v Slov. Bistrici in v Selnici ob Dravi. Vse te sokolske edinice so Imele svojo centralo v sokolski župi oeljskl Toda za večji razmah sokolske misli o(b meji je bi-' la potrebna centrala v Mariboru. Zato se je 8. dec. 1913. ustanovila samostojna župa s sedežem v Mariboru. Prvi starosta ji je bil pokojni narodni vm pa je bil preurejen L 1921. Ti sokolski domovi niso nikdar bili izključno le sokolska gnezda, nego se je v njih zbiral ves narodni ni zavedni živelj. Tu so se kremenili in vzgajali značaji, ki so pomagali ustvarjati svobodno Jugoslavijo. V naši župi štejemo danes 24 sokolskih : domov, od katerih sta dva še nedograjena in to oni v Prevaljah ter v Poljčanah. Ker šteje naša župa 72 edmic, pride tedaj na 3 edmice 1 sokolski dom Od teh 24 sokolskih domov imajo 22 domov društva, dva domova pa čete, in sicer sokolska četa pri Mali nedelji, četa pri Sv. Marku niže Ptuja Slednji nosi ponosno ime »Pivkov dom«. Prvi sokolski dom je bil otvorjen 1. 1919 v Studencih pri Mariboru. Ostali sokolski domovi so bih dograjeni v temle časovnem razporedu: 1936 v Slovenjem Gradcu, St. Ilju v Slov. goric. 1926 v Ljutomeru, 1927 v Dravogradu in Hočah, 1929 v Oplotnici. 1930 v Rušah in Murski Soboti. 1931 v Guštanju in Vuzenici, 1932 pri Mali Nedelji, 1934 v Framu. 1935 v Limbušu, 1936 v Slovenje Gradcu, St. Ilju v Slov gor. 1937 v Doljni Lendavi, Štrigovi, 1938 v Marenbergu, Pobrežju pri Mariboru in Mariboru-Matici, 1939 v Markovcih, Poljčanah in Prevafljah. Vidimo torej, da stoje ponosni Sokolski domovi sirom ozemlja naše župe od skrajne Koroške doline pa tja do obmejne Štrigove in Murske Sobote. Gospodarska vrednost teh domov znaša približno 7.000.000 din. Ti domovi predstavljajo v navedenih krajih žarišče narodnega in kulturnega delovanja. Prepričani smo, da bo njihovo število še naraslo, ko bo sokolstvo zaživelo v ugodnejših prilikah. Sokolski domovi so žarišča teilesnovzgoj-nega in prosvetnega dela na naši severni meji in zato moramo njih številčnost agil-no pospeševati. Le v lastnem sokolskem domu je možno vsestransko in uspešno dedovanje sokolstva, ki tvori v naši obmejni župi trdno, živo narodno mejo. Inž. Friderik Degen Sokolska mladina Ni je organizacije, ki bi tako vestno vzgajala svoj naraščaj kakor sokolstvo. Kar so mogočnemu drevesu korenine, ki dovajajo vedno novih sokov ln moči, to je sokolstvu njegov naraščaj. Najstarejše sokolsko pokolenje izumira ali popušča v delu, na njegovo mesto pa stopa nov rod, svež in čil, ki prevzema delo in ga vodi dalje. Sokolstvo ob 9everni meji je še dokaj mlado, saj je najstarejše društvo, ljutomerski Sokol bilo ustanovljeno leta 1903, štiri leta pozneje šele Mariborski Sokol. Kasneje so se društva še precej hitro razvijala, tako da je bilo pred vojno na območju mariborske župe 9 društev in 2 odseka. Vse ostale edinice so bile ustanovljene šele po vojni. Sokolstvo je moralo torej že od vsega početka skrbeti za naraščaj, ker je bilo vprašanje slovenske mladine v naših krajih bolj pereče, kakor kjerkoli drugje. Kmetska mladina je bila še kolikor toliko na dobrem, ona je po končani ljudski šoli ostala doma in je ostala slovenska. Popolnoma drugače pa je bilo z ono mladino, ki se je posvetila obrtnemu stanu. Na var si je še danes malo obrtnikov, pred vojno pa jih je bilo še mnogo manj in še ti so bili po večini le na pol obrtniki, ki so se bavili poleg obrti tudi še s kmetijstvom, ker od same obrti niso mogli živeti. Pravi obrtniki so bili po mestih in trgih, po večini pa so bili že ponemčeni. Vajenci, ki so nrihaiali z dežele v trge Ln mesta, so se dokaj hitro naučili nemščine. Mojstri so jim kmalu vbili v glavo »majvrednost« slovenščine. " Sokolska društva so vabila mladino v svoje vrste in reči moram, da z velikim uspehom. Večinoma niso imeli samostojnih oddelkov, telovadili so v svojih vrstah pri članstvu, da so bili vedno pod vplivom članstva, kar je bilo hvalevredno. Navadili so se lepega vedenja, v razgovorih pa je članstvo vplivalo na narodno zavest in narodni ponos mladine. Mnogo narodno zavednih in uglednih trgovcev in obrtnikov je hvaležno Sokolu, da jih je rešil potuj-čenja in jim tudi dejansko pomagal do samostojnosti. Za trgovski in obrtni naraščaj je telovadnica važen vzgojni činitelj. Saj so za mladino v »letih objesti«, ko hoče sprostiti svoje sile. najprimernejša telovadnica, letno telovadišče, smučišče i. dr.; to so primerna torišča za mladino, saj jo odvajajo od pijančevanja in pohajkovanja. me manjSo skrb nalaga ute£& m mbufl- na-dijaštvo. Dve uri šolske telovadbe tedensko, to Je veliko premalo za mladino, ki raste. Tudi za to mladino je sokolska telovadnica življenska šola, osobito, ker Je ta mladina, bodoča inteligenca, zavzemala važno vlogo v narodu. Pred vojno sta bila mariborski in graški Sokol, ki sta vzgajala prvi srednješolsko, drugi pa visokošolsko mladino za delo med narodom in je dljaštvo že od nekdaj rado prihajalo v Sokola. Organizacija je bila pred vojno močno revolucionarna, mladina, ki je po prirodi nagnjena k revolucionarnosti, je našla tu primerno torišče. Mariborska dijaška vrsta, ki Je bila sicer samostojna, vendar pod vplivom Mariborskega Sokola, je vzgojila lepo število vaditeljev, ki so pomagali po vojni izpopolniti sokolske va-diteljske vrste. Nič manjše niso naloge sedanje in bodoče naše Inteligence. Naraščaj se mora privaditi resnemu delu. Nujno rabi vodstva, ki se zaveda odgovornosti napram mladini ln narodu. Mnogokrat vidimo, kako mladina naseda brezvestnežem, ki Jo zastrupljajo z raznimi tujimi Ideologijami, ki so našemu slovanskemu čustvovanju tuje in ki se ne smejo baš radi tega nikdar ukoreniniti v narodu. Naša mladina mora biti narodno zavedna in delavoljna. Pravega demokratskega duha se na vzame mladina že v Sokolu. Ce bi šla vsa mladina skozi sokolsko telovadnico, bodite pre- pričani, da U nam nikdar ne bilo treba govoriti o krizi demokracije. V vseh krajih, kjer so sokolska društva na sedežu srednjih in meščanskih šol, imajo društva močne naraščajske oddelke. V zadnjih desetih letih jim je organizacija omogočila, da imajo naraš čajni ki svoje samostojne odseke pod vodstvom vaditeljev, prirejajo samostojne akademije, gledališke igre, družabne popoldneve, lutkovne igre in slično. Tako se vadijo v samostojnem delu že sedaj, da se usposobijo za delo v odborih. Kakor gre vse svojo razvojno pot naprej, tako se stopnjujejo zahteve, ki se stavi,jo na vaditelje. Vaditelj je sokolski vzgojitelj. Vzgaja pa lahko le tisti, ki je sam vzgojen, da se zaveda svoje vzgojiteljske dolžnosti in naloge. Poleg volje do dela in veselja mora imeti tudi potrebno izobrazbo. Tu je prilika za dijaka, da se izobrazi za vaditelja. Nešteto tečajev je priredila župa in posamezna društva za izobrazbo prednjakov. Cele vrste odličnih vaditeljev in načelnikov so Izšle iz dijaških odsekov in tečajev. Naša severna meja, ^ • '" * ' * ' _ _ nujno rabi mnogo dobrih in nesebičnih delavcev, da paralizira tuji vpliv. To nam nujno nalaga, da privabimo še več mladine v naše vrste in jo vzgojimo v zavedne člane naše narodne celote. CIRIL HOČEVAR ekoč In danes Mogočen porast ženskih oddelkov v edlnlcah mariborske sokolske župe Takrat je bilo — po svetovni vojni, ko so se zrušili trhli tebri Avstro-Ogrske monarhije in je v žaru zlate svobode vstala Jugoslavija — naša domovina. V srcih smo jo nosili, v dušah smo jo molili, v mislih smo jo slavili. Takrat je bilo — ko smo se začele zbirati, da v okrilju Sokola doprinesemo tudi me svoj delež k novi zgradbi, da podpremo njene ogledi, se ne bodo smeli nikdar zrušiti. »Si Sokolica?« — »Boš Soko-lica?« — »Pridi tudi ti!« — »Pridi, da nas bo čim več, da nas bo mnogo!« Tako je šlo od ust do ust, tako si je utirala živa beseda svojo pot v srca vseh onih deklet, ki so nosile v sebi materino popevko: »Slovenka sem, Slovenka sem . . .« In zbrale smo se. Bilo je leta 1919, prva telovadna ura v Mariboru po svetovni vojni. V gimnazijski telovadnici smo stopile v vrsto, še ne prav dolgo, toda zanosno sokolsko vrsto. Bile smo tu starejše, mlajše in najmlajše. Brat Ilich nas je pozdravil ter vzel pod svoje vodstvo. Pričele smo. Nekatere, zlasti najmlajše od kraja, druge, starejše pa so nadaljevale, kjer jih je bila vojna prekinila. Tiho in skromno smo orale in rezale brazde v sokolsko ledino. Ramo ob rami z brati smo korakale neumorno in neustrašno za istim ciljem, za isto sokolsko stvar. Naše vrste so «e množile. Naša misel je prodrla med ljudstvo, tam v kmečki vasici je stopila Sokolica za plugom, da tudi ona vrže seme v brazdo svobodne grude. Napredovale smo. Vodstvo žen smo prevzele žene same. Edinice so si volile svoje na-čelnice. Izvolile smo si župno načelnico. Prvo v letu 1921. Ančo Tavčarjevo, kateri so sledile Stana Nabergojeva, Nada Mačusova, Nela Stefanova-Primc in Stana Makučeva. Danes poteka 21. leto od takrat, ko smo se zbrale, da se oprimemo dela v dobrobit naše svobodne in ljubljene domovine. Danes v 21. letu tega našega dela polagamo obračun za vse, kar smo storile, o vsem, kjer smo uspele. Ponovno se oziramo nazaj, z radostjo se oziramo naokoli. Dočim je bilo na področju mariborske župe delo žen pred vojno komaj v povojih, se je po letu 1919. krasno razvijalo. 28. junija 1914 je na zgodovinskem župnem zletu v Rušah nastopilo že 46 telovadk. Telovadna statistika preteklega delovnega leta 1938/39 izkazuje 2611 (430+613 + 1568) vpisanih članic, naraščajnic in deklic, ki telovadijo v 45 društvih in 28 četah naše župe. Mnogo pa je tudi vseh onih sester, ki jim prilike ne dado, da bi se še aktivno udejstvovale v sokolski telovadnici, ženski oddelki so postali enakomočni in enakovredni moškim oddelkom. V častnem številu nastopajo žene — Sokolice na vseh nastopih, akademijah in povorkah ter se udeležujejo tekem v vseh panogah. V svojem delu so danes popolnoma enakopravne z možmi. Same vzgajajo svoje vrste z vnemo, požrtvovalno in nesebično. Tudi v upravnem delu ne zaostajajo sestre za svojimi brati. Pridne so tajnice, blagajni-čarke, matrikarce, knjižničarke itd. Pridne in vestne so povsod, kjerkoli so pozvane, da služijo Sokolu in domovini. Danes bdijo neustrašeno na braniku svoje domovine. Z vero v junaštvo svojega naroda, polne ljubezni do rodne grude in z upanjem v veliko bratsko slovansko vzajemnost so položile Stana M^kuc župna načelnica le najbolj priljubljena zabava tudi številnih ncsokolskih otrok. Lutkovni oder Sokol. društva Maribor-matica praznuje leto« 10-letnico nepretrganega zelo uspešnega d»-lovanja. 15 glasbenih odsekov ie priredilo več pevskih, oz. godbenih prireditev. Knjižnice na ih edinic štejejo okrog 30 tisoč knjig, od teh okrog 18 tisoč iepos;ovnih in nad 3(i'>0 m'adinskih. V naši župi je 12 javnih knjižnic in nekaj javnih čitalnic. Sokolska javna knjižnica v Studencih, ki šteje nad 7000 leposlovnih knjig, ima na tisoče izposojevalcev izven sokolskih vrst. Vse naše edinice redne prirejajo za širšo javnost svečane proslave kni'jevcga rojstnega dne dneva zedinjenja. kakor tudi ko-memoracije ob obletnici mučeni '.ce smrti kralja Zedinitelja. V mnogih kraj h so to edine javne svečanosti teh dogodkov Naše javno prosvetno delo se ne omejuje Ie na naše pripadnike, temveč je namenjeno tudi vsemu našemu ljudstvu Da imamo o tem uspeh, nam najbolj izpričuje dejstvo, da so naša javna predavanja in družabni sestanki, naše knjižnice, na'e gledališke igre in druge prireditve vedno obiskane mnogoštevilno tudi od nesoko o v. Naše sokolsko prosvetno de'o bi bilo še intenzivnejše, če bi ne bilo ovir, ki so izven naše moči. Velika večina na ih e.iinic nima lastnih domov, in le s težavo p: de do najmanjših prostorov za svoje delovanje. Niti prostori drž. šol jim niso vedno na razpolago. Vkljub tein in vsem dnrj:m težavam, ki jih rajše ne omenjamo, smo Sokoli na naše uspehe lahko ponosni. Nihče nam ne more odrekati, da je poleg narodnega šolstva — samo naše Sokolstvo največ doprineslo za prebujenje in jačanje resnične narodne in državljanske zavesti tu ob severni meji. Zavedamo se, da je to tudi naša glavna naloga, zato ji bomo še nadalje žrtvovali vse svoje moči Zdravo! Mihailo D. Dojčinovič. predsednik župnega prosvetnega odbora. Sokolska književnost Prosvetno delo v mariborski župi Vzporedno s tehničnim delom s« vrši po naših edinicah dokaj intenzivno tudi prosvetno delo. Sokolsko prosvetno delo v ožjem smislu e1* /crtlski idejni vzgoji naših pripad- .iikov in sc zato vrši v prvi vrst' v telovadnicah, t. j. z nagovori pred vrstami, s predavanji sokolske vsebine, z debatami, sestanki itd. V večini edinic se vrše mcsca novembra t. zv. idejne šole, ki jih morajo dovršiti vsi novosprejeti člani in članice. Sokolske prosvetne delavce pa pripravljamo za njihovo delovanje v društvenih in župnih prosvetnih tečajih Ker stojimo* na stališču, da so glavni vzgojni činitelji telovadcev — vaditelji, zato vsi absolventi župnega prednjaškega tečaja absolvirajo tudi še župni prosvetni tečaj. Pri sokolskem prosvetnem delu v širšem smislu, ki je razen Sokolom namenjeno tudi širšim siciem. se poslužujemo raznovrstnih predavanj o snlošnih nacionalnih in kulturnih ter poljudno zdravstvenih in soda! no-gospodarskih vprašanjih Pri tem delu imajo važno nalogo nnše sokolske knjižnice, pa tudi dramski in gTasbeni odseki. Za vzgojo in zdravo zabavo otrok skrbe lutkovne in mladinske oderske igre zabavno poučni filmi, poučni izleti in seveda mladinske leposlovne knjižnice. Nekaj podatkov o prosvetnem delu o naši župi v preteklem letu; predavanj s sokolskim; temami je bilo okrog 200, c splošnih nacionalnih, kulturnih, zdravstvenih in socialno-gospodarskih vprašanjih pa okrog 100; nekatera od teh predavanj so bila ilustrirana s filmi. oz. z diapozitivi. Nagovorov pred vrstami čisto sokolske vsebine je bilo nad 800, ostalih pa blizu 100. Prirejeno je bilo nad 100 družabnih in debatnih večerov (zabavne prireditve niso vštete). V naši župi dclluje nad 30 stalno sokolskih gledaliških odsekov ki ?o priredili okrog 150 predstav. Nekateri od teh dramskih odsekov v umetniškem pogledu ne zaostajajo mnogo za odličnimi gledališkimi ansambli. Naj v tej zvezi omenim lc sokolske odre v Rušah, Studencih pri Mariboru, Ljutomeru in Mur. Soboti. Pri četah sta se posebno izkazala dramska odseka pri Mali nedelji in pri Sv Trojici v SI gor. Lutkovni odri so priredili nad 100 predstav. Sokolske ilutkovne predstave so posta- O Ni še bila ustanovljena Sokolska župa mariborska, ko so se nje pripadniki že zavedali, da je treba nuditi sokolskim delavcem književnih virov, iz katerih bi mogla črpati za svoje sokolsko in občenarcano prebujevalno ter izobraževalno delo. Pokojni br. dr. Ljudevit Pivko je sokolsko udejstvovanje usmeril tudi v ta pravec. Na njegovo pobudo je ustanovil »Mariborski Sokol (sedanje Sok. dr. Maribor-matica) že leta 190S posebno »Sokolsko knjižnico«, v kateri je izšla cela vrsta knjižic in brošur, ki pa niso bile — kakor kažejo naslovi — le sokolske vsebine, ampak so tudi služile probujanju narodne zavesti. Tako je sam dr. Pivko spisal za to zbirko »Telovadne igre« v 3 delih. I. in II. del sta doživela celo drugo izdajo. Nadalje je napisal za njo »Kratko zgodovino slovenskega naroda« — i ta je bila tako hitro razgrabljena, da je bila (razširjena!) ponatisnjena —, potem »Načela Karla Hav-lička Borovskega«, »Citice iz slovenskega političnega dela in boja« in pa leposlovni knjigi »šaljivec iz Podravja« ter »Ribičev Jurka«. V knjigah, ki niso telovadno-stro-kovne vsebine, se je njih pisec skrii za psevdonima Pavel Poljanec oz. Janko Osoj-nik. V založbi istega društva sta končno izšii še istega pisca prevod »Ljudskih povesti« Leva Nikolajeviča Tolstoja in pa knjiga »Pohorje«, ki jo je bil napisal bivši piofcsor mariborskega učiteljišča, že dolgo pokojni Janez Koprivnik. Po svetovni vojni je dr. Pivko dal pobudo za ustanovitev »Sokolskega Vestni-ka župe v Mariboru«, katerega so v celoti izšli 4 letniki in sicer I. ter ii. v letih 1921 in 1922 ped uredništvom drja Pivka in brata Ljudevita Kranjca, tedanjega žepnega načelnika. III. letnik je imel le 2 številki in sicer je izšla prva s poročili za žuoni občni zbor dne 1. III. 1925., druga pa"dne 1. IV. 1926 s poročili za župno skupščino tega leta. V delovnem razdobju 1926 in 1927 je izšel še IV. letnik »Vestnika« s »Prosvetno prilogo«. Slednja letnika je uredil pisec tega članka. — IIa pobudo drja Pivka je mariborska S s. župa nadaljevala tradicijo matičnega Sokola mariborskega in začela izdajati ter zalagati brošure. Nekaj njih je bilo najprej natisnjenih v mariborskem večerniku »Taboru« ter potem ponatisnjenih — kakor rečeno —-v obliki brošur. Take brGšure so: Vinc. štepanek, »Dnevnik mladega človeka« — prevedla Vida Pivkova, »Sokolstvo — I. del: Češko sokolstvo« — napisal dr. Ljud. Pivko, .Jan Herben: »T. G. Masarvk« — prevedel Božidar Borko, »Naš boj za lastno državo« in »Snovi za nagovore« — sestavil podpisani. Razen tega je mariborska župa izdala še »Sokolski katekizem«, ki ja brojne vtise, sklepal je znanja in tudi prijateljstva. Prinesel si je pa iz svoje domovine že precej določene oblike značaja, ki so še izražale brezkompromisno v vsem njegovem občevanju. Bil je kar brezobzirno odkritosrčen. Ni maral plitkih fraz, brez katerih si družabne prireditve le težko mislimo. Imel pa je velik smisel za humor. L. P. V novi domovini Na Češkem ni tako krasnih, toplih noči; mogoče niti mesečina ni tako divna; ni take razigranosti voznikov, ki vozijo šele pozno zvečer — ponoči že — vozove, polne otave, domov. — Tako sem si dopovedovala. ko so. mi hotele mistli in spomini na dom postati otožne. Noč je bila v resnici krasna, ko ie vlak prisopihal na končno postajo. Ptuj. Sai se je zdelo, da te v">žnie ne bo konca: vsi vtisi dolgega potovanja so bili zgoščeni v neprillki. ki se polašča mnogih ljudi ne samo ob vožnji na morju, nego tudi v vlaku. No. hvala Bogu. tukai smo! Na peronu so čakali Ludvikov polbrat Ivan z ženo Tiliko. njena sestra Mimika Mariničeva z možem in brat Franc Pivko. Ta ie imel zunaj svoi voz. da bi odpeljal prišleca domov, v Novo vas. Zdelo se mi je. da so vsi pogledi uprti vame — in vsi so me začeli nagovarjati: svakinji tudi v nemščini — no jaz sem pogumno iskala stavke, naučene iz čitanke. skušala ujeti pomen hitro tekočih besed, vzklikov in smeha. »Cuj. čui — kako govori — si slišal, kako po češki naglaša?« se iz polnih pljuč smeji svakinja Tilika. Ivan pa se izraža pohvalno in zadovoljno, češ. nova sorodnfca kaže dobro voljo. Hitro se poslovimo od njih, ki so bili v Ptuju na počitnicah, zlezemo na visoki štajerski koleselj, — bič pooi po konjih in mi zdi r jamo. Med potjo govorijo vsi drugi, iaz stiskam zobe. krčevito se držim moža in voza, nevajena take vožnje, polna strahu, da se voz ne zvrne itd. Vendar si ne upam strahu pokazati, ker z notranjim čutom spoznavam, da bd napravila slab vtis. — Mesec saje, zrak je topel in poln dišav pokošene trave; rahel šum Drave polni ozračje. Kraj je tako zelo čuden — ravnina — vasica — par gozdnih dreves zastira razgled — in spet ravnina — njive — gozdič. Ta enoličnost pa vendar ni dolgočasna. Ko se polagoma bližamo Sv. Marku, poči strel. »Aha streljajo tebi na čast « izjavi Ludvik. In spet strel; konj se plaši; ko se ponavlja vedno pogosteje, čim bo j se bližamo vasi. Rada bi jim bila odpustila to čaščenje, sai sem od samega strahu komaj dihala. No. treba ie tudi to prestati! Ko za vozi voz končno na mehko dvorišče domačega posestva, pristopi k vozu drobna, stara ženica, mati. Ludvik skoči v hipu z voza in jo pozdravlja. Njen pogled pa išče novo snaho So to dobre oči; oči matere. Ne bo nesloge med njima. — čutita cbe. »Bodi pozdravljena pri nas!« pravi in naju pelje v hišo. Dolgo nismo sedeli ta večer; utrujenost se je polaščala popotnikov. Toda govorica tukaj, v Novi vasi je nekako čisto drugačna. nego sem se je nadejala, sigurna vseh pravil in slovnice prof. Sketa. »Težko razumem,« sem potožila svojemu možu. »Boš se že navadila,« me tolaži in mi razlaga posebnosti prleškega dialekta. — Težko je bilo zares. Trebalo ie govoriti bolj z očmi. smehljajem in iskati besede, ki so nam bile vsem enaloo umljive. — In še marsikaj je bilo treba premagati. Ob moževi strani je vse šlo lažje, kakor sem se sprva bala. Občudujem ž niim krasoto kri a korakava skupaj ob bregovih Drave .koz gozdiče in ob njivah belo cvetoče ajde in visoke koruze. Moj a domovina, na Češkem se že počasi pripravlja za zimo. tam so že njive prazne, le krompir in reoa sta še na polju. Tukai na še razkošno polno zelenja in rasti! V sadovnjakih so čudno sladka jabolka, ki jih pobirajo, mečejo v kadi in tolčejo za pijačo. Koliko ie tu zame novega v par kratkih dneh! Mož mi je vodnik, občutim njegovo ljubezen do v sel teh stvari in ta ljubezen prehaja tudi vame. Domov pišem navdušena pisma o krasnem kraju, dobrih ljudeh, o mnogem čudnem novem in lepem. Čudovito hitro ie minilo 14 dni. skoraj neverjetno, da se ie v tako kratkem Č3su lahko izvršilo prerojenje v meni. Čutim se že sigurno, ker gledam vse z očmi svojega moža in občutim vse z njegovim srcem. — L. P. r«sd četrt stoletja V krajih, ki tvorijo d«nes severno mejo naše domovine, je bil pred 25. leti močan tuji vpliv. Vendar je živelo tamkaj še vedno precej ljudi, ki niso bili samo narodno zavedni, ampak so neumorno delovali ter zbujali in širili med zapeljanim, nezavednim ljudstvom zavest in narodni ponos. Sokolska društva so obstojala le v nekaterih večjih krajih, a sokolska ideja se je naglo širila, klila in marsikje rodila lepe sadove. Prednjačil je Maribor s svojim »Sokolom«. Pri tem društvu so neumorno delovali možje, ki imaio nevenljive zasluge za širjenje in vkoreninjenje sokolske misli na naši severni meji. še čez sto ln sto let bo moral slovenski zgodovinar, ko bo pisal o narodnem probujanju, omenjati blesteča imena dr. Rosine, dr. Pivka, dr. Vladimirja Serneca in dr. Večino teh borcev z uma svitlim mečem, prežetih srčne gorečnosti do slovenstva in domače grude že krije hladna zemlja. Oni spijo večno spanje, a lepši in trdnejši spomenik od brona ali granita so si postavili a svojim plodovitim delom. Današnje pokolenje si ne more prav predstavljati, kako težavno je bilo sokolsko delo in udejstvovanje v avstrijski dobi, osobito v letih 1900—1914. Rdeča sraj-va je vplivala na avstrijske oblasti kakor rdeča barva na purana. Le pod težkimi pogoji se je dovolil kakšen javen nastop, pa to le na kmetih, v mestih, kakor v Mariboru, Ptuju ali Celju, je bilo to izključeno, ker so se mestna poglavarstva postavila po robu in kratkomalo take nastope prepovedala, eventualni prisiv pa se ni pravočasno ali pa nikoli rešil. Sokoli so trpeli često ponižanja, zasramovanja in pretepe. Kljub temu pa je vse to rodilo sijajen uspeh. Narodna zavest je rastla in marsikje so se na tihem pripravljale in ustanavljale sokolske edinice, iz katerih so zrasla v skoro potujčenih krajih tik sedanje meje trdna sokolska društva. S kakšno surovostjo in nasilnostjo so hotele avstrijske oblasti zatreti sokolsko delo, nam najlepše priča dan 28. junija i 1914., ko je mariborski Sokol razvil svoj I prapor v Rušah. Nihče ianed prirediteljev , in udeležencev te krasne in pomembne i slavnosti ni slutil, da se je ravno isti can ! izvršil sarajevski atentat. Avstrijske oblasti pa so bile v svoji domišljiji in zagrizenem sovraštvu prepričane, da se je priredila sckclska slavnost v Rušah nalašč na Vidov den in da so bili prireditelji v zvezi s sarajevskim napadom. Vrli Sokoli so na večer pri najboljšem razpoloženju priredili živo sliko v obliki piramide in .jo razsvetlili z bengaličnim ognjem. Poturice in ovaduhi so kasneje v svoji bujni domišljiji med drugim obtožile ruške »sibofil-ske« zarotnike, da so ponoči na dan sokolske svečanosti nosili okrog cerkve mrtvaško rakev ter tulili in se veselili, da se je posrečil sarajevski atentat. Sokolska "rireditev v Rušah je dala povod strašnim preganjanjem zave nih Slovencev in Sokolov na severni meji, osobito v Rušah, kjer so 13. avg. 1914. avstrijski orožniki in vojaki odpeljali krog 20 uglednih ruških mož, fantov, žena in deklet, uklenjene v graške zapore. Na vsaki postaji jih je čakala besna druhal ter jih zasramovala in če je le mogla, opljuvala. Na koroškem kolodvoru v Mariboru je obkolila vagon, v katerem so se vozili ti »srbski izdajalci«, druhal, oborožena s palicami in kan-.en.jem. Zmrcvarili bi jih bili, da ni priletel v zadnjem trenutku vojaški komandant s četo vojakov ter s silo napravil red. Na velikem trgu pred glavnim kolodvorom v Gradcu pa je pričakovala »ruške zarotnike« grozeča in tuleča tisoč-glava množica. Oddahnili so se ruški trpini šele, ko so jih na večer istega dne razdelili po celicah graškega višjega sodišča. Vsako noč proti jutru so se odpirala težka železna vrata grafikih Jec m vedno so prihajale nove žitve: kmetje, odvetniki, duhovniki, učitelji in mladeniči. Dasi je jet- potekel Izpod peresa brata Cirila Hočevarja, v slovenščini in (v prevodu podpisanega) v srbohrvaščini; slednja izdaja je morala biti ponatisnjena. Za potrebe na-raščajskih vodnikov in vodnic je župa založila brošuro »Vzgoja sokolske mladine«. Končno je podpisani dal pobudo, da je župa začela izdajati svojo knjižno zbirko z nazivom »Sokolska knjižnica«. V tej zbirki je Izšlo doslej 5 zvezkov: 1) M. Kovačič, »Dr. Miroslav Tyrš«, 2) Antonin Krejči-M. Kovačič, »Dr. Josef Scheiner«, 3) M. Kovačič, »Prosvetar in njegovo delo«, 4) »Nova pota k starim ciljem« ln 5) Rud. DR. MAKS KOVAČIČ Ellžš - M. Kovačič, »Tatlček Masaryk«. Y rokopisu se nahaja 6. zvezek »Jindfich Filgner«, ki ga je v obliki predavanja sestavil sam ur. Miroslav Tyrš ln ga je T slovenščino prevedel podplsanL Župa Je trikrat tudi izdala koledarček za sokolsko mladino z naslovom »Zbor!