LETO IV Posamezna številka Din 1
Poštnina plačana v gotovini
ŠTEV. 214.
V LJUBLJANI, četrtek, 22. septembra 1927
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemi! nedelje in praznike. Hesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: i Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Heoavisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UlPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem čele. uradu štev. 18.633.
Slovenci v vladi.
Nova državna politika je zmagala in posledica te zmage je, da so tudi Slovenci zastopani v vladi po svoji večinski stranki. Kar pa je najvažnejše, je to, da niso Slovenci zastopani v vladi več slučajno, temveč da bodo od včerajšnjega dne dalje Slovenci trajno zastopani v vladi. Kar smo tik pred volitvami v posebnem članku poudarili, to se je zgodilo in oni žalostni časi, ko so prišli slovenski poslanci v vlado le po milosti, so minuli.
Da pa je bil dosežen ta uspeh, je zasluga onih, ki so pripomogli, da je bil sklenjen takozvani bleski pakt. Danes po rekonstrukciji vlade je jasno, v čem je obstojal ta blejski pakt in v čem je njegova največja pridobitev za Slovenijo. Blejski Pakt pomeni sporazum večinske slovenske stranke z večinsko srbsko stranko. In sicer trajen, ue pa slučajen sporazum, ki je v nevarnosti, da ga podere vsaka najmanjša intriga. Je to sporazum, ki je ves posvečen novi državni politiki, ki je naperjena proti partizanstvu in ki hoče, da se prične resno in plodonosno vladno delo.
Ker veže obe večinski stranki enak državen program, zato je le naravno, da sta obe stranki ustvarili en enoten klub
—	»Narodni klub«. Slovenska ljudska in Narodna radikalna stranka imata odslej enoten parlamentaren klub in nujna pridobitev tega je, da bodo Slovenci vedno v vladi, kadar bodo v vladi radikali. Zgodovina pa uči, da še dolgo ni misliti v Jugoslaviji na vlado, v kateri ne bi bilo radikalov.
Čeprav imata obe stranki en parlamentaren klub, pa seveda ohrani vsaka stranka svojo individualnost. Zato je čisto napačno in smešno govorenje o likvidaciji SLS in o njeni popolni fuziji z NRS. Kako smešno in glupo je to pisare-nje, bo neslavni esdeesarski tisk pri prvih volitvah še prav krepko občutil, ko bo SDS izgubila svoje zadnje postojanke. S tem. pa seveda ni rečeno, da bi bila fuzija za vse večne čase izključena, ker bo intimno skupno delo obeh strank nujno privedlo do vedno večjega zbližanja. In nobenega dvoma ni, da bo to Sloveniji le v korist.
Zakaj ravno v tem je velika pridobitev takozvanega blejskega pakta, da osigura Sloveniji trajno zastopstvo v vladi in da je mogoče sedaj sistematično uresničenje slovenskih zahtev. Več ko polovico vsega parlamentarnega dela je morala do-sedaj uporabljati slovenska delegacija samo za pobijanje intrig, ki so jih vedno znova delali razni gospodje iz Slovenije. Nič bolj žalostnega ni mogla doživeti po preobratu Slovenija, ko to, da so.se morali slovenski poslanci boriti v prvi vrsti proti intrigam s slovenske strani. e
Danes te intrige ne morejo imeti več uspeha in edino njih torišče je ostal še esdeesarski tisk. Tu lahko še varajo svoje verne bralce s kapitulacijo SLS, o demokratskem bloku in sličnem, toda v Beogradu bo to govorenje le še dokaz popolne onemoglosti SDS.
Nova in pozitivna politika se pričenja za Slovenijo in pričenja se doba, ko bodo slovenske zahteve močno podprte, ker jih ne bo branilo samo 20 slovenskih, temveč 133 vladnih poslancev.
Aritmetika in samo suhe številke odločajo v Beogradu in da sedaj ta odločitev ne bo za slovenske zahteve nevarna, jamči novi »Narodni klub«, kakor se imenuje parlamentarna zajednica NRS in SLS.
Velike in koristne posledice za državo bo imela nova politika, ki jo je začela v’lada g. V utice vica, velike pa bo imela tudi za Slovenijo in po ustanovitvi »Na-
Sesiava nove vlade,
Beograd, 22. sept. Včeraj dopoldne je j kralj podpisal ukaz o rekonstrukciji j vlade. Z vstopom zastopnikov SLS razširjena vlada, je sestavljena tako-le:
Predsedništvo vlade in notranje zadeve: Velja Vukičevič (radikal).
Vojska in mornarica: general Hadžič.
Zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič (demokrat.)
Prosveta: dr. Kosta Kumanudi (dem.).
Finance: dr. Bogdan Markovič (rad.).
Vere:: Dragotin Obradovič (radikal).
Pravosodje: dr. Dušan Subotič (rad.).
Pošte in brzojav: Vlajko Kočič (rad.).
Izenačenje zakonov: dr. Grga Angjeli-novic (demokrat).
Kmetijstvo: Svetozar Stankovič (rad.). Narodno zdravje: dr. Aleksander Savič (radikal).
Gozdarstvo in rudarstvo: dr. Mehmed Spaho (musliman).
Javna dela: dr. Ilija Šumenkovič (demokrat).
Socialna politika: dr. Andrej Gosar
(SLS).	.
Železnice: general v p. Milosavljevič
(radikal).
Trgovina in industrija: Aca Miovic (demokrat).
Agrarna reforma: dr. Vlada Andrič (radikal).
Blejski pakt se izvaja.
Beograd, 22. sept. S sedanjo rekonstrukcijo vlade se je začel izvajati blejski sporazum.
Prvi del tega sporazuma je izvršen v toliko, da je rešeno vprašanje vstopa SLS v vlado. Ostanejo pa še druge važne obljube, to je ustvaritev skupnega parlamentarnega kluba radikalov in SLS pod skupnim vodstvom. To bi bili glavni momenti v takozvanem paktu o prijateljstvu med dr. Korošcem in Veljo Vuki-čevičem, ki se morajo uresničiti do decembra letošnjega leta.
Važno vprašanje v političnem življenju je stališče dr. Spaha. Po prihodu dr. Spaha v Beograd ni prišlo še do prave jasnosti v tem važnem vprašanju, ki obrača nase pozornost vseh političnih krogov, če se dr. Marinkoviču posreči, da potegne za seboj Spaha, potem bo njegova pozicija brezpogojno okrepljena. Sme se reči, da bi taka orientacija muslimanov imela vpliv na nadaljnjo politiko demokratske stranke. Če pa se dr. Spaho opredeli za Davidoviča, potem bo Marinkovičeva pozicija mnogo šibkej-
ša. Izgleda, da se dr. Spaho zaveda tega položaja. Zato noče dati nobenega znaka, po katerem bi se dalo presoditi, kateri struji v demokratski stranki pripada.
Od tehničnih stvari, ki se morajo sedaj še rešiti v vladi, je še vprašanje državnih podtajnikov. Po sporazumu med Marinkovičem, Spahom in Vukičevicem bi imeli demokrati dobiti državna podtajnika v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za agrarno reformo. Za ta položaj pa dr. Spaho še ni določil osebe. Ko se je sestavljala volilna vlada, je imel upanje na to mesto, Mustajbeg Gavran Kapetanovič. Zdi se, da se ta dispozicija dozdaj ni spremenila.
Kar se tiče SLS, dobi ona podtajnika v prosvetnem ministrstvu. Za to mesto bo imenovan posl. Smodej.
Ministri bodo zapriseženi danes zjutraj.
Včeraj popoldne ob pol 5. je bil doktor Marinkovič na dvoru. Bil je le malo časa pri kralju, nato je kralj odpotoval v Topolo.
GOSAR PRI VUKICEVIČU.
Beograd, 22. septembar. Minister za socialno politiko, dr. Andrej Gosar je včeraj, ko je dospel v Begrad, takoj posetil predsednika vlade Veljo Vukičeviča.
DR. GOSAR IN STANOVANJSKI ZAKON.
Beograd, 22. septembra. Dr. Gosar je na vprašanje glede stanovanjskega zakona izjavil, da je šele sedaj prišel na mesto ministra za socialno politiko. Zato mora šele stvari proučiti. Njegovo stališče v tej stvari je znano že od proračunske debate v skupščini. Sedaj mora samo še videti, ali more še naprej ostati na tem stališču.
MADJARSIvA DELEGACIJA DOSPELA
V	BEOGRAD.
Beograd, 22. septembra. Madjarska delegacija za trgovinska pogajanja z našo državo je dopotovala včeraj v Beograd. Danes bo prva seja, na kateri se bo določil tudi dnevni red.
DR. SHVEGEL PRI DAVIDOVIČU.
Beograd, 22. septembra. Predsednik demokratske zajednice Ljuba Davidovič je včeraj popoldne prišel v predsedstvo
rodnega kluba« se mora tudi v slovenski notranji politiki pričeti nova politika.
Slovenstvu, poštenosti in gospodarskemu napredku bo posvečena ta politika in zato bo slovenski narod to politiko podprl in poskrbel, da bo za trajno zmagala v Sloveniji, kakor je zmagala za trajno v Beogradu.
demokratskega kluba v narodni skupščini in se je tam po! ure razgovarjal s poslancem HSS dr. Shveglom, ki je prišel v Beograd, da se informira o političnem položaju, posebno o obnovitvi koalicije med radikali in demokrati. Dr. Shvegel je zjutraj prišel, zvečer pa se je že vrnil.
BOJ Z MAKEDONSTVUJUCIMI.
Beograd, 22. septembra. Predvčerajšnjim popoldne od 1. do 3. se je vršil boj med našimi četami in med makedonstvu-jučimi, in sicer v šumi Dfin. Makedon-stvujuči so pustili velik del svoje opreme ha bojišču. Včeraj dopoldne so isto skupino Makedoncev opazili na meji gjevgjelijsko-negotinskega sreza.
KRALJ BORIS V ITALIJI.
Rim, 22. septembra. Ob dohodu bolgarskega kralja Borisa v Italijo so se razširile vesti o njegovi ženitvi z italijansko princeziujo. Kakor se doznava, na službenih mestih o takih namerah nič ne vedo.
POLJSKA VLADA NASTOPA ENERGIČNO PROTI SEJMU.
Varšava, 12. septembra. Vlada je na obstrukcijo parlamenta odgovorila s tem, da je odgodila seje za mesec dni. V političnih krogih mislijo, da se hoče vlada izogniti novim volitvam. Sedanjemu sejmu poteče doba 28. novembra, potem pa bi se morale razpisati nove volitve. Med tem pa hoče vlada izdelati ustavno od-redno, ki bi določala, da se sejem ne sme razpustiti prej, predno ne izglasuje proračuna. Na ta način bi vlada rada podaljšala sedanjemu sejmu življenje.
izjave Davidoviča.
Beograd, 12. septembra. Včeraj popoldne okrog 5. je Davidovič prišel v demokratski klub. Pred skupščino se je Davidovič razgovarjal z bivšim ministrom za agrarno reformo Vesenjakom. Nato je nekaj novinarjev vprašalo Davidoviča za njegovo mnenje o rekonstrukciji. Davidovič je dejal: »Živijo rekonstrukcija! Glejte, to je vse!«
Novinar: »Govore, g. predsednik, da Vi odobravate to rekonstrukcijo?«
Davidovič: »Jaz je nisem niti odobraval niti ne odobraval. Nisem rekel ne da ne ne, in tudi se nisem udeleževal izvedbe te rekonktrukcije.«
Novinar: »Pravijo, g. predsednik, da Vas je g. Voja Marinkovič obvestil o> rekonstrukciji pred podpisom ukaza?«
Davidovič: »Jaz za to ne vem. Kar sva se z dr. Marinkovičem razgovarjal«, to je najina stvar. Videli bomo, kako se-bodo stvari razvile. Morebiti bo celo Vukičevič sam dal ostavko. Jaz za to ne vem.«
Novinar: »Kdaj se bo o tem govorilo?«
Davidovič: »To bom šele sam presodil.«
Novinar: »Ali ste se sporazumeli z. Marinkovičem ?«
Davidovtič:	»Z	Marinkovičem sem
vedno sporazumen. Voja je lojalen član kluba. Glavni odbor je zato tu, da stvar presodi. Z Vojo pa se jako dobro razumem.« (— vrlo slažem.)
Novinar: »Zakaj ste pa demantirali vest beograjske »Politike«, ki piše, da ste se sporazumeli z Marinkovičem?«
»Davidovič se je malo razjezi! nad »Pravdo« in odgovoril: »Prosim vas, oni tam pišejo, da sem rekel, da bom s celim klubom podpiral to vlado. Jaz tega nisem nikjer izjavil. To je druga stvar, ali bom to napravil ali ne. Toda dozdaj tega nisem rekel. Sicer pa je to, kar se je danes; zgodilo, majhna rekonstrukcija bresr. važnosti. Izvršena je bila v glavnem zato, da se privede skupina dr. Korošca \ vlado.«
Novinar: Kaj mislite o Pribičeviču in
o	fuziji obeh klubov?«
Davidovič: Razgovarjal sem se o teto. Kar se mene' tiče, jaz nisem temu nasproten. To hi bila dobra stvar.
Novinar: »Pribičevič pravi, da je treba, da se obe stranki spojita v novo stranko.«
Davidovič: »0 novi stranki ne more biti govora. To bi bila nekaka četrta stranka, proti kateri pa sem odločno.«
MOBILIZACIJA PRVE GRŠKE ARMADE.
Atene, 22. septembra. Veliko senzacijo je izzvala naredba vlade o mobilizaciji prve armade. Mobilizacija je že izvedena, ni pa se vedelo, zakaj je odrejena. Kasneje se je izvedelo, da Pan-galosovl pristaši pripravljajo prevrat. Vlada pa se je odločila, da z vsemi sredstvi to prepreči.
DRUGA PARTIJA ALJEHIN—CAPABLANCA KONČALA REMIS.
Buenos Aires, 22. septembra. Sinočnja igra med Capablanco in Aljehinom se je končala remis.
VANDERVELDE BO ODSTOPIL.
Bruselj, 22. septembra. V političnih krogih pričakujejo, da bo zunanji minister Vandervelde zaradi svojega neuspeha v Ženevi odstopil. Vandervelde je bit včeraj po jako burni seji vlade sprejel od kralja v avdienci. Vandervelda vse to* ni motilo, da se je včeraj zaročil z mlado medicinko, ki se je pred nekaj dneyi ločila od svojega moža. Vandervelde je star 60 let.
Stran 2.
maoamsmmumamm
Adonomija Ljubljane in komunalna' politika.
(Iz govora dr. V. Ravniharja na
Malodane pet let je minulo, odkar so bile poslednje volitve v občinski svet ljubljanski, Pet let je bila Ljubljana, ki jo ponosno na-aivljamo prestolico naše države ter gospodarsko in kulturno središče Slovencev, oropana svoje avtonomije, najdražje pravice, ki jo ima mesto z lastnim statutom. Samostojna demot ra tiska stranka ima ta »naglavni greh na sebi, to bodi danes zopet in zopet ugotovljeno. D,a se ne pozabi. Lahkoumno, da ne rečem frivolno so zapravili Ljubljani njeno najprvobitnejšo pravico ter ustvarili nevaren precedens za vse bodoče čase. Ljubljana naj ima to na umu in naj to tem sodi.
