PeSfniita plafeticTv gotovini.
256. žtev.
Ishaia raicn nadeli in praznikov vsak dan ob to. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankivati in podpisati, sicer se ne priobčijo. It o k opisi so ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
•SLLItilsSlaifL' v petek 11. nesembra 1921.
SCT Posamezna štev. 30 par - K 120,
Leto V.
. -kv- ■ ■ 'Iti: -JI -
Glasilo jjugoslov. socialno - demokratične stranke,
Telefonska Si. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica C/L, Učiteljska tiskarna.
Važni sklepi sccijalistične zajednice.
Preteklo nedeljo se je vršila v radničkem domu v Belgradu prva redna seja socijalističiie zajednice. Zastopane so bile vse tri bratske stranke, in sicer: Socijalno demokratična stranka Slovenije, delav-ska socijalistična stranka Jugosla-vije in socilajno demokratična stranka za Hrvatsko in Slavonijo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje ustave, politični položaj, zakon o zaščiti države, draginja, sestava skupnega strankinega štatuta iti programa itd. Debate, ki je trajala cel dan, so se udeležili sodrugi Lap-čevič, Korač, Topalovie, Bračiuac, Divac, Golouh, Brkič, Tatič, Ber-not, Koren itd. Predsedoval je so-: drug Košenina. Po vsestranskem, temeljitem proučavanju vprašanj, ki so bili na dnevnem redu, se je izvolila posebna komisija za sestavo resolucij, v katero so bil imenovani sodrugi: Topalovič, Golouh in Divac. Komisija je predložila seji naslednje resolucije, ki so bil?, soglasno sprejete:
I.
1 Ustava naše države ne zadovoljuje potrebam delavskega razreda 111 prave demokracije. Ni dovolj času primerna, ne dosti pravična de-, lavskemii razredu. Ne osigurava ne politično demokracijo niti v polni meri ne omogoča razvitek na bolje*, pravičneje in bolj času primerne gospodarske in politične odnošaje. Zato smatrajo združene socialistične stranke težnjo po izboljšanju ustave za povsem naravno in opravičeno. Borile se bodo, da se obstoječa ustava zamenja z boljšo in času primernejšo.
Toda pokret enega dela jugoslovanske buržoazije za revizijo ustave ni pokret za nje izboljšanje, temveč za poslabšanje sedanje ustave. Ta pokret za poslabšanje ustave hoče ovirati in preprečiti naravno evolucijo državnega in narodnega edinstva Jugoslovanov. Hoče uvesti državnopravne avtonomije za posamezne zgodovinske pokrajine; hoče pod zastorom čuvanja teh političnih ostankov fevdalne dobe izkoriščati nerazvite državne in politične odnošaje in tako omogočiti reakcionarnim in konservativnim elementom našega naroda obvladovanje političnih in gospodarskih položajev; hoče tako oiv-raii razvoj politične demokracije in preprečiti razvoj delavskemu raz-jredu;
’ Poleg tega računa vsa ta akcija na odvračanje narodove pažuje od^ drugih aktualnih vprašanj naše državne politike in na odvod na-
rodne energije na brezplodne politične stranpoti.
Radi tega zadeva ta pokret v delavskem razredu na prirodnega in nepomirljivega nasprotnika. Združenje socialističnih strank ima dolžnost, da takim buržoaznim nameram postavijo nasproti najodloč--nejši odpor. Proti akciji za poslabšanje ustave je na mestu akcija za njeno izboljšanje. Ne čakajoč izboljšanja obstoječe ustave, treba obstati na tern, da se njene dobre strani čimprej izvršijo. Zato treba izvajati borbo za ustvarjanje času primernih zakonov na vseh poljih gospodarskega in političnega življenja.
Socijalistično združenje zahteva zato proglasitev in izvršitev zakona
o	polni narodovi samoupravi, z enim parlamentom in z eno vlado načelu države, o svobodnem tisku in ostalih političnih državljanskih pravic. Socijalistična zaednica se bo protivila vsakemu separatizmu, regionalizmu in partikularizmu in vsaki slični težnji, ki bi pod krinko državnoupravnih avtonomij hotela napraviti politične in gospodarske zapleiijaje fevdalnih, klerikalnih, konservativnih in reakcionarnih elementov naše družbe. Zahteva mesto čuvanja fevdalnih ostankov socijalno zaščito in zavarovanje delavstva, hitro in radikalno izvedbo agrarne reforme, ureditev uvozne in izvozne trgovine, obnovo in pomoč začasnemu delu in prometu, zaščito invalidov, vdov in sirot.
To označuje kot najvažnejše politične naloge sedanjega časa in za njihovo izvedbo se bo najodločneje borila.
II.