« (1922—1924). Urednika sta mu bila brata dr. Pivko in Ljudevit Kranjc. Samo flnansirala pa je župna uprava izdajo brošure »Jindfich FQg-ner kot starosta«, ki jo je češki spisal Joeef Mtlller, prevedel podpisani, založila pa »Mariborska tiskarna«. A najznamenitejše delo, ki izvira od pripadnikov mariborske župe, Je »Telovadba«, Izšla v 4 zvezkih v založbi Slovenske šolske Matice. Napisala sta jo dr. Pivko ln brat Adolf Schaup. Njunim skupnim stremljenjem se Imajo zahvaliti še za svoj obstoj publikacije »Kratka metodika telovadbe« ln »Plezanje«, ki ju je sestavil dr. Pivko, ter »Prosti skoki« — razprava brata Adolfa Schaupa. Vse to je izšlo lz župnega središča — Maribora, župne edinice radi pomanjkanja gmotnih sredstev do kakega udejstvo-vanja Da sokolsko-književnem polju skoro niso prišle. Le Sok. društvo Sv. Lenart v Slov. gor. je ob 30-letnici svojega obstoja (1938) izdalo spomenico, Sok. društvo v Ptuju pa (skupno z drugimi tamošnjlml narodnimi ustanovami) ob 25-letnicl »ptujskih dogodkov«. Letos je založilo Sok. dr. Mur. Sobota življenjepisnl roman Renate Tyrševe z naslovom »Junaška žena«, ki ga je češki spisal Jan Petrus hi na naš jezik prevedel podpisani. Ob svoji 25- in 30-letnici je spomenic« izdalo tudi Sok. društvo Maribor-matlca, prvič (1932) r obliki letaka, drugič (1937) v obliki brošure velikega formata. Lsto društvo je nekaj časa izdajalo pod uredništvom podpisanega i lastni vestnlk z naslovom »Naš sokolski dom«, ki pa Je bil pasiven tn je zato prenehal. Izhajal je ta vestnik nekako ob društvenih občnih zborih s poročili za nje. Pozneje so ga nadomestila Istemu namenu služeča letna »Izvestja«. Tudi župna uprava izdaja sedaj že nekaj let za svoje skupščine tiskana po- ročila. Župnl prireditveni odbor Js o priliki V. smuških tekem Savesa Sokola kraljevin« Jugoslavije v dneh 31. L do 2. IL 1936. izdal tudi lično sokolsko-sportno ln tujsko-prometao propagandno knjižico »Marlbor-Pohorje«. Ce bo bile doslej navedene publikacije, ld so vzkaille iz tal župe mariborske, je radi popolnosti pregleda še omeniti, da se med sokolskimi pripadniki naše župe razen omenjenih nahaja še več sokolskih piscev, ki sodelujejo pri raznih sokolskih listih, tako bratje Ciril Hočevar iz Studencev, Miloš Ledinek a Tezna ln Ivan Lavrenčlč lz Maribora — dolgoletni urednik »Naše radosti« z njeno prilogo »Našim rnališa-nlma«. Na ozemlju naše župe Je začel s sokolskim literarnim delom tudi brat Marjan Tratar sedaj v Borovcu — župa Novo mesto) ln v naši župi biva tudi pisec povesti »Tratarjev Mirko«, ki izhaja sedaj kot podlistek v »Sokolski volji«. Končno bodi omenjeno, da Je celo župa Mostar založila brošuro, ki je potekla Izpod peresa Mariborčana, z naslovom »Blagoslovljeno sokolsko delo«, ki ji Je avtor novinar brat Vekoslav Spindler. — S hvaležnostjo moramo priznati, da sta mariborska lista »Tabor« in pa Jutrov »Večernik« vedno kazala mnogo razumevanja za sokolovanje in mu posvečala mnogo svojega dragocenega prostora za vesti, poročila in za idejne članke. Isto velja seveda tudi za sedanji »Večernik«. Kakor dokazujejo gornje navedbe, naše obmejno Sokolstvo i v sokolskem slovstvu ne zaostaja, nego se lahko ustopa dostojno ob stran drugim župam Jugoslavije M. KOVAČIČ Državljanska zavest Kolikor tudi leži na nas težina svetovnega dogajanja, je treba vendar ugotoviti eno: od lani do letos, v tem roku. ki nam ga ie širokogrudno naklonila usoda, so se zavedli tudi široki sloji našega naroda, da Kre v današnji vojni tudi za usodo našega naroda To leto živčne vojne nas je strnilo in čut državljanstva se ie po-globiL Duh odpora ie zrastel. Pripravljeni smo doprinesti neizogibne žrtve, ako jih bo čas terjal od nas. Saj jih nosi ves svet Od lani do letos smo se naučili tudi mi živeti »nevarno življenje«, kar nas je medsebojno približalo. Tudi duhovno stanje naše meje je od lani do letos neprimerno trdnejše. Naš centralni problem od zadn jih sto in nekaj let sem, odkar se zavedamo svoie narodnosti, je še vedno nacionalen, na-rodnoobramben: Kako izbrisati iz nas umazane pene preteklosti ki se nas drže? Kako napraviti predvsem ljudi in iz tako STANA MAKU CEV A sedanja župna načelnica (Glej njen članek na 10. strani) ANICA TAVČARJEVA prva načelnica mariborske župe EMAN ILICH prvi načelnik mariborske župe vznavnanOi ljudi narod? Mal to preko kmetskega pokreta aii narodno-delavskega pokreta ali s pomočjo vera. a Sokolom ali slovenskima fanti — problem ostane isti: nacionalen. Nujnost socialnega dviga celote je zvezana s tem in lahko teče samo paralelno. Zdi se, da Šele današnji čas kuje iz naa prave Jugoslovane. Nevarnost nas ie strnila v novem jugoslovanstvu. Temu je, kakor vsemu našemu osvobodilnemu naporu skozi stoletja, tuja vsaka misel na' sil j a ali prevlade, ker izvira iz tdoboko občutenega človečanstva in mu je zahteva po pravici in pravičnosti enaka zahtevi po narodni svobodi. Cim se je naše jugoslo-vanstvo vrnilo na te temelje, pridobiva dnevno na terenu. Precepi ia in cepi se na pojačano čustvo državljanstva, ki ea že stalna nevarnost krepi iz dneva v dan. V tem je tudi velika prednost sokolske organizacije. Sokolski znaki, ki smo jih videli o priliki jesenskih vpoklicev na uniformah. pomeni io: »jaz sem ponosen, da sem jugoslovenski državljan bi preko Sokola sem prišel do tega spoznanja«. Osnova sokolskega delovania in vplivanja na člane se je silno razširila, kajti sokolstvo preveva čustvo resnične širokoBrud-nosti. Sokol 1e organizacija, ki predvsem ta pred vsako drugo vzgaja k državljanski zavesti. Dr. IGOR ROSINA Stremljenje k tehnični popolnosti Prvi pokrajinski zlet Jugoslovanskega Sokolstva, ki se je vršil leta 1920 ▼ Mariboru, Je zapustil v mariborski nacionalni javnosti zelo dober odmev in 8 tem je Sokolstvo pridobilo v Mariboru ln ob eeM meji na ugledu tn moči. Leta po zletu so bile telovadnice takrat edinega društva polne članstva ln naraščaja. Primanjkovalo pa Je dobrih vaditeljev tako za podrobno, kakor tudi za vodilno delo. V dobi krog leta 1921 je skupina mladih Sokolov, sledeč očetovski roki nam vsem dragega dr. Pivka, posvetila vse svoja sile to ves prosti čas študiju sokolske telesne vzgoje ta organizacije. Takratni načelnik župe br. Ljudevit Kranjc Je tudi od svoje strani storil vse, da se Je ta idealna pefičl-ca Sokolov spoznala s Širokim praktičnim delom Uspehi niso izostali, že nekaj let nato nastopajo vrste mariborskega Sokolstva tako, da vzbujajo med jugoslovenskim Sokolstvom pozornost Do leta 1925 so bili oddelki članstva, naraščaja ta dece že val vzorno organizirani ta vodent Vadlteljski zbor v Mariboru Je bil gonilna sila vsega sokolskega dela. 2e preje je pričel s prirejanjem vzornih akademij, ki ao si tako po svojem estetsko dognanem sporedu, kakor po vzorni Izvedbi pridobile slove« vzornih prireditev. Javni nastopi teh let ao bili prave manifestacije sokolske telovadbe. Notranje delo se je poglobilo. S prirejanjem stalnih vaditeljskih tečajev, ld so Jih vodili vodniki oddelkov, Je pridobilo vse Sokolstvo množice vaditeljev ta vadi-teljie. Telesna izurjenost naših telovadcev in telovadk Je napredovala ta s pridobitvijo br. Stuklja ln Primožiča stopa Maribor tudi na mednarodni forum ta na ollmpija-de. Vadlteljski zbor je vse to delo vodil ta vršil z največjo požrtvovalnostjo ta visoko strokovno sposobnostjo. Povdarjam, da je velik del uspehov, ki jih je doseglo mariborsko Sokolstvo, bil mogoč le, ker Je vladala med vsemi delavci prava bratska sloga in pomoč. Vsakdo je drugega dopolnjeval v harmoniji —; le redki so bili spori ln vsi ti so v bratskem razgovoru nad« vrste le še bolj povezali ln krepllL Duh to zagon mariborskega Sokolstva je pridobival novih pristašev. Prava sokolska potreba je bila, ki nas je gnala, da ustanavljamo nova društva. Leto 1930. nas najde na vzponu. Dr. Pivko pravi, da Je na desnem bregu potreba po samostojnem društvu velika to že ustanovi društvo Maribor I. Kratko za tem je bilo ustanovljeno društvo Maribor n. na Pobrežju, sledili sta Se edinicl Maribor m ta Tezno. Pravim, da je bila to potreba ta dokaz za to so tudi danes polne telovadnice teh društev. Sokolsko društvo Maribor Je dobilo oznako »matica« to to zasluženo, saj J« bilo delo društva pijoDirsko. Isti bratje in sestre so razen dela v mariborskem društvu sodelovali tudi pri delu v župi in to vodilno. Tudi v župi vlada duh napredka to razmaha. Sokolska župa Maribor postaja s svojimi edinicami ena izmed vzornih žup Jugoslavije. Njene prireditve so vzor discipline in izurjenosti. Na tekmah nastopajo do tedaj neznana števila tekmovalcev. Delo v mnogih društvih širom župe se poglablja, župno vodstvo pomaga društvom s številnimi tečaji to s potujočimi prednjaki. Tudi po društvih se vršijo že samostojni vaditeljski tečaji. Enako po mnogih okrožjih. 2upni zlet leta nlSnlca trinadstropna, je začelo primanjkovati prostora. Sledile so nmčne preiskave, ki jih je vodilo vojaško sodišče. Okrog 7. ure zvečer nekega dne v oktobru 30 začeli Jetničarji nenadoma odpirati vrata posameznih celic kličoč: »Oblecite ee, pojdite domov!« Izpustili so vse Ruša-ne in tiste Mariborčane, ki so spadali k tako zvanemu »ruškemu aktu«, kateri je obsegal preko 200 pol popisanega papirja. Morali so v veliko sodno dvorano, kjer je bilo zbrano vojaško sodišče. Predsednik, star polkovnik je spregovoril: »Na Najvišje teiefonično povelje vas moramo ta-kiij Izpustiti. S tem ni rečeno, da ste prosti, ampak nadaljnje preiskave bo vodilo okrožno sodišče v Mariboru. Ker ni časa, da bi z vsakim posameznikom pisali zapisnike. naj vsakdo na tretji strani prazne pole papirja podpiše svoje ime!« Začelo se je podpisovanje. Neki ruški kmet pa je kategorično izjavil, da prazne pole ne podpiše. Vtaknili so ga zopet nazaj v »luknjo«. Vendar pa je prišel čez par dni domov. Nadaljnje preiskave je vodilo deloma okrožno sodišče, večinoma pa neki vojaški avditor v Rušah. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bilo vei Rusanov obsojenih na 4, 6 in 12 mesecev ječe Nekateri so kazen odsedeli. nekatere pa je prehitela vojna in so morali obleči vojaško suknjo. Kazen se jim je črtala, ko se je oktobra 1. 1918 razsula avstrijska armada. Preganjanja pa so na nekatere Rušane strašno vplivala. Nadobudna zdrava in vesela učiteljica A. L. je tak^ zbolela na srcu, da ni mogla več v šolo Ležala je dve leti kakor ohromela ir končno umrla. Ni uspehov r. zmage brez žrtev. Trpeli ste zavedni obmejni Slovenci, zlasti v Dravski dolini, v Mariboru in njegovi okolici, Ptuju in Slovenskih goricah, trpeli ste tedanji neustrašeni Sokoli, pa najlepša zahvala in najslajše zadoščenje vam je bilo to, po čemer ste hrepeneli, da je vstala brez razlike stanov in politične usmerjenosti, šli v graške zapore, tako bodite v današnjih resnih časih edini in strnjeni, da ohranimo neokrnjen naš skupni dom, lepo, am vsem sveto Jugoslavijo! Davorin Lesjak (Ruše) 1 TL31 »Sokolska volja« je priobčila dva članka, v katerih popisuje delo sokolske čete v vasi Tušilovič na Kordunu ter zadržanje kmet-ske sokolske čete v Tkcnu pri Bicgradu. — Na navedenih primerih kaže dopisnik, kako velikega pomena je pravo sokolsko delo v naši vasi, tako za napredek našega kmet-skega naroda, kakor tudi za utrditev jugoslovenske in državne misli, za njeno moč in obrambo, članek končuje s pozivom, da nam je treba kmetov Sokolov po vseh predelih naše zemlje, da nam je treba sokolskih trdnjav po gorah in dolinah, osobito vzdolž naše obale in naše kopne državne meje. Iste cilje je zasledovala uprava Sokolskega društva v Slov. Bistrici, ko je v leta 1930 ustanovila pod svojim okriljem po okoliških vaseh, kjer je bila podlaga za to dana. celo vrsto kmetskih sokolskih čet. Sokolsko delo je zelo težavno, kaj bi tudi ne bilo, saj je vzgojno; zahteva za vodstvo celega človeka in k temu še kvalificiranega, zamre tam, kjer takega človeka zmanjka. Teče letos deseto leto. odkar je naš jugoslovenski Sokol začel pri nas v Sloveniji svoje edinice rnovati v večjem obsegu tudi po naših vaseh. Ob tej desPtlPtnici Sokolsko društvo v SI. Bistrici z zadoščenjem kaže na dve sokol- ski četi, ustanovljeni v njegovem okolišu, to sta sokolski četi v vasi črešnjevec in v vasi Laporje. Prva je bila ustanovljena dne 4. oktobra 1930 ob vzglednl podpori tamkajšnjega kmetskega življa in je kazala ves čas vkljub včasi neugodnim razmeram občudovanja vredno žilavost in delavnost. Glavni njen kader tvorijo kmetski fantje ln dekleta ter delavci in delavska dekleta, ki jih vodita zelo agilni in vztrajni načelnik šetar Mi!'ael ter načelnica Polšakova Lojzka, četa si je ustanovila leta 1934 svojo knjižnico, ki izposoja knjige vsako nedeljo. Leta 1935 pa si je nabavila svoj sokolski oder, na katerem uprizarja vsako leto povprečno po tri gledališke predstave in na katerem posebno svečano proslavlja vsako leto 1. december in kraljev rojstni dan. Sokolska četa v Laporju je bila ustanovljena isto leto. Udejstvuje se istotako zelo uspešno. Tudi njen kader tvori predvsem kmetski živelj, nekaj članov in članic je pa tudi železničarskih in delavskih, četa si je ustanovila svoj tamburaški in moški pevski zbor. člani čete zavzemajo važne funkcije v krajevnih kmetijskih organizacijah, kakor pri Sadjarski podružnici, podružni-Kmetrske družbe in pri Selekcijskem društvu. Sedaj četi načeluje kmetski fant, mladi in agilni lUastinšek. Dosti lenega, razveseljivega in vzpodbudnega hi se dalo povedati iz desetletnega udejstvovania teh dveh kmetskih sokolskih čet. Naj zadostuje ta skromni spominek, ki naibolje odgovarja skromnosti naših kmetskih ljudi. Povedati pa je treba, da sta obe četi imeli krepko zaslombo idealno no^rtvovalneea in delavnega domačega uči-telistva, v katerega roke sokolske edinice že nn svojem vzgojnem značaju predvsem spadajo. Dr. F, dnksMl, da je aeverao Sokolstvo vredno srojegm slovesa. BU je to zlet, kjer so dru-Itva mariborske župa postavila dosedaj najvišje število nastopajočih ta to z največjo disciplino ta izredno izurjenostjo. Sokolsko delo, vršeno s navdušenjem, ja rodilo dobre sadove ta smelo trdim, da je povsod tam, kjer je delovala sokolska. edi-nlea, narodna samozavest silno in se utrdila ter s tem tudi ljubezen do svobodne domovine. Inlcljatlvnost mariborskega sokolskega vodstva je naletela pri vodstvu Jugoslovanskega Sokolstva na ugoden odmev. Pa-noge telesne vzgoje, dotedaf nekaka naša posebnost, so bile uvedene povsod. Najvišje priznanje Je pa bilo dano severnemu Sokolstvu s tem, da nam Je Savez SKJ poveril organizacijo in vodstvo savezne pred-njaške šole, ki je bila dosedaj najvišje organizirana vzgojna Institucija jugosloven-skega Sokolstva. Prva fiola Je trajala neprekinjeno šest mescev s celodnevnim poukom ta to leta 1931, druga tudi Sest mescev leta 1932. Udeleženci so bili lz vseh žup države ta tako Je sokolsko delo Maribora vrglo seme daleč po državi Iz te šole je pričela marslkaka pobuda za delo na polju telesne vzgoje. Odlični nastopi ob zaključku Sol so odpirali nove poglede tudi Širšemu občinstvu, žal Je morala Šola radi finančnih neprllik po dveletnem dela prenehati. Mnoga mlada pokolenja so Sla skozi sokolske telovadnice, črpajoč tam telesno moč ta nacionalno samozavest Komur Je blagor naroda ta države pri srcu, ne bo oviral tega pohoda mladine. Saj Je v Sokolstvu en najvišji cilj: blagor domovine! S spoštovanjem človekove osebnosti, ki Jo vzgaja Sokolstvo v sklada s tem ciljem, ustvarjamo krog svobodnih ta ponosnih državljanov. Čim Številnejši bo ta krog, tem mlrnejSa bo naša bodočnost Mariborsko Sokolstvo na severa domovine Je ponosno, da je storilo v tem ozira vse. Tako bo delalo tudi v bodoče! Dr. hzk. FRANJO MA0US BUHAJLO DOJCINOVIC predsednik župnega prosvetnega odbora (Glej njegov članek na 10. strani) INJL FRIDERIK DEGEN župni tajnik (Glej njegov članek na 10. strani) FERDO PRELOG iupnl blagajnik DOLNJA LENDAVA STUDENCI PRI MARIBORU SLOVENJ GRADEC Naša pet Sokoli doma smo čuvarji in borci rmo za njega čast ta] jo krepili nas viharji, pogum in moč nam dali v lasi Nihče ne bodi rob krivice! V svobode dan iz teme zmot vsakogar dvigne luč resnice, naprej, navzgor gre naša pot! E. GANCL Razvoj sokoisl Pretežno število soKolskih čet v mariborski župi slavi letos 10 letnico obstoja. Je to lepa doba za nekatere čete, zavidljiv jubilej uspešnega dela in razmaha. V resnici je pa sokolovanje v četah starejše nego 10 let kajti mnoge čete so se razvile iz prejšnjih sokolskih odsekov, ki so se ustanovili hitro po letu 1920. Tudi so mečna društva zasejala sokolsko seme skoraj v vsako vas Dravske doline, Slov. goric, Ptujskega ta Murskega polja in Prekmurja že mnogo prej, zato so se čete ob meji ustanavljale iz žive potrebe prebivalstva samega- Res prav redke so danes občine v območju sokolske župe mariborske, posebno ob meji, kjer bi ne imeli sokolske edinice. Poglejmo v glavnih obrisih njih delo in uspehe! Ogromno podrobnega dela so izvršile sokolske čete v zadnjih 10 letih, odkar samostojno obstojajo in to delo vršijo z vso žilavostjo naprej. Več stotin gledaliških Iger je bilo prirejenih na sokolskih odrih čet veliko vzornih telovadnih nastopov ta akademij, izletov, družabnih sestankov in več tisoč nagovorov in predavanj. Pa tudi gospodarsko se je dvigalo članstvo v četah, prirejale so se tekme koscev, žanjic, dajala navodila sokolom čebelarjem, sadjarjem itd. Vodi se potom Sa-veza dopisna sadjarska šola, nabiranje zdravilnih zelišč itd. V vseh panogah sodobnega gospodarskega napredka se lahko izživlja in udejstvuje članstvo sokolskih čet Zadnji čas je oskrbela župa lepo število sadjarskega ta vinogradniškega orodja, kakor cepilne nože, škarje, obirače, strgulje, lopate to škropilnice, ki jih podeljuje agilnim obmejnim četam. Pa tudi v nacionalnem pogledu vršijo čete svojo dolžnost. Narodna zavest, ki je žal ponekod pri nesokolih zelo plitva ali je pa sploh ni je v sokolskih četah trdna in krepka ta neustrašeno samozavestna. Plaš-ljivostl sokol ne pozna ta priznati se mora, da se baš sedaj vidi ta ponos, ko je treba enemu ali drugemu obleči vojaško suknjo. Kdor je opazoval to gledal sokolske nastope to povorke pri četah to okrožjih zadnjih 10 let ta si je lahko napasel oči do najvišje mere ob pogledu na stasite to krepko ter zdravo raščene sokole četa-še tam lz Sv. Ane v SI. g., Velke, Sladkega vrha, Sv. Trojice. Dornave, Markovcev vse do Mure ln še preko nje. Lepo Število teh sokolov, danes že krepkih mož, se ponaša, da so služili vojake prt kraljevi gardi, ali skrajšan rok ali bili v vojaških sokolskih tečajih za vodnike čet Kdor hoče videti delo in uspehe na terenu samem, pa naj obišče ob priliki čete: Mala nedelja, Cven, Sv. Jurij ob Sčav.. Markovce prt Ptuju, Razvanje in Se nekatere druge, ne bo mu. žal. Videl bo tam, kako se zastavi lopata aH r ovni ca, če se hoče urediti letno sokolsko telovadlSče aH postaviti sokolski dom Sokolsko delo v četah ne počiva, gre vztrajno ta borbeno naprej. I T »11? ~ ?' ? w .f> l \ . NMtV« ■ ilj. * ; i Imeli bi sicer Se mnogo lepSe uspehe, ki bi bili danes vsem obmejnim Slovencem v veliko korist za utrditev narodna V zadoščenje je pa danes SOKOLSKI DOM V BC0AB mu sokolu, pa naj je pretrpel še toliko gorja, da je nacionalno delo, ki ga vrši sokol-stvo, nujno potrebno. Kmet, delavec, vi-ničar, obrtnik, učitelj, zdravnik na vasi, prekaljen s sokolstvom, je trd, žilav, ne- upogljiv, z vzravnano hrbtenico, z jami m in čvrstim pogledom, in čas ga ne bo prehitel. J. 8. Razvoj najstarejšega društva na severni meji Dne 15. avgusta 1903. so rodoljubi v Ljutomeru ustanovili sokolsko društvo pod imenom »Murski Sokol«. Bila je to prva sokolska edinica ob naši severni meji in je sedaj najstarejše sokolsko društvo mariborske župe. Okrajni zdravnik dr. Karel Chloupek, po rodu Ceh, ki je prišel iz što-štanja v Ljutomer po smrti dr. Mihaliča, ves prepojen v narodnim, sokolskim dru-hom, je zbral okrog sebe vrsto zavednih domačinov iz Ljutomera in z Murskega polja. Dr. Grossman, Mišja, Babnik, Ivan Tomažlč, Joško Rajh i. dr. so dr. Chlonpka podprli v njegovem stremljenju, in tako se je v Kukovčevi dvorani ob navzočnosti Sokolov iz Celja in Varaždina izvršila ustanovitev Murskega Sokola. Omeniti je treba, da je bilo med prvimi člani Murskega Sokola tudi nekaj narodno zavednih duhovnikov. Kot Ceh je dr. Chlonpek uredil društvu po vporu istih sokolov in so imeli člani tudi kroj po češkem vzoru, tako da so jih na zletih mnogokrat imeli za Cehe. Murski Sokol si je s svojim delom pridobil simpatije ne le v meščanskih krogih, ampak je poznal korenine tudi med zavednim murskopoljsklm kmečkim ljudstvom. Kmečki fantje, ki so ves dan pridno delali na poljih, so prihajali zvečer po uro daleč k telovadnim vajam. Tu posebej omenjamo Franca Sagaja iz Krapja, Id se je pozneje poročil v Selnico ob Dravi in je tam ustanovil sokolsko društvo. Sokolski javni nastopi v Ljutomeru ln v sosednih krajih so bili maniiestacije, ki so se jih redno udeleževali rodoljubi lz širne okolice. Vedno se je ob takih prilikah z živo besedo budila in utrjevala narodna zavest v ljudstvu. Seveda pa to ni bilo po volji narodnim nasprotnikom, ki so delali ovire, kjer so mogli, takratne oblasti pa so jim pri tem šle na roko. Tako n. pr. Sokoli niso smeli z povorko po trgu, ampak so smeli korakati samo v strnjeni vrsti po skrajni cesti skozi Ljutomer. Ob straneh pa so na pločnikih stali narodni nasprotniki, ki so vzklikali grde žaljivke. Vse sokolske prireditve pred svetovno vojno so se vršile v Sršenovem logu izven trga. Udeleževali so se jih v velikem številu Murskopoljci in Prekmurci, in vsem so ostale v najlepšem spominu. Živahni, bratski in prisrčni so bili v tej dobi stiki v sokolsko organizacijo iz Hrvatske, zlasti z Varaždinci. Vsako leto sta Murski in Varaždinski Sokol pohitela drug k drugemu. Na čelu varaždinskega Sokola je stal takrat znani narodni voditelj dr. Pero Gagdič. Zanimivo je, da je Murskega Sokola že ob njegovi ustanovitvi počastil s pozdravnimi čestitkami veliki Jugoslovan, vladika Strossmajer. Murski Sokol ga je izvolil za častnega člana. Leta 1910 je društvo ob nepopismenu navdušenju občinstva razvilo svoj društveni prapor. Po zimi 1. 1913 je Murski Sokol izgubil svojega skrbnega očeta, in ustanovitelja, starosto dr. Karla Chlonpka. Njegovi zemeljski ostanki počivajo na pokopališču v Varaždinu. Po njegovi smrti je bil za starosto izvoljen znani požrtvovalni narodnjak Joško Rajh, ki je vodil društvo v duhu svojega prednika do svoje prerane smrti 1. .1924. Prišla jc vojna furija. Z živo vero v končno zmago je članstvo spremljalo srbski narod na njegovi poti čez albansko Golgo-to. Društvo je bilo razpuščeno, članstvo preganjano, starosta br. Joško Rajh je moral v graške zapore kot veleizdajnik. Društveni načelnik br. Jože Velnar pa je kot vojni ujetnik v Rusiji vstopil v jugoslovanski dodobrovoljski korpus. Za velikim petkom je prišlo vstajenje. L. 1920. je članstvo korporativno pozdravilo Viteškega kralja Aleksandra Zedinite-Ija, takratnega regenta, pri njegovem obisku v Mariboru. Sokolskemu poletu je bila odprta pot. Začela se je organizacija novih sokolskih edinic. V 1. 1919 do 1921 so bila ustanovljena sokolska društva v Gomji Rodgoni, Križevcih, Murski Soboti in v šafarskem. Na meji smo pletli nova gnezda sokolskemu rodu, gradili nove trdnjave dela, bratstva in ljubezni. I t Razvoj matičnega društva v Ljutomeru ; je polagoma zahteval lastno streho. S I požrtvovalnostjo in ljubeznijo, ki ima rna- I lo primerov v zgodovini gradnje sokolskih ' domov, si je društvo v letih 1924—1928 po- j stavilo svoj ponosni Sokolski dom. V pro- 1 čelje dvorane je vzidalo zemljo, namočeno s krvjo tragično preminulega staroste br. Joška Rajha. Pred vhodom pa sta vsajeni dve lipi v spomin na prva starosta dr. Cholnpka m Rajha. L. 1927 je bil dom slovesno otvorjen. Kako se uprava društva v polni meri zaveda nalog, ki mu jih nalagajo sokolski program in pa zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, je razvidno tudi lz dejstva, da šteje danes društvo nad 400 članov in članic, naraščaja in dece in da skozi vsa povojna leta nepretrgoma vežba 14 telovadnih oddelkov. Ljutomerski Sokol je tudi matica murskega sokolskega okrožja, ki šteje danes 5 društev in 3 čete. Poleg že zgoraj navedenih edinic so se po 1. 1930 ustanovile čete pri Mali nedelji, na Cvenu, pri Sv. Juriju ob ščavnici, pri Sv. Duhu, v Apačah in v Radencih. Zadnje tri pa so sili prilik zopet likvidirale. Vodstvo sokolskega okrožja posveča veliko pažnjo vzgoji vaditeljstva in prosve-tarstva in skrbi zlasti, da člani okrožja, ki vrše funkcije vodnikov oddelkov, oziroma prosvetarjev, posečajo prednjaške in prosvetne tečaje, ki jih prireja župa. Okrožje je prirejalo tudi lastne tečaje za vzgqjo članstvo in tako večalo krog sposobnih vaditeljev. V okrožju je danes 394 članov, 206 članic, 92 moškega in 66 ženskega naraščaja, 390 moške in 455 ženske dece. Vse sokolsko delo v okrožju je vsmerje-no na obrambo domovine, ki jo bo vsak član sokolske organizacije, Ce in kadar bo treba, branil če treba tudi s svojo srčno krvjo! IVAN TOMA2IC — SLAVKO STOPAR. Vzorna sokolska četa pri Mali nedelji Začetek narodno-prosvetnega dela pri Mali nedelji (blizu Ljutomera) je bila ustanovitev »Leposlovnega bralnega društva« 22. maja 1886, ki se je 24. febr. 1903 preimenovalo v »Kmetijsko bralno društvo« in iz katerega je 24. februarja 1923 nastalo napredno »Narodno kulturno društvo«. To društvo si je 1.1923 zgradilo svoj društveni dom, ki ga je slovesno otvorilo 20. julija 1924. Dne 14. februarja 1932 je bilo pri Mah nedelji sestanek zastopnikov Narodnega kulturnega društva (pod vodstvom Ivana Ceha in Slavka Senčarja), mariborske sokolske župe (domačin br. Avgust Lukačič) ter ljutomerskega sokolskega društva (načelnik br. Franjo Lubej). Na sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da Narodno kulturno društvo po mnogoletnem delovanju likvidira v korist na novo ustanovljene Sokolske čete pri Mali nedelji. Prvi starosta čete je bil br. Ivan Ceh, podstarosta kmet br. Franc špindler lz Radoslavec, načelnik br. Vinko Kapun, tajnica sestra Nada Jen-čičeva, blagajnik br. Slavko Senčar. S svojim vsestranskim delom je četa ▼ polnem obsegu upravičila svoj obstoj. Do 1. januarja 1940 je priredila 28 gledaliških T>redstav, 16 akademij in proslav, 3 javne nastope ln 10 tombol oziroma srečolovov. Sodelovala je pri vseh javnih nastopih ln manifestacijah v bližnji ln daljni okolici z večjim ali manjšim številom svojega članstva. Odkritja spomenika kralja Aleksandra I. pri Sv. Juriju ob ščavnici dne 15. maja 1938 se Je udeležilo n. pr. 74 članov ln članic čete. V okviru sokolske Petrove petletke je četa doslej: uredila v društvenem, sedaj Sokolskem domu javno čitalnico z okrog 20 časopisi ln revijami, brez vsakršne vstopnine alt članarine; preuredila in Izpopolnila javno sokolsko knjižnico; popolnoma preuredila in izpopolnila gledališki oder in pododer v Sokolskem domu z nabavo ene popolne garniture novih kulis, horiconta in novega zastora; dogradila galerijo s stopnicami; preuredila in izpopolnila električne naprave v vseh prostorih Sokolskega doma v smislu tehničnih predpisov; nabavila klavir; dozidala Sokolskemu domu podaljšek v celi širini (8 m) ln v globino 6 m ter je s tem pridobila veliko sobo (48 m1), katero je nulno potrebovala za javno knjižnico tn čitalnico ter za gledališko obla-čilnlco. Pod to sobo je enako velik kletni prostor. Kljub znanim težkim prilikam delujejo vst četni odseki marljivo. Javna knjižnica Je n. pr. v prvih treh mescih 1. 1940 Izposodila 620 knjig. Po zaslugi izredno marljivega br. načelnika Dorčeta Trstenjaka je naraslo število telovadečth v zadnjem času na 18 članov in 16 naraščajnikov, kar je za podeželje in sedanje prilike vsekakor razveseljivo. Kmetska sokolska četa pri Mali nedelji, ki jo vodi sedaj že več let kot starosta neumorni nacionalni delavec, tamošnji domačin in posestnik, bivši narodni poslanec br. Avgust Lukačič, pozna samo eno geslo: Le naprej ... ! v rreiunurju Pionirsko delo Sekala v Murski Soboti Slovensko društveno življenje se je v Prekmurju začelo šele z Jugoslavijo; pod Madžari ni bilo med prekmurskimi Slovenci niti enega sokolskega društva Dne 18. marca 1B20. 1. se je zbralo v takratni Narodni čitalnici 70 Sobočanov. Ustanovili so prvo sokolsko društvo v Prekmurju, ki je začelo takoj redno delovati in je postalo kmalu izhodišče sokolskega dela v Slovenski Krajini. Brez posebnega sodelovanja soboškega Sokola je bilo ustanovljeno samo društvo v Lendavi, vse ostale postojanke v Prekmurju so delo soboškega Sokola. Zdaj delujejo poleg omenjenih dveh društev še društva v ša-lovcih, Rogaševcih in Beltincih, pod okriljem soboškega Sokola pa čete v Rakiča-nu, Martjancih, Puconcih, Moščancih, Bre-zovcih, Strukovcih, Bodoncih, na Trdkovi in pri Gradu. Sklicatelj sestanka za ustanovitev soboškega Sokola je bil inž. Hubka, po rodu Ceh, prvi starosta pok. notar Tone Koder, prvi tajnik tudi že pok. trgovec Ludvik Brumen, prvi načelnik Ivan Šinkovec. Tem pripada poleg bratov Franca Ceha in Antona Novaka glavna zasluga za utemeljitev sokolstva v Prekmurju. V preteklih 20 letih je soboško društvo pokazalo delo, kakršno so opravila v tem času le redka društva. Odposlalo je nad 9000 dopisov, imelo 500 raznih sej. V telovadnici je v tem času bilo nad 6700 članstva, naraščaja in dece. Javnih telovadnih nastopov je bilo 18, med njimi 2 župna zleta. Akademij je priredilo društvo 28, iger uprizorilo več ko 90, lutkovnih predstav 38, 26 koncertov lastnega orkestra, j ki imajo za Soboto, za najmlajše 150 javnih predavanj in končno še 55 jav- i sko pokrajinsko središče, večji p-> knjig. Denarnega prometa je bilo nad 10. milijonov din. Leta 1929 se je društvo za staroste Ferda Preloga postavilo s pomočjo vse Sobote velik dom, 1. 1925. razvilo članski, 1938. pa naraščajski prapor. številke pa ne povedo dovolj. Delo v kraju, ki ni imel slovenske narodne tradicije, v kraju z meščanstvom, ki nI čutilo prav nič slovensko in je sprejelo novo državo z nezaupanjem ali celo sovražno, ie bilo vse prej kakor lahko. Vpliv madžarskih grofovskih časov je bil predolgo trajen in preglobok. Sokolsko delo je slonelo spočetka izključno na »prišlekih«, na do-seljenih uradnikih in uslužbencih, ki so z novo upravo prinesli tudi novo, pestrejše in na demokratski, ne pa na fevdalni miselnosti temelječe društveno življenje. Pridobivanje domačinov ni bilo lahko, treba je bilo mnogo takta in spretnosti. Na novo in izrazito narodno društvo so gledali ljudje starega duha z nezaupanjem, prikriti sovražniki pa so zna*! deio spretno ovirati in taktične napake Sokolov mojstrsko izrabljati. ><••>! i ^ * . -a i.Jijt. t ..<'•„ kajti le ta utegne načrtno in uspešno društveno delovati, ki pozna dobro krajevne razmere. Kljub vsemu je društvo rastlo, začelo je ustanavljati nove sokolske ectlr.ice v okolici. Glavna zasluga za ustanavljanje sokolskih čet gre sodniku dr. Francu Farkašu. Temeljnega pomena za dvig soboškega Sokola je postal Sckolski dom. Sobota je dobila oder in dvorano za prireditve, ki jo je tako občutno pogrešala. Tam so se poslej vrstile neštete kulturne prireditve, sloven-men ko nih zabavnih prireditev. Knjižnica posluje ! za kraja s starejšo slovensko t že od začetka in je izposodila nad 24.000 J Soboti se treba znova in znova . iicijo. V \azovati, da imamo tudi mi kulturo, da je n. pr. gledališče na višini tudi v Mariboru in v Ljubljani ln ne le v Budimpešti. Kclor je videl, s kako zaverovanim zanimanjem so siedili šolarji ravensluh vasi Snegulčici, ki so jo jo igrali člani Ljubljanskega gledališča, ve ceniti pomen stavbe, brez katere bi bila Sobota kulturno središče v precej manjši meri. Poleg doma ima soboško društvo veliko telovadišče, na katerem dorašča del sobo-ške mladine (po zimi drsališče). Dom z odrom in telovadiščem imata tudi društvi v Lendavi in v Rogaševcih. Obsežno letno telovadišče ima še društvo v Beltincih. Knjižice imajo vsa društva in vse čete, prapore četi v Moščancih in v Brezovici. Prehodni prapor si je v tekmah osvojila delavna četa v Rakičanu pri Soboti. Nezaupanje in nasprotovanje Sokolu se je sčasoma zmanjšalo; sokolsko delo v Prekmurju sedaj ne sloni več edino na prišlekih, saj deluje v Soboti n. pr. odličen telovadec in prednjak br. Franc Flegar, saj so že nekatere družine zares sokolske kot v Soboti n. pr. družina Jugovih, saj dorašča številen naraščaj. Sokol v Soboti ni le telovadno, narod-novzgojno ter narodnoobrambno društvo. Pod vodstvom prof. Justina in br. Laha je nadomeščal glasbeno vzgojni zavod, pod vodstvom prof. Meliharja in br. Nišelvi- cerja Je uspešno uvedel v Soboto, ▼ FrA- murje sploh, gledališko igranje. Sokolsko društvo v Soboti ni bilo v oporo le bratskim edinicam, temveč tudi precejšnjemu delu ostalega društvenega življenja v Prekmurju. Tostavilo je spomenik borcem, ki so padli za osvobojenje Prekmurja, in ves čas je na skrajnem severu države budilo in utrjevalo jugoslovansko državljansko zavest. V soboškem društvu je delovala in deluje vrsta znanih delavcev. Poleg omenjenih še spominjamo zlasti delavnega načelnika br. Cirila Hočevarja, br. Loj za Lazarja, br. Kristijana Pertota in br. Šimna Goriška, ki je deloval v Lendavi. Tudi v zdajšnjem odboru soboškega Pokola so poleg drugih znani sokolski delavci: br. starosta Velnar, br. prosvetar dr. M. Kovačič. br. načelnik Vefcle, s. Inna Celčeva, dolgoletni blagajnik br. štubelj in namestnik staroste br. Slavko Nišelvicer, ki deluje v društvu že večaš od ustanovitve — vedno podjetno in spretno in s poznavanjem prekmurskih prilik. Zadnja leta je pokazal vidno delavnost soboški naraščajski odsek, ki ima v okviru društva samoupravo. Ce bo delo tako vneto nadaljeval in se poglabljal v naloge, ki mu jih stavljata kraj ln čas. se bo v polni meri usposobil, za prihajajoče obdobje. — ki— Ma ri Razvoj in delo Sokola v Mariboru in okolici Sledeč zgledu Ljubljane in drugih večjih slovenskih krajev in mest so začeli misliti na ustanovitev sokolskega društva v Mariboru tedanji narodno zavedni Mariborčani. Nekateri od teh živijo še danes in so tudi še vedno aktivni člani sokolske organizacije. Njihova pot je bila trnjeva, a tem večja je bila njih odločnost in volja po ustanovitvi narodno obrambne organizacije. Početki delovanja so bili premišljeni in smotrni. Najprej so si izpo-slovali dovoljenje za ustanovitev »Športnega društva Maribor«, ki je začelo z delovanjem L 1900. To društvo je Imelo namen pripraviti vse potrebno za Sokola, ker bi direktne ustanovitve sokolskega društva takratne oblasti ne dovolile. Res so bila šele 7. januarja 1907. potrjena pravila Mariborskega Sokola. Po težkih borbah ustanovljeno društvo je bilo potem dolga leta središče vsega narodnega Ln prosvetnega udejstvovanja. Dajalo je pobudo za ustanovitev drugih sokolskih edinic v bližnji in daljni okolici: pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 1. 1908., v Ormožu 1. 1912., v Rušah 1. 1920. in dr. Mariborski telovadci so nastopali na neštetih sokolskih prireditvah in širil sokolsko celo in sokolsko idejo po vsej bivši Spodnji štajerski. Svetovna vojna je prekinila za nekaj let udejstvovanje tega delavnega društva. Zato pa je bil njegov razmah po prevratu toliko večji in odločnejši. Po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je mariborsko sokolsko društvo postalo pretesno. Misliti je bilo treba, da se ustanovi v Mariboru več sokolskih edinic. Magdalenskc predmestje je bilo prvo, ki si je ustanovilo lastno sokolsko društvo že 30. Januarja 1930. Organizacija ustanovitve društva je bila poverjena pokojnemu br. dr. Ljudevitu Pivku m drugim sokolskim delavcam iz tega okraja. Pod starostovanjem dr. Pivka in njegovega požrtvovalnega prednjaškega zbora je doživelo društvo prav razveseljiv razmah. Prva leta je telovadilo v kasarni kralja Petra I., dokler se ni 1. 1937. prese.ilo z nekaterimi oddelki v telovadnico nove ma-gcialenstte šole. Društvo je imelo več dobro uspelih nastopov, prirejalo je gledališke predstave in tako širilo sokolsko in rodno zavest v delavskem mariborskem okraju, že v 1. 1933 je otvorilo svoje krasno letno telovadišče. Po smrti br. dr. Pivka vo