Razpust občinskega sveta je ultimna ratio, ki se je sme poslužiti državna oblast napram kaki občini samo v slučaju, ako vsa druga sredstva nič ne zaležejo in ako so grehi ob-fjjnske uprave taki, da se njej ne more več zaupati občinskega imetja in gospodarstva. Ogrožena mora biti sama substanca tega premoženja, da upravičuje nemudno odstranitev slabega gospodarja. Politični razlogi bi mogli biti samo tedaj merodajni, ako bi bila s po-nažanjem občinske uprave preko njenega delokroga nevarnosti sama državna misel.
Ko smo bili v tuji državi je mestna občina ljubljanska nemoteno živela svoje samobitno življenje. Odkar je bila Ljubljana v letu 1881 prešla v narodne roke pa do prevrata se je zgodilo samo enkrat, da je avstrijsko državno oblastvo ukinilo njeno avtonomijo. Bilo je to po septemberskih dogodkih dve leti kasneje, to je 1. 1910, ko je bil razpuščen občinski svet ljubljanski. Ost tega upravnega akta ni bila toliko naperjena proti občinskemu svetu kot takemu, saj njegovemu odločnemu gospodarstvu in delu za napredek našega mesta pod uzornim županovanjem Ivana Hribarja niso mogli blizu, marveč so hoteli predvsem zadeti Ivana Hribarja — politika. Pa še takrat je trajala doba vladnega komisarijata samo kratko dobo, kajti že aprila 1911 so bile nove volitve. Hočem torej reči, da se celo v dobi tujega in nam vseskozi neprijaznega gospodarstva niso upali dotakniti avtonomije nacionalnega središča Slovencev, ampak so to njegovo staro pravdo vseskozi respektirali.
Ironija usode je hotela, da je bilo pridržalo lastnim ljudem, sinovom te bele Ljubljane, da so dali svojo lastno mater pod ku-ratelo. Zgodilo se je to, ko smo postali svobodni in samosvoji, polnoletni, ko naj pokažemo svojo sposobnost in svojo zrelost, da znamo sami upravljati vse svoje zadeve v svoji lastni državi. Slabo izpričevalo so si dali *ti sinovi in hvaležna jim ne more biti Ljubljana. Ne stvarni, tudi ne politični razlogi, ampak zgolj partizanski razlogi so bili, ko je Slo leta 1922 za razpust občinskega sveta ljubljanskega.
Samostojna tedaj še »jugoslovanska« de- • mokratska stranka je za vsako ceno hotela imeti večino v občinskem svetu. Ponovne volitve po nalašč v to svrho prikrojenem volilnem redu jej vkljub temu niso dale pričakovane večine šla je in po tedaj njej poslušnih državnih organih dosegla razpust legalno in pravilno izvoljenega občinskega sveta v nadi, da s pomočjo svojih proslulih metod ob novih volitvah spravi (Ljubljano na (kolena. Neusmiljeno so pogazili parlamentarni princip večine, ki na njem sloni delovanje vseh naših javnih korporacij. Bil je to udarec s pestjo v obraz demokraciji in na-, prednosti in to prav s strani onih, ki še danes skušajo prepričavati Ljubljani, da imajo tako za demokracijo kakor za naprednost
—	monopol. Blažen, kdor jim veruje!
Bil sem član razpuščenega občinskega sveta in bili smo v ostri opoziciji proti tedanji večini, ki je nastopala pod tvrdko Zveza delovnega ljudsvta. Mogel sem torej objektiv-, no motriti delovanje te večine in njeno gospodarstvo. Mogli smo sicer grajati kaiko malenkost, mogli se upirati izvestnim pretiranostim, ki so šle na račun levega krila vladajoče večine, toda dati moram tej večini izpričevalo, da se je resno trudila vsposta-viti vsled vojne in njenih posledic iztirjene gospodarske razmere našega mesta ter da je smotreno zastavila svoje delo za bližnjo in daljšo bodočnost. Zupan dr. Perič je bil pre-
shodii Napredne gospodarske liste.)
viden gospodar, vseskozi korekten in osebno gentleman.
Dasi član opozicije moram reči, da sem bil ogorčen, ko je nenadoma meseca junija 1924 po znani telefonski progi prišel ukaz, da je razpustiti občinski svet ljubljanski in nisem odlašal, da sem dal temu ogorčenju duška javno. Z nami vred je bila ogorčena Narodna socialistična stranka, s katero smo bili šli v voLilno borbo in sedeli v občinskem svetu kot Jugoslovanska zajednica. Berite
Novo Pravdo« iz ionih časov. Da, užaljena je bila v svojem ponosu vsa poštena Ljubljana!
Zategadelj je ta Ljubljana, ko je SDS neposredno po skupščinskih volitvah meseca marca 1925 pustila razpisati občinske volitve, misleča, da je pod strahovitim Pribiče-vičevim režimom prišel čas, da ukloni Ljubljano, tedaj je ta Ljubljana, pravim, vstala kakor en mož ter v nepremagljivi falangi vložila listo z geslom: v obrambo avtonomne Ljubljane. Na to listo so se združile prav vso stranke razen SDS, zakaj proti tej se je vzdignila Ljubljana. Tedaj je SDS z njeno slabo vestjo popadel blazen strah, kajti njen poraz je obetal biti mnogo hujši kakor pri skupščinskih volitvah. Pa petelin ni še trikrat zapel in iznova so izdali avtonomijo Ljubljane. Zopet so našli pokorne državne organe ter z ničevo pretvezo preklicali že razpisane volitve. Na magistratu pa so dalje vedrili in oblačili trije njihovi eksponenti. Triacije jih imenuje ljudski, glas, ker bili so pravi ledeni možje za mestno občino ljubljansko. Dalje so vladali in prav nič se jim ni mudilo zapustiti svoje mesto, dokler jih ni razrešil njehove uzorne dolžnosti vladni komisar Mencinger .
Taka torej je ta štorija o zapravljeni avtonomiji naše Ljubljane. Žalostna je in polna tragike. 2. oktobra naj da Ljubljani, čeprav pozno zadoščenje. Ali se bo zavedala Ljubljana, kaj je dolžna sebi in svojemu ponosu? Nekdo čisio gotovo ni še prišel do zavesti, kako velik greh je bil storjen nad Ljubljano, zakaj ta nekdo ima to drzno čelo, da moleduje za zaupanje prav iste užaljene in od njega izdane Ljubljane ter v svojem cinizmu zahteva od nje, da mu poveri svojo upravo. Ta nekdo je SDS. Mnenja pa sem, da bi moral, Ljubljančane v nedeljo teden prešiniti duh solidarnosti, prav tako kakor spomladi leta 1925 ter da bi ne smelo biti poštenega Ljubljančana, da bi segel v roko onim, ki so mu njegovo materno mesto osramotili pred vsem svetom.
Moglo bi se nam ugovarjati, zakaj pa mi nismo povzročili razpisa volitev, čim je pre-jenjalo gerentstvo! Temu nasproti ikonsia-tiram, da je bil naš stalni refren, ko smo bili zahtevali, naj vendar že preneha anomalija, da na ljubljanskem magistratu po svojih predstavnikih gospodari stranka, ki je v opoziciji vladajočemu režimu refren, da se naj zajedno s postavitvijo novega gerentstva ali vladnega komisarja razpišejo volitve. Zakaj se tej naši zahtevi ni vstreglo, ne vem; morda bi našli zadovoljivo razlago za to zagonetko v dejstvu, da je bil v Sloveniji vzlic temu, da SDS ni bila v vladi, še vedno esde- j esarski režim in da je SDS do nedavnega časa na merodajnem mestu še vedno našla več posluha nego mi. Res pa je na drugi strani, da je bilo treba gospodarstvo treh gerentov prej temeljito preiskati, preden gremo na nove volitve, ter da je'prevzeti njih dedščino samo cum beneficio inventarii. Kajti nihče ni mogel riskirati, da bi na slepo nastopil to zapuščino, 'preden ni bil napravil ostro začrtane ločilne zareze med eno in drugo dobo. Bodočemu občinskemu svetu bo na ta način lahko, da si napravi svojo sodbo o tem in onem gospodarstvu.
Naj še ugotovim, da je bil n a š predlog in naša zahteva, da so bile razpisane volitve. Ta ugotovitev je zategadelj potrebna, ker je SDS ob razpisu volitev strašno hitela zatrjevati, da ima ona nekaj zaslug na tem. Kolikor govore slabe vesti iz tega otročjega zatrjevanja, toliko je gotovo, da SDS ob tem času na merodajnih mestih ni imela nebene besede.
(Konec prih.)
Varšavsko pismo.
Poljska sadi tobak. — Zavarovanje za slučaj možitve.
Letos je pridelala Poljska 2 milijona kg iastnega tobaka za monopolske tovarne. V primeri z lanskim letom je zrasel pridelek za 150%. Tobak sadijo v vzhodni Malopolj-ski blizu rumunske meje, kjer je podnebje že precej milo. V Zaleščikah n. pr., v Poljskem Meranu, rastejo marelice in dozoreva sicer strašno kislo toda vendarle grozdje. Tobačne plantaže obsegajo 1552 hektarov. Vendar pa domač pridelek tobaka ne pokriva niti ene desetine letnega konsuma. Slej-koprej je Poljska navezana na uvoz tobaka iz inozemstva. Letos je Poljska prvikrat po -vojni naročila večjo množino tobaka iz Rusije. V vojni so bile namreč mučene tobačne plantaže v Rusiji ter so jih šele leta 1926 rsopet obnosili. Tudi iz, Jugoslavije in iz Male Anje hoče Poljska dobiti nekatere originalne vrste tobaka, da izboljša lastne tobačne izdelke, škod a le, da ima Jugoslavija tako malo stika s Poljsko! Mogla bi poljski trg popolnoma preskrbeti s tobakom, a tudi dru-ga8e zelo mnogo pridobiti od uvoza na Poljsko. Tako bi mogla Jugoslavija uvažati železno rudo. Največji dobiček pa bi imela od uvoza sadja, če bi se poskrbelo, da bi moglo sadje vzdržati dolgotrajno vožnjo. Poljska pa bi mogla importirati v Jugoslavijo svojo svetovno znano sol, zelezne izdelke kot tračnice, jmostne konstrukcije in lodzke tkanine.
*
Državna poštna hranilnica izdeluje načrt za iakorvano »ljudsko zavarovanje«. Zavaro-
Ruski carevič živi na Poljskem?
18. septembra 1927.
vanje naj bi zagotovilo vsakomur, ki bi plačeval mesečne obroke, po določenem številu let kapital, ki bi v slučaju smrti zavarovanega pripadel njegovim dedičem. Dekleta naj bi se zavarovala za slučaj možitve, da bo dota pripravljena, ko pride od usode ali pa od mame namenjen mož. Poštna hranilnica namerava dalje vpeljati v zlati valuti valorizirane vloge za Poljake v tujini (emigrante). Valorizirane vloge bi bile popolnoma varne pred devalvacijo. Dobra propaganda valoriziranih vlog med Poljaki v tujini bi mogla pritegniti v domovino ves denar, ki ga v inozemstvu Poljaki zaslužijo. — Dobro bi hilo, da bi kaj teličnega uvedli tudi pri nas. — Op. ured.
*
Že dalj časa krožijo v poljski javnosti veste, da ruski carevič še živi in sicer v Hel-innu na Pomorskem. V Helnmo je namreč prišel 1. 1919 mlad Rus, imena Ženja Nikolajevič Ivanov. Dobri ljudje so vzeli slabotnega dečka pod streho in delili ž njim borno hrano. Nekaj časa je živel Ženja neopaženo v pomorskem mestecu. Sčasoma pa so se prebivalci začeli bolj zanimati zanj, skušali so 'uganiti njegovo preteklost in vse sk^nosti njegove mlade duše. Tedaj je postal Zenja nezaupen, se ogibal ljudem, me-, njaval službe ter ljubosumno prikrival vse, •. kar bd moglo izdati njegovo preteklost. Vendar pa je neprestano dobival tajno pomoč ■ od strani ruske emigracije.
Kdo pa je ta Ženja, ki ga hočejo proglasiti za carjeviča Aleksija? Je to mladenič nizke, slabotne postave, v obraz popolnoma podoben carjeviču, kakor carjevič šepa nalahno na levo nogo in kakor bivši carjevič trpi na strašni bolezni hemofiliji. (Hemofilija je bolezen krvnega aparata, pri kateri lahko najmanjša rana povzroči smrtno nevarno krvavitev, ker se kri ne strdi. Bolezen prehaja le na moške potomce.) Dečko je inteligenten ,zrel nad svoja leta, kljub bolehnosti se hrabro bori z življenjem in ponosno odklanja vsako podporo. Govori rusko, poljsko in zelo dobro tudi nemško, ker je bila njegva mati Nemka. Stanoval je v Rusiji v Jekaterinburgu. Oče je bil na carskem dvoru. Sicer pa Ženja neče govoriti o svojih stariših. O sebi se izraža tajinstveno, da bo kedaj še zelo potreben svojemu narodu. Ali pa je sploh .mogoče, da carevič še živi?! Zgodovina poroča namreč, da so v hiši Ipati-jeva pomorili vse člane carske rodbine. Vendar pa je mogoče, da so carjeviča že pred-tem rešili, mesto njega pa umorili Leonida Senievva, kuharSka na carskem dvoru, ki je bil podoben carjeviču in v njegovih letih. Vendar pa je to zelo malo verjetno, ker je znano, da delajo boljševiški rablji sigurno in točno. Vest o novem carjeviču i>o torej le iznajdba monarhistov.
Dr. Božena Kokalj.
KDO JE TEH RAZMER KRIV?
Pod tem naslovom je izšel v »Narodnem Dnevniku« z dne 20. septembra t. 1. dopis, v katerem neki uradnik aludira na mojo premestitev iz Kamnika v Macedonijo in nato, kako sem napel vse poslance svoje in tuje stranke, da preprečijo to premestitev, čeprav me država v Macedoniji potrebuje in tudi za to_ plačuje. Ker sniatram, da sem svojo pa-triotično dolžnost storil s tem, da sem se prostovoljno kot eden prvih slovenskih uradnikov stavil državi na razpolago in služil v Macedoniji 5 let in 1 mesec pod težkimi prilikami leta 1921—1926, pozivam dopisnika, da stori tudi on v isti meri svojo patriotično dolžnost, ter se prostovoljno javi za službo v Macedoniji, da s tem dokaže, da je res iskren jugoslovanski patriot. Patriotizem se pokaže v dejanjih, ne samo v dopisih. — Kamnik, 21. septembra 1927. — Jožo Rauter s. r., veterinar.
Dostavek uredništva. Objavljamo to pojasnilo g. Rauterja, čeprav vemo, da ni avtor članka »Kdo je teh razmer kriv?« niti najmanj mislil nanj in tudi ni mogel nanj misliti. Mi sami dobro vemo, da g. Rauter ni niti najmanj prosil poslance, da preprečijo njegovo premestitev, pač pa so storili to ugledni meščani Kamnika sami od sebe in jih je pri tem tudi uredništvo »Narodnega Dnevnika po svojih skromnih močeh podpiralo, ker si je stekel g. Rauter toliko zaslug za'kamniški okraj, da bi pomenila njegova zopetna premestitev v Macedonijo
samo grdo krivico. In da Re je ta lcrivica. ki je bila poleg tega sanvo plod grde politične intrige, preprečila, nas navdaja še danes z zadoščenjem in kakor mislimo, ne samo nas, temveč ves pošteni Kamnik in kamniški okraj.
Pripominjamo samo še, da živi avtor omenjenega članka daleč proč od Kamnika in daje danes v pokoju in da je absolutno napačna misel, da bi njegov članek le najmanj mislil na g. Rauterja. Članek je mišljen na splošno in zato sino ga objavili.
Politične vesti.
= Ljuba Jovanovič se vrača v politično življenje. »Vreme« objavlja interview svojega dopisnika z Ljubo Jovanovičem. Ljuba Jovanovič je govoril najprej o srbskih pokrajinah. Dejal je, da ga je Vojvodina vsled svojega materializma razočarala, Bosna pa je žal pozabila na duh Kočičev in Prinčičev ter danes spi. Navdušuje pa ga Južna Srbija, ki silno napreduje. Skoplje je danes najbolj napredno mesto v državi. Nato je govoril g. Jovanovič še o Radičevi akciji v Južni Srbiji,
o	čemer javljamo v drugi notici. Končno je izjavil Ljuba Jovanovič, da bo mandat obdržal in se udeleževal tudi sej skupščine, ker je to dolžan državi in svojim volivcem. *
=: Ljuba Jovanovič je dejal o Radičevi akciji v Macedoniji, da je bilo vse delo Pavleta in Stjepana v Macedoniji plitko in neresno. Ona dva sta mislila, da prodereta in da osvojita, kar je naše in za kar smo dali žrtev od Nemanje pa do Dobrega polja. Ona dva nista poznala mentalitete tega sveta, pa sta mislila, da je ta svet lahko privesti na drugo stran. Armada in uradništvo sta hrbtenica države, ki drži vso zgradbo. Armada je bila vedno v naših rokah in ostala je zdrava. Ker je uradniščtvo delno pokvarjeno, to je zasluga Stjepana Radiča in zagrebških politikov. Oni so povzročili ta kaos.
=: »Samo enega ministra so dobili klerikalci«:, tako pisari »Jutro« in skuša tolažiti svoje vernike. Eh, gospoda, zgodba o kislem grozdju je že stara. Ne samo v skupen klub z radikali, temveč v demokratsko in radikalno stranko bi SDS vstopila obenem, samo če bi dobila le pol državnega podtajnika, ne ministra, v kakem ministrstvu. Pako pišejo in se šopirijo ko tisti berač, ki je oddajal stanovanja v Rotschildovi palači, pa čeprav v njo še stopiti ni smel. In tako prazno govo-renje je za esdeesarske vernike — politika. Dober tek!
= Dr. Kramer pri g. Davidoviču. V torek je bil dr. Kramer sprejet od Ljube Davido-viča. Novinarjem je izjavil dr. Kramer o svojem sestanku le to, da kadar se sestaneta dva demokrata, tedaj gre le za ujedinjenje dem -kratov. Kakor nam je žal, vendar mor reči g. doktorju, da to kratkomalo	’
ker kako pa je potem moglo pn i	"
žrnja v demokratski stranki leta 192*. Zakaj pa je bil g. dr. Kramer že skoraj tri leta samostojen demokrat, ne pa član demokratske stranke?
—	Preveč tolažil za svoje pristaše si je dovolil zadnji »Kmetski listi. Tako pravi, da je
bilo za Narodno kmetsko stranko oddanih 532.573 glasov in Izvoljenih 73 poslancev. Obe številki je dobil na ta način, da je kratkomalo prištel glasove zemljoradnikov k Radičevi stranki. Je sicer mogoče in verjetno, da pride preje ali kasneje do združitve vseh kmečkih strank v državi, toda zaenkrat še nismo tako daleč in Narodna kmetska stranka v državi še ne obstoji. — Enako tolažbo si je dovolil »Kmetski list« tudi pri številkah v ma-i iborsko-celjskem okrožju. Vse glasove, ld so bili oddani za SKS, primerja z glasovi, Id bo bili leta 1925 oddani za Samost, kmetsko stranko in prezre 16.000 glasov, ki jih j* dobil Radič. Nimamo nič proti tej primea, loda potem bi bilo tudi leta 1927 treba odšteti Kadičeve glasove. Končna slika pa bi bila laalo drugačna. Ne vemo, če je to štetje »Kmetskega lista« le slučaj, ali pa se kaj drugega skriva za tem. V najboljši volji pa bi pripomnili to-le: SKS more na štajerskem še prav lepo napredovati, če bo pridno delala in če bo v resnici razvila propagando M kmetsko misel. Umetna sredstva pa ne bodo pomagala. — To našo pripombo pa — kot rečeno — v največji dobrohotnosti in v upati ju, da bo upoštevana.
= P. Radič in zemljoradniki. Med Pavlom Radičem in Joco Jovanovičem se je vršil važen političen sestanek. Njima bliže stoječi krogi trde, da sta Jovanovič in Radič na tem sestanku razpravljala o fuziji zemljoradniške in hrvatske seljaške stranke.
—	Nov sestanek med Briandom in Stre-soinannom v Thoirvju. Večerni pariški listi ; javljajo, da namerava Briand zopet povabiti Stresemanna v Thoiry, kjer je bil leta 19*36 .prvi sestanek obeh državnikov. Časopisi pripominjajo, da je tedaj propadel Stresemari-j nov predlog o mobilizaciji dela nemškega reparacijskega dolga vsled ugovora Amerike. Tudi sedaj ni pričakovati, da bi Amerika spremenila svoje mišljenje. Zato bo moral Stresemann na drugem mestu ponuditi koncesije in pariški listi so mnenja, da bo dal Stresemann nove garancije za vzhodno nemško mejo.
= Čimprejšnje sklicanje razorožitvene konference. Švicarska agentura poroča, da s« dela v tretji komisiji (razorožitveni) prot' vsemu pričakovanju neverjetno hitro napredovala in je bilo doseženo' popolno soglasje, ki je izraženo v resoluciji, sestoječi iz treh delov. Prvi del resolucije se glasi: Skupščina priporoča progresivno razširjenje razsodisc-nih paktov in sicer potem kolektivnih in posebnih dogovorov. Ti se naj sklenejo tudi med članicami in nečlanicami Zveze, da se tako okrepi medsebojno zaupanje držav, ki je za ra^orožitveno konferenco neobhodno potrebno. Drugi del resolucije zahteva čimprejšnje sklicanje razorožitvene konference in sicer še pred decemberskim zasedanjem Zveze. Tretji del pa govori o delu, ki ga naj izvrši posebna komisija glede jamstva držav za sigurnost in razsodiščne pogodbe. Vsaka država se mora tudi izjaviti, kakšne vojaške sile bi dala Zvezi narodov na razpolago, Če
morala ta kake konflikte likvidirati  -
Kakor se iz resolucije vidi, je Zveza narodov zelo krepko na delu, da zasigura človeštvu mii-.
= A razorožitveni komisiji je bil z vzklikom sprejet poljski predlog, s katerim se proglaša vsaka vojna izven zakona. Le japonski delegat je pripomnil, da naj to velja samo za vojne med članicami Zveze narodov. »Pe-tit Parisien« piše, da pomeni sprejetje poljskega predloga velik uspeh za Sokala in njegove sotrudnike. Ta uspeh je še tem večji, ker je bil predlog predložen od strani Bems-dorffa, kar pomeni zopet korak k zbližanju Nemčije in Poljske. »Matin« tudi piše, da bo ta predlog Poljske izboljšal bržkone tudi politiko med Poljsko in sovjetsko Rusijo.
= Zarota v Carigradu. Policija je odkrila v Peri sedež tajnega revolucionarnega odbora. Ko je policija odkrila zarotniško gnezdo, so jo revolucionarji napadli s streli iz revolverjev. Dva policijska komisarja sta ubita, a več policajev je ranjenih. Od revolucionarjev je samo eden ubit, aretirali pa so samo tri. Preiskava se nadaljuje in se pričakujejo še nadaljna senzacionalna odkritja in aretacije.
GOSPODJE KAR NA DAN Z BESEDO!
»Slovenski Narod« piše, da se snuje pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo novo korito.
Če je tako, kakor piše »Slovenski Narod«, potem je moralo pri Zbornici obstojati kako staro korito. Mnenja smo, da dosedaj še ni bilo pri Zbornici nobenega korita in vemo, da tudi nobenega novega ne bo, toda če je »Slovenski Narod« drugega mnenja, naj samo pove, katero staro korito je pri Zbornici in naj bo uverjen, da bo skoraj vse storjeno, da to staro korito izgine.
Sicer pa je dokaz čisto posebnega okusa, kadar se govori o koritih pri Zbornici in že celo, kadar se uporablja tak salonski izraz za šele razpisano mesto.
KRATKE VESTI.
Rezultat irskih volitev je sledeč-' vladne stranke 79 mandatov in sicer vln^na stranka Cosgrave-a 61 (preje 47), neodvisni 12 (14) in farmerji 6 (preje 12)- Opozicija 73 mandatov in sicer: De Valera o7 (43), delavska stranka 13 (22), nacionalna liga 2 (8) in ko munisti 1 (O).	.
Stresenaannu m Dna sporočena vsebina Hindenburgovega govora. Pač pa hoče ljudska stranka uporabiti Hindenburgov govor, da se bo oficielno izjavila proti krivdi Nemčije za vojno.
Zveza narodov je na svojem plenarnem zasedanju ostro nastopila proti trgovini z opi-■lem ‘n, belim blagom. Prva posledica tega bo, i x ^>f° se l®*055 odpravljene v Nemčiji javne niše. Isto namerava skleniti tudi Francija.
Chamberlain se na svojem sredozemskim potovanju sestane tudi z Mussolinijem. V glavnem bosta razpravljala oba državnika o tangerskem vprašanju.
Rakovski ostane. Sovjetska vlada je sklenila, da ne odpokliče Rakovskega kot svojega poslanika v Parizu.
„Na splošno željo občinstva.**
(Na gledaliških ali pa na ikinoplakatih be- ' remo* večkrat pripombo, da bodo to ali ono predstavo »na splošno željo« ponovili. Take pripombe deneja na 'plakate gospodje rav- 1 natelji navadno takrat, -če jim kakšen igra-lec(lca) nenadoma oboli ali pa če se movi film kje na železnici zamudi. Takrat mora priti na pomoč »splošna želja občinstva«, čeprav je resnična splošna želja občinstva ta, da bi že več kot dovolj znana in preigrana predstava že skoraj izginila.
V	približno tako zagato, v kakršno včasih padejo gledališki ali filmski ravnotelji po nesreči, je zabredla irežija naše slavne SDS po svoji lastni krivdi in vsled svoje lastne nesposobnosti.
Nekdanjo prav čedno politično dedščiao po ranjkem dr. Tavčarju je prevzela (oziromn je od dr. Tavčarja izsilila še, ko je bil dr. i lavčar še živ) DS — demokratska stranka, j “ se je pozneje prelevila v JDS. Toda za ■nove gospodarje ni pomenila nič niti Si) niti kajti kakor je dokazala poznejša zgodovina, se novi gospodarji niso brigali za prospeh napredne misli v Sloveniji niti pod eno niti pod drugo finmo, ampak samo za blagor znane klike, ki še danes uničuje zadnje ostanke nekdanje lepe dedščine.
Klika je dolgo iskala novih potov, kako bi najhitreje ‘prišla do svojega pravega cilja. Najprej se je v Beogradu obesila na vrat srbskim samostalcem in je tvorila važen del prvotne demokratske stranke. Nekaj časa je ta račun tekel čisto gladko in slovenski naprednjaki, ki jih je omamila trenutna vladna moč klike pod plaščem tedaj še složne in enotne demokratske stranke v Srbiji, so 'kar skakali od samega veselja, ko so videli, kako zelo napreduje »napredna stvar« v Sloveniji. Kakšen »napredek« je to bil, o tem rajše ne govorimo; naj zadostuje le opomba, da so mogoče napredovali strankini fondi in da je 'kakšen naprednjak preskočil na uradni lestvici kakšnega klerikalca, toda morala v naprednih vrstah je padala in po-zlezla na ničlo in to je bila prva »za-s*uga< današnje klike v SDS za blagor na-Predne misli v Sloveniji.
'Ker se pa kolesa tudi v 'politiki sučejo, se Je že po nekaj mesecih začela za tedanjo DS doba suhih let. Radikali so se pod spretnim Pašičevim vodstvom kmalu zopet znašli in so znali Demokratsko stranko ©isto mirno poriniti v opozicijo. Za današnjo kliko v SDS je bil to silovit udarec. Kakor kriče otroci, če jim vzameš »Fopperl« iz ust, tako je zacvilila tudi klika in pokazala je demokratom, ki so kliko bogato obdarovali z vsemi vladnimi dobrotami, — fige navzkriž. »Ajdimo tja, kjer je pečenka in kjer so vladni fondi«, je rekla klika, in odšla je k zmagovitim radikalom pod plaščem »samostoj-nih« demokratov. Stari stric Ljuba -Davido-vič je neverjetno gledal okoli sebe, ko klike ni bilo več blizu in milo je vzdihoval, komu je sipal v naročje vladne blagre z vladne mize. Klika pa se za starega strica ni prav nič saienila, ampak je od same hvaležnosti začela preganjati svoje nekdanje prijatelje' kakor turški sultan kristjane. Kako dn kaj se je takrat »vladalo« v Sloveniji, vemo vsi.
Ker se pa kolesa tudi v politiki sučejo, se je tudi za SDS začela nova doba suhih .let. Radikali so jih brcnili od sebe in so se zvezali najprej z Radičem, potem pa s klerikalci in s starimi demokrati. To je klika začela debelo gledati, ko so se blagi striček Ljuba zopet pripravljali, da se vsedejo za bogato obloženo vladno mizo! Sami purmani so Diii tam naloženi in lepo na ražnju pečeni janjci in mladi prešički s peteršiljčkom^čika Velja je pa trančiral in ponujal lepe koščke. Stric Ljuba je dobil nad vse lepo pečenko, dr. Korošec, ta prokleti klerikalec je^ snel^ z vilic purmanovo kolbo, za kliko SDS pa še kosti ni bilo, ker so še te rajši v pomdnek me-iali kakor da bi jih kliki dali. Tedaj pa se je spomnila vladna klika na nekdanje lepe dni in sramežljivo je vtaknila prste v usta in se začela približevati Čiki Ljubi s sladkim nasmehom, češ morebiti bo le kaj, vsaj stari Ljuba ima že slabe zobe in bo morebiti le še kaj mesa pustil za nas. Pa jih še pog.le-dal ni!
To je bilo za kliko hudo, silno hudo! Dr. Korošec je obiral že drugo kolbo, klika pa nič ...
Vsa žalostna in potrta je sedela klika v ljubljanski Kazini in premišljevala. l'otem pa je sklenila, da razpošlje vsem svojim organizacijam nujen poziv, naj vse organizacije zahtevajo, da se mora klika vrniti v staro stranko nazaj!
S temi izjavami v rokah — tako je rekla in sklenila klika — bomo stopili zopet pred Cika Ljubo in mu rekli, da prihajamo »na splošno željo občinstva in stranke« zopet na- j zaj v vladni raj!
In tista slovenska inteligenca, ki nič več ne razločuje, kaj je prav in kaj ni prav in kaj je dostojno in kaj je nedostojno — tista inteligenca še je vsedla na lini in .napisala z največjo brzino nad 60 izjav >na splošno željo ljudstva, občinstva, stranke .in klike«, naj gre klika zopet nazaj v vladni raj!
Nam ni mnogo do klike. Naj dela, kar hoče, dokler ne umrje na svoji moral insanity. Je pa nam nekaj na tem, kaj in kako misli svet o slovenski inteligenci, tudi o tisti, ki še danes slepo verjame na samolastno in samozvano komando klike. O tej brezmiselni inteligenci pa bodo pošteni ljudje fekli: kakšna inteligenca je to, tki menja svojo politično barvo in politično obleko samo po trenutnih materijelnih koristih in ki se brez ozira na kakšne principe in programe obeša vsakemu na v.rat, kjer voha kakšen konček klobase? Kakšni prijatelji in zavezniki so to, ki prijatelja v nesreči takoj zapuste, čim pa zadene glavni dobitek, se zopet slinijo okoli njega .in se mu ližejo? Tako morajo reči vsi dostojni ljudje.
Če si hoče slovenska inteligenca, tudi ona, ki še sledi SDS, pridobiti še 'ta žalostni sloves, da bodo pošteni ljudje s .prstom kazali nanje in ji rekli: Kind grufi’ mieh nicht un-ter den Linden — naj si ga le pridobi! Povemo pa, da se to »na splošno željo ljudstva« ne bo zgodilo, ker danes vemo, kaj pomeni tista »splošna želja«. Slovenska inteligenca naj skrbi za svoj dober glas po svoji volji: Ali za kliko ali pa proti njej in njenim umazanim metodam!
prostreti, če bi bila poteza njegovega čopiča lahkotnejša!
(Elout.)
Ljubljanska drama vprizori danes v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču Shakespearjevo komedijo [»Mnogo hrupa za nič« v režiji profesorja g. Osipa Šesta. Posetniki gledališke razstave imajo 20% popusta od dnevnih cen, sicer veljajo običaj-čajne dramske cene.
Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za sezono 1927-28. Sedanji uspeh razpisa je zelo lep in so prvi trije redni abonmaji A, B in C že skoro popolnoma zasedeni. Zanimanje se kaže tudi za novo jazpisai premierski abonma. Interesente vabimo, da čimpreje podpišejo gledališki abonma. Priglasi se sprejemajo do sobote v veži dramskega .gledališča.
Književnost.
Prosveta.
K RAZSTAVI MATIJE JAME NA HOLANDSKEM.
Nedavno smo poročali, kaj je pisala o tej razstavi »Haasche Kronik-a« in »Vaterland« evo, kaj piše z dne 30. julija »Der Telegraaf Pod naslovom: Slikar iz Jugoslavije.
Matija Jama je jugoslovenski slikar, vendar ni našemu dojemanju nič tujega v njegovem slikarstvu, nič, kar bi ga razlikovalo, ko da prihaja iz kake druge kulture. To je lu-minizem: vse je slikano v solncu: tako portreti ali pa tihožitja, kakor tudi pokrajine, razun ene v mesečini.
Pokrajine kakor n. pr. ona iz Haškega Boscha, ki daje oseben, a hkrati prepričevalen izraz z drevesi obraslega prostora ob vodi, pokrajina v snegu s svojo jarko, razpršeno lučjo so brez dvoma .res dobra dela in pogled na mestece ali za prav za prav pogled na strehe v mesečini tudi, vendar mi način, kako uporablja — tudi pri drugih luministih
— barvo, ni vselej simpatičen. Tako solnee jemlje 'barvo, jo izpreminja in zastira, tako, da ali barva izgine ali pa se zdi, da je slika
— drugače kot pa pri divizijonistih — kakor osuta z neke vrste sivim zrnjem. Radi tega je tudi to delo malo enolično. Ali jaz občudujem osobito (tihožitje z jabelki, kjer se je svetloba popolnoma vsesala v barvo in snov, kjer barva res odseva. Nekaj portretov je
izbornih, tako portret deklice v solncu. Ali daleko najboljši za tihožitjem in še iz mnogo važnejših vzrokov je ženski portret, tudi na svetlobo slikan, že izvršen in ki ima več duše kot vsak od njih ostalih portretov. Je tudi nekaj posebnega, da je vse to do malega brez barve — v sivem in skoro črnem
—	izraženo s toliko svetlobe pa, da je bilo mogoče tako spontano, da ni nikjer videti ni truda in potrebnega časa, da se človek tako verno in globoko prikaže.
Cornelis Veth.
»ALGEMEEN HANDELBLAD«
26. JULIJA PIŠE:
Ime se glasi japonsko, ali tisti, čegar je, je Čehoslovak (ali Jugoslav?)!! On je slikal mnogo na raznih krajih in je sedaj razstavil svoja dela v dvoranah g. Ziircherja, vila Erika. Te podobe kažejo nekam megleno ozračje, kašasto - pastozno tehniko, ki spominja na van Ingena. Toda Jama je pač krepkejši in ima več razmaha. To je prav gotovo resno delo, slikarja, ki gleda sedaj z bujno fantazijo, sedaj zopet strogo realistično; simpatična je njegova iskrenost. Često izraža on tudi poezijo, zlasti v ozračju, posebno nad silueto mesta in okoli nje.
Žal da je faktura tako okorna; za koliko bi zamogel ta umetnik svoje peroti bolj raz-
SVEN HEDIN: V AZIJSKIH PUŠČAVAH.
Priredil Pavel Kunaver. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 119. Cena br,oš. knjigi Din 36.—, v originalni platneni vezavi Din 44.—, poštnina Din 2.— več.
Sven Hedin je največji potovalec današnje dobe. Svoje življenje je posvetil predvsem zibelki človeštva — Aziji, kjer je do najnovejšega časa ostalo na zemljevidu še mnogo velikih belih lis ,nepoznanih krajev tega silnega sveta. Z brezobzirno vztrajnostjo, ki jo je ljubezen do velike prirode neraziskanih dežel še povečala, je križem prepotoval s svojimi karavanami Iran, Pamir, Vzhodni Turkestan in silno višavje libeta. Za znanost so bila ta potovanja neprecenljive važnosti, njegova dela pa so se razširila 'kot najpriljubljenejše čtivo med vsemi sloji. Da ta potovanja niso bila brez nevarnosti, o .tem nam priča posebno knjiga »V azijskih puščavah«. Na potovanju preko strahovite puščave Takla Makan je brezvesten vodnik zapeljal lledinovo karavano v kraje, kjer je imela smrt bogato žetev. A ravno tedaj, ko je prikipela nevarnost do vrhunca, je pokazal Hedin največje zmožnosti in nadčloveško vztrajnost, s katero je premagal samo smrt. Nič manj zanimivo in polno velikih dogodkov je bilo njegovo nadalnje potovanje preko pustega, 3000 m visokega severnega Tibeta, katerega oživljajo kulani in silni jaki, med divjimi gorovji pa se razprostirajo vrste krasnih jezer ...
'Izdaja Tiskovne zadruge je za današnje čase posebno dobrodošla, ker nudi čitatelju, ki nima časa za prebiranje velikih orignal-nih del, vse, kar je zanimivega v nepretrganem opisu.	...
Založba se je pri tej izdaji posebno odlikovala z vzorno opremo knjige, ki jo diči.jo krasne, originalne platnice kakor tudi nazorno umetniško dovršene slike. Starini in mladim knjigo toplo priporočamo.
Josip Mazi, »GEOMETRIJA
za I., II. in III. razred srednjih šol. V Ljubljani 1927. Tretja izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 172, slik 247. Cena vezani knjigi 32 Din.
O	tej itak na vseh šolah vpeljani prvovrstni knjigi ravnatelja ljubljanske realke Mazija 'bi ne napisali nobene besede, ker je itak vsaka hvala odveč in nepotrebna, ako bi ne morali pribiti dejstvo, da je to po dolgem času prva slovenska šolska knjiga, ki se za mal denar lahko tudi kosa kar se tiče zunanje opreme s šolskimi knjigami veliko-milijonskih narodov. Papir je prvovrsten, tisk jasen, črke nove, slike precizne in bogate, vrste tiska že za oko podčrtajo .pred manj važnim. Skratka elegeantno opremljena knjiga, ki že radi svoje zunanjosti zbudi v dijaku ljubezen do predmeta. Doslej pri šolskih knjigah nismo pazili na zunanjost, Jugoslovanska knjigarna je storila važen korak naprej in to veselo dejstvo moramo pribiti kot vzgled, ki zasluži vsestransko posnemanje.
»PRIKROJEVANJE PERILA PO ŽIV0TNI MERI.«
Spisala Ema Arkova, učiteljica na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 40.—.
Bodoči zgodovinar slovenskega knjigotržtva bo moral brez dvoma ugotoviti, da izbira Jugoslovanska knjigarna v okviru svojega založništva dela, ki so eminentno praktična in zato nič manj nujno potrebna. »Prikrojevanje perila« je knjiga, ki jo mora imeti vsaka gospodinja, od preproste delavske žene do visoko inteligentne gospe. Predvsem ne sme manjkati v nobeni šolski knjižnici, kjer se poučujejo ročna dela. Vsak ubod, ki ga dan-
danes naredi doma pridna roka gospodinjina pomeni razbremenitev gospodlnstva, kateremu v današnjih težkih časih povsod primanjkuje materijelnih sredstev. To knjigo, s pomočjo katere si vsaka gospodinja po priležni meri potrebne kroje sama nariše, mora imeti vsaka neveste, ki si dela in šiva svojo balo, potrebuje jo vsaka gospodinja ali dekle, ki si hoče omisliti perilo za se ali svojce. Knjiga je strokovno na višku. Sestavljena je vzorno, pisana jasno in pregledno, snov je obdelana strokovno. Glavni oddelki knjige so žensko, moško in otroško životno perilo in hišno perilo. Tu najdeš navodila za šivanje in prikrojevanje srajc, kombinež, predpasnikov, bluz itd. Skratka vse kar oblačimo in kar rabimo na postelji in na mizi. Slog je lepa slovenščina in vrhu tega preprost in vsakomur umljiv, poljuden. Za marsikak šiviljski izraz je uvedena nova beseda, ki ni skovana tjavendan, v pristnem slovenskem duhu. Kar daje knjigi posebno vrednost, so nazorno in jasno risane slike raznih krojev, ilistrirajo strokovno mrtvo besedo. Takih krojev je pridejanih nad 50, tako, da tudi v tem pogledu imenujemo knjigo lahko prvovrstno.
MILITARIZACIJA SOVJETSKE SOLSKE MLADINE.
V mestnih šolah sovjetske mladine so vpeljali obligaten pouk o vojaških predmetih Pouku so priključene tudi praktične vaje. Zlasti v višjih zavodih se posveča vojaški na-obrazbi mladine velika pažnja.
Te dni se je vršil v Moskvi prvi vseruski kongres vojaških inštruktorjev šolske mladine na višjih šolah. Kongres je otvoril pomočnik vojnega komisarja (ministra) Unšliht.
V	predsedstvo so bili izvoljeni Unšliht, načelnik vojnih šol v S9SR Kuzmin in drugi odlični faktorji SSSR.
Namen kongresa je ministrov pomočnik Unšliht označil tako-le:
Ce moremo v mirnem času računati z zmanjšanjem rdeče armade, potem je jasno, da moramo imeti v slučaju vojne nekoliko milijonov vojakov. Na tej potrebi napredek tehnike nič ne izpremeni. Ne bomo pa potrebovali samo na milijone vojakov, temveč ludi velik kader poveljnikov, ker je brez njih večmilijonska armada nemogoča. Ker je sedaj vojna nevarnost večja, moramo zlasti misliti na .povečanje poveljniškega kadra.
Zato smo pričeli z vojaškim poukom na šolah. Naloga kongresa je na podlagi izkušenj prvega leta vojaškega pouka dvigniti ve) pouk. Treba pa je tudi povečati število dijakov, ki so obiskovali šolski pouk o vojaških predmetih pred rekrutacijo.
.Prosvetni minister Luiiačarski je v pozdravnem govoru .poudaril, da mora Rusija vsled vedno večje bojne nevarnosti skrbeti za vedno večjo izpopolnitev vojske. Da bo sovjetska vojska na isti stopnji ko evropske, mora vsa Rusija podpirati vojsko. Razvoj voj-noteliniškega oboroževanja se mora smatrati kot del industrializacije države.
O	pomenu višjega vojaškega pouka na šolah pred rekrutacijo je govoril nato še načelnik vojaških sovjetskih čet.
Na kongresu so bili potem podani številni referati. Kongres je trajal cele štiri dni.
Z geslom proti vojni so pričeli boljieviki svojo kariero. Z geslom za povečanje vojska se hočejo ohraniti na površju. Toda gorje tistemu, ki bi našim komunistom govoril o sovjetski komunistični doslednosti!
KDO BO VRHOVNI POVELJNIK FRANCOSKE ARMADE.
Za vrhovnega poveljnika francoske vojske
v slučaju vojne je danes določen maršal Petain. Če bi izbruhnila vojna, bi na njega predsednik republike prenesel takoj vsa svoja poveljniška polnomočja.
Te dni pa je prinesel neki francoski Ust vest, da misli 711etni maršal Pčtam odstopiti od svojega mesta; on je tudi podpredsednik najvišjega vojnega sveta, in se popolnoma posvetiti vojaškemu zgodovinskemu delu. Slavni francoski maršal pripravlja baje veliko delo o svetovni vojni in to delo bi z vso objektivnostjo podalo .potek vseh velikih vojnih dogodkov svetovne vojne.
Za slučaj, da bi maršal Pčtain odstopil od svojega velikega mesta, potem pride kot njegov naslednik v poštev samo maršal, ki je v s\etovni vojni samostojno poveljeval armadi in ki še ni toliko star, da ne bi mogel več let ostati na svojem mestu.
Kot namestniki pridejo v .poštev: general Guillaumet, bivši poveljnik solunske fronte (danes star 64 let), dalje poveljnik porenske okupacijske armade gen. Degoutte, star 01 let, ter generala Gouraud in Weygaud, ki sta stara po 60 let.
Maurice iDekobra:
KAZNOVANI PURITANEC.
Mister Ilai i y Wet, znani busiuessman iz
1 in e ulice, ni samo pietkan trgovec, temveč tudi nezvest soprog. Dame iz Pete avenije, katerih sijajna stanovanja imajo razgled na Centralni park, kakor n. pr. stanovanje gospe Wet, govore o njegovih aferah in doživljajih le s pritajenim glasom. »Uboga gospa Wet! šepetajo. »Njena neomahljiva zvestoba je zelo slabo poplačana.« Toda čisto ravnodušen do vseh pripomb enih in poln prezira za kritike drugih, se gospod Wet zabava kolikor le mogoče. Zabava se, a vendar ima tudi svoje predsodke. Celo v njegovem cinizmu je več baharije ko resničnosti. Ali je to posledica nepremagljive dedne obremenjenosti? Ali je v tem mističen vpliv britanskih prednikov, ki so včasih stari in novi testament enako spoštovali? Naj bo že kakor hoče, toda dejstvo je, da gospod Wet vedno pred svojim notranjim sodiščem obuja kes in slovesno prisega, da se bo poboljšal, kadarkoli se je iz sle pregrešil. Toda teh svojih priseg ne drži in naslednji dan je že zopet prelomil zvestobo svoji ženi. Potem se znova obtožuje in skuša svoj greh popraviti. Kakor na svoje
kolo navezan Ksion* se giblje tako vedno v krogu greha in kesanja.
Tekom let se je navadil, da je po vsakem galantnem doživljaju ustanovil v Roosevelt-bolnici eno prosto mesto. Na ta način bodo njegove zmote manj obsodbe vredne in celo razdedičenim in žrtvam usode v korist. Toda — novi kontrast v duši tega čudnega in vedno k .pokori pripravljenega _ grešnika — vse svoje izvenzakenske ljubezni je ovekovečil s tem, da je vsako bolnici podarjeno prosto postelj imenoval po svetnici, katere ime je imela njegova zadnja ljubica. Tako je počasi spravil nad zglavje postelj imena najrazličnejših Cecilij, Iren, Juliette, Aliče. Vsa ta imena so mu .bila simbol najprijetnejših spominov. Metodističen župni odbor VII. di-strikta je brez vsakih pridržkov priznal te . dokaze krščanskega usmiljenja. Župnik Stout ni niti skrival svoje zadoščenje nad te- : mi ustanovami. Vernikom distrikta je narav- J
I	nost stavil v vzgled čudovito in nikdar poje-
i	njujočo darežljivost gospoda Weta.
i	* Ksion, tesalski kralj, ki je bil navezan t na vedno vrteče se kolo, ker je zlorabil Zeu-
1	sovo gostoljubje. ^
Nekega dne se je odpeljal gospod Wet v Pariz. Svoji ženi je sporočil, da ga bodo zadržale seje generalne skupščine Mednarodnega bakrenega trusta«, čegar predsednik je bil, v Franciji najmanj štirinajst dni. Gospa Wet, potrpežljiva in poslušna, ko vedno, ni pokazala niti veselja niti žalosti. Ta fascinu-joča gospa s hrepenečimi očmi je vedela, kaj je bilo s tem potovanjem. Udala se je v svojo usodo z najbolj plemenito resignacijo.
Komaj je prišel gospod Wet v Pariz, je že tudi pozabil na trust, ki je bil vendar vzrok njegovega potovanja. O dvigu bakrenih cen je samo še govoril v budoarju silno lepe kur-tizane, ki se je morala ko nalašč imenovati Magdalena. Po povratku v Newyork je hotel takoj pozabiti na pregrešne užitke, ki jih je užil v objemu lepotice, in svoje življenje, ko po navadi, kardinalno izpremeniti. Sel je torej k ravnatelju Roosevelt-bolnice in mu dejal: »Moj dragi gospod ravnatelj! Svojemu bankirju sem včeraj naročil, da vam nakaže šek za 10.000 dolarjev, dai postavite v dvorani 14. novo postelj. «
»Oh!« ... je vzkliknil vzradoščen in v zadregi ravnatelj.
»Bodite tiho!« je nadaljeval s prijaznim tonom gospod Wet. >Nič drugega ne zahtevam,
ko da je ta postelja posvečena sv. Magdaleni.«
Ravnatelj je izrazil gospodu Wetu svoje veliko veselje in nato dejal: »Gospod Wet, vaša zaobljuba bo izvršena. Ker ste me pa danes že počastili s svojim obiskom, dovolite mi majhno iznenadenje. Ali vas smem pnosili, da z menoj pogledate dvorano 17?«
Gospod Wet je šel za ravnateljem in obstal na vratih čisto nove dvorane. Tedaj je ravnatelj odkril svojo tajnost in z največjim spoštovanjem dejal: »Srečen sem, gospod Wet, da morem povedati, da je ta dvorana ustanova vaše gospe. Naročila mi je, naj vam pokažem to dvorano, takoj ko ste dali ustanovo za novo postelj. Brez dvoma vam je hotela dokazati, da je krepost nalezljiva in da noče zaostajati za vami v darežljivosti. Sicer pa je vaš zgled nad vse natančno posnemala, kajti če pogledate table nad zaglavji postelj, tedaj vidite imena svetega Janeza, sv. Karla, sv. Patrika, sv. Gilberta, sv. Franca, svetega...«
Oospodu Wetu je očividno minila potrpežljivost slišati še druga imena, ker se je naglo obrnil, si posadil klobuk na glavo in zamrmral silno primerno besedo: »ProkletoU
Dnevne vesli.
IN ŠE SE NE BODO IZTREZNILI.
Odkar je zletela slavna SDS na prav neslaven način iz vlade, še ni bilo v Jugoslaviji vladne krize, o kateri ne bi esdeesarski tisk napačno poročal. Dosledno je ta tisk vedno tolažil svoje bralce, kako bo sreča zopet zasijala besedolomni SDS, toda še vedno se je izkazalo, da so bile vse te nade in tolažila prazna in ničeva.
Tako so se mogli nad vse inteligentni bravci »Jutra« vsaj vsaka dva meseca prepričati, da niso »Jutrova« prerokovanja vredna počenega groša — a kljub temu so zvesto verovali še naprej esdeesarskemu tisku.
In prepričani smo, da se tem inteligentnim bralcem niti sedaj, ko zopet vstopi SLS v vlado, ne bodo odprle oči. Se vedno bodo upali v neki imaginaren esdeesarski demokratski blok, še vedno se bodo eksponirali za SDS. Gotove ljudi je pač usoda obdarila z večno slepoto, nekatere ljudi iz inteligenčnih krogov pa menda še s pomanjkanjem razsodnosti.
Ni pa navsezadnje naša stvar, da bi se razburjali, če mislijo nekateri ljudje, da morajo vedno iti napačno pot. Toda eno moramo tem ljudem povedati.
Naj si ne domišljujejo, da bo še vedno vladala stara prizanesljivost in da se bo še nadalje trpelo, da bi šefi uradov in drugi uradniki bili v prvi vrsti strankarski eksponenti SDS. Tudi se ne bo trpelo, da bi gotovi gospodje skrbeli s svojimi informacijami za napade v esdeesarskih listih! Mera prizanesljivosti je polna in zato opozarjamo vse te gospode v njih lastnem interesu, da vse to uva-žujejo.
Naj si gospodje sami pripišejo posledice, če ne bodo upoštevali našega opomina, ker iz dobro poučenega vira vemo, da je mera .potrpežljivosti polna in da pride obračun!
— >Uradni list« št. 97 z dne 20. oktobra objavlja razglas, s katerim se odrejajo volitve članov in namestnikov Zbornice za trgovino, obrt industrijo v Ljubljani in se postavlja volilni odbor.
— Generalna direkcija rudnikov nima denarja. Kot poročajo iz Beograda, je zahtevala generalna direkcija rudnikov od finančnega .ministrstva naknaden kredit 30,000.000 dinarjev, ker bi sicer, spričo dejstva, da so vsi njeni krediti izčrpani svojega dela ne mogla nadaljevati do konca budžetskega leta.
— Šole za pilote. Glavni odbor Aerokluba je na svoji zadnji seji sklenil, da otvori začetkom prihodnjega leta v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Sk oj sij u pilotske šole.
— Poštno brzojavna šola v Beogradu. Te dni je bil otvorjen v poštno-brzojavni šoli v Beogradu višji poštno-brzojavni tečaj. V tečaj je sprejetih 26 kandidatov in 14 kandidatinj.
— Redukcija učiteljišč. V prosvetnem ministrstvu je izdelan predlog za redukcijo učiteljišč. Prosvetni minister bo predložil predlog v kratkem ministrskemu svetu.
— Vpisovanje na zagrebški univerzi. 26. t. m. se prično vpisovanja na zagrebški univerzi in sicer za vse fakultete. Vpisuje se lahko do 16. oktobra. Študenti, ki reflekti-rajo^ na stanovanje v dijaških domovih, naj vpošljejo prošnjo, opremljeno s potrebnimi dokumenti vodstvu domov najkasneje do 25. I. ni. Stanarina znaša 75 do 12o dinarjev.
— »Lokal Anzeiger« zopet dovoljen. Ker je obiskal urednik »Lokal Aezeiger-a« našega poslanika v Berlinu ter mu izjavil, ua obžaluje, da je pisal njegov list parkrat v neprijateljskem tonu o naši državi in je obljubil, da se to ne ponavljalo, je naš notranji minister uvoz in širjenje lista zopet dovolil.
— Vilfanova koča na Begunjščici ostane odprta do vštetega 25. septembra 1927.
— Ženski Pokret v Ljubljani. Dne 17. in
18.	t. m. je bila druga skupščina Aljanse (zveze) Ženskih pokretov v Beogradu. Skupščine so se udeležile zastopnice 13 feminističnih društev naše države. Pod predsedstvom Slovenke g. Alojzije štebi, se je razpravljalo predvsem o metodi dela, ki naj pospeši uresničenje stremljenj ženskega gibanja -v naši državi. Kot prvo skupno akcijo v lo svrho je smatrati organiziranje maniie-stacijskih shodov za volilno pravico v vseli večjih krajih države ob pričetku zasedanja skupščine. Kdaj in kje se vrši tak shod v Ljubljani, bomo še poročali.
— Direktna telefonska zveza Split—Reka je bila te dni otvorjena. Taksa za triminuten razgovor znaša 2.25 zlatih frankov; za po-zivnico se plača tretjina te takse.
— Akcija za rešitev ladjedelnice v Kraljeviči. V torek je prispel iz Beograda na Su-šak pravni konzulat Narodne banke Živadin Spasojevič v svrho pogajanj, da bi se obratovanje ladjedelnice, nad katero je proglašen, kot smo poročali, koiikurs, nadaljevalo.
— Radiokoncert naše glasbe v Krakovu. J'e divi je bil v Krakovu prirejen radio-kon-cert, ki je bil posvečen jugoslovenskini komponistom. Koncert se je pričel ob ,pol 9. zvečer. iZaslugo za to prireditev imata dr. Ja-chymecki m dr. Frančič.
iNova osnovna šola v Beogradu. Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt in proračun za zgradbo nove osnovne šole v Beogradu. 'Zgradba bo stala 1,008.735 Din.
— Protest zaradi redukcije višjih razredov na splitski ženski realni gimnaziji. Zaradi odprave višjih razredov na ženski realni gimnaziji v Splitu, je »Ženski pokret« sklical javno | rotestno zborovanje, kjer so zborovalke protestirale proti odloku ministra presvete.
— Borba proti raku. Dne 19. t. m. je bil v Beogradu v svečani dvorani v zgradbi starega vseučilišča tretji jugoslovenski kongres operativne medicine. Kongres je otvoril ob 10. uri dopoldne dr. Kostič, predsednik organizacije. Uvodoma je pozdravil odposlanca
Nj. V. kralja admirala Priča. Nato se pohvalno izrazi o napredku kirurgije v zadnjih 50 letih ter povdarja, da je tretji kongres namenjen v prvi vrsti razgovoru o pobijanju raka, ki se v poslednjem času tako pogosto pojavlja pri našem narodu. Izraža nado, da se v bodočnosti podvzame najširša akcija za ■pobijanje te zavratne bolezni. Dr. Štamper, načelnik ministrstva za narodno zdravje in zastopnik min. narodnega zdravja, pozdravlja kongres in izjavlja, da je ministrstvo za narodno zdravje mnogo storilo za napredek kirurgije. Nadalje poroča, da je v novem finančnem zakonu vnesena postavka, ki predvideva nabavo 1 grama radija. Osnovana bosta 2 instituta za pobijanje raka in sicer eden v Zagrebu, drugi pa v Beogradu. Istotako bo otvorjenih več. postaj za pobijanje te bolezni. Nato je kot prvi referiral dr. Jovanovič o pobijanju raka, dr. Ostlivi pa o kirurgični terapiji pljučne tuberkuloze.
— Poljski dijaki v Mostaru. Mostar je po-setila večja skupina dijakov v spremstvu svojih profesorjev. Prišli so iz Varšave in si ves dan ogledovali zanimivo mesto in njega zgodovinske posebnosti. Obiskali so tudi zapuščeni grob pesnika Alekseja Šantiča.
— Razpisana katehetska služba. Na deški in dekliški meščanski šoli na Jesenicah je razpisana služba stalnega kateheta za katoliški verouk. Prošnje je vložiti do dne 10. oktobra pri velkem županu ljubljanske oblasti. Podrobnosti glej v »Uradnem listu* št. 97 z dne 20. oktobra t. 1.
— Umetniška razstava v Splitu. Začetkom prihodnjega meseca priredi karikaturist Uvodič v Splitu razstavo svojih slik. Razstavljene bodo karikature znanih splitskih osehnosti.
— Iz vojaške službe. Na lastno prošnjo je upokojen in preveden v rezervo konjeniški podpolkovnik g. Emil Zajc v Smederevski Palanki.
— Iz carinske službe. V višjo skupino so premaknjeni cariniki Miha Čop v Tržiču; Ivan Bukovec, Fran Dubravič, Ivan Skala in Anton Trček, vsi v Ljubljani. — Iz državne službe sta odpuščena carinika Peter Ognjanovič in Vekoslav Slavič, oba pri carinarnici v Mariboru.
—	Prcmeščenje slovenskih učiteljev > Italiji. iPremeščenja se javljajo tudi že iz reške pokrajine in sicer iz trnovskega šolskega okraja. Tako so bili premeščeni v razne kraje severne Italije: Kati šušeljeva iz Zagorja, Milica Valenčičeva iz 'Zagorja, Alojzij Torilšič iz Harij, Antonija Vižimova iz Sp. Zemuna. Učitelj Fran Mrmolja iz Dobravelj na Vipavskem pa je prejel odlok s katerem je postavljen na razpoloženje.
— Pariški mestni svetovalci na Dunaju. Na Dunaj so prispeli pariški svetovalci Deslan-dres, Lourent in Luquet ter sekretar Confe-deration genčrale du travail dr. Lenoir. Po-set ima študijske namene.
— Tifus in dilterija v Senti. Ministrstvo za narodno zdravje javlja, da je v Senti prijavljenih več slučajev tifusa in difterije. Izdane so najstrožje naredbe za pobijanje nalezljivih bolezni.
— Krdela gladilih volkov v Hercegovini.
V	zadnjem času povzročajo po hercegovin-skih vaseh srdela glavnih volkov veliko škodo. Te dni je udrlo večje število volkov v se-
lo	Izvore. Volkovi so razstrgali okoli 40 komadov ovc in koz. V Boksicah so raztrgali volkovi dva konja in 13 ovac. V kratkem se pri red e veliki lovi na volkove.
— 18 trdokuhanili jajc pojedel in obležal na mestu mrtev. Iz Mostara poročajo: V Jasenu je stavil kmetski fant Ilija Spahič s 'kmetskim fantom Luko Golovratom za 10 litrov vina, da poje 25 trdokuhanih jajc, drugo za drugim. Ko je pojedel Ilija deseto jajce, ga je jel boleti želodec. Fant se pa za to ni brigal, temveč je jedel hrabro dalje, ko pa je pojedel osemnajsto jajce se je zgrudil s presumljivim krikom na tla ter se jel zvijati v groznih bolečinah. Vsaka pomoč je bila zaman, mladenič je bil kmalu mrtev.
— Policija in sodišče. Zagrebška policija je nekako pred mesecem dni aretirala devet omladincev, med njimi tudi dva dijaka Čoviča in Srkoviča, kea’ so bili osumljeni komunistične propagande. Osumljenci so bili izročeni sodišču, ki je zadevo proučila in osumljence po proučenju akta spustilo na svobodo. Proti tej odredbi se je državni pravdnik pritožil na stol sedmorice, ki pa je prvo razsodbo potrdil. Zagrebška policija je nato odredila, da se osumljence izžene iz Zagreba, tako tudi Čoviča in Grkoviča. Nastane vprašanje, kako se bodo osumljenci zagovarjali pri sodišču, ko so vsi izgnani iz Zagreba.
— Ali sme zdravnik neozdravljivega bolnika zastrupiti? 72-letni zdravnik dr. Engel, ki je vzbudil pred 40 leti v ©eirlinu senzacijo s svojo trditvijo, da je zdravnik upravičen neozdravljive bolnike zastrupljati, je bil te dni v Los Angelos-u aretiran, obdolžen, da je zastrupil svojo ženo. Dr. Engel priznava, da je inkriminirano dejanje izvršil. Zastrupil je pa svojo ženo zato, da jo je rešil trpljenja, ker je .imela 'paralizo.
— Strahovito nevreme v Sremu. Te dni je besnelo nad Sremom strašno nevreme. Med hudim nalivom in silnim viharjem je padala toča v velikosti golobjega jajca. Posebno hudo nevreme je vladalo v okolici Vukovara, kjer je vihar potrgal vse telefonsko omrežje. Največjo škodo trpijo kmetje, katerim je vihar odkril hiše. Vinogradnikom je to pot vihar prizanesel.
— Obsodba muftija potrjena. Prizivno sodišče v Skoplju je potrdilo razsodbo prizrenskega sodišča. Mufti Hadži Rustan Ramadani Športu, ki je bil obdolžen sokrivde umora inženjerja Dragoviča in Bartiča, je obsojen na 20 let težke ječe.
— Razprava proti Petru Vugorcku. Predvčerajšnjim se je pričela razprava proti Vu-goreku, ki je obdolžen, da je pred 1 mesecem ubil svojo ženo. Vugorekov zagovornik je predlagal, da se odda obtoženec na opa-
zovanje, ker kaže znake nenormalnosti. Razprava se nadaljuje.
— Lažni ruski princ v zaporu. V Beogradu so zaprli bivšega vojaka Wraglove armade Gleb-a Karpus-Kornisse-a ,'ker se je izdajal za kneza Nikolaja Vjazemskoga. Policiji je skesano priznal, da se je izdajal za kneza. Mislil je namreč, da to v Jugoslaviji lahko stori, ker tu ni plemstva. Policija ga je obsodila na mesec dni zapora, nato pa bo izgnan v Bolgarijo, odkoder se je 'priklatil.
— Hišna preiskava zaradi orožja. V okolici Dubrovnika je bila te dni izvršena hišna preiskava pri več kmetih, ki so bili osumljeni, da imajo skritega mnogo orožja. Uspeh je bil presenetljiv. Našla se je velika količina pušk, ki so bile zaplenjene, posestniki orožja pa prijavljeni oblasti.
— Svojega najboljšega prijatelja ubil. V vasi Studenci blizu Ljubuške je kmet Jure Vasil razkazoval svojemu najboljšemu prijatelju Ivanu Zugoriču puško, ki jo je pred nedavnim časom kupil. Pokazati je hotel, kako se ravna s puško, pri tem pa pozabil, da je puška nabila. Naenkrat se je puška sprožila in krogla je zadela Ivana Vasilija tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Ko je Jure videi kaj se je zgodilo s prijateljem, se je onesvestil. Ko se je zopet osvestil, je pričel bridko jokati. Orožniki so ga odvedli v zapor.
— Pretep zaradi 500 dinarjev. Radi dolga 500 dinarjev je prišlo do prepira med Anto Biličem in Nikole Lugarem, kmetoma iz vasi Blatnica. Prepir je končal s pretepom, pri katerem je dobil težko poškodbo na glavi kmet Ante Pilič. Lugar ga je udaril, ker ga je hotel Pilič obdelati z nožem, po glavi in mu ■prebil lobanjo. Težko ranjenega kmeta so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
— Nelly Grosavescu proti igri »Darf man toten«. Dr. Emil Grosavescu, pravni zastopnik gospe Nelly Grosavescu, se je pismeno pritožil pri Feliksu Fischer-u, avtorju drame »Darf man tiiten«. V pismu zahteva, da se igra, ki bi se imela vprizoriti v Reneissance-biihne, ne vprizori. V odgovoru na pravnega zastopnika zatrjuje avtor, da dramsko delo ni v ni kaki zvezi z znano zadevo Grosavescu. Umetnik povdarja, da je motiv drame iz ljubosumja, ki se je dogodil v umetniških krogih, vendar nima niti najmanjšega stika z imenovano zadevo, ker delo je bilo napisano že pred 5 leti.
— Aretacija bančnega ravnatelja. Te dni so aretirali na Dunaju 37-letnega bivšega bančnega ravnatelja Rudolfa Hanska, rojenega v Komornu, pristojnega v Temešvar, ker je osumljen, da je ogoljufal »Srbsko hranilnico« za 30,000.000 lejev. Hanska je pri aretaciji zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Oddan je bil deželnemu sodišču.
— Velika nesreča na morju. Kot poročajo iz Ttingstau-a, se je te dni potopil parnik »Gsutoku Maru«, na čigar krovu se je nahajalo 400 kitajskih pasažirjev. 159 oseb je utonilo, 120 jih je rešila neka ameriška bojna ladja.
— OrjaSki avijon so je ponesrečil. Grozovita nesreča se je dogodila na letališču Hed-leyfield v New-Yersey. Je to naj večja nesreča, ki se je prigodila v zadnji hletih. Avijon ! je iz višine 500 čevljev zagrmel navpično na • zemljo. Mrtvih je osem oseb, 4 pa težko ranjenih. Vzrok nesreče leži v tem, ker je bil avijon preveč obremenjen. Med» potniki sta se nahajala tudi dva otroka. Štirje ponesrečenci, ki so ostali pri življenju, so strašno razmesarjeni.
Ljubljana.
1— Udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet, ki se vrši te dni v raznih mestih naše države, pridejo danes z jutranjim brzovlakom v Ljubljano. Ogledali si bodo mesto in pokrajinsko razstavo. Mestna občina ljubljanska priredi n ačast gostom zakusko v kolodvorski restavraciji. Z opoldanskim vlakom se gostje odpeljejo na Bled, kjer bodo ostali čez noč, drugi dan pa nadaljujejo svojo pot čez Zagreb in Plitvička jezera v Split. Jadranska plovitba je dala v namene kongresa na razpolago svoj najboljši parnik »Karadjordje«, ki bo udeležence vozil iz Splita v Dubrovnik ter nazaj preko gornjega Jadrana na Sušak. Odlični tujci bodo imeli na ta način priliko natančno spoznati našo prelepo obalo. Iz Dubrovnika bodo napravili izlet v Mostar in Sarajevo ter šli z avtomobili v Črno goro. Kongres se konča dne 5. oktobra v Rogaški Slatini. O poteku kongresa in njegovem delu bomo svoječasno še poročali. — Vožnje po morju se lahko udeleže tudi privatniki, proti plačilu izredno nizkih stroškov. Prijave sprejema do petka zvečer Tour.ist Office v Ljubljani.
1— Aeroplan Ljubljana. »Aeroklub« nam sporoča: Nepredvidene tehnične ovire, so prihod našega prveag avijona nekoliko zakasnile tako, da bo sprejem v Ljubljani mogoč šele čez kakih 10 do 12 dni. Dr. Rape, ki je bil poslan s strani kluba v Nemčijo, da prevzame aparat, se je vrnil s poročilom, da mora aparat prevzeti »Die deutsche Ver-suchanstalt fttr Luftfahrt« kar se bo izvršilo te dni, nakar bodo šele izstavljeni uradni dokumenti, ki so potrebni za prevoz aviona iz 'Nemčije v inozemstvo. Obrnili smo se tozadevno na vse merodajne činitelje, da se stvar pospeši. Ko bo vse v 'redu, bomo prijatelje obvestili o dnevu prihoda aviona.
1— »Udruženje gledaliških igralcev« mestni odbor Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri v opernem gledališču i(zborova dvorana). — Odbor.
1— Cercle francais v Ljubljani otvarja s 3. oktobrom t. 1. pouk v francoščini in sicer:
I. tečaj za začetnike ob pondeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure; predava g- P|'or; Južnič. II.a tečaj ob torkih in petkih od P
19. do pol 20. ure; predava g- Pr<“- 'n j vak. II.b tečaj ob sredah od .poji 1 • P,
20. ure; predavatelj isti. IH.a tečaj cd>
in petkih od pol 19. do pol 20. ure) predava ga. Bel 6 francosko slovnico v francoskem ieziku HI.to tečaj ob pondeljkih in četrtkih od pol 19. do do pol 20. ure; konverzacijo vodi g. baron Knorring. Obiskovalci tečaja
bodo plačevali mesečno Din 25.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo mršili na »Moškem učiteljišču« na Resljevi cesti. Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravnotam, pritlično in sicer 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra od 17. do 18. ure. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico; pristopi se lahko tudi prvi teden oktobra t. 1.
—	Odbor.
1— Javna risarska šola se .otvori letos v področju umetniške šole »Probuda« v poslopju Tehniške srednje šole, v istem obsegu kot je bila nekdaj. V to šolo se sprejmejo pomočniki in starejši vajenci vseh strok m obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 12. ure, pričetek pouka v nedeljo 2. oktobra 1927. Čas pouka je ugoden tudi za one, ki bi se vozili z vlakom v šolo. Vpisovanje dne 2o. septembra in 2. oktobra od 9. do 11. ure* pritličje desno, soba št. 6. Podrobnosti o pouku daje pri vpisovanju vodja šole prof. Anton Sever. — Vodstvo umetniške šole »P110’ dudac.
1—Dva velika koncerta v Ljubljani. D11?
8. .oktobra t. 1. izvaja v ljubljanski Unions*1 dvorani dr. Škotov oratorij: »Život i sp«-men slavnih učitelja sv. 'brade Cirila i M*‘ todija, apostola slavenskih« — zbor hrvat-skega pevačkega društva »Kolo« .iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Srečko Kumarja. * petek, dne 14. oktobra pa koncertira v UW' onski dvorani slavni v.ijolinski v.irtuos JaI1 K u b e 1 i k , ki že celo vrsto let ni k°n-cer tiral na ljubljanskem koncertnem odru-Oba koncerta se vršita pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske, več glede programa in drugega prihodnjič.
1— Vstopnice za konjsko dirko so že v .predprodaji in sft. dobe pri tvrdki Goreč na Dunajski cesti ter v Severjevi trafiki v Še-j lenburgovi ulici. Vse, ki se nameravajo udeležiti konjske dirke, opozarjamo, da naj si vstopnice preskrbe že v predprodaji' Konjske dirke se udeleži tudi znani jahač podpolkovnik Zajc, ki prispe v petek .iz Sme-, derevske 'Palanke.
Flanela, barhand, belo in rujavo blago d°" bite najceneje pri FRANC PAVLIN-U, (iT“' dišče 3.	'
—	Kolesarski tat pod ključem. Jože C'1*’ žar je prodajal na Krekovem trgu popoln0' ma novo kolo za majhno ceno 570 dinarjev. Pri prodaji je bilo navzočih več delavcev. Eden od navzočih je stopil do_sluzbuj°i'Of,M stražnika, ki je bežečega Cimžarja aretiiai in odpeljal na stražnico. Na policiji je C-im-žar priznal, da je sodeloval pri vec tatvinah, da pa so pr.i tem poslu pomagali se drugi uzmoviči. Na podlagi te izjave sta bili aretirani še dve osebi.
Maribor.
m— Krajevni odbor Dav. demokratske stranke v Mariboru. Krajevni odbor Dav. dem. stranke v Mariboru sklicuje članski sestanek, ki se vrši v četrtek 22. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Zamorcu«. — Odbor.
m— Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru. Pri rednem letnem občnem zboru Zadruge gostiničarjev in kavarnarjev v Mariboru, ki se je vršil dne 27. julija 1927 je bil izvoljen sledeči odbor: gg. Oset Andrej, gostilničar v Narodnem domu kot načelnik; Senekovič Henrik, gostilničar in ka-varnar v »Pilzenski vir« kot pod načelnik; Verzel Franc, gostilničar kot blagajnik; rec Josip, kavarnar kot odbornik; Zemlji« Franc, hotelir kot odbornik; Hdnigmann Ivan, gostilničar kot odbornik; Kos Ivan, gostilničar kot odbornik; Ivančič Alojz, kavarnar kot odbornik; Starman Rado, gostilničar kot namestnik; Strehar Alojz, kavarnar kot namestnik; gospa Imgolič Frančiška, kot namestnica; Filipič Andrej, gostilničar kol pregledovalec računov; Cizel Josip, kavarnar kot pregledovalec računov. Na občnem zboru dne 27. (julija 1927 .je bilo z večino glasov sklenjeno, da plačajo gostilničarji po 1 Din od hi vina in piva, kavarnar-ji pa po 3 Din letne članarine, katere ne bode več naš tajnik pobiral, ampak da se bode ta članarina plačevala po poštnih položnicah. V to svrho bode dobil vsak član svoj račun .in poštno položnico po pošti priporočeno doposlano. Obenem se opozarjajo vsi člani, da se lahko v vseh zadevah glede gostilne, taks, dohodninskega, prometnega, obrtnega in kateregakoli davka in različnih prizivov obračajo na zadružno pisarno, kjer dobe vse informacije brezplačno. Zadružna pisarna je mesto, kjer se je za ^vprašati in za razgovarjati v vseh naših težavah. Obenem .prosimo vse gostilničarje in kavarnar-je, da nam gredo v vseli zadevah na roke ter nas informirajo o vseh krivicah, ki se gode posameznim gostilničarjem ali pa gostilničarskemu stanu sploh. Zadnja leta se godi našemu gostilničarskemu stanu sploh toliko krivic, da je potreba, da vsak gostilničar vsako krivico, ki jo čuti sam ali celi gostilničarski stan takoj naznani v zadružno pi*'1.1 ' no in da na zapisnik vse krivice, 'ki/ . le slišal ali sam občutil, da se gode. 'Uiaune ure do izvzemši nedelje in praznj*0^ J®3"1 dan dopoldne. — Andrej Oset •> Mcelm-nik.
m— Cercle irancais. f/a”cos. 1 krožek v Mariboru bo otvoril ^f1«orn oktobra zopet svoje francoske 'ku,'z® n .tr,oke b: d° 12-leta in začetniški, dva nadaljevalna in kon-verzacijski kurz za odrasle. Prijave za otroške kurze se bodo prejemale od pondeljka 26. septembra do sobote 1. oktobra vsak dan od 3. do 4. ure popoldne v društveni čitalnici na državni gimnaziji, za odrasle pa v torek dne 4. oktobra od 6. do 7. ure zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča. .Pouk v kurzih za odrasle se bo vršil kakor doslej ob torkih in petkih cd 6. do 7. ure na moškem učiteljišču. Razun tega namerava krožek prirejati po enkrat na teden konver-zacijske sestanke z omejenim številom udeležencev pod vodstvom odlične francoske gospe. Kdor se jih želi udeleževati, naj pride v soboto dne 24. septembra ob 6. uri zvečer v društveno čitalnico, da se soglasno določita dan 111 ura teh sestankov.
SHOD PRISTAŠEV NAPREDNE GOSPO- i DARSKE LISTE.
Kandidati Napredne gospodarske liste so sklicali za sinoči shod v salonu restavracije pri Lloydu. Shod je bil jako dobro obiskan, tako da je bil zborovali) i prostor natrpano poln. Shod je dvoril in mu predsedoval višji inšpektor Karel Sajovic. Glavni poročevalec jo bil nosilec liste dr. Vladimir Ravnihar. Glavne misli njegovega z burnim odobravanjem sprejetega govora prinašamo na drugem mestu. Govorili so še Anton Malgaj za narodne socijaliste, veliki župan dr. Lukan, direktor Milan Paternoster, strojevodja Pet-jjč, ing. Pctrič-Miiller in ing. Djordje. Go-”ri so zborovalce navdušili. Stvarno se ,je govorilo gospodarstvu v občini in načelo se je marsikako pereče vprašanje. Napredna gospodarska lista dokazuje, da jej je za stvarno in resno delo pri občini brez hujskanja in demagogije. Zategadelj jo simpatično pozdravljajo ljubljanski voliloi, med katerimi uživa ze po svojih predstavnikih vse zaupanje.
sadja, tako, da je sadjarska razstava sedaj znatno izpopolnjena .
Zabeležiti moramo zlasti razveseljivo dejstvo, da je paviljon kulturne razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba« zelo frekven-tiran kljub posebni toda izelo malenkostni vstopnini.
Prost vstop na veselični prostor. Na veselični prostor je danes izjemoma prost vstop, to pa le od 6. ure zvečer dalje.
Informacije glede konjske dirke. V petek, soboto in nedeljo dopoldne bo član »Kola jahačev dajal v velesejmskt pisarni vse informacije, tičoče se konjske dirke v nedeljo.
Ljubljanska porota.
Podeželski tat.
Včeraj je sedel na obtožni klopi v porotni dvorani star grešnik in dober znanec poli-c.ije ter orožništva, 321etni čevljar Alojzij Za- j lur iz Studencev pri Mariboru. Zalar je iz- |
prava je bila nato preložena do jirihodnjega zasedanja.
RAZPRAVA PROTI ANTONU PESKU.
Dopoldne se je' pričela razprava _ proti predsedniku bivše »Ljubljanske posojilnice« in izdajatelju nekdanjega dnevnika s Jugoslavija« Antonu Pesku.
Senatu predseduje višji sodni svetnik V e -h o v a r , Antona Peska pa brani dr. T u m a.
Razprava traja predvideno danes in jutri, ni izključeno pa, da bo trajala še v soboto. Izčrpno poročilo o poteku današnje razprave priobčimo jutri.
Gospodarstvo.
BORZE,
21. septembra 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.515 - 13.545 G K 53 h
vršil"od Tela 1921 do 1926^devet velikih vlo- |	(8.0075)!	ffion’	27™»	-
v*‘ pisarne tajništva narodno radikalne STRANKE.
Mestni odbor NRS sklicuje članski sestanek za Dvorski, Št. Jakobski in Krakovo-Trnov--ski okraj, koji se bo vršil v soboto, dne 24. septembra ob 20. uri v dvorani gostilne Use: nilc, Borštnikov trg 2 (pred Igriščem, nasproti gostilne Pod lipo).
Na sestanku bodo govorili kandidati — Napredne gospodarske liste — za ljubljanske občinske volitve.
Vljudno vse člane vabimo, da se zanesljivo udeležijo sestanka ter da (pripeljejo s seboj tudi naše somišljenike in prijatelje. Narodnoradikalni pozdrav!
Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani.
Dr. Vladimir Ravnihar s. r., predsednik. —
Ivan Petrič s. r., jioslevodeči tajnik.
SHOD NEODVISNE GOSPODARSKE LISTE.
Včeraj se je vršil prvi zaupni sestanek
'Neodvisne gospodarske liste« za V. volišče v Trnovem v gostilni pri »Sokliču«. Vablje-nih je bilo le nekaj somišljenikov, ki so se tudi v lepem številu odzvali. Vprašanja, posebno gospodarska so se z največjim zanima-Ujem razpravljala, posebno pa je bilo veliko zanimanja med mlajšimi somišljeniki, kar je hvalevredno pozdraviti. Izvolil se je tudi neki gospodarski odbor (gospodarski krožek), ki ima nalogo zainteresirali vse volilce za gospodarski in komunalni program občine na popolnoma brezstrankarski in neodvisni podlagi. Odbor ima nalogo vzdrževati stalne stike med volilc-i in mestnimi občinskimi svetovalci. — Odbor: Šimnovec Rudolf, Saksida Vrane, Kreuzer Pavel, Žirovnik Pavel, Setni-čar Ivan, Pečnik Adolf, Gabrovšek Jakob.
IZ POKRAJINSKE RAZSTAVE.
Obisk pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« je bil včeraj znatno višji kot v torek. Približno cenjeno, je obiskalo včeraj razstavo nad 6000 ljudi, ne vštevši onih, ki so prišli šele zvečer na veselični prostor. Mladina ima veliko veselja z raznimi vrtiljaki in tobogani, pa tudi starejši se radi malo poza-
-	bavajo na njih.
Ob tej priliki naj omenimo tudi izjavo ve-lesejmskega ravnateljstva, da gredo oblasti, zlasti pa mestni komisar dr. Mencinger in vodstvo tukajšnje carinarnice razstavi zelo na roko.
Ka razstavo je dospela nova fpošiljatev
mov in tatvin ter tri manjše gnliufije po raz- j —“ ^ ^	(56_75)i	Praga
ni h krajih na Gorenjskem. Skupna škoda, S ^ y	(168.45), Trst 308.375 -
ki jo je Zalar s tem povzročil, znaša pn- | bližno 20.000 dinarjev. Vlamljal je po navadi na ta način, da se je klatil okoli hiše, v ka-tero je nameraval vlomiti, nato je zlezel notri ob ugodni priliki, ko se mu je zdelo vse
9925 0, 168.05 310.375
i do 168.85 (168.45)
(309.375).
Zagreb. Amsterdam 22.77 - 22.83, Dunaj 7 9925 — 8.0225, Berlin 13.521 — 13.551, Budimpešta 9.955 - 9.985, Italija 308.59 do - London 275.95 — 276.75, Newyork
jau »c tuiu jc	(	cin	kq	London	275
varno in odnesel, kar je le mogel. Izbiral ni ,	>	_	56g26	praga	168.05	—	168.85,	Cu-
iki, čevlji brez .para, zen- :	•	-	_'1097:-	r	   "
nič: stari predpasniki,	u.c	.
ske nogavice itd. so mu bili ravnotako dobro j n“ luy4 došli, kakor zlatnina, .usnje in nove moške * obleke, zlasti pa denar. Ukradeno blago je j potem z neverjetno predrznostjo prodajal v i najbližjih vaseh svojim znancem izza vojne j pri čemur se je predstavljal s svojim pravim J imenom ali pa s tujim: Rudolf Lechner. Imel j je namreč pod tem imenom legitimacijo ne- j kega svojega znanca, že več let mrtvega. !
Zalar bi se lahko preživljal s poštenim j  ____________
delom. Saj je bil v tem času celo delovodja >	Ruše	260
in solastnik neke čevljarske delavnice v Stu- j - -	A
dencih pri Mariboru, toda nagnjen k tatvi- j nam, se je raje klatil po Gorenjskem, v litij- j slrem okraju, kjer je bil rojen in v ljubljau- j ski okolici ter kradel, kjer je mogel.
Porotni razpravi je predsedoval višji sodni j svetnik dr. Kaiser, votirala sta s. s. S t u - i h e c in sodnik dr. Petelin, državni pravdnih je bil dr. L a v r e n č a k , obtožencev branitelj pa dr. žužek.
Zalar se pri razpravi izvija na vse mogoče pretege. Ko mu predsednik navede vsako njegovo tatvino, noče priznati nobene. O vsakem slučaju trdi, da ga tedaj_ ni bilo tam, kjer je bilo ukradeno, da je bil tedaj v Nemčiji; ko ga predsednik vpraša, kje je dobil potni list za Nemčijo, izjavi, da je prišel tja brez potnega lista. Ko mu predočijo razne izjave prič, ki so izpovedale v preiskavi, da I je prodajal ukradeno blago, trdi Zalar, da j blaga ni ukradel on, temveč da ga je kupil i od nekega neznanca itd.
Vedno znova ponavlja Zalar, naj zasliši so- l dišče še nekaj prič, ki bi mogle dokazati , njegov alibi za vse slučaje. V zadrego ne ! pride Zalar nikoli. Na vsako predsednikovo vprašanje ve odgovor, izgovor in izbegava-joče izvijanje. Včasih se obrne sem pa tja za nasvet na svojega zagovornika, toda le v raznih formalnostih. Prav je prišlo Zalarju tudi, da je nekaj prič v njegovi aferi že umrlo, oziroma odpotovalo. Nekaj povabljenih prič se tudi ni udeležilo razprave.
Zanimivo je tudi, da je bil obtoženec, ki je doma iz Žalne pri Litiji, že enkrat kaznovan pod lažni mimenom Lecliner in izgnan v Avstrijo, odkoder se je seveda povrnil v Slovenijo.
Senat je zavrnil obtožencev predlog, naj se zasliši še nekatere pri ep, ki jih je na novo predlagal, sprejel pa je predlog, da se zasliši one priče, ki so pri tej razpravi izostale. Raz-
1097;- ameriški dolar 56.175 do
56 375
(-..rili Beograd 9.13, Berlin 123.525, Lon-drn 0504 Ne\vyork 518.375, Pariz 20.35, Milan “>8 35' Praga 15.365, Budimpešta 90.70, Bukarešta 8.22, Dunaj 73.10.
Efekti.
T/iubliana Celjska 164 - 0, Ljubljanska ,	mo _ 0, Praštediona 850—0, Kre-
S ^vofieO - 0, Strojne 0 - 70, Vevče -uše 260 — 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0.
Blagovna trzisea.
Ljubljanska blagovna borza (21. septembr.) Zaključkov ni bilo nobenih.
TRŽNO POROČILO.
Žito. Na ameriškem trgu se cene izboljšujejo. Na ruskem trgu je tendenca zmerna. Po zadnjih poročilih bo letina v sovjetski Rusiji zelo slaba. Na domačem trgu ni sprememb.
Krompir. Povpraševanje znatno. Cene so nekoliko previsoke, i Sladkor. Cene na domačem trgu so neiz-j premen j ene. Tovarne že obratujejo in se kn-I stalni sladkor že odpošilja, j Fižol. Povpraševanje zelo veliko. Cene so neizpremenjene. Cene za koks so 4—4.25 D m za kg, za mandalon pa 3.75 3.90 Din za kg. Riž. Cene -riža so ostahie neizpremenjene. Kava. Tendenca čvrsta. Novi pridelek kvalitativno slabši od prejšnejga.
Zolje. Pridelek obilen. Tržišče prenapolnjeno. Cene so znatno padle in sicer od 1.25 na 1 Din za kg.
Mast Masti je precej na trgu. Cene niso poskočile. Plačuje se na debelo ]>o 25 Din, na drobno po 27 Din za kg. V Ameriki cene masti padajo.
Južno sadje. Na trgu so že rozine in fige, ki so pa cenejše od starega blaga. Citrone so sedaj dražje. Zaboj stane že 200 Din.
Maslo, sir, mleko. Povpraševanje znatno. Zabeležil se je precejšen padec cen sira. En gros se prodaja sir po 30 do 32 Din (lani je bil 33 do 35). Cene čajnega masla so isto-tako nekoliko padle. Produkcija masla je zelo mala, ker ni sedaj sezone. Cene mleku so tudi znatno padle. V detajlni prodaji je cena mleku 2.50 Din, kmetom pa se plačuje od 1.50 do 1.75 Din liter.
X Pobiranje davčne varščine. Finančno ministrstvo je z razpisom 'z dne 5. avgusta 1927, št. 90.348, odredilo, da se odlok z dne 16. junija 1927, št. 70.215, s katerim je bilo odpravljeno pobiranje 4% davčne varščine, ne nanaša na tuje podanike in na naše državljane, ki nimajo protokolirane izvozne ali uvozne firme. Nekatere carinarnice tolmačile pojem protokoliranja tako, da so zahtevale davčno varščino od vseh domačih podjetnikov, ki niso mogli dokazati, da je njihova firma sodno protokolirana. Ker je v Sloveniji dolžnost sodne protokolacije odvisna od obsega firme, odnosno od višine predpisanega davka, ni pri nas velik del podjetij sodno protokoliran, ampak samo prijavljen obrtnim oblastvom. Da se vsled tega v Sloveniji nastale neprilike pri pobiranju davčne varščine preprečijo, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intervenirala na merodajnih mestih potom Centrale industrijskih korporacij v Beogradu in dobila zagotovilo, da se izda v najkrajšem času pojasnilo, da se oprostitev od 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu nanaša na vsa podjetja, ki so prijavljena obrtnim oblastvom, čeprav niso protokolirana.
XSeznam članov borznega razsodišča v Zagrebu je interesentom na vpogled tudi v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
X Poljska je kupila na Ruskem večje količine ruskega tobaka, ki naj služi za izboljšanje poljskih cigaret. To je prvi nakup ruskega tobaka, ker so bile ruske tobačne plantaže cfibovljene šele 1.’ 1926.
Šport.
Rumena nevarnost. Za prihodnje leto pričakujejo .Amerikanski ostre konkurence Japoncev v Amsterdamu. Zadnji rekordi se že tesno približujejo amerikanskim svetovnim rekordom. Kimoure je plaval 100 m hrbtno v 1:13.3 ter 200 m v 2:45.2. Tudi uspehi žensk so svetovno rekordni. Tako je postavila gdč. Ada na 200 111 prsno s 3:24.2 nov rekord, še boljši pa je rekord na 100 m prosto, ki stoji na 1:14.8. V Ameriki je letos ta čas prekosila samo Martha Morelius, ki je preplavala to progo v 1:13.8.
Zadnje lahkoatletske vesti. Na Dunaju se je vršil v nedeljo maratonski tek na 4.2 km. Zmagal je Tušek (W. A. C.) v zelo dobrem času 2:46:15.2. Sicer je ta čas za 1 minuto 5 sekund slabejši od časa, ki ga je -isti atlet dosegel lansko leto, toda ker je bila proga letos pravilno izmerjena in 810 m daljša kot lani, je Tušekov uspeh avstrijski rekord. Drugi (je bil Jugoslovan Stefanovič iz Beograda v 2:59:317/io, tretji Nemec Iireglinger v 3:02:19H/io. Teka se je udeležilo 32 tekačev, od katerih pa jih je 14 predčasno odstopilo.
—	V nedeljo sta se srečala v stadionu v Co-lombecu pri Parizu Nemec dr. Peltzer in Francoz Martin v teku na 1000 m. 25.000 gledalcev je prisostvovalo zanimivi tekmi. 200 metrov pred ciljem je vodil še vendo Francoz 10 111 pred iPeltzerjem, vendar pa ni mogel uspeti napram končnemu spurtu Nemca, ki je rezal cilj 1 m pred Martinom. Peltzer je zmagal v 2:25.8 (svetovni rekord), drugi je bil Martin v 2:26, 3. Engel, 4. Vanoon, 5. Baraton. — Pri lahkoatletskih tekmah v Budimpešti je dosegel Keszmarki 1.94 m visoko (nov ogrski rekord). Marvalioz je vrgel disk 47.59 m, Darany pa je sunil kroglo 14.69 m; Gross je pretekel 5000 m v 26:06.6.
To in ono.
POLJUB NI GREH.
Znan dunajski okrajni sodnik dr. Sieber je zelo svobodomiseln mož. To je dokazal s
Modno pismo.
Cenjenim damam prinašamo danes nekaj posnetkov jeesnskega ansambla. Krilce je s skupinami gub olepšano. Pas je nekoliko vise stavljen. Ovratnik in zapestje plašča je obšito s kožuščkom mormotice.
Drugi plašč ima obliko bolera, za našitke j in ovratnik je uporabljena lisičina. Tretji I plašč ima obliko kolera in je napravljen iz veloSro de laine. Plašč je jmšit z ostriženo j zajčevino. Tudi četrti plašč je napravljen iz i velour de laine. Plašč je pošit z ostriženo j Ovratnik je iz bobrovine.	i
Tudi v letošnji seziji prevladuje sportski kroj in plisirano krilce. Le neznatne izpre-membe so vidne. Kot okras služijo male gube, tresse, gumbi i. dr. Moderna barva je: modra, črna, rjava, dalje neutralni svetli toni kot sivomodro in beige, kot temelj brezštevilne vzrsti: peščena barva, biseuit barva,
barva antilope itd., za moder ton pa admiral-modro itd. Bolero-kroj je največ v rabi, kot tudi čipke, všiti trakovi ki imajo barvo enako temeljni, dalje rokavi, ki se končujejo v fina zapestja ter so pošite s sout-ašami.
©\J
sodbo, ki jo je izrekel v nekem procesu. j Gospodična Selma T. je tožila trgovca Rudolfa Adlerja radi razžaljenja časti, ker je j govoril, da je imela ž njim intimno razmerje.
V	tožbi je izvajala, da ni bila s tožencem nikoli intimna, vsled česar se čuti s tožen-čevo trditvijo občutno žaljena ter zahteva eksemplarično kazen. Sodnik je pa izjavil: Trditev, da je imela neporočena dama s kom intimno razmerje v današnjem času ne in-volvira očitka nečastnega ali pa nemoralnega dejanja. Inkriminirana trditev obtoženca torej ne ustanavlja dejanskega stanu prestopka razžaljenja časti. Vsled lega je sodnik Adlerja oprostil. Dr. Sieber ima oči-vidno slične nazore kot benediktinec, ki je dal neki deklici, ki se je s svojim ljubimcem pred poroko združila, odvezo. »Prečastiti,« je odgovorila deklica začudena spričo dejstva, da je dobila odvezo, >neki dominikanski pater mi pa ni dal odveze.« Benediktinec je odvrnil smehljaje: »Draga hčerka, kaj pa razume dominikanec o ljubezni! <
RAZPOKE V ZEMELJSKI SKORIJI.
Žalostni dnevi se obetajo našim sirotnim zemljanom. Ruski učenjak Musbytov in angleški znastvenik Gregori, oba svetovna znana raizkovalca, trdita, da sta po daljšem in temeljitem opazovanju naše zemlje dognala, da se v doglednem času lahko pričakuje velikanske zemeljske pretresljaje. Učenjaka trdita, da je opažati na zemeljski skoriji 2 ’ velikanski razpoki; ena da od Atlantskega ] oceana na črez srednjo Evropo do Turkesta- ; na, druga pa, ki je še mnogo večja od prve,
da se razprostira od Avstralije v severni smeri proti sredini Evrope. Uničujoče sile, ki bodo povzročile neizmerno gorje, bodo nastopile. Tako prorokujeta oba znanstvenika.
Strašna je ta vest. Gruda pod našimi nogami, na kateri tako brezvestno zidamo velemesta, ki je preprežena z neizmernim železniškim omrežjem, ki je zamrežena od neštetih telegrafskih in telefonskih žic, katero smatramo kot jeklen oklep, naj je zapisana poginu! Dosedaj prepričani, da je zemeljska skorja jeklen oklep, ki ga ne uniči nobena sila, nas je bore malo vznemirilo, če smo culi, da je nekje na vzhodu na ameriški oba-
li	potres uničil mesta in bitja. Ravnodušni smo ostali, čeravno so prihajale vesti, da so v zemeljski skorji nastale kilometerske razpoke in da je zajed.no vodni val neizprosno uničil tisočim in tisočim tihe domove. Zavest, da 'je naša zemeljska skorja jeklen oklep, nam je ohranila popolno ravnodušnost. Zemeljska površina je tako prostrana, da je za njen, kot tudi za naš obstoj, bila malenkostna dogodivščina, ko je ognjenik Rahata ugonobil cel otok Krahatan.
Ruski in angleški učenjak pa prorokujeta sedaj: »Prišla bo goološka svetovna vihra, ki bo uničujoča, ki ji dosedaj še ni bilo enake. Dozdevna trda zemeljska skorja je dobila razpoke, ki grozeče zevata — čeravno se ne dotikata nobenega evropskega velemesta
—	in segata v osrčje Evrope. Jekleni oklep je dobil razpoko. Ne v vzhodni Aziji, ne v zahodni Ameriki, ne pod globinami razsež-nih morja, ne, pri nas, v naši ljubljeni domovini Evrope . . .«
Glasom izjav in trditev raznih učenjakov, meri zemeljska skorja približno 70 do 80 km. Debelina, ki jo ne prodre nobena krogla, ki dovoljuje, da brezkrbno zidamo mosta, da se brezkrbno gibljemo na tem božjem svetu.
Poleg te neomajne zavesiti pa se oglaša — dvom. Polumer naše zemlje — torej pot do središča naše zemlje — znaša 0370 km. Iz tega sledi, da debelina zemeljske skorje ni več kot Vioo zemeljskega polumera. Skorja je v primeru s planetom še nekaj tanjša, kot pa če lupino jabolka primerjamo s plodom. In na tej lupinici vstajajo in propadajo narodi; s to lupinico se druži vse naše bitje in žitje. Pa to bi še vse lahko tako ostalo, če bi človek vedel, kdo so tiste tajne sile, ki so povzročile že toliko gorja. Kako so vstvarjene te nevidne podzemske sile? Paradoksno zveni: solnce, ki ogreva in razsvetljuje našo zemljo nam je bolj znano, več verno o njem, kot pa o jedru naše zemlje. Teorij je nebroj.
Iz lastnih zaznav in doživetij se o tej skrivnosti ne more ničesar pozitivnega trditi. Najgloblji rovi, ki jih je človeška roka ustvarila, niso globji kot 2 do 2 in pol kilometra. To je nekako toliko, kot mikroskopičko opazovana rana, ki jo je uničil baicl na lupini gori imenovanega jabolka. Pri nastajanju naše zemlje so vsekakor dognali, da se toplina na vsakih 30 cm globine za 1° C zviša. Ce je ta trditev, to pravilo, veljavno tudi za globje plasti, tedaj mora biti v globini 90 km paklenska vročina 3000° C. To je pa toplina, ki bi topila granit slično kot _ se topi
vosek nad svečo. V globini 200 kilometrov bi morala toplina sličiti oni solnca. Vsaka hribina, vsaka kovina, skratka vse, kar poseda ia blaženi vset, bi se morala pri tej toplini pretvoriti v plin. Človek bi menil, da je notranjost zemlje goreča snov, ki je napolnjena z razstopljenimi hribinami. Lahko! Pa tudi tukaj nastane pomislek.
Trda zemeljska skorja mora na notranje plasti lave pritiskati z nepreračunljivo silo. Če je pritisk velik, tedaj zamorejo obdržati razne hribine in kovine, tudi pri visokih toplinah svojo obliko. V smeri pro.ti središču se kosata torej pritisk in toplota. Cim bliže snov središču zemlje, temvečja je toplina — temvečji je pritisk. Končno lahko pritisk doseže fantastično silo, ki onemogoči pretvarjanje snovi. Torej je jedro naše zemlje trdo kot jeklo.	'rt
Poljubno nazivaiije se lahko voli: prvi ^ol drugi nazor je upravičen — dokazati pa ne moremo ne prvo ne drugo trditev. Kot M® hoče: misliš si lahko, da je notranjost naš? zemlje ognjena masa v kateri vse vre, že P® želiš, se lahkn pitaš z domnevo, da je ie' meljsko jedro trdo kot jeklo. Med jedro® in zemeljsko skorjo so čisto gotovo ogjj^ mase, o tem ni dvoma. Ognjeniki so naffl ** to živa priča.	■ -1
Dal Bog, da se prorokbe gospodov MusbS-tov-a in Gregorij-a uresničita, da bi bila 1aW kaznovana za — »laž.«
Vsem pa, ki se radi razburjajo zaradi hud® vesti, povemo, da je bilo že dosti slični*1 prorokb, pa svet še vedno stoji. Je pač takOf da se nobena juha ne spije tako vroča, kakor >je skuhana.
lija Erenburg:	39
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
— Dobil sem.	j
— Bravo! Zdaj si jih bomo privoščili. Jaz j se peljem z vami.
— Dobro. Najprej Marseille, potem Brest. Treba je samo še instrukcije predložiti ko-mitetu.
— To lahko v četrtek.
Delo je končano. Zdaj se pa lahko posmejeta in lahko spijeta vsak še kozarček mladega vina.
Poitra je spet vrgel novčič v stroj, to pot edino radi zabave. Sledila je sentimentalna pesem. To je bila pesem, ki so jo prepevali ravnotako v elegantnih barih Montmartre, kakor pa na zaprtih, temnih dvoriščih enajstega policijskega okrožja. To je bila pesem o tem, kako je lepo podremati skupaj s kostanjevim dekletom. Ne, pravzaprav je pela ta pesem o tem, kako je pusto, ko kostanjevo dekle odide in kako je žalostno tedaj spati samemu. Poitra je prišel v čuvstva. Ta Slo-vek v kozji kamižoli je res znal vse: streljati iz strojnice, kuhati lečo, voditi motorni čoln, prepevati romance o kostanjevem dekletu, napeljavati električne zvonce, loviti rake, delati revolucijo, biti žalosten, smejati
se in ljubiti. Kdo bo rekel, da je to za enega človeka premalo? Poitra je bil vedno vesel; celo takrat, ko je bil žalosten. Ko je nedavno odsedel štiri mesece v političnem oddelku jetnišnice Sainte, se je on naučil igrati na glavnik in mašiti nogavice (dozdaj si je raztrgane nogavice vedno sam zašil). Razen tega je v celici prepeval tako vesele pesmi, da se je najbolj možakarskih paznikov lotevala migrena. Živel je pa sam v podstrešni sobici. Zjutraj je navijal svoj avtomobil, zvečer je pa zahajal na strankine shode in je na vse načine odobraval življenje.
Ravnokar je tudi odobril mlado vino. Ko je pa začel avtomat uporno zatrjevati o kostanjevem dekletu in je Poitra prišel v čuv-stvo, si je z rdečim robcem obrisal svoje šoferske oči, ki so morale biti vajene i prahu i bencina, kakor se je zdelo. Gotovo je imel zato svoj vzrok.
Andrej pa ni poslušal pesmi, ampak je zdaj premišljeval le eno: ali se bo res kar tako odpeljal v Toulon, ne da bi videl Jeanne-o? Ne, to ne sme biti! To bi že ne bilo več gorje, ampak neumnost! Ona je vendar v bližini, v Parizu in da bi je ne našel! Ali naj gre tja? Ampak s tem ne odkrije samo sebe, ampak tudi njo lahko pogubi. Stric, detektivski zavod, ruski boljševik! Kaj naj stori? Brez nje ne more...! Temnopolta,
otožna, ljubka, kje si? Jeanne! Ljuba! Ob pozni uri, v meglenem večeru, ko tiho plovejo med belim dimom pošastne galere luči, ko je v oknih sleherne hiše luč in z njo nežnost, se odldikni, Jeanne!
Andrej je zgrabil Poitra za komolec.
— Prositi vas hočem za uslugo. Jaz moram luk a j najti neko znanko. Ker sem nelegalen, pa ne smem sam tja. Lahko bi tudi njo zamešal. Mogoče vi lahko s svojo mašino počakate blizu hiše?
— Seveda! Vi mi samo povejte, kakšna je?
— Andrej jo je seveda opisal. Ni pa verjetno, da je to bilo mirno naštevanje znakov. To najbrže na noben način ni spominjalo na jKilicijski protokol, niti ne na opise oseb v romanih velikega pisatelja Lebona. O, Andrej je bil skromen in ni povedal nič preveč. Skoraj dekliška sramežljivost je merila njegove besede. Vendar pa je vse povedal na tak način, da je Piere Poitra spet vzel iz žepa svoj robec, čeprav je avtomat že
zdavnaj zamolčal. Med vsemi stvarmi, ki jih je znal opravljati, gotovo ni t>ilo ugltoanja
tujih misli. So pa očividno misli, ki jih
lahko uganejo tudi profani. Ko je Andrej končal, je Poitra rekel:
— Vi imate torej prijateljico? Jaz tudi. Moja je kostanjevka.
Na]k«li!a v Materijah! in v konstrukciji boi
Josip Petelinca
Šivalni stroji in kolesa
Gritiner, Adler, in PHdnix.
. m	Najlepie	oprema, pouk v vezenju
^^	brezplačen.
Nizke cene tudi na obročna plačila.
1IIP Ljubljana novega spomenika.
Carinsko posredniški in Spediciiiki bureau
»GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Telefon 2454.
PodruSnlce: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantniml pogoji.
Zastopniki druZbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSlljke.
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
V-H*’
nudi
najti n ei Si in n ai okusne] Si namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. i~i Telefon Itev. 2389. TehnlCno in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji, ris srn st Ljubljana, Dunajska cesta IL la, U. nadstr.
Akumulatorske
naprave
svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calint k. d. Zagreb, Mandaličina 1.
Zato je torej šofer s takim zanimanjem poslušal avtomat! Mogoče ni vedel, kako je lepo spati s takim dekletom, gotovo pa je vedel, da je žalostno spati samemu.
Andreja vprašanje ni užalilo. Ni ga zadela beseda »prijateljica-, uporabljena glede Jeanne-e, glede one Jeanne-e, s katero je bil skupaj eno uro, v dežju, pri Orlutu, odk“r jo je vzljubil. Za nobeno ceno bi ne pri®a^ velikemu pisatelju Julesu Lebon-u, ki je bro poznal vse besede ljubezni, to, da on, Andrej, koga ljubi. S tem veselim tovarišem je pa lahko govoril o Jeanne-i, s tovarišem, ki ima tudi svojo, samo ne temnopolto, ampak svetlo, kostanjevo.
Poitra je pa nadaljeval:
— Moja pleše na vrvi.	_	J
To ni bila alegorija. Poitra ni nikdar prišel do alegorije. To je bil poklic. Mala Li' sette, šoferjeva prijateljica, je služila v ko-čujočem cirku in je vsak večer v kakšnem okrožju Pariza plesala na vrvi.
— Da, ona pleše na vrvi, hudomušnih
Kaj »pa vaša?
Andrej ni vedel odgovora. Kaj dela zdaj
Jeanne? Kdo ve? Za minuto se je vznejtfi' ril. Začutil je neobhodnost, da na glas izreče njeno, zanj skoraj prepovedano ime.
(Dalje prih-)
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se pl»*» 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, 9tari trg 19.
Odda se
velika, zračna soba * električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista.
■
- - Sirite - -.Narodni Dnevnik" i
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v upravi lista.
Premog - če#11
Wolfova l/II. - Tel*'- -0a(l
LJUBLJANSKA KREDITNA BANICA
CENTRALAs
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovit, Nowi, Sa«,
-	Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA:	og
= Se priporoča za vse banine posle.
.	_ ,	..	„	„	,	n . . n tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Serer. Vsi v Ljubljani.
Isdajatelj: Aleksander J5ele*nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - UBKarnu