Mikaven je v teh dneh pogled na našo dolino. Hmeljišča z obetajočim pridelkom so kot bogato obložena miza. Vse kaže, da so hmeljarji dočakali še eno prav dobro letino, saj bo po splošnih ocenah pridelek celo večji od lanskega, zelo dobrega. Med letom seveda ni šlo brez tegob in napovedi, češ, bojimo se toče in pajek nam bo uničil pridelek. Hmeljarji so bolezni uničevali na razne načine in jih ugnali ter ohranili pridelek. Sicer pa so v teh dneh že začeli z obiranjem. Tako, kot že nekaj let nazaj, bomo tudi letošnji pridelek v glavnem obrali s stroji. Inovatorstvu v naši občinami že nekaj let posvečamo veliko skrb. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku so inovatorji za svoje dosežke prejeli priznanja in nagrade. V današnji številki objavljamo zapis o novem indigo stroju, ki so ga izdali inovatorji v Tekstilni to- ---------------------------------- n varni Prebold. Nova pridobitev pomeni tudi velik devizni prihranek. Del ceste, ki so ga pred kratkim odprli nad Taborom v okviru krajevnega praznika, povezuje Tabor in Savinjsko dolino z Zasavjem. Ta najnovejša pridobitev, za katero so naši občani prispevali solidarnostna sredstva, pomeni korak v smeri tesnejšega povezovanja žalske občine z občinami v Zasavju. _____________________________________________ J Celje - skladište D-Per III 5/1981 73,8 1119811 COBI SS o Avgust * **tnnr***tr**Mjr0M*ww*rrà*ttM/tsđmr v ■ S „Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. S^| Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze fi ^(odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, ^ Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglič Franc, Kotnik Anton. Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671 2' Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 11.000 izvodov fi Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 0 je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka. F t, Sejmo dobro, da bomo več naželi O kruhu zadnji čas veliko govorimo in pišemo tudi v Sloveniji Pšenica na svetovnem tržišču postaja vše bolj iskana, dragocena surovina, saj pomeni osnovno živilo. Ni še tako dolgo nazaj, ko je Jugoslavija veljala v svetu za agrarno deželo. Med tem smo postali srednje razvita industrijska dežela, vendar to še ne pomeni, da smo primorani kupovati kruh na tu-jem. Imamo plodna polja, zemljo, ki daje pridnemu obilen rod in pridne ljudi, ki so sposobni pridelati več pšenice - kruha za domače potrebe. V tej smeri smo napovedali bitko tudi v Sloveniji, v Savinjski dolini - v žalski občini. Bili so časi, ko so kmetje na veliko opuščali pridelovanje pšenice in se preusmerjali na krmne rastline za živino. Tu ni kaj oporekati, saj nam živinoreja poleg hmelja še vedno daje največji dohodek. Vendar s tem nismo zaprli vrat proizvodnji pšenice in tu imamo nedvomno še rezerve, ki jih kaže sprostiti. V ta prizadevanja slovenskega kmetijstva se vključuje tudi SOZD Hmezad. Napovedujejo, da bomo do leta 1985 v tolikšni meri povečali proizvodnjo žitaric, da jih bo dovolj za lastno prehrano. Pri tem naj bi prispevali pomemben delež KZ Savinjska dolina, KK Šmarje, KZ Radlje in pa ostali družbeni sektor kmetijstva. Ob sedanji proizvodnji, letno odkupimo 780 ton pšenice (letos 800 ton), v le- tu 1985 pa bo možno odkupiti že 1600 ton pšenice, torej enkrat več in to je dosegljivo. Naloge so zastavlje-y ne dovolj jasno, da ni kaj premišljevati in da kaže vzeti zadevo v roke, kot to počno napredni gospodarji. Pri tem seveda ne gre zgolj za razširitev setvenih površin, marveč v največji meri za dobro opravljeno setev, izbiro tistih sort semenske pšenice, ki v naših razmerah daje najvišje hektarske donose, pa tudi zato, da bomo zemljo izdatno gnojili in setev po potrebi dognoje-vali, kajti le tako lahko pričakujemo dober pridelek. Časi, ko smo sejali slabo seme in njive puščali vnemar, brez gnoja, so minili. Čeprav so umetna gnojila draga, brez njih ne bo šlo, to bo potrdil vsak kmet. V tej smeri se v Sloveniji že dogovarjamo za sofinanciranje industrije umetnih gnojil INA KUTINA. V tej naložbi naj bi poleg Slovenije bile udeležene še Hrvatska in Bosna. Seveda morajo biti računi čisti v smeri zagotavljanja zadostnih količin ustreznih umetnih gnojil za dolgoročne potrebe slovenskega kmetijstva. O planih za jesensko in pomladansko setev je na nedavnem zasedanju razpravljal tudi slovenski izvršni svet, skratka, gre za naloge, ki se jih bo treba lotiti z vso resnostjo. Bitko za večjo proizvodnjo pšenice bo treba izpeljati do konca in uspeh ne bo izostal. L. Trstenjak __________________ J Na nedavnem kongresu Internacionalnega hmeljarskega biroja v Novem Sadu so prejeli najvišja priznanja trije slovenski hmeljarji - kar dva sta iz naše občine. Najvišje priznanje za tehnološke izboljšave in znan stvene dosežke na področju hmeljarstva je prejel ing. Jože Brežnik iz SOZD Žalec, med ostalimi nagrajenci pa sta tudi kmet Albin Stepišnik iz Trnave in Stanko Klemenčič iz: Brežic. Čestitamo! H fi» ÉÉ «T~, . wJJIJIVi 19. Dan hmeljarjev v Braslovčah: ■li . •] 4 < Mladi zadružniki ni zadružnice tekmujejo, kdo bo obral več hmelja. Med tem pa se je v Sloveniji tudi začelo pravo obiranje letošnjega pridelka hmelja. Minulo nedeljo je bil v Braslovčah, po vrstnem redu že 19. dan hmeljarjev. Zaradi žalovanja za Stevanom Doronjskim je odpadla že tradicionalna sobotna večerna prireditev v Žalcu, na kateri ustoličijo novega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko — hmeljsko princeso ter podelijo priznanja najzaslužnejšim hmeljarjem. Nòvi hmeljarski starešina Tone Goropevšek iz Griž in hmeljarska princesa Renata Cokan iz Roj sta se tako prvič predstavila šele na osrednji nedeljski prireditvi v Braslovčah. Tuje bilo že dopoldan tekmovanje mladih zadružnikov v obiranju hmelja, privezovanju vrvice in v pripravljanju malic, za zabavo pa so se pogumni pomerili še s hoduljami. Na popoldanski prireditvi je številne udeležence najprej pozdravil predsednik turističnega društva Braslovče Branko Šporn, nato pa sta govorila o nalogah na področju hmeljarstva predstavnik SOZD Hmezad Vinko Kolenc in predsednik 10 poslovne skupnosti za hmelj Edi Omladič. Ob skromnejši izvedbi letošnjega praznovanja, katerega glavno breme so nosili prizadevni braslovški turistični delavci, so razveseljive nadvse ugodne napovedi o dobri letini hmelja, ki bo letos celo boljša od lanske. Tk. L. ■ ----------------- Fance Popit 60-letnik Čestitkam ob življenjskem jubileju predsednika CK ZKS tovariša Franceta Popita so se pridružile tudi skupščina in družbenopolitične organizacije naše občine. V čestitki so se mu zahvalili za njegov prispevek k izgradnji samoupravne socialistične družbe in tudi za pomemben prispevek k razvoju občine Žalec, še zlasti v delovanju Zveze komunistov. V imenu delovnih ljudi in občanov naše občine so tovarišu Popitu zaželeli še mnogo zdravja in ustvarjalnih let. V ______________J šek in hmelj&a princesa Renata Cokan. Ne popustiti vajeti uvozu Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Žalec so razgrnili rezultate polletnega gospodarjenja, ki so spodbudni. Gibanje proizvodnje in ustvarjeni dohodek kaže, da v žalski občini uresničujemo začrtane resolucijske naloge. Ob zmanjšani porabi se krepi akumulativna sposobnost gospodarstva, kar pomeni trdno osnovo za še boljši start v drugi polovici leta. Družbeni proizvod je poraste) za 54 odstotkov in če upoštevamo rast cen, ugotavljamo, da dosegamo realno rast, ki smo si jo zastavili. Uresničujemo tudi naloge na področju prestruktuiranja gospodarstva. Industrija je svoj delež v dohodku povečala od 80 na 81 odstotkov. Najhitreje narašča dohodek v kmetijstvu - v prvem polletju je bil večji kar za 74 odstotkov. Podatek, da osebni dohodki v občini zaostajajo 28 odstotkov za rastjo dohodka, kaže stabilizacijsko naravnanost gospodarjenja. Število zaposlenih se je v tem času povečalo komaj za odstotek, ob tem se je družbena produktivnost nominalno povečala za 53 odstotkov in je tako udeležena v strukturi doseganja družbenega proizvoda 80 odstotkov. Manj razveseljivi pa so rezultati na področju mednarodne menjave dela, dasiravno smo tudi na tem področju obseg izvoza v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 129 odstotkov. Od letos načrtovanih 999 milijonov dinarjev izvoza, smo ga v šestih mesecih realizirali manj kot polovico (46,6 odst). V isti sapi ugotavljamo, da smo pa v uvozu presegli začrtane okvirje, saj smo z uvozom 518 milijonov dinarjev že krepko posegli v drugo polovico leta. Vzrok pripisujejo nenačrtovanemu uvozu soje za potrebe nekaterih porabnikov v Sloveniji. Pomeni, da bo treba v drugi polovici leta ob večjem izvozu, za kar ima naše gospodarstvo nedvomno pogoje, nekoliko zategniti vajeti uvozu. In še ftekaj o investicijah. V občini imamo trenutno 18 gospodarskih in 11 negospodarskih naložb. Večinoma so to naložbe, ki izvirajo iz prejšnjih let in jih bo treba dokončati, da bi začele dajati dohodek. Izjema je le gradnja novega tovarniškega objekta Juteks v Ložnici, ki pa je usklajena s preobrazbo gospodarstva. Na rob velja reči, da ob sicer ugodnih rezultatih, gospodarjenja, ne kaže obstati, češ, dovolj smo storili. Ne smemo pozabiti, da so pri tem upoštevane v veliki meri tudi podražitve, rast cen, zato bo treba še naprej povečevati produktivnost, zmanjševati stroške in se nasploh obnašati stabilizacijsko. Uspeh ne bo izostal. -LT Žalsko gospodarstvo: Še močneje v izvoz Predsednik izvršnega sveta Jože Jan je s sodelavci je v dneh od 11. do 13. avgusta opravil razgovore z direktorji vseh delovnih organizacij v naši občini. Novost, v sicer že dobro utečenem sodelovanju z direktorji delovnih organizacij, je bila razdelitev v pet delovnih skupin, katerih osnova je bila sorodna problematika posameznih panog proizvodnje. Način letošnjega pristopa k obravnavi tekoče gospodarske problematike se je izkazal nadvse uspešen, saj so bili razgovori delovni, akcijski in konkretni. Osrednja tema razgovorov je bila obravnava polletnih rezultatov poslovanja in izvajanje sprejetih stabilizacijskih nalog. Enotno so polletne rezultate gospodarjenja ocenili kot zelo uspešne, kar jasno potrjujejo vsi kazalci poslovanja. Poudarjeno je bilo, da