  • aiSitna streha le omogočila društvu smotrno delo v telovadnici. Kmalu nato si je postavilo društvo tudi zasilen gledališči oder. Dom je bil v kratkem plačan in društvo je začelo tudi z nakupom pcepotrebnega telovadnega orodja. Ob svoji petnajstletnici je že preuredilo svoj Rom s prizidavo ln drugimi nujnimi prostori. Ob današnjem velikem razmahu društvenega delovanja pa postajajo dru-štvu tudi preurejeni prostori pretesni in misliti bo moralo zopet na nove preureditve in dozidavo doma. Ob koncu leta 1939 je Imelo društvo 340 pripadnikov. Na zadnjem r.^bem zboru .je bil izvoljen za starost o nipo-ov dolgoletni podstarosta l^rat Joško Vokač. V letu 1939 Je Sokoi Maribor Matica ustanovil v Kamnici pri Mariboru novo sokolsko četo, ki obeta dober in lop razmah. K r •.n.r*Tx>r?*?ermi sokolskemu okrožju spadajo tudi še sokolska društva: Selnica ab Dravi Pcsnica — Jarenina ln št. II j v Slov. goricah. Na desnem bregu Drave nasproti starodavnim Rušam se prav razveseljivo ude jatvuje Sokolsko društvo v Selnici — r*>ša trdna obmejna postojanka. V okviru SPP si jc društvo že uredilo svoje letno telovadišče. število članstva je sicer ničlo, vsi pa so dobri in zavedni Sokoli ter požrtvovalni narodni delavci. Društvo Pesnifs — jarenina deluje v svojem okolišu že od leta 1920. Prvotno Je jil sedež društva v Jarenini. Ko pa so ste tam razmera spremenile in je trpelo društvo radi pomanjkanja prostorov, je bii po sklepu občnega zbora prenešen sedež na. Pesnico, kjer je začelo zapet s svojim rednim delovanjem. Nastale pa so v za ''njem ča:-ru tudi na Pesnici zopet nepri-like in tako js društvo navezano le r.a. telovadbo v poletnem času. Pri društvu delujeta tudi knjižnica in dramatski odsek. V tem letu je prišlo društvo do lastnega prostora za letno telovadišče, kier namerava v dogl edinem. času postaviti tudi svoj lastni soko' ki dom, zatočišče vseh kulturnih in nacionalnih organizacij. Društvo ima svojih. 70 pripadnikov in mu je na čelu kot starosta br. Srečko Krajnc. V neposredni bližini naše severne meje pa deluje Sokolsko društvo v St. Ujn v Slov. goricah. Njegov starosta br. Ivan Roglič mu posveča vse svoje moči in svo- o izkušenost tako, da so uspehi društva od leta do leta vidneJSt Ponosno Je to društvo na svoje lepo urejeno letno telovadišče in na svoj skromni sokolski dom, ki pa nudi članom zadostno zatočišče za njihovo ude jstvo vanj e! Pri večini društev se občuti pomanjkanje vaditeljev. Tudi to težavo bo sokolska delavnost in požrtvovalnost prej ali slej premagala In tako bo razvoj sokolstva šel tudi na našem podeželju svojo p°t neustrašeno dalje v korist naroča samega in v dobrobit naše močne Jugoslavije. Glavna zasluga delovanja in udejstvo-vanja Sokolskega društva Maribor-Matica pa je predvsem nakup bivše unionske dvorane z verando, ki ga preureja v so-kolski dom, kjer se že vršijo vse sokolske prireditve večjega obsega in kjer bo tudi glavno torišče sokolskega delovanja ne samo Sokola Matice, ampak vseh bližnjih sokolskih društev ter vse mariborske župe. Prepričani smo, da bo ta soikolski dom res pravo žarSče nrnrfborskfli Boteoftor pil njihovem kulturnem, nacionalnem ln sokolskem udejstvovanju. LOJZE STRUNA * Gerželjev tele Najbolj tragični dan v zgodovini Sokola Maribor H na Pobrežju je 16. 4. 1934. leta, ko smo spremljali na zadnji poti svojega nepozabnega brata Gerželja Ivana, ki je postal žrtev sokolskega dela. Bil je podna-čelnik društva in eden izmed najagilnejših članov. Pri vajah si Je zlomil tilnik ln mu ni bilo rešitve. Rojen tam v kraški zemlji se Je preselil semkaj na naš sever, kjer se je z dufio ln telesom posvetil narodnemu, zlasti sokol-skemu delu. Ob vsaki obletnici njegove smrti se ga spominjamo z obiskom na pokopališču ln v tako zvanem Gerželjevem teku. ovenjegoriško okrožje Nafsislafše področje sokolskega udejstvovanja 8e dolgo po svetovni vojni je samo le- narško društvo nadaljevalo sokolsko delo v Slovenskih goricah. Leta 1929. se mu je pridružil Sv. /jiton. Toda dvoie društev ni moglo zadovoljiti želji številnih Izmečkih fantov, ki so hrepeneli po sokolski telovadbi. Ker je imelo lenarško društvo dovolj prednjakov, je leta 1921. ustanovilo odsek pri Sv. Trojici. Prvotno so telovadili samo člani. Ko je število pripadnikov primerno porastlo, se je odsek priključil matičnemu društvu kot enakovreden del in skupno sta tvorila društvo Lenart — Trojica. Vse do spremembe političnih prilik je ostalo število društev neizpremenjeno. Večalo se je le število pripadnikov. Z zakonom iz leta 1930. je bila v spoznanju vrednosti sokolskega dela poverjena Sokolstvu nagega, vzgajati telesno krepak in duhov-• no zdrav rod. Četudi so društva v začetku z nezaupanjem spremljala vse spremembe, so kmalu zaživela polno življenja. V novem položaju so tudi državne oblasti strmele za tem, da se sokolstvo čimbolj razširi. Mimo pravih sokolskih interesov so čete hotele, da se takoj v čim več krajih ustanove sokolska društva in čete. Ker te doma niso razpolagale z ao-volinLm številom prednjakov, so bile popolnoma odvisne od sosednih društev, ki so obstojala že delj časa. Tako je tudi le-naršiko društvo prevzelo dolžnost, skrbeti kar za 8 čet. Pet jih je bilo ustanovljenih leta 1930 in sicer pri Sv. Barbari, Sv. Ru- pertu. Sv. Benediktu, Sv. Ani ta Sv. Trojici Leta 1931 so zaživele še čete pri Mariji Snežni Sv. Jurju ta na Sladkem vrhu. Zaradi tega se je pokazala potreba, da se za Slovenske gorice osnuje posebno okrožje, kar se je zgodilo konec L 1930. Težko je bflo delo, dokler niso bili usposobljeni domačini za vodstvo telovadbe, posebno še zato, ker so skoraj vse čete pričele takoj s telovadbo vseh oddelkov. V veliko pomoč so bili zato domači učitelji, ki so se z vso dušo oprijeli sokolskega dela, saj so videli da s tem samo koristijo svojemu narodu. Lepo so napredovale čete. Bile so že sposobne samostojno prirejati nastope in akademije. * 7 " t * ' ' "T ' > i V - m. i kmalu so mnoge čete samo še životarile. Pokazalo pa se je, katere edinice so bile zdrave ta katerim so pripadali ljudje, ki so iskali le osebnih koristi Zdrave so se prebile skozi prve ovire ta danes zopet lepo delujejo. S preostalimi zdravimi edinicami nadaljuje okrožje sokolsko delo ta hoče tako upravičiti zaupanje, ki mu je bilo dano z ustanovitvijo. Udeležba teh edinic pri tak-malh ta sodelovanje pri skupnih akcijah daje nado, da bo sokolstvo kmalu iz lastnih sil doseglo zopet ono višino po Številu pripadnikov, ki jo je zavzemalo v letih 1931 ta 1932, ko so bile telovadnice skoraj da prepolne. PnMfilffi >0 9 Kako smo sokolovali v tfsfcojni Avstriji Veliko premalo je naši širši Javnosti poznano najbližje zaledje ob naši severni tresmeji s Slovenskimi radgonskimi ta ljutomerskimi goricami, dravskim ta murskim poljem ter čakovečko ravnino z raz-sežnimi gozdovi med Muro ln Dravo na levi in ptujskim poljem ,halcškimi ln zagorskimi goricami ter varaždinisko ravnino na desni strani Drave. V tem po izmeri majhnem prostoru, a razen Haloz in Zagorja, rodovitnem predelu naše domovine s svojedobno premožnimi vasmi, trgi in mesti so S3 stikale kulture treh narodov: slovenslko-hrvaškega, madžarskega in nemškega. Dočim je bilo bivše štajersko podeželje čisto slovensko, sta prevladovala v Ptuju nemška miselnost in jezik, ki sta se pojavljala v svojih odtenkih še v Ormožu in Ljutomeru, madžarski v čakov-cu, hrvatski pa v ostalem Mediimurju, varajždtaski ravnini in Varaždinu samem. Najvidnejša predstavnika in propagator-ja vsenemške misli sta bila v teh krajih ptujski »paša« Orning in dr. Delpin v Ormožu, oba slovenskega pokolenja, vseSlo-vansko in obenem sokolsko misel pa sta zastopala dr. Chloupek v Ljutomeru tn dr. Magdič v Varaždinu. S pomočjo nemško vsmerjenih oblasti, večine trgovstva in obrtništva ter svojih šulferajnskilh nemških šol se je začelo zajedati namškutarstvo tudi v živo telo našega podeželja, ki je bilo z redkimi izjemami in razen podeželske inteligence v nacionalnem pogledu zelo mlačno in mu je celo imiponiralo vse to, kar je bilo tuje, v svoji konservativnosti pa tudi odporno proti vsaki novoti. V teh razmerah je bilo razumljivo kaj malo podlage za naše nacionalne podvige, ki jih je netila zlasti med počitnicami le dijaška mladina z ostalo našo mlajšo inteligenco s prirejanjem ljudskih iger, koncertov itd. Izredno pozornost so zaradi tega zbudile priprave in leta 1903. celo ustanovitev Murskega Sokola v Ljutomeru, središču tedaj še najbolj nacionalno zavednega Murskega polja. Tu se je udejst.voval dr. Chloupek, ki je prinesel s seboj češko-slo-vanskega in sokolskega duha ter navezel najtežje stike as brati onstran Drave, zlasti z nacionalnim borcem dr. Magdlčem v Varaždinu, ki je leto prej (1902) ustanovil varažjdinskega Sokola. Murskemu Sokolu je vtisnil svoj pečat njegov ustanovitelj s čeiškim eokolškim krojem tudi na zunaj, medtem ko je varaždinskl siprejel naš kroj, in ti dve edlnlci sta sklenili najožje zveze z medsebojnimi obiski, skupnimi nastopi, zdeti itd. Njih zveze so šle preko narodno zavednega Središča ta deloma tudi preko Ormoža, njih javni nastopi bodisi v Ljutomeru ali Varaždinu, Središču aH Ormožu so bili pravi nacionalni prazniki za te kraje, ki so v moralnem ta zlasti nacionalnem pogledu želi velike uspehe. Začelo se je živahnejše nacionalno gibanje tudi drugod in v posledici tega ustanovitev cele vrste novih sokolskih edinic. Kakor v nacionalnem se je vzgajalo članstvo v teh edinicah tudi v tehničnem pogledu, saj se je udeležilo po svojih vrstah tu:'i tekem na vsesckolskih zletih 1. 1904 v LJubljani, prihodnjega leta v Zagrebu in 1. 1912 celo v zlati Pragi '.er jc tudi iz njih vrst izšel marsikateri n:-šh sokolskih delavcev in vaditeljev. Ni mi treba poudariti, da so bila la sokolska gnezda največji trn v peti naših nacionalnih nasprotnikov. Dobro mi ie šc v spominu sokolski zlet v Ormožu 1. 1804., ki sta ga piiredila baš Murski in Varnž-dinski Sokol. Pravno pozimi tega leta sem napravil kot gimnazijec vaditelj, ki izpit pod stregim vodstvom br. Smrtnika v Celju in z navdušenjem sem pohitel tudi na ta izlet. Od vseh strani so prihajale množice ljudstva in nestrpno smo ž? čakali prihodi Sokolov, Takrat vsemogočnemu dr. Delpinu pa je uspelo, cia je orož-ništvo že pred mestom ustavilo Murskega Sok. in mu dovolilo le v gručah vhod v mesto. .. jimi se je zginilo vse občinstvo k dravskemu mostu k slavnostnemu sprejemu Varaždinsikegn S- .j.. ... kako razočaranje! 0?x!žnii' 1; ■ don ;e zapira? °b začetku most na n. -treni in ni pustil nikogar niti na most, l sreri r.iosta, kjer je potekala meja med bivšo štajersko ln Hrvaško pa je drugi kordon zadrževal napise. Pogrešala sem velemestno eleganco, ki sem jo pričakovala, pri cenah za čevl io pa se mi je kar zvrtelo v glavi, saj vari i raj o med 150 in 700 dein. Pred kavarnami posedajo meščani po cele ure pri črni kavi in politizirajo. Ne moti jih niti hrup premeta niti vpiti s kolporterjev, pravo južnjaško ravnoaušje. ki ne podleže živčni vojni. Očem ni ušla nobera posebnost. Tako sem opazila med drugim: da je v vseh slaščičarnah in kavarnah moška postrežba in da imajo v orientalskih živilskih trgovinah nameščenci zelo na kratko ostrižene lase. vajenca pa imajo glave obrite do kože. Vse zaradi higiene. Zabavno je, da imajo kolesarji, ki jih ie mnogo manj ko pri nas trobente namesto zvonca. Naravnost blagodejno vpliva na ušesa, da ne slišiš na vsak korak brezkončnega zvon-čkljanja. Na vsakem vosalu je cel kun čistilcev čevliev. ki imajo še dosti po-la kajti beograjske ulice niso tako čiste kakor ljubljanske in čevlji postanejo kmalu prašni. Najsi ie Beograd kot veliko balkansko treovsko in politično središče poln raznovrstnih obrazov, vendar povsod prevladujejo najbolj značilni srbski tipi: dekleta so čroolaLke z nežnimi brčicami, moških pa nisem mogla pobliže študirati, ker ie bilo premalo časa. in ker smo bile bolj me študirani objekti. V glavnem smo odnesle zelo lepe vtise iz prestolnice: prijaznost in gostoljubnost »južne brače« nam bo vedno v lepem spominu. J. S. Tezno ni obdarovano z naravno lepoto, nima dobrin, ne znamenitosti ki bi bile naravni vir dohodkov. Je dolga predmestna vas Maribora, ki je ostala marsikateremu Slovencu v spominu le zaradi tistega prostora — »eksercirs — kjer so tuji častniki za avstrijskih časov vežbali naše mladeniče za boj brata proti bratu, šola ponemčevalnica je storila svoje. Samo ena slovenska družina ni klonila. Prišlo je osvobojenje. Poslovil sem se od junaka generala Maistra tn mesca aprila 1919 začel orati ledino z maloštevilnimi »prišleki«. Z veliko bolestjo v srcu sem zapuščal marsikatero hišo ob prvem ljudskem štetju . . . Začelo je naporno delo. Ker lepa pesem vzbuja plemenita čustva in spomine na rodno grudo in jezik, smo ustano^dli pevsko društvo »Zvon«. Bilo pa nas je komaj za odbor, kajti domačini so n;ls gledali zvečine po strani. Pa smo jih sčasom pridobili, naučili slovenski čitati in kmalu so radi sodelovali. Prijatelj Vesolko je napravil gledališki oder, vrstili so se pevski nastopi, gledališke igre, prireditve, ustanovljena je bila s podporo ZKD prva knjižnica, kmalu smo 'imeli tamburaški zbor in nato celo godbo na pihala. Sploh smo gojili družabnost, ki je pritegnila domačine. Po desetletnem delu smo pripravili tla »Sokolu«, likvidirali prostovoljno »Zvon« in osredotočili vse delo v fclokolu, kateremu smo prepustili vse naže premoženj«. Imamo vse potrebno orodje, veliko letno telovadišče s prhami, bogato knjižnico, močne telovadne oddelke in zelo marljivo igralsko družino, ki skrbi za dohodke in veča sklad za lastno streho, ki je leto za letom nuj-nejša. Poleg »Sokola« uspešno deluje Strelska družina, ki zlasti vzgaja "v streljanju sokolski naraščaj, odsek kolesarskega klu-ka »Poštela«. Ionsko leto pa je bil ustanovljen še Rdeči križ. Zlasti so marljivi naši naraščajniki, ki prirejajo kulturne večere in sestavljajo sporede sami. Taki večeri so najlepši in najbolj obiskani. Mladina, ki se poleg telovadbe zaveda pomena kulturnega dela, je vredna pohvale. Za vzgojo naroda skrbi še delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Ljudje prav mnogo berejo in komaj dočakajo raznašalca. Naši kulturni in nacionalni delavci pa so delovali vzporedno tudi na gospodarskem polju in si tako ustvarili ugled m zaupanje. V majhno predmestno vasico se je v prvih povojnih letih začela priseljevati industrija, hiše so rastle kot gobe po dežju, potre-oe so postale večje. Iz vaških cest so nastale lične ulice, napeljana je bila električna razsvetljava, dozidalo šolsko poslopje, podaljšal vodovod, po dvajsetletni borbi je bilo zgrajeno postajališče. Sedaj čakamo rešitve za lasten poštni urad In kujemo načrte za gradnjo otroškega zavetišča. Vse to delo na gospodarskem in nacionalnem polju so izvršili skoraj vedno isti ljudje, ki danes v resnici lahko zrejo s ponosom na uspehe svojega dela. Danes je Tezno trdna nacionalna in gospodarska postojanka. Franjo Lukn»r VaraftcHnce ki al postil nikogar naprej. Z medsebojnimi klici srno dajali duška naši ogorčenosti. Slednjič si je izsilil prehod takratni varaždinski starosta br. dr. Magdič ta ko je po raznih brzojavnih ta telefonskih protestih ta urgencah prispel z braovlakom iz Ptuja zastopnik sreskega načeAstva ta videl do skrajnosti razdražene množice, je dovolil prehod Varaidincern ta vhod vsem v Ormož, pa samo v gručah ta s čepicami v rotkah. Ta objestnost naših nasprotnikov,' ta njih podpora s strani oblasti je imela posledice v znanih ptuj- skih dogocSuh., ki so vocftli k nacionalnem« prebujenju ne samo naše podeželje, ampak ceio Slovenijo, kar je zopet povzročalo najostrejšo nacionalno bortx> z naiši-ml nasprotniki, ki se je srečno končala z zmago srbskega ta dobrovoljskega, orožja. >:\ A • /' • ' d - - * s r i V ' t \ \ \ * • > _ '___ mi * DR. FR A X ŠALAMUN Koroško sokolsko okrožje Ob zoletnici obstoja - Vse edinice okrožja imajo svoje lastne tfiamove V koroškem sokolskem okrožju deluje sedaj devet sokolskih društev, in sicer Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Guštanj, Dravograd, Vuzenica-Muta, V u h rod - M a rcn b crg in Slovenji Gradec. Nekatere izmed zgoraj omenjenih edinic so bile ustanovljene že L 1919 ta 1920 za časa naših bojev in plebiscitne borbe za Koroško; so to društva Orna, Žerjav, Guštanj, Slovenj Gradec, Dravograd in Marcnberg. Vse te edinice že lahko s ponosom gledajo nazaj na svoje 201etno plod on osno delovanje. Jeseni 1919 so črnski Sokoli izrazili željo po večji povezanosti sokolskega dela med društvi. Ze 4. januarja 1920 je bil v Mariboru ob pri liki župnega vaditeljskega tečaja storjen sklep, da se ustanovi v okviru mariborske sokolske župe posebno koroško sokolsko okrožje. Okrožje je že takoi prve lete- pokazalo lepe sadove sokoilskcga skupnega dela s prvim javnim nastopom, prvim okrožnim zle-tom na vrtu šole CMD na Muti. Nastop je v vsakem pogledu lepo uspe, zas'ugo pri tem so imeli v pni vrsti br Vlado Pore-kar, ki je nastop vodil in je že poprej z veliko vnemo in vztrajnostjo organiziral telovadbo v takrat že obstoječih edinicah. in vrli mariborskik Sokoli, ki so z župnim načelnikom br. Ljud. Kranjccm na čelu v obilnem številu prihiteli na Muto da podprejo stremljenja mladih društev v okrožju Šc v istem jetu. dne 8. avgusta 1920 je okrož je organiziralo župni zlet v Guštanju, ki je po svoji veliki udeležbi in krasnem nastopu za takratne razmere zelo lepega š-tevila telovadcev zi-pustili na obmejno domače prebivalstvo neizbrisen vtis Nastopilo je ISO članov, 120 članic in 44 naraščaja s prostimi vajami, na orodju pa 15 vrst. Sokolska društva v koroškem okrožju so bila središče nacionalnega delovanja. To sc je na zunaj pokazalo ob velikih v sen a rodnih manifestacijah, zlasti pa pri odkritju spomenika Sokolu junaku br Franju Mal-gaju dne 29. maja 1924 Nad 400 Sokolov članov m Slanic, naraščaja in dece je v krojih korakalo iz Guštanja k odkritju spo- menika, isti dan popoldne pa se je ob veliki udeležbi vršil lepo uspeli telovadni nastop. V 20 letih svojega obstoja so pitale sokolske edinice prave trdnjave naše nar«>d-ne in državne misli ob meji. Ko bodo vrli mežiški Sokoli v doglednem času postavili i svoj sokolski dom, se bo lahko reklo, da ima prav vseh 9 sokolskih edinic tudi svoje lastne soko'ske domove. Prvi so začeli vuzeni;ki Sokoli z odkupom primernega, lepo ob Dravi ležečega gospodarskega poslopja s prav lepim zemljiščem, ki so ga spremenili v !cfno telovadišče. S'\čno so si priclo-bili svoj dom tudi dravograjski sokoli: Žerjavčani pa imajo tudi že skoro ves čas svojega obstoja svoj stalen dom in svoje letno telovadišče, sicer last rudnika v Mežici. L. 1931 so si postavili svoj dom gu-štanjski Sokoli, največji in najlepši sokolski dom pa si je postavilo ani'no Sokolsko društvo v prijaznem Slovenjem Gradcu. Slovenjgrajčani so \ svojem domu postavili dostojen umetniško izde!an spomenik, doprsni kip viteškemu kralju Aleksandru Zcdiniteliu. lepo spominsko plcrščo pa svojemu nepozabnemu prvemu dolgoletnemu starosti br. dr. Vinku Železničarju. To društvo je lani ob kumovanju NTj. Vel. kralja Petra 11 razvilo svoj društveni in še nara-ščajski prapor, prva v okrožju. Vodi ga priljubljeni in požrtvovalni br. Ivan Rojnik. ki je tudi starešina okrožja. Lani so dozidali svoj dom tudi neustrašni marenberški Sokoili. Lep je ta dom s pogledom na rodovitno niarcnbersko polje z zelenim Pohorjem v ozadju — in potreben, morda bolj potreben, kakor katerikoli drugi dom v lepi naši domovini. Tudi preval j sk i Sokoli so lansko leto dogradili svoj dom ter sa notranje že lepo uredili. Čaka samo še slovesne otvoritve ▼ letošnjem letu. Ako ne bodo svetovni dogodki preprečili, je gotovo, da bo že v prihodnjem letu. sokolskem jubilejnem 1^41 — otvorjen tudi Sokolski dom \ Mežici. Za to nam jamčijo idealni delavni mežiški Sokoli in Sokolice. J. Gačnik Pohorsko sokolsko okroife Okrožje je po številu edinic najmočnejše v župi Ob vznožju zelenega Pohorja ležijo vasi, trgi ta manjša met ta, kjer prebiva zaveden slovenski rod, ki je od nekdaj vztrajno kljuboval raznarodovanju. Na-rodnoobrambno delo so vršile z uspehom predvsem podružnice Ciril-Metodove družbe. V zadnjih letih pred vojno so se jim pridružile že prve sokolske edinice. Poleg Mariborskega Sokola je bila prva sokol-fka postojanka na samem Pohorju v Ribnici na Pohorju. Sledila sta mu pred vojno še društvo v Slovenski Bistrici in odsek v Selnici Rušah. Po osvobojenju se je delo nadaljevalo in v vseh večjih krajih so se ustanovila sokolska dništva. V tej prvi povojni dobi so bila ustanovljena društva Studenci. Ruše so se osamosvojite, Hoče, Slov. Konjice, Oplotnica, Pra-gersko in Tezno. število sokolskih društev je stalno rastlo. Ker je bilo podi očje mariborske župe preobsežno, se je župn razdelila v več okrožij. Vsa navedena društva so bila dodeljena mariborskemu okrožju. Po letu 1929. ko je število edinic zopet narastlo (ustanovljenih je bilo večje število društev in čet. csoblto po vaseh), se je okrožje ponovno delilo v mariborsko in pohorsko. Slednjemu pripadajo društva in čete: Sv. Lovrenc na Pohorju, Ruše, Lim-buš, Studenci, Tezno. Razvanje, Radvanje, Hoče, Slivnica, Rače, Sv. Marjeta, Fram, Sp. Poljskava, Ptagersko. Slov. Bistrica, Laporje, Orešnjevec, Pol j dane, Konjice, špitalič, Oplotnica in žreče. V celoti šteje 21 edinic in je številčno najmočnejše okrožje v župi. Tudi po delavnosti ne zaostajajo društva za drugimi. To nam pričajo okrožni nastopi, ki so številčno vedno najmočnejši. O pridnosti nam pričajo tudi lepi sokolski ttomovi, ki jih imajo društva in so jih zgradila z. lastnim neumornim delom. Svoje domove imajo društva Studenci, Ruše, Koče, Fram, Oplotnica m Poljčane. Poleg t oh ima društvo SVovenska Bistrica že kupljeno poslopje, ki si ga bo v kratkem preuredilo v svoj dom. Mnogo edinic ima že svoja telovadišča ta stavbne prostore, na katerih si bodo v doglednem času postavile domova. Lastni domovi so edtai-cam tudi nujno potrebni, ako nočejo vse stransko ta uspešno delovati. C. H Id let Sokola v Poljčanah Lc-tos je poljčanski Sokol nastopil 10-letnico svojega obstoja. Pobuda za ustanovitev društva je izšla od bivših čitalničar-jov, ki so pied 10 leti razpustili društvo v prid Sokolskemu društvu, vendar so Se danes nekateri bivši čitalničarji glavni stebri diuštva ta gibajoča eila društvenega delovanja. 2e pivo leto obstoja je društvo priredilo uspel telovadni nastop, ki je ostal vsem takrat sodelujočim v najlepšem spominu. Društvo je napredovalo od leta do leta. Prireditve so se morale vršiti zdaj tu zdaj tam stisnjene v tesne gostilniške prostore, zato je bil klic po primerni dvorani, klic po lastni strehi od dne do dne silnejši. Težko gre taka reč brez denarja, toda z žilavo delavnostjo in vztrajnostjo se je to delo domala že posrečilo. Sokolski dom v Poljčanah je danes že gotova stvar. Dom še ni dograjen, je še v sirovem stanju, toda stoji že in prepričani smo, da bo končno dograjen in izročen v uporabo ob zaključku sokolske Petrove petletke, ko bo naš dragi starešina kralj Peter U. zasedel svoj kraljevski prehod ta mu bo med drugim tuori poljčanski Sokolski dem poklonjen za vezilo. Da bo dom dograjen ta uporaben za delo, kar je že!ja predvsem naše sokolske mladine, bo treba še precej truda in predvsem denarja. Ce pomislimo, da so izdatki za stavbo in stavbišče v dosedanjem stanju narasli nad 100.000 din, bomo znali ceniti veliko delo poljčanskih Sokolov. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k doseženemu uspehu, se poljčanski Sokol naj- iskreneje zahvaljuje. Zdravo! * Sokolsko delo v MMalem Beogradu" Starodavne Ruše, na vznožju goziinate-ga Pohorja, so prednjačile vsemu Podrav-ju v nacionalnem življenju že v enih težkih časih, ko se je bilo treba boriti za obstoj našega jezika. Niso zastonj imenovali naših Ruš »Mali Beograd«, tako zelo narodno zaveden je bii ta kraj. Od tod, iz te male vasice, kjer prebivajo prave slovenske korenine, je izšlo vse polno pobud za ohranitev našega življa ob severni meji. Zato ni čuda, da se je tukaj tudi sokolstvo tako ukoreninilo. Prvotno f-e ja društvo imenovalo Paiše-Selnica, v letu 1930 pa se je Selnica postavila na lastne noge. V razmeroma kratki dobi je stal v Rušah ponosen ta potreben Sokolski dem. Koliko truda, dela in požrtvovalnosti vsega članstva je bilo potreba, da je v časih gospodarske stiske vkljub vsemu vstal sokolski dom! Toda krepka sofcolška volja je vse premagala. Delo v telovadnici uspešno napreduje od leta do leta, Irar je bilo zlasti opaziti pri lanskem telovadnem nastopu. Na prosvetnem polju je šel ruški Sokol novemu delu nasproti. Na idiličnem obronku Pohorja .si je zgradil z velikimi stroški ta s požrtvovalnim delom članstva letno gledališče, ki je prav gotovo edinstveno v T žari ter bo prihodnje leto proslavilo že lOie.nieo svojega obstoja. Ruška gledali-;ka < "jžjna uživa zaslužen sloves ta ni "fc? da so njene predstave vsako leto pn- loživetje, za kar ima največ zaslug iušk rojak Lojze Janko, član opere v Ljubljani. V letošnjem poletju bo v let-?em gledališču uprizorjena nova dramatizacije Matije Gubca. ob tej priliki bo tulili, na pobudo podstaroste br. inž. Ter-žaiia odkrit kip tega velikega kmečkega borca za svobodo. Ti)ruštvo ima lepo mladinsko, knjižnico, mladinski oder, mladinski pevski zbor in lasten orkester, ki pridno sodeluje pri dra-Stvenih. prireditvah. Poleg Sokolskega danila lina društvo svoj naraščajski ta društveni prapor. Društvu starostuje že osem let ravnatelj |br. Anton Krejči, čigar nesporna zasluga!. je, da se Sokol v Rušah tako uspešno nizvija. Na njegovo pobudo je bil lani ustanovljen fond, ki nudi članstvu možnost, ,da si po znižani ceni ta z mesečnim odplačevanjem nabavi slavnostne kroje. Do sedaj si je s pomočjo fonda nabavilo Slavnostni kroj že 35 članov ta 5 članic, v teku {ia je že nova nabava tako, da bo še tekom tega leta imelo nove kroje 60 članov ir.l 20 Sanic. Riuštei Sokol dokazuje, kaj premore so-kolSkr.i volja in disciplina. Sokolstvo ob naši fevemi meji se zaveda gesla: »Iz naroda zja narod!