Zakon o zaščiti države je surova žalitev obstoječe ustave po načinu, kako je nastal in po svoji vsebini, Ta zakon krati enemu delu državljanov svobodo tiska, zborovanja in organiziranja, a volilcem onemogoča svobodno izvolitev v predstavništvo, kogar hočejo. Ta zakon je naperjen ne samo proti teroristom, temveč tudi proti delavskemu razredu kot celoti. Velikemu delu delavstva je popolnoma odvzel pravico stavkanja, odvzel mu je edino sredstvo za obrano in izboljšanje njegovega matericlnega in socialnega položaja. Ta izjemni zakon je dal državnim organom svobodne roke, da ovadijo koga oni hočejo za nevarnega in ga kaznujejo s težkimi kaznimi kršenja svobode in z pro-gnanstvom. Ni čudo, če se policijski organi, državni odvetniki in politični protivniki delavstva poslužujejo tega zakona in, brezobzirno ga
zlorabljajoč, povzročili celo vrsto progonov po vsej državi. Na enostavno deuunciacijo dveh političnih protivnikov ali dveh delodajalcev, da je komunist, vržejo delavca na cesto in uradnika iz službe, ga pri-, meio in obdrže brez omejitve v zaporu. Število zaprtih, kaznovanih in nekaznovanih šteje več stotin, za kar je najfrapantnejši primer rudnik Krek, kjer je preko 300 rudarjev nekoliko mesecev v zaporu, ker so stopili v stavko. Najbolj grozna in divja kazen, ki spominja na srednjeveško barbarstvo, pa je pregnanstvo iz mesta v mesto za eno, dve ali več let, ali prognanstvo iz države še celo jugoslovanskih ^državljanov, pri čemer se cele družine upro-paščajo in izpostavljajo groznim mukam.	..	.
Delavski razred v največjem delu naše države je izpostavljen splošni samovolji njegovih razrednih protivnikov in oblastnih organov. Ne samo, da se delavskemu razredu onemogočuje svobodno politično gibanje, ampak se ovira celo še otvarjanje in delovanje strokovnih organizacij.
Vstajajoč proti tem sistemom nezakonitosti, Socialistična Zaednica Jugoslavije zahteva:
Da se takoj ukinejo izjemni zakoni o zaščiti države in vse izjemne odredbe proti delavskemu razredu; da se izpuste iz zapora vsi oni delavci, ki se niso pregrešili proti kazenskem zakoniku; da se prenehajo progonstva; da se preneha s kratenjem polne svobode političnim, strokovnim in zadružnim organizacijam delavskega razreda.
Socialistična Zaednica Jugoslavije poživlja delavski razred Jugoslavije, da se zedini v svojih političnih in strokovnih organizacijah in vodi odločno borbo za svobodo svoje razredne delavnosti in svobodo in pravico osebnosti.;
lil.
Še neorganizirano gospodarstvo, nerešeno agrarno vprašanje, neurejen in nezadosten promet; trajno poslabšanje vrednosti dinarja, ne-nasitljivi apetiti kapitalistov po profitu, neurejeni izvoz in uvoz, ogromni in vedno novi posredni davki, ki od države in samoupravnih teles v obliki carine, monopola, trošarine 1. t. d. vale na konsumente: to vse neprestano podražuje življenske potrebščine in povzroča tlačenje delavske mase, malih posestnikov in bednih uradnikov. Draginja napravi z neprestanim dviganjem vsak uspeh delavstva in nižjih družabnih razredov iluzoričen po zvišanju njih zaslužkov.
Organi državnih in samoupravnih oblasti, ki stoje pod razrednim
LISTEK.
II. Mann — Ivan Albreht:'
SIROMAKI.
v	Roman.	(Dalje.)
Pamet pa vendarle pravi vsakomur, da ima eden toliko pravice kot drugi. Nam vsem so odvzeta produkcijska sredstva, razdedinjeni smo in izžemani na duši in na telesu. Mi moramo razlastiti bogataše, sreča tega sveta mora biti naša, ker je bila naša njena beda... Ros; toda tudi mi bomo obsojeni v početje nepravde, ker koreninimo v krivici. Podlaga vsega Hcsslingo-Vcga bogastva je troha denarja, ki je bil last enega izmed naših. On pa, v čegar imenu, bomo stopili pred Hesslinga, ga je pridobil na podel jiačin. Mi, njegovi dediči, nismo nič bolj pravični od onih izkoriščevalcev; pravični moramo šele postat!. - v Kako bomo postali? Če bodo imeli vsi enak zaslužek in enak dobiček? Nobenega podjetnika; — toda jaz danes, jaz vem več nego ostali, znam yeč in moram imeti
več. Kako naj jih odškodujem?« je prisrčno vprašal sliko precl lastnim duhom stoječo, — Enakost.
. Ko so zaškripala vežna vrata, kakor zjutraj, kadar so jih odpirali, je stopil iz svoje lastne notranjosti, je hipoma zagledal beli dan In zaslišal zvonenje nedeljskih zvonov. Mnogo časa za učenje je izgubil. Toda, česar ni. nikdar poznal: njegov duli je prodiral brez namena dalje in »mislil je, ne da bi bil mislil na to.«
Ko je stopil v svečano Jutro, je zagledal prihajati po travniku pravd-nika Bucka.
»Promenirate?« ga je vprašal debeluh. »Pojdite proti vili ,Višini*, bo vam dobro delo. Meni dene dobro, ako jo zapustim ob takem ju« tru.«
»Ne grem tja,« je dejal Balrieh.