ti rezultati le ne smejo biti osnova za samozadovoljstvo; lahko so le realna osnova za dosego zastavljenih in sprejetih stabilizacijskih ciljev. Večji izvoz ostaja temeljni cilj tudi do konca leta ter tudi v letu 1982. Dobri rezultati na tem področju odražajo nemajhna prizadevanja vseh izvoznikov za še večje vključevanje v mednarodno delitev dela, ki pa odpira niz novih problemov v posameznih delovnih organizacijah. Najmočneje izstopa prenizka produktivnost dela, ki se kaže v mnogo nižjih cenah, ki jih dosegamo na tujih tržiščih od doseženih cen doma. Večji izkoristki osnovnih sredstev, racionalno trošenje surovin in energije, uvajanje tretje in četrte izmene, pomoč režijskih delavcev v proizvodnji ter večji poudarek dolžnostim in pravicam delavcev kaže na vse prej kot na dopustniško razpoloženje naših delovnih organizacij. Izredno visoka sredstva za razširjeno reprodukcijo nas zavezujejo, da skrbno in odgovorno presodimo, kako jih bomo najbolje' naložili v nove proizvodne kapacitete, enotno pa je bilo podprto stališče o preteklem združevanju teh sredstev za najučinkovitejši projekt v naš-občini. Izredno visoka akumulacija pa seveda opozarja na bojazen, da bodo preveč omejeni osebni dohodki negativno vplivali na prizadevno vključevanje naših delovnih kolektivov k večji, kakovostnejši in racionalnejši proizvodnji. Posebno pozorno in kritično je stekla razprava o tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Konkretne akcije, ki so v njih že zastavljene, morajo do konca tričetrtletja pokazati uspešnost zastavljenega dela. V nadaljevanju dnevnega reda je bila podana krajša informacija o gibanjih in ukrepih na področju splošne in skupne porabe ter o realizaciji obveznosti po družbenih dogovorih v občini. Gospdarsko po(l)letje v občini Žalec je vsekakor delovno in uspešno ter kaže na dobro zastavljene in izvedene začetne stabilizacijske na-loge. J. C. Detajl iz proizvodnje v Tekstilni tovarni Prebold Občinska konferenca ZKS o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v občini Žalec Aktivnosti komiteja občinske konference so že ves mesec usmerjene na pripravo celovite obravnave uresničevanja politike ekonomske stabilizacije v občini, o kateri razpravlja občinska konferenca ZKS. V obravnavi so naslednja poročila: — ocena uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1981 v prvem polletju tega leta; — ocena uresničevanja nalog na področju gospodarstva — ocena uresničevanja nalog na področju osebne, splošne in skupne porabe — očena investicijske dejavnosti v občini Komite občinske konference je ob pripravah na sejo konference ob proučevanju navedenih gradiv ugotavljal tudi realizacijo stališč, sprejetih na sejah občinskih konferenc, ki so tudi v preteklem obdobju posvečale navedenim vprašanjem precej aktivnosti. Na skupni seji komiteja OK ZKS in predsedstva občinskega sindikalnega sveta je bilo ugotovljeno, da so v večini OZD v občini v prvih šestih mesecih uspešno uresničevali sprejete planske naloge, kljub težkim razmeram pri oskrbi z reproma-teriali. Glede na to, da uresničevanje politike ekonomske stabilizacije zahteva omejitve tudi pri zaposlovanju, predvsem delavcev za opravljanje režijsko — administrativnih del, je v strukturi zaposlenih na osnovi sprejete kadrovske bilance navedena usmeritev upoštevana. Doseženi so ugodni rezultati pri ustvarjanju dohodka, posebej je ugodna rast dohodka v kmetijstvu. Dogovorjene aktivnosti v okviru navedenih organov bodo preko osnovnih organizacij ZK in osnovnih organizacij sindikata potekale v naslednjem obdobju tako v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s ciljem še večjega angažiranja subjektivnih sil pri preseganju slabosti ob uresničevanju sprejetih nalog na vseh ravneh. Osrednja naloga vseh odgovornih, zlasti poslovodnih organov, subjektivnih sil in organov upravljanja je brez dvoma zagotavljanje nemotene proizvodnje v vseh delovnih okoljih. Glede na to, da bodo o teh pomembnih vprašanjih spregovorili na septembrski seji delegati občinske skupščine, bodo stališča občinskih družbenopolitičnih organizacij posredovana na seji občinske skupščine. ‘ VERA OREŠNIK Ob rob hmeljarskega praznika Letošnje, že 19. hmeljarsko praznovanje po vrsti, je za nami. Kljub težavam, pomanjkanju finančnih sredstev in dvomih, ali hmeljarski praznik letos bo ali ne bo, so organizatori ohranili tradicijo in izvedli praznovanje. Praznovanje? Tradicija? Le kakšno povezavo ima odbojkarski turnir, tekmovanje z jadralno desko in po vsem tem ljudsko rajanje z oživljanjem hmeljarske tredicije? Savinjska dolina se je uveljavila ne samo doma, ampak tudi v svetu kot proizvajalec kvali- Hmezadova mešalnica krmil - servis osnovne proizvodnje Spričo vse večjih problemov glede rednega oskrbovanja proizvodnje s surovinami so v SOZD Hmezad namenili novo vlogo mešalnici močnih krmil v Žalcu. Mešalnica bo opustila komercialne posle in bo postala servis osnovne proizvodnje, skrb za redno dobavo potrebnih surovin pa bo prevzela TOZD notranja trgovina Hmezad. Ob tem poudarjajo, da bodo mešalnico oskrbovali največ z domačimi surovinami, uvoz potrebnih beljakovin (ribje in mesne moke) pa bo opravljal Hmezad Export—Import z razpoložljivimi deviznimi sredstvi. Tk. L. tetnega hmelja in zato ne nosi zaman naziva dolina zelenega zlata. Zato bi bilo prav, da bi hmeljarski praznik resnično prikazal življenje hmeljarja in specifičnosti te kmetijske panoge. Organizatorja hmeljarskih praznovaj Krajevna skupnost Braslovče in Turistično društvo vsekakor zaslužita vso pohvalo in priznanje. Res pa je, da kljub vsem naporom ne moreta niti finančno niti organizacijsko pripraviti praznovanja tako, kot bi bilo treba. Sedanjim praznovanjem manjka izvirnost, nove ideje in nenazadnje tudi sodelovanje samih hmeljarjev, ki so po besedah organizatorjev kaj malo pripravljeni sodelovati. Če bomo v prihodnjih letih hoteli resnično pokazati, kaj in kako živijo in delajo naši hmeljarji, bo torej treba kaj spremeniti. Vsebino prav gotovo. Najbrž tudi ne bi bilo napak, če bi k sodelovanju pritegnili vse slovenske hmeljarje, tudi tiste iz Ptuja, Novega mesta, Sevnice in od drugod. Turistično društvo in krajevna skupnost v Braslovčah tega ne zmoreta. Zato bi bilo sodelovanje Poslovne skupnosti za hmeljarstvo še kako zaželeno. Hmeljarstvo v Savinjski dolini namreč živi in ni samo spomin na nekaj, kar je bilo ne koč. I. JELEN Delo -osnova samouprav - ljanja in uspešnega gospodar - jenja V teh dneh ocenjujemo polletne rezultate gospodarjenja in ob njih ugotavljamo, v kolikšni meri smo doslej uresničili letošnje planske naloge, si zastavljamo kratkoročne cilje do konca letošnjega leta, razpravljamo in se dogovarjamo o proizvodnih nalogah. Tudi razgovori z direktorji organizacij združenega dela in razprava na seji Izvršnega sveta skupščine občine ni mogla mimo osnovne izhodiščne naloge naše stabilizacijske politike, ki se kaže predvsem v tem, da je potrebno več delati in doseči večji fizični obseg proizvodnje. V večji meri moramo gojiti kult dela. Premalo se zavedamo, da se pravica delavca ne začne takrat, ko stopi skozi tovarniška vrata, marveč, ko skupno s sodelavci v organiziranem delovnem procesu dela in z njimi ustvarja določene proizvode. Pravica do delitve, kot tudi ostale pravice, ne nastanejo s prihodom na delovno mesto, temveč s tem, ko delamo. Vse več je govora o tem, da je potrebno v procesu nagrajevanja še v večji meri nagrajevati po vloženem delu, da je treba bolj podpreti prizadevne delavce. V bitki za večji obseg proizvodnje so izreno pomembna prizadevanja posameznih delovnih ko lektivov. Omeniti moramo Juteks iz Žalca, ki je uvedel tretjo oziroma četrto izmeno, v LIK „Savinja“ TOZD Pohištvo Šempeter že nekaj časa delajo tudi na dela proste dni, v Garantu na Polzeli pa režijski delavci ob določenih dnevih delajo v neposredni proizvodnji. Veliko je primerov, ki kažejo na to, da si v posameznih delovnih organizacijah prizadevajo doseči čimvečji izkoristek delovnega časa. Malo je organizacij, kjer se lahko pohvalijo da intenzivno delajo v eni izmeni več kot pet ur. Ob tem pa nastajajo tudi druga vprašanja, predvsem, kako je z delovno disciplino, bolniškim staležem in podobno. Kakorkoli že, osnova našega gospodarskega in družbenega razvoja je predvsem v naših rokah, odvisna je od naših prizadevanj za dosego čim večjih delovnih rezultatov. Tega ne bo opravil namesto nas nihče drug, ob vsem tem pa ne smemo po zabiti, da je delo osnova, na kateri sloni naše samoupravljanje, to pa v osnovi pome ni, da v procesu dela nastajajo tudi naše samoupravne pravice. JOŽE JAN, Zagoričnikova kmetija v Podvinu^. Dve postavni dekleti sta mi zastavili pot, ko sem zavil na dvorišče Zagoričnikove kmetije v Podvinu. „Če iščete očeta, ga ni doma!