« ta po t" n gcšlu se bo vedno (tudi ravnalo v dobro laroda in dr- I Sokolski domovi in sokolski delane LEON STUKELJ (dej njegov članek na 10. stranR) So&ot na meji.. ( Koračnica,posvečena maribors&i jo&očs£u.pi. vtem njatim zduzztzun in ččangtpu). i MoJ Al oibor - fCoraJZonta h t Sokolski planinski dom na Pohorju Sokol v Selnici ob Dr. Mejna planin« Kobanako, naravna pre-preka, je zaustavila pomikanje narodne meje s severa proti jugu. Po grebenu so danes mejniki, ki ločijo dvoje držav. V najtežjem trenutku, ko je kazalo, da bo Drava ločna črta dveh sosednih narodov, se je v Selnici ob Dravi zbrala skupina ljudi borbnega duha, ki ni hotela dopustiti, da nad rod preneha živeti na naši Kobanskl planini. Treba je bilo zbrati četo zavednih, jeklenih, neupogljivih narodnjakov. Dozorela Je misel ustanovitve Sokola v Selnici. Duša narodnega pokreta Je bil France Sa-gaj. Žal nI doživel uresničenja svojega, smotra. Nekaj dni pred ustanovnim zborom Je nenadno prenehalo biti njegovo srce. Klub grožnjam, čeS, da je izivanje ljudstva ln oblasti, prihod Sokolov in naroda na pogreb Sagaja se Je vendar zbrala množica ljudstva. Sokoli v krojih so ponesli v slovensko zastavo zavito krsto ter z njo Izročili naši zemlji dragega brata. Dne 1. septembra 1912. je bil rojstni dan »Odseka mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi«. Prvi starosta je bil učitelj Mirko Kovačič, zvest sodelavec mu Je bil isto učitelj Jože Zemljič. Danes krije oba že zemlja, a njih delo še vedno žlvL Mala četa polne volje do dela, je pridno utrjevala svoje mišice ln bistrila um. Telovadno delo Je uspešno vodil br. Zvonko Mesaric. Do izbruha vojne so bile redne vaje v Skednju, pod streho zavednega posestnika br. Mesariča. Delavna sokolska edlni-ca si Je v teku dveh let nabavila mnogo orodja, članstvo pa je imelo redna predavanja. Najčešče Je predaval nepozabni dr. Pivko. Torišče dela selniškega Sokola Je Imelo svoj vpliv daleč po dravski dolini. Imelo je namen zbrati vse tvorne sile naših rojakov širom Podr avl a Ustanovila so se poverjenlStva selniškega Sokola v Rušah (poverjenik br. Lesjak), Sv. Lovrenc na Pohorju, (Marica dr. Pirnatova), Vuhred, (br. inž. Pahernik) ln končno Ribnica na Pohorju, (poverjenik br. dr. škof). Bodi delavec, kmet, obrtnik ali izobraženec, vsi so delali z ljubeznijo za dobro našega naroda na severni meji. V času balkanske vojne so zbirali sredstva, ter Jih poslali našim bratom Srbom in Bolgarom. Pred očmi našega naroda se Je odpiral pogled po jugoslovanskem jugu. koma telovadni prostor. Vsak gib ln vsako j besedo Je strogo zasledovalo oko avstrl>-■ ske čuječnostL Po Anini nedelji štirinajstega leta ja moral selnlškl Sokol trpeti bol, ko so zavedni Sokoli morali na trnjevo pot, a to samo radi tega, ker je bilo njih delo posvečeno slovenskemu narodu. Po svetovni vojni Je bilo obnovljeno Sokolsko društvo Ruše-Selnlca zatem ponova samostojno Selnica. Društvo dela po začrtani poti naprej. Vsako leto pohiti enkrat na mejo k Sv. Duhu, doma si Je uredilo letno telovadišče, letos bo razvilo naraščaj-nlškl prapor. V srca mejašev vsaja ln neguje bilko: »Bodi vsakdo zaveden, ljubi svoj rod ln kri v veselih ln težavnih čarih!« ★ Iz štrigovskega Sokola V zadnjem časa Je delo v našem eokol-atoem društvu zelo oživelo. Poleg telovadnih oddelkov, ki se ves čas marljivo pripravljajo za letaSr.je nastope, so se v zadnjem času uvedli v društvu stalni sestanki, kj jim skrbi za pncjgram društveni prosvetni odbor. Na prvem sestanku je gworll prop/vetar o dolžnostih sokolstva v danajšnji dobi glede na težke svetovne prilike. Na nadaljnjih sestankih se je sestavil strelski odsek ln Izvolil nVg* odbor. O pomene stre]sk<-jg& odseka ja govoril br. prosvetar. Strelski referent Je obdelal teoretično pripravo za ostro streljanje. Na enem teh sestankov je bOo na dnevnem reda predavanje »Teieeaa vzgoja fei kultura«, ki mu Je članstvo s velikim zanimanjem Sledilo. Preteklo nedeljo smo tmell otvoritveno streljanje na strelišču. Domačo slovesnost je otvoril br. starosta, nakar se le začeto streljanje. Obisk sokolskih pripadnikov to drugega občinstva )e bdi aelo velik. Streljanje bo vsako nedeljo ob 2. popoicne na strelišču za sokolske oddelke in za drugo občinstvo — Zoravol DOM PRI SV. LENARTU V SL. G. SOKOLSKI DOM T LJUTOMERU DOM Y SiUESSI SOBOTI Med najlepšimi uspehi in stvaritvami sokolstva ob severni meji, ki ga združuje mariborska sokolska župa, je ponosni Sokolski planinski dom na Pohorju. Ko se je po vojni v sokolskih vrstah razvilo smučarstvo, Je po številu smučarjev kmalu prednjačila mariborska sokolska župa. Širna smučišča na Pohorju, ki obvladuje vso mariborsko pokrajino, ter na obronkih Urške in Pece so vabila pezimi v belo opojnost vedno večje število navdušenih smučarjev. Ustvariti tudi tu sokolsko skupnost, usmeriti ta močen tok v urejene struge sokolske vzgoje, je postala pereča naloga vodstva. Tudi naši učitelji, češki Sokoli, so čutili enako potrebo, iz katere so vzrastli veliki planinski dom praškega sokolstva v Krkonoših, planinski dom vino-hradskega Sokola »Na str&ž« in druge sokolske turistične zgradbe. Ustvariti tudi pri nas nekaj enakega, je bila naloga, ki so si jo zastavili mariborski Sokoli, ko so Ko se bo uredila še okolica za solnčenje in razna igrišča, bo dom povsem zadoščal svojemu namenu, da služi krepitvi telesa in duha ter vzbuja v sokolskem članstvu smisel za planinstvo ln zdravo gibanje. Dostopi do doma so ugodni od vseh strani, ptš je najbližje iz postaje Ruše (2Vi uri), iz Maribora preko Razglednika ter iz Hoč preko Mariborske koče je 3 Vi ure. Avtomobilska zveza je do Mariborske koče, odkoder je po položni cesti Yi ure do doma Gotovo ne bo Sokola ki si ne bi hotel ogledati prve co-kolske planinske postojanke, da se odpočije sredi zelenih pohorskih šum in občuti besede pesnika Janka Glaserja, ki jih čitaš v spominski knjigi: »Tja bi šel, kjer naše bukve košate same zase stojijo, tja čez samotne naše frate, tja čez poletne planinske trate, kadar po arniki bridki dišijo. Tam bi med bujno zelenje se vlegel ln bi vse žalostne misli izpregel ln bi jim rekel: Adijo! Dr. B. MlhaHč Leta 1918. js bfl prvi sokolski nastop ▼ Selnici- Njegova posebno«! j« bila, da ja bil dovoljen na osebno odgovornost drm-fltvenih odbornikov, prepovedan pohod skozi vas in četa oboroženih orožnikov Je ob- Pr. FRANJO ŠALAMUN podstarešina mariborske župe in starosta Sokola v Ptuju (Glej njegov članek na IS. atrantf) tetu 1933 ustanovili v ta namen stavbno zadrugo. Tako je vzrastla tekom lanskega poletja na vzhodnem hrbtu Pohorja Btav-ba, ki je v našem sokolstvu prva v tem pomenu in obsegu. V višini 1100 m se dviga nad Rušami sredi obširne pohorske »frate« z mladim nasadom ponosna stavba, od katere se odpira nenavadno lep razgled po Dravski dolini, preko meje na grebenih Kozjaka do severnih gorskih verig. Z velikim sokolskim smučarskim znakom s sokolom v letu na sredi je ta planinski dom simbol sokolskega hotenja. Kot branik, zasidran sredi naše zemlje, obrnjen proti mejam našega naroda, vabi pod svoj krov ptiče Sokoliče ln jim kliče sokolsko geslo »Krepimo ee!«. Sokolski planinski dom ima poleg jedilnice ln stranskih prostorov v 3 nadstrop- AVGUST LUKACIC duša sokolske čete v Mali nedelji (Glej članek na 12. strani!) SOKOLSKI DOM V GUSTANJU Jih 4 skupno spalnice z dvema umivalnicama in 9 sob z 2—3 posteljami. V stavbo Je napeljan vodovod, v vseh sobah je topla ln mrzla voda in električna razsvetljava iz lastne elektrarne. Skupaj je v domu 67 postelj, od teh 44 v skupnih spalnicah, tako da morejo sokolska društva prirejati tečaje, Izlete in letovanje z zelo zmernimi stroški Vsakega, posetnlka preseneti estetski zunanji videz ter lepa ln udobna oprema doma Posebnost doma so Številne umetniške slike, ki so jih darovali mariborski umetniki. Sokolski planinski dom je Se sedaj priljubljena izletna točka Sokolov In njihovih prijateljev, ki jih vabi z lepoto svoje ureditve in razgleda, s položnimi sprehodi po mehkih poteh proti Razgledniku, Sv. Aro-hu in bližnjim pohorskim postojankam. SOKOL V MI TISKI SOBOTI posveča ie prav posebuo pozornost naraščaju ln decl svojega društva ln vseh sokolskih edinic, ki so pod njegovim okriljem. Pred dvema letoma prav ta čas so razvili tudi nara&čajski prapor, ki mu je kumovala ga. Benkova -ran■ — .i i-rr-T—-— ' —- -»i- - ...... m^ TOSO PRIMOŽIČ t na .jo pvelo 2. dar ne. bo. mo zemčro &rCČi} tu Ojb. ni.£i. PcL.ruje dem,^ varuje na ve. £e rtajaje po ticlvl ' l Lje odjOLT ji, ..tuar.ji. Bo. Čl xbor: po.&o.či zbor' fSo. &o. ČL «cbor! f5o.£o.čixbor' Straiar na meji, 1?a.rujmo /ne.jo, la. bor sta rt ta,- boi^sča. naj Ma. ri. bor.' naj Afcz. rt. dor/Pi. l je Na. ri. bor, i najMa.ri.bor, —^— V P naj Ma.ri.bor! je Ma.ri.bor, najš Ma. r/.bor! naj Ma. ri. bor, ; Maša a stran Sonnyboy £940 Navili so novo ploščo, v prvi polovici tega stoletja, ki mu pravijo stoletje otroka Sonnyboy ... sinko. otrok zlatega sonca, otrok pomladi in sreče! Sonnyboy... sanjaj, da si kralj. . Ali mali kralj je umrl, pokopali so ga, ne enega — okoli štiri tisoč v tem letu in prav toliko lani in vsako leto... Gramofonska plošča s šlagerjem, ki ga je rodilo to stoletje otroka, se vrti, a besedilo postaja drugačno, podobno prestrašenemu klicu na pomoč. Matere kličejo: »Še enkrat prosim in kličem iz dna srca, usmilite se matere, rerte me teh skrbi, ki so težke, da jih ni mogoče popisati in jih razume le človek, ki je sam okusil to gorje . .« To ni gramoonska plošča, to ni improvizirani klic na pomoč! To so prošnje, pisane s si-inčnikom in peresom, s težko okorno pisavo ljudi, ki malokdaj pišejo, prošnje mater za otroke, ki jih bodo rodile... čuj-te »Preberite moje slabo pisemce, ki vam ga piše moja slaba roka — komaj tri tedne mi je še do poroda, jaz pa sem reva, nič pripravljena, kakor samo beda in revščina . . Bližajo se prazniki, Novo leto, jaz pa sem žalostna, ker ne bom imela v kaj poviti svojega otroka . . In dalje čujte: »Sem hčerka dninarja, ki plete košare in ves zaslužek zapije. Vsako leto sem hodila na sezonsko delo v Barunjo, a moj oče mi ie še ta težko prisluženi denar zapil... V Baranji, pri delu, sem srečala svojega moža Pr.šel je prvi otrok, ki ga nisem imela v kaj poviti — še krilo, v katerega sem ga zavila, je bilo vse strgano. Po nekaj mese- | cih ga je bog rešil trpljenja. Prišel je drugi otrok in tudi kmalu umrl.. Dal bog, da bi tretjega, ki ga pričakujem, pričakala v bol jšem ...« Otrok tega stoletja, otrok zlatega sonca... zvezde sanjave z večne višave tebi žare... Ali čuj: Tvoja mati je še preden si prišel ti na svet, slonela nad koščkom papirja in dolgo tehtala besede, iskala izrazov, dolgo in skrbno nizala črko do črke. v žalostno pismo: »Sem mati štirih otrok v starosti od treh do enajstih let in brez vsakršnih sredstev za življenje. Za otroka, ki ga pričakujem, nimam niti enega kosa perila.« In druga mati. »Imam otroka, osem dni je star, nezakonski, zebe ga, ker ga nimam v kaj poviti. Bila sem slsužkinja z majhno plačo, sem žalostna in vsak dan jokam, ker otroka vsak dan zebe ...« Tretja mati: »Nahajam se v skrajni bedi, da skoraj ne vem kaj početi. Šest otrok imam, mož je hudoben, mi nič ne pomaga in zdaj je še pobegnil od mene in me pustil samo z otroki.. Četrta, deseta, stota »Moje bivališče je pod tujo streho, beda in pomanjkanje mi narekujeta to prošnjo »Jaz nižje podpisana vljudno prosim gori navedeni naslov za svojega nezakonskega otroka.. Po poklicu sem služkinja...« »Vsak dan pričakujem otroka, pa nimam niti ene plenice ...« Sanjaj, da si kralj, Sonnyboy... Sonnyboy .. le sanjaj sanje življenja, mirno, brez trpi jen ja ... Katanna Špur Naravno, da tudi ob lopatanju zemlje zasleduje vrtnar tega škodljivca in njegovo zalego v zlepljeni zemlji. Rumenim ličinkam blizu 20 cm velikega črnega hrošča — poljske p°kalice — pravijo po vsej pravici strune. Trde in močne so, kakor strune. Ako položiš tega hrošča na hrbet, odskoči s pokom in se postavi na noge. Od tod njegovo ime. Kadar ugledaš na gredi ovenelo rastlino, zalotiš ob njej približno 1 cm pod površjem teg škodljivca. Ko spodje eno, nadaljuje tako škodljivo delo pri sosednji. Najraje spodjeda solato. Da obvarujejo druge sadeže pred tem škodljivcem, posejejo vmes nekaj zrn solate. Koder se pojavijo v večji množini, jim nastavljajo za vabo 1 cm pod površino zemlje koščke krompirja, katere žro in se vanje zajedo. Tudi zalezovanje strun pri ovenelih rastlinah ter pobijanje hroščev je uspešen način zatiranja. Ponočni zajetni metulj zimska sovka je dobila ime po barvi kril, ki naliči barvi sove. Gosenica je sivo-rjava, dorastla pri-lično pol cm debela in 4 cm dolga, ki pa, ko čuti nevarnost, se zvije v svitek. Opravlja tako škodo kakor strune, celo česen in čebula gresta tej v tek. Zatirajo je enako kakor strune. J. g. stvarne stanje Stvarno je položaj ta: večina od 4000 otrok, ki jih pri nas letno umre v prvem 1 tu starosti, umira zaradi splošnega pomanjkanja — zaradi podhranjenosti ali napačne prehrane, še v materinem telesu in pozneje, od prehladov in infekcij ,ker jih matere nimajo v kaj zaviti, ali, če jih za silo zavijejo, jih vendar ne morejo imeti tako čiste, kakor ie potrebno. Zaradi tega je lani Unija za zaščito dece začela akcijo za preskrbo dečjih oprem in ležišč (košar) za dojenčke. Tekom leta jo Unija prejela 234 prošenj. Mogla pa je opremiti in razposlati samo 56 košar — t se pravi, samo 23.9% prošenj, ki so bile vse nujne, so mogle biti uslišane. V 25 primerili je Unija preskrbela vsaj delno pomoč z nekaj otroškega perila in obleke, v nekaterih primerih potom včlanjenih društev. Sedaj pa še čaka na rešitev, na pomoč, 72 prošenj — in Unija ima za silo možnost da opremi še tri košare! Potem bo morala ta prepotrebna akcija prenehati zaradi pomanjkanja denarja — ako ne pride hitra pomoč. Unija se je že obrnila na javna oblastva s prošnjo za podporo, toda doslej ni prejela odgovora. Zdi se, da prevladuje mnenje, da v teh kritičnih časih ni mogoče dati denarja za vsakdanje socialne potrebe. Toda v najbolj kritičnih časih jemo in se oblačimo — vsi, ki imamo denarja zato. In tudi otročičkom, ki se rode v tem nesrečnem času, je potrebna hrana in obleka. Popolnoma napačno se nam zdi, zaradi možnih vojnih potreb zanemarjati vsakdanje, nujne mirovne potrebe. Dvainsedemdeset mater čaka na odgovor, ki lahko pomeni življenje ali smrt njihovim otročičkom. In v resnici jih čaka na tisoče, ki se niso oglasile, ki jim hirajo otroci, zdravi rojni, ki bi mogli biti v ponos in veselje svojim staršem in svojemu narodu — hirajo, ker nimajo hrane in obleke. To je klic na pomoč, in obenem svarilo: kdor le more, privatnik, društvo, javna oblastva — priskočite na pomoč, če želite svojemu narodu dobro. Kajti kdor zanemarja seme bodočnosti, koplje grob svojemu narodu! Moj vrt Spod jedi Povrtnina in cvetlice imajo mnogo živalskih škodljivcev in bolezni, pa največjo nevoljo povzročajo gospodinj spodjedi. Saj je večkrat komaj posajen nasad uničen. Teh škodljivcev je več vrst ali bramorji, strune in zimske sovke so najnevarnejši. Bramor je ponočnjak. Samica zlepi iz zemlje okroglo, kakor jabolko debelo gnezdo, v katero zleže do 50 rjavih jajčec. Od svojega bivališča dela rove v vse Smeri, po katerih hodi na grešno delo. Zadnja para nog sta šibka, ravno zadostno za hojo, ali prednje noge so lopataste in tako močne, da mu vrtanje rovov ne cela težav. Podnevi ždi v rovu ali pa žre podzemljske dele sadežev, ponoči pa prileze iz skrivališča ter uničuje, kar pride predenj. V vlažnih legah se ta škodljivec najbolj koti. Za zatiranje bramorjev se poslužujejo raznih sredstev. V jeseni položijo na vrtu male kupe gnoja, kamor se radi zatečejo, da so pozimi na toplem. Te kupe v preskokih razkopljejo in zasačene bramorje uničijo. Ker dela rad rove pod deskami, jih položijo vrtnarji na stezice med gredami, še prej pa položijo na stezice v jamice cvetlične lonce tako globoko, da so gornji robovi 2 do 3 cm nižji, kakor površje zemlje. Ko leze bramor pod desko, pade v lonec. Tudi na grede polagajo cvetlične lonce v jamice. Od lončkov položijo na tla en, dva ali tri latve v razne smeri. Ko hodi ponoči po gredi, mu je remel ovira, zato išče izhoda hiteč ob nJem. Na tem potovanju pade v lonec, kjer ga naslednje Jedilnik za brezmesni dan Jetrni riž na zelenjavni juhi, krompirjevi zrezki, berivka, zvitek iz rabarbare. Ta jedilnik skuhamo v 1 do 2 urah. Delo si razdelimo takole: pripravimo zelenjavno juho in denemo kuhati krompir. Nato zgnetemo vlečeno testo za zvitek, ki mora počivati vsaj pol ure. Medtem pripravimo rabarbarin nadev in nastrgamo jetra. Sedaj razvlečemo testo, naredimo zvitek in ga denemo v pečico. Berivko otrebimo in operemo. Potem dokončamo pripravo za jetrni riž, ga zakuhamo v precejeno zelenjavno juho. Tako nas čaka še krompirjevo testo; iz njega oblikujemo s pomočjo drobtin zrezke in jih hitro spečemo na vroči masti. Recepti za 6 oseb: Krompirjevi zrezki. Sestavine: krompirjevo testo (*/4 kg krompirja, 3 dkg surovega masla, olja ali j masti, 2 jajca, 1 dkg parmezana, soli, i 12 dkg moke), 5 dkg drobtin, 10 dkg masti ali olja za pečenje. Kuhan, olupljen krompir pretlačimo, dodamo moko, mast, jajca, nariban parmezan in sol. Na deski naredimo s pomočjo drobtin zrezke in jih urno spečemo na vroči masti. Zvitek iz rabarbare. Sestavine: vlečeno testo (i/A kg moke, 1 jajce, žlico olja, približno 1 osminko litra tople vode, sol), 20 rabarbarinih stebelc, 15 dkg sladkorja, 10 dkg rozin, 8 dkg surovega masla. Ko testo ugnetemo, mora počivati vsaj pol ure. Nato ga nekoliko razvaljamo, po-mažemo z oljem ln razvlečemo ter pustimo, da se nekoliko posuši. Polovico testa nakapamo z raztepenim surovim maslom, drugo polovico namažemo z nadevom in potresemo z rozinami. Zvitek zvijemo od nadeva proti namaščeni polovici testa in j ga namažemo po vrhu s surovim maslom ter spečemo. jutro zalotijo. Ako ima lonec preveliko luknjico, jo s' koščkom lesa deloma zače-pijo, da bramor ne uide in da ob dežju voda lahko pronica. Ker pušča bramor luknje svojih podzemeljskih poti odprte, sledijo vrtnarji s prstom po rovu dalje. Kjer se rov pod površjem neha, je nekoliko globokeje njegovo podzemeljsko bivališče. Na tem mestu se z lopato koplje in stanovalca izne-nadi. še laže nam pride v pest, ako na tem mestu zlijemo nekoliko katerekoli vrste olja in za tem nekaj litrov vode. Ker mu maščoba zamaši dihala (traheje), pribeži jadrno na vrh. Tudi kuhan grah, nekoliko oprašen s strupenim uranijevim zelenikom ali z are-sinom, ki ga potrosijo na redko po gredah, 1 je dobra vaba. Nevarno je pa to na zele-njadnih gredah, da pride strup v hrano, zato se to uporablja le tam, kjer ne raste zelenjava. Prav uspešno je razkuževanje zemlje z ogljikovim žveplecem. V 15 do 20 cm globoke luknje, ki jih naredimo z drogom, s zlijemo po 20 do 30 g te tekočine ter jih urno zasujemo in poteptamo. Hlapi ogljikovega žvepleca zamore vse živali v zemlji in tudi bramorje. Ker je pa ta tekočina strupena in vnetljiva, je paziti, da ni ognja blizu, da delavci ne kade, pa tudi da jim ne pride v usta. Da ne vdihavajo strupenih hlapov, naj delajo od strani odkoder veter veje. Ogljikov žveplec je pa predrag, saj stane okoli 30 din kg, zato je njega uporaba malokomu mogoča. P&SbOr-! Darmol, sredstvo za odvajanje * se Cesto potvarja Radi lega pazite pri nakupu, da nosi vsa-cpa — Ladje iz betona v Ameriki Ko je francoski vrtnar Meunier pred pet in sedemdesetimi leti po naključju izumil I železobeton, ni imel niti najmanjšega poj- Slaba stran bombnikov Kadar nizko letijo, so nevarno izpostavljeni zadetkom Prvega maja je bila v francoskem ar-mandnem povelju pohvalno ompnjena skupina vojakov pehote, ki so pod poveljstvom poročnika Guilleta zbili s strojnico dva nemška bombnika tipa »Heinkel« in »Junkers«. To dejstvo dokazuje, da so bombniki zelo izpostavljeni zadetkom, kadar se spuščajo niže in strmoglavo lete na določeni cilj. Strokovnjaki pojasnjujejo to okoliščino s sledečimi dejstvi: Izstreljena krogla, namerjena na letalo, ki ima brzino 500 do 600 km na uro, ima zaradi brzine letala daleko večjo udarno silo, kakor jo ima, kadar zadene nepomični cilj. Kolikor se veča brzina bombnika pri spuščanju, toliko večja je tudi udarna sila izstrelka. Razen tega avtomatična puška ali strojnica veliko lažje pogodita padajoče letalo, nego letalo, ki leti normalno. Zato je avtomatična puška proti bombnikom zelo nevarno orožje. Vojaki morajo biti seveda pri tem zelo hladnokrvni ter dobro zakriti. Obrambna taktika je na te- melju teh onažanj dobila zelo učinkovito sredstvo proti bombnikom in bo strelska tiSnika dalje razvijala to svojo prednost. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učitelj: »Kdo te je ustvaril, Janezek?« Janezek: »Deloma — ljubi Bog.« Učitelj: Zakaj deloma? Pojasni mi to?« Janezek: »Nu — on me je ustvaril čisto majhnega. Potem sem zrasel sam od sebe.« Kako daleč je slišati topove? V Londonu so slišali grmenje iz Flandrije pri vetru od vzhoda Fedor Sologub: Fedor Sologub, znani ruski satirik, je napisal to basen 1. 1916. Op. ur. Ni res, da je počila od napihovanja in poginila, — poginila je od slamice. Tudi ni bilo tu nikakega vola, — kaj bi vol v luži? — pač pa se je žaba po lastni pameti odločila, da se napne in napihne. Pa se je napihovala pomalem, postopoma: prvi dan za tri palce, drugi dan za pedenj, nato počivala dan, dva. Vendar pa se je napenjala stalno in neprestano je rastla. Naposled je postala tako ogromna, da ni bilo človeka, ki bi jo lahko objel. Vsi so se bali te žabe. Če je samo zareg-Vjala, že so tudi najhrabrejšim čapljam klečala kolena. Razume se, da je žaba to izkoriščala in zahtevala, da se ji vsi pokorijo. Samo se je bila toliko napihnila, da je njena koža postala čisto tenka in prozorna, čreva pa tenka in slaba, če je sedela ah pa skakala po ravnem, je šlo vse lepo in gladko. Nekoč pa je zopet skakala in je pri tem naletela na majhno suho bilko, žaba ne gleda, kod skače, misli si: »e, prava reč!« Toda suha slamica — ck! — ji prebode kožo na trebuhu. Zdaj je začel iz žabe uhajati zrak. Daleč se je slišalo »š—ššš—ss—s«. Zrak uhaja iz žabe. Ko je ves zrak izšel iz žabe, ni mogla več živeti. Poginila je in vsi so videli, da je prav za prav zelo, zelo majhna. Vidite, tako se je v resnici zgodilo. Vola pa so sem vtaknili čisto po nedolžnem. ZA VROČE POLETJE nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji. Solidna domača izdelava. »Z mojo staro je res težko živeti v miru. Kadar odidem zvečer z doma. se dela užaljeno če pa ostanem doma, igra klavir .« (»Humorist«) Londončani so slišali v zadnjih dneh, kakor je razvidno iz poročil njihovih listov, grmenje topov iz Flandrije. Kako daleč je mogoče trušč moderne vojne sploh slišati? To je odvisno od razmer v zraku. Londončani so slišali topove iz Flandrije n. pr. le tedaj, kadar je vel veter od vzhoda. Brzina zvokov, ki znaša v zraku pri 0 stopinjah 330 m na sekundo, je v svojem širjenju odvisna seveda od smeri vetrov. Če piha veter iz nasprotne strani, se zvok odklanja v višino in ga na tleh torej ni slišati, vsaj ne daleč. »Akustična prozornost« zraka, kakor se to imenuje, je tem večja, čim manj je zračnih tokov, zlasti takšnih, ki se dvigajo navpično in povzročajo odklone. V nekaterih posebno ugodnih primerih so zvoke slišali na izredno daljavo. Navajajo primere, da so grmenje topov čuli na stotine kilometrov daleč. Že iz vojne 1870 poročajo, dasovDieppu ponoči pogostoma slišali votlo grmenje oblegovalnih topov pred Parizom, to je na daljavo 40 km. Topovsko grmenje pred Sedanom so slišali 120 km daleč v Luksemburgu Največji trušč pa proizvaja seveda narava s svojimi vulkanskimi izbruhi. Najhujši takšen primer je bil prosluli izbruh Krakatava 1883., ki so ga slišali nad 3400 km daieč. ma o daljnosežnem pomenu svojega izuma. Hotel je izdelati nezdrobljive cvetlične lončke in je žično mrežo obdal s cementom. To je vse, kar je storil. A tudi danes si pogostoma nismo na jasnem, kaj pomeni beton kot tvorivo, zlasti tisti, ki je ojačen z železno žico in z železnimi palicami. Vsa arhitektura kulturnih narodov se neprestano spreminja, od kar je stopil cement na mesto opeke, kamna in poedinih nosilcev. Mostne in cestne gradnje, gradnja podzemskih železnic, vse vrste visokih in globokih gradenj postajajo čedalje bolj odvisne od uporabe železobetona. Danes, ko velja lahko vsaka industrija, razen tiste, ki izdeluje ženske klobuke in otroške igrače, v danem primeru za vojno industrijo, ima industrija železobetonskih gradenj še poseben pomen. V moderni vojni računajo že v naprej na položajne boje, pa naj se razvijejo ti lz premikalne vojne ali pa na podlagi že v naprej postavljenih utrjenih črt. Od oja-čenega strelskega jarka do zaklonišča za civilno prebivalstvo, od osrednjih trdnjav do gradenj položajev za težko topništvo: povsod prihaja v poštev železobeton. Odkar obstoji, ni imela cementna industrija v Evropi še nikoli tako dobrih poslov. Brzina in hitra pot do smotra sta dve značilnosti našega časa. To velja tudi za gradnje. Sprva je bilo videti, da beton v tem pogledu ni baš idealen, ker je potreboval neki določeni čas, da se je strdil. Takoj so začeli ta nedostatek odpravljati. Izmišljali so si nove mešanice, ki so se sušile hitreje in prvi uspeh teh mešanic so bile nevarne razpoke. Počasi pa so od- i tan Vojni sloni v starem, oklopni vit ezi v srednjem veku Predhodniki današnjega tanka so tisti bojni vozovi starega veka, o katerih nam govori stara zgodovina in Homer v svoji Iliadi. V nekem smislu bi lahko govorili tudi o vojnih slonih indijskega kralja Pora in Kartažanov kot o tankih. Vitez v težkem oklepu na konju, ki je bil isto tako zavarovan z oklepom, pa bi bil tank srednjega veka. Da pa so že tedaj mislili ljudje na prave tanke, je razvidno iz izjave genialnega Leonarda da Vincija, ki je pisal 1482.: »Gradim varne vozove, ki so nedotakljivi, če gredo s svojimi topovi med sovražnika, se morajo umakniti tudi najmočnejše sovražne vojske. Za temi vozovi lahko napreduje pehota zavarovana in brez odpora.« Torej ideja današnje tankovske taktike, ki so jo izpopolnila samo še istočasno napadajoča letala. Bojne vozove so v nekaj drugačni obliki, nego si jo je zamišljal Leonardo tu pa tam uporabljali v 15. do 17. stoletju, n. pr. v bojih »svete lige« 1512. Odločujočega pomena pa niso imeli. Z uvedbo parnega stroja se je pojavil 1796. bojni voz, ki je pa odrekel. Potem je tank, razen v glavah izumiteljev, izginil do leta 1916., ko so ga z motorjem začeli uporabljati na veliko, Sicer so se posamezni motorni modeli pojavili že prej, n. pr. 1904. v Nemčiji, pa jih je konservatizem vodilnih vojaških krogov odklanjal. Svetovna vojna se je začela brez tankov, čeprav je angleški polkovnik Svvinton vladi predložil idejo svojega tanka že 1914. S svojo žilavostjo je končno tudi prodrl, toda prvi poskusni stroj se je prikazal šele 2. februarja 1916. Zavoljo neprave uporabe prvih tankov so jih potem angleški odločujoči krogi odklanjali. Končno, 20. novembra 1917., v krvavi bitki pri Cambraiu, ki pomeni mejnik v moderni vojni zgodovini, so tanki dokazali svojo napadalno silo. Takrat je 378 tankov doseglo zmago nad Nemci, ki so imeli sicer tudi nekoliko pomen. Proti koncu svetovne vojne je Lu-dendorff sam izjavil: »Nasprotnik se mora za svoje uspehe zahvaliti tanku.« Res je to novo orožje končno pokazalo različne prednosti. Izkazalo se je n. pr. za dosti cenejše nego topniško strelivo, ki bi ga bilo treba uporabiti za dosego istega uspeha, štedilo je pa tudi človeška življenja, če ga primerjamo s prejšnjimi pehotnimi napadi. Prvega dne bitke na Sommi, 1. julija 1916., so Angleži izgubili 60.000 mož. Takrat niso uporabljali tankov. Prvega dne bitke pri Amiensu 8. avgusta 1918. so izvršili napad s 418 tanki in so dosegli uspeh z izgubo skopih tisoč mož. Tem bolj čudno je potem, da so Angleži po vojni oborožitev svoje vojne sile s tanki zanemarili. Tako se je zgodilo, da je Anglija, ki je bila 1918. najmočnejša tankovska sila na svetu, stopila v vojno 1939. s premalo in ve-takšnih voz, pa so prepozno spoznali njih j činoma zastarelimi stroji. Tanki in letala se borijo v zraku in na zemlji Francoski list »L,Hlustration« je objavil zanimivo risbo, ki ponazar ja borbo med tanki na zemlji in letali V zraka pravili tudi to zlo in to običajno na načine, ki so ostali tajnost. Med svetovno vojno so z betonom divje eksperimentirali tudi v drugih pogledih. Američani so n. pr. zgradili celo brodovje prevoznih ladij iz betona, ki so bile praktično skoraj neuničljive. Ko je bilo vojne konec, so morali vse te ladje razst eli4i in potopiti, ker bi se drugače zadušili od same preobilice ladij. Novi topovi zahtevajo posebno trdnih postojank, če naj delujejo v redu, po drugi strani je treba povsem novovrstnih trdih cementov, da vzdrži kakšna zgradba udar izstrelkov iz teh topov. Sestava teh novih gradbenih tveriv je skrivnost, za katero so se hudo tepli, še preden je počil prvi strel v sedanji vojni. rw? pržpemcrselc zoper plmmlzn Pljučnica je zahtevala po dosedanjih zdravilnih načinih še vedno veliko število žrtev. 20 do 30 odstotkov oseb, ki so zanjo obolele, je umrlo. Sedaj pa so sestavili kemični preparat, ki obeta pravi prevrat. Imenuje se sulfapiridin in prihaja v prodajo pod imenom evbazina v obliki tablet. Med tem ko so pljučnice doslej pote ":ale šest do sedem dni z močno vročino, se z novim pripomočkom vročica prežene že v enem ali dveh dneh. število smrtnih žrtev znaša komaj nekoliko odstotkov. 2A SMEH m KRATEK ČAS Na neki proslavi rojstnega dne. ki so se je udeležili samo starejši gospedje. ie bilo zelo veselo. Okrog polnoči se ie z- čel eden med njimi nenadno pripravljati m odhod. »Toda. John. sai vendar ne boš sedai izginil?