68. štev.
PavSalnl franke v državi SHS.
V Uubllanf, v petek 25. marca 1921,
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K l’"0. Uradni razglasi, poslano ter no* tiče isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust
v
: • '
a/
Csiasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke.
Posamezna itev. 1 K.
teto V.
Telefonska st. 312«
Naročnina: Po pošti ali t dostavljanjem na dom za ceio eto K 240, za pol letu 120, za retrl eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 860.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravništvo e * Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1*, Učiteljska tiskarna.
Iz ustavnega odbora.
LDU Belgrad, 23. marca. 38. sejo ustavnega odseka je ob devetih 30 minut otvoril predsednik dr. Ninčič. Na dnevnem redu so bili členi 63, 64 ip 65.
Dr. Šimrak (jufcoslovenski klub)
pravi, da člen 63 predvideva pravzaprav tudi centralizacijo in brani predlog Jugoslovanskega kluba o pokrajinskih samoupravah.
Demokrat Juraj Deraetrovič predlaga dopolnilo, za katero so se večinske skupine sporazumele na zadnji seji ožjega odseka. Minister za kon-stituanto v imenu vlade sprejme člen 63 po sporazumu v ožjem odseku.
Dr. Anton Duliblč (Jugoslovanski klub): »V členu ni povedano, koliko in kakšne prejemke na javnih davščinah bo država dala samoupravam. V ustavi bi bilo treba povedati, kdo bo Plačal dolgove pos?meznih pokrajin.
Republikanec Gjonovič izjavi, da se strinja s predgovornikom dr. Du-libičem in pravi, da bi bilo samoupravam treba dovoliti, da najemajo posolila.
Posl. Milorad Vujičič zahteva za samoupravo troje:	1.	Zavest, da
upravljajo samo za sebe. 2. Finančne vire, ki bi bili samoupravam na razpolago. 3. Nadzorstvo državnih oblasti. — V tem členu ni ničesar povedano o materijelnih sredstvih samouprav. Samo z dohodki Iz naklad na Javne davščine samouprave ne bodo mogle izhajati.
Posl. Etbin Kristan ugotavlja, da bi bilo treba v tem členu določiti pristojnost države, ono pa, kar ji ne pripada, bi bilo treba staviti v pristojnost samouprave. Šole ne smejo ostati v pristojnosti samouprave.
Komunist Pavlovič zahteva, da se v člen vstavi dodatek, ki bo tudi ženskam dovolil volilno pravico.
Samoupravne pravice.
Clen 63. se nato sprejme z večino glasov takole: »Za posle posebnega krajevnega, srezkega in pokrajinskega značaja se ustanove posebne krajevne. občinske, srezke in pokrajinske uprave. V samoupravnih zadevah odločajo posebni samoupravni organi na podlagi zakonov. Samoupravnim pokrajinskim upravam se poverjujejo ( tile posli: 1. pokrajinske finance a) določevanje pokrajinskega proračuna, b) razpolaganje s pokrajinskimi nakladami na davščine, ki se na podlagi zakona dajejo samoupravam za .pokritje stroškov. 2. Pokrajinska javna dela in gradbeni predpisi. 3. Briga za pospeševanje pokrajinskih gospodarskih interesov: poljedelstvo, vinogradništvo, sadjereja, gozdarstvo, rečno in jezersko ribarstvo, lov, kakor tudi napredovanje kmetijstva v tehničnem ožini. 4. Uprava pokrajinskega imetja. 5. Skrb za narodno zdravje v pokrajini in vse ustanove, ki pospešujejo zdravstveno stanje v pokrajini. 6. Vere in varnostne odredbe. 7. Skrb za socijalne naloge v pokrajini. 8. Humanitarne ustanove.
9. Pospeševanje prosvete v pokrajini.
10. Pospeševanje strokovne izobrazbe v pokrajini. 11. Vpeljava in določanje ustanov za štedenje, vzajemno pomoč in zavarovanje. — Vsi drugi posli se z zakonom poverijo pokrajinskim avtonomijam.
Sprejme se tudi dodatek poslanca Avramovič: »Ako pokrajina ne bi mogla vršiti vseh naštetih poslov s svojimi sredstvi, mora na zahtevo pokrajinske skupščine in na podlagi odobrenja narodne skupščine država dati potrebna sredstva pokrajinski samoupravi, ali pa izvrši te posle sama.« Člen 64. se odgodi, ker odidejo zastopniki vlade in predlagač k seji ministrskega sveta. Naslenja seja bo popoldne ob 15.30.
Demokratski klub v razcepu.
V demokratskem klubu je prišlo nesoglasja med večino in manjšino. Večina kluba je bankokratska, Manjšina pa demokratska. Toda bankokratska večina zmaguje nad demokratsko manjšino. Glede spora V demokratskem klubu javljajo: LDU Beograd, 23. marca. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je bila sklicana radi pisma, ki ga je ministrskemu predsedniku Pašiču poslal Demokratski klub. Na tej seji se je ugotovilo, da so nekateri listi brez vednosti ministrskega sveta objavili to pismo. Seja je trajala od desetih do enajstih. Po seji so ministri odšli re-ferirat svojim klubom.
LDU Zagreb, 24. marca. Dopisnik vRiječi« javlja svojemu listu iz Beograda, da je po včerajšnji seji demokratskega in radikalnega kluba jasno, da se bodo težkoče, ki so se po javile zadnje dni, lahko izblažile. Po poročilu informiranih krogov je situacija danes zelo dobra ter se bo po seji ministrskega sveta lahko predložil regentu v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov.
Odgoditev sej ustavnega odseka.
