267. številka.
Ljubljana, t torek 20. novembra 1900.
XXXIII. leto
lenaja vsak dan zvečer, izimK nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman am svstro-ogrsks dežele a« vse teto ■ K, aa pot leta lb &, aa fletn. leta 8 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pofiiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt teta B K 80 h, aa jeden mesee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse teto S K. — Za tujo deiele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoftujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 13 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavote frankovati. — Bokopuu se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlstvo je na Kongresnem trgu at. 12. Uprsvnlstvu naj se bi*, govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, penagBa, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski NarodM telefon st. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Državnozborske volitve.
Iz št. Jerneja, 18. t. m. Dragi kranjski kmet! Ali si slišal, kako možato so se kmetje iz fare in ob čine Mirnapeč pri Novem mesta postavili dne 11. t. m? Ako si slišal, ali Ti ni utripalo srce radosti in veselja? Gotovo! Gotovo si mislil — glej, tudi naš stan začel se je zavedati svojih posvetnih pravic in hoče prosto dihati, ter sam sebi pomagati, saj že star pregovor pravi: Pomagaj si sam, in Bog Ti bode pomagal!
Že lansko leto si je naS kmet z možatim nastopom rešil svojo prekoristno in prepotrebno kmetijsko družbo, kljubu temu, da so prejasni škof in vsi njemu podrejeni duhovni delali z vso unemo, da bi jo uničili, ter si skrbno prihranjeno premoženje njeno prilastili, katero bi jim danes gotovo prav prišlo za agitacijo proti Tebi — ubogi kmet! Ali si kdaj čul, kam je zginil denar, katerega si dal ob ljubljanskem potresu, kot milodar? Ne, in nihče ne! Pardon — nekateri gospodje duhovni gotovo vedo, in od sv. duha razsvetljeni doktor tudi — samo Ti ubogi kmet ne, pa saj kaj Tebi mar! Kmet, ti delaj, moli, za plačilo — pa molči.' Kaj, ali se bodemo res dali tako za norce imeti P Ali nas ni sram, da že vsaki mlečnnčkpianček, kateri je komaj šoio zapustil, sme z nami možmi in očeti pometati, in z nami norca briti?
Ali si slišal, kako je tvojega sokmeta, moža poštenjaka pri 70 letih, mlečni ka-planček s svinjo zmirjal, ter upil, da ga naj v Trst pošljejo, da ga bodo za praznike zaklali ? In ti, uboga para, molčiš, ter bodeš take volil, katere Ti bodo ti ljudje priporočali — no, potem bodeš imel res zastopnike — poslance, da Te bodo klali, ako ne na životu pa na Tvojem imetju, kakor so Te do danes. No, le voli poslance od teh brezdomovincev postavljene!
Še zadnjo popotnico ti danes odre kajo, ako ne boš volil, kakor Ti ukažejo, a kidalo bo tako prišlo, da ti jo tudi ne bodo prinesli, ako mu ne bodeš dal vsega, kar si bo želel, so3ebno ako imaš brhko ženo ali hčer. No, le daj se s tem plašiti, in tlaka ni daleč! Mož bodi in odgovori mu tako, kakor mu je poštenjak Galič v Mirni-peči dne 11. t. m., ko mu je rekel: „ Gospod, jaz bodem po Vas poslal, ako ne bodete hoteli priti, bodete pri Bogu Vi odgovorni, ne jaz, ako me pa ne bodete hoteli pokopati, me pa v farovški dimnik obesite. Jaz živim pošteno in bodem tudi pošteno umrl."
Tako naj vsak kmet odgovori, in ta strah, s katerim sedaj delajo, bode kmalu v kraju. Sploh je pa čudno, da so ti Kristusovi namestniki tako sovražne narave, saj vendar Kristus rekel: »Odpusti svo jemu bratu, predno solnce zaide." A ti namestniki niti na zadnjo uro nečejo, ako ne voliš poslanca, kakor oni ukazujejo. Kristus je molil na križu in Boga prosil odpuščanja za sovražnike; njega namestniki (?) Te pa s prešiči zmirjajo, preklinjajo in —! Ko je navzoči doktor kaplan nekemu kmetu očital, da še ni za nobeno mašo dal, odgovoril mu je ta prav možato: »Gospod, Vi ste za mašvanje več ko dobro plačani, to je Vaš poklic in Vaša dolžnost. Vi ste si izbrali duhovski stan, torej držite se ga, opravljajte ga pošteno, pa Vam bomo dali iz srca radi še več ko Vam gre, dokler pa boste proti našemu stanu delali, in mej našimi družinami zgago ter sovraštvo kovali, Vam pa gotovo ne bomo nič dali, še
bire ne, do katere itak nobene pravice nimate, ker tlaka je leta 1848. minula." Vidiš, dragi kmet, tako govčri z gospodom in imel bode gotovo spoštovanje do Tebe ter bode čislal Tebe in Tvojo družino, če se mu bodeš pa le pod noge dal, seveda Te ne more ceniti, temveč te ima za buteljna in dela s tabo kakor svinja z mehom. Kmet, moža pokaži in kmalo bodeš videl, kako lepo in mirno bodeš z gospodi shajal in kako Te bodo čislali in spoštovali tsr Ti Tvojega Boga ne tako poniževali, kakor so ga dne 11. t m. v Mirni peči, ko so rekli, da Ti ga bodo v šmirnici prinesli ob zadnji uri.
Sploh pa je zelo čudno, da se ti gospodje le po kmetih drznejo tako surovo, neotesano in oblastno postopati. Zakaj so pa v mestih mirni? Meščani in uradniki se jim ne dado, le ti, uboga kmet-ska para, moraš vse prenašati. — O ko bi v mestu na prižnicah tako divje razsajali kakor pri nas na kmetih, bi jim že kdo kako zagodel, in njih moč in slava bi kmalo pred c. kr. sodnikom pela: »Pred neznane — postave dane, me v luknji — spati ne puste!"
Mirna peč je pričela, in mi ji pa bomo sledili ter se otresli verig, ki nas teže in delali na vse kriplje, da postanemo prosti in neodvisni kmetje.
Volimo može poslancem, ki so našega stanu, in ki bodo za nas in le za nas delali, in s tem naj bo narejen pričetek našega prerojenja — naše prostosti.
Naše gosle naj bode: Pošteno živeti, pošteno umreti, pa vedno le moža našega stanu voliti! Bogu kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega in narodu, kar je njegovega, gospodom duhovnom pa oblast v cerkvi, a nikjer drugej.
Iz Velike Doline, 18. nov.
In došel je tudi k nam, kot običajno, donesla ga je noč Včeraj, soboto 17. t. ro. pripeljal se je pod noč v tukajšnje žup-nišče. Najel si je takoj dva adjutanta. Vsi trije podali so se z združenimi močmi na grdo pot, in na še grše delo — šli so snu bit — ali če to ne gre — pa vsaj „panat" — hudiča! Došli so srečno k Franu Doli narju. Tu pa se jim ni primerila druga nesreča, kot da so spili par litrov vina, a jeziki se jim vendar niso nič kaj naravno razvezah. In Viljem Pfeifer je elegično apeliral na »staro ljubezen", ko sta se z dragim Franom vročekrvno roko v roki, še skupno pod zastavo liberalizma borila. Pa še na shod ga ni povabil — samo moledovat ga je prišel, da mu ne bi iz ozira na staro prijateljstvo »štrene mešal".