« »Nič nai vas ne skrbi. Grem samo ven, da zamudim zadnji vlak. Takoj pridem nazaj!« 4 N E K T E Znani ruski avtor basni J. Krylov je bil znan kot silen jedec. Nekoč sta bila z žu-kovskim povabljena na obed k carici Katarini H. Krylov je jedel po svoji navaeli in ni izpustil niti ene jedi. Zukovski ga je opozoril, naj malo nc-ha jesti, da bo imela carica priliko počastiti ga z nagovorom. Krylov pa ni nehal jesti, marveč je samo dejal: »če pa se morda ne bi spomnila, mi bo ušla kaka jed. Jaz te izgube ne tvegam.« ★ V rusko-turški vojni 1. 1877. je ruska vojska že dva meseca po začetku sovražnosti prekoračila Dunav, kar je bilo za tedanje prilike nekaj izrednega. Takoj za vojaki sta se v čolnu prepeljala čez reko generala Skobelev in Dragomirov. Opazovala sta prizadevanje Turkov*, ki so hoteli Ruse vreči v reko. Boj je bil hud in dolgo neodločen. General Dragomirov je dejal: »Prav ničesar ne morem razbrati... lezejo, lezejo, stvar pa se ne premakne z mesta.« Skobelev, stoječ poleg vrhovnega poveljnika Dragcmirova se je naenkrat obrnil k njemu: čaštitam vam. Zmaga je tu. Naši so že zlomili turški odpor.« »Kje neki to vidite?« »Kje vidim? Na obrazu vojakov. Poglejte recimo, te-ga-le. Tak obraz ima samo. kadar ve, da je uspel. Kar prijetno ga je gledati.« Dragomirov je pogledal v lice vojaku in videl tam, česar ni v vojaških učbenikih. Skobelevu je bil ta čar že prirojen, že četrt ure nato je tudi Dragomirov videl, da se Turki umikajo. VSAK BAN ENA »Kam pa ste položili moj zavitek z zajtrkom, gospodična Irena?« »V kartoteko, gospod direktor, pod črko »Z«. uHjemmets«^ JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna F. P. — K. — Na Gorenjskem ste si postavili majhno enodružinsko hišo, v kateri nameravate prebivati samo v poletnih mesecih. Ali boste plačevali zgradarino za vse leto? — Sezonske zgradbe nimajo pravice do odpisa zgradarine zbog tega, ker se ne ne uporabljajo v času izven sezone, če ostane taka zgradba kadarkoli prazna, se odpiše zgradarina v tistem razmerju, v kakršnem je pač ostala zgradba neporab-ljana. A. P. — O. — Svoji materi ste oddali stanovanje, obstoječe iz male sobe in kuhinje, ne da bi zanj zahtevali kakšno najemnino, ki Vam jo mati, kakor trdite, tudi res ne plačuje. Storili ste s tem sanio dolžnost, ki jo imate kot sin do matere. Kako je mogoče, da Vam je davčna uprava za to brezplačno v najem oddano stanovanje odmerila zgradarino? — Za zgradbe ali njih dele, ki se njih uporaba prepušča drugim osebam brez odškodnine ali ki zanje davčni zavezanec ne predloži davčne prijave, ugotovi davčno oblastvo vrednost letne najemnine tako, da primerja vrednost te najemnine z najemninami, plačevanimi za najbližja podobna stanovanja takrat, ko se razglasi poziv za predložitev davčne prijave. če pa takšnega predmeta za primerjanje ni na razpolago, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor po dejanskih krajevnih prilikah. »Mlekar«. — Na Vaše precej skromno vprašanje vzemite zaenkrat na znanje, da se mlekarji, ki ne redijo živine za pridobivanje mleka, marveč jo kupujejo v tolikem številu, da na lastni zemlji zanjo rima jo dovolj krme in morajo to kupovati, živino pa ukoriščajo in jo nato kot izčrpano in staro prodajajo ali zamenjujejo, ra-Z! n tega pa morda mleko kupujejo tudi od drugih proizvajalcev, ne morejo smatrati za kmetovalee-živinorejce, marveč za obrtnike. Kot taki pa so zavezani plačilu pridobnine in davku na poslovni promet. I. II. — G. v. — Velik sadovnjak imate, dr< v je je bilo v najlepšem nastavku in cvetju, pa ga je uničila slana, tako da je pa Vašem mnenju vsa letina izgubljena. Kaj morate radi odpisa zamljiškega davka od su:iovnj:ika storiti? — Zemljiški davek se odpiše v celoti ali deloma po tem, če in koliko prizadenejo letini škodo za več kot četrtino voda, toča, poljske miši, rastlinska uš in kobilice. Za sadovnjake bi v naših krajih prišla vpoštev zlasti toča. Slana pa v zakonu ni nikjer omenjena, kar j-- razumljivo, če pomislimo, da mori samo .spomladi, ko o kakšni letini še ne more biti govora in jo samo pričakujemo. M. C. — M. — Vprašujete nas, ali so samoupravne doklade, ki so se plačale na pridobnino. odbitne od davčne osnove za pridob; lino. — Po razsodbi upravnega sodišča v Celju z dne 29. V. 1937., F. 210'37 j' smatrati takšne samoupravne doklade zn odbitno postavko. M. š. — P. — Pozivu davčne uprave, da vložite prijavo za odmero pridobnine od sv je trafike, morate vsekakor ustreči ali davčni upravi pojasniti, kako je prav z.-: prav s stvarjo. — Po zakonu o drž. monopolih namreč trafikanti niso zavezani plačilu neposrednih davkov in samoupravnih doklad samo od dohodkov iz maloprodaje monopolskih predmetov z določeno pro-ri ino ceno. če pa se ti maloprodajalci bavijo s prodajo tudi drugih predmetov (ka-k r papirja, kuvert, črnila, pripomočkov 7 a kajenje in slično), je ta posel zavezan pridobnini. I. K. — Lj — Popravilo strehe na hiši, ki jo imate deloma v najemu, Vam je po-z i čilo lani 2.800 din stroškov. Ali smete za ta nepričakovani izdatek sorazmerno zvišati najemnino? Ali pa Vam ga bo morda davčna uprava, če ji ga naknadno prl-;;:vite, vpoštevala pri odmeri zgradarine za leto l!)il? — Zvišanje najemnine je stvar najemne pogodbe, če bodo najemniki nanj pristali, je vse vredu. Na odmero zgradarine pa ta izdatek nima nobenega vpliva, ker se Vam kot strošek za vzdrževanje, upravo in amortizacijo (k temu strošku spada nedvomno tudi popravilo strehe) od vsote kosmate najemnine po zakonu itak mora odbiti 20%. »Vič.« Ali Vam pripada kaka odpravnina kot privatnemu uslužbencu, če Vas je podjetje odpustilo zaradi pomanjkanja dela. — Po obrtnem zakonu pripada pravica do odpravnine le dotičnim službojemnikom, ki jim je v podjetju poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehniških opravil. ne pa osebju, ki vrši samo pisarniške posle. Odpravnina pritiče upravičencem šele po 10 letih službe in znaša 4kratno mesečno plačo. Odpravnino pa smejo zavezanci znižati za polovico v primeru, če podjetje zaradi splošne gospodarske krize ali depresije zmanjša gospodarsko delavnost in je zaradi teh razlogov prisiljeno izvršiti redukcijo znatnega dela svojega pomožnega osebja in ako mu brez škode za nadaljnji obstoj podjetja ni mogoče zadostiti tem obveznostim. R. P. 99. Sporočite točen naslov, pa Vam odgovorimo. V. P. K. Lj. Ali res nima pravice do rodbinskih doklad hčerka že pokojnega državnega upokojenca, ki boleha na pljučih in je v breme svoji materi, ki živi le od pokojnine. — Pravico do draginjskih doklad imajo otroci državnih upokojencev do 16. leta starosti, oz. do 23. leta, če študirajo in pa tudi oni, ki so stalno nesposobni za pridobivanje. Kot stalno nesposobni se pa smatrajo oni, ki so bili kot taki že takrat, ko so starši še prejemali zanje draginjske doklade, to je do 16. leta starosti, oz. do 23. leta, če so študirali, to se pravi, da so starši za nje morali nepretrgoma prejemati draginjsko doklado. A. P. C. Ali smete kljub temu zahtevati povišanje preživnine od Vašega moža, četudi Vam njegov advokat odreka pravico do povišanja. — Ker ste se svoječasno z Vašim možem v notarskem zapisu dogovorili, da Vam mora izplačevati preživnino v takrat določeni višini, ki odgovarja kupni moči in vrednosti dinarja, morete sedaj v spremenjenih razmerah upravičeno zahtevati zvišanje, če Vam njegov zastopnik tega. ne prizna, lahko sami ali potom advokata po redni pravdni poti s tožbo zahtevate primerno zvišanje. Okolnost, da država možu kot državnemu uslužbencu tudi ni povišala plače, ga nikakor ne oprosti v notarskem zapisu dogovorjene obveznosti Ker boste dokazali, da so se življenjske potrebščine podražile, da razpolaga mož s celotno svojo plačo in tudi z dohodki iz vile in da se s takrat določenim zneskom ne morete preživljati, bo sodišče gotovo ugodilo Vaši zahtevi po zvišanju, če ste ubožni, morete potom ubožnega spričevala vložiti tožbo brez vsakih taks na uradni dan pri pristojnem sodišču. L. K. N. M. V Vaši odsotnosti je Vašemu znancu posodila Vaša žena Vašo puško. Ker mu je bila ukradena, hoče povrniti škodo v denarju. Kdo določi višino. — Ker izposojevalec puške nima več v posesti, ne morete zahtevati njene vrnitve. Dolžan Vam je povrniti vso škodo, ki Vam je vsled tega nastala ter ni nikakor sam upravičen ceniti stvari in mora odškodnina odgovarjati pravilni vrednosti puške. Znesek, ki Vam ga izroči, morete vzeti le na račun, glede ostanka pa vložite tožbo. Po zaslišanju prič, ki bodo opisale kakovost puške in zvedencev, ki bodo dali mnenje o njeni vrednosti, bo razsojeno, kar Vam po pravici pripada. Izposojevalcu v njegovi službi nadrejena oblast ali pa stanovsko društvo Vam nikakor ne bo moglo ustreči ali prisiliti izposojevalca, da Vam plača, kolikor želite, če se ne sporazumeta, bo moralo spor rešiti sodišče. A. M. H. že pred 2 leti ste odpovedali naročnino nemške revije in pozneje vrnili izvode, ki so Vam jih kljub temu pošiljali. Letos zahteva plačilo naročnine njihov zastopnik. — če zastopnik revije noče verjeti, da ste naročbo pravočasno odpovedali in vračali izvode, boste morali to okolnost, ki Vas bo edina rešila prisilnega plačila, dokazati tekom pravde. Ako bo zastopnik vložil tožbo, morete ob pomanjkanju drugih dokazov predlagati tudi svoje lastno in nasprotnikovo zaslišanje v dokaz. Izid pravde bo odvisen od tega, kateri od obeh strank bo sodišče verjelo. »Hitra pomoč« I. P. Kako bi »e rešili sporov, ki morajo po Vašem mnenju neizbežno nastati v Vaši družini radi prevzema gospodarstva po starših. — Edino pravočasni sporazum med vami otroci vas bo mogel obvarovati skrbi, stroškov in potov, ki bi jih imeli radi nesoglasja glede prevzema gospodarstva, po smrti vaših star-moreta starša sama izvoliti prevzemnika pravice do prevzema posestva po smrti staršev ali v njih starosti. Ob življenju moreta stariša sama izvoliti prevzemnika ali pa ga določiti v poslednji volji. Drugi otroci pa imajo pravico zahtevati iz njihove zapuščine dolžni delež, če bi pa smatrali, da iim starši niso zapustili niti dolžnega deleža in da so obdarovali samo prevzemnika posestva, morejo po njihovi smrti zahtevati od njega dopolnitev nujnega deleža in če ga ne plača zlepa, ga k temu prisiliti potom tožbe in sodbe. Reuma: Pod imenom revma jadrajo razne bolezni. Tako imamo revmatične bolečine pri infekcijskih boleznih, pri proti-nu, pri tuberkulozi itd. Kaj je ravno v vašem primeru vzrok, je težko reči. Tablete, ki jih uživate, niso nikak strup. Ako vam pomagajo, priporočam, da jih uživate naprej. — Kar se tiče rdeče barve urina, dvomim, da bi bila vzrok kri. Verjetneje se mi zdi, da gre za neke vrste soli, ki dajo urinu rdečo barvo. V ostalem pa priporočam, da daste pregledati urin zdravniku, ki bo odločil o nadaljnem. M. L. Zemun: Imate prav. Gre za uši. Vaši želji, po receptu ne morem ustreči, ker načelno ne prinašamo receptov. Obrnite se torej na zdravnika! š. K. Teoretično gre za predčasen porod in sicer skoro za. 1 mesec. Odločujoče dejstvo pa bi bilo pregled otroka Nedonošen otrok ima razne znake, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da li je otrok do-nošen ali ne. Kot merodajni faktorji pridejo tedaj v poštev zdravnik, odnosno babica, ki je bila pri porodu navzoča. V primeru, da je to vprašanje (donošenosti, odnosno nedonošenosti) sporno, bo odločevalo med drugim mnenje zdravnika in babice. Revček: O sladkorni bolezni je bilo že pogosto govora. Priporočam ponovno, da greste v bolnico, kjer vam bo mogoče določiti individualno dieto. Vsi diabetiki ne reagirajo namreč enako na razna hranila. Beli madeži so sigurno posledica sladkorja v urinu. PLESNIVO VINO SI. Brod: Kako naj popravite vino, ki se je pokvarilo v plesnivem sodu? Če ima vino le malo duha po plesni, ga pretočite v slabo zažveplan sod in ga pri pretakanju močno zračite. Pri tem bodo plesnive snovi izhlapele. Klet, v kateri pretakanje vršite, mora biti zračna Ce ne zadostuje pretakanje in je vino močno plesnivo boste duh in okus po p^s-! odstranili ali pa vsaj zelo zmanjšali, če dodaste na 1 hI vina 100 do 250 gramov eponita, nakar io t~eba vi"- filtr;ra'i. Opravite dalje lahko plesnivo vi^o s ponovnim prevretjem, da vlijete vino na sveže ero^doe trorrre i" ra r Hr^n+Vom čistih vinskih kvasic pustite onl-rat nre-vreti. Seveda bo ta zadnji način zdravljenja zdaj nemogoč. IIlSNE GOBE. V. J. S.: V sobi. kier ste r»red dverv let"' položili nov pod. so se na podu zač^e oo-javijati gobe, ki se kljub skrbnemu trganju in odstranjevanju vedno bolj širijo. Kako jih naj odpravite? Najboljši zaveznik, ki pripomore tei gobi do širjenia io vlaga ^ato ie treb- vodno pri polaganju novih podov paziti, da je podloga suha in da je mobo zračenie skozi pod. Za to ni priporočljivo, da se nova tla takoj premažejo z oiina+o barvo, pač pa jih le premazati s firnežom. Seveda. ko so se gobe že pojavile je treba naiti način, da jih odstranite. Ker so te gobe nevarne tudi zidu in vsemu gradbenemu materialu, je treba s čiščenjem postopati radikalno. Priporočajo, da je najbolje odstraniti iz hiše ves materia1. les itd., ki je gobav. Prav tako tudi nadomestiti vso podlogo (pesek, leš, žaganje itd.) ker se tudi v tem skrivajo klice, ki bodo izvršile novo okužbo. Vse dele pa, ki bodo ostali v sobi. premazati temeljito s kak'm močnim razkužilnim sredstvom. Te gobe je težko zatreti. zato bo res najbolje, da okužen les nadomestite z novim in pazite, da bo stanovanje čim bolj suho. PARADIŽNIKI SE SUŠIJO. J. P. S. Posadili ste močno razvite paradižnike v dobro pripravljeno zemljo. IPo-tem, ko so rastline nekoliko pognale, jih je nekaj zamrla Kaj more biti vzrok, da se paradižniki sušijo? Kad ie krivo, da se paradižniki sušijo ne moremo ugotoviti. Vzrokov zato je lahko več. Pogosto napade rastline mramor. V zemlji pregrize steblo, ki nato vsahne. Tudi nepravilno sajenje je lahko krivo, dalje premočno gnojenje s straniščnico. Izkopljite pomrle sadike in preglejte zemljo, znabiti najdete mramor j a RAJSKO JABOLKO. F. N. P. V Gorici ste nabavili drevesce pod imenom »rajska jabolka«. V jeseni ste ga ovili s slamo, da ga zavarujete pred mrazom. Kljub temu je drevo pozeblo. Sedaj je pognalo pri koreninah. Vprašate če je poganjek nad koreninami plemenit ali je divjak? Mnenja smo. da je bil divjak požlahtnen višje nad zemljo in da ni drevesce samo-rodno in plemenito, kot na pr. razne breskve ali slive. Priporočamo Vam, da poganjke okulirate v avgustu mescu Cepiče bodete lahko dobili tudi pri nas. Moramo Vas opozoriti, da te vrste iabolko usipeva samo v toplih krajih. Kjer trta ne raste, ne uspeva niti rajsko iabolko. Tudi sicer ne bi dozorel sad tega drevesca v Vašem kraju. Na Goriškem na pr. dozori komaj v začetku navembra. tedaj ko zapade pri Vas sneg. ŠAH Slovenska šahovska zveza ima nove prostore in nov naslov: Ljubljana, Bleiweisova 23 (licej). Vso pošto za zvezo je treba odslej naslavljati na novi naslov. V drugi finalni tekmi za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze je zmagal preteklo nedeljo v Ljubljani Ljubljanski š. k. nad S. K. »Vidmar« (Maribor) z visoko razliko 6% : 1V2- Odigrana je bila tudi prekinjena partija s prvega mateha. Partija je končala remis, tako da je bil končni rezultat prvega mateha 4:4. Končni rezultat obeh matehov je torej 10 % : 5% za Ljubljanski š. k. — Državni prvak Ljubljanski š. k. je pokazal v drugem finalu pričakovano premoč, čeravno so mu bile zopet povzročene težave, da ni mogel nastopiti s kompletnim moštvom, š. K. »Vidmar« pa je dosegel vsekakor tudi v finalu kakor že v predtekmovanjih zelo časten rezultat. Klub, ki je sedaj mariborski prvak, kaže mnogo moči in volje do napredka ter ima torej predpogoje za ugoden razvoj. — Ljubljanski š. k. bo zastopal sedaj slovenske klube v nadaljnjih tekmah za državno prvenstvo. Te tekme se bodo vršile predvidoma šele jeseni, potem ko bosta Hrvatski š. savez in novi Srpski š. savez končala svoja tekmovanja. Na turnirju za prvenstvo Berlina je zmagal bivši dunajski mojster Palme z 8 točkami iz 11. Naslednja štiri mesta dele Czach, Dahl, Grammatikoff in Novvarra s po 6 y2, nato šele sledi Samisch s 6. — S turnirja je naslednja partija. Angleška otvoritev Bell: Palme črni: Samisch 1. c2—c4 Sg8—f6 2. Sbl—c3 e7—e6 3. e2—e4 d7—d5 4. e4—e5 d5—d4 5. e5 : f6 d4 : c3 6. f6 : g7 Običajne je je 6. bc3:, Df6:, 7. d4. Po potezi v partiji je pozicija skoro popolnoma izenačena. 6..............c3 : d2+ 7. Lcl : d2 Lf8 : g7 8. Ddl—c2 Sb8—c6 9. Sgl—f3 Dd8—e7 Najenostavneje bi bilo tu pač Sd4, 10. Sd4:, Ld4: in beli bi moral zaradi grožnje Df6 igrati takoj 11. Lc3, kakor bi bila partija najbrž hitro remis. 10. Ld2—c3 Lg7 : c3 11. Dc2 : c3 De7—b4 ? Kakor Izkušnja pokaže, je sledeča končnica mnogo ugodnejša za belega, najbrž celo že dobljena. Treba je bilo zato igrati Tg8, nato Ld7 in o—o—o ter iskati zapletov v srednji igri. 12. Dc3 : b4 Sc6 : b4 13. Kel—d2! S tem pride kralj v zelo ugoden položaj za končnico, namreč na c3. Ostale prednosti bele pozicije so boljša razporeditev kmetov, boljši razvoj in možnost zasedbe d- linije. 13..............a7—a5 Sicer pride takoj Kc3 in po Sc6, b4. 14. a2 —a3 Sb4—c6 15. Lfl—d3 Lc8—d7 16 Thl—el h7—h6 17. Kd2--c3 Th8 -g8 18. g2—g3 Ke8—f8 ? Bolje Ke7 in nato TgdS. 19 Ld3—h7 TgS—h8 20. Tal—dl Ld7—e8 21. Lh7—e4 Kf8—e7 Črni torej rrizna, da je v IS. potezi izgubi! temno. Kralja nujr.o rabi za obrambo točke d7 in d8. 22 Lo4 : c6 LeS : c6 23. Sf3 d4 Skakač je tu mnoi-o <5i"he točke na c6 25. Sd4 f3 Ta8 d8 28 Tdl : d8 Kc7 : d8 27 Tel- e5! b7-b6 28 b2 b4! Ta prodor zelo dobro irrabi deistvo, da so vse tri črne figure neugodno postavljene. 28..............a5 : b4 29. a3 : b4 o5 : b4 30. Kc3 : b4 Lo8—d7 31 Te 5 e2 Kd8—c7 32 Sf3 -e5 Ld7—e8 Na f6 bi odločilo 33. Sd7:, Kd7:, 34. Ta2 In trdnjava vdre na a7 ali a8. 33. Te2—a2 Kc7—b7 34. Ta2 d2 Kb7—c7 35. c4—c5! bS : c5 36. Kb4 : c5 f7—f6 Kljub reduciranemu materialu črnemu ni pomoči, ker bele figure predobro stoje. 37. Se5—c4 Le8—h5 38 Td2—d6 Lh5—g4 39. Td6—c64- Kc7—b7 40. Sc4—dl+ Kb7—b8 41. Sd6—e4 črni se vda. Iz knjige »Blazni Kronos 40«, zbirke 20 satiričnih listov Nikolaja Ptrnata in 20 satiričnih sonetov Igorja Torkar ja, ki so izšli te dni. Nikolaj Pirnat: Kam-kavci Sonet o hudiču Sedi po turško vrag na sred planeta v cilindru črnem, vabi, vabi zvito prodaja čifut, puškico nabito: »Mm, p rima stvarca! Hej, in ta raketa, napol zastonj patrončki so svinčeni, torpeda tale vsak magnet vam prime, v cisterni tej je petrolejsko vime, gospoda, plini zdaj so še poceni!« Z žveplenlm Smehom satan Je prodajal ljudem ubogim, majhnim, revnim, lačnim, zaloge kup počasi se je stajal. »Prodal si vse. pa če te kdo napade?« »Z njih lastnim zlatom njih življenja kupim, na kup jih zmečem v varne barikade!« Igor Torkar Izgubi vsekakor kmeta. Na Tf8 gre 42. Kd6, Tf7, 43. Sf2, pa zopet padeta kmeta e6 in f7. Vasja Pire I Nedelja, 9. junija Ljubljana 8. Jutrnji pozdrav. — 8.15: Klavirski koncert gdč. prof. Silve Hrašov-čeve. — 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Pisano polje (plošče). — 9.45: Verski govor. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Koncert lahke glasbe. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Dvospevi (sestri Stritarjevi). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Mojstri harmonike (plošče). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Nekaj za ples (plošče). Beograd 18: Plesna glasba (plošče). — 19.20: Stoletnica srbsko-hrvatske besede v zagrebškem narodnem gledališču (nacionalna ura). — 19.40: Koncert havajskega kvarteta. — 20.20: Narodne pesmi. — 22: Prenos glasbe iz kavarne. — 22.50: Plesna glasba (plošče). — Zagreb program ni prispel. — Sofija 18: Plesna glasba. — 20.30: Odlomki iz operet. — 20: Vokalni koncert (sopran). — 21.55: Plesna glasba. — Praga 19.10: Potpuri narodnih pesmi. — 20.15: Plošče. — 21.20: Operete. — London Program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — Rim 17.15: Plesna glasba. — 20.45: Pesmi s plošč. — 21: Prenos opere »Madame Butterfly«. — 23.30: Plesna glasba. — Berlin 21.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Razna glasba. — Dunaj 14: Godalni kvartet. — 19.30: Odlomki iz oper. — 22.10: Lahka glasba. Ponedeljek, 10. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vesele ljudi (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje (Duševna in telesna občutljivost). — 18.20: Valček za za valčkom (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere. — 20: Preludiji in melodije (plošče). — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Beograd 18.50: Koncert na havajskih kitarah (plošče). — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Violinski koncert. — 22: Koncert velikega radijskega orkestra in članice beograjske opere ge. Katarine Jovanovič. —-Zagreb program ni prispel. — Sofija 13: Simfonična glasba s plošč. — 17: Lahka glasba in glasba za ples. — 18.15: Narodna glasba. — 19: Klavirski koncert (Beethoven). — 20: Simfonični koncert. — 22.05: Plesna glasba. — Praga 20: Koncert češke filharmonije. — 21.20: Plošče. — 22: Zabavni koncert. — London program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — Rim 17.15: Plesna glasba. — 21: Simfonični koncert. — 22.10: Lahka glasba in petje. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 21.15: Odlomki iz oper. — 23: Zabavni nočni koncert. — Dunaj 19.30: Violina in klavir (Schubertova dela). — 21.15: Zabavni koncert. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Križanka št. 20 Vodoravno 1 severna država, 5 poljsko orodje (3 skb). 9. mesto v Grčiji. 14. ples, 15. m'adinska fašistična organizacija v Italiji, 17 zopet v srbohrvašč 18. predlog, 19. rastlina. 20. ponos. 21. Irska organizacija, 22 Svensonov roman. 24 kraj pri Sušaku, 26 nasip. 27 hunski kralj, 29 bebec, 30. vrh v Kamni'kih planinah, 31. oblika glagola kihati. 33 del živalske glave. 35. pleme, 38. lesena stavba. 40. vrsta gibanja. 43. mesto v Litvi. 46 orožje (popačenka). 49. prebivalec severnega naroda. 50. Indijski tempelj, 52. žensko ime, 53. svetopisemska oseba. 54. del stavbe, 55. lunak iz Gotovčeve opere 56. izraz pri tenizu, 57 del molitve, 55 barvilo. 61. del glave, 62 mesto na Eston skem. 63 del ozemlja (tudi določen prostor v zraku). 64 droben kamen. Navpično 1. sveta slika. 2 umeten človek, 3. morska riba, 4. zaimek, 5. pripomoček za podzemeljsko elektrifikacijo, 6 pijača starih Slovanov, 7. čistilno sredstvo, 8. filmski komik, 10. kazalni zaimek, 11 vrsta pesnika, 12. rimski cesar, 13. prevožen del poti, 15. nadnaravno bitje, 16. pogojni veznik, 23. prebivalec Ilirije, 25. trobilo, 26. okraden, 28 moško ime. tudi vrsta drevesa, 30. skupina hiš, 32. igralna karta. 34. vrsta zemlje, 36. prebivalec Azije, 37. moško krstno ime. 39. južni sadež, 40. svetopisemska oseba, 41. dišava, 42. vrsta ptice. 44. pristanišče v Ko-! torskem zalivu, 45. znamka avtomobila, 47. pristanišče v Črnem morju, 48. moško ime, 50. drug izraz za dečka, 51 predplačilo, (IIL skL), 58. nikalnica, 60. veznik, 61. bodrilai-ca. Rešitev križanke št 19 Vodoravno: 1. Imotski; 7. krasota; 13. val; 14. linolej; 16. srp; 17. ak; 18. sara-banda; 20. go; 21. kip; 22. čad; 23. Ali (2. ali); 24. Ob; 26. silak; 28. No; 29. vas; 31. žica; 32. Aa (2. AA); 34. lan; 35. golida; 36. Cankar; 37. Sem; 38. dr. (2. Dr.); 39. vaba; 40. top; 42. ar (2. Ar — argon); 44. opera; 47. da; 48. rog (3. Rog); 50. Uri; 51. oče; 52. Re (— renij, 2. Hede); 54. Krasin-ski); 57. ha; 58. Arn; 60. Si-tai-pe; 61. Eol; 62. podpora; 63. Kalipsko. Navpično: 1. Ivanov; 2. mak; 3. od: 4. slap; 5. Kir; 6. inačica; 7. klada; 8. Ren: 9. ajda; 10. os (2. Os-osmij); 11. trg; 12. Apolon (2. apolon); 15. obeda; 18. sir; 19. alt; 25. bager: 26. sidro; 27. Kaaba; 28. narod; 30. som; 31. žid (Zid); 33. Ana; 34. lat; 36. carinik; 37. satrap; 39. Veria; 41. padalo; 43. sok; 45. pusta; 46. hči; 49. grlo; 51. okel; 53. Ero; 55. air; 56. Spa; 57. kos; 59. ud; 61. ep. Naredba o zatemnitvi Kako se potlači oteži orientacija sovražnim letalom Beograjska »Politika« objavlja večkrat j ni dovoljeno. Vozila naj uporabljajo le naj-mke, ki poučujejo ljudstvo, kako se naj j potrebneiše luči. ki na moraio biti zastr- čianke, ki poučujejo ljudstvo, kako se naj ravna v raznih situacijah vojne. Priznati moramo, da je objavljanje takšnih aktualnih člankov za ljudstvo zelo koristno Zato smo sklenili tudi mi objaviti nared-bo o zatemnitvi, ki velja za področje dravske banovine. Vsi narodi imajo o zatemnitvi že dolgo časa zakonite predpise ln med njimi je naredba o zatemnitvi, kr velja za področje dravske banovine, najmlajša. Ima pa prav zaradi tega to prednost, da je najboljša, ker vsebuje več predpisov, kakor druge zadevne naredbe m je sestavljena po izkušnjah, ki jih je že prinesla tokratna vojna. Ta naredba ima naslednje določbe- Splošna dolsčšla Namen zatemnitve je onemogočiti oziroma otežkečiti sovražnim letalom orientacijo pri poletih nad našim ozemljem. Zatemnitev je treba izvajati tako, da se javno in zasebno življenje kakor tudi gospodarstvo in premet ne prekinja ter da se razvijajo kciikor mogoče nemoteno. Odredbo za zatemnitev izda za območje dravske banovine po najkrajši poti ban, za posamezne upravne okoliše pa po potrebi srečki načelniki in starešine državnih krajevnih policijskih oblastev. V primeru, da se taka oblastvena odredba ne izda pravočasno, veljajo predpisi o zatemnitvi v slučaju nočnega letalskega alarma sami po sebi. V mobilnem in vcinem stanju uvedena zatemnitev ima trajen značaj in ;.raja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Za zatemnitev skrbe in odgovarjajo osebe ali organi, ki objekt aii delne določene prostore, katere je treba zatemniti, dejansko uporabljajo oz. upravljajo. Stroške zatemnjevalnih naprav nosijo, kolikor ni z zakonitimi predpisi ali s pogodbami drugače določeno, v prejšnjem odstavku omenjene osebe in organi. Stroške zatemnjevalnih naprav po vežah. stopniščih, hodnikih in drugih splošno do-topnih prostorih zasebnih hiš nosr hišni lastnik oziroma oseba, ki ima vso hišo v najemu ah ki jo v celoti uživa. O učinkovitosti zatemnjevalnih naprav se je treba po objavi te nareclbe prepričati s poizkusi, ki naj se izvrše v zelo temnih nočeh. Vse zatemnjevalne naprave je treba hraniti tako, da so vedno pripravljene za uporabo. Prekrški te naredbe se kaznujejo ne glede na to, ali spadajo pod odredbe drugih kazen kih predpisov, po čl. 60. točka 2., zakona o notranji upravi z globo 10 do 1000 din oziroma, če se globa ne plača v določenem roku, z zaporom od 1 do 20 din. Prav tako se kaznujejo tudi osebe, ki zatemnitve motijo ali preprečujejo. Kako se izvaja zatemnitev Med zatemnrtvijo je dopustna potrebna razsvetljava prostorov in objektov, preprečiti pa se mera vsako prihajanje direktnih svetlobnih žarkov v prostor, kjer bi bili vidni opazovalcu iz zraka. Električni tok ne sme biti ukinjen. Svetila, ki za normalni potek javnega, za-ebnega in gospodarskega živdjenja ter prometa niso potrebna, se v času zatemnitve ne smejo uporabljati. Vsa ostala razsvetljava, tako v notranjosti objektov kakor tudi na prostem se mora zatemniti tako, da izstopajoča svetloba ni več vidna iz daljave 500 metrov. Zatemnitev se doseže z zastiranjem ali zasenčenjem svetil, z zastiranjem ali prekrivanjem svetlobnih odprtin prostorov. Zatemnitev svetil Po omenjenem načinu zatemnimo vsa svetila na pro-tem, ki bodo v uporabi v času zatemnitve, kakor tudi svetila v notranjih prostorih poslopij, naprav in vozil. Svetila je treba torej zatemniti tudi v onih prostorih, ki se le prehodno uporabljajo (veže, stopnišča, hodniki), ki morajo biti razsvetljeni zaradi varnosti prehoda, pa tudi v kleteh, shrambah itd. Svetila zastremo ali zaslonimo tako, da so njihovi žarki iz zraka v navpični in poševni smeri docela nevidni, njihov svetilni učinek zmanjšan, možnost tvorjenja odsevov pa izključena. Svetila zatemnimo ali z znižanjem svetilne jakosti ali za z zastiranjem izstopajočih žarkov, eventualno tudi s primerno kombinacijo obeh postopkov. To dosežemo z znižanjem napetosti električnega toka; z uporabo svetilnih teles manjše svetlobne jakosti; z uporabo svetlobnih filtrov in opleskov, ki zadržujejo svetlobne žarke; z zastiranjem s senčniki, zaslcni in svetlobo usmerjajočimi napravami (z zaslonkami, strešicami itd.). Kot primeren optični filter je treba smatrati le prosojni (ne pa prozorni) sivomodri filter. Kot tvorivo za filtre in zaslone je treba uporabljati papir, lepenko, pergamentni papir, goste tkanine, drobne žične mreže, bakelit in podobne umetne snovi, glino, porcelan, steklo, ter lake in opleske. Vsa ta tvoriva morajo biti trpežna, v kolikor je potrebno, obstojna proti toploti in ognju ter — če se uporabljajo na prostem, tudi odporna proti učinkom vremenskih izprememb. Javna razsvetljava v običajnem obsegu se v času zatemnitve ukine, pač pa je treba namestiti posebno zasenčena in zastrti svetila na vseh važnih križiščih, ulicah in ostalih zunanjih prostorih, kjer je to potrebno. V ta namen je treba na obstoječe ulične svetilke pritrditi primerne zaslonske naprave. Ta zasenčena svetila smejo :zžarevati le indirektne žarke v smeri navpično navzdol, tako da je okoliški prostor pod svetilom enakomerno razsvetljen z razpršeno svetlobo sivomodre barve. Ce bi poleg tega še obstojala možnost odsevov v ozračje, je treba take površine prekriti ali preple-skati. Ta svetila pa morejo