»Ne? Ali se vam zdi njen pogled prebleščeč, prelahkoten in preveč s srečo prepleten? Ali laže preveč? Resnično res, kakšna bitja bi morali biti mi vsi, če nas no bi blamiral takle pomladanski dan?«
Balrieh je. dejal:
»Nekoč sa bomo vsi počutili čisto. dom 3,&e v, njej.«
»Pomladni dan in vila ,Višina*, lahko mogoče,« je dejal Buck in mu je dolgo gledal v obraz, »za vas sta pripravljena.«
Zavil je med delavskimi hišami na golo polje. »Vi uporabljate zdaj naenkrat vso dolgo zbirano moč svojih možganov in ste orjak.«
»To so fraze,« je dejal Balrieh. »Preselil sem se.«
»Vidim,« je dejal Buck prijazno, a delavec ostro:
»Toda to je le vaša krivda. Vi drugi nam ne dovoljujete šolske Izobrazbe, da bi vam hlapčevali. V bodoče pa bodo vsi, ki telesno delajo, vsi ljudje, izza mlada in počasi takorekoč rastli v duševno življenje. In v malo urah bo potem po tovarnah in za mizo učenih narejenega več nego zdaj v mnogih.«
Buck je zadovoljen dejal:
»Potem bo znanost dostopna vsem. Dandanašnji se samo posamezniki bahajo ž njo.«
»Kakor z denarjem,« je dejal Balrieh.
»Bodo v bodoče vsi prejemali enake zaslužke?« je vprašal mehko Buck.
Delavec je zardel.
uplivom buržuazije, ne kažejo ne volje ne sposobnosti v borbi proti draginji. Delavskemu zadružnemu pokretu, ki je zelo važno sredstvo v borbi proti draginji, oni ne pomagajo, Delavske strokovne organizacije, ki s svojo borbo kolikor toliko višajo dohodke delavskega razreda, skušajo motiti v njihovi borbi, na mnogih mestih jih ne puste do dela, v velikemu delu delavskega razredp so vzeli pravico stavke. Vlada trosi ogromen del državnih dohodkov za popolnoma neproduktivne ustanove, v prvi vrsti za militarizem, ko sta gospodarstvo in promet ostala neorganizirana in osnovne kulturne potrebe ljudske mase nerešene. Proti draginji, ki davi nižje razrede naše družbe, S, Z. J. zahteva.' reformo našega davčnega sistema, ukinjenje fiskalne carine, takse in monopolov, a progresivne davke na dohodke in bogastvo; ukinjenje mi-
litarizma, energično skrb za pro-metna sredstva; razvitek in pomoč zadružnemu pokretu z javnimi sred-* stvi; ukinjenje vsakega nadaljnjega tiskanja novčanic; stroge mere pro-ti ogromnim špekulacijam; ureditev izvoza in uyoza; nekršeno svobodo gibanja strokovnim organizacijam in borbi vseh vrst delavstva in nameščencev.
Samo na ta način se more voditi uspešna borba proti draginji.
S. Z. J. poživlja delavski razred Jugoslavije, da se za te zahteve od« ločno bori v svojih organizacijah.
H koncu se je tudi govorilo o potrebi skorajšnjega sklicanja skup-, nega strankinega kongresa. Izvolilo se je posebni odbor za sestavo skupnega strankinega štatuta in programa. Sklepi tega odbora se bedo naznanili vodstvom vseh treli bratskih strank.
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Vsled neizčrpanega dnevnega reda torkove občinske seje se je včeraj seja nadaljevala. Župan s. dr. Perič je otvoril sejo ob 5. uri. Naznanil je, da je dr. T, Jamar (NSS) odložil mesto občinskega odbornika in da na njegovo mesto pride dr. Viktor Peterlin, ki nadomesti izsto-pivšega dr. Jamarja tudi v vseh odsekih. —- Od strani mestnega delavstva je bilo na magistrat vloženih mnogo prošenj za izboljšanje njih gmotnega položaja. V svrho njih proučitve bo sestavljena komisija, ki bo potem izročila vse te prošnje finančnemu odseku. V komisijo so imenovani; Kralj (JSDS), Rupnik (NSS), Kremžar (SLS), Turk (JDS). <— Župan poroča tudi, da bo v nekaj dneh Izdan razglas mestnega magistrata, ki bo pod ostrimi kaznimi obnovil predpise za štedenje z električno lučjo in plinotn v tistem ousegu kot zadnji dve leti. — Od strani vlade so že imenovani pri-sednikl v stanovanjski urad iz organizacije hišnih posestnikov oziroma najemnikov, tako da bo stanovanjski urad drug teden mogel pričeti že z rednimjioslovanjem. — Ker je uradništvo mestne zastav-Halnlce razumelo predlog, ki je bil na zadnji seji glede rentabilitetne revizije zastavljalnice stavljen s strani JDS, je napravilo vlogo, s katero se je obrnilo na občinski svet naj se v svrho zadoščenja tam vpo-slenemu uradništvu napravi takoj revizija. To pa občinski svet ni smatral za potrebno, ker je nesporazum glede vsebine zadnjič stavljenega predloga nastal vsled nestvarnega poročanja nekaterih časopisov o mestni zastavljalnici. V debati je dr.