LDU Beograd, 23. marca. 39. sejo ustavnega odseka je ob Šestnajstih popoldne otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič. Na dnevnem redu je bil člen 65. Ker po debati, katere so
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalie.)
Zato je gospa Mileva poklical« Jepo k sebi gospoda Milija pa m« ie rekla skozi solze:
»Gospod Milija! Vi veste in ves kako imam rada svojega *• resnici ne vem, bom li ostala živa, kadar on umrje. Ne ver-,em. da bi ostala živa. Pa zdaj povejte sami, kako mu morem reči iz oči v oči. da bi moral napisati testament.«
»Zares,« pravi gospod Milija, »to je zelo neprijetno za vas.«
»Zelo težak položaj,« vzdihne gospa Mileva.
»Zares tžeak,« vzdihne tudi go-" spod Milija bolj zato, da pokaže svoje sožalje, ker drugače ni imel
nikakega posebnega razloga, da tudi on vzdihuje.
»E. pa vidite, ko bi vi to nekako; vsi so mi rekli, da bi vi to znali lepo tako oddaleč, da ga pripravite in mu rečete.« ,
»O prosim,« doda gospod Milija ljubeznivo, »kar se tega tiče, ga bom že lepo pripravil in bom začel kar le mogoče oddaleč.«
Po teh besedah se gospod Mili-•a vzdigne, zakašlja zelo važno In gre v bolnikovo sobo. Pozdravi se z rajnikom, povpraša ga o tem in o onem. pa začne popolnoma oddaleč. Pravi mu:
»Brat in prijatelj, ti gotovo sam vidiš, da boš za en ali dva dni umrl. Kaj pomagajo te medicine in recepti, nič, babje neumnosti, vse to ti ne bo nič pomagalo. Sam poglej, kako ti Strle ušesa, pa tudi usta so se ti pomodrila. Mogoče ga nimaš, ki bi ti to odkritosrčno povedal, danes ima človek zelo tnalo prijateljev, ki bi mu iskreno povedali resnico v oči. E, jaz pa komur sem prijatelj, sem mu prijatelj.«
se udeležili dr. Slavko šečerov (demokrat), Jovan Gjonovič (republikanec). Josa Jovanovič (zemljorad-nik). \ko Jovanovič (komunist), ni prišlo do sporazuma, je predsednik odgodil debato iu odredil prihodnjo sejo na 31. marca ob devetih dopoldne. Seja je bila končana ob 18.
LDU Beograd, 24. marca. Radi velikonočnih praznikov odpotuje večji del članov ustavnega odbora domov. Nocoj je podpredsednik ustavnega odbora Demetrovič odpotoval v Zagreb. V poluradnih krogih se trdi, da bo po praznikih ustavni odbor svoje delo dovršil v brzem tempu.
Komunistični nastop v Nemčiji.
LDU. Hamburg, 23. marca. Danes popoldne Je pre-d ladjedelnico Vulkan prišlo do spopada med varnostno stražo lik lelav-stvam ladjedelnice. Delavci so predrli kordon In hoteli razorožiti varnostno stražo, k! je pričela streljati ter metati ročne granate. Štirje delavci so bili usmrčeni, 12 delavcev ]e težko, 14 pa lahko ranjenih. Na Ilce mesta le dospela požarna bramba ter odvažala mrtve In ranjence.
LDU. Hamburg, 23. marca. Senat mesta Hamburga Je proglasil Izjemno stanle nad mestom.
LDU. Berlin, 24. marca. »Serllner Tageblatt« poroča Iz Hamburga, da se zdi. da le komunistična ustaia zlomljena. Prod večeru so odstranili rdeče zastave s hiš, Iz česar se da sklepati, da so nasprotniki komunistov dobili premoč. Predsednik hamburške socialno-demokratične stranUe Jo Izdal razglas socialno demokratičnemu delavstvu, v katerem ga nujno svari, da bi se udeležilo komunističnih pučev in zboro. vanj In pozlvlje delavstvo, naj se mirno zadrži In naj se ne zbira na ulicah.
LDU. Berlin, 23. rilarca. »Vosslche Zel-tung« spravlja komunistična rovarjenja v srednje-nemškem Industrijskem revirju In v Hamburgu v zvezo z gotovimi navodili iz Moskve. Kakor poudarja list, kljub zločinskemu delovanju komunistov ni nobenega vzroka Izgubiti ravnodušnost. Z vso gotovostjo se more reči, da oboroženi komunistični upor ne bo Imel uspeha.
LDU. Berlin, 24. marca. Kakor poroča »Vosslsche Zeitunng« sta se državni kabinet In pruska vlada včeraj bavlla z dogodki v srednji Nemčiji in Hamburgu. Sklenila sta, da ne proglasita nad srednjo Nemčllo izjemnega stanja, ker upata, da se bo spričo razsodnega in mirnega zadržanja delavstva komunistična akcija v srednji Evropi tudi brez nasilnih sredstev Izjalovila.
Francozje in Nemci.
LDU Berlin, 23. marca. Nota, ki jo je poslala nemška komisija za vojna bremena pariški reparacijski ko-mis;ji na zahtevo, naj Nemčija pred 1. majem 1921 plača 12 milijard zla-
BolntK je že pri prvih besedah gospoda Milije izbulil oči, zaril je glavo v blazino in začel drgetati kot šiba od strahu; hotel je ziniti in poklicati na pomoč, ali ni mogel dati glasu od sebe.
Gospod Milija, prepričan, da je že s prvimi besedami napravil dober utis, nadaljuje svoj govor in prijateljski in odkritosrčno poučuje svojega prijatelja.
»Pa ako že hočeš, da umreš, brate, ko že to sam sprevidiš —« Bolnik mahne z roko, kakor da bi hotel reči, da on tega ne sprevidi, a gospod Milija nadaljuje:
»Kaj ne sprevidiš? Pa daj, povei mi vsaj eden protirazlog.,. molčiš, molčiš, kaj ne, ker mi ne moreš oporekati. In če mi tudi kaj rečeš, kakšen razlog bi mi povedal, no, reci sam: Bog je velik, zdravila... doktorji..« Kaj ne, to so tvoji razlogi? Ali to niso nikakšni razlogi, prijatelj; ali ne vidiš, da te je sama kost in koža, na tebi ni več kile mesa, le poglej, kakšne oči imaš, kakor mrlič! Torej tu ne veljajo fraze, ker to, bratec: Bog
tih mark ali v tujih devizah in do 23. marca eno milijardo zlatih mark na račun, poudarja med drugim, da si neglede na to, da stavlja izplačilo take svote izčrpano deželo pred skoraj neizvedljivo nalogo. Nemčija ne more preskrbeti take svole v predpisanem roku. V tem roku je že tehnično izključeno, končati priprave za eventualno posojilo. Po določbah mirovne pogodbe se mora reparacijska komisija ozirati na gospodarsko zmožnost Nemčije. Končno predlaga Nemčija, naj se takoj prično med reparacijsko komisijo in nemško komisijo za vojna bremena ustna pogajanja v svrno cenitve odškodnine, ki jo je Nemčija dosedaj plačala. Nemčija je tudi pripravljena, pričeti pogajanja glede inozemskega posojila.
LDU Pariz, 23. marca. (Havas). Ministrski predsednik Briand je izjavil v senatnih odsekih za finance in za zunanje zadeve, da pričakuje nove nemške predloge, zlasti glede udeležbe nemške industrije pri obnovi opustošenih ozemelj. Na vprašanje glede izplačila 12 milijard, ki jih zahteva reparacijska komh>ija, je izjavil Briand: »Ako Nemci ne bi plača-
li,	bi zavezniki odredili vse potrebno, da se izvršijo v versailleski mirovni pogodbi predvidene sankcije.
*
Z eno besedo: Nemci nočejo plačati. Zakaj ne? Zato, ker se opirajo na Rosijo I
Nemci dobro vedo, kaj pomeni nepremagljiva država za njihovim hrbtom. Oni imajo zvezo z Rusijo in prav imajo. Odkar jim je vzela antanta kolonije, moralo eni gledati, da dobe orijentacijo na vzhod in dobili so jo! Samo v Rusiji je prostor za razvoj in prospeh nemške industrije. Proti kompleksu nemškega duha in ruske razsežnosti se pa antanta bojuje zastonj.
Plemeniti nameni.
LDU Pariz, 23. marca. (Havas) Uradni rezultati ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji še niso znani. Prve številke so bile za Nemčijo ugodne, ker so prišle iz mestnih centrov. Rezultati z dežele so pa vtis vidno iz-premenili Kolikor se ve do seda], imajo Poljaki v premogovnih okrožjih nedvomno večino. Južni kraji premogovnega okraja izkazuje pretežno poljsko večino. V severnih delih so glasovali vsi kraji za Poljsko, le mestni otoki Imajo nemško večino. Obkroženi pa so popolnoma od podeželskih krajev, kjer prebivajo poljedelski delavci. Nemčija uporablja vesti o mali večini v Gornji Šleziji. da izjavlja, da sedaj o delitvi šleskega ozemlja ne more biti govora. Ta njena zahteva pa jasno nasprotuje versailleski mirovni pogodbi, kjer ima medzavezniška plebi-
scitna komisija po sklepu ljudskega glasovanja ententnim državam predlagati črto. ki naj tvori bodočo mejo med Gornjo Šlezijo in Nemčijo, pr! čemer se je ozirati na zemljepisni in gospodarski položaj.
»Poljaki imajo nedvomno večino tam, kjer so premogovniki« — tako nam javljajo Francozje o izidu glaso-vanja v Sleziji po svoji agenciji »Ha-vas«.
To le navadna laž. Glasovanje je pokazalo, da nimajo večine Poljaki, ampak Nemci.
Pač pa bi radi Francozje dobili preko poljske premalo energične vlade v svoje roke šlezijske premogov* nlke.
Bančni kapital hoče zasužnjiti ves svet. Tudi pri nas.___________________
Gorenja Šleziia.
LDU Opolje, 24. marca. Po naro-i Čilu državne vlade je imel nemški pooblaščenec Hatzfeld nocoj z zavez« niško komisijo resne pogovore o prlo?a<u na gornješleskem Industrijskem ozemlju. Zahteval je takojšnje vojaško varstvo za prebivalstvo proti poljskemu nasiliu. Komisija je zagotovih, da odpošlje ojačenje v Katovice in Bytom. Te čete dospo na svoje mesto že nocoj.
*
Komunistični pokret v Nemčiji je ozko zvezan z odredbami zaveznikov v Gorenji Sleziji in v zapadni Nemčiji. Ta pokret je z eno besedot narejen. Če bi postalo nemško delavstvo res čez noč boljševiško, bi bežali Francozje z vso svojo »glolre« preko Rena nazaj domov In oficljelnt zastopniki »zaveznikov« bi prosili, naj se jim da potne listine.
*
Med Gorenjo Šlezijo in Koroško obstoji neka sličnost v tem. da pravijo »zavezniki«, da rezultati plebiscitov niso veljavni. Mi pa vprašamo: Zakaj jih pa potem delate? Kaj je plebiscit?
Kakor vse izgleda, niso sporna plebiscitna ozemlja nič druzega kakor ozemlja za barantijo, Ne samo zaTiarantijo, ampak za nesramno barantijo. Kdor se Francozom proda kakor so se prodali Poljaki, temu garantirajo Francozje* vse, kar hoče, dokler Ima voljo boriti se proti Rusom.
Ampak vprašanje je drugo: Odkod pa imajo francoski gospodje pravo in moč. da disponirajo z evropskim ozemljem po svoji volji? Kdo so pa ti Francozje in kaj?
Lloyd Georges proti socijalistom.
LDU London. 24. marca. Ministrski presednik Lloyd George je imel
je velik!« je navadna fraza, ki jo vsak človek uporablja.«
Bolniku pridejo solze na oči in ustnice so še bolj pomodrele in začel je evokotati z zobmi od silnega drgeta.
»Torej,« nadaljuje gospod Milija, »je najpametnejše, kar moreš napraviti, da čim preje napišeš testament. Cim preje, ali me razumeš? Ako kje, je pri človeku opravičen oni modri rek: »Kar bode jeseni, naj bo nocoj!«
Gospod Milija je hotel še naprej govoriti, ali bolnik ne vedoč kako naj se reši te strahote od odkritosrčnosti, se je obrnil na drugo stran In se pokril z odejo čez glavo; vrhu tega si je ušesa zatisnil s prsti.
Ko gospod Milija vidi, da je na ta način nemogoče, da bi njegovi nadaljni razlogi prišli do bolnikovih ušes, se je vzdignil In odšel iz sobe v predsobje, kjer ga je nestrpno pričakovala gospa Mileva.
»Ali se vam je posrečilo?« ga vpraša nepotrpežljivo.
■iBodite brez skrbi! Začel sem popolnoma od daleč ter sem ga naj-
prej prepričal, da bo skoro umrl. Verujte mi, o tem je zdaj popolnoma prepričan.«
*Hvala vam,« reče žalostno prihodnja udovica.
»F. zatem Šele sem prešel na vprašanje o testamentu; tudi o tem sem mu govoriUn mislim, da sem tudi v tem pogledu dobro opravil.«
Gospa Mileva se zelo ljubeznivo zahvali gospodu Mllijl in ga spremt do vrat; nato pa se vrne v sobo svojega bolnega moža. Ko je vstopila, on naiprej nezaupno pokuka izpod odeje, in šele ko se prepriča, da to ni Milija, dvigne odejo z glave In pokliče s tihim glasom ženo k sebi.
Gospa Mileva stopi žalostnih Ilc k postelji.
»Tega gospoda,« zašepeta bolnik, »tega, ki je zdaj bil, ne smeš nikdar več pustiti k meni! Naroči hlapcu, naj ga vrže čez prag, čim bo vstopil. Namaha naj ga kot mačka in zažene ven.«
Gospa Mileva obljubi, da bo Iz-oolnila to bogu prijetno željo bolnikovo.	(Dalje	prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 68.
danes pred »News Members Koalicl-ons Oroup« (iz 112 parlamentarnih članov obstoječo skupino obeh kril koalicije) velik političen govcr, v katerem je nastopal za koalicijo v svr-bo boja proti socializmu. Izjavil je: Veliko nevarnost ponienja fenomenalni razvoj nove stranke s prevratnimi cilji. Ta stranka se imenuje delavska stranka, v resnici pa je kapitalistična stranka. Ona trga druge stranke v kose. da potem razstrga meščansko družbo. Socijalizem dela na razrušenje vsega, kar so veliki preroki in voditelji obeh strank dolga stoletja s težavo ustanovili. Neodvisni liberalci podpirajo to revolucijo. Njih artilerija pomaga uničevati postojanke meščanske družbe. Ako bi Imeli uspeha, bi socijalizem vdrl v citadelo in bi tamkaj sam gospodoval. Lloyd Oeorge je pozval vse, ki se nevarnosti zavedajo, naj se strnejo v eno vrsto. Večerni listi se obširno bavijo s tem govorom min. predsednika.
•
Angleški ministrski predsednik Lloyd Oeorge je bil pred leti glavni Junak moderne demokracije. Kdor Je čltal njegove govore (na nemški Jezik jih je prevedel Bernstein), je moral dobiti vtis iz njih. da je Uoyd Oeorge res demokrat z dušo in telesom. Od vojne naprej pa se Je Izvršil v njegovi duši preokret: Iz socialističnega apostola je postal Iz njega najhujši zagovornik liberalno-kaplta-Hstlčnih doktrin.
Rusko-angleški odnošaji.
LDU Berlin, 23. marca. »East Eu-rc^e« javlja iz Londona z dne 23. marca: Reginald Hoart od angleškega zunanjega urada je bil imenovan za zastopnika angleške vlade v Moskvi. Imel bo nalogo, vdrževati od-nošaje do sovjetske vlade in skrbeti za izvršitev posameznih določb trgovinske pogodbe med Anglijo in Rusijo.
*
Znano je, da je bil delegat ruske vladg Krasin opetovano v Londonu zaradi sklepa trgovskih pogodb med Rusijo in Anglijo. Rezultat njegovih dogovorov je bil prvič: da se vzpostavijo trgovski odnošaji med Anglijo in Rusijo, drugič pa, da Anglija prizna sovjetsko Rusijo oficijelno.
Angleži so priznali sovjetsko Rusijo že s tem, da so sploh sprejeli Kra-sina in rusko delegacijo v Londonu.
Če so pa danes rekli, da sklenejo z ruskimi delegati pogodbo, potem to ne pomeni nič druzega kakor popolno vapitulacijo angleške orijtutske politike pred Rusi. Cičerin je zmagal nad Lloyd Georgesom.
Politične vesti.
+ Iz celjskega liberalizma. Iz Celja n&m pištjo: Po daljšem počivanju uradi klofut prt državnozborskih volitvah, se )e zakotni listič »Nova Doba« dne 22. marca t. 1. zopet oglasil s ponižnim obrekovanjem socialnih demokratov z duhovitim člankom (Krompir kopa« bodo poslali soc. demokrati celjske policaje.) »Nova Doba« dobro ve, da Je že dosegla svoj strankarski Jerah, da se ne more opirati na militarizem kakor leta 1919 in 1920. Bližajo se pa občinske volitve, pri katerih bodo imeli Loger-Jevi otroci (policaji) volilno pravico, fn ker Je teh veliko v Celju, Jih jemlje »Nova Doba« v svoje okrilje z obljubo, če bodo demokrati (liberaJcl) zmagali, takrat boste policaji še ostal« v Celju, ker smo ml edina stranka, ki razume varovati militarizem in policaje, ker ml svojo moč podpiramo z bajoneti. Dobro so Jo pogruntali gospodje irakarji, samo vprašanje je, če bodo volilci in davkoplačevalci zadovoljni in hoteli iti še enkrat na lim raznim obljubam. »Nova Doba« je dosedaj izhajala trikrat na teden na štirih straneh, sedaj Je t&ačeia izhajati na dveh straneh. Lep napredek! Nihče se ne zanima več za to fra-karsko stranko. Trgovci In obrtniki so jezni, ker Jim je dr. Kukovec obljubil deveturni delavnik pred volitvami v konstttu-anto, pa ga še danes nimajo, trgovski na-stavleinci se pa tudi jezijo na demokrate, ker velja osemurni delavnik, pa morajo delati devet ur na ukaz demokratskih grs-mijalcev. Delavci in najemnik! stanovanj pa tudi niso za demokrate, ki sedijo samovoljno na magistratu ne da bi bili Izvoljeni ln delijo zase in svoje pristaše stanovanja, delavce iz cinkarne pa mečejo enostavno s sodnijo Iz stanovanj, tiste, ki so celo v Celie pristojni. S. Kolar Jim seveda ne ugaja, ker ga je soc. dem. stranka poverita za posredovalca v stanovanjskem re-s&rtu, zlasti jim ne ugajajo uspehi, ki jih Je že dosegel. Da, gospodje -demokrati, Vašega maščevanja bode kmalu konec. — Glede občine Vam pa povemo tole: mi se
ne hahačimo z županom, da ga dobimo, ali
o	temu naj odločijo volilci v prilog socialne demokracije.
+ Brezposelnost v Švici. Švicarski urad za delo naznanja, da se je brezposelnost v Švici meseca februarja zelo razširila. — Brezposelnost vlada torej v vseh državah, ne samo pri nas.
+ Urednik »Humanlte« ne sme v Švico. »Neue Ztirlcher Nachrichten« javljajo, da se je vodji pariškega lista »Humanlte«, Marcelu Cachinu, iz političnih vzrokov prepovedal prihod v Švico. — To je kakor v Jugoslaviji.
+ Fašisti in komunisti. Pri bombo! eksploziji pred gledališčem »Diana« je bilo ubitih 9 oseb, kakih 100 ranjenih. V maščevanje so pridrveli fašisti pred uredništvo lista »Avantl«, a so bili od pollcae razpršeni. Nato so opustošlli uredništvo in tiskorno lista »Humanita Nuova« ter poslopje zažgali. Razen tega so razdejali dva socialistična kluba Število žrtev še ni zna no. Od ranjenih le ponoči umrlo 13 oseb.
+ Laški strah pred boUševlki. Vesti b Rima javljajo, da so nekateri tujci, ki stanujejo v hotelu de Londres v Rimu, kjur stanujejo tudi člani ruske trgovinske komisije, naprosili ravnateljstvo hotela, naj odstrani sovjetske zastopnike, da se preprečijo neljubi Incidenti, do katerih bi gotovo došlo, ako ostanejo sovjetski zastopniki več časa v hotelu. — Lis« javljajo dalje, da so oblasti vrnile ruski trgovinski misiji le 17 kovčkov, In sicer one, v katerih so bile knjige in obleka. Kovčke z dragocenostmi so zadržale kot Jamstvo za globo v znesku 20.000 lh-, v katero Je bila misija obsojena, ker ni pravilno naznanila vsebine kovčkov.
+ Za češkoslovaškega finančnega ml-•Wra Je bfl imenovan VI. Hanačik, predsednik deželnega finančnega ravnateljstva. Dr, Englii, bivši minister financ. Je namreč odložil svoje mesto.
+ 60.000 delavcev so facprU te dni v Kodanju. Izprtje, ki so ga podjetniki že dalj časa naznanjali, zadeva glavno tekstilno in železnmarsko Industrijo. Po poroči!hi »Vorvvžrtsac at upira delavstvo 30 pro-centnemu znižanju mezd.
+ Clemenceau se le povrall v Evropo. Bil Je v Indiji. Stari francoski tiger Je id na posvete in posete k pravim Indijskim tigrom. Kmalu se prične na Francoskem velik lov. Da bo stari tiger pri tem speljal vise lovce na svojo stran, ni dvoma. Tam niso ttlč kaj zadovoljni z neodkritimi politikami raznih MlUerandov in Briandov.
+ Chamberlain Je bil Izvoljen za vodio angleške unionistične stranke. — Ta stranka Je, kakor znano, najbesnejša proUvnica separatističnim težnjam Anglije podjarmljenih ljudstev in v prvi vrsti podpira sedanji angleški vladni sistem. Lloyd Geoge, ki je nje duševna glava, se Je ob priliki La-wove d emisije nekako izrazil, da se bliža stranki zaton nje politične veličine. Lloyd George sicer ni pri popolni zdravi pameti, vendar bo na njegovi izjavi mnogo resnice Čas hiti pač nevzdržno naprej, preko vseh ovir in tudi preko vseh konservativnih cokel) kakor le angleška unionistična stranka.
+ Pollaki demobilizirajo. Po podpisu rusko-poijske mirovne pogodbe v Rigl je poljska vlada zaukazala, da se demobilizirajo letniki 1896, 1897 in 1898. — To bi ne Ul noben dokaz za mirovna razpoloženja v varšavski državi Druge vesti poročajo o mobilizaciji drugih letnikov, o polj-sko-romuns kem-ogrskem vojnem sporazumu in predvsem o nameravanem pohodu Francozov (oziroma irancoskih plačancev) preko zasedene Nemčije — kam? V Bere-zino seveda!
+ Osrednji sionistični odbor v Češkoslovaški Je sklical na dni 27. in 28. t m. v Brno sionistični zbor.
+ General Petemlkin, poveljnik bivše IIL ruske armade. Je bil aretiran v Varia-vi. Baje so nameravali on in njegovi spremljevalci ubiti vodjo protiboljševiške propagande Savlnkova. Malo čudno bi to bilo, ker je bil Peremikin v prejšnjih časih znan kot zvest pristaš Savlnkova in njegovega dela.
Dnevne vesti.
Nagrade za članke o hlgijenl. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje 10 nagrad po 100 dinarjev za kratke članke o higijeni, ki naj se sprejmejo v ljudskošolska berila. Razpis je dostopen vsem slovenskim zdravnikom. Članki naj se ozirajo na splošne hlgijenske zahteve, na pr. o čistoči, o pomenu telesne nege ln kopanja, o prenašanju nalezljivih bolezni, o škodljivem vplivu alkohola itd. in naj bodo tako zasnovani, da se naslanjajo na izkušnjo Iz vsakdanjega življenja ln da potom potrebne opli-kacije pokažejo zle posledice nehtgijenskega postopanja. Članke je do 1. junija t. 1. vpo-slati Zdravstvenemu odseku za Slovenijo ji sicer anonimno, brez podpisa; ime pisatelja pa naj bo priloženo v zapečatanem zavitku, označenim z naslovom članka. Ocenjevala jtti bo komisija, v kateri so zastopani zdravniki ln šolniki.
Koliko Je Invalidov In sirot v Jugoslaviji. Po doSUi podatkih je v Jugoslaviji 14 tisoč invalidov, ki so navezani na Invalid-
sko podporo. Vojnih vdov Je 8000 ki nepreskrbljenih vojnih sirot 17000. Vsak invalid dobiva sedaj povprečno 30 dinarjev državne podpore, torej izda država za invalidne podpore mesečno 420.000 oz. letno
5.040.000 dinarjev. Vojne vdove dobivajo tudi mesečno 30 dinarjev, skupno mesečno
140.000 dinarjev oz. letno 1,680.000 dinarjev.
Poletni čas. Kakor javlja »Neues V/ie-ner Tagblatt« v Avstriji letos ne bodo vpeljali letnega časa. — Pri nas moramo še počakati na odločitev Francozov.
Novinarska vest. Glavni urednik »Jugoslavije« g. St. Virant vsled nekorektnosti in neprijetnosti g. Peska izstopil Iz uredništva. Iz istega vzroka je zapust.1 uredništvo »Jugoslavije« tudi g. St. Kosovel. Glavno uredništvo je prevzel g. Pesek.
Novinarski kongres v Sarajevu. Gosti dospejo v Sarajevo soboto popoldne ta bodo stanovali v kopališču v Ilidžah V nedeljo zjutraj bo otvoritev kongresa v slavnostni dvorani mestne hiše. Kongres bo zaključen v pondeljek zvečer. Sarajevska občina da v nedeljo opoldne slavnostni obed v hotelu Evropa. Gostje odidejo v tore« popoldne s posebnim vlakom iz Hidža. Kongresa se udeleži 98 gostov.
Palače Trboveljske premogokopne dražbe, Kakor poroča včerajšnji »Slovenski Narod«, Je upravni svet Trboveljske pre-mogokopne družbe sklenil, da pride ravnateljstvo družbe v Ljubljano ta da bo dražba gradila svojo palačo za reprezentanco nadalje po svojem načrtu.
Razpisani službi. Pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani sta razpisani mesti administrativnega praktikanta ln pisarniškega pomočnika oziroma oiicijanta z normiranimi prejemki ta draginjsko doklado. Natančnejši podatki so razvidni Iz »Uradnega Usta« št 30.
Občinstvo se opozarja, da so vsi denarni zavodi (banke, hranilnice in posojilnice) v smislu resolucije uradnlštva denarnih ravodov na Slovenskem ozemlju z dne 9./JI. 1919, katera Je bila sprejeta od vseh denarnih zavodov, zaprti na Veliko soboto.
Zopet nesreča. Včeraj ob 7. url zjutraj je na Krekovem trgu pred »Imi)eksom« povozil voz neke branjevke priletno in gluho služkinjo Iz zavoda sv. Marte. *
Detomor. V gnojni jami je dimnikar Bedina v Tržiču našel mrtvega otroka. Otrokovo mater se orožnikom do sedaj še ni posrečilo najti.
Poiar v Knežji vasi prt Trebnjem !e 21. t m. upepelil 14 hiš z vsemi gospodarskimi poslopH, cerkev in župnišče. Zgorela je cela vas. Odsek za prehrano je nakazal Pogorelcem 2000 kg krušne moke, 150 kg masti in 60 kg sladkorja, ker je razen nekaj glav živine zgorelo prav vse.
Prekajeno meso po znižanih cenah prodajala bo Vnovčevalnica za živino m mast v Ljubljani na prosti stojnici vsak delavnik od petka, to je 25. t. m. dalje ob 2. do 4. popoldne.
Zahvala. Zahvaljujem se osobiu pivo-vane in elektrarne v Laškem za nabrano vsoto 559 K. Zahvaljujem se tudi tovarišu Jos. Koširju, ki je največ pripomogel do nabrane vsote. Vsem darovalcem želim vesele velikonočne praznike! — Josip Svetlič, deželna bolnica, Ljubljana.
Kulturni vestnik.
0. redni občni zbor društva »Narodna Galerija« se vrš! v četrtek 1. aprila v Ljub-Ijarf v mestni posvetovalnici ob petih popoldne.
Macharjev »Strup Iz Indije« je poslovenil — kot poroča »Ceska Demokracie« — tajnik filozofične fakultete v Ljubljani, V. M. Zalar in dr. Prijatelj namerava napisati za uvod te knjige življeniepisno-li-teratumi prof0 Macharja.
Gospodarstvo.
— Nova carinska tarila. Prihodnji leden pride novo izdelana carinska tarifa prod ministrski svet. Prometni davek se ukine, zato pa se poviša ažijo, tako da državni dohodki ostanejo isti. Z ozirom na nezadovoljnost v trgovskih krogih bo finančni minister V vprašanju nove tarife prodhodno zaslišal interesirane trgovske zbornice. Carinska tarifa za poljedelske ln industrijske proizvode, posebno za železo, čevlje, slanino, slamnike in vino se bo zvišala v svrho zaščite naših proizvodov. Carina na časnikarski papir se ukine.
— Nabava razstreliva »dlnamon«. Uprava prahame v Kamniku objavlja: Prahama v Kamniku je pričela Izdelovati vse vrste dinamona. Konsumentl morejo dobiti vsako količino dinamona za staro ceno 13 dinarjev za kilogram. Nova cena se določi kasneje. Nakup odobri dravska divizija, pre Jem in plačilo pa se vrši v vojnem skladišču Dravsked ivizlie na ljubljanskem polju
v	Ljubljani.
— Izvoz Iz Nemčlle. Nemška vlada Je dovolila svoboden izvoz vseh delov motorjev, motornih strojev in hklrauličniii turbin.
— Romunija ome]ti]e Izvoz. Romunska vlad le, ker Romunija sama dovolj produ-
cira za svoje potrebe, prepovedala uvoz finih čevljev in vseh usnjarskih izdelkov.
— Norveška ln Rusija. V norveškem parlamentu so zastopniki raznih strank pooblastili vlado, da se prične takoj z Rusijo pogajati glede — kakih odškodnin radi pomladanskega tepeža? Ne! Glede trgovinske pogodbe!
— Cene žlvljensklh potrebščin so v
Angliji v zadnjem mesecu padle za 10%.
Iz stranke.
Opozarjamo na diskusijski večer, ki se bo vršil danes ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Ker je dnevni red važen, prosimo vse ljubljanske sodruge, da se ga čim številneje udeleže.
Okrožno tajništvo KDZ ln JSDS v Celju, sklicuje na dan 28. marca (velikonočni pondeljek) ob 9. uri dopoldan v tukajšnjem hotelu Union okrožno konferenco, na katero so povabljeni pismeno zastopniki podružnic KDZ In JSDS, ki spadajo v delokrog celjskega okrožja. — Dnevni red ie važnega značaja glede razvoja in utrditev naših krajevnih organizacij na deželi, posebno pa sedaj, ko stojimo tik pred občinskimi volitvami. Razglašen So pri zborovanju. V svrho tega opozarjamo še take organizacije, ki niso dobile vabila, da pošljejo zastopnike na to konferenco, ki se pa morajo Izkazati, da so pooblaščeni od njih podružnice.
Iz strok, organizacije.
Stavbinskl delavci Slovenije, pozor! Vsled nepravilnega delovanja pri central v Ljubljani »Osrednjega društva stavb, delavcev za Slovenijo« napravilo je stav-binsko delavstvo na Štajerskem osnovalo svojo lastno centralo v Celju. Vsa pojasnila glede pristopa posameznih članov ali celih podružnic v Sloveniji se dobe pri »Uniji stavbinskih delavcev za Slovenijo« v Celju, Vodnikova ulica 3. lstotam se tudi naročajo govorniki za prireditev shodov.
Sodrugi krojači v Sloveniji pozor! V Zagrebu se nahajajo tamošnji krojaški pomočniki v stavki za zboljšanje gmotnega položaja. Delodajalci so napeli vse sile, ‘Ja s prevaro pridobijo pomočnike iz Slovenije. Dolžnost naša Je, da zagrebške krojaške pomočnikep odpiramo v tem boju in pošteno zavrnemo vsakega agenta, ki bi snubil naše sodruge. Ko konča stavka, poročamo v časopisu. — Osrednje tajništvo.
Kovinarji v Celju! Brezposelna podpora za odpuščene oinkamiške delavce, se deli v soboto dne 26. t m. od 9. ure v gostilni »Setel« v Gaberju.
Uspeh pri pogajanjih s hrastniško kemično tovarno. Dne 12. marca 1921. so se vršila pogajanja delavskih mezd v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Navzoči so hiii g. dr. Šlibar, zastopnik Pav. za sjc. skrb, s. Leskošek, tajnik Strokovne komisije v Celju, g. inž. Krajnc In ravnatelj g. Burger za podjetje. Za Osrednje društvo sodrug Malovrh iz Hrastnika. Sklenil se je sledeči dogovor veljaven za tovarno v Hrastniku in Celju. 1. Plače moškim delavcem se povišajo za 25 odstotkov m ženskim pa 35 odstotkov počenšl s 1. marcem 1921. 2. Diference pri živilih se razširijo na družinske člane In sicer na polovico od diferenc za delavce. 3. Prejemki glede petroleja ostanejo nelzpremenieni 4. Podjetje izplača s 1. aprilom nabavni prispevek, in sicer: a) za vsakega delavca (delavko) K 300.—b) njegovo ženo ali gospodinjo K 200.—; c) za vsakega otroka K 100.—. 5. Delavcem, ki se pri delu občutno pokvarijo obleko, se škoda po cenit-
vi	povrne. 6. Za popravo delavskih stanovanj se določi zaupnik Anton Haller.
7. Za pravično razdelitev tovarniške zemlje med delavce se določita zaupnika Ulaga Ferdinand in Kolar Herman, katera bosta sporazumno z gg. drž. poslovodjo ;n ravnateljem zadeve urejevala.
8. Osemurnik je točen obojestranska ostale točke hnajo samo notranji pomen za obrat. Delavstvo Je doseglo tudi društven lokal za zborovanja in pevske vaje.
Zadružništvo.
Gradbena 1 n gostilničarska zadruga
»Delavski dom« na Glincah ima sejo načelstva In nadzorstva v petek 25. t. m. ob pol 7. uri zvečer pri g. Kramarju na Glincah. Udeležba dolžnost.
Šport.
Prvo kolesarsko dirko v letni sezoni priredi Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« dne 3. t. m. na Celovški cesti z ob, širnim sporedom. Prijavljenih je že sedaj precejšnje števil^ tekmovalcev in pričakovati je lepih uspehov.
Kolesarski turistovskj odsek se osnuje v klubu kolesarjev ta motociklistov »Ilirija«. Odsek bo prirejal kolesarske popoldanske in celodnevne Izlete z obveznim, zmernim tempom ter bo združeval od časa do časa te izlete s kratko turo; taka n. pr. na Limbarsko goro, na Sv. Katarino, Kamniško Bistrico, Šmarno goro itd. Ker počne odsek v kratkem s svojim delovanjem, se poživljalo vsi kolesarji, ki bi se hoteli teh izletov udeleževati, da se prijavijo na dopisnici na naslov kluba.
Izšla Je 13. številka »Športa«. Prinaša poročilo o glavni skupščini »Spotne zveze* In Jugoslovanskega Olimpijskega pododbo. ra, Jugoslovanska reprezentanca za nogometne tekme s Švedi, dalje poročilo o nogometu in razpis kolesarske dirke. List le lepo ilustriran ta stane v naročnini 4 K.
Ko prečitate ,,Napre ga oddajte Vašim prijateljem'
Dopisi.
Celje. Vsled razkrinkanja raznih neznosnih razmer, so pričeli nekateri gospodje čisto novo taktiko. Gospod Dolžan, kleparski mojster, zelo navdušen »Soka-list«, Je postal pretepač njemu v varstvo in uk oddanih vajencev. Pred nekaj dnevi je pretepel vajenca Fanca Smon zgolj iz političnih razlogov, ker je našel pri vajencu note napisane pri »Delavskem izobraževalnem društvu Svoboda«. Pretepal ga je s- palico in mu delil klofute v navzočnosti krščansko socialno (pri čukih) organiziranega pomočnika, katerega krščanska dolžnost bi bila, dn M mlajšega in slabejše-ga branil pred sokolskim terorjem. Merodajne oblasti opozarjamo, da pokličejo g. Dolžana na odgovornost, to pa z ozirom na to, ker še »Prugeistrafe« v Sloveniji ni uvedena. Če pa bo gospoda okrog sokolov ta čukov Priigelstrafe uvedla, pa naj pravočasno objavi v Uradnem listu, da se 'jo* do vedeli delavci po tem ravnati.
Celje. V »Napreju« z dne 22. marca t. 1. smo čitali notico »Premog za vojne 'ti-valide«. Čiani splošne organizacije vojnih invalidov dobe 150 kg premoga za 16 K. Ker ima ta organizacija v Celiu svoje Poverjeništvo in člane, vprašamo in zahtevamo enakopravnost tudi za celjske invalide. To si -naj gpspod Roš zabeleži v album. — Več celjskih invalidov.
Po Stf€£fy.
— Ognjenik Stromboli (na istoimenskem otoku, nedaleč Mesine v Tiren-skem morju) je po poročilih iz Rima začel zopet delovati.
— Ekspedicijo za preiskanje morskega dna pripravljajo v Londonu. Razen nekdanje ekspedicije Challengera in monaškega kneza niso y tem oziru dosegli doslej še nobenih važnejših odkritij. Dna najglobo-kejših točk oceana pa niti zgoraj omenjeni ekspediciji niste dosegli, tako da življenje globočin še do danes ni zadostno preiskano. Ta nova angleška ekspedicija upa, da bo dosegla cm za vedo zelo uspešen.
srednjeteSeu h K 28*— kg
pri večji mno-
  žini popust
se dobiva pri autoreferatu, Ljubljana, Dunajska cesta 60.
žlahtni semenski grah
priporoča
SEVER & SC®;, Mm
Stroji
sfrugarski, kleparski, kovaški In
-------------------  orodje	decimalne
In balančne tehtnice vseh vrst
po zmerni ceni samo pri
Sredllnllci leške industrije
Medved I Valačit
i	Telefon 14-95 :	299P€b	B?xoJ«vls	S«*,	Zflb.
Miheličeva esSica 14.
Zahtevajte cenika!	■—	Sahtevaji«	cenike!
f 	......
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Tisk »Učiteliske tiskarne« v Liubliaui.
.Odaovorni urtdoikA JUik, Vclia v ec