In tako se je danes, v nedeljo 18. t. m. po jutranji službi božji Viljemu Pfeiferju na Veliki Nedelji posrečil najboljši volilni shod, kar jih je in jih bo imel v tej volilni kampanji. Tepen ni bil, da, celo grdo po gledal ga ni nikdo, ker se je ubogi starček vsakemu smilil, ali ni to uspeha dovelj? Od kakih 100 do 110 moških oseb, volilcev in nevolilcev, vse kar je prišlo ravno iz cerkve, udali so se pritiska župnika ali osobito novo došlega kaplana, večinoma vsi, ter odšli na volilni shod v šolsko sobo, kamor jih je župnik v cerkvi mej jutranjo službo božjo povabil. A da nista župnik in osobito kaplan na ljudstvo, zbrano pred cerkvo, tako pritiskala, bi niti deset moških s cehmoštri vred ne bilo na shoda.
Ta je Viljem Pfeifer brez vsakega ugovora razvijal svoj program. Radečica sra-
mote mora obliti vsakega, ki pozna razmere, ko čaje vezati toliko otrob, ko vidi, da se drzne tak revež ponujati se naroda kot državnozborski zastopnik. Pobral je vse perje, karkoli ga je kje izgubil, naštel je vse krajcarje in groše, karkoli so jih kdaj v dolgi dobi njegovega poslanstvovanja od vlade priberačili oče in — drugi. Da, da, to spozna vsako otroče, da ae poslanec Vi ljem še nikdar ni in ne bo z drznim čelom razkoračil pred kakim ministrom, in ko bi ta ekscelenca bila še tako ponižna. Klobuk pod pazduho in ponižno prosjačiti okolo kake ekscelence za mrvico z bogato oblo žene državne mize, prositi za majhen da rek za kake ponesrečence v svojem volilnem okraja — to je znak poslanca Viljema. Postaviti se kakemu ministru »železne pesti" po robu, odreči vladi le troho zahtevanega denarnega in krvnega davka — to ni poslanca Vdjema metie\ In bivši poslanec Viljem Pfeifer je bil hud na tiste poslance, ki obstruirajo in mu kvarijo veselje v njegovi poslušnosti. To je gotovo, da Viljem Pfeifer ne bi nikdar obstruiral, ko bi prav celo kranjsko deželo v žlici vode utopili, In zato bi bilo bolje, da Viljem Pfeifer stopi sam v zasluženi pokoj, nego da se uriva narodu za zastopnika, za kojega ni zmožen.
Ves govor bivšega poslanca ni bil dru-ze^»* kot jeden jedini samoslavospev. Vse perje, karkoli ga je kje našel, porabil je za svoj lišp. Omenjal je vojaški dopust po dveletni službi, kakor če bi bila to njegova za sluga, omenjal tudi razoroževalni predlog ruskega carja. Prehentano vendar, kdaj pa je bivši poslanec Pfeifer odrekel vzadnjič vladi ogromne milijone v vojne namene in rekrutni kontingent?
Tudi o šoli je govoril tak nezmisel, da je razsodnega človeka sram kaj tacega po 8lušati. Omenjal je najprej, kako potrebna je šola, ker le omikan narod si bo pridobil pravioe in izboljšal svoj materialni položaj. Dobro, izborno! A +akoj na to je opazil, da se je prenaglil ter menda samo nas navzoče narodno-napredne volilce varati hotel — povedal je, da se mora šolski pouk skrčiti in govoril o državnem prispevku za ljudsko šolo, kakor če bi kmet državnega davka prav nič ne plačeval.
Šele ko je o skrčenju šolskega pouka govoril, so mu nekateri kmeti rahlo pritrjevali, in tudi končnemu pozivu župnika, — da bi zbrani voliloi prihodnjemu poslancu Pfeiferju zaklicali gromoviti »živio" — odzvali so se volilci tako skrajno nežno in maloštevilno, da je bilo gospodu Viljemu gotovo prav tesno pri srcu. Zato pa si je delal po shodu na cesti korajžo, govoril o neki vojski in »sabljo ven" — kakor če bi bil ravnokar tisoče sovražnih trupel v krvavi bitki pogazil.
Opustili smo za danes vsako opozicijo in razburjenje naroda, človeka je skoro sram puliti se s takim žalostnim kandidatom. Do 18. decembra je še dolga doba, in takrat bo Viljem Pfeifer debelo gledal, ko bo izvedel z grozo čisto nepričakovani izid glasovanja tudi v naši občini Veliki Dolini.
Mijo Dolinar.
* » *
S Pivke, 18. novembra. Upamo, da se Pivčani, poznati kot možje, vedno uneti za napredek, tudi letos takšne pokažejo, seveda, da pa brez agitacije gotovo na dan volitve ne bode izgledalo volišče kakor gosti gozd, temuč kot pasta puščava, to je samo ob sebi umevno. Naj torej agitatorji svojo dolžnost store. Izkažemo se kot zvesti pristaši na-
rodno-napredne stranke s tem, da pride vsak volilec volit in oddat svoj glas v V. kuriji g. učitelju Luki Jelencu v kmetskih občinah pa g Božiču in upamo osobito od vseh g. učiteljev, da bodejo dolžnost storili, katero do svojega kolege morajo storiti. Posebno pozornost bode treba obrniti do občine Št. Peter, kajti ravno tam še ljudstvo nekako zaupa v voditelja nazadnjaške stranke dr. Sušter-šiča. No pa upamo, da tudi tam se ljudem oči odpirajo, naj se že s prižnice govori kar se hoče. Volilci, nikar ne poslušajte ljudi, kateri si svoje trebuške lepo redijo, nikar se ne vstrašite, ko bode ravno ad-ventni čas, ko vas bodejo pri spovedi prigovarjali in strašili ▼ nsklora za omenje-
nega advokata, vaše žene, naj vpln volili onega, katert hovniki.
odejo nagovarjali na Vas, da boste odo priporočali du-rašite se, nebesa so
ravno tako odprta za najhujšega liberalca, kakor za najpobožnejšega klerikalca. Tedaj glasujmo vsi za g. Luka Jelenca in za g. Ivana Božiča' Pivčan.
#        *   * * Ponesrečen klerikalen shod.
Klerikalni shod v Bukovju pri Postojni, ki se je vršil v nedeljo popoludne ob polu 5 uri, katerega je sklical župnik Rihar iz Studenega, se je klerikalcem žalostno ponesrečil. Kmetov bilo je natlačeno polno. Župnik je zaman strašil z liberalci in z »Narodom". Ko je predlagal svoje kandidate, se mu je ljudstvo posmehu valo. Za Žitnika glasovalo je pet njegovih pristašev, za Božiča vsi razun onih petih. Za Šusteršiča je glasoval kljub zatrjevanju župnika, da njega on priporoča — le eden in še ta je sramežljivo dvignil svojo roko ; vsi drugi so bili za Jelenca. Parola je bila: V kmet-ski skupini naj voli k met le kmet a in tako je prav.
• *
*
Iz Sv. Ivanske kaplanije pri Matenjivasi, 19. listopada. Pred dobrim letom zadobili smo po dvajsetih letih zopet duhovnika. Mislili smo, da bo prinesel blagor, mir in srečo v kaplanijo, a, žali Bog, ni tako. Že več nedelj zaporedoma agitira razleco za klerikalne kandidate in opravlja poštene ljudi, kateri ne trobijo v njegov rog. Včeraj pa je vabil raz lečo može in fante, kateri so dovršili 24 let in so avstrijski državljani, naj se polnostevilno udeleže shoda vele-častitega gospoda Ignaca Žitnika, kateri se bo vršil v Slavini v farovžu. Vkljub vsi agitaciji gospoda Vilkota in nekega mešeta, katerega je spreobrnil, udeležilo se je Netopirjevega shoda šest Sv. Ivancev, namreč gospod Vilko, 2 naprednjaka, katera je gnala radovednost, in 3, reci: trije možje klerikalne veljave. Ša nekaj! Po vaseh naj gospod Vilko nikar ne hodi ponoči, drugače se zna kaj pripetiti, kar mu ne bo ljubo, ker ljudstvo je skrajno ogorčeno. Toliko v njegovo varstvo. Na zdar, gospod Vilko! Naprednjak Sv. Ivana.