“ sta rekli. Zagoričnik je kosil na bližnjem travniku in tam sta bila tudi gospodinja in najmlajši sin Vinko, ki sta nalagala travo na voz. Nemenili smo se na travnik. Hodili smo med hmeljem in košato koruzo. Kobule so se že lepo izoblikovale, pa tudi koruza je kazala zdravo barvo in dober nastavek. „Dobra letina se obeta,“ sem rekla in dekleti sta smehljaje prikimali. Starejša, Bernarda, ki je letos končala drugi letnik srednje kmetijske šole v Celju, je dejala, da v hmeljišču niso imeli pajka, kije letos hmeljarjem povzročil hudo nejevoljo in veliko dela. Očitno je, da bo pridelek dober, če le ne bo toče. Toča jim je namreč že večkrat sklestila hmelj in pobrala pridelke. „Se ne bova nič pomenkovala, jaz nisem za take reči in nasploh me čaka veliko dela,“ me je hotel odsloviti Vinko Zagoričnik. Dejal je še, da se lahko pogovorim z ženo in hčerama, češ, one bodo vedele kako in kaj. Tu je treba pripomniti, da je Vinko Zagoričnik prejel letos občinsko priznanje. V obrazložitvi je bilo rečeno, da Vinko sodi med tiste napredne kmetovalce v naši občini, ki se uspešno vključujejo v uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v okviru kmetijske zadruge Savinjska dolina. No, pogovor je potlej sproščeno stekel kar v družinskem krogu. Začeli smo pri hmelju, ki jim poleg živinoreje daje osrednji vir dohodka. Hmelj pridelujejo na 1,2 hektarja, vendar nameravajo nameniti hmeljski rastlini še en hektar zemlje, tako da bi ga imeli na 2,2 ha. Pridelek obirajo s strojem, zato menijo, da bodo kos vsemu delu, ki ga zahteva hmelj. Vinko Zagoričnik se je med prvimi v Savinjski dolini ogrel-zä novo sorto hmelja Auroro, ki je dosežek domačih strokovnjakov. Hmelj je prejšnja leta hudo prizadela toča, lanskoletni pridelek pa je bil rekorden, saj so pridelali na 1,20 ha nad 33 stotov hmelja. Vse kaže, da bodo Zagoričniki tudi letos imeli nadpoprečno dober pridelek. Vinko Zagoričnik je kmet, ki večji del dohodka vrača zemlji v umetnih gnojilih in v drugem reprodukcijskem materialu. Lani so dali za umetna gnojila kar 12 milijonov st. dinarjev. Skrbijo, daje zemlja dobro pognojena in tako tudi dosegajo zelo dobre hektarske donose. Poleg hmelja sejejo precej koruze, travnike obilno gnojijo, zato jim dajejo letno po tri košnje. Tako vso mrvo za 32 glav goveje črede v glavnem pridelajo doma. Silirajo travo in koruzo. Kmetija je dobro opremljena s kemtijskimi stroji, vendar si gospodar želi močnejši traktor, tak, da bo zlahka opravljal vsa dela tudi na hribovitem terenu. Tu je še vedno treba opraviti veliko dela z rokami, to pa je zamudno, pa tudi težaško delo. Vinko Zagoričnik ni več mlad, veliko je pregaral v mladosti in po operaciji teže hodi. Najbrž ne bi zmogel vsega dela“ da nima v svoji ženi, hčerkah in sinu izdatne pomoči. Škoda, da ni vsa zemlja aron-dirana, saj bi tako lažje in hitreje opravili vsa dela. Vse kaže, da bo starejša hči Bernarda ostala na zemlji, pa tudi najmlajši Vinko je kljub svojemu otroštvu že zagret za kmetovanje, skratka, Zagoričnikova kmetija ne bo ostala brez pridnih rok. Tk. L. Vinko Kolenc 60-letnik Vinko Kolenc je v teh dneh dočakal 604etnico svojega življenja. To sicer še nič ne pomeni za krepkega in dobrodušnega Savinjčana, saj ga je jubilej našel sredi plodnega dela. Pa je le treba reči, da se je ing. Vinko Kolenc že zgodaj zapisal žlathni zeleni roži — hmelju in hkrati z ostalimi slovenskimi hmeljarji doživljal padce in vzpone vse do današnjih dni, ko se hmelju dobro piše doma in na tujem, Že pred nedavnim smo zapisali, da je Vinko Kolenc postal predsednik medna- zelo uspešen pa je tudi v SOZD Hmezad, kjer je že vrsto let zaposlen. Vinka pa cenijo tudi v njegovi krajevni skupnosti, kjer avi in deluje. Sicer pa tu ne bi naštevali vseh njegovih funkcij in zadolžitev, ki jih z veseljem opravlja z njemu značilno delovno zagnanostjo. Želeli bi mu le seči v roko in zaželeti še mnogo zdravih let, pa še naprej takšno delovno vnemo, kot jo je izkazoval doslej. Tk. L. Pisan sprevod tekmovalcev m tekmovalk Peto srečanje mladih zadružnikov Slovenije Občinsko tekmovanje kovinarjev Občinski svet zveze sindikatov pripravlja tekmovanje kovinarjev, ki bo 12. septembra v SIP-u Šempeter. Na njem se bodo pomerili livarji, orodjarji, razkalci, kovinostrugarji, strojni ključavničarji in varilci Poleg praktičnega dela bodo preizkusili tudi znanje iz varstva pri d-elu, samoupravljanja in strokovnega znanja. Prijavljenih je že 35 tekmovalcev — kovinarjev, zmagovalec pa sc bo nato udeležil še republiškega tekmovanja. J. KROFLIČ Lepa manifestacija kmečke mladine Letošnje, že 5. Kmečke igre na Vranskem so privabile iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz Trsta in Koroške več kot 300 mladih kmetovalcev in kmetó-valk — zadružnikov. Prišli so iz 42 slovenskih občin in na prireditvah v soboto in nedeljo osvojili številne obiskovalce s svojim nastopom. Kmečka mladina je to svojo manifestacijo popestrila tudi z družabnimi srečanji, na katerih so mladi odkrito (jasno in glasno) spregovorili o še neurejenih razmerah v slovenskem kmetijstvu in o položaju mladih. Kmečka mladina sicer ne odhaja več v tolikšnem številu od doma, kot v prvih letih po osvoboditvi, vendar položaj kmečkega delavca še ni izravnan z ostalimi nekmečkimi poklici. Menili so, da bo treba zagotoviti večja in smotrna vlaganja, da bi izboljšali položaj kmeta kot usmerjenega proizvajalca za trg. Z večjo proizvodnjo se bodo na kmetih dvignili tudi dohodki. Kot uvod v Kmečke igre so mladi imeli razgovor s predsednikom republiške konference ZSMS Borisom Baudkom. Razpoloženje prvega večera so dvignile mlade kmečke kuharice, ki so se pomerile v pripravi izvirnih krnečih jedi za vsakdanjo Domača obrt v hribih rabo in za praznične primere. Tekmovalo je kar 150 kuharic v 24 skupinah. V pripravljanju vsakdanjih kmečldh jedi so se najbolje izkazale Ljutomerčanke, s prazničnimi jestvinami pa so si priborile prvo mesto dekleta iz Cerknice. Hrano, ki prihaja na kmečko mizo ob posebnih priložnostih, pa so najbolje pripravile mlade kuharice iz Novega mesta. V nedeljo popoldne je bil pomemben tudi posvet mlađih o vlogi in položaju mladih zadružnikov. Poleg delegatov aktivov sta se razgovora udeležila Ivo Marenk, predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije in Nande Zore, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Pogovor je stekel o samoupravnem in ekonomskem položaju kmetov v zadrugah. Med drugim je bilo slišati predlog, naj bi namesto kompenzacij namenili več sredstev za pocenitev kmetijske proizvodnje. Udeleženci so soglašali s predlogom Iva Marenka, da bo treba kar največ kmetovalcev pritegniti v tržno proizvodnjo. Nadaljevali bodo bitko za vsak kos še neobdelane zemlje, da bi povečali proizvodnjo. Poleg prikaza kmetijske mehanizacije, razstav in srečolova so obiskovalce zlasti pritegnila tekmovanja mladih v raznih kmečkih opravilih. Sklepne prireditve si je ogledalo na Vranskem več kot 6000 ljudi. Lahko bi zapisali, da kmečke igre na Vranskem dobivajo vse širši pomen in vse množičnejši značaj. So manifestacija slovenske kmečke mladine v smeri ohranjanja tradicij in novih poti usmerjene tržne proizvodnje. Fantje kosijo Gašpar in njegovi koši Zagoričnikova kmetija v.Podvinu. Sedel je na stolčku pred kmečko hišo in pletel koš. Sonce je grelo, po dvorišču so stopicale kokoši in okna so bila polna rož. Franc Dečman, po domače mu pravijo Gašpar, je pletel koš iz skrbno pripravljenih, nakalanih viter. Tu v hribih, pod Vihemi, je v svojem življenju spletel že nešteto takih in podobnih košev, pa košaric in jerbasov, kar je pač kdo naročil. Kot invalidu brez noge bi mu tu v hribih slaba predla, če se ne bi bil lotil pridobitnega dela. Zemlja je- tu bolj skopa kot v dolini in Gašpaiju življenje ni bilo posuto z rožicami. V hiši je odraslo devet otrok, ki so danes že v službah. Dobro jim gre, na dom pa niso pozabili. Nekateri imajo avtomobile in se večkrat pripeljejo domov. Ko pridejo skupaj, je v hiši praznik. „Gašpar, kdaj ste začeli plesti koše? “ ga pobaram. Hudomušno me gleda in skozi na- smeh pravi; „Že dolgo jih pletem, že dolgo. Morda jih ne bi, če bi imel obe nogi, tako pa sem kot invalid nekaj moral početi. Saj veste, kako je, če je d-evet otrok pri hiši. No, kruh je bil na mizi in tako nam je teklo življenje po utirjenih kolesnicah. Danes so otroci odradi in najbolj se jih razveselim, ko pridejo z njimi tudi moji vnuki in mi delajo kratek čas.” „Po čem so ti vaši koä? “ „Ni sile. Kakšen dinar vedno prav pride. Pa ne pletem zaradi denarja, bolj iz veselja. Ko je koš izdelan, mi ga je kar težko dati iz rok. Tolažim se, da lahko naredim drugega.” Vsak les ni pravšen za pletenje košev, to Gašpar dobro ve. Izbira primernega. „Gašpar, spletite še veliko košev,“ sem mu rekel ob slovesu, on pa mi je podaril košarico — za gobe, če jih bom nabiral. Bfl sem je zelo vesel. Le.T. Tekmovanje mladih zadružnikov Predstavniki kmetijdre zadruge Savinjska dolina so v Letušu prve dni avgusta pripravili območno tekmovanje mladih zadružnikov. Udeležili so se ga mladi kmetje sa-vinjske in šaleške doline, ri) ran im pa je spregovoril ing, Vlado Kra^, ki je poudaril pomen in vlogo mladih kmetov v naši družbi pri pridelovanju hrane. Tekmovalci so se pomerili v različnih načinih oranja, teoriji in spretnostni vožnji. Sodelovalo je sedem modrih in dve ženski ekipi. Zmagali so mla- di kmetje in kmetice iz Šempetra. Najbolja posameznik v oranju je bfl Alojz Rojnik, ki se je najbolje izkazal tudi pri teoriji, v spretnostni vožnji pa je bil najboljši Ciril Terglav. Med ženskami posamezno je zbrala najveiftočk Sonja Crepinšek, omeniti pa velja, da dekleta niso tekmovala v spretnostni vožnji. Najboljši posameznici tekmovanja se bodo konec avgusta udeležili republiškega tekmovanja v Gornji Radgoni. Skupina iz Šempetra je bila mgboljša Nova cesta nam veliko pomenL. Ko so minulo nedeljo odprli dva kilometra nove ceste v Miklavžu nad Taborom, smo na vsakem koraku srečavali vesele obraze. O tej novi pridobitvi so rekli: • Franc Zabrložnik predsednik režijskega odbora: „Srečni smo, da smo se z novo cesto po bližnjici povezali z dolino — Taborom. Poprej smo porabili uro, da smo prišli v Tabor, sedaj opravimo to pot v 15 minutah. Cesta bo hkrati zbližala Savinjsko dolino z Zasavjem. Poleg solidarnostnih sredstev, smo krajani prispevali v denarju in z delom, pa tudi krajevna skupnost nam je pomagala.” Tone Dečman: „Nova cesta nam veliko pomeni. Njen pomen je tudi v tem, da so pri tej investiciji sodelovali vsi občani v okviru večletne solidarnostne akcije v smeri povezovanja višinskih kmetij. Nove cestne povezave bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju in napredku naših krajev.” Štefan Fakin: „Srečni smo, da smo povezali Vrhe s Taborom oziroma s Savinjsko dolino. To je hkrati tudi nov korak k tesnejšemu sodelovanju žalske občine z Zasavjem. Krajani pa računamo tudi, da se bo ob boljših cestah postopoma razvil kmečki turizem. Naši kraji so lepi, pa tudi sonca in svežega zraka je tu na pretek.” Franc Uranjek, predsednik sveta krajevne skupnosti Tabor: „Cesta nas je stala 50 milijonov. Porabili smo solidarnostna sredstva, veliko pa so prispevali tudi krajani, bodisi z denarjem ali delom in svoj delež je primaknila tudi krajevna skupnost. Nam vsem je veliko do tega, da odročne kraje, kmetije, povežemo z dolino. V novih pogojih bo tudi mladina ostajala doma na višinskih kmetijah.” Helena Turnšek: „Vesela sem novega odseka ceste Veteršek -Tomažovc. Nisem več mlada, vendar se zelo razveselim vsake nove pridobitve. Nekoč smo tu teže živeli, po vsako reč je bilo treba peš v dolino, pà tudi denarja