biti opremljena z vidnimi označbami (n. pr. v obliki stranskih svetlobnih rež), ki voznike opozarjajo na smer ulic in na posebne nevarnosti na cestah, n. pr. na ovinke, prehode, važna križišča itd. Svetila vozil Z zgoraj omenjenimi srecistvi je treba zastreti in zatemniti tudi svetila vozil, ki morajo biti razsvetljena med vožnjo, kakor tudi, če stoje na krajih, kjer parkiranje potrebnejše luči, ki pa morajo biti zastrte ali zasenčene. žaromete vozil je treba zastreti tako, da izstopajo žarki direktne svetlobe v tankem pramenu, ki je proti vodoravni >meri nagnjen za nekaj stopinj navzdol. Poleg posebno izdelanih naprav te vrste se je možno posluževati tudi primernih pokrival s svetlobno režo, ki jih nataknemo čez žaromete. Reža je pri motornih vozilih široka 5 do 8 cm in visoka 1 cm, pri žarometih koles pa 4 cm oziroma 1 cm. Svetlobno jakest uporabljenih svetil je treba tako zmanjkati, da svetloba iz daljave 500 m -li več vicina. vendar pa mora svetloba zasenčenega žarometa segati vsaj 100 m pred vozilo. Za znižanje jakosti svetlobe je treba uporabiti prosojen sivemodri filter, ki naj se namesti (prelepi) čez svetlobno režo .Polna svetloba žarometa se sme uporabljati le zunaj strnjenih naselbin na odprtih ce tah; v mestih in naseljih se sme brez izjeme uporabljati le zmanjšana svetloba, prav tako tudi pri srečanju vozil na odprti cesti. V primeru, da miruje vozilo na prostoru, ki ni določen za parkiranje, mora imeti prižgano žarnico za parkiranje. Zadnje rdeče luči je treba zasioniti na podeben način (seveda brez uporabe sivomodrega filtra) ali pa z nekaj cm dolgo cevjo iz debelega papirja, lepenke ali pločevine. Taka cev se natakne vodoravno na zadnjo luč. Rdeča svetloba izstopa na ta način le v vodoravno smer za vozilom, oočim je od strani in iz višine zasenčena. Pri dvokolesih je treba zadnji blatnik prenleskati v dolžini 20 cm z belim ople-skom. Pri svetilih vodnih vozil je poleg stranskih in vrhnih zaslonov uporabljati tudi vodoravne zasione, da se onemogoči zrcaljenje in odboj svetlobnih žarkov na vodi. Zatemnjena vozila morajo voziti skrajno previdno in smejo v naseljenih krajih uporabljati le zmanjšano hitrost (največ 10 km na uro). Signalna svetila Na podoben način je treba zasenčiti in zasioniti tudi signalna svetila, ki urejajo promet in ki služijo za važne označbe. Med taka svetila spadajo prometni znaki železniškega in cestnega prometa, označbe postajališč ce-tne železnice, rešilnih postaj, zdravnikov, lekarn, cestnih prehodov, zaklonišč, telefonskih govorilnic, dalje tudi označbe cestnih del in popravil na cestah itd. Vsa ta svetila ostanejo med zatemnitvijo v obratu vendar pa je njihova svetilna jakost zmanjšana, izstopajoči žarki pa tako zaslon jeni, da je svetloba vidna le iz prometno-tehnične smeri. Tovrstna svetila je treba zasioniti s strešicami in zasloni, ki onemogočajo izstopanje žarkov navpično in poševno navzgor. Reklamna razsvetljava kakor tudi razsvetljava svetlobnih ur. svetlečih napisov in izložb se med zatemnitvijo ukme. Da pa se občinstvu olajša orientacija in je mogoče najti zaželene lo- kale in trgovine, je treba v zatemnjene te- I ložbe namestiti gori .jim predpisom ustre- ' za joče svetlobne oraiačbe ali napise slabe svetilne jakosti. Uporaba ročnih ln žepnih svetilk ln prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno. V nujnih primerih je dovoljena uporaba zatlonjenih in sivomodro zastrtih ročnih svetilk z razpršeno svetlobo. Za večjo varnost prometa je treba cestne prehode, nevarna križ-šča. izpremembe v cestnem nivoju, odprta stopnišča itd označiti z omenjenimi svetlobnimi znamenji ter z opleski V ta namen je treba prepleskati robove pločnikov, cestne kamne, prehodne prometne črte, drogove, drevesa in ograje ob cestah, pa tudi nasipe vogale itd. z menjajočim se črno-belim opleskom ali pa z opleskom s svetlobnimi barvami. Ti opleski morajo biti odporni proti učinkom vremenskih sprememb trajni in v temi dobro vidni. Zatemnitev svetlobnih odprtin Med svetlobne odprtine prostorov spadajo vrata, okna vrhnje svetline, steklene stene in strehe ter ostale odprtine poslopij in vozil, ki služijo za vstopanje svetlobe v dotični prostor. Zaradi zatemnitve jih je treba zastreti s svetlobo nepropustnimi pripravami, tako da je onemogočen izstop svetlobe iz poslopij v zunanji prostor. Možna pa" je tudi uporaba delne zatemnitve svetlobnih odiprtin in delne zatemnitve svetil. Zatemnitev svetlobnih odprtin je treba izvršiti na vseh poslopjih tako s cestne kakor tudi z dvoriščne strani na svetlobnih odprtinah enih prostorov, v katerih je potre Ima nezmanjšana normalna razsvetljava (torej v stanovanjskih prostorih, uradih, šolah, delavnicah, trgovskih 'n podobnih obratih, bolnicah, gostinskih obratih, zabaviščih, gledališčih itd.). Kot sredstva, ki omogočajo tovrstno za-menitev, naj se uporabljajo predvsem že obstoječe zastiralne naprave, kakor lesene in železne naoknice, žaluzije, roloji, gosti zastori in zavese. V primeru, da take naprave ne zadoščajo za potrebno mero zatemnitve, jih je treba z dodatnimi postopki izpopvolniti. V ta namen služi zastiranje s temnim papirjem in raznimi zavesami ter z opleskanjem steklenih delov. Kjer še to ne zadostuje, oziroma kjer sploh ni naprav, je treba svetlobno odprtino opremiti s posebnimi zatemnitvenimi zastori in zasloni. Ti so lahko iz temnega zatemnitvenega papirja ali iz tenkih plošč lepenke, lesa. pločevine, iz umetnih snovi, iz gostih temnih tkanin itd. Katero izmed naštetih sredstev je najprimernejše za zastiranje določenih svetlobnih odprtin, naj se ugotovi od primera do primera. Uporabljena sredstva naj bodo trpežna, ravnanje z njimi pa hitro ln enostavno. Pri zastiranju je treba posebno paziti na steklene stene in vrata, na izložbe in posebno še na vrata, ki vodijo iz lokalov neposredno na odprte prostore (n pr. na ulice). V takem primeru je treba v lokalu postaviti pred izhod tako zvano svetlobno zatvornico, ki onemogoča iz-to-vanje svetlobe iz normalno razsvetljenega lokala na prosto, kadar izstopajo osebe skozi vrata. Zahteve sadjarjev in vrtnarjev Kako bi se z uspehom dvignilo naše sadjarstvo Sadjarji in vrtnarji so postavili na svoji redni letni skupščini dne 2. junija 1.1. nastopne zahteve: 1) Določbe lovskega zakona naj se tako spremene, da bo mogel občinski odbor v onih občinah, kjer je sadjarstvo gospodarska panoga, odrediti, da se mora zajec iztrebiti. Iztrebiti ga mora lovski zakupnik. Sadjarjem v ostalih krajih naj bo zagotovljeno povračilo dejanske škode brez posebnih stroškov in strogih formalnosti. Pri spremembi lovskega zakona naj sodelujejo zastopniki kmetijskih zbornic in sadjarskih društev. Za predsednike odškodninskih razsodišč naj se postavljajo samo osebe, ki so tudi praktični sadjarji. 2) Banska uprava naj podvzame potrebne ukrepe, da se bo banovinska naredba o čiščenju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev z dne 7. I. 1939 povsod strogo izvajala. 3) Obvezno škropljenje proti San-Jose kaparju bo rodilo uspeh le tedaj, če se bo izvajalo v okuženih okoliših v vseh nasadih brez izjeme. Ker pa so pokončevalna sredstva in drevesne škropilke sorazmerno drage in si jih mali in srednievpliki posestniki zaradi občutne denarne stiske pri najboljši volji ne morejo nabaviti, je neizogibno potrebno, da priskočita prizadetim kmetovalcem na pomoč država in banovina z izdatnimi denarnimi podporami, škropljenje mi opravijo pod strokovnim vodstvom posest niki sami. Banska uprava na i odredi fitr-patološki pregled sadovnjakov v vseh okrajih ter izda v primeru okužbe potrebne ukrepe. 4) če namerava oblast saditi obcestne nasade, naj v ta namen podeli kmetovalcem drevje brezplačno. To drevje bodo kmetovalci oskrbovali sami po navodilih oblasti. Drevje in pridelek naj bosta 'ast kmeta, na čigar zemljišču raste. 5) Občutna ovira za dobičkonosne!^ mrv voj sadne trgovine ie pomanikrnie nrimer-nih sadnih shramb (sadnih skladišč) pri naših kmetovalcih. Z ureditvijo sadnih skladišč na zadružni osnovi bi se stroš1*! za producenta znatno znižali in sadje b) bilo mogoče prodajati tudi pozimi, ko je navadno ugodneiša konjunktura kakor io-seni. Taka skladišča bi bila naiusneš^^ši regulator cen na domačih in tujih tržiščih in bi bila velikega pomena za povečanje konzuma — prvenstveno namiznih jabolk Nudila bi uspešno orožje v tekmi z inozemskim, zlasti z ameriškim blaaom. ki si osvaja jugoslovenska tržišča proti koncu zime tem lažje in uspešneiše. ker domačega blaga v tem času primanikuie. Mero-daine oblasti prosimo, da nudiio našim iarskim podružnicam in zadrurram izdatno denarno pomoč za gradnio zadružnih sadnih skladišč. Ponavljamo ponovno našo zahtevo, da se zgradita v Mariboru kot v najvažnejšem jabolčnem središču v državi, kakor tudi v Ljubljani, čim prej centralni skladišči s hladilnimi napravami. Taka skladišča bodo donašala ogromne koristi našim sadjarjem in izvoznikom, služila pa bodo tudi potrebam tranzitnega prometa s sadjem v druge države. 6) Produkciji zelenjave v Sloveniji, oso-bito v Ljubljani in okolici, je treba po- svečati posebno pažnjo in začeti akcijo v dveh smereh, aa se začne propaganda za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom in da se iz-posluje na merodajnih mestih pospeševanje in organizacija izvoza zelenjave iz Slovenije v južne, posebno primorske kraje ob času, ko je tam primanjkuje. Omogoči naj se tudi izvoz v inozemstvo. Vse to naj se doseže z ustanovitvijo posebnih zadrug. Ureditev tržnih razmer po naših mestih in trgih je nujna, da se olajša domači konsuin zelenjave in sadja. 7) Ker je saunih sušilnic izredno malo. je nujna naloga državnih in banovinskih oblasti, da gradnjo sadnih sušilnic z izdatnimi subvencijami omogočijo in vsestran sko pospešujejo. Isto velja tudi za brezalkoholno sadno produkcijo. Ki je iz znanih razlogov prav v naših krajih potrebna či: večje moralne ln gmotne podpore od strani oblasti. 8) Sadne suš^rrce naj se Izpopolnijo in oskrbijo s potrebnim irv?' i ■>: -n ?■• .»• mačo predelavo sadja (Kotli za kuhanje marmelade, lupilniki za srd je, stili^atorji za napravljen je sU ' ~ os-mo7n!mi r^ "Tinami in ublažuie prebuim rast tu1 ?č čevine na škodo ?tokovia Po^anianie zapenvkov nredstavlia torH n^ke vrste zavoro za turšč:č-viro. ki b; :m°la ricer preveč *iv-tipni=-ke moči v spM kakor bi io p^tre-za svni r>rp\n'len razvoi Da ie to ->rv-73n:o ameriških str"vov->1 prav'1-^0 rotriuie 7nnčJln-! ok~!no t dn število 'flnp -nik^v- tol:ko bo'1 pada čim bo'i ?ro-ip spfev Prav tako daio tudi slabo vr>ova5oče setve malo zanonrkov. PoJr>rnt kem poseda tisti kdor odstra-?a-"--nike v nrirodno uravno,-eše-r>->-r» «v~.duia nr'de'kn ter vrši dvakrat drlo. Mrrd"> bo kdo uvaževal ta r!o <->-"?a ip vi*o*c rri^ Ika 00 tem 1— ^ko znaten, da s? or-i1 im- t»vati va't naš kmet. Ko ser'1 c. remlial v duhu rast ti rščič-l- ■■ • • 't s-^n se spomnil na hudo vroče J k :ud: let-TS kliub desedaniemu \ r- t nu. ali na naravnost kot os!odica d-mie moče tudi letos na-' . it. \ jI i in avgustu Takrat se pri-vit k -rur,- i listi na kon u v riave c i," e me' ;ce se posvše in ias e na -n ad Tn t -k viu zaman čaka oploditve. Ko* -k. d oa take poletne s-še na~taiaio *;toki s prav raztresenim zrniem kakor 'krbo ^b 1 oelinst ali pa ni=o do konca - de i^i z 7r"~-iprr Rusk' strokovnjak Mu-s:'l:o ie r^—' ko-a' vzroke in meds boino poia -ov oa ie oriš?l do more-m z rra'im trudim rn tli nam do popolnega !** h di pripeki novzročajo r '"n riovnri cvetni prah v koruznih •h <-.rM l.nkor se polavijo lasje na iu Ti 'is-e nikakor ni^o le za okras i način moremo oploditi in dovesti do rodovitnosti še pozneie pognale štoke. ki po navadi prav zaradi vročine zakrnijo. To delo lahko opravijo tudi otroci igraje in jim bo to v zabavo, ter iih bo znatno približalo velikim skrivnostim, ki jih snuje okoli njih večno mlada mati narava. Janko Kač Joža Bekš: Ob letu (sinu Srečku f 9. VI. 1939.) Še žvižga kos z družico v tihem gaju in krmi nebogljene otročiče, še pne pomlad čez polja se in griče v zelenja, cvetja s\'ežega sijaju. — Le Ti si se zamaknil v nemem kraju, zaman srce v prostost Te zlato kliče, nič več v prijateljev Te krog ne miče, za vselej je tazstalo leto naju___ In vendar — noč je tolažnica sladka, ko v živi vrača Tebe mi pojavi prelestna sanja, skopa žal in kratka. Pozdrave Ti prinašam v dan sanjavi obletnice turobne Zdenka, Zlatka*) — Ti pa mi Borisa**) srčno pozdravi! — *) pokojnikova priiatelja **) smrtno ponesrečil 25. VI. 1939. Novi orehi Bratovsko deljenje Karel, Emil in Pavel imajo skupaj 24 jabolk, a vsak drugo število, in jih sklenejo tako razdeliti, da bo nazadnje imel vsak enako število. Karel, ki ima največ jabolk, aa Emilu in Pavlu toliko jabolk, kolikor jih ta dva že imata. Tedaj pa vidijo vsi, da jabolka še zmerom niso pravično razdeljena. Zato dele jabolka še enkrat in sicer da Emil, ki ima zdaj največ jabolk, Karlu in Pavlu toliko jabolk, kolikor jih onadva že imata. Po tem deljenju ima Pavel največ jabolk in da zdaj Karlu in Emilu toliko jabolk, kolikor jih že imata. Naposled se je zdaj deljenje posrečilo. Vsak izmed njih ima enako število jabolk. Kako so delili? čudno sorodstvo »Kdo pa je bila starejša dama, ki si jo včeraj odvedel v gledališče?« vpraša Mirko svojega prijatelja Toneta. Tone hitro pove: »Oče te dame je tast mojega očeta.« Kdo je bila torej ta dama? Račun s črkami EGHGE X EGH HKMKH LOENK NGLEM n r V 3 dr oomarati v i n :cr nam.:-mrtli štok (v r~ •'. ni te-rnTč or d5'nvli->io rv^stiče. na knlo. e nad? cve n: pr h vzk"li in p~žene svoie obnove na av>o9t v žensko plodnico v nrtmnir»«t; štrka. Za+o ie treba, da pride na te pestiče pravočasno pravilno zrel cvetni prah. Na vsaki koruzni niivi se najd? precei zapoznelih rastlin, ki daiejo še takrat ko so pri večini rastlin že davno povsem suh° metlice, vedno dovoli rodovitnega cvetne ca prahu, ki bo lahko oplodil slabo oplojeno štokovje v r?sti zgodnejših rastlin, če bi prišel na njihove -^estiče Kar rastlina sama ne more izvesti ji m re p micati č'ovek ie sklepal Muriiko Otre^ai ie ziutrai zre1! cvetni nrrh na pod^tavlieni karton in ie s tem o^-ah-vm opraševal v razdobju dveh do treh dni no dvrkrat še nezadelan-« Skokov je Učinek njegovega dela ie bil prav 'eo sai ie dosegel povečani pridelka za 15 met-skih stotov na hektar Delo ni naporno niti zamudno, sai more en sam delavec oprašiti v enem dnevu do 3 hektare površine zasejane s koruzo. Na isti IHMGOMM Namestu črk prave številke, da dobiš pravilen račun. Ista črka nadomešča vselej isto številko. Fosetntca T. Silec Vareš — Ki^tada Kaj je ta gospod po poklicu? Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. orehi SKrit pregovor; Odločnost je prvi pogoj uspeha. Sestavijalnlca: Ali si že poravnal naročnino ? Premi kal niča: Toledo, Oregon. Tirana. P ose t ni ca: Cestni pometač. Zanimiva števila: Ena izmed rešitev je v tem, da črtaš številko 7, pri številu 13 številke 1 in pri številu 16 tudi številko 1. Med reševalce je stric Matic razdelil šest knjig revije »življenje in svet«. Dobe jih po žrebu naslednji: Janko Klim, Preval je, Božiča štibler, Velike Lašče, Jožef RavniC, Benetke, S. Marta 2058, Mimi Košir, Tržič, Filip Vidmar, Kouk pri Ajdovščini, Via S. Angelo 294 ta Josipina W*sln-ger, Ljubljana, Koblarjeva 11. Smrt začetnika Panamskega prekopa V Parizu ie umrl v 83. letu svoje dobe znani francoski inženir Philippe Bunan-Varilla. ki ima velikanske zasluge za zgraditev Panamskega prekopa. Pokojnik je sodeloval pri gradnii prekopa takoi v začetku, v osemdesetih letih minulega stoletja. Ko ie prišlo podietje v denarne stiske, se je Bunanu-Varilli posrečilo zainteresirati odločujoče kroge v Ameriki za projekt in tako se ie zgodilo, da so Zedinjene države 1 1901. omogočile gradnjo prekopa, ki je danes ogromne važnosti za vso Ameriko. » CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki tečejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*. Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Pffl y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroČila, oziroma jih je vpoalati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpražanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na s Oglasni oddelek »Jutra44, Ljubljana« Kam pa,kam ? Bestaa i din, daven i din, za šiirc ali daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din. Danes vsi vsi v Trnovo v gostilno Jazboc. Na krasni senčnat vrt z dvema prosto roma za balinanje. Iz-borna štajerska vina ln ocvrte piske. 14703-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert. Dobra kap.jica. Specialiteta: piška v papriki. Boljše družbe vabljene. 14790-13 Je gaj czelenel cleklič je spet vesel ker sredi tega gaja se danes pleše, raja. Gosrilna »Pod gozdom«, Dolenjska cesta. 14902-18 Zahvala gostom! Najlepše se zahvaljujem cenj. gostom ki so radi obiskovali postilno pri Lloydu na Sv. Petra cesti in iih prosim da mi ohranijo svoje zaupanje in naklonjenost v moji stari gostilni »Pri univerzi« v židovski ste zi. Rezisa Velkavrh, go stilničarka. 1-;631-18 Gostilna Poljšak vabi vsako nede jo in praznik na veselo zaba vo z godbo in najnovej še keglišče. Vabljeni klubi. 14935-18 Pri Putrichu danes ples. Vsi vabljeni. 14999-18 Kdor hoče dobre voije biti mora na Vo dovodno 26 v gostilno k Angelci priti. Vsi na po hane piške. Angelca Pin tar. 15067-18 Otvoritev buffeta Širšemu občinstvu vljudno naznaniam, da otvorim danes buffet »Pri vinski trti«, v fški. Gasilska ul. 15. K.iknr sem se potrudil, da sem po težkih ovirah uredil sodobno najmodernejši loka! tako se bom potrudil, d.: bom z dobro jedjo in pijačo ter solidno postrežbo zadovoljil vsakega gosta. Na svidenje, Franc Skaza. 15015-18 Hlapca nekadilca sprejme Jesih Rudnik pri Ljubljani 14715-1 Prvovrstno frizerko mesečna plača 1000 din iščem. Salon Herbst Ko čevje. 14696-1 Gospodično iščemo s perfektnim zna-niem nemščine, po možnosti nemške in slovenske stenografije. Lastnoročne ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Nastop takoj«. 14609-1 Čevljarski pomočnik dober de avec, ki bi lahko takoj nastopil, dobi stalno službo. Podsten-šek Ivan, črna. 14771-1 Rezbarski pomočnik l prvovrstna moč, dobi dobro, stalno mesto pri Dragu Višnarju, Jesenice. Nastop takoj. 14765-1 Frizerko samo dobro moč, sprejmem takoj. Naslov vseh posloval. Jutra. 14766-1 Dekle vajeno nekoliko gostilne in kuhanja, po možnosti z znanjem nemščine, iščemo za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15781-1 Skupno združenje obrtnikov na Jesenicah sprejme strokovnega tajnika, po možnosti tehnika, dobrega organizatorja, ki bi poleg tajniških poslov prevzel tudi predavanja na obrtni šoli. — Ponudbe z zahtevo plače na združenje. 14769-1 Vodovodnega instalaterja sprejme Rupar Janez, Skofja Loka. Prednost ima samostojen, zmožen dela na stružnici in variec. 15779 1 Tovarna lesenih podpetnikov v provinci išče nujno strokovnjaka za izde a-vo lesenih podpetnikov Iščemo modelirja herrihterja in strojne delavce, absakglaserja, frezerja, preserja za absakšlift stroj in auspulmašino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak«. 14955-1 Natakarico — začetnico vajeno že gostilne, pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi nekaj drugih hišnih del, iščemo za takoj. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Na račun«. 14878-1 Starejšo žensko sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v oglas, odd. Jutra. 14872-1 Službe išče >eseda 50 Dai, davek i lin. ei 3 din ca (ifro al< daia itc naslova — Naimaniii znesek dni 13. Gospodična iz boljše družine bi šla radi premembe zraka brezplačno, le za hrano in stanovanje k boljši družini na Gorenjsko kot družabnica ali spremlievalka otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Mesec dni«. 14731-2 Dijaka višješolca, ki nosi odgo vornost sprejmem proti honorarju k dvema večjima dečkoma v okolico Ljubljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Energičen« 14930-1 oGspodično starejšo energično z zna njem kakega jezika ta ko j sprejmem k trem odraslim otrokom čez po čitnice. Ev. samo do 2. pop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. Vid nad Ljubljano« 14931-1 Pletiljo na »Rasch!« stroj sprejme M. Lazar, Cesta 29. oktobra 21a. 14951-1 Rabim kuhinjsko pomoč za gostilno v Belokraji-ni. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj služba«. 14807-1 I f z lakiranjem in prevle- w A ' J l m Beseda I din aave» - din. za i.fro ali d.vanie naslova 5 čin Naimamši znesek 17 din. Več dobrih zidarjev spre me eradbeno podietje A Miurič Voiaški obveznik se po možnosti oprostijo. 147 9-1 Čevljarskega pomočnika spreimem takoi. Predpogoj dobra moč. Dobi stalno službo. Šipec Roman, čevljar. Bled 13. 14702-1 Iščem veščaka tesana za napravo žage ve-necianke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tesar«. 14594-1 Gospodične ki igrajo violino, harmonike ali kak drug instrument, začetnice z dobrim glasom za petje, sprejmem za salonsko kapelo. Ponudbe s fotografijo poslati na Raškaj, kapelnlk, Grand hotel, Slavonski Brod. 14486-1 Šiviljo z a blago ast-rčno v izdelavi, sprejmem takoi ali kasneje pod zelo utodnimi pogoji. Ponud" na podružnico Jutra Ma:'Kot por »Dobe: zaslu i'M< 14440-1 Kovaškega pomočnika veščega avomobilskega dela in avtogenskega varenja — spreimem. Nastop takoj. — Josip Kordeš Sušak. 14602-1 Natakarico mlajšo, simpatično, inteligentno, tudi začetno, takoj sprejmem v bufet na deželi kot samostojno moč. Plača do bra. mesto, ki se malokdaj izprazni. Ponudbe s s. i ko pod »Simpatična moč« na ogl. odd. Jutra. 14773-1 Uradnica ki obv ada perf. nemški jezik in nemško stenografijo in bi hotela zamenjati svojo službo z dobro, stalno službo v Zagrebu, naj se javi na oglasni odd. Jutra pod »Korespondentin j a -. 14719-1 Kuharico popolnoma samostojno, iščem za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Snažna«. 14758-1 Koncipijenta z najmanj enoletno pra kso sprejme za čas od 1. septembra t. 1. do 1. februarja 1941 odvetniška pisarna Ponudbe do 1. julija na oglasni odd. Jutra pod »Advokatski koncipijent«. 14737-1 Za Kranj iščem dobro kuharico, ki zna tudi likati. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Snažna čenjem s celuloidom. — Ponudbe z referencami in navedbo plače je poslati pod šifro »Sposoben« na »Publicitas«, Zagreb, Ilica 9. 14786-1 Tovarna moških nogavif išče preddeavca (mojstra ali pomočnika) za Doppelzylinder - stroje, ki ima prakso na takih strojih. Nastop takoj, mesto stalno, dobra pla ča. Ponudbe Je poslati pod »Universal P-6280« na Interreklam, Zagreb. Masarjkova 28. 14763-1 Natakarico za letoviško restavracijo sprejmem. Le izvežbana in dobra moč. Nastop takoj. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Skromna. 15775-1 Propagandistke samo z dobro prakso, za uvajanje špecerijskega artikla med trgovce, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, sprejmemo. Prednost imajo dobre trgovske pomočnice. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dober zaslužek«. 14774-1 Krojčški pomočn;k za damske in moške velike komade se spreime takoi v stalno službo Slavko Vo-dovnik, Zagorje. 14816-1 Služkinjo za vsa hišna dela spreime takoi maločlanska boliša uradniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro dekle«. 14817-1 Postrežnico za vsa hišna dela, ki zna prati, samo pošteno in zanesljivo sprejmem. Levčeva ul. 7. pritličje. Javiti se v ponedeljek. 14806-1 Strojnika dobro moč iščem za takoj. Plača po dogovoru. Kofol Aloizii. opekarna, Hudeje p. Trebnje. 14857-1 Trgov, pomočnico vajeno mode in konfek cije sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14670-1 Vrtnar(-ica) dober, trezen, ki bi opravljal tudi vsa hišna dela, dobi takoi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten delavec«. 14861-1 Trgov, pomočnika s šoferskim izpitom in znanjem nemškega je zika sprejmem takoj.— onudbe na podr Jutra Maribor pod »Po!ten« 14637-1 Šivilja za bluze natančna v izdelavi, se sprejme takoj aH kasneje pod zelo . ugodnimi nogoji Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod ;Dober zaslužek«. 14440-1 Samostojna gospa gospodinjska pomočnica za vsa hišna opravila k dvema osebama sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14820-1 Mladega hlapca k enemu konju potrebujem. Znati mora tudi hišna dela. Iv. Ramovž trgovina, gostilna. Sto žice 51. 14837-1 Oglas Sokolsko društvo v Trbovljah potrebuje s 1. avgustom 1940 gostilničarja, ki bi bi; obenem tudi hišnik Sokolskeca doma. — Prosi'ec mora Imeti tudi strokovno izobrazbo in osebno pravico ter možnost, da da kavcijo 10.000 din. Biti mora zaveden član Sokola. V ponudbah, ki naj se pošljejo do 19 junija 1940 na Sokolsko društvo v Trbovljah, je navesti tudi družinske razmere prosilčeve. — Uprava 14855-1 Postrežnico za enkrat na teden — iščem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 14916-1 Pomočnice sprejme damska krolači ca. Naslov v vseh, posl. Jutra 14889-1 Natakarica pridna, poštena, simpatična, po možnosti z znanjem nemščine, dobi mesto v bolišem lokalu na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Kavcije zmožna«. 14906-1 Več koscev spreime za takoi Huč, Vegova ul. 10. 15004-1 5 čevljarskih pomočnikov boljših, spreimem za takoj Krnaič Ivan, čevljarstvo, Ljubljana, Bleiweisova 48. 14988-1 Šiviljt izvežbano v izdelavi ple tenin sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra 15062-1 Agilen fant mehanik a'i ključavni čar s šoferskim izpitom dobi mesto z vso oskrbo v hiši. Na.=top takoi Ponudbe poslati na osrl. odd Jutra pod »Tloher vozač« 14324-1 Kuharico perfektno staro do 35 let sprejme dvočlanska družina Ponudbe pod »13« na ogl. odd Jutra 15044 1 Mesarski pomn?n'k sekač na čoku. trezen, pošten, dobi takoj mesto. — Franc Ocvirk. mesar, Pov-šetova 38, Ljubljana. 15097-1 Služkinjo mlajšo, zdravo k mali družini, sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah jutra._15016-1 Pomočnika aJ pomočnico sposobno vseh buffetskih in delikatesnih del, pošteno in marljivo, samo z letnimi spričevali, iščem. Ponudbe poslati na Drago Fiedler, Split, Zadarska ulica 6. Osebno predstaviti tudi gosp. Pollaku, Maribor, Mlinska ulica 21. 15085-1 Šoferja samskega za osebni avto, kateri bi opravljal tudi druga dela sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vozač«. 15086-1 Učenka pridna in poštena, ki ima že 6 mescev prakse v trgovini in 4 razrede meščan ske šole ter malo maturo želi nadalievati učno dobo i trgovini na deželi. Hrano m stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena 20« 14532-2 25 letni mladenič vojaščine prost, lepega vedenja, primerno Izobražen. z odličnimi izpričevali. želi mesta kot pisarniški sluga. Najrajši v banko ali večje industrijsko podjetje. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zaupen«. 14723-2 Črkoslikarski pomočnik mlad, izučen najfinejših del išče zaposlitve kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14895-2 Trgovski pomočnik star 18 let išče službe v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Nastopi lahko ta koj ali pozneje. Ponud be na podr. Jutra Maribor pod »Pošten pomočnik« 14638-2 ■—m Stavbna parcela 20.000 kv. m po 14 din prodam v Ljubljani. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 14729-2 Trgovska pomočnica verzirana v vseh strokah, želi namestitve. Službo nastopi lahko tudi takoj. Ponudbe na podruž. Jutra v Ptuju pod »Zanesljiva« 14768-2 Vrtnarski pomočnik priden, pošten, vešč tudi vezenja, 20 let star, išče stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 1940«. 13435-2 201etno dekle vajeno trgovine, pridna in po=tena, išče mesta natakarice. Nastopi lahko s 15. junijem. Re-flektira samo na Gorenjsko, po možnosti v bližini Jesenic. — Mara Šumlč. pri g. Dežmanu, Slovenski Javornik. 14770-2 Gospodinja. mlajša, bi menjala mesto gospodinje k samostojnemu gospodu Naslov v vseh posovalni-vah Jutra. 14777-2 Trgovski pomočnik majša moč. verziran v -np-ani =troki avtovo-zač, išče name^čenja — Ponudbe na "gins odd. Tutra pod »Zmožen-. 14513-2 Mlad šofer trezen zanesljiv vozač, sposoben za manlša po oraviia, vaien tudi drugih del, išče službe kjer koli. Naslov v ogl odd. Tutra. 14650-2 Samostojna kuharica ki vodi samostojno go-spodinjstvo, želi boljše službe pri samostojnem gospodu ali boljši družini s 15. junijem a'l 1. julijem. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 14748-2 Postrežnica pridna, poštena, ki zna kuhati, išče zaposlitve. Naslov nai se pusti v ogl. odd. Jutra. 14754-2 Trgovski pnmnčrrk mlajši, želi premeniti službo. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Boljše - ' i. 14860-2 Natakarica trgovsko naobra"_eno z znanjem nemščine in srbohrv. želi mesta v bojši gostfni. Nastop takoj. Ponudbe v Gornji grad 54. 14679-2 Trgov. pomo?n;ca stara 19 let specerijske stroke z znanjem srbo hrvašMne in nekoliko nemščine, vajena tud' vseh gospodinjskih del l;ubite'jica otrok želi premeniti sluibo v trgo vino mešanega blaga, da bi se izpopolni'a tudi v drugih strokah. Gre tu di 3 mesece brezplačno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in poštena« 14655-2 Trgovski pomočnik mešane stroke dobra moč premeni mesto za 1. ali 15. julij najraje v bližino Ljubljane ali Ma ribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M"4ana stroka« 14674-2 Trgovski pomočnik m ad mešane stroke vo jaščine prost, vešč slo venskega in nemškega jezika bi stopil v trgo vino v mestu na dež"li v skladišče ali slično tu di s kavcijo do 10 tisi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Išče službe« 14693-2 Opravljam kakršnekoli zaupne posle, urejujem knjigovodstvo in korespondenco, prepisovanje na pisalni stroj,, korekture, konceptiranje dopisov itd. Nadomeščam vpoklicane obveznike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestno in strogo izupno«. 