Puc (JDS) trdil, da zastavljanica ni nobeu socialen zavod, če pa že po mnenju večine, naj ta večina zniža obresti za zastavljene predmete. Obč. sv. Tavčar (NSS) je nato s številkami dokazal, da je zastavljalnica dejansko rentabilno podjetje, ki ga občina nikakor ne bo dala v. zakup zasebnikom, kakor si morda žele nekateri od JDS, da pa bo dl-rektorij tega podjetja dosedanje visoke obresti (15%), ki jih je sklenil bivši obč. svet, znatno znižal. Mestna zastavljalnica izkazuje deficit v zadnjem proračunskem letu zato, ker je po zaslugi gg. od JDS bila 8 in pol mesecev zaprta. — Nato so bili na dr. Trillerjev predlog en bloc sprejeti računski sklepi za I. 1920-21 vseh mestnih podjetij. Proračun mestnega vodovoda za 1. 1921-22, ki pa še ne vsebuje potrebščin za novo projektirane naprave, ki se bodo vstavile v poseben investicijski proračun, In ki kot tak izkazuje prebitek, je bil po kratkem županovem poiasnilu. da bo o projektili glede novih vodovodnih in električnih naprav podal na eni izmed prihodnjih sej svoj tehnični ekspoze inž. g. Smrekar, sprejet v svoji prvotni obliki. Enako je bil sprejet tudi pro-račun mestne plinarne z 1. 1921-22, ki izkazuje nekaj tisoč prebitka. Dr. Triller je pri tem izrazil željo, da se čimprej uvede zopet normalna predvojna plinova razsvetljava ulic. Nato je bil sprejet proračun elektrarne, ki izkazuje 373.305 K prebitka. (V, proračunu je že vračunjen izdatek’
1	milijon K kot obresti za nove investicije.) V debati o tem proračunu je dr. Triller predlagal, da naj bi župan sklical euketo strokovnjakov,
»Tega ne. Pač pa bo vsak deležen dobička.«
»Ki je lahko tudi izguba,« je dopolnil Buck.
Balrieh je razumel to reč bolje.
»Ne. -To mora utrpeti podjetje. To pa ni last nas delavcev, ampak samo svoja.«
»To ste razmislili?« je vprašal Buck, hitreje nego običajno. Potlej je ugovarjal:
»Samo svoja last je. Kdo pa ga poosebuje? Kdo ima svoj delež v njem?«
»Vsi, od katerih živi.«
»Podjetje živi tudi od mrtvih.«
»Nesmisel,« je dejal delavec.
»Tudi od starih mož tam ob toplem zidu živi. od njih, ki ne bodo nikdar več vzeli nobenega orodja v roko. Kajti s svojo močjo so nekaj časa vzdrževali podjetje. Tudi od njih živi, ki se še niso rodili. Ce bi ne prišli, bi moralo prenehati. Slednjič živi podjetje tudi od mesta, ki mu daje ljudi in hrane zanje. Od vseučilišča, čegar iznajdbe uporablja. Da. celo od onih, ki so kdaj preje verjeli vanj in so bili ogoljufani. Glejte, moj oče je imel akcije, Hess-ling pa ga je spravil obuje.«
Balrieh je premišljal dolgo, dokler nista prišla do ribnika in do »Delavskega gozda«. Ko sta obstala in zrla v vodo, je dejal:
»To naj bi iblo res? Potem ni popolno. Taka podjetja po vsej deželi in po vseh deželah, to bi bila pravičnost, to bi bil svetovni mir. Potem bi bila veljavna prisega, ki so jo pred par meseci prisegli v Ba-zlu zastopniki delavstva vseh dežela: Nič več nismo mi delavci ovce, ki bi se dale nemo voditi v mesnice, nič več slepo orodje vojnih interesentov... Ali bi bilo res?« je vprašal iskreno.
>Z vami, gospod doktor, iti na sprehod, je častno in koristno.«
Buck ga je brez vprašanja prijel pod pazduho in se je opiral nanj. Krenila sta nazaj. Po trpkem premišljevanju je jeknil Balrieh:
»Cc meščanstva, to ve, kakšen zločinec je potlej Hcssling!«
Buck je zmajeval z glavo.
»Le z veliko težavo človek misli zoper lastni interes,« jc dejal. Delavce je rekel skromneje; »Ne morem vas še razumeti. Mogoče menite mene, lahko pa bi menili tudi gospodo tamle.«	(Dalje	prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
S lev. 258,
Ivi prouči, katerega izmed projektov za odpomoč pomanjkanju električne sik naj si občina osvoji: ali naj začno graditi elektrarno na Savi pri Črnučah, ali naj si za dobo 10 let najame električno silo od papirnice v Medvodah-Goričanah. Predlog sc je vzel na znanje. — Na predlog s. Kocmurja v imenu finančnega odseka so bili sprejeti nato naslednji proračuni za 1. 1921-22: proračun akožnega zaklada, ki izkazuje 337.80S K primanjkljaja, za katerega kritje pa je preskrbljeno že v proračunu mestnega zaklada. Na predlog s. Kocmurja se bo mestna ubožnica na Karlovški cesti popravila in osnažila. Stroški za to bodo znašali nekaj nad 300.000 K. Zvišale se bodo denarne podpore mestnim ubožcem, izboljšala predvsem prehrana. S tem se bo omejilo tudi bera št vo v občini ljubljanski. — Dalje je bil sprejet proračun ustanovnega zaklada, ter proračun meščanska imovine, iz katere sc bodo skušale zvišati dosedanje podpore, ker Izkazuje nad 79.000 K prebitka. Sprejeti proračun o vojašnici izkazuje deficita nad 29.000 K. Najemniki vojašnic bodo morali v bodoče plačevati zvišano najemnino. Sprejeti proačun amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila izkazuje prebitka 13.958 K. — Po sprejetju vseh teh proračunov je bil proti glasovom JDS sprejet od finančnega odseka predlagani proračun mestnega zaklada. Proračun izkazuje z izdatki vred, nastalimi vsled novih draginjskih doklad uslužbencem nekaj nad 9 milijonov kron deficita.	(Konec	prih.)