ni bilo. Danes pa je veliko mladih zaposlenih; eni v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, drugi v Žalcu, Celju, Velenju. In tako prihaja denar, napredek. Življenje ni več tako trdo kot nekoč. In sedaj nova cesta!” Marija Jan: „Ja, cesta nam veliko pomeni. Ko bo povsem urejena, bo vožnja v Tabor užitek, pa tudi peš pot je prijetna. Sedaj mladi ne odhajajo več v dolino za kruhom kot prva leta po osvoboditvi. Na svojih kmetijah vidijo bodočnost, razvoj, boljše življenje.” Franc Pbšebal: „Star sem 22 let in odločil sem se, da bom ostal doma na kmetiji. Zemlje imamo dovolj in dela ne bo zmanjkalo. Seveda nam takšne nove cestne povezave veliko pomenijo, kajti predelke bo možno mimogrede zapeljati v dolino. Računam na tržno proizvodnjo. Naš kraj je lep in če ga bomo hitreje razvijali, bo lahko zacvetel tudi kmečki turizem.” Maks Zmrzlak: „Cesta pomeni najkràjSo povezavo Savinjske doline s TrbovHem, Zagorjem in Hrastnikom. Želim, da bi v naslednjih letih prišlo do še tesnejšega sodelovanja in pri tem bodo pomembne tudi ceste. Tako, kot so bili ljudje povezani v narodnoosvobodilni vojni, naj sodelujejo tudi v miru.” LOJZE T. Franc Uranjek Franc Maks Zmrzlak '62L. Helena Turnšek Štefan Fakin Predsednik režijskega odbora Franc Zaberložnik je prerezal trak in s tem odprl novi odsek ceste Veteršek — Tomažovc. Krajevno praznovanje v Taboru Nova cesta povezuje višinske kmetije Dva kilometra nove ceste Veteršek — Tomažovc, ki so jo odprli minulo nedeljo v okviru krajevnega praznika Tabora, pomeni nov korak široko zastavljene solidarnostne akcije v smeri povezovanja višinskih kmetij v žalski občini. Branko Pepel je na otvoritveni prireditvi dejal, da je nova cesta dosežek skupnih prizadevanj občanov, krajanov, pa tudi krajevne skupnosti Tabor. Ža prebivalce Miklavža in ostalih zaselkov je največja pridobitev v tem, ker jih je cesta močno zbližala s Taborom in Savinjsko dolino, hkrati pa tudi z zasavskimi občinami, s katerimi je . žalska občina povezana. Cesta je stala 50 milijonov dinarjev, vso pohvalo pa si zaslužijo tudi krajani, ki so za cesto prispevali preko 300 delovnih ur in tudi finančno pripomogli naložbo. Domačini so v tem času rekonstruirali tudi cesto proti Gašperju. Položili so široke cevi za most. Z združenimi močmi Pošebalov, Gašparjev, Ptelcov, Lanišnkov pa tudi 72 let starega Prbitniko-vega očeta so dela tekla ob vedrih in nasmejanih obrazih. Po növi cesti sedaj lahko hitreje poskrbijo za zdravniško pomoč v sili in nasploh se je hudo skrajšala pot v dolino. Na rob bi zapisali še to, da so možje v režijskem odboru dobro opravili delo. Zlasti veliko je prispeval predsednik odbora Franc Zaberložnik, kateremu so na otvoritveni svečanosti podelili posebno priznanje Socialistične zveze Tabor. Ob tej pomembni pridobitvi bi omenili še splet športnih in drugih prireditev, s katerimi so krajani lepo počastili svoj praznik. 2. avgusta so izvedli meddru- žinsko strelsko tekmovanje na glinaste golobe, srnjaka in bežečega merjasca. V sredo, 5. avgusta, so pripravili šahovski turnir, v četrtek, 6. avgusta, pa turnir v malem nogometu. V petek, 7. avgusta, je bila slav nostna seja skupščine krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Tega dne so odprli tudi otroško igrišče. V soboto, 8. avgusta, je bilo sektorsko tekmovanje gasilskih društev, v nedeljo pa so sklenili praznovanje z otvoritvijo ceste Veteršek — Tomažovc in piknikom na Zajčevi koči. Franjo Golob Po dolgotrajni .in neizprosni bolezni je v 79. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot Franjo Golob z Vranskega. Od njega so se poslovili soborci, taboriščniki iz Dachaua, številni sodelavci in občani. Izhajal je iz skromne obrtniške družine inje moral že v rani mladosti spoznati težak socialni položaj. Izučil se je za frizerja. Že kot fant seje vključil v napredne vrste Sokola ter bil ves čas odličen telovadec, znan celo v jugoslovanskem merilu. Kot član jugoslovanske reprezentance je nastopil v Pragi in Sofiji. Bil je tudi aktiven kulturni delavec. Zanj so bila izredno težka leta NOB, saj se je aktivno vključil v organiziranje odpora proti okupatorju. Leta 1943 je bil zaprt v Starem piskru, od koder so ga po težkem mučenju poslali v taborišče Dachau, kjer je doživel najmračnejše trenutke svojega življenja. Prestano trpljenje mu je zrahljalo zdravje, kljub temu pa se je prizadevno vključil v izgradnjo porušene domovine. Od leta 1945 je bü član Zveze komunistov. BU je ves čas družbeno aktiven, dolga leta je bil vodja krajevnega urada Vransko, nato pa tajnik krajevne skupnosti Vransko. Vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, bo ostal kot vzor pravega komunista, revolucionarja in borca za pravice delavskega razreda. Do vseh je gojil tovariški odnos in zato je, če je le mogel, pomagal vsem. Dragi Franjo, ohranili te bomo v lepem spominu. Cesta Studenec - Marof V začetku avgusta so krajani Ponikve praznovali krajevni praznik. Letos so ga praznovali že četrtič in sicer v spomin na 30. julij leta.1944, ko je okupator izselil 18 krajanov v razna taborišča, od katerih so se vrnili le štirje. Osrednja slovesnost je bila v zaselku Marof. Že ob osmih so krenili n pohod ob obeležjih iz NOB mladi, člani ZB in drugi krajani, nato pa so v Studencih odprli novo cesto Studence - Marof v dolžini 2300 m. Cesto je predal prometu najstarejši krajan 85-letni Valentin Pernovšek. Na zborovanju, ki so se ga med drugim udeležili tudi predsednik skupščine občine .Vili Petek, predsednik IS. Jože Jan, predsednik OK SZDL Ivo Robič, sekretar OK ZKS Žalec Franc Jelen in predsednik Občinskega odbora borcev NOV Rudi Cilenšek, je zbrane najprej pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Ponikva Ivan Strahov-nik; o delu, ki so ga opravili v letošnjem letu, pa predsednik sveta KS Ponikva Milan Vasle. Poudaril je, daje ob letošnjem prazniku največja pridobitev cesta Studence - Marof. Pri tej gradnji so se izkazali tudi krajani, saj so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in prispevali tudi denarna sredstva. Asfaltirali so krajši odsek ceste na pokopališče, uredili avtobusno postajališče v Studencih in postavili tri avtobusne postaje in križišče. Celotna investicija je znašala 550 tisoč dinarjev. Pri tem jim je pomagala samoupravna interesna skupnost in Gozdno gospodarstvo Žalec. Podelili so tudi priznanja KS, prejeli pa so jih: Franc Jezernik, Vinko Kos, Franc Kos, Vinko Razdevšek, Mihael Cokan, Mirko Vasle, Vinko Jelen, Podružnična osnovn šola Ponikva in Gasilsko društvo Ponikva. Predsednik sveta KS Milan Vasle pa je iz rok Iva Robiča prejel občinsko priznanje JJF. (na sliki) Učenci podružnične šole, mladinci in moški pevski zbor so ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Popoldne je bila še gasilska verižna vaja, nato pa tovariško srečanje. TONE TAVČAR Naš kraj - Letuš Tokrat smo se odločili, da vam v rubriki Naš kraj predstavimo Letuš, naselje na meji med žalsko in mozirsko občino. Kraj ob vhodu v Zgornje Savinjsko dolino je svojo vlogo odigral v času NOB. V Sulcerjevi hiši, ki še danes stoji ob mozirski cesti in nosi številko 65, je 9. maja politkomisar IV. udarne divizije Ivan Dolničar-Janošik zahteval kapitulacijo nemške grupe armad. Le-ta je še isti dan podpisala v Topolščici v štabu 4. operativne cone predajo in kapitulacijo nemških enot. V naselju, raztresenem ob bregovih Savinje, živi danes 491 prebivalcev. Industrija v to obrobo naselje ni prodrla, zato večina ljudi živi od kmetijstva. Možnosti za nadaljnji razvoj niso majhne, toda žal neizkoriščene. Letuš ima namreč vse možnosti za razvoj turizma. „Vendar ni pravega človeka, ki bi prijel vajeti v roke,“ pravijo prebivalci Letuša. Čista in za kopel še vedno dovolj topla Savinja bi verjetno privabila marsikaterega obiskovalca, če bi kopališča bila vsaj malo urejena. Pa ne samo kopališča, tudi okolica kliče po roki, ki bi jo nekoliko lepše uredila. Mimo Letuša vsak dan prihaja precej turistov, ki jih vodi pot v Zgornjo Savinjsko dolino. Pogled na Letuš pa ni najbolj prijeten. Pa kaj, ko je vedno' premalo denarja, pravijo krajani Letuša. Kljub temu poskušajo stvari obrniti na bolje. Pred kratkim so se lotili ceste med Letušem in Šmartnim ob Paki. Namesto ozke in dotrajane ceste se mimo Letuša proti Šmartnem vije široka in novo asfaltirana cesta - rezultat sodelovanja treh sosednjih občin: žalske, velenjske in mozirske. Če bodo nadaljevali tako, kot so pričeli, bo Letuš v prihodnjih letih lahko zaživel drugačno življenje. I. JELEN Posnetek kaže razlite fekalije v strojnici bloka V_____________________________________________________ Nismo tako bogati, da ne bi zavarovali imetja Stanovanjski blok v katerem so razlite fekalije preplavile strojnico za ogrevanje Zabeležili smo v Šempetru: Doklej družbeno imetje deveta skrb? Nejevoljni stanovalci pred tremi leti zgrajenega stanovanjskega bloka v Šempetru so si pred kratkim z robci tiščali nosove zaradi neznosnega smradu, ki se je širil iz prepolne greznice in razlitih fekalij. Ker greznice, ki rabi stanovanjskemu bloku, zadnji čas ni nihče izpraznjeval, se je zgodilo to, kar so stanovalci že napovedovali, namreč, da se bodo fekalije razlile po okolici. Ko so fekalije preplavile čistilno napravo pa tudi kurilnico v bloku, so ljudje zagnali vik in krik, prišel je sanitarni inšpektor in odredil izpraznitev. Čistilno napravo je pred leti zgradil NIVO Celje, ki je vse do letošnje spomladi tudi čistil greznico, čeprav to ni bila njegova izrecna dolžnost. Letos pa so sporočili, da za greznico ne bodo več skrbeli in da je treba najti ustrezno službo (delovno organizacijo), ki bo skrbela za minimalno vzdrževanje čistilne naprave. O tem so razpravljali odgovorni organi na občini in slednjič je odbor za urbanizem predlagal Izvršnemu svetu skupščine občine, da za to nalogo zadolži Samoupravno stanovanjsko skupnost Žalec. Na stanovanjski skupnosti pa so izjavili, da te naloge ne bodo prevzeli in tako je moralo priti do razlitja. Še toliko se niso potrudili, da bi pri NIVO-ju dvignili ključ od čistilne naprave, skratka, šlo je za malomaren odnos, ki bi ji lahko rekli deveta skrb za družbeno imetje, za katero je družba dala velika sredstva. Škoda