14896-2 Mlada gospodična išče službo natakarice začetnice Ponudbe na agenturo Pichler Ptuj pod »Natakarica« 14599-2 Mesto gospodinje pri boljšem, starejšem gospodu Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna gospodinja«. 14550-2 Postrežnica mlada, išče zaposlenja trikrat v tednu popoldan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada«. 14957-2 Trgovec mlad, zmožen in skromen, išče kakršno koli zaposlitev. Imam tudi svoj obrtni list. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14871-2 Vajenci (ke) Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj ali pozneje. — V. Reč, Radeče. 14262-44 Mlinarskega vajenca krepkega sprejme z vso oskrbo in obleko Urbas P. Mo6te p. irovnlca. Pogoj priden in pošten. 14680-44 Vajenca ze pekovski obrt, močnega, zdravega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na »Parno pekarno pri Bučarju, Kranj. 14842-44 Trgovski pomočnik mešane stroke, izučen v veletrgovini, marljiv, vesten, išče službe. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14811-2 Gospa išče zaposlitve gospodinje. Verzirana v šivanju, gospodinjstvu, perfoktna v nemščini. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Simpatična« 14820-2 Trg. pomočnica meš. stroke, z znanjem strojepisja, išče služb« Ponudbe na oclas. od" Jutra pom »Mlajša pomočnica. 14806-2 Dekle 16 let staro, išče mesta kot va'enka v trgovini. Bricl Marta. Gabersko 23, p. Trbovlje II. 14813-2 Ključavničar — mehanik 38 let star. vešč del na avto - karoserl'ah. avto-genski in elektro-varl-lec, vajen tudi na stružnici, želi premeniti mesto v večjo avto-delav-nico ali earažo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo večletna izpričevala«. 14841-2 Prodajalka pridna in poštena. IVe s'užbe za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14827-2 Paziteljica graščine išče mesto vajena vse-?a gospodinjstva Ponud bs na oel. odd. Jutra pod »Gospodinja« 14933-2 Postrežnica vešča vse^a hi^nesa d°-'a zmožna tudi kuhe čl sta in poltena lš*e me sta za ves dan. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Postrežnica«« 14926-2 Blagainičarka z malo maturo, trsrov t°*a'eTi, zmožna n'sar-ni*-ket\. Por>ina o^las. Mi. Jutra ped ljana«. 14°.62-2 TVt-1«; ki bi vodilo STTi^ctoino »o-snodinistvo pri dobr: 4-č'.an sk; dniž;ni, išče službo. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 14908-2 Snmostoini poenp želi mesto k boliš<-mu gospodu ki ceni dobro gospodinjstvo. Ponudbe na oel. odd. Tutra pod šifro »Prvovrstna 2«. 149H-2 Trg. pomočnica dobro izurjena, želi namestitve v trgovini, najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposohn •«. I jfu »Perfekten«. 14946-2 Vajenko z dovrieno meščansko iolo sprejme trgovina z usnjem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna vajenka«. 14864-44 Priporočam se za šivanje oblek ln raznega perila. Delam tudi gumbnlce na roko po 25 p, sprejmem tudi vsa popravila po nizki ceni. Šivam tudi otroške obleke in obleke za fantke Kremžar, Glince, Cesta IX št. 14, Vič. 14823-3 Prodam Besed. 1 din, davek ^ din. za šifro ali daianie naslova din. Natmamii znesek 17 din. Vajenca za pekovsko obrt sprejmem. Ivan Jakin, Ježica. 14858-44 Učenka z malo maturo meščanske šole pridna poštenih staršev, zdrava se želi izučiti v trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna učenka« 14927-44 Vajenca za slaščičarsko obrt ta koj Sprejmem. Prednost oni s srednješolko izobrazbo. Oskrba v hiši Ponudbe na slaščičarno Bučar, Kranj. 14843-44 Globok otoroški voziček moderen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Dolenjska ce6.102, priti. 14722-6 Otroške vozičke gra£e in kolesa kupujte na vogaln Miklošičeve in Tavčarjeve pri tvrdki ST. REBOLJ. 113-6 Vajenko za trgovino z meš. blagom sprejmem. Oskrba razen stanovanja v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiva«. 14909-44 Frizersko vajenko sprejme Salon VORINA, Pred Škofijo 10. 14940-44 , Vajenca spreimem. Soboslikar in pleskar Sebenik, šelenbur-gova 4. 14942-44 Vajenca za pleskarsko in soboslikar-sko obrt sprejme Genussi Ivan, Ljubljana, Greeorči-čeva 17. 14943 44 Vajenca sprejme foto Hermes — Drogerija Hermes Miki. 30. 14981-44 Krepkega vajenca spreimem takoj za mesarsko obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje za mesarja«. 14979-44 Frizersko vajenko začetnico in eno, ki se je že več časa učila takoj sprejme salon Vi-demšek, Zaloška 27. 14977-44 Kleparskega vajenca sprejme M. Jankovič — splošno kleparstvo Cesta 29. oktobra 19. 15050-44 Vajenca za mizarsko obrt. spreime-mo trgovina pohištva Sava, Miklošičeva cesta. 15022-44 ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE N]. NAJSIGURNEjSA ZAŠČITA AMERIŠKA GUM. SPECIALITETA (CITAJ O-KE) Angleško sedlo lahko, kompletno z uzdo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14527-6 Antična igralna ura fSpieluhr), lepa, ugodno naprodaj. Antikvariat Demšar, Kolodvor ska ulica 30. 14721-6 Varilni agregat 20 do 300 Amp. elektro-brusilnl stroj s ploščami za livarne ln ključavni čarske delavnice ter več tesarskih in mizarskih univerzalnih strojev nu dtm iz zaloge v Ljublja ni Dovžan Ivan Frančl-kanska ul. 4, Tel 45-42. 14711-6 Otroški voziček globok, mao rabljen, prodam. Jaklič, trgovina s čevlji. Stari trg 26 14789-6 Nekaj moških oblek srednje velikosti, dobro ohranjenih, moški čevlji št. 42 ln dam-ski čevlji št. 38 naprodaj. — Vprašati od ponedeljka naprej od 14 do 15. ure Igriška ulica 4, I.. desno 14718-S Štedilnik železni, namizni, malo rab-en prodam za polovično ceno. Kušrin, Prelovčeva 6. Zgor. Šiška. 14849-6 Vajenca za pleskarsko obrt. sprejmem. Informacije v trgovin'! pohištva »Sava«, Miklošičeva cesta. 15021-44 i din iavek 1 dia. ;a i i f rr ili 4aiam< naslova ♦ Hin Naimaniš' mesrk 17 iin Litoželezna okna elikostl 104x104 cm in 58x104 cm primerna za tovarne delavnice in ma gaclne predamo po ze o ugodni ceni. Javna sk a dišča družba zoz v Ljub ljani. Tyrševa c. 33. 14564-6 Športni voziček skoro nov prodam. Tyr-ševa 41, Krajnc 14700-6 Trgovino z mešanim blagom zelo prometno ter dobro založeno prodam v Ljublja ni radi nujnega odhoda Primerno za začetnika Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60.000« 14345-6 Prodamo 14 kg iztrebljene žime, otroško posteljico z žičnim vložkom, mehek svinec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15095-6 Več otroških vozičkov najnovejših modelov poceni naprodaj pri Prometu, nasproti Križevniške cerkve, telefon 43-90 (rabljene jem ljemo v račun). 15099-6 Otroški voziček moderen, globok, prodam. Istotam prodam zložljivo mizo za krojača. Miroslav Jeršan, Bežigrad 14. 15013-6 Radi selitve prodam masivno orehovo spalnico, 4 komade, 2 novi žični vlogi, razno posteljnino, 2 lestenca, kozarce za vkuha-vanje, ledeno omaro, sobne rastline, zavese, lesene posode za rastline etc. — Kocenova 6/1. 15092-6 Otroški voziček športni naprodaj. Poizve se pri modistki Franji Kogov-šek. Frančiškanski prehod. 15093-6 Otroško posteljico lepo, ugodno prodam. — Ruska 5, Glavič. 15026-6 Jedilnica dobro ohranjena ter razni predmeti naprodaj zaradi preselitve. Poizve se Flor-lančič, Florjanska ul. 19. 15032-6 Potniki Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Kiajevne zastopnike sposobne in agilne sprejme zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 14539-5 Pohištvo Pohištvo jedilnica,, spalnica, vse iz orehove korenine, več kuhinjskih oprav, vse lepo in solidno izdelano, pripravljeno za razstavo velesejma takoj ugodno prodam. — Tomšič, mizarstvo, Zgornji Kašelj, p. D. M. v Polju. 14707-12 Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian. Ljub ijana. Tyrševa 12. dvorišče 17-11-12 Različno pohištvo v Celju zaradi preselitve naprodaj. Naslov se izve v vseh posloval. Jutra. 14752-12 Kauč ln razno pohištvo prodam. Naslov v og'. odd. Jutra. 14720-12 Leksikon Minerva in damsko kolo ugodno prodam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ceno«. 15055-6 Prodamo raznovrstno strojno volno. Mela, Ljubljana, Tyrševa 20. 15058-6 Kupitn teseda l din davek * a tifro tli iaianie naslova i din MatmaniJ- enesek 17 iin Polnojarmenik (gatter) 45 do 60 cm širine nov a i rabljen v dobiem stanju kupim takoj proti gotovini. Na slov v vseh poel. Jutra 14519-7 Valvazorja n. izdaja, dobro ohranjenega, prodam. Poizve se: Poljanska cesta 15. i nudbe z opisom in ceno Kopalno banjo eno ali dve, tudi s pečjo in umiva nikom ali brez. ktipim takoj. Po- I. stop., vrata 6, med 12. in 13. uro 14495-6 Preprosro rs^ 5 m. ze'o lepo po-n-lr.oma novo. delo ba-novinske tka'niče Sara-I i^vo, ugodno proda-n.— Nas ov v ogl. odd Jutra 14821-6 Inštruktor ki želi počitnice na deželi hrano in stano-nje dobi za učenje tri ure dnevno učenca za drugo glrrnaztjo. — Ponudbe Je iposlatl pod »Do enjskoc na ogl. oddelek Jutra. 157R2-4 Perfektno italijsm^ino poučuiem po ugodnih cenah Zainteresirani pišite na ogl. odd. Jutra pod t 14938-4 Korespondentka perfektna v nemščini vešča knjigovodstva že li službo v Ljubljani.— Naslov v vseh posl. Ju tra. 14989-2 Prodajalka - začetnica poštena želi službo v trgovini z meš. bagom. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Takoj nastopim« 15078-2 Abs. abit tečaja s prakso išče primerne zaposlitve najraje v — Ljub janl. Ponudbe na podr Jutra Celje pod ši fro »1. julij« 15073-2 Šivilja z dobrim okusom se priporoča za delo ven ali na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15059-2 Zaslužek Lahek postranski zaslužek Vam omogočimo v vseh krajih s 100—300 din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto in dežela«. 14809-3 na naslov, ki se poizve v ogl. odd. Jutra. 15778-7 Zložljivi čoln dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i pod šifro »Zložljivi čoln«. 14885-7 Spalnice, kuhinje lepe oblike, solidne izdelave Vam nudi Bitenc, mizar, Gosposka ul. 14965-12 Prodam razno pohištvo ugodno. Brejčeva ulica 8. Zgor. Šiška. 14870-12 Pohištvo Za stanovanja. trgovske opreme in hotele dobite naihitreie v naivečji zalogi Dohištva Spalnice masivne, politirane m pleskane. Spalnice že od din 260C Omare.....550 Postelje.....220 Kuhiniske oprave . 900 Kuhinjske kredence . 525 Otroške postelie . 320 Žični vložk; . . 10C Modroci . . 260 Spreiemamo naročila po predloženih načrtih. Sprei memo tudi v račun smrekov in bukov les. event. p tudi kupimo Se priporočamo I »SAVA« mizarstvo Prediamska 32. trgovina pohištva. Miklošičeva c. nasproti sodišča. 14320-12 Spalnico dobro ohranjeno kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica« 15061-12 Ford B B dobro ohranjen, prodam. — poraba bencina 7 1. — J. Horvat, Poljanska c. 69. 14853-10 Motorno kolo DKW prav ugodno naprodaj. — Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa cesta 12 (dvorišče) 14958-10 350 DKW v brezhibnem stanja naprodaj. Cesta v Mestni log štev. 1. 14961-10 Puch 350 zadnji model prodam, v račun vzamem dober radio aparat. Senčar Lado, Tavčarjeva 3/1. 14948-10 Pozor mizarji! Lep mahagoni furnir, po nizki ceni proda tvrdka I. KACIN, Domžale. 15014-12 Oddam v zalogo in samostojno banov, zastopstvo aparate za zatemnitev žarnic pred zračnimi napadi. Finančno zmožni interesenti naj se zglasijo v ponedeljek med 8. in 17. uro. Novi trg 4/III, desno. 14963-3 Provizijskega zastopnika sprejme takoj tvornica hranil. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15029-3 Opremo za mlekarno ln štedilnik (Tischherd) in tehtnico prodam. Pe ternel Cankarjeva ul 7 Kodeljevo 14956-6 Prodam poceni 2 knv.ča, jčuilnico, kuhinjsko pohištvo, damske plašče ln čevlje. — Pred Škofijo 19 II. 14888-6 9 želez, pregraj za prašiče proda upra va Stare pošte, Vrhnika — Obstoje iz železnih palic in železnega ko-iita in se lahko nameste i v vsakem prostoru. Cena 500 din za pregraj o franko Vrhnika. 14892-6 Železni deli za venecijanko poceni naprodaj. Ponud be na ogl odd Jutra pod »Veneclanka« 14912-6 Radi pomanjkanja prostora prodam več gostilniških stolov, kredenco, divan, navadno in zložljivo posteljo in drugo. Gostilna Univerza Židovska steza 4. 14939-6 Motorno kolo 500 ccm, dobro ohranjeno, in mlado psico, nemško dogo, dobro čuvajko zelo poceni prodam. Poljanska 51, Ljubljana. 14980-6 Motorni čoln »autbord-motor« za čoln kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motorni čoln«. 14884-7 l godno kupite! Violino, kitaro, ročno blagajno, b agaj. pult, tehtnice: kuhinjske, decimalne, precizne, telefon, blclkelj,, škripce in razno orodje, vse dobro ohranjeno pri Metalia, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88. 14836-7 Vrtne stole kupim. Gostilna Križnik, Vič 90. 14845-7 Rezuvoar za vodo iz pocinkane pločevine za 500 do tisoč 1 in črpalko (Fliigel pumpe) za hišni vodovod na deželi kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rezervoar« 14868-7 Otroški voziček globok dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Voziček« 15049_7 Kupim pisalno mizo, šivalni stroj, omare za obleko, kakor tudi drugo dobro ohranjeno pohištvo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pension« 15043-7 Kmečko posestvo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slepo-wron< USK-7 Avto, moto Petsedežna limuzina 4cllin., moderna linija, za 20.000 din naprodaj. Poizve se: Erjavčeva cesta la, II. nadstr, des. 14487-10 Tovorni avto 1 do 1 in pol tone nosilnosti v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dostavljalnl avto 14699-10 Avto DKW v brezhibnem stanju, prodam. Janez Sribar, Domžale. 14764-10 DKW avto zaprt, malo vožen. kupim. Takojšnje plačilo. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Limuzina«. 14761-10 Tovorni avto Blitz prodam. Vozim z metanom. Bučar, Stranska pot 9. — Ljubljana. 14856-10 Motor 150-200 ccm rabljen kupim. Ljubeljska 50 Tržič — Kosanc Anton. 14663-10 Dvosedežni avto z velikim kovčkom za prevoz malih strojev in orodja prodam za 7000 Dovžan Ljubljana, Fran čiškanska 4. 14712-10 Automobile tovorne od 1 do 6 too, z Diesel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile proda po ugodnih cenah zastopstvo Krupp O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Java motor 250 ccm, skoraj nov, na prodaj. Vara Rudolf, Ježica. 14829-29 Motor AJS 350 ccm prodam ali zamenjam za 200 ccm ev. kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 14932-10 Opel 01ympia v dobrem stanju naprodaj Naslov v vseh posl. Jutra. 14399-10 Avto Cabriolet »Opel«, dobro ohranjen, prodam za 7.500 din. Taksa plačana. Ogled garaža »Kenda«, Kersnikova ul., poleg Slamiča. 14941-10 Pozor bencin! je drag ln trajna skrb, zato si pustite predela ti vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Strojna specialna delavnica za generatorje, Ljubljana Sv. Petra c. 85. 15007-10 Kolesa rteseda 1 din, davek i din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Moško kolo popolnoma novo, prt>-dam. Rožna dolina. Cesta n št. 29. 14797-11 Najboljša češka kolesa ES-KA dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa 36 Tudi rabljena kolesa na zalogi. 14959-11 Kolesa vsakovrstna najnovejše izdelave v krasnih bar vah po nizki ceni pri Triglav Resljeva 16. 14950-11 Dam. in moško kolo popolnoma novo, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14, II. vrata 21. 15906-11 V najem Beseda I J m, davek i din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Čevljarsko obrt delavnico in livalni »troj dam v najem. Odjemalci stalni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14648-17 Moderno parno pekarno z lokalom, stanovanjem vsem inventarjem in stroji oddam v najem v sredini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljana«. 14962-17 Košnjo sena ln otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom ln nad »Zelenim hribom« oddamo. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wol-fovl ulici 12 ln na Dolenjski cesti 23. 14876-1? Natakarica išče dobroidočo gostilno v najem ali na račun. Gre tudi za natakarico t prometno restavracijo ali gostilno. Ponudbe pod »Gostilna« na podruž. Jutra Trbovlje. 14814-17 Gostilno na prometnem kraju ▼ najem iščem. Ponudbe podr. Jutra Maribor pod »1. Julij« 15079-17 Prometno gostilno na račun ali v najem vzame samostojna go_ stilničarka. Ponudbe na podr. Jutra ▼ Celju pod »Kavcija« 15074-17 Samsko spalnico rabljeno zaradi selitve ceoa prodam. Glince, Cesta V0 15012-lOšter. 16, 1*02+1? Kapital Beseda I din, davek 3 din; Za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup tn lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov doblčkanosno l varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje LJubljana, Gledališka ul. 16-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo »talno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubliana, Gledališka ul. 12 14350-16 Buffet v središču Zagreba, dobro' uveden, stalni gosti, nizka mesečna najemnina, v bližini državnih uradov takoi prodam zaradi rodbinskih razmer za 30.000 din z vsem inventarjem. Ponudbe na Poldi Peskar, Zagreb, Via ška 95. Bufet. 14661-19 I Kdor ima 30.000 din v gotovini, lahko takoj prevzame dobro vpeljano in dohioidočo trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju z vso zalogo in vsem potrebnim inventarjem ter stalno klijentelo. Ponud be poslati na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Eksistenca zasigurana«. 14595-19 Situir. gospodična prosi manjšega posojila proti 8 odst. obrestim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim r 15684-16 5000 posojila Ba posestvo iščem, v-knjiiba na prvo mesto. Kavčič, Galusovo nabrežje 11/2. 14796-16 Trgovina v Celju ki ima interes združiti se z dobro uvedeno spe cerijo z večjim krogom odjemalcev ter z blagom v vrednosti do 80 tisoč din, naj piše na podr. Jutra v Celju pod »Sodobni sistem« 14671-16 Katera gospa bi posodila nekaj denarja dobremu gospodu proti vknjižbi. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Pošten in hvaležen« 14681-16 Posojilo din 25.000 za dobo enega leta na vknjižbo na prvo mesto na posestvo v lepem kraju Dolenjske iščem. Obresti po dogovoru ali brezplačno stanovanje z uporabo vrta oz. njive. Stanovanje lahko tu di dosmrtno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod t-Popolnoma varno« 1(694-16 Kateri trgovski na- obraženi gospod od 35 do 50 let bi šel k moji sestri vdovi kot poslovodja ali družabnik. Potreben kapital 30 do 50 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped -'Dobro idoča trgovina in miren lep dom<. 15783-16 Knjižice Hranilnega in posojilnega doma IJubljana, v zneskih din 25.000. din 8.000 in din 5.000 ueodno prodam. — Rudolf Zore. — Ljubljana, Gledališka ulica 12. 15000-16 Posojilo Iščem v gotovini ali v državnih papirjih ali v hranilnih nezaščitenih knjižicah 50 000 din pro ti zopetni vrnitvi. Dam 300" n iamstvo. Ponudbe pod >Realist« na ogl. od delek Jutra v Ce'.ju. 14976-16 Družabnika s kapitalom, sposobnega r špecerijski in koloniialni stroki, iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Moderna mestna trgovina«. 15084-16 Skladišče i šupami, ograjeno cca 80 kv. m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom in za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter Savinjski dolini. 14598-1" Gostilno z mesarijo zelo dobro ldoča obrta, prodam po ugodni ceni za takojšnje plačilo. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »56«. 14734-19 Brivnica dobro vpeljan brivski salon za dame ln gospo de v sreskem mestu na deželi oddam s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dame in gospodje« 14701-19 Brivski lokal iščem v dobro idočem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet na točka«. 14772-19 Brivci, pozor! Lokal, prej več let dobro vpeljana brivnica, takoj oddam. — Rudnik 81, Dolenjska cesta. 14798-19 Delavnica primerna za slikarja, pleskarja, tapetnima itd. obstoječa iz pritličja in podstrešnih prostorov se odda takoj. — Pojasni'a daje gospodarska pisarna g. Tribuča, Tržaška cesta 42. 15784-19 Gostilno prometno, pri postaji, tovarni, na deželi prodam ali oddam v najem kavcije zmožni osebi. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 14747-19 Lokal _ rimeren za špecerijsko tr govino, s stanovanjem, oddam 1. avgusta. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 14984-19 I Krasno vilo I Ugodna prilika I -I v 7o vedbo cene. prevoženih km, znamke in načina vžiga na ogl. odd. Ju-_ra pod »M 250«. 14800-29 Parno loknmobilo cca 250 ks z najmanj '00 m2 ogrevane po vrši ne. po možnosti z odje-manjem pare iz cilindra isokega pritiska kupi mo.Kurišč" na domač premog okoII 4000 kaio rij Ponudbe na industrijski odio Jugoslaver =;ke banke dd. v Zagrebu. 14669-29 Stroj za pokosmatenje pletenin kupim. Naslov šuc Franc, Šmartno pri Litiji. 14657-29 Erzoklepalnik popolnoma nov za 250 din proda Kapus Ivan Posavc p. Podnart. 14689-29 Opremlieno sobo lepo, zračno, eventuelno tud s hrano, oddam takoj ali s 1. julijem dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15019-23 Varilni agregat '0—300 Amper, elektro-orusllni stroj s poščami livarne in ključavni-arske delavnice ter več tesarskih in mizarskih aniverza^ih strojev nu -:im iz zaloge v Ljubja-ni. — Do v,ž a n Ivan. Frančiškanska ulica 4 Tel. 45-42. 14710-29 Poceni nnprodni 2 rabljena krojaška strola. 3 rabljeni stroj: z okroglim čolničkom. Ivan Jax in sin Tvrševa 36. 14960-29 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice oddam za 15. junij boljšemu gospodu ali zakonskemu paru bre:- otrok. Gajeva 8, pritličje. desno. 1*034-23 Opremljeno so? s souporabo kopalnice oddam gospodu v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15033-23 Malo sobico oddam. Cankar j sto nabrežje 3/II., desno. 15031-23 Beseda 50 Dar. davek 3 din tei i din za šifro ali dan oje naslova — Najmaniši znesek dni 15. Sobo v strogem centru, s souporabo kopalnice, iščem takoi ali 15. lunija. Ponudbe na oel odd. Jutra pod šifro »H. K.« l4673-23a Anker šivalni stroj za gospodinje, šivilje, krojače in čevljarje tudi za entlanje z dvema iglama, malo rabliene krojaške, čevljarske ter z dolgim čolničkom od 300 din naprej prodaja Triglav, Reslieva 16 14949-29 Sostanovalko sprejmem. Stari trg 5 f dvorišče). 14873-23 Čevljarski stroj cilinder in rabljena ko pita kupim. Celovška c št. 43. Kern. 14832-29 Državni uradnik mlajši išče pri boljši obitelji hrano in stano. vanje. Plača točno. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Primerno« 14706-23a Opremljeno sobico z vhodom s stopnišča iščem za takoj. Ponud be s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Za odpočl-tek«. 14760-23a Sobo z ali brez hrane Išče za 1. jull mirna, ves dan odčsotna gospodična. — Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Sredina«. 14877-23a Višji drž. uradnik Išče sobo primemo — opremljeno s separira-nim vhodom in uporabo kopalnice za 1. julij Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Uradnik« 14917 23a Za avgust "ščem priprosto prazno sobico za starejšo gospo, ki je ves dan odsotna v bližini Prul ev. gre tudi kot sostanovalka Po nudbe na ogl. odd Ju trr nod »Okolica na Pru lah« 15064_23a Šivilja i?č° opremljen kabinet ali kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne drago«. 15094-23a Garsoniero ali lepo opremljeno sobo v okolici Tabora iščem za 1. julij. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Točen piačnik«. 15030-23a Lepo svetlo sobo zračno in solnčno išče ves dan odsotna šivilia s hčerko katera bi imela tudi hrano in nadzorstvo. Ponudbe na Ogl odd Jutra pod šifro »Hrana za hčerko«. 15102-23a Vodno turbino ležečo kompletno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni« 14913-29 Tkalske stroje ozke ln široke kupim Ponudbe stočnlm tphnič nim opisom na ogl. od Jutra pod »Večjo količino« 15047-29 Hitite! partija prvovrstnih šivalnih strojev, več ko_ les in otroških vozičkov (rabljene vzamemo v ra čun) je prav poceni na prodaj pri Prometu na sproti križanske cerkve. 15027-29 Pisalni stroj Ideal skoraj nov ugodno prodam F A. Grčar Kolodvorska 35. 15068-29 Prodamo PLETILNE STROJE: 2/80 — 12/80 — 12/100 — 4''80. Jaquardstroj 10'80. Klepel-stroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z dublir naviialnim strojem. TRIKOT ŠIVALNE stroje: Zick-Zack. Ueberdeck in Gummieinzieh, Singer brzo-šivalni in tamburirni stroj. Razne transmisije, motorje, poganiače (Untertreiber) in telefone. »Mela«, Ljubljana Tyrševa 20. 15056-29 Informacije Hescda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Preklic Preklicujem, da ni res, kar sem govorila o Bergman Mariji, Celovška 42 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Česnik Angela 14974-31 Drva za kurjavo vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z na-množine, vrste, nakladalne postaje ln zadnje cene takoj na Biro Bela, Sombor. 14739-15 Drva za kurjavo II ln III. vrste hrastova bukova, brezova dro bne in grče kupim. — Voli Prah in Sav. Ma-rof, kolodvor. 14692-15 Creme sestavljena po principu preizkušene sodobne kozmetike, Vam omogoča uporabo te kreme za DVOJE NAMENOV — ZA DAN ln NOC Vegetabilna parna kopel za parenje obraza ob stalni uporabi SALVA KREME, daje vaši polti vso dražest ln svežost, ki si jo želite. SALVA-LABORATORIJ Glavno skladišče: Zagreb, Varšavska S DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH! beseda 1 din davek * din. šifro ali daiame naslova > din. Naimaniši znesek 17 din POZOR! Popisi Vsaks oeseda 2 dtn : davtt 3 din daiame naslova 5 din. NaimaniJi znesek 20 din. lmeite zdrave noge! Brez bolečin in brez Icrvavenia odstranim pokvariene nohte in kuria očesa Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trplienja. vrne) skromen fant samo » kopališče hotela navzven okoren kmet. Slon Vam ie treba priti k ; na znotraj zagrenjen Strokovniaku Dekaniču. poet. 14755-24 Svetlolaso vitko, nežnočutečo, ne-našminkano, vedro dekle. ki bi hotela žrtvovati popoldneve ln večere po prijateljici hre-penečemu samotarju, prosi za naslov (preko ogl. odd. Jutra) pod »Po letni večeri- in s sliko (katero zamenja ali 10394-30 Velik damski Uradnica Irrniašlri «5>lnn !m:ada močnejše posta- u' SCIUI1 ve> vlsoka lšče znanJa s fino čutečim drž. uradnikom do 45 let starosti. Dopise na ogl. odd. Jutra pod «Osamljena 27« 14687-24 dobro vpeljan oddam prvo-vistni, strokovni osebi pod "to ugodnimi pogoji. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Damski salon«. 14540-30 Za šivilje in pletilje izdelujemo gumbe, tamburi-ramo in kosmatimo vsakovrstno blago — »Mela«, Ljubljana, Tyrševa 20. 15057-30 DfagocehiifsH Beseda 1 din, davek 3 din. ! no. Ponudbe na podruž za šifre ali daiame naslova : nico Jutra Maribor j.od Mlajša gospa v zakonu nesrečna, si želi prijatelja, ki bi Ji denarno pomagal. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«. 14793-24 Kateri starejši gospod, upokojenec ali v službi, bi rad spoznal vdovo z majhno trgovl- 5 din Naimaniši 17 din. znesek Vsakovrstno zlato 'rupujp no najvišjih cenah CERN i mvelir ..jubljan« VVrlfova ulica ■»Vdova«. 14743-24 Opravljam diskretne poizvedbe dopisovanje in ostale zaupne posle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestno in strogo zaupno«. 14897-24 Kranj Tvoj oflas bil brez da turna. Obenem bi' zadr žan. 14624-24 Simpatična vdova samostojna. 38 let stara. rri„ s sta nim mesečnim do- Kiavir hodkom 2000 din želi naprodaj zaradi pomanilca- ■ spoznati bolje sltuira-nia prostora za 1900 din. nega trgovca ali držav, o—m ...... ,, 'uradnika Le resne po- Državni nameščenec s pravico do pokojnine srednjih let resen soli den. zna čajen simpatičen fant želi poznanstva v svrho ženitve z gospo dlčno od 25 do 30 let simpatično. Inteligentno pošteno dobrega srca e nekaj premoženja. Bes ne ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra Maribor pod »»Odločna volja« _15081-25 Mirna gospodična z lastno hišo poroči zna čajnega gospoda v drž. službi, trgovca aU slično Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 17« 15060-25 Romantika stare Bosne Razno tiesed* i ain, d**ek 3 din. n šifro tli daitme oislovi 5 din Naimaniši toesek 17 din. v*aki meda i aio laven J din Z* daianic nilovi 1 din Naimaniši m ejek K din Uradnica prijetne zunanjosti Inteligentna s primernim imetjem želi spoznati akademika ali starejšega gospoda tudi vdovca v boljšem položaju 50 do 60 I. v svrho zakona. Diskretno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Odlična gospodinja« 14695-25 Soliden gospod premožen, žjeli spoznati v svrho ženitve trgovsko naobraženo gospodično s primerno doto. Samo resne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dom sreče«. 15780-25 Podoficir Išče znanja z gospodično lepe zunanjosti, čiste preteklosti, staro do 20 let. zararH ženitve. Ponudbe s sliko, ki se <1'>kretno vrne. na og'. odd. Jutra pod *>t,«>t> život«. 146(2 25 Krojaški moister 32 let star. se želi po ročiti gospodično 20 do 30 let staro, ki Ifa nekai gotovine Prodnat likalo šivil'e ali boljše služkin1°. Naslov v ogl. odd Jutra. 