NainoveSIe.
POSVETOVANJE O SOCIJAL-
NEM ZAVAROVANJU.
IDU. Belgrad, 10. nov. Danes predpoldne ob 11.30 je tretja sekcija zakonodajnega odbora nadaljevala pretres referata ministra za socijal-no politiko o uredbi za zavarovanje delavcev. Razpravljalo se je o členih 83. do 106. te uredbe. Daljša razprava je nastala samo takrat, ko je prišlo na pretres vprašanje uprave osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Predlog ministrstva za socijalno politiko predvideva v upravi pariteto, da bi delavci imeli enako število delegatov, kakor delodajalci. K temu predlogu je govoril tudi referent sam g. Divae. in zastopal stališče delavcev radi popolne delavske avtonomije. Zahteval je, da naj bodo v osrednji upravi za zavarovanje dclacev samo delavci, v nadzorovalnem svetu pa naj bi bili paritetno zastopani delavci in delodajalci. Minister za socijalno politiko je vztrajal pri svoji redakciji, posl. Vidakovič (radikalec) pa je predlagal kompromis, po katerem naj bi bili v osrednji upravi zastopani tudi delodajalci z enim delegatom v nadzorovalnem svetu pa naj bi bila pariteta med delavci in delodajalci. Preti temu predlogu sta bila posl. Kurbegovič Iti dr. Žerjav, ki sta zastopala stališče ministra za socijalno politiko, pojasnjujoč, da gre predlog ministra za socijalno politiko največ za tem, da se v osrednji upravi obvaruje načelo paritete med delavci hi delodajalci in da pride do liestrankarstva ir, Depolitizacije, ker bi ne bilo mogoče, ako bi se sprejelo načelo neparitete. Razen tega prispevajo delodajalci enak del kakor delavci in ta del ni naprej določen, temveč ga avtonomno določa osrednja uprava: zato so delodajalci zelo interesirani, da vedo. kako se bo porabljalo to njihovo breme in da se ne bo porabljalo za straukarsko-politične svrhe. To stališče je zmagalo in se je vsa organizacija zavarovanja delavcev uredila po načelu paritete. — Razprava o nadaljnjih členih te uredite se Je ndaljevala danes popoldne. Pretresali so se in sprejeli tudi ostali členi te uredbe, tako da je končar.o delo glede uredbe o delavskem zavarovanju.
EDU. Belgrad, 10. nov. Tretji pod odsek zakonodajnega odseka za socijalno politiko in narodno zdrav-
je je imel včeraj' popoldne sejo, ki je trajala od 16. do 18. Najprej je predsednik Fehim Kurbegovič ugotovil, da je proučevanje naredb ministrstva za socijalno politiko v pododseku končano ter je pozval poročevalca, naj predloži poročilo o teh naredbah plenumu zakonodajnega odseka. Te naredbe sc tičejo državne statistike, izseljeniškega vprašanja, zaščite delavcev in inšpekcije dela. Zatem je poročevalec Divac poročal o zavarovanju delavcev. Predlog ministrstva za sncijal-no politiko glede tega je v glavnem isti kakor prej, samo da se ustavlja nova naredba, ki uvaja zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti ter smrti, medtem ko se zavarovanje za brezposelnost popolnoma prepušča zakonodajstvu. Z ozirom na ta načela se je izvršila razprava o 83. členih te naredbe ter je bila nastopna seja pododseka napovedana za danes ob 10. dopoldne z istim dnevnim redom.
VPRAŠANJE VLADE.
LDU. Belgrad, 10. nov. Ko je g. Pašič podal ostavko kabineta, je Nj. Veličanstvo kralj izjavil, da ima v kabinet g. Pašiča popolno zaupanje in da bi želel, da ostane še nadalje na vladi. Ko so ga točno Informirali o političnem položaju, je NJ. Vel. kralj pozval včeraj k sebi predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, ki mu je poročal o današnjem stanju strank v parlamentu. Dr. Ribar je svetoval kralju, da je potrebno, da ostane še nadalje na vladi koalicijski kabinet z g. Paši-čem na čelu, ker Je v današnji situaciji nemogoče, da bi bodisi radikalci, bodisi demokrati sami sestavili vlado. Seveda bi se sedanja koalicija mogla razširiti z vstopom katerekoli skupine v vlado. Poudarjalo se je, da je glavno, da ostane na vladi koalicija, ki bo delala na podlagi sprejete ustave. Kar se tiče osebnosti v kabinetu, krona ne dela vprašanja. Sedanjim članom kabineta g. Pašiča je izrekla zaupanje. Kakor se v obveščenih krogih govori, ne bi imela ničesar proti temu, ako se izvedla rekonstrukcija kabineta.
MONOPOL NA TUJE VALUTE.
LDU. Belgrad, 10. nov. V duhu
vlade se je v finančnem ministrstvu pripravil načrt uredbe, s katero sc pvaja državni monopol na tujo valute. Narodna banka bo imela v svojih rokah izključno pravico kupovanja In prodajanja tujih valut, j Na današnji seji, na kateri se je finančni svet finančnega ministrstva imel sporazumeti z Narodno banko, se je uredila poslednja redakcija nove uredbe, tako da se bo v par , dneh izdala, ko jo bo predhodno ! odobrila vlada. Smatra se, da bodo z uvedbo monopola tujih valut naravno prenehale tudi vse transakcije na borzah, ker bodo vsi, kupci in prodajalci, prisiljeni, obračati se , na Narodno banko.
MEJA PROTI ALBANIJI DOLOČENA.
LDU. Pariz, 10. nov. Pri vče-| rajšnji seji poslaniške konference , določena meja Albanije se le malo j razlikuje od one, ki je bila potegnjena 1. 1913. Odločitev poslaniške konference, ki vsebuje priznanje albanske vlade v Tirani, je bila včeraj uotificirana grški in jugosloven-! ski vladi, kakor tudi zvezi narodov. Jugoslaviji je bilo hkrati naročeno, naj umakne čete, ki se nahajajo na ozemlju, ki je do sedaj pripadalo Albaniji.
ANGLEŠKA BURŽOAZIJA PROTI JUGOSLOVANSKI,
LDU. Rim, 10. nov. Lloyd George je pozval tajništvo zveze narodov, naj skliče svet zveze narodov, da ukrepa zoper Jugoslavijo, češ, da ogroža njeno postopanje evropski mir,
Po3itiin@ vesti.
Jr Hrvaški demokratizem se kruši. V krogih hrvaških demokratov vlada veliko nezadovoljstvo,
ker lioce bivši ban TornijenoviČ ustanoviti svoj neodvisni demokra-ški list, okolu katerega bi se zbirali nezadovoljni krogi hrvaške aemo-krašlce stranke.
-r V Italiji ne bo splošne stavke. Italijanska Splošna delavska zveza je zaključila v ponedeljek shod, ki ga je imela v Veroni, da zavzame svoje stališče do znižanja plač, ki ga hočejo industrialci izvesti po vsej državi. Komunisti so bili zato, da se na to namero odgovori s splošno stavko,_ čemur pa so se socialisti radi težkega položaja protivili. Pri glasovanju je socialistična resolucija dobila 612,653 glasov proti 246.402 za komunistično resolucijo.
+ Sodrug F.vgen Debs izpuščen! Iz Amerike poročajo, da so ameriške oblasti izpustile na svobodo socialističnega mučenika, jetnika iz Atlante, sodruga Evgena Debsa. Ameriško delavstvo je gotovo z velikanskim veseljem sprejelo to vest osvoboditve svojega voditelja, ki ga je militaristično-kapitalistična reakciji pod Wilsonom obsodila na desetletno ječo. Mi sc tudi pridružujemo temu veselju.
+ Perzija in Afganistan sta podpisala zavezniško vojno pogodbo za slučaj, da bi bila ena izmed obeh držav napadena. — Obe državi mejita na Indijo, obe sta z boljševik! dobri prijateljici, torej je jasno, proti komu je naperjena pogodba.
vesti.
O protestnem shodu v Mestnem domu, na katerem sta bili sprejeti resoluciji proti odpravi ministrstva za socijalno politiko, poročamo jutri.
Maksimalne cene v Ljubljani.