na preplavljenih strojih sicer še ni ocenjena, je pa vsekakor občutna. Greznico so sicer na zahtevo sanitarnega inšpektorja po predhodnem posvetu z republiškim sanitarnim inšpektorjem izpraznili, niso pa počistili vhoda v strojnico in od tu se še naprej širi smrad, kar povzroča upravičeno nejevoljo stanovalcev. Pripomnili bi še to, da v tem bloku v glavnem stanujejo delavske družine. Ne bi razglabljali naprej o tem, ali bo stanovanjska skupnost po vseh teh pripe-tijah slednjič le prevzela skrb nad vzdrževanjem in čiščenjem (ustrezne službe!) ali pa bo čez čas prišlo do ponovnega razlitja fekalij. Zapisali bi le to, da je takšna malomarnost v času, ko naši ljudje bijejo stabilizacijsko bitko, nedopustna in zasluži ostro grajo. Lt. V času, ko na vseh koncih in krajih bijemo bitko za stabilizacijsko naravnanost našega gospodarstva, nam nikakor ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja z družbenim imetjem. Lahko bi našteli primere, ko ta ali ona delovna organizacija zaradi malomarnega odnosa do opuščenih strojev (gradbišča) izgublja težke milijone. V tej smeri so organi PM Žalec v okviru na široko zastavljene akcije na širšem celjskem območju pregledali stanje v nekaterih naših OZD in obratih. Ugotovitve niso spodbudne, pa čeprav je akcija potekala podnevi ne pa v nočnem času, ko je možnost morebitnega odtujevanja imetja največja. Na enem naših gradbišč so izvajalci pustili nezavarovan cement in stroje in posledica je bila, da so neznanci odnesli nekaj cementa in stroj. Problem je tudi strojna oprema v trgovskih organizacijah, ki ponoči in podnevi stoji na prostem in jo Takšna in podobna vprašanja si zastavljajo Žalčani spričo letošnjega mrtvila na podro^u stanovanjske izgradnje. Med tem ko so v Preboldu, na Polzeli in v drugih krajih naše občine tudi letos namenili izdatna sredstva za prepotrebno stanovanjsko izgradnjo, delovne organizacije v Žalcu tega niso storile. Očitno je, da v Žalcu ne glede na živahno stanovanjsko izgradnjo v prejšnjih letih, nismo odpravili stanovanjskega problema, saj je še kar precej družin, ki težko čakajo na boljša, primerna stanovanja in da nekateri še naprej stanujejo v neprimernih stanovanjih. Če je tako, zakaj potlej tak odnos do tega vprašanja, do razreševanja problemov, lei je je možno odpeljati. Trgovina se sicer izgovarja, da so vsi stroji zavarovani in da bi v primeru odtujitve zavarovalnica povrnila trgovini nastalo škodo, kar je res, vendar tak odnos najbrž ni najboljši. Nedvomno bi bilo bolj varno in sprejemljivo, da bi trgovina imela stroje v času, ko ni nikogar v podjetju, zaklenjene. Dogaja se tudi, da izvajalci gradenj iz tega ali onega vzroka puste tudi po več mesecev posamezne stroje na dežju in tako se kaj lahko zgodi, da zmanjkajo posamezni deli. Škoda nemalokrat gre v milijone, pa se zaradi tega nihče ne vznemirja, kar ni prav. In kar je najbolj presenetljivo, so marsikje malomarni do družbene imenovina tudi po šolah in vrtcih. Tako so organi PM našli odprta okna v času, ko ni bilo nikogar v šoli ali v vrtcu in tako bi se lahko tat brez težav vtihotapil v notranjost in odnesel predmete milijonske vrednosti. povezan z življenjskim standardom naših občanov? Nihče se ne bi pregrešil zoper stabilizacijsko naravnanost, če bi izdvojil za stanovanja namenjena sredstva v pravšnji namen in porabo. Stabilizacijska naravnanost je nedvomno tudi smotrno vlaganje sredstev v stanovanjsko izgradnjo, kajti stanovati v zdravem okolju pomeni korak k boljšemu počutju in k večji storilnosti in produktivnosti dela. Zato nikakor ne kaže preostro zategovati vijakov na račun stanovanjske izgradnje, saj bi se s tem odmikali od tistega, za kar stremimo tudi v sedanji stabilizacijski bitki — za ohranitev življenjske ravni naših delovnih ljudi in občanov. Tk. L. Smo v Žalcu že razrešili vse stanovanjske probleme? Varčevanje - od besed k dejanjem! Prejeli smo pismo Staneta Pravdiča iz Žalca, v katerem nam piše: „Zadnje čase se na splošno veliko govori o stabilizaciji, varčevanju in podobnem, vendar so, kakor izgleda, to le lepe prazne besede, ki jih nekateri uporabljajo, da odvrnejo pozornost preprostih ljudi od napak, ki jih sami počenjajo. Pričakovati bi bilo, da bodo zgled o varčevanju nudila predvsem tista telesa družbenega življenja, ki so bazi najbližja. Toda ni tako. Kot majhen, vendar značilen primer, je ravnanje davčne uprave SO Žalec pri pošiljanju položnic za plačilo III. akontacije davka od stavb in zaklonišč in prispevek za zaklonišča. Dne 15. julija 1981 sem prejel od SO Žalec dve položnici za davek in to vsako v svoji kuverti, frankirano s 3.50 dinar- ji. Če prezrem strošek kuverte in pomnožim ceno znamke z nekaj sto ali tisoč podobnimi primeri, je to že kar lep znesek, ki bi se lahko koristno uporabil v druge namene. Naj omenim tudi, da sta bili obe kuverti odposlani istega dne. Enako se je zgodilo tudi sosedu, ki je prejel kar štiri kuverte od istega organa, ne glede na to, da sta bili dve namenjeni soimenjaku sinu, saj živijo v skupnem gospodinjstvu. Takšno nepotrebno razmetavanje družbenega denarja je škodljivo in ima tako materialno kot moralno negativen učinek, kar pa vsekakor ni v skladu z varčevanjem.“ Tovariš Pravdič je izluščil drobec v mozaiku varčevanja, za odgovorne pa upamo, da mu bodo odgovorili, zakaj tako. SA VINJSKI OBČAN - Avgust 1981 5 Žalčani se sprašujejo: Kdaj nova samopostrežna trgovina v Cankarjevi? V pritličju stanovanjsko-poslovne zgradbe v Cankarjevi ulici v Žalcu sta urejena nova trgovska lokala. V prvem ima svojo tehnično trgovino Avto Celje, med tem ko je drugi lokal, v katerem bo Savinjski magazin odprl samopostrežno trgovino, še vedno prazen. Nekateri nestrpni stanovalci v Cankarjevi so nas na to opozorili in tako smo se obrnili na upravo Savinjskega magazina. Tu so nam pojasnili, da. ob sočasni veliki investiciji v novo samopostrežno trgovino na Polzeli niso imeli takoj pripravljenih sredstev za opremo nove samopostrežnice v Cankarjevi. Sedaj so ta problem že razrešili in napovedujejo, da bodo novo samopostrežno trgovino odprli še to jesen. Lz. Standard, otroško varstvo Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Žalec je na svoji seji sprejela določene ukrepe za zaščito standarda in socialne varnosti delavcev, ki jih bomo izvajali v tem letu v občinski skupnosti otroškega varstva Žalec: — V primerih, ko je minimalno presežen dohodkovni pogoj (3.900 din mesečno na družinskega člana), bo komisija za denarne pomoči naknadno odločala o upravičenosti do otroškega dodatka, prav tako tudi za samohranilce. — Občinska skupnost otroškega varstva Žalec bo otrokom, ki so zaradi bolezni odsotni iz WZ nad 30 dni, krila strosce vzgojnine v višini 50 %. — V sklopu teh ukrepov so predvidena tudi sredstva za reševanje socialne problematike otrok, ki so v WZ, o upravičenosti posameznikov do teh sredstev bo odločal Izvršni odbor občinske skupnosti otroškega varstva na podlagi predhodnih mnenj. — Otrokom iz družin, kjer znaša dohodek do 2.800 din mesečno na družinskega člana, bo občinska skupnost otroškega varstva Žalec subvencionirala prehrano v WZ v višini 100%, otro- kom, ki žive v družinah, kjer je dohodek od 2.800 do 3.200 din mesečno na družinskega člana, pa bo občinska skupnost otroškega varstva Žalec krila stroške prehrane v višini 50 %. - Otrokom k družin, kjer je dohodek do 2.800 din mesečno na družinskega člana, bo občinska hrupnost otroškega varstva Žalec krila stroške vzgoje in varstva v WZ v celoti. - Na seji skupščine je bil sprejet timi predlog za subvencijo „črnega varstva“ in sicer poid pogojem, da se določi dopustna ekonomska cena in vsaj minimalna kontrola nad izvajanjem te oblike, skratka, da se izdelajo kriteriji, po katerih bi ti starši bili upravičeni do subvencije. Do tovrstne družbene pomoči bi bili upravičeni starši v primerih, kjer vzg. varstvene enote ni in so starši zaposleni, nimajo pa možnosti cenenega varstva v ožjem sorodstvu oz. da je VVE v tistem kraju in je otrok odklonjen, starši pa so zaposleni in nimajo možnosti varstva v ožjem sorodstvu. Občinska skupnost otroškega varstva Žalec je za uvajanje teh ukrepov v letu 19 8 1 predvidela 1.207.089,55 dinarjev. Mladi iz Latkove vasi uresničili želje Že več let je mladina Latkove vasi pri Preboldu iskala možnost, da bi si uredila prostor pri jezu na Savinji za preživljanje prostih ur. Letos so za uresničitev njihovih želja poskrbeli domači gasilci. Od Kmetijskega kombinata so odkupili zemljišče in začeli urejati prostor, imenovan Latkovska gmajna. Gasilci so skupaj z mladimi posekali grmovje in očistili prostor, avtoprevozniki in lastniki traktorjev so navozili zemljo, delovna organizacija Gradnja pa jim je z buldožerjem pomagala opraviti težka zemeljska dela. Telesnokulturna skupnost Žalec je prispevala nekaj denarja in tako je nastal pravca-' ti rekreacijski prostor, kjer se mladi lahko nad jezom kopajo, čolnarijo, igrajo nogomet in druge igre. Prostor pa je primeren tudi za piknike. Idej o ureditvi imaj» še veliko in ker jim tudi dobre volje in navdušenja ne manjka, smo prepričani, da jih bodo tudi uresničili. — nik -— Partizanske Dobrovlje so zopet oživele p * • m Ulil Dobrovlje, simbol revolucije, borbe za svobodo in lepši jutri so še vedno kraj, kateremu smo dolžni, da se hitreje razvija, predvsem pa da dobijo tamkajšnji prebivalci najosnovnejše pogoje za življenje in razvoj. Prav tako je zato odgovorna mladina -s svojim prostovoljnim delom in humanim odnosom do ljudi, ki so dali svojo mladost za naš lepši danes in jutri. Prav s tem prepričanjem so mladi iz žalske občine odšli 20., 21, 27. in 28. junija na lokalno mladinsko delovno akcijo Dobrovlje ‘81, kjer je na izkopu jarka za vodovod sodelovalo okrog 140 mladincev. Vendar dela še niso končana, zato so brigadirji, ki so se vrnili iz mladinske delovne akcije „Slov. Gorice ‘81“ ob vrnitvi sklenili, da bodo v drugi polovici avgusta ponovno oblekli brigadirke, zavihali rokave, vzeli kramp in lopato ter skupno s pripadniki JLA odšli na izkop vodovodnega jarka na Dobrov-lje. Tako bodo Dobrovlje konec avgusta zopet zaživele oh zvokih krampov in lopat, ob melodiji partizanskih in brigadirskih pesmi, ki bodo prihajale iz grl brigadirjev