* *
Z Dolenjskega, 18. novembra. Naši duhovniki so v škripcih. Pfeifer-jevega imena nečejo volilci niti slišati. Klerikalci bi radi postavili druzega kandidata in kmetovalca, ker mestni gospod na kmetih kot kmetski kandidat nič ne velja, ali ne gre. Kam pridejo duhovniki s svojim vplivom, če bi se zdaj ljudski volji udali! — Tako tedaj gonijo to revše Pfeiferja od
farovža do facovža. Pa na tem ni dosti. Mej kmetovalce so rastrosili vest, da je Globočnik luteranske vere, in ker vidijo, da ta laž ne vleče, pravijo, da se bo Glo bočnik, ker je lastnik večjega posestva, potegoval za tlako! Nafii voliloi se jim glasno rogajo in odgovor dobijo, da se je le bati iz farovža tlake in zraven Se de setine. Za ti čina, Plete rje! Tam imate že nekaj nasadov za to ljubeznjivo žlahto, ki je nekdaj na Slovenskem kmetovalčevo kri pila. Lampe, duhovnik, ki je prevzel vodstvo glavnega duhovenskega lista »Slovenca", je javno v Ljubljani v »Katoliškem domu" hvalisal tlako in desetino ter željo izrekel: Oh, ko bi je le še bilo!
* * *
Iz Mirnepeči, 18. novembra.
Kako je mirnopeška izborna vojna kmetovalcev proti duhovščini in nje vodji, dru Šusteršiču, ugajala zavednemu slov. svetu, spiičuje veliko število raz lednic, ki jih dobiva iz različnih krajev stari Anton Galič iz I vanje vasi pri Mirnipeči. Kakor znano, je stal Galič zraven druzih vrlih mož v tej bitki v prvi vrsti. Tudi v tujini bivajoči Slovenci se ga navdušen sporni njajo. Vsi mu kličejo: živio! ter njega in druge sobojevnike najsrčnejše pozdravljajo.
G. dr. Šusteršič! To prihaja iz naroda! Odkoi pa Vam prihajajo pozdravi?
— Glejte, to je bil moževski čin. — To je bil res; tresli ste se pred njim! — Kaj, tiso čaki v in po farovžih dobljeni! — Koliko višje stoji nad Vami ta Anton Galič! Narod bo enkrat račun delal. — »Domoljubov* je danes prišlo na župnika čez 200. Bomo vsaj imeli papir za zavijanje klobas, ko bomo začeli klati.
* *
iz Novega mesta, 18. nov. Poročali smo Vam, da so v proštiji reklamirali vse patre frančiškane mej vo-lilce mestne skupine in iste ter vse fratre našega frančiškanskega samostana mej vo-lilce v V. kuriji. Danes Vam zamoremo sporočiti, da je c. kr okrajno glavarstvo v Novem mestu reklamaciji ugodilo. Seveda smo podali pritožbo na c kr. deželnega predsednika. Beraški mnihi in mnihi, ki niso samoupravni po svoji redovni obvezi, še nikjer v ustavnih državah niso volilne pravice imeli. Ljudje, ki od miloščin žive, pa bi pri volitvah tekmovali z volilci, ki davke plačujejo. Že precej dolgo volimo, že večkrat so poskusili v proštiji jih reklarnovati kot volilce, a vselej zastODJ. Sami g patri te reklamacije itak ne ulagajo, ker vedo, kaj jih nji hova redovna obveza uči, in ker vedo, v kakem razmerju stojijo z ljudstvom. Ali naš g. prost bi rad nekaj zanesljivih glasov pri nas imel Kakor se baha, je z eksce lenco baronom Heinom jako dober. Posku simo tedaj srečo! —
*
Iz celjske okolice, 19 nov.
Danes, dne 19. t. m. volili smo volilne može za V. kurijo. V naši občini je mnogo velikih tovarn, in vsled tega veliko delavcev. Pred tremi leti je vsled tega tudi zmagala stranka socialnih demokratov z veliko večino, letos pa je proti narodni stranki sijajno propala. Vseh osem volilnih mož narodne stranke je izvoljenih s 95 glasovi proti 29. — Socialno-demokratična stranka na Štajerskem pač, to se povsod vidi, gine od dne do dne. Mednarodnost te stranke izginja pred slovensko narodno zavestjo, katera prešinja vedno bolje tudi nižje sloje, tudi najbolj pri proste delavce. Zaradi tega je ta zmaga, ki bi sicer bila brez vsake večje važnosti, velikega simptomatičnega pomena ter vesel pojav napredovanja narodne zavednosti.
Črtanje narodnih volilcev.
Iz Brežic, 19. novembra.
Naše okrajno glavarstvo izbrisalo je vsled reklamacije nemškutarske stranke iz imenika volilcev za mestno skupino 12 slovenskih volilcev, češ, da isti nimajo volilne pravice, če tudi plačujejo dovolj davka v mestu Brežice, ker ne stanujejo v Brežicah, ampak v kmetski občini. — Ta odločba vzbudila je veliko senzacijo in provzročila splošno razburjenost, kajti državni volilni red določuje, da tisti, kateri ima volilno pravico v mestni skupini, ne sme voliti v kmetski skupini ter ima sploh le volilno pravioo v mestni skupini.
— Tudi državno sodišče je pred tremi leti ravno tako spoznalo in izreklo, da se je v
ustavi zajamčena volilna pravioa kršila, ker so se nekateri taki volilci v Šoštanju izbri sali iz volilnega imenika, ki so plačevali v trgu Šoštanj ske m dovolj davka, samo zato ker niso stanovali v trgu Šoštanj skem, ampak v okolioi Šoštanj ski.
Razburjenost je toliko večja, ker na pr. okrajno glavarstvo v Celju na reklamacije take davkoplačevalce vpisuje med volilce v mestni skupini, tako da je ravnalo naše okrajno glavarstvo v protivju s postavo, v protivju z odločbo državnega sodišča in v protivju postopanja okrajnega glavarstva celjskega. V istem volilnem okraju (Celje Brežice) razlaga se toraj postava je-denkrat tako — jedenkrat drugače, čudno je samo to, da se je ta po našem prepričanju z ozirom na razsodbo državnega sodišča protipostavna odločba storila nemšku-tarski stranki na korist, kateri, kakor znano, za Pommerjev mandat jako prede.
— Na tak način je pa najedenkrat 12 glasov proč, kateri bi bili proti Pommerju. To daje misliti!
* * •
Iz Maribora, 19. novembra.
V našem svetem mestu v bližini ru-dečkarjev pač najlažje opazujemo volilno gibanje Spodnjega Štajerja; zakaj iz tega Betlehema se razširja po vseh krajih ukaz, kaj treba početi in kako se mora plesati.
Mirnega in treznega čitatelja časopisov o bodočih volitvah bi ničesar ne mikalo; a jeza ga mora popasti, če zasleduje volilno gibanje Javno se mora določiti, da se v celi Avstriji nikjer tako sleparsko in grdo ne vrSi volilna borba kakor ravno na Spodnjem Štajerju. In kdo vodi to podlo, lažnjivo , obrekovalno agitacijo ? Naša duhovščina! To ni več agitacija, to je farovška gonja besnih ljudij! To so zastopniki božji! Le naj pazijo, da jim bomo začeli mi verni katoličani sami vrezavati tonzure, da bodo tem bolj umeli, čemu so si izvolili svoj stan.
Nikakor nečemo delati na tak način za Hribarja in ga poveličavati v nebo, kašo mazilienci svetega Žičkarja, a zagovarjati ga moramo še enkrat proti očitanju, da je on povzročil razpor. Takšno očitanje gospodje sveti, je zopet hinavščina. Bodete se pač spominjali, kako podlo ste ga izpodrinili, ko je bil postavljen kandidatom V. kurije pred nekaj leti I Kdo je rušil disciplino ? Do Vas naj ima še človek spoštovanja? Najostudnejše početje ste pričeli zdaj, da napadate tvrdko Hribarjevo! To je nas dregnilo iz mirnega opazovanja, da povzdignemo v Vaši bližini glas »Proč s takim orožjem", sicer bode Vam donelo drugače po ušesih.
To je gnusno! To so neki Vaša krščanska načela o bližnjem, da hočete javno oškcditi svojega političnega nasprotnika, ki Va* pusti popolnoma v miru. Inačice nismo zasledili nikjer v volilnih borbah; le sveti ljudje, ki že imajo na moralo patent, so vstopili tako v volilni boj. Hribarju v zadoščenje moramo povdnrjati, da je on koristil s svojo obrtjo in s svojim listom po Štajerskem — lahko rečemo, da se je z njegovo obrtjo pričela v Celji nova doba — več nego sploh zamorejo preudariti premodri ka-plančki mariborski, kateri vodijo in nosijo
— žalibože razumništvo to mirno opazuje
— svojo rimsko politiko kakor eksekutorji nemškutarskega kapitelna v svet.
tjji*fc»tjt»iii, 20. novembra Dvoje dalekosežnih predlogov francoske vlade.
VValdeck Rousseau, sedanji francoski ministrski predsednik, je vsekakor mož, ki ima nenavadno veliko poguma v boju proti klerikalizmu. To je dokazal že opetovano ter dal čutiti svojo moč raznim puntarskim škofom, hujskajočim in bojevitim redom ter prepotentnim demagogom in agitatorjem klerikalne stranke. Sedaj pa je Waldeck Rousseau celo naznanil, da predloži parlamentu zakonski načrt, glasom katerega se bo imetek »mrtve roke" konfisciral, ter se bodo cerkvene kongregacije uničile. Bogastvo francoskih redov, ki je ležalo doslej mrtvo, se porabi za državne kulturne in dobrodelne svrhe. Socialno-demokratični trgovinski minister Millerand pa je naznanil, da predloži zbornici zakonski načrt, ki bo določal, da mora država štrajkujoče delavce ščititi ter varovati, ter da mora štrajkati tudi manjšina delavcev, ako je sklenila štraj k večina. Po-
temtakem bo štrajk zakonito dovoljeno in pod državnim varstvom uporabljevano sredstvo. Težko je verjeti, da bi dobila oba ta dalekosežna predloga v zbornici večino in le bati se je, da pokopljeta sedanji kabinet. Zakaj niso dobili velikonemški sooialni demokratje podpredsednika?
Socialno demokratska stranka je po volitvah leta 1898. tretja največja stranka v velikonemškem parlamentu Radi tega so zahtevali mesto drugega podpredsednika, ter so kandidirali poslanca Singer j a. Toda zmagali niso, ker je centrum glasoval za kandidata narodnih liberalcev, Schmidts. Socialni demokratje so klerikalcem radi svoje najhujše opozicije takozvani .lex Heinze" posebno v želodcu. A še neki drug vzrok je, da so klerikalci glasovali proti Singerju. Klerikalna .Kolnische Volksztg." ga je povedala odkritosrčno. Singer je namreč izjavil, da noče imeti z dvorom nobene dotike, in da se cesarju ne pojde predstavit. Dokler tega svojega stališča Singer ne zapusti, sooialni demokratje ne dobe svojega zastopnika v parlamentovem predsedstvu! Vojna ns Kitajskem.
Brezkončno se vlečejo mirovna pogajanja z vlado Kitajcev, a uspeha ni doslej še nobenega, dasi so baje zastopniki vlasti med seboj docela složni. Redko kapljajo sedaj poročila o nezanimivih dogodkih na Kitajskem, a še ta redka poročila so navadno neresnična. 0 princu Tuanu so došle zaporedoma povsem različne vesti. Najprej se je reklo, da je pobegnil, potem, da je razvil zastavo uataje in končno, da je že v ječi. Danes pa zopet javlja »Times" : Lihung Čang je povedal, da je Tuau ušel, in da je na varnem. A tudi glede drugih glavnih krivcev ni možno reči, kakšna usoda jih čaka. Zastopniki vlasti se baje iznova pogajajo in so baje zadovoljni z najvišjo, da-siravno ne smrtno kaznijo. Seveda, tudi drugih voditeljev boksarjev nimajo Evropejci v rokah, zato bi bili končno zadovoljni menda z vsako, če tudi neznatno kaznijo. V istini, Kitajci imajo prav, če se norčujejo iz Evropejcev! nDaily Telegraph" poroča, da se pomikajo trije generali s 23.000 možmi ob meji pokrajine Čili, ker nameravajo nadaljnje pomikanje zaveznikov proti vshcdu preprečiti. Koliko je resnice na tej vesti, je seveda teško reči. Francoska kolona je v Tunlingu zasedla cesarjev grob in imela z boksarji boj. 300 boksarjev je bilo pobitih.
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih
duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti,
V Ljubljani 20. novembra. — Liguorijanska perfidijs. Odkar je svet nekoliko izvedel o morali svetega Liguorija, se duhovniškim iumparijam nihče ne čudi. Pisatelj včerajšnjega »Slo-venčevega" članka je posebno izvrsten učenec svetega Liguorija, ker ni samo temeljito proučil naukov Liguorijeve morale, ampak ima tudi brezstidnost, da zavija in suče najjasnejše stvari tako, kakor jih ravno potrebuje. V tem članku, ki naj je nekaka kritika volilnega oklica napredne narodne stranke, je nagromadenih toliko perfidij in podtikanj, da je le kak Liguorijanec zmožen, jih stlačiti v jeden sam članek. Nam seveda niti na misel ne prihaja, da bi zavračali vse te infamije, in budalosti, kar jih je naklepal »Slovencev" tonzurirani „boritelj za resnico in sv. stvar", le na dve prav posebno drastični laži škofovega lista naj opozorimo. Oklic naše stranke je naglašal z j edi n je nj e vseh Slovencev, torej z j edin j eno .Slovenijo", — ško fov .Slovenec" pa pravi, da zahteva — jedinost slovenskih poslancev na Dunaju. In iz tega kuje potem kapital, češ, dr. Tavčar je v Postojni ravno nasprotno govorili Ali je mogoče še perfidnejše postopati? Pač? Mogoče je. To nam kaže zoet »Slovenec*. Oklic naše stranke je naglašal, naj se volijo možje .ki se ne igrajo z besedami: Nam Slovencem je vse jedno, smo li absolutistično ali ustavno vladani*. Žegnani Liguorijanec
pri .Slovencu" pa trdi, da pravi oklic naše stranke, da je nam Slovencem vse jedno, če smo absolutistično vladani ali ne. Mislimo, da bosta ta dva vzgleda zadoščala v dokaz, kako perfi len je .Slov." Sicer pa radi priznavamo, da je tak način političnega bojevanja popolnoma v smislu morale tistega svetnika Liguorija, ki je učil, da sme duhovnik za »dobro stvar" ne le lagati in zavijati kolikor hoče, tudi po krivem priseči. In klerikalno gospo darstvo je vender »dobra stvar"!
— Slaba tolažba. Klerikalci obupa-vajo, da izgube pri volitvah najmanj troje mandatov. Neki klerikalni voditelj je te dni v prijateljskem krogu sam priznal, .da sta Žitnik in Povše izgubljena in da skoro gotovo propade tudi Pfeifer." In jezil se je, da je tega klerikalna stranka sama kriva, češ, .slabših kandidatov ni bilo mogoče postaviti", nego jih je postavila klerikalna stranka. Tako govore klerikalci seveda le, kadar so sami med seboj, javno ne. Kaj bi tudi bilo, če bi javno priznavali svoj obupni položaj. Vsakdo bo uvidel, da tega ne morejo storiti, ako nečejo popolnoma propasti, uvidel bo pa tudi, da morajo klerikalci na vse načine svojim somišljenikom delati pogum. To je jako težka naloga, posebno, ker pristaši klerikalne stranke sami spoznavajo, kako slabo stoje njih akcije, in ker se v celi deželi ni primeril ne jeden pojav, ki bi bil za klerikalce ugoden. Kako revni so samo klerikalni shodi! V tem, ko so n. pr. naši shodi v nedeljo znamenito uspeli, so bili vsi ta dan prirejeni klerikalni shodi kaj klavrni. Klerikalci tolažijo svoje pristaše s tem, da kujejo brzojavke: .Božič je jako slabo opravil" — »Tavčar jako slabo opravil" in da poročajo največje budalosti o shodu v Št. Rupertu. Priporočamo našim somišljenikom v mokro noškem okraju, naj razširijo včerajšnjega .Slovenca" mej ljudstvom, da bo vedelo ljudstvo, ki se je shoda udeležilo, kako duhovniki o tem shodu lažejo! S temi »Slo-venčevimi" lažmi se da izvrstno agitirati. Če se klerikalci ne morejo drugače tolažiti, kakor s tem, da pisarijo take laži o shodu, ki je bil jeden največjih in najznamenitejših v letošnji volilni borbi, in ki je za nas sijajno uspel, jim tega veselja seveda ne bomo kvarili. To je sicer slaba tolažba za klerikalce, našim agitatorjem pa služijo te laži dobro. Torej le tako naprej, 18. decem bra bode število glasov pokazalo, kako so klerikalci lagali, in kako so sami sebe varali!
— Reklama Povšeta. .Slovenec" mora zdaj pridno bobnati za svoje kandidate Ker je znano, da so ti njegovi kandidat]« popolnoma nesposobni ljudje, je sila težko zanje delati reklamo, in je »Slovenec" tudi v veliki zadregi. V soboto je posvetil Povše tu cel reklamni članek. Naštel je za sluge, o katerih Povše doslej še sam ničesar vedel ni, slavil Povšetove riz vrstne" govore — ti moj Bog! — in ga proslavljal »kot jednega prvih strokovnjakov v kmetijstvu izmed cele zbornice*. Ljudje so se smejali tej reklami tako, da jih je vse bolelo. Povše — izvrsten govornik! Povše — jeden prvih strokovnjakov v kmetijstvu! Najboljši pa je konec »Slo vence vega" reklamnega članka. »Slovenec" pravi, da je Povše »do skrajnosti zmožen", hvali Pov-šetovo požrtvovalnost — ki te menda kaže v tem, da si pusti od goriških kmetov že toliko let plačevati lepo penzijo — naglasa, da je bil Povše več let voditelj kmetijske šole v Gorici, pa ne pove, da so Goričani že prav lepe tisočake plačali Povšetu kot penzijo, in da so ga v najlepših letih po slali v pokoj, samo da jih več ne osrečuje kot voditelj kmetijske šole, ter končno za trjuje, da se hoče Povše, le iskreno naprošen, darovati za naše ljudstvo, sebi in svoji družini v škodo. Kdo pa je Povšeta tako iskreno prosil, da naj se daruje ? Volilci ne, ker teh sploh nihče vprašal ni. Volilci tudi ne marajo, da bi se Povše zanje daroval Klerikalci besedičijo o darovanju g. Povšeta menda zato, ker poznajo pregovor, da se darovanemu konju ne gleda na zobe. Dolenjci pa so tudi mehkega srca in kar ntf ne žele, da bi imel Povše celo škodo od tega, da jih slabo zastopa, če kandidira Povše sebi in svoji družini v veliko škodo, je bolje, da se ga obvaruje te škode. Zakaj bi mož še sam škodo imel ? Dolenjci zategadelj ne bodo volili Povšeta, in sicer tem manj, ker s tem ne obvarujejo samo
niega in njegovo družino velike Škode, am. pak tudi aami sebe
— ,,Volilni katekizem za slovenske kmetske voltlce", ki je izšel v ^Rodoljubu" in .Gorenjcu" in tudi kot posebna knjižica, obsega verno poročilo o delovanju klerikalcev v državnem zbora. Ljudstvo doslej niti vedelo ni, kako so klerikalci v državnem zboru postopali, koliko zlega so provzročili in kolikrat so kmeta naravnost izdali. Vsi v .volilnem katekizmu" obseženi podatki so posneti iz uradnih poročil o sejah državnega zbora in njegovih odsekov. Klerikalci se tega katekizma strahovito boje .Slovenec" mu je v soboto posvetil cel članek, ki pa ni druzega kakor nekak poziv na duhovnike, naj za božjo voljo taje podatke tega katekizma, ki so, kakor rečeno, posneti iz uradnih poročil, ki pa še nikakor ne obsegajo vseh grehov, kar so jih klerikalci storili na škodo kmeta, obrtnika in trgovca. Ta strah klerikalcev pred resnico, ki jo o njih pogubenem delovanju podaja volilni katekizem, naj vzpodbuja naše somišljenike, da bodo marljivo razširj ali ta katekizem me[ ljudstvom in posamezne navedbe ljudstvu raztolmači 1 i. Delajmo na to, da se ljudstvu odpro oči, potem bo samo pometlo s klerikalnimi škodljivci!
— Volitve volilnih mož na Štajerskem. Iz Celja smo sinoči, a že r>repozno za včerajšnjo številko prejeli naslednjo brzo javko: Celjska okolica je volila veČino volilnih mož za Hribarja.
— Glavarstvenf sluga Puc dostavlja sedaj v ljubljanski okolici glasovnice in legitimacije ter porablja to ugodno priliko, da agitira za klerikalce. Tako je agitiral tudi v Št. Vidu nad Ljubljano V nekaterih hišah je pravil, da morajo voliti ŠusterŠiča in Vencajza, v drugih pa je ljudem zabi-čeval, da morajo pred volitvijo iti vprašat župana, to je tistega klanfnrjevega Toneta, ki ga je 17. avgusta župnik Groga proglasil za cesarskega namestnika. Mislimo, da bi Puc bolje storil, če bi volilce v miru puščal.
— Misijon na Vrhniki. V nedeljo so na Vrhniki oznanili misijon Namen tega misijona je prozoren kakor steklo. Ljud stvo ne mara voliti Vencajza, predsednika tihotapskega vinogradniškega društva, in se brani tudi ŠusterŠiča. čigar .Gospod, zvezi" se je dokazalo, da je goljufala z umetnimi gnojili — in zato je potreben rnisijcn, da se ljudstvo spet zapodi nazaj v klerikalni tabor Pri vsi blagonaklonje-nosti vlade napram klerikalcem moramo v-ndar reči, da bi se vse čudilo, ako bi se vlada temu misijonu ne uprla in to iz zdravstvenih ozirov. Na Vrhniki razsaja že več mesecev škrlatica, za katero boleznijo je že nad 40 otrok umrio. Zadnja dva meseca razsaja na Vrhniki Isgar. in so ta mesec že tri osebe umrle, več drugih je pa še bolnih. V tacih razmerah je naravnost brezobrazno, da 3e hoče prirediti misijon na Vrhniki Z laj se vse trudi, da se bolezni omejita, misijon pa provzroči gotovo, da se razširita ti na lezljivi bolezni, ker bodo ljudje z vseh atranij skupaj vreli. Kaj pomaga na jedni strani delovanje zoper epidemične bo-ezni, če se pa na drugi strani pospešuje razširjenje te bolezni. To se stori z misijonom, in če se ta popolnoma nepotrebni in v zdravstvenem oziru škodljivi misijon ne prepreči, bo ves svet rekel, da običajne vladne odredbe zoper epidemične bolezni niso vredne piska ve ga oreha, ker jih vlada sama v nič deva, kadar so klerikalci potiebni kakega misijona.