Občinsko sodišče za pobijanje in maksimiranje cen je v svoji seji dne 9. t. m. določilo sledeče maksimalne cene: A. Goveje meso: 1. prima volovsko meso v mesnicah prvi del 34 K za kg, zadnji del 28 K za kg. Na trgu (stojnice) za meso prve vrste: 2. prvovrstno volovsko meso prvi po 2S K za kg, zadnji del po 32 K za kg. Za meso druge vrste (to je debelih krav, slabejših volov, mladih bikov in telic prvi del po 20 K za kg, zadnji del po 24 K za kg, 3. Za jezike 32 K za leg, ledice 32 K za kg, možgani 32 K za kg, vampi 8 K za kg, pljuča C K za kg, iedični loj 30 K za kg; prodaja mesa starih bikov in starih krav, to je mesa tretje vrste na trgu in mesnicah ni dovoljeno. B. Telečje meso: 1. Prekmurskih telet prve vrste 20 K za kg, druge vrste 18 K za kg; 2. domačih telet prve vrste 26 K za kg, druge vrste 24 K za kg; 3. za jetra, pljuča in ledice 20 I< za kg. C. Svinjsko meso:	1 Hrvatskih prašičev prve
vrste 38 K z.a kg. druge vrste 36 K za kg; 2. domačih prašičev prve vrste 40 K za kg, druge vrste 36 K za kg: 3. za vse vrste domačih in hrvatskih prašičev: pljuča 24 K za kg, jetra 28 K za kg, ledice 28 K za kg, glava 14—16 K za kg, parklji 14 K za kg. D. Slanina: 1. Slanina kranjskih prašičev pod 4 cm debeline in brez kože 55 K zn kg, za trebušno slanino brez kože 50 K za kg, za 4 do 8 cm debelo slanino brez kože 75 K za kg; 2. hrvatskih prašičev slanina prve vrste, brez kože in nad 8 cm debeline 80 K za kg, za drugo vrste slanino pa po ceni kakor so določene slanini kranjskih prašičev pod točko 1. K slanini je prištevati Uidi salo. C. Masti: Čista domača ali hrvatska 85 K za kg. Ta cenik stopi v veljavo z dnem 12. novembra 1921. Kdor bi prodajal dražje, ali kdor bi kupoval ali ponujal višje cene nego so določene po tem ceniku, bo kaznovan po predpisih uredbe z dne 21. julija 1921, štev. 273. Vsak prodajalec teh živil ter živ-ljenskih potrebščin mora imeti cene označene na lahko vidnem kraju. Občinstvo se naproša, da vsak prestopek takoj javi obrtnemu sodišču ali tržni straži. Občinsko sodišče posluje vsak dan od 9.—12. in od 15.—18. ure na magistratu, leva hiša pritličje. — V Ljubljani, dne 10. no-vembar 1921.
V anibulatorlju poslovalnice bolniške blagajne v Ljubljani, Gradišče
št, 2, so se uredile zdravniške ordinacije s 3. novembrom pričenši takole: Za splošne bolezni ordiuirajo vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) od 8.-9. dr. Alojzij Kraigher, od pol 10. do pol 11. dr. Ivan Zajec, od pol 11. do 12. dr. Peter Košenina. Za klrurgične bolezni ordiniia vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) od pol 14. do pol 15. dr. Pavel Krajec. Za ženske bolezni in porodništvo ordinira ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 13. do pol 14. dr. Ivan Pintar. Za otroške bolezni (obenem posvetovalnica za matere) ordinira ob pondelikih, sredah in petkih od pol 13. do pol 14. dr. Bogdan Derč, Pri zadnjeimenovani ordinaciji sodeluje blagajnična skrbstvena sestra gospodična loža Bezlaj. Zdravljenje ortopedskih slučajev za člane vseh blagajniških poslovalnic v Sloveniji pa je prevzel dr. Franc Minar, ki sprejema bolnike na svojem domu, Tabor št. 3, od 11.-12. in od 2.-3,
Potovanje dvornih i« rudniških svetnikov. V včerajšnjem članku z gorenjim naslovom je izostala v četrtem odstavku druga vrsta. Prve tri vrste tega odstavka se glase: Pravkar sta se na Dunaj odpeljala dvorni svetnik g. Pirnat in rudniški svetnik Baebler in najbrže še.
Vojno ministrstvo je odredilo demobilizacijo. Lastniki konj, voz in opreme, ki so dne 7., 8. in 9. novembra 1021 Izročili svoje konje, vozove in opremo vojaški upravi, se vabijo, da se takej zglase pri Ljubljanskem vojnem okrogu, vojašnica vojvode Mišiča, da sprejmejo oddane predmete.
Kako se rešuje stanovanjska beda v Ljubljani. Gospej Mariji Leve, vdovi po državnem uradniku je drž. stanovanjski urad na podlagi denim-cijacije, da ne vodi lastnega gospodinjstva, odvzel stanovanje, ter jo tudi deiožiral. Ker je pa 8 prič dokazalo, da ta denuncijacija ni resnična, se jo je pa zopet uselllo. To nekaterim osebam menda ni prijalo, kajti uselitvi je sledila druga deložacija. Ker pa stanovanjski urad menda vendar ni mogel mimo ugotovljenih dejstev, je gospej nakazal neko luknjo, v katero niti polovico njene opreme postaviti ni mogel, ter blagovolil postaviti drugo opremo v podstrešje v zabavo mišim in podganam. Vse stroške iz in usdjeva-nja se je seveda prepustilo gospej sami. Intervencija pri g. poverjeniku za soc. skrbstvo je ostala brezuspešna, ker je odlok izdal drž. stanovanjski urad,- a intervencija pri g. ravnatelju zadnjega, pa istotako, ker se je pečalo z zadevo pov. za soc. skrbstvo! V od opreme prenapolnjeni luknji gospa ne more sta-! novati in ker tudi nima kuhinje, mora že mesece živeti v gostilni. Temu v posledici je gospa obolela na črevesnem kataru in vnetju ledic in mora v bolnico! Vprašamo: Kdo bo vrnil stroške te nezmiselnosti in kdo 1 je pravzaprav kriv? Ali je res drž. j stan. urad razpolagal le z grobovi? j
Oddelek ministrstva trgovine in j _ industrije v Ljubljani je pri reševa- j j nju prošenj o spregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske ohrte opazil, da sta dan ali leto vstopa in izstopa pri pomočniški dobi nejasno in netočno vpisana, mnogokrat tudi potvorjena. Da se bo v bodoče lahko točno dognala pomočniška doba, naj se v delavski knjižici dan in leto vstopa in izstopa pomočnika vedno vpiše s šteivlkami in z besedami.
Čevljarska zadruga za Ljubljano iti okolico, naznanja, da se vrši v nedeljo 20. t. m. preizkušnja za po-magalca. Prijave sprejema izključno do srede 16. f. m. zadružni na-čelnik, Karl Kordelič, Rimska c. 5. k
iz
Na današnjem diskusijskem večeru v ljubljanskem Mestnem domu, mala dvorana, ob 20. uri, bo predavanje o Gospodarski osamosvojitvi proletarijata.
Vestnik Svofe©d!e.
Seja podružnice »Svobode" v Spodnji Šiški se bo vršila danes ob 19. uri (v bivši Nemški šoli.) Vabijo se vsi prijatelji plesa.
P© svetu,
— Slovenskega komunističnega poslanca Tamarja so fašisti pri Ca-, gliariju napadli, pretepli in na glavi trikrat ranili. To je že drugi slovenski poslanec, ki so ga narodnjaške barabe na tak način lianami o
lep red vlada še tam doli!
“ Hviezdoslav, znameniti slove-ški pesnik, ki je zbujal svoj narod boju proti madžarskemu podjarmljenju, je 8. t. m. 12 let star umrl, inano je, da so ga letos predlagali z«. Nobelovo nagrado.
~ Hitreje, vse hitreje! Neki ac-roplan italijanskega tipa Bechla-Ausaldo je v ameriškem mestu Can~ sascity dosegel dosedanji rekord brzine s tem, da je preletel progo nad 140 milj v eni uri in 15 sekundah.
— Fašisti še ne mirujejo. Med karabinjerji in komunisti je došlo v, Reggio Neli’ Emilia do novih spopadov. En komunist je ustreljen, dva karabinjerja sta smrtno ranjena.
— Morilec žensk. V Parizu se je pričela razprava proti Landru, ki je obdolžen, da je umoril 11 žensk in izvršil mnogo tatvin in ponaredb.
— Papirnata poplava je ameriška žurnallstlka. V Zedinjenih državah izhaja 2435 dnevnikov, in sl-cer dnevno v 32,736.000 izvodili, Od 1. 1914. se je višina naklade zvi-šala za 14 odstotkov. V enem letu izbijuje jo ameriške rotacije enajst in četrt milijona izdaj časopisov. Književna produkcija nikakor ne zaostat ja dosti za to časopisno poplavo.
Dru£tv@ii@ nesti.
Gospodarska zadruga čevljarjev v Ljubljani, vabi gg. čevljarske mojstre in eksporterje čevljev, da se zanesljivo udeleže sestanka v nedeljo dne 13. t. ni. J 921 pri g. Mraku, Rimska cesta, ob 9. uri dopoldne. Gre za važno gospodarsko podjetje. -- Sklicatelj.	k
Sekcija Ljubljana Udruženja jugoslovanskih inženerjev la arhitektov vabi svoje člane na izredni občni zbor v sredo, dne 23. novembra 1)21 ob 20. uri v univerzini dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Zadnja izjava kulturnih delavcev. 3. Slu-čajnosti. \ soboto 26. novembra t L ob 20. uri priredi Sekcija v dvorani »Kazine« v Ljubljani za svoje člane in njih rodbine družabni večer z godbo. Posebna vabila se ne razpošiljajo za nobenega teh dveh večerov.
— Sedemstoletnica medicinske fakultete v Montpellbru. Te dnf preteče 700 let, odkar je bila ustanovljena sloveča francoska medicinska fakulteta v Montpelliera.
— Metrski, sistem uvedejo z novim letom v Rusiji.
M IsiiS Jieiil ieiirn:
stolarjev, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnih strojev, sprejme v trajno delo podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkaziii. — Pismene in ustmeno prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na:
REMEC Co., tovarna upognjenega pohištva Duplica, pri Kamniku.
SsudilSs®, sr-ha ke,seriiise,
II r e
slatatac, spetor-rsif ©»©CaSa in porodne p t s § a ss ©
kupite najbolje pri
JI,
m _
yrar Ir kletar.
CeBJ©, GS&vn! Brg 5t. 4,
Popravila dobra in točna.
Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
F. BRUMAT
UUEU&Kfi
Manufaktura in tkanine.
ftiesini irg 25.
kupuje
v
tovarna klobukov „Sešir“
d. d. Skoffa Loka.
C O S U	L 1 C H - L S M	E
(prej fiBSlBO-fiMSEJKftKft)
51 B*®!®* m	prevaža potnike v New-Y’otk	icdno
B H	&f€iS	3krat, v Južno-Ameriko po	Hirat
mesečno. —	Pojasnila	in prodaja voznih lisikov.
QIM A M K PPTFf	8la7n! ZC5‘(iD|!k za siovcalj«
ČSIlTit/Ili MVifajLi fi IČiSjj v Lju Ijaai, Kotedveršfca uiica 26.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne x Ljubljani,
.Odgovorni urednik; Maks Žagar,