in pripadnikov celjske garnizije. Mladinska politična šola *81 Tudi letos bo Republiška konferenca ZSMS organizirala od 17. do 22. avgusta Mladinsko poletno politično šolo ‘81 v prostorih Šolskega centra Republiškega sekretariata za zunanje zadeve v Vikrčah pri Ljubljani. Cilj in namen šole, ki se je bodo udeležili: Danilo Basle, Milan Vogrnic, Oto Žagar, Marjana Podbregar, Mojca Turk, Irena Brinar in Irena Terglav je, da bi zaokrožili celotno družbe-no-politično izobraževanje v ZSMS. Mlad. pol. šola po kvaliteti in „kompetentnosti“ predavateljev in drugih sodelavcev šole, ob ustrezni kombinaciji plenarnih zasedanj, in dela po skupinah, pa z izborom udeležencev, ki so najaktivnejši mladinci, predstavlja eno najpomembnejših oblik družbenopolitičnega izobraževanja v ZSMS. Izvedba letošnje šole je še zlasti pomembna zaradi priprav na XI. kongres ZSMS, ki bo moral odgovoriti nà vprašanje, v kolikšni meri je uspelo mladinski organizaciji v Sloveniji prestopiti z ravni deklerativnih opredelitev in manifestativnih akcij na raven konkretnega opredeljevanja do družbenih, predvsem pa mladinskih proble- mov. Udeleženci šole kot del najodgovornejših aktivistov ZSMS bodo morali dati svoj prispevek k usmeritvam za pripravo kongresnih dokumentov in k razpravam na plenarnih zasedanjih. V okviru dela po skupinah pa bodo nedvomno po svoje pokazali, ali so vodstva Občinskih konferenc in ostalih oblik organiziranosti na „višji ravni“ v središču ali na robu družbenega dogajanja. L TERGLAV Nov kozmetični salon v Žalcu Evelina Velerjeva je pred kratkim odprla nov kozmetični salon na Šlandrovem trgu 36 v starem delu Žalca. Evelina je končala kozmetično šolo v Ljubljani. Za Žalec seje odločila zato, ker ji je všeč in ker meni, da Žalčanke in Savinjčanke potrebujejo takšne storitve. Detalj z novo odprtega Evelininega kozmetičnega salona v Žalcu. Priznanja zaslužnim IRENA TERGLAV Ob praznovanju krajevnega praznika v Taboru so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij podelili priznanja OF in krajevne skupnosti. Priznanja OF so' prejeli: Milan Lesjak, Franc Uranjek, Vinko Drolc, Jože Cestnik, priznanja KS: Lojze Rak, Branko Pepel, Franc Verdelj, Dušan Huš, Ivica Leskovšek, Franc Zabrložnik, Zdenko Puncer in režijski odbor za izgradnjo vrtca. Krajevno priznanje OF prejema Franc UranjeK (na slfld). T. TAVČAR Več kot moralni dolg Med krajani Polzele je že več let prisotna želja, da bi se z javnim obeležjem oddolžili spomi- nu šestdesetim padlim krajanom in ustreljenim talcem. Že okoli leta 1950 so bila zbrana prva sredstva v ta namen, uporabili pa so jih za postavitev podobnih obeležij v drugih krajih bivšega celjskega okraja. Na pobudo krajanov smo sedaj pristopili k uresničitvi tega moralnega dolga. So pa tudi drugi razlogi, med njimi je najtehtnejši ta, da je z izgradnjo na Polzeli praktično zapolnjena soseska Center in je v njej razen komunalnih del ostalo odprto vprašanje ureditve kompleksa med domom’ Svobode, blagovnico in stanovanjskima blokoma. Ta prostor je namenjen spominskemu parku s spominskim obeležjem, s to izgradnjo pa bo Polzela dobila urejen videz. Svet krajevne skupnosti Polzela je že v drugi polovici lanskega leta imenoval režijski odbor in ga zadolžil, da sodelovanju vseh krajanov izpelje nalogo v letošnjem jubilejnem letu vstaje. Navezali so stike z znanim umetnikom Janezom Boljko in njegovim sodelavcem dipl. t arh. Matjažem Tomorijem. Oba sta po ogledu terena in presoji ureditvene dokumentacije izdelala najprej osnutek spomenika in ureditve okolja, o čemer so razpravljale in izrekle pohvalo družbenopolitične organizacije ter ostali krajani. Tako so prižgali zeleno luč nadaljnjemu delu. Med tem je stekla tudi akcija za zagotovitev potrebnih sredstev. Delovna kolektiva Tovarne nogavic in pohištvene industrije Garant sta z razumevanjem podprla akcijo, kakor tudi druge organizacije in skupnosti. Zaključujejo hkrati tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov krajanov, ki bodo zagotovili skoraj tretjino sredstev. Vse to kaže, da delovni ljudje in krajani podpirajo zastavljeno akcijo. Bilo bi prezahtevno, da bi poskušali podati izčrpen oris bodočega obeležja padlim borcem, ustreljenim talcem in umrlim internirancem s Polzele. Skulptura bo iz brona, stala pa bo na triplastnem podstavku in bo visoka več kot tri metre. Pritrjene bodo plošče z imeni in priimki padlih borcev, ustreljenih talcev in umrlih internirancev. Okolje spomenika bo urejeno kot odprt prireditveni prostor. Že pripravi jeni na novo šolsko leto Čeprav je še čas šolskih počitnic, se v Mladinski knjigi v Žalcu vneto pripravljajo na novo šolsko leto. Obiskali smo jih in se pozanimali, kako je z založenostjo šolskih potrebščin. Že pri vstopu v prodajalno smo čutili delovno vzdušje. V prodajalni je vse polno zavitkov, pripravljenih za šole, saj jih zaradi pomanjkanja prostora ne morejo zložiti drugam. Trenutno sicer ni bilo veliko kupcev, povedali pa so nam, da je prodaja že stekla in da iz dneva v dan prodajo več šolskih potrebščin. Letos so z njimi dobro založeni in jim razen dveh delovnih zvezkov ne manjka ničesar. Pred pričetkom pouka pa bodo dobili tudi te. Veliko razbremenitev zanje pomeni tudi to, da v večini šol dobijo komplet' učnih knjig in pripomočkov učenci vprašanja KDAJ UREJENA PRESKRBA Z VODO V PREBOLDU? To vprašanje je postavila delegacija krajevne skupnosti Prebold, saj se v kraju pojavlja zmanjšan pritisk vode v višjih nadstropjih blokov ter v zgornjem Preboldu. Pomanjkanje vode traja pet ur dnevno ali pa tudi ves dan. Na zastavljeno vprašanje je v celoti odgovorilo Komunalno podjetje Žalec -TOZD Komunala, ki pojasnjuje, da je bilo za naselje Prebold, Dolenjo vas, Kapljo vas in Latkovo vas kmalu po vojni zgrajen vodovod. Zajem vode je bil na Izvirnici, od koder se je voda prečrpavala v rezervoar, iz katerega so bili speljani cevovodi v imenovana naselja. Vodovod je bil zgrajen na osnovi projekta, ki pa ni predvideval tako velikega porasta potrošnje vode, kot se beleži danes. Do zgornjega Prebolda je litoželezni cevovod profila 100 m/m, od tod pa so cevovodi podaljšani v Prebold, Gornjo vas, Kapljo vas in Latkovo vas profila 80 m/m. Po načrtu bi morali biti prqfili večji. Ob izgradnji vodovoda v Taboru so poskrbeli za vodovodni odcep

dela Nekatere stroje, ki delali v naših delavn skratka, imamo možnosti, d: dosežke našega inovatorskega ii nasploh proizvajalnega dela po nudimo tudi inozemskim kupcem. Predvsem pa si s tem velika devizna sred- Stroj za izdelovanje jeans tkanine Savinjska katedrala Za številne likovne umetnike je bila in je še danes zanimiva in vabljiva motivika žalskega območja. Njej namreč dajejo poleg izjemnih naravnih lepot, posebna obeležja še zlasti značilna, s hmeljem obdelana polja. Nekatere avtorje zanima prezentacija same obdelave in pridelave te rastline, druge vtisi in življenja prebivalstva, ki je odvisno od hmeljarstva, za nekatere pa so zanimive posameznosti obdelave, ki vplivajo na izgled doline. Likovniki so doslej ustvarili celo vrsto figuralnih kompozicij, ki na individualen način poveličujejo delo, vključevanje delavcev v zahtevne naloge na hmeljiščih, pa tudi tipičnosti v pokraji-" ni, ki so pogojene z gojitvijo hmelja. Ta tematika je pogosto interpretirana na fasadah zgradb, na oljnatih podobah in grafikah, v akvarelih in risbah ter celo v kiparskih jobravnavah. Med likovniki, ki so uresničevali tematiko hmeljarstva, zasledimo celo vrsto bolj ali manj znanih umetnikov z različnimi načini umetniškega izražanja, največkrat seveda v smislu realistično pojmovanih prizadevanj. Avgust Lavrenčič, ki živi v Celju kot samostojni umetnik, je v Žalcu nekaj let vodil likovno vzgojo za mlade keramike v Libojah. Znan je kot odličen gledališki scenograf, slikar figuralnih kompozicij v nadrealističnem stilu in avtor izvirnih obmorsko-morskih krajinskih motivov ter nekaterih vedut mesta Celja. Leta 1958 je Lavrenčič ustvaril izven svojega slikarskega programa več akvarelov in gvaš z motivi hmeljišč v Savinjski dolini. Je tudi avtor oljnate podobe na platnu z naslovom Savinjska katedrala. Slika je vzbudila veliko pozornost, saj je bil klasičen motiv lesenih hmel-jevk obravnavan na povsem nov, sodoben likovni način. Presenetljivo pa je bilo tudi poimenovanje domačega savinjskega motiva z besedo, ki je poznana kot oznaka za najpomembnejše in najveličastnejše umetnostne stavbe, v katerih se zrcalijo največji kulturni zakladi in lepote človeške ustvarjalnosti... Morda je na sliki predstavljena misel o častitljivosti rastline, ki prinaša srečo na rodovitni savinjski z mlji. Slikar Lavrenčič je upodobil na svoji sliki kompozicijske ureditve hmeljavk iz sestavljenih vertikal, njihovo urejenost, določeno rast in razrast, statičnost na odmerjenih površinah, koničaste zaključke in zračnost nastalih prostornin. Z navezanostjo na obstoječe, za rast hmelja nadvse pomembne elemente, ki so na razne načine postavljeni in sestavljeni, je umetnik predstavil bistveno značilnost doline. Ti elementi so dajali pokrajini mnoga desetletja svojstveno slikovitost. Lavrenčič pa je na abstrakten, konstruktivističen način uresničil svojo slikarsko izpoved. Ta je lahko pojmovana kot vizija ali pa premišljana simbolika, ki skriva v sebi bistvene vrednote savinjskega okolja. Z razvrstitvijo barvnih, zlasti trikotnih površin, v katerih zasledimo med modro—sivo-zeleno barvo številne tone (vseh je več kot 64), je avtor prikazal pravo bogastvo kolorističnih možnosti in veliavo vsake najmanjše površine, ki harmonično in smiselno v) ucuje v celoto. Slika b.. .jaka katedrala je umetniško delo, likovna izpoved, ki omogoča spoznavanje moderno pojmovane obravnave in pomeni svojstveno vrednoto v okviru Lavrenčičevaga slikarskega programa ... Slika je prava mojstrovina, enkraten dokument in barvna pesnitev, namenjena žal že minulim lepotam savinjskih hmeljišč ... MILENA MOŠKON Avgust Lovrenčič: Savinjske katedrale Taborski kulturni dnevi Priprave na Taborske kulturne dneve so v polnem razmahu. Potekali bodo od 18. do 26. septembra v Žalcu in drugih krajih v občini, posvečeni pa bodo obletnici drugega slovenskega tabora v Žalcu, 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in 150-letnici rojstva Frana Levstika. Letošnji program zagotavlja izjemno bogato kulturno prireditev, ki dobiva vedno pomembnejše mesto v slovenskem kulturnem prostoru. Ob 70-letnici rojstva se bo predstavil z grafikami Dore Klemenčič - Maj, rojak iz Galicije. Občinska zveza DPM Žalec bo organizirala srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, ki bo trajalo dva dni. To bo delovpo srečanje, v prostem času pa si bodo pionirji dopisni-1 ki ogledali nekatere znamenitosti naše občine. V tem času bodo pripravili tudi srečanje pionirjev grafikov Slovenije, ki je prvo tovrstno srečanje, postalo pa naj bi tradicionalno. Med ostalimi prireditvami naj omenimo še večer resne glasbe XX. stoletja, na katerem bodo sodelovali solisti iz Jugoslavije in tujine, predstavila pa se bo tudi naša sopranistka Nika Vipotnik. 