14514-25 GtiŠkbiVa: Beseda 1 din. davek 3 din: za šifro ali daianje naslova din. Naimaniši znesek 17 din. Beethovnova 14/11., vrata 21 15005-26 Izgubljeno Beseda 1 din. davek 3 din za šifre ali daiamr naslov« din Naimaniši znesek 17 din Ura z obeskom je bila izgubljena — od barjanske šole do iškega mostu. Najditelj naj jo odda proti nagradi na policiji 14704-28 Beseda I din. davek 3 din za šifre ali daiame naslova din Naimaniši znesek 17 din. Pes bel, anglešlci seter, dolgodlak s črnimi znaki na uh-ljih, ki ima znamko štev. 241, se je izgubil. Odda se proti nagradi pri dr. Luck-mannu, Ljubljana, Gledališka 4. 14847-27 Pse in pol mesece stare doge čistokrvne prodam Naslov v vseh posl Ju tra. 14655-27 Mali beli pes dolgodlak, se je zatekel. — Vilharjeva 41. 14904-27 Pes škotarjer mali, črn, dolgodlak na prodaj Naslov v oglas, odd. Jutra. 14828-27 nudbe na og'.. odd. Jutra pod »Značaj in simpatija«. 14867-24 Gospodična stara 25 let, želi znanja s starejšim gospodom 50 do 60 let, ki bi ji pomagal iz denarne zadrege. Dopise prosim na oglas, odd. Jutra pod »1940«. 14846-2' Akademik dobro situiran želi spe znati samostojno mlajšo gospodično v svrho desetdnevnega bivanja na Jadranu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Harmonija 24« 14986-24 Vdova s premoženjem želi zna nja s penzionistom ali drž. nastavljencem. Po nudbe na podr. Jutra Maribor pod »Poštenost« 15089-21 Trgovec želi nesebično poznan stvo z damo iz okolice Celja, dobrega značaja ln srca. Prednost imajo vdove. Dopise na podr. Jutra v Ce ju pod šifro »Iskreno prijatej-stvo« 15070-24 Četrtek dvignite pismo. 15016-2-' Prijateljico samo boljšo damo. želi spoznati gospod srednjih let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Priiatelistvo«. 15101-21 Vdovec srednje starosti z donosno eksistenco iš^e nwrosto <*nsTV«ii*no ali vdovo. Dopise poslati na noiruž Jutra v Ce'Ju Dod »Dober mož« 14751-25 Drž. nameščenec ">9 let star želi poročit' "o«*vvIt*no 18 do 25 let stm~ati*no. ki bi hote ia voditi sarriofftolno go R-DOdlnlstvo Dor>1*p s sli ko ki se vrne stroeo dl skretno na n?' ^vld Ju tra pod »16. JunlH 14656-25 Kdor hoče dobro ženo uniforma prednost, naj piie na ogl. odd. Jutra pod »Slovenka« 14934-25 Mlad uradnik želi spoznati gospodično radi pozneiše ženitve Dopise na ogl. odd. lutra pod šifro »Do 24 let«. 14920-25 . OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zelišč -čudovit uspen pri ranah opek.inah. ožuljenjib -volku - turih ln vnetjih Itd. za nego dojenč kov pn kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah. IZA VSAKO PRILIKO lajboijSa in aaj cenejša oblačilu al nabavite pn Preske^ju, Sv PETKA c. 14 t I OIDNE CITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul 1 Telefon 38 66 Naše mesto pod starim očakom Trebe-vičem. ki ga književniki in novinarji radi imenujejo »grad od stotine džamija i mu-nara«, ima za vse. ki ga prvikrat vidijo, posebno za tujce, svojo veliko ln nenavadno privlačnost. Temu pa nI vzrok samo njegova prekrasna lega, temveč predvsem romantičen Izgled muslimanskih mestnih četrti in pestrost njegovega prebivalstva. Odkar se je Kemalova Turčija modernizirala, smo za tujce iz eapada prav za prav mi »bližnji orient«. Sarajevo je pa tudi za nas, njegove stalne prebivalce vedno zanimivo. Pazljivemu opazovalcu in ljubitelju pestrosti nudi Bosna v svojem osrčju vedno in vedno kaj novega. Notranje življenje tega našega »šehera« se razvija čisto na svoj način in ustvarja množico nepričakovanih dogodkov in slik. ki jih je težko uvrstiti v navadni red in kolosek. To pa zato, ker je sarajevsko prebivalstvo različno ne samo po veri in plemenu, temveč tudi po svojem izživljanju. Na splošno vzeto, je notranji življenjski tok našega mesta v nečem podoben naši rečici Miljacki, ki se razliva plitka in na videz brezpomembna po svojem širokem koritu ter vedelo hiti ln žubori preko umetno narejenih pragov. Zdi se, da je vedno taka: mala in krotka kakor potok. Iz kojega so ljudje hoteli napraviti reko. Ali vsi vemo, da *esto izne-nada in čez noč naraste in »dodje mutna kao oranje«, kakor to naš bosenski kmet tako slikovito pove. buta s srvojimi težkimi in pobesnelimi valovi ob skale, potresa mostove, se vali dalje in »valja drvlje i kamenje«. Prav nekako tako je z življenjskimi pojavi sarajevskega meščanstva, ki so dostikrat odvisni od nenavadnih in iz-nenadnlh dogodkov. Zdaj se pojavijo na površju muslimani, zdaj pravoslavni ali katoliki, tudi židje imajc včasih svoj delež pri tem. Pri pogrebu reis-ul-uleme je privrela množica muslimanov s pobočij v glavne ulice kakor gorski hudournik. Tudi mi domačini smo se začudili na prvi mah. da-sd vemo, da so muslimani pri nas v večini, da jih je dve tretjni. Ko je vse minilo, so ulice zopet dobile svoje vsakdanje obličje, muslimanski element je iznenada uplahnil in izginil. Prav tako se godi tudi za časa velikih praznikov posta Ramazana. Muslimanske mestne četrti oživijo po noči. ljudstvo za-valovi in se razlije po Baš-čaršiji in okoli dveh večjih džamij, da se zopet umakne z ulic in razsuje po svojih domovih. Dokler trajajo dnevi posta je naše gledališče, ki daje že nekoliko let sem posebne ramazanske predstave, vedno nabilo polno in že v naprej vse razprodano, dočim v navadnih časih vidite le redke muslimane v hramu naše Talije. Ko je svojčas pokojni patriarh posetil i T K b .« 2 9 5 1 I SKbBKU, i)KA(»E KAMNfc tO vsakovrstne ZLATO kupuje -m najvišjih cenai JOS. EBERLL i.jubljana. ryrseva . >'ae» hotela .Sion. Od Vas j* odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemične ft t s 1111 al: barvat) v tovarni JOS. REšCH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic* — Svet!ohk?ln> Zanteva/re Ieimel-herold '3SST MARIBOR v .01 m—gane gaca—a—— Špedtcijsko podjetje LJUBLJANA Prosto faviso sf-.la&ašče Osarinjcnje uvoznih in izvoznili pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaraču nanja carine in vse in formacije brezplačno Vilharjeva c. št. 33 (na sproti nove carinarnice) Telefon: i4-5J ParevaSssje VsMa&išSessle vsakovrstnega blaga, kuriva. strojev selitve v LjuH!;;.tnj in izven Ljubljane 7. \v>?.ovi in avtomobili ir« to rntfc "'-i' p<-nizki ceni Mavaryko\-;> c. Al. 9 ni ••.j;r<.ti tov- ~i*;-tya Kolo tivo.ii; fvii-f.-tj: i!-5« raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, nicstn'' trošarine in uvoz-nine prostem javnem skladišču <">ckrbn inkaso povzetij. Kotnikova ul. št. 12 (na-sproti mestno elektrarne). Telefon. 30 73 E^jjuiei širšemu občinstvu vljudno naznanjam, DA OTVORIM DANES BUFET PRI VINSKI TRTI v šiški, Gasilska ul. 15. Kakor sem se potrudil, da sem po težkih ovirah uredil sodobno najmodernejši lokal, tako se bom potrudil, da bom z dobro jedjo in pijačo ter solidno postrežbo zadovoljil vsakega gosta. — Na svidenje! FRANC SKAZA. m.v -■-!-■.... . ---- - - .».---.»-.■ .j.i.'-.-.Mg2-fcrfgBMiiiMj ■ ti Ob :tna Ljub. jana zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubega soproga in očeta, gospoda Zaman Alapffa pošt. zvaničnika mu poklonili svežega cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, naša najprisrčnejša zahvala. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 10. t. m. ob 6. uri zjutraj v trnovski cerkvi v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 9. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI ?tr'i cd neiz^err.p 7,1' i-;!i spnro^nmo vsem sorodnikom, pr-ji-tel eni in inaMCciii. nas je veti,, zapustil, od kapi zadet ljubljfni soprog, predobri oče, brat, sine 111 svak gospod Slina K0BE RAVNATELJ DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA Na njegovi zadnji poti ga bomo spremljali v ponedeljek, dne 10. junija ob pol uri pop. izpied mrliške veže splošue bolnice na pokopališče k Sv. I rižu. Ljubljana, dne S. junija 1!4<>. V težki bolesti ostali Tilka roj Završnik. soproga; Slavo sin; Milena, hči io ostalo sorodstvo Sarajevo, so stopili v ospredje pravoslavcL Sprejem je bil veličasten, ulice polne sarajevskih Srbov. V svečani pavorki n" j-prej otroci, šola za šolo, vse veselo in navdušeno. Mi gledavci stojimo in čakamo, kdaj se ta živi drobiž zvrsti pred nam L Stopicajo otroci, noseč cvetje in zastavice, polna jih je ulica, čeravno zavzemajo dvakrat manj prostora kakor odrasli, še in še sipajo nove VTste, brez konca in kra.a. Stara Srbkinja jih gleda s penosom in ljubeznijo in mi pravi brez daljnjega: »Moja lijepa sestro, eto. nešto nišam zr.a-la da nas ima teliko u ovom našem ves-a-lom šeheru. Biče još Srba. aKo Bog (a. Slatki moji, kako junački koračaju. Ode li su moji unuci?« Gleda starka norr.irne vrste, smeje se in briše solze. Praznik Bo-gojavljenja kljub zimi in mrazu prrs^vi vse kar leze in gre in vse. kar se k iT ti sa tri prsta«. Zlasti živahno in veselo ie na Vrbico, — Cvetna nedelja. — ki je veliki pomladni praznik za otroke okrog \ ra#-tu nos:jo malčki privezane male zv?n^e, a v rokah vejice mladega vrbovia, sir bol novega življenja in prebujenja božje narave. Na katoliške praznike, posebno na Tc-lo-vo, se pokažejo saraje^sl") kato'iki. Velike. disciplinrane piccc-sije udeležencev, silen pcmp, privabi vse polno gledalcev n opazovalcev, ki se gnetejo po glavnih ulicah. Tako je to pri nas; življenje gie naprej svoio pot: z-daj so igralci gledalci, zdaj spet narobe: gledalci postanejo igralci. Vse se naenkrat obrne in izmenia. 1« ulice ostanejo iste, kakor stare kulise in dekoracije. Z^die ne vrše javno svojih ver-sk h obredov, pač pa se njihove žene kažejo po sarajevskem korzu. One so 0111 ži-velj ki je prvi v vsem. kar je novo in moderno. bolje: najnovejše in najmodernejše. Prvič, ker je to izredno gibčno in dovzetno pleme in živi za danes, drug č ker ima največ denarja v svojih rokah in ga tudi največ lahko potroši. V raznih orisih in potopis'h se rado ponavlja. kako sta se tu pfi nas sreča a Vzhod in Zapad. Treba pa je poudariti. i'a se nista le srečala, temveč se v toku časa povezala, pomešala in tako prepletla, da sta stvorila. nekaj čisto svojega. sp'C;-fično bosenskega glede prebivalstva, njegove miselnosti, pa. tudi notranjega in zunanjega življenja bo~enskih mest sploh. Mi smo vse preveč vajeni onih nan h-njenih potopisov, v katerih Kar m.rgo'1 učenosti in naučenosti. ki je na često 'e neresnica in nevednost. Kol ko zla p sejejo popotniki, ki iščejo le senzacij in begajo nervozno iz kraja v kraj. prepričani, da so v kratkem času pogledali -tvarem do dma! Le redko naletimo na dobre op se in potopise naše zemlje, posebno pa južno-vzhodnih balkanskih krajev. Tuji popotniki in turisti so vse preveč Evropci m si ne morejo zanrsliti ugodnega potovanja brez komforta. Nerazpoloženi že v naprej, vihajo nosove, ko doženejo. da ~e pri nas živi preprosto in siromašno. To je eden izmed vzrokov, da gledajo z viška okoli sebe in ne zapazijo živega človeka v p-avi njegovi podobi in vrednosti, kaj še'e. da bi ga razumeli. Počutijo se strašno kulturni, vzvišeni in blagorodni nad Ba^kanci. Na srečo niso vsi tujci taki. Anglež FVt-man, ki je prepotoval vso Jugoslavijo, piše, da je pri nas preživel krasne čase. S posebnim už:tkom poudarja, da se je počutil tam. kjer je Balkan še Balkan, srečnejšega, kakor pa tamkaj, kjer so rnn »nosilci kulture na Balkanu« pridigo/ali o njegovi neprosvečenosti in zaostalosti. Futman je cbšel vse naše kraje, pil po važkih krčmicah in ksfanicah rakijo ili kavo, poslušal po mestih in trgih pevačice, pomešal se pogosto z vsemi sloji naroda, se imenitno zabaval ter veselil ž njimi na njihov način. Opazoval je življenje mest in vasi, občudoval naravo in bil zadovoljen. Naša Bosna je še posebno trd oreh za vse, ki jo skušajo opisati in zajeti globlje njen življenjski utrip. Koliko pov:šn:h umetnikov je že polomilo svoja kopja in pretrpelo poraz, ker so le preveč enostavno pojmili ta nad vse komplicirani ž vel j in njegovo pesebno stališče v svetu. Č rna ponosna ali »tužns Bosna, sirotica k leta« ta zemlja, ki je prestala razne kulturne vplive, ie tudi v zgodovini mislila »?vo-jom tvrdcm glavom«, hodila svojo pet ln ni nikdar podlegla nobeni sili in nobenemu gespedstvu. Ponosna in ponižana je žive'a vse življenje, se držala svojih podedovanih tradicij, predvsem pa se, kakor je že tako pri primitivcih, ravnala zvesto po svojih zdravih instinktih, ki so jo privedli na pravo pot. Središče vse te tajinstveine in starinske Bosne, naše Sarajevo, čeravno moderno mesto, živi tudi danes čisto na svoj način. Temu je vzrok največ muslimanski del njegovega prebivalstva, ki se še vedno ni prav vživelo v nove razmere in se privadilo mrzlčni hitrici in pospešenemu tempu današnjice. Pojdite v čisto musMmanske mestne četrti gornjega Sarajeva, v ulice, ki se vzpenjajo vsi vižje po planinskih obronkih ;n prepričali se borte kaj kmalu, da se je tu vse pritajilo in zaustavilo. Tukaj vel ko-mestn tempo ni gospodar. Vse te hičice. ki so se nanizale tako slikovito in ?e čudovito prilagodile neravninam in klancem brdevitega ozemlja, nudijo ofem čisto svoj-sko s iko. Nobeden umetnik ne bi mogel odreči vsem tem navidezno nar.re:an'm, slučajnim zrrra^brm in skupinam poslo-p'j neki notranji red in harmonijo, ki ne moti celote. Nrko čisto svojo lepoto, za katero pa ne veš odkod prihaja: ali od razporeda hiš. čudnih >avlij« — dvor ši, kapi j, prizidkov, stopnišč, presenetljiv h ovinkov in ketičev, od cziačja, ki ga dihaš. ali ra cd divjine in razkosanosti tal, ki jih še ni ukrotila ljudska roka. Končr.o se sprašuješ, ali ni to bližina ve'ike planine, ki ti diha na,proti s svojim silovitim vonjem? Vsi občutki navale nate. se pomešajo in ko se poležejo, si naenkrat na čistem, da je to atmosfera večne brrbe človeka in prirode. stremljenja k nebeškim višavam. Tudi v tem nebogljenem de^u mesteca, občutiš melanholijo in t;agiko. ki je razprostrta nad vso Bosno in nad divjimi grem?'ami njenh planin. Da, Eosna nam je poksza-a za hip delec svojega bitja in obraza. To je ena nepopisna, divja romantika, ki !eb'i k.->kor pajčolan tuge nad vsemi stvarmi v Bosni; zato ji tudi narod pravi »tužna Bo-sna«. Milica Mlronova. tmERIRAJTE V „JUTRU"! (f gr* © uri TOVARNA ČOKOLADE, BONBONOV IN MARMELADE a g r e b Poslovalnica: Jurišičeva ul. Tovarna: Pile I. štev. 10. Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelade. Specialiteta: Dvakrat pasirana mezga (pekmez) Zahtevajte naše izdelke kjer koli kupujete! Zastopnik za Slovenijo: tt* Ban-Ban, Florjane Josip LJUBLJANA, Miklošičeva c. 30 — Tel. 44-42. ii Izlstna tsžka za turiste lca AVTOBUS vozi iz Kamnika ob nedeljah in praznikih ob 6.25, 9.10 in 14.40 — povratek iz Kamniške Bistrice ob 7.10, 16.45 in 19.00 uri. Od 1. VII. do 1. IX. vsak dan z odhodom iz Kamnika ob 9.10 in povratkom iz Kamniške Bistrice ob 16.45 uri. Avtobusi za izlete na razpolago! Avtobusno podjetje P E B E G RI N.Kamnik TELEFON št. 24 ARTUR HVALA trgovina z mešanim blagom KAMNIK Za pomlad in poletje dobite vse potrebno orodje za vrt m polje v trgovini z železnino KAMNIK VILKO CERAR urar, zlatar, optik in prodaja dvokoles V r Iv WJ/ MANUFAK r U R N A VELETRGOVINA LJUBLJANA TYR£EVA CESTA št. 28 TELEFON 24-04 iiiiiinmmiiMMflMi* Kupimo rabljeno, dobro ohranjeno LOKOMOBILO za stalno obtežbo 200 ks. Obširne ponudbe z navedbo leta graditve na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokomobila«. 5130 uiillilllfflllDIIIBIMIIIIIIM FOTO - POZOR! Kupujemo in prodajamo rabljene fotoaparate in potrebščine — kakor tudi druge predmete. Izdelujemo fot. pokrajinske in reklamne razglednice. — Fotoamaterjem razvijamo in kopiramo hitro, lepo in poceni. FOTOTRGOVTNA, Vošnjakova 4. (blizu Slamiča). Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din IOS. MURSKA SOBOTA, TEL. št. 8 tvornica mesnih izdelkov in mesnih konzerv, L jugoslovenska proizvodnja bakonov in eksportno podjetje, priporoča svo*e priznano okusne mesne izdelke in mesne konzerve. Postrežba solidna! Zahtevajte cenike! PRODAJALNE: Maribor, Glavni trg 16, Maribor, Aleksandrova c. 19, Celje, Kralja Petra c. 13, Celje, Glavni trg 8 in Gornja Radgona. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja, katerega smo prejeli ob bridki izgubi našega dragega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Machtig Karl-a železniškega uradnika v pokoju pismeno ali ustmeno, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in svežega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 12. junija 1940. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Frančiška. TEKSTILNA INDUSTRIJA MARKO ROSNER LJUBLJANA, dne 9. junija 1940. f J U G OS VIIL Žalujoči ostali O. z o. z, :•' .-. v. ;. Mestni pogrebni zavod Obiina Ljubljana Umrl nam je v 81. letu starosti naš ljubljeni soprog, najboljši oče, stari oče, stric, svak, tast in zet, gopod f davčni nadupravitelj v pokoju previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. junija 1940 ob % 5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv Jožefa (Vidovdanska cesta štev. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 8. junija 1940. Žalujoči: IVA roj. MEDEN, soproga; ERIK, BRANKO, sinova; VALESKA por. VETER, hči; IGOR VETER, vnuk; TONE VETER, zet; NATA roj. STANIŠIC, MILICA roj. TODOROVIC, sinahi. JUGOTEKSTI o. z o. z. MARIBOR JU« •, uimur ijj m . > m »• * • V"*'*1'..^-V" J j.« MICHEL ZfiVACO: 134 iiOMAN. »Da,« se je kralj zasmejal, »a ne kot dober zaljubljenec. Kakšen opravek ima plemištvo z ljubezensko zadevo? Ali si še mlad in prostodušen! Nauči se že, da velja v ljubezni drugo poštenje, ki nima ničesar skupnega s poštenjem v političnih in drugih vsakdanjih rečeh.« »Kaj hočete, sire. poštenost je napaka, ki se je ne bom nikoli otresel.« »Nu prav. Ostani poštenjak ... to je častno za plemiča . .. dasi v ljubezni. . . Skratka, ko si prišel po odgovor, je bila tvoja trmasta Seviljanka že odnesla pete?« »Ne, sire. Dona Leonora je bila v dvorcu Ali. kakor mi je bilo čast povedati vašemu veličanstvu, prišlo je do boja.« »Res. Trdovratnica se te je torej lotila? Eh. tsko mi božje luči, mar bi jo bil . . Mladi morda veste, kako je treba zavzeti trdnjavo, ne veste pa, kako je treba osvojiti lepotico, ki se noče vdati! Oh, vse gre po zlu. Hrabro udariti na topove je lepa reč. A junaško le lotiti dolgokrilke tudi ni brez zaslug, kaj. Croixmart?« »Ne vem. sire.« je osorno odvrnil veliki profos. »Ko sem se oženil z njo ki jo je Bog poklical k sebi. sem jo vzel z njenim popolnim soglasjem Hčerko imam. sire. in tej posvečam vse trenutke, ki mi jih pušča vaša služba Sicer pa« — pri tej besedi se je vzravnal — »moja naloga je, da preganjam, zapiram in kaznujem vsakogar, kdor zakrivi nasilje« Kralj je buhnil v grohot. »Po tem takem bi bili ubogega L^ravd^ns prijeli in zaprli, da ste ga zalotili na dejanju?« je vprašal. »Da, sire,« je rekel Cro;xmart. »Nikar ga ne poslušaj Loravdan Ta govor' kot veliki profos. in prav ima Krjti dobro ie. da ostane ljudstvo na povodcu podvrženo obvenostim v katerih se nadaljuje izročilo čednosti in časti A ti si imel ukaz Moral bi ga bil izvršiti « »To sem tudi storil, sire. kajti ukaz vašega veličanstva je močnejši od vseh čednostnih ozirov. Priskrbel sem si torej potno kcči.io in krenil z njo v Arronški dvorec .. .« »Aha! To je že lepše... nadaljuj!« »In dva prijatelja sem vzel s seboj, da bi mi pomagala, ako bi bilo treba . . ■« »Bravissimo. pravijo v Milanu Nadaljuj!« je srdito ponovil kralj, ki mu je ime Milan obudilo druge spomine.« »Polnoč je bila, sire. Vkljub pozni uri m? je dona Leonora sprejela, ko sem se ji prijavil po oskrbniku.« »Vidiš! Sprejete te je... o polnoči! V srcu je komaj čakala, da jo ugrabiš. Vse tisto čednostno in ogorčeno krotovičenje je bilo zgolj soakova-nje... Nadaljuj, moj vrli Loraydan.« »Nu. sire, izkušal sem dokazati namestnikov! hčeri neogibnost, da gre z menoj. Nazadnje se je vdala. Sila. ki sem jo moral rabiti, da sem jo vlekel s seboj, je bila samo zaradi videza; vaše veličanstvo je čudovito pravilno povedalo, kako krhka je ženska odločnost.« »Dobro poznam te komedije!« Franc I. se je zleknil v naslanjaču in si pogladil brado. »Pravi norec je, kdor se zanese na žensko krepost« »Vse je šlo torej po sreči, sire; že smo se bližali ograji parka in kočiji, ki naju je čakala. kar udari po nas kakih dvajset rokovnjačev . ..« »Krasno!« je vzklkni) krali Franc in se obrnil k velikemu profosu ->Croixmart to postaja neznosno Kakor hitro se zmrači ni v mestu nobene varnosti več Bos me kaznui kmalu se človek ne bo mogel več klatiti po ulicah in se zabavati, ne da bi tvegal življenje Kakopak' Dva. trije plemiči bi radi lepo tiho ugrabili zalo dekle, in ta sodrga. ta izvržek človeštva, se jih drzne motiti. Tega mora biti kon3c. gospod veliki profos! Hudodelci merajo biti kaznovani... »Da, sire. in čednost pop'ač:na,« je rekel Croix-mart. »Sredstvo ie preprosto: obkolimo Dvor čudežev m ga zažgimo.« »Nu, ako ne gre drugače ... Videli bomo •.. Nadaljuj, Loravdan.* ^Začel se je torej boj, ki je bil seveda hud. Nazadnje s? nam ie posrečila nagnati peklenščke v beg, toda v rnetežu je dona Leonora izginila...« »Treba jo je dohiteti, tako mi luči božje! Pa hitro!... »Težko bo, sire ...« »Težko? Če jaz ukažem? .. »Ne pravim, da bi bilo nemogoče, sire,« je odvrnil Loraydan. »Nič takega, kar kralj ukaže, ne sme biti nemogoče. Pravim le, da bo težko •.. Težko zato, ker je odvedel dono Leonoro poglavar rokovnjačev ...« »Poglavar? Kakšen poglavar?« »Oh. nekdo, ki je dobro vedel, kaj dela, sire! Nekdo, ki mu ni bilo neznano, da sem prišel v Arronški dvorec po vašem kraljevskem nalogu...« »Strela!...« »Ta ni meril name, ampak više. Tisti, ki so mu hoteli izpodnesti namen in obrniti njegovo posvečeno voljo v zasmeh, je bil francoski kralj...« Nenadna bledica spačenega obraza, težko diha-hanje in lahno podrhtevanje rok je pričalo o divjem srdu, ki je zgrabil Franca I. Nič na svetu, niti izguba bitke ne, ga ni moglo bolj razburiti kakor upor. i Loraydanove jedke besede so bile njegovim ušesom prava muka. Maščevalne misli so mu pre-> vzemale duha. Še Loraydan sam se je za trenutek ustrašil njegovega tihega gneva. Veliki profos je negibno stal ob strani in zrl na ta prizor z mogočno in zaničljivo pozornostjo moža, ki zna opazovati in čakati. »Tega poglavarja,« je zamrmral kralj, »tega upornika...« »Da, sire, to je prava beseda: upornika!« »Kako bi ga našli? ... Si ga dobro videl?... Ali bi ga spoznal? ...« »Poznam ga, sire, in tudi vaše veličanstvo ga pozna.« »Jaz?!...« »Vsaj po imenu: tisti je, ki je nekega večera, v Vrvarski ulici...« j »Dovolj, Loraydan, dovolj!« je rekel Franc I. in razburjeno vstal... »Obotavljal sem se vreči tega Ponthusa v ječo,« je zamrmral. »To je zdaj pla-i čilo za mojo slabost. Le kako, zakaj sem se mogel tako obotavljati?« Globoko se je zamislil. Obledela, nerazločna slika Agneze de Sennecour mu je vstala pred dušo. Spet je zagledal Maugen-cyja. Zagledal je Filipa Ponthuškega, ki mu je izkazovala Agneza tolikšno zaupanje. Daljni, daljni spomini!... Počasi se je kralj umiril. Prijaznejše misli so mu prevzemale duha... Bricelj Ivan [/ pooblaščeni graditelj Ljubljana, Slomškova ul. 19 — Telefon 25-27 IZVRŠUJE VISOKE IN NIZKE ZGRADBE KAKOR TUDI STANOVANJSKE IN TRGOVSKE HIŠE, INDUSTRIJSKE ZGRADBE I. T. D. MODERNE CESTE IN MOSTOVE Hotel, kavarna in restavracija E L" 99 MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE, KUHINJSKE SPECIALITETE. IZBORNA LJUTOMERSKA VINA. LAŠKO PIVO SVETLO IN TEMNO. CENE ZMERNE ! CENE ZMERNE ! p@snii9iifca d. d. Celje (Narodni dom) Tel. $t. 22 Podružnici: Maribor. Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99. - Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju ter izvršuje vse bančne posle najkulantnej e Priporočano našo domačo tvrdko S PAPIRJEM IN TEHNIČNIMI POTREBŠČINAMI BONAČIVAN VSEM PISARNAM, TEHNIČNIM, LESNIM, STAVBNIM, GEOME TRŠKIM IN SLICNTM STROKOVNIM OBRATOM k Kolodvorska restavracija MARIBOR SE PRIPOROČA POTUJOČEMU OBČINSTVU ALOJZIJ MAJCEN - restavrater 1. Krepi rast las 2. Prhaj izgine, lasje ne Izpadajo 3* Ugonablja za lase škodljive parazite Trilysin, na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las • Trilysinom«. Mr. OTO M. JAKŠIČ, ZAGREB, Mažuraničev trg 5 Mala tuba din 42.— Velika tuba din 76.— Naročniki „ JUTRA" so zavarovani zp Din lo.ooo! RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tricikli pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. LJubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 šumske delavce Naznanjam da sem preselil svojo obrt v Kolodvorsko ulico št. 8 (nasproti hotela štrukel) VRBINC IVAN pleskarstvo, ličarstvo in soboslikarstvo Kolodvorska ul. št. 8 Telefon St. 42-98 ter se še nadalje priporočam za cenjena naročila. bt" ga ■ 2?! K i I ■ I i IN IZ PIVOVARNE za podiranje jelovine, kakor tudi voznike sprejmem«* Javiti se je samo osebno pri upravi parne žage ROG d. z o. z., Podstenica, žel. postaja Straža-Toplice. Električne hladilne omare popolnoma automatične C|#2fyf|f motorje in in električne štedilnike vBVPl&lf vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča Jug osi. elektr. d. d. BROWN BOVERI Telefon 24-42 LJUBLJANA Tyrševa cesta 18 Znani SALVAT CAJ proti žolčnlm kamenom ln boleznim ioičnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku \ Lekarna pri Sv. Ivanu. Zagreb, Raptol 17. — Zastonj I pošljemo prospekte o zdravljenju. O. £.». b«. 27870-1956 Rfl M67 V LJUBLJANI SE NJUBOUE SLUGA dobi mesto v dobri gosposki hiši v Zag/ebu. — Nastop takoj ali sredi a%'gusta. Pismene ponudbe v hrvatskem jeziku, z navedbo znanja, fotografijo, ki se vrne ter opisom življenja pod br. 56247 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vrtne lonšfilke zdeluje oočenši od Din 10S BHa Fettm?».nn, ZAGREB. ' isarykcva 9. I Za WEEKEND kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerna zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. OKLIC V zapuščinski zadevi po dne 29. I. 1940 v Ljubljani, Stari tr* hšt. 3 umrli posestnici ŠTRUBELJ ANTONIJI se bo v njeno zapuščino spadajoče nepremičnine in sicer: 1. vložno število 5 d. o. Mesto-Ljubljana, ki obstoji iz trgovska m stanovanjske hiše na Starem trgu hšt. 3 s parcelami štev. 26 in 47/6 ter solastnino do pol parcele število 347 v cenilni vrednosti Din 673.996.40. 2. vložno število 318 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji Is travnikov pare. štev. 361/2 s površino 16730 m2 in 361/4 s površino 553 m'-1 v cenilni vrednosti Din 59.384.50. 3. vložno število 1476 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz parcele število 1082/25 travnik s površino 10566 m* v cenilni vrednosti Din 15.849.—. 4. vložno število 1961 davčne občine Trnovsko predmestje, U obstoji iz pristave ter iz parcel število 142/5 travnik s površino 1223 m2 in 142/6 travnik s površino 864 m3 v skupni cenilni vrednosti Din 66.772.—. 5. od vi. štev. 1996 d. o. Trnovsko predmestje parceli Število 407 travnik s površino 71 a 47 m2 in štev. 408 travnik s površino 58 a 57 m2 v cenilni vrednosti Din 39.012.— ter ostali vložek it travnika pare. štev. 688 s površino 73 a 31 m2 v cenilni vrednosti Din 19.577.50. 6. vlož. štev. 72 d. o. Hudo obstoječ iz parcel število 192/1 njiva s povrSino 44 a 40 m2, 186/1 travnik s površino 27 a 91 m1, 185 njiva s površino 22 a 77 m2 in 205 — njiva s površino 53 a 70 m2 v cenilni vrednosti 32.000.--prodalo na prostovoljni sodni dražbi ki se bo vršila v torek, dne 18. junija 1940 ob 9. uri v pisarni L" SLAKA R IVANA, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg hšt. 8. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot radij 10% vzklicne cene, ki je za vsako gorenjo nepremičnino enaka njeni cenilni vrednosti, pod katero se nepremičnin ne proda. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega sodnega komisarja dnevno med uradnimi urami od 15. do 18. ure popoldne. UŠLAKAR IVAN, javni notar kot sodni komisar. POSOJILNICA NARODNI D V MARIBORU Z. Z O. J. NA.1STARFJSI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD V MARIBORU REZERVE BLIZU DIN 12.900.000'- BK3 t LJUBLJANA Sobe v novozgrajenem hotelu z vsem koi> fortom od din 52-— navzgor, v starem traktu pa samo po din 32'50. V teh cenah so že všteti vsi dodatki za postrežbo in takse. Odpocite in razvedrite se v krasni svetli kavarni v I. nadstropju ob številnih tu- in inozemskih dnevnikih, revijah in ilustracijah ter ob razgledu na promenado Ljubljane. EXAK Mnogostranska zrcalno efieksna kamera 24/36 min, 4X6,5 cm ali 6X6 cm. Zaklop na zapor od 1/1000 do 12 sekund. Izmenljivi objektivi. Samosprožilec. - Daljinski in širokokotni objektivu - Priključek posnetke z bliščico. -Prospekt zastonj po zastopniku za Jugoslavijo: Barta 1 Drug, NOVI SAD, Kralja Petra L ul. 30. Veleindustrija KUPI vsako količino STAREGA PAPIRJA po najvišjih cenah. — Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Papir P-6278« na Interreklam, d. d., Zagreb, Masarykova 28. SCHNEIPEB I ZAGBEB. NIKOUČEVAIO tomaBčnmsai™ frsfie za strope parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene ln Izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri Jos.R.P«ih9 Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 r Obiščite IX. Mariborski teden od 3. do 11. avgusta 1940. Velika gospodarska in kulturna revija Maribora in njegovega zaledja. Velike prosvetne, glasbene in športne prireditve. 50% popusta fla železnicah in parobrodih. Mariborski otok. najlepše kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno Pohorje in sončni Kozjak . . . Vinorodne Slovenske gorice . . • Gostoljubni lepi Maribor Vas vabijo! NAJLEPŠE CTIV0! RaDlfen: Zgodbe brez groze Klabund: Pj0tr - RaSPUtm Ravljen: £ma y0/na Thompson: ko Majeneva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.- ZALOŽBA »