— Ustavljena preiskava. Pred več tedni smo poročali, da je bil aretiran poslovodja konsumnega društva v Jesenicah gŠkamprle in sicer vsled obdolžitve, da je nekaj društvenega denarja poneveril. Sodna preiskava je dognala, da so katoliški voditelji jeseniškega konsuma gosp. Skamprleta po krivem dolžili po-neverjenja, dognala je, da je g. Škamprle popolnoma nedolžen, in se je vsled tega preiskava ustavila. Gosp. Škamprle je bil več tednov nedolžen v preiskalnem zaporu, in to po krivdi klerikalnih mata dorjev jeseniškega konsuma, oziroma vsled nečuvenega nereda v društvenih knjigah. Odbor je namreč napačno vpisal denar, ki ruu ga je poslovodja odrajtal, potem pa g. Skamprleta obdolžil poneverjanja. Ti odborniki bi pač zaslužili, da gredo za nekaj tednov v luknjo!
— Lepa propoved. Iz Kozjega se nam piše: Strah jih je postalo, naše klerikalce, ker smo priredili proti Tomažiče vemu shodu protishod z odličnim uspehom. Zdaj izlivajo ogenj in žveplo na te .hudičeve odposlance". Po stari duhovniški navadi pa morata za to služiti oltar in prižnica. Včeraj je kanonik Bosina oskru-njeval sveto Božjo hišo s kletvami. Preklinjal je pred najsvetejšim Kozjanske liberalce, imenujoč jih brezverce in sleparje. Besnel je pred oltarjem kakor -razkačen petelin. O ženskah, ki so agitirale za Hribarjev shod, je dejal: Te umazane babe niso vredne, da bi si svoje čevlje v nje obrisal. Pri teh besedah vzdignil je svojo nogo in nedostojno brcnil proti vernim poslušalcem. Vse se je zgražalo nad takim nesvetim počenjanjem. Ko je dal duška svoji krščanski jezi nad liberalci, je vsakdo pričakoval, da bo kanonik začel vendar oznanjevati Božjo besedo. Kaj še! Zd*j je začel govoriti o .duhovništvu kot o obrti. Razlagal je ljudem, kaj da ima duhovnik pravico tir jati za zvonenje, krste, pogrebe itd. in se razkoračil: Liberalci hočejo nam vse zaslužke vzeti, a povem Vam, niti Žičkarju (!) niti Hribarju se to ne bo posrečilo. Nazadnje je zagrozil, da kdor do novega leta ne bo plačal dolžnih cerkvenih stroškov, bo tožen, češ : mislite, da se bo za vsacega „pritepenca" zastonj zvonilo, in da bom jaz zastonj svoje škornje obrabljal? Med to .pridigo" se je 78 letni starček tresel na celem životu, a ne iz „andahti", ampak iz same strasti. Pomilujemo Vas, da ste tako odkritosrčni. Priznali ste, da Vam je pred vsem za Vaše stanovske koristi. Vaše besnenje odpira ljudem oči in mnogo Vaših včerajšnjih poslušalcev je že izjavilo, da Vas ne bodo več poslušali, ker v cerkvi hočejo slišati Božjo besedo, ne pa divjega zabavljanja. Le tako naprej, nam je to popolnoma prav.
— Iz Kozjega se nam piše: V torek torej se bodo zbrali lavantinski du hovniki v Mariboru, da prosijo, kakor .Slovenski gospodar" poroča,Boga odpuščanja svojih grehov. Morajo že „naladani" biti. Radovedni smo, pojde li k tej generalni spovedi tudi naš kaplan, o katerem farna govori, da se je s svojo služkinjo, dasi je mežnarjeva hči, skregal in jo hoče nado • mestiti s trafikantinjo Pepco. Pa ima ta kaplan slab — ukus! Toda da je le katoliška podlaga! Zdaj šele razumemo in verjamemo drugo govorico, ki se tu razširja. „Konzum" hočete imeti v Kozjem? In Pepca naj bi bila Vaša prodajalka, ob jed nem pa tudi, da se delovanje koncentruje, kaplanova postrežkinja ? Utile cum duloi ! Urška v „izgubljenem Bogu", kmalo bodeš imela konkurentinjo. Kaplan in Pepca bo-deta sedaj neomejena gospodarja v kapla-niji. „Liberalni dohtar" se Vama bo v kratkem umaknil, bralno društvo dobilo bode v kaplanu novega predsednika (oder was ?), v pritličji pa bo konzumsk* štacuna in magacin ! Kaj še želite več!  Prostora bo
zadosti „Für ein glücklich......" in kako
veselje bo, ko bo kaplan Pepci in drugim ženskam predpasnike meril v konzumski prodajalnici. Blaženi časi se nam bližajo. A svetujem Vara, ravnajte se pri tem posvetnem delovanji strogo po naukih dr. Jankoviča, ker ta je mojster v konzumih Njegov in Žičkarjev konzum v Vitanji napravil bode namreč v kratkem — konkurz. Živio!
— Liberalna dlaka. Župnik Kreft na Ponikvi je pridigoval v nedeljo, da so kranjski liberalci ob Slomšekovi slavnosti pustili na Ponikvi liberalno dlako, po kateri se sedaj valjajo ponikovski Kmetje. Kaka dlaka je to, nam ni znano, vemo pa, da ima župnik Kreft tako dlako, da mu ne bode všeč, če jo bodemo svetu pokazali in povedali, po kateri se on valja. Kadar boste spet govorili o Slomšekovi slavnosti, povejte nam raje, kedaj boste položili končni račun o prejemkih in stroških pri tej slavnosti.
— Promocija. Gosp. Ivan Vrtačnik, c. kr. deželne vlade praktikant v Ljubljani, je bil v soboto na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Če-stitamo!
— Občni zbor dijaškega podpornega društva ,,Radogoj", ki je vsled pre-pičle udeležbe že dvakrat bil nesklepčen, sklicuje se zopet za soboto, dne 24. t, m, ob šestih evečer v mestno dvorano. Oni društveniki, ki bi se tudi tega občnega zbora udeležiti ne mogli, blagovole" naj od-
boru doposlati svoja pooblastila da jih dâ zastopati.
— Oovor v spomin Prešernu pri
slavnostnem zborovanju dne 2. decembra prevzel je predsednik .Slovenske Matice" goap. pr f. Fran Leveč.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva bo jutri, v sredo zvečer v običajnih prostorih .Narodnega doma". Na vsporedu sta petje in glasba. Začetek ob 8. uri. Gostje dobrodošli !
— Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se otvori 22. decembra v ondot-nem .umetniškem domu". Ker morajo biti slovenske umetnine do 1. decembra v Zagrebu, opozarjamo tem potom vse slovenske umetnike, ki se žele razstave udeležiti, da pošljejo do 2 5. t. m. svoja dela v Ljubljano odboru slovenskega umetniškega društva. Hrvatsko umetniško društvo pošlje iz Zagreba v Ljubljano poseben voz za umetnine.
— Oospa Irma Polskova je nastopila v nedeljo večer v zagrebškem gledališču v ulogi Mimose v opereti .Geisha". Dosegla je najlepši uspeh. Vsi hrvatski listi hvalijo njeno živo, simpatično igro ter ljubeznjivo petje. Žela je premnogo odobravanja ter dobila krasen šopek. Nastopila bo v isti ulogi še dvakrat
— Redni letošnji shod kolegije kranjskih notsrjev vršil se je v nedeljo, dne 18 t m. v Ljubljani v .Mestnem domu". Na dnevnem redu bile so poleg letnega poročila, računskega zaključka in proračuna za leto 1901-, za katero se je določil prispevek posameznih členov na 30 kron, in poleg obširnega, od dr. Ruperta Bežeka sestavljenega poročila o predlogih in sklepih zadnjega shoda odposlancev vseh notarskih zbornic v Avstriji, ki se je vršil meseca ju nija na Dunaju, tudi volitve v notarsko zbornico za dobo treh let. Izvoljeni bili so : Predsednikom gosp. Ivan Gogol a, c. kr. notar v Ljubljani, kot Členi zbornice gg notarji: dr. Rupert Bežek v Zatičini, Anton K o m o t a r na Vrhniki, Niko Len-ček v Škofji Loki, Ivan PI an tan v Ljubljani, dr. Albin Poznik v Rudolfovem in Luka Svetec v Litiji, kot namestnika pa gg. Gustav Omahen v Postojini in E m i 1 Orožen v Trebnjem.
— Umrla je gdč. Zinka Grum poštna upraviteljica, hči znanega rodoljuba gosp. Gruma v Pulju in sotrudnica .Slovenke". Lahka jej žemljica!
— Dunajska cesta spada gotovo med najfrekventnejše ceste v Ljubljani. Čudimo se zatorej, da to cesto, po kateri hodi vsak dan brezštevilno ljudi v razne šole, na državni in južni kolodvor, na pokopališče in razne tvornice, mestni magistrat tako silno zanemarja Hodišče pred Tavčarjevo in Medjatovo hišo je tako razbito, da se tam ob deževju zbirajo cela jezera vode; pred Pollakovo, Tônniesovo, Vilharjevo in Gorupovo hišo pa sploh nič trotoarja ni; ravno tako na drugi strani od Gariboldijeve do Grajzarjeve hiše ni nobenega tlaka. In dalje od kolodvora do Sv. Krištofa moraš spet do členkov gaziti blato ali pa bresti vodo. Odkar so odprte Sodnijske ulice, hodi vsak dan na stotine otrok v državni in v I. mestni otroški vrtec, na obe c. kr. vadnici in na I. mestno deško Šolo čez Dunajsko cesto proti Sodnijskim ulicam. In vsi ti morajo gaziti blato pred Tavčerjevo hišo. Zakaj se ne naredi od Tavčarjeve hiše do Sodnij-skih ulic kamenit prehod? Izgovor, da bo cestni erar po vsej Dunajski cesti dal položiti kamenit tlak, je ničen ; zakaj dotični nasvet so na Dunaju že pred enim letom položili .ad aota". Ako je dal mestni magistrat tak kamenit prehod napraviti od Tônniesove hiše do Predi inih ulic, kjer ni tolikega prometa, zakaj ga ne da napraviti tudi preko Dunajske ceste proti Sodnijskim ulicam? Tukaj bi bil de 8etkrat potrebnejši. —K.
— Poštna vest. Kranjski poštarji so morali doslej vse poštne vozove kupovati na Dunaju. Društvo poštarjev je na predlog g. Schreya storilo primerne korake, da naj se poštni normalni vozovi izdelujejo v prihodnje v Ljubljani. Poštno ravnateljstvo je tej želji poštarjev ugodilo in izdelovanje poštnih normalnih vozov poverilo kolarju g. Josipu Mentoniju v Ljubljani.
— Pod konja In pod voz je prišla včeraj popoludne na križpotu Resljeve ceste in Slomškovih ulic 9Ietna Cecilija Gogaljeva. Podrl jo je na tla hlapec Franc Ograjšek,
ki je neprevidno naglo vozil. Deklici se neki ni ničesar pripetilo.
— Dve kravi sta bili s travnika ukradeni Franoetu Dovču, posestniku na Pokopališki cesti. Policija je poizvedela, da je tat prodal kravi na včerajšnjem sejmu. Tat je neki hlapec, ki je služil v mestu in hoče sedaj pobegniti v Ameriko.
— Kolo je ukradel z voza neznan tat Janezu Kraljiču, posestniku v črni vasi štev. 38.
— Potnik s slikami je pobegnil iz nekega tukajšnjega hotela, ne da bi bil plačal prenočnino za več noči.
— V stanovanje je udrla s silo M.
M , Cesta na Loko št. 2 in je pretepla perico F. B., ker jo je ta zmerjala.
— V Trnovem so danes ponoči štirje fantje razgrajali in kalili nočni mir tako, da so prišli na oddih na rotovž.
— Tatvina. Natakarici Angeli Kosovi pri Trškanu aa ZaloSki cesti je bilo ukradenih iz omare 30 kron.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. V sredo dne 21. nov. t. 1. ob 10 uri dopoludne prodal se bode stari plezalni stolp ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva na vrtu starega strelišča dražbenim potem. Odbor.
— Semenj Na včerajšnji semnj je bilo prignanih 930 konj in volov, 497 krav in 75 telet Skupaj 1502 glavi. Kupčija je bila splošno prav živahna. Vole so kupovali Židje z Mora ve in z Bavarskega, kateri so jih veliko nakupili in dobro plačali. S kravami se je med domačimi živahno ba-rantalo. Konje so pa Tržačanje in drugi Lahi kupovali in so jih tudi precej nakupili.
* Rodbinska drama. „Tempa" poroča, da je grof Coralier zasačil svojo soprogo v trenutku, ko je šla k nekemu svojemu Iju* bimcu ; ustrelil je nanjo, ko je šla po stop-njicah, trikrat, ter jo zadel smrtno. Grofico so prenesli v bolniščnico, kjer je kmalu umrla. Grofa so zaprli. Grof in grofica sta se nameravala v kratkem ločiti.
Telefonska in brzojavna porodila.
Splet 20. novembra. V občinskem svetu je na Dunaj poslana deputacija* poročala o brezuspešnosti storjenih korakov v zadevi bosanskih železnic. Občinski svet je pozval vse dalmatinske poslance, naj začno zoper vlado naj-ostrejšo opozicijo in naj je prej ne opuste, dokler se ne zagotovi železnica Splet-Bugojno.
Dunaj 20 novembra. Vlada se še vedno ni končno odločila, na kateri dan skliče deželne zbore, vendar se govori, da se snide češki deželni zbor dne 17. decembra in da bo zboroval do 22. Češki poslanci nameravajo v deželnem zboru sprožiti razpravo o deklaraciji nadvojvode Franca Ferdinanda.
Dunaj 20. novembra Poročilo o volitvi volilnih mož kažejo, da izgube socialni demokratje troje dosedanjih svojih mandatov.
Praga 20. novembra. Češko časopisje razpravlja jako obširno v vče rajšnjem proti Korberju naperjenem govoru deželnega maršala kneza Lob kovica. „Nar. Listyu pravijo, da je ta govor dokaz, da hoče češko plemstvo v zadevah, ki se tičejo narodne ravno-pravnosti, hoditi z ljudskimi poslanci, in da je ta govor pripoznanega voditelja češkega plemstva za Korberjevo ministrstvo pravi „Memento mori".
Budimpešta 20. novembra. Za danes določeno justificiranje veleposestnika Pappa, ki je dal umoriti svojega brata, da bi ga podedoval, se ni izvršilo. Sodni predsednik je cesarja brzojavno prosil, naj Pappa pomilosti.
Varšava 20. novembra Policija je aretovala več uglednih Poljakov, mej njimi žurnalista Pjeroszevvskega, ki je bil že jedenkrat v Sibirijo deportiran, in romanopisca Žeromskega.
Pariz 20. novembra. Naskok združenih reakcionarcev na ministrstvo se je ponesrečil. Minister Decrais je dokazal, da so si klerikalci in njih za vezniki vse, kar so trdili o prodajanju odlikovanj, popolnoma izmislili. Zbornica je vladi izrekla s 379 proti 31 glasom zaupnico. _
Listnica uredništva.
Gosp. Bem. A n d o 1 j S e k, nadučitelj v Miril i peCi: Potrjujemo, da vi niste pisali dopisov o razgnanem shodu v Mirni peči in da sploh ne dopisujete v ,Slov. Narod". Ce treba tudi imenujemo dopisnika, ker je mož, ki se nima nikogar bati.
Soarhonfl (tinejše vrste Čaja) pridelkov čaja iz 1. 1900 so po poročilih importne tvrdko .TleNHiner prav izborne kakovosti. Ker tega že več let ni bilo, bode poznavatelje zanimalo, da se ta vrsta Messmerjevega čaja dobiva v znanih prodajalnicah a K 160 zavoj. (2130)
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologiöno poročilo.
VUin» nad morjem S08» m. Brvdnjl mini Uak 7BS0 mm
Nov.	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Tempera' tura i TJ.	Vetrovi	Nebo
19	9. zvečer	7379	78	brezvetr.	megla
30 •	7. zjutraj 2. popol.	7371 17364	6-8 9*2	8l.VZ8Vzh. si. ssvzh.	megla oblačno
11
o
Srednja včerajšnja temperatura 8*7°, nor-male: 2 8*.
3D"u.23LaO^^£*> borza.
dne 20 novembra 1900.
Skupni državni dolg v notah Skupni državna dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4' , , Ogrska zlata renta 4°/a.  . i Ogrska kronska renta 47»   . . Avstro-ogrske bančne delnice
Kreditne delnict......
London vista .......
Vomski drž. bankovc ss 100 mark
90 mark.........
80 frankov........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
9810
97 65 116 35
98 25 116 25
90 35 1692- -657 — 240-67»,, 11772»/, 2353 1919 9070 1138
Zahvala.
Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja med boleznijo in povodom smrti naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Marijete Žargi
kakor tudi za lepe poklonjene vence in za častilno udeležbo pri zadnjem spremstvu izrekam podpisanec v imenu vaeh globoko žalujočih svojcev svojo najiskre-nejSo zahvalo.
V Ljubljani, 19. novembra 1900.
Ignacij Žargi
(1402) soprog.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO!
V/ NOPENI 5L0VEN5KI KlSl 5E NE PI SttELČ POQREtSATI ooooooooooo
rocziic
DOKTORJA FRANCETA PRfrŠErRNA
UREDIL 5KRIPT. L. PINTflR
ILVJ5TRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, \J PLATNU VEZANA 6 "40 K, \J USNJU UKANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA jq. tl. KLEINrtAYR & PCD. BAMBERG l/ LJUBLJANI • • D0PIUAJ0 5C PO USCH KNJIQOTRZNICAtt  • •
lili* a Zbašnlk, dež. tajnika so proga, daje v svojem imenu ter v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njena blaga, dobra mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Alojzija Piletič
nadgozdarjeva vdova
danes zjutraj ob 3 46, uri, v starosti 65 let, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pozem8ki ostanki drage rajnce pre-nesd se v sredo, dne" 21. novembra t. 1., ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti v Kamniku na Grabnu na ondotno pokopališče.
Svete maše zadušnice brale se bodo v cerkvi na Žalah pri Kamniku.
Drago rajnco priporočamo v blag spomin! (2399)
Kamnik, dne" 19. novembra 1900. Posebna naznanila se ne izdado.
V s prejme m takoj Testnega In pridnega
(2383 2.
A. Domicelj, Rakek.
zalogo
priporoča slav. občinstvu 2382-2
kovač in izdelovalec vozov Ljubljana. Marij ž Terezije cesta št. 6.
c. in f^r. nadporočni^
Zofija J?US
rojena Valentinčič
rojena
Gčg~ poročena. U Ljubljani, dni 15. novembra t900.
(2397)
Emil Jfandare
J^onc. pra/^ti^ant pri c. h^r. finančnem uradu
Antonija Jiandare rojena Vovfco
♦       poročena. »XZ+ (24o°) U Ljubljani, dne 19. novembra 1900.
Dobro obiskana
gostilna
na račun ali v najem
išče 86 (2393—2)
asa  po  novem letu.
Kje? Pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Cis. kr. avstrijski
t\\w\% žiiunini.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod lz Ljubljane jož. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. ari 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno : cez Selztha) v Aassee, Solnograd; čez Klein-ELeinmg v Steyr, v Line na Da-naj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Iuomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteia, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, (jen. v u, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove v ure, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 65 m zvečer. Prihod v Ljubljano joi. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. ari 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m popoludne osobni viak z Danaja, Ljubna, Selzthal.., Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobai vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 82 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob /. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika- Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 ui dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer.
Izredna špecijaliteta!
Ljutomerčan izstrmeca
letnik 1886! (2a^i3}
Se dobi v       lljltitii pri
Edmund Kavčič-u
v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti.
Narodna kavarna,
Jutri v sredo, dne 21. novembra in v nedeljo, dne 25. novembra t. L
KONCERT
meščanske godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer. ^Wstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoatovanjem
(2401) Fran Krapež.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akvlKiteit|e>
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti vImoUI proviziji, sšaaoma tudi m Mtnliio plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice
Lastnoročno pisane ponudbe naj bo pošiljajo pod: „akvizlter *S'4 upravništvu „Slov. Naroda". (1631—32)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^-^y^y-^y m ^r
« » « »
« »
d O
a
«
o « o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
S
0 0
Preselitev prodajalne!
Usojamo si uljudno naznaniti, da smo našo
v Frišovo palačo
Prešernove (Slonove) ulice št. 1
premestili in vse zaloge naših filijalk ondi zjedinili.
Radi tega nam je mogoče glede prostora preobilo in pri selitvi poškodovano blago izvaiiredno po ceni oddati, ter se bode isto o priliki
JU velike božične prodaje
katera se prične v sredo, 30. listopada IfiOO, prodajalo.
Kot posebno ceno in priporočljivo omenjamo : Flanelaste obleke v kartonih 7 m vse skupaj samo gld. 1.60 volnene obleke     „     „     6 „   „      „       „     „  150 suknene obleke za dame.........„ 2.50
Sukneno blago, angleška in brnska sukna, srajce, ovratniki in kravate se prodajajo po vsaki prikladni ceni.
Izven tega doide v kratkem velika pošiljatev
preprog in platnenega blaga
kar smo prilično po jako ugodni ceni kupili, in nam je mogoče isto ravno tako ugodno prodajati.
Od 20. listopada naprej se bodo tudi vsi drogi predmeti naše trgovine po znatno znižanih cenah prodajali.
Z odličnim spoštovanjem
(2398—1)
EIIIIIZII:
Conrad 5cbam' 5 Comp.
„pri noui touorni".
0
0 0 o o a o o
o $ o o
o o
s
0
o
0 O
0 0 0
ft o
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
i
»Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
Špltalsk«
ulice A*« 2B«
2T«Jc-u.p ln prodLaja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najkulant-nejsih pogojih. (1877—57)
3?osojlla. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
ZSa.T7-etro-v-stn.je proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejexao.etri.Je d.erxsvra.lis. -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na Girokonto s 4°/a obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt xxxexxjlc najkulantneje. Borzna naročila.
IsrUiftteli in odgovorni uradnik: Josip NnFH
Lastnina in tisk .Narodna Tiskarn«".
72
1411