150-letnico rojstva Frana Levstika bomo obeležili s strokovno razpravo o vlogi Levstika v kulturnem in političnem življenju. Izjemen kulturni dogodek bo vsekakor osrednja Sodelujte v žalskem pevskem zboru Moški pevski zbor Žalec se že vestno pripravlja na novo sezono. V zboru želijo povečati število pevcev, zato vabijo k sodelovanju vse ljubitelje lepe pesmi iz Žalca in drugih bližnjih krajev. Z vajami bodo pričeli v začetku septembra. Če se jim želite pridružiti, se oglasite kar pri pevovodji Marjanu Kozmusu. J. K. svečanost, na kateri bodo v programu sodelovale skupine iz pobratenih občin Kruševca, Bačke Palanke in Žalca. To gostovanje kulturnih skupin iz pobratenih mest pomeni nadaljnje sodelovanje in negovanje bratstva in enotnosti, saj bodo hkrati podpisali tudi listino pobratenja kulturnih skupnosti. Tako bodo srečanja kulturnih skupin pobratenih mest v bodoče vsako leto. -jk Program prireditev 18.9. 1981 ob 18. uri / Otvoritev razstave Doreta Klemenčiča—Maja v Savinovem salonu v Žalcu. 19. 9. 1981 ob 10. uri Srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije Otvoritev razstave pionirske grafike v osnovni šoli Peter Šprajc-Jur ob 19.uri Festival akustične glasbe „Žalec 1981’ v dvorani Hmezad Žalec 20. 9. 1981 ob 19. uri Koncert pihalnega orkestra ljubljanskega aramdnega območja v atriju osnovne šole Žalec 22.9. 1981 ob 17. uri Šolska kulturna društva se predstavljajo — v atriju osnovne šole v Žalcu 23.9. 1981 ob 18. uri Ob 150-letnici rojstva Frana Levstika v Savinovem salonu v Žalcu. 24.9.1981 ob 19. uri Večer resne glasbe XX. stoletja v predavalnici osnovne šole Žalec. 25. 9. 1981 ob 19. uri Gostovanje amaterskega gledališča iz Trnovelj s komedijo Daria Foa Kradi malo manj v letnem gledališču Svobode Griže 26. 9. 1981 ob 19. uri Osrednja svečanost v atriju osnovne šole Žalec Gradovi in graščine v občini Žalec Dr. Ivan Stopar 13 ŠE5ČE, graščina Šenpihl Povsem izginula graščina je stala na lahni vzpetini nad naseljem Šešče pri Preboldu. Na njenem mestu stoji hiša št. 11. Matija Graf je pred 1619 kupil od Gašperja pl. Sauraua plemiško prebivališče Šešče — den Edelmanssitz Schoeschitz, od Hansa Žige Wagen-a pa 38 funtov imenj. Neka druga listina iz tega leta govori, da je cesar Ferdinand II. dovolil Matiji Grafu njegov sedež v celjski grofiji imenovati Schoenbichel - semen in der Grafschaft Cilia erpawten Sitz Schoenpuechel nennen in se po njem imenovati. Graščina torej tedaj še ni mogla biti hudo stara, če je šele dobila svoje ime. 1635 so jo oplenili uporni kmetje, že pred 1640 pa jo je Grafov sin Adam prodal gornjegrajskemu odvetniku Mihaelu Mcffrinu, ta pa pozneje Ottu H. grofu Schro-ttenbachu z Zaloga. 1694 je postal njen lastnik Joh. A. Schwaiger iz Grmovja pri Pireši-ci. Sledili so mu grofje Thurn in nato 1727 Franc Baron pl. Miglio, ki je gospoščino združil s Plumberkom. Kdaj je graščina propadla, ni znano. Njeno podobo poznamo le s Vischerjevega bakroreza iz o. 1681 in iz skice struge Savinje, kije nastala o. 1720 in ki jo hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Bfla je tipična renesančna stavba. Segala je v višino dveh nadstropij, bila je štiri- traktna in je spričo petih osi v prednji fasadi imela verjetno tudi notranje dvorišče, njeni štirje vogali pa so bili poudarjeni z okroglimi stoli. Hiša Šešče 11 ima v kleti še kamniten portal z lahko prirezanimi robovi, kletni oboki pa so banjasti, opremljeni s sosvodnicami. TURN, dvor, stolp Izginuli stolp z neznano lokacijo v Spodnji Savinjski dolini. Zahn omenja zaselek Tur-meck ob Paki, severovzhodno od Mozirja, ki ga Krajevni leksikon Dravske banovine ne pozna. Dopušča možnost, da se na to lokacijo nanaša omemba Tume iz 1485. V tej zvezi omenja tudi istoimensko lokacijo, pogojno locirano v bližino Gotovelj pri Žalcu, s katero povezuje omembo iz 1491 — Turynne. Obe omembi izvirata iz notranjeavstrijske fevdne knjige. VRANSKO, stolp, graščina Vitenbah, Avgustenburg, Prajhaus, Avžlak Ohranjena stavba na položnem pobočju, Vransko 15, zahodno od strnjenega naselja. Stanovanja. Današnja graščina je bila sprva mitnica na meji med Štajersko in Kranjsko in je sodila k deželnoknežjim regalijam. Njene zakupnike poznamo od konca 15. stol. dalje: 1492 Andrej Hohenwarter, 1508 Lenart Raumschuessel, oskrbnik Ojstrice, 1524 njegova sinova Jurij in Krištof. 1535 jo je dobil v užitek prvi proviantni mojster Jošt Limbarski. Pozneje je bila v rokah deželnih uradnikov. 1778 so mitnico premestili izven trga na Mavto. Potlej je bila v stavbi nekaj časa pivovarna (prajhaus), za časa Francozov pa obmejna carinska postaja (Auschlag). Prvotna mitnica, prvič omenjena 1422, je bila preprost stolp, ki je ohranjen V jugozahodnem delu sedanje graščine; tu je na podstrešju še mogoče ugotoviti več zazidanih strelnih ljn. Današnja stavba je enonadstropna, 4x8 osna, pozidana verjetno v začetku 19. stol. na pravokotnem tlorisu. Ta pravilni tloris razgibata le že omenjeni stolp in na začelni strani prizidana, tristrano sldenjena kapela. Os prednje fasade je poudarjena s kamnitnim pazdu-hastim portalom in trikotnim čelom, sicer pa je fasada členje- na le s horizontalnim vencem in klasicističnimi, v pritličju polkrožno sklenjenimi, v nadstropju pravokotnimi maltastimi okenskimi okviri s plastičnimi, dekorativnimi parapeti. Obočno konstrukcijo v vhodni avli opira čokat okrogel steber. ZALOG, dvor, graščina Razpadajoča stavba na položni vzpetini, Zrio&a Gorica 16 pri Petrovčah. 1479 je Štefan Hohenwarter pripojil sedem kmetij v Zalogu k svoji deželnoknežji gospoščini Ranšperk, vendar se dvor takrat še ne omenja, kakor izrečno tudi ne 1672, ko je krški škof podelil grofu Hansu Schrotten-bachu zaloško posest, ki je prej sodila k Freienbergu in si jo je grof postopno pridobil od Hohenwarterjev. Dvor je takrat pač že stal, saj ga je nekaj let pozneje upodobil Vischer. Schrottenbachi so ostali v posesti Zaloga do poznega 18. stoletja, 1993 pa se kot njegov lastnik že omenja grof Anton Gaisruck z bližnjega Novega Celja. Nadaljnji lastniki so postali 1814 Kristijan pl. Leitner in še isto leto Johann Steinmetz, za njim 1831 njegov zet Alojz Jaut, 1846 Herman Schnitzler pl. Lindenstamm, 1864 Adolf Maurer in 1871 Karel baron pl. Puthon. Puthoni so ostali v posesti dela graščine tudi še po zadnji vojni. Stavba, ki je nastala v 17. stoletju, se je do danes le malo spremenila. Ob predelavah na zač. 19. stol., veijetno med 1823 in 1828, je izgubila umi stolpič v o?i nad fasado in svoja baročna portala, značaj fasade in zlasti okenskih odprtin pa se je prilagodil novemu okusu. Deve tosna stavba je enonadstropna, delno podkletena, pozidana na pravokotnem tlorisu. Na fasadi, ki je obrnjena proti dolini, ima kamniten portal, nad njim pa balkon z železno ograjo in trikotno čelo. Okna so v pritličju okrašena s preprostimi obrobami, v nadstropju so poudarjena s trikotnimi čeli. (Se nadaljuje) ŠEMPETERSKI OBRAZ Vilma Kuharjeva Poznajo jo turisti domala celega sveta - vsi tisti, kijih je zanesla pot v Šempeter v Savinjski dolini na ogled rimskih izkopanin. Kuharjeva Vilma jim daje vstopnice, ponudi prospekte, spominke in razglednice, vse to tako prijazno in nevsiljivo, da jo je veselje opazovati. Beseda da besedo, prijazen nasmešek in ljudje odha- Vilma Kuhar jajo naprej kot znanci z novimi doživetji. Kuharjeva zelo dobro govori angleški in nemški jezik in tako se mimogrede napletajo poznanstva. Sest sezon že takole streže turistom s kolegico Cokanovo (ena dela dopoldne, druga popoldne) in pravi, da ji še nikoli ni bilo dolgčas. Takole pravi: „Če so gostje, jih spremljam na ogled izkopanin, če jih ni, pa si najdem kakšno drugo delo in tako ure tečejo ...” Več kot najin pogovor pove zajetna knjiga vtisov, ki so jih zapisali turisti. Polna je pohval, priznanj in dobrih ocen. Ko jih človek prebira, mu je toplo pri srcu, saj iz knjige izžarevajo odlične ocene tudi na račun šem-petrskih turističnih delavcev in delavk. Kuharjeva me je posebej opozorila na obisk tovariša Tita 28. 8. 1962. leta in takrat se je tudi vpisal v spominsko knjigo. Seje pa zvrstilo več uglednih mož, imen, na katere so šempetr-ski turistični delavci ponosni. Vilma se posebej živo spominja obiska dr. Antona Vratuše pa ministra iz Španije in drugih gostov. V Šempetru prihajajo tudi ameriški Slovenci — naši rojaki. Tako sta prispela med drugim dva avtobusa naših rojakov iz Clevelanda, mesta, v katerem je Vilma odraščala, zato jo vežejo nanj še posebej lepi spomini. Bil je to prijeten klepet z Vilmo Kuharjevo in ob koncu ni pozabila reči, da je v prvem polletju letos obiskala Antični park v Šempetru že 12.000 turistov, od tega veliko tujcev, kar je za 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani. LOJZE T. Med našimi taborniki ob Korani Dan se je prevesil v večer, ko nas je ozka asfaltna pot privedla do jase med starimi hrasti ob reki Korani. Tu so razpeli šotorska platna taborniki žalskih osnovnih šol. Od daleč je bilo slišati njihov smeh in vrišč in že to nam je povedalo, da se imajo lepo in uživajo zaslužene počitnice. Tudi tisti, ki so bili dežurni in so zato morali pomiti posodo po večerji, niso büi prav nič slabe volje.. V letošnjem taboru v bližini Karlovca je že v prvi izmeni v začetku julija taborilo približno 70 otrok iz OŠ v Šempetru. V drugi izmeni pa si je taborniške veščine pridobivalo 79 otrok iz Žalca, Prebolda, Polzele, Braslovč, Petrovč in Griž. Večina otrok je bila letos prvič na taborjenju, nekateri med njimi pa so si izkušnje iz taborniškega ★k**««*-»****«****««** * * * Taborniki * o življenju * v taboru * LUKA MALINGER, osnov * * na šola Prebold: „Letos sem* £ prvič na taborjenju. Najbolj $ * všeč mije plavanje. Še boljše* * pa bi bilo, če tovarišice pri* $ pregledovanju pospravljenih £ * šotorov ne bi bile tako stro-* * « * ! I * TOMAŽ HOČEVAR, osnov * * na šola Polzela: „Življenje v* £ taboru mi je zelo všeč. Vse£ £je organizirano in pripravlje- * *no, tako da nam ni nikoli* £ dolg čas. Najmanj mije všeč £ £ to, da moram zjutraj vstajati £ * tako zgodaj. Vseeno pa bom * £ še taboril.” , £ ★ SAŠA AŠKERC, osnovna* Petrovče: „Najraje £ £ šola £imam plavanje v reki, na£ * taborjenju pa sem prvič.* £Všeč mi je, zato bom prišla £ £ tudi drugo leto.” £ ★-K******************-** življenja pridobili že v lanskem letu v Bohinju. Z organiziranjem tabora so žalski taborniki priskočili na pomoč Društvu prijateljev mladine, ki v letošnjem letu zaradi prostorskih težav ni moglo poskrbeti za vse letovanja željne otroke. Kakšno je taborniško življenje? Kako preživijo dan mladi taborniki? O tem nam je nekaj povedal starešina tabora Slavko Amruš: „Taborniki vstajajo ob sedmih, nato sledi telovadba, zajtrk, pospravljanje šotorov in dviganje zastave. Dopoldanske ure so namenjene predvsem pridobivanju taborniškega znanja, popoldanske ure pa preživljamo ob reki, igri, počitku in prostovoljnih aktivnostih. Ob večerih se zbiramo ob tabornem ognju. Včasih popestrimo dan z izleti v bližnjo okolico. Tako smo si ogledali kasarno Ivice Gojak in obiskali Petrovo goro.” Srečanje savinjskih čebelarjev Letošnjim praznovanjem ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda so se pridružili tudi žalski čebelarji. 22. julija so na desetem srečanju savinjskih čebelarjev izročili svojemu namenu družinski čebelnjak v Martja-kih. O družinskem čebelnjaku so v občinski čebelarski, zvezi začeli razmišljati pred tremi leti. S pomočjo krajanov, delovnih organizacij v krajevni skupnosti Šempeter in čebelarjev samih so zamisel tudi uresničili. V čebelnjak je bilo vloženo veliko prostovoljnega dela, v njem pa bo- do svoje prostore uredili tudi mladi čebelarji iz Šempetra. Letošnjega čebelarskega srečanja so se udeležili tudi naši rojaki čebelarji onstran Karavank. V njihovem imenuje udeležence pozdravil Luka Boroč-nik, predsednik slovenskega čebelarskega društva iz Šmihela. Poudaril je dolgoletno sodelovanje med žalsko občino in Šmihelom ter nadaljeval: „Veliko truda in dela ste morali vložiti, da ste dogradili dom čebelarjev. S tem ste položili temelj za drugo kmetijsko panogo - čebelarstvo. Veliko je v Savinjski dolini čebelarskih družin, ki imajo zelo lepe uspehe. Naši . nasledniki bodo lahko s ponosom gledali na delo svojih očetov.” V nadaljevanju je Boročnik spregovoril o_ tesnejšem sodelovanju med Žalcem in Šmihelom, ki ima svoje korenine že v preteklosti. Takole je dejal: „Že izrek Primoža Trubarja nas je vabil k sodelovanju,, ko je dejal: „Le vkup, le vkup uboga gmajna!” S skoraj istim klicem so nas pred 113-imi leti vabili na slovenske tabore. Marsikdo najbrž ne ve, kako tesno je bilo sodelovanje med obema krajema. Naši sedanji obiski so obno- V spominu vsakega tabornika gotovo najdlje ostanejo večeri ob tabornem ognju. V mraku, ko utihne dnevni vrišč otrok, se zberejo okrog tabornega ognja in iz njihovih grl zadoni pesem. Tako je bilo tudi tistega večera, ko smo obiskali žalske tabornike. V počastitev dneva vstaje slovenskega in hrvatskega naroda so taborniki pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali tudi mladi iz Karlovca. Mladi taborniki si tako niso pridobili le taborniških veščin, temveč pridobili tudi nove prijatelje. Srečanja ob tabornem ognju so se udeležili predstavni- ki Karlovca, med njimi tudi predsednica krajevne skupnosti Sajevec in prvoborka Borka Go-iak—Barka. Udeležence tabora je pozdravil predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Žalec / Jože Jan in poudaril pomen taborniškega dela za pridobivanje znanja in krepitev prijateljskih stikov med mladimi. Dnevi v taboru so šolarjem zelo hitro minili. Obljubili so nam, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Če ne ob Korani, pa kje drugje. IRENA JELEN Nov dom čebelarjev va tistega, kar so sklenili pradedje. 6. septembra 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor, na katerem smo sodelovali tudi mi. 31. julija 1870 pa je bil v Bistrici pri Pliberku 13. slovenski tabor. Naše slovensko čebelarsko društvo je namreč spadalo pod občino Bistrica. Danes, po združitvi občin, pa smo vključeni v Pliberk. Ravno tabori so bili izredno pomembni prejemki slovenske zgodovine.” Svoje misli je predstavnik koroških čebelarjev končal z željo, da se prijateljski stiki med obema krajema ohranijo in se v prihodnje še okrepijo. I. JELEN Neprijavljeni nomadi Tudi v žalski občini ugotavljamo , precejšnje število ljudi, ki niso nikjer prijavljeni oziroma nimajo stalnega bivališča. Ker občasno delajo, jim ne bi mogli reči oziroma očitati klateštva, so pa nekakšni nomadi. Nekateri stanujejo po raznih barakah, drugi pa pri zasebnikih, pri katerih tudi začasno delajo, vendar niso zavarovani in ne prijavljeni. Nekaj teh ljudi dela tudi pri posameznih obrtnikih, pri takih, ki imajo že pet zaposlenih in prijavljenih delavcev, kar dovoljuje zakon, zato novih ne prijavljajo. Ker jim delajo, pomenijo vir neobdavčenega dohodka. To seveda ni prav. Kaj lahko se namreč zgodi, da se tak delavec ponesreči pri delu in takrat zanj ne poskrbi delodajalec, saj ga nima socialno zavarovanega in človek se znajde na cesti prepuščen samemu sebi. Če je potreben zdravniške pomoči ali celo zdravljenja v bolnišnici, stroški padejo v breme družbene skupnosti. Družba plačuje, nekdo pa je imel od delavca večji dohodek, skratka, zadeva se vrti v krogu. TA. Priprave za celodnevno šolo v Petrovčah O tej za starše in šolarje tako pomembni pridobitvi nam je na vprašanja odgovoril ravnatelj osnovne šole Petrovče Adi Zore. „Ko je vaša šola Miroslav Sirca pridobila prizidek, ste lahko uvedli enoizmenski pouk. Omogočeno je bilo podaljšano bivanje za učence prvih treh razredov. Z novim šolskim letom pa nameravate v celoti uvesti celodnevno šolo. Bo šlo? ” „Pogoji za prehod na celodnevno šolo so enoizmenski pouk, dovolj zunanjih površin za pouk in rekreacijo in zagotovljena finančna sredstva Šolska stavba lahko sprejme v eni izmeni 16 oddelim in toliko jih že imamo. Z uveljavljanjem Zakona o osnovni šoli, ki predpisuje 32 učencev v oddelku, pa se bo povečalo število oddelkov na predmetni stopnji, saj bodo v peti razred k nam prišli tudi učenci s podružničnih šol Velika Pireši-ca in Galicija. Rešitev je v spremembi šolskega okoliša. Celodnevno šolo je možno organizirati le za učence krajevne skupnosti Petrovče.” „Kako bo s prehrano učencev in potrebnimi zunanjimi površinami? ” Prehrana v celodnevni šoli je zelo pomembna. V skladu z nomatiti je treba urediti in opremiti kuhinjo - sredstva za ureditev bo prispevala občinska izobraževalna skupnost. Precejšnja ovira za nemoteno delo šole v celodnevni organizaciji so zunanje površine, ki so nujno potrebne za pouk, interesne dejavnosti in rekreacijo. Pri- dobiti bo potrebno okrog 7000 m2 zelenih površin. Šola bo potrebovala tudi več ustrezno usposobljenega kadra. Težko ga bo dobila, če učiteljem ne bomo nudili stanovanj v našem kraju. Finančna sredstva za delova- nje celodnevne šole v Petrovčah je zagotovila občinska izobraževalna skupnost Žalec. ” „V čem vidite uspešnost celodnevne šole? " „Staršem ne bo treba več neposredno pomagati otrokom pri učenju. Vsi učenci imajo enake možnosti ta učenje in svoje dolžnosti bodo lahko opravili že v šoli. Zagotovljena jim bo redna in urejena prehrana in lahko bodo uresničevali svoje interese. Pridobitev je tudi v 'tem, da bodo učitelji lahko globlje spoznali otroke in se tako laže prilagajali njihovim možnostim in sposobnostim. ” -ZE Prihodnje leto 140 - letnica Tekstilne tovarne Prebold Preflstm zaščitne obleke so zanesljive pri še tako visokih temperaturah Tretjega septembra ima kolektiv Tekstilne tovarne Prebpld svoj praznik kot spomin na predvojno veliko stavko tekstilnih delavcev. Tekstilna tovarna Prebold je tudi na pragu 140-letnice obstoja in prav je, da pred tem častitljivim jubilejem zapišemo nekaj besed o gospodarjenju delovnega kolektiva v eni najstarejših tekstilnih tovarn pri nas. Zavzelo bi preveč prostora, če bi v našem zapisu hoteli stmitir najvažnejše vesele in žalostne dogodke, ki so jih v tem dolgem obdobju doživljali in preživljali preboldski tekstilni delavci, zato o tem več neposredno pred praznovanjem, ki bo prihodnje leto v Preboldu. Pomembno je, da ima tovarna že utrjeno čvrsto delavsko samoupravljanje z razvejanim delegatskim sistemom in da vodstvo tovarne svoj proizvodni program prilagaja željam, zahtevam in posluhu na tržišču. Da je kolektiv stabilizacijsko naravnan, kažejo podatki gospodarjenja v prvi polovici tekočega leta. Proizvodnjo stalno povečujejo, s tem pa tudi dohodek, ki se je minulo prvo polletje povečal nasproti istemu obdobju lani z indeksom 183. V tovarni so močno znižali število bolniških izostankov, v minulih letih so vložili izdatna sredstva in napore v odpiranje svojih obratov na manj razvitih področjih Slovenije, prevzeli so obrat v Dalmaciji/ pogovarjajo se o skupnih vlaganjih na Kosovem, skratka, povezujejo se in pri tem dosegajo uspehe. Posebej velja omeniti, da tovarna preboldskih tekstilcev v pravem pomenu živi s svojim krajem in sodeluje pri raznih naložbah. Nekaj o njihovem proizvodnem programu Preboldska tekstilna tovarna posveča veliko skrb prilagajanju svojega proizvodnega programa zahtevam širšega tržišča. V našem zapisu bi podčrtali zlasti nekatere nove proizvode, ki so vzbudili veliko zanimanje pri kupcih. PREPLAM—R NEPLAM—R zaščitna oblačila zavzemajo pomemben delež v njihovem proizvodnem programu. Ta oblačila, ki so dosežek lastne tehnologije so se že uveljavila na jugoslovanskem tržišču z njimi pa pokrivajo tudi potrebe JA. Pri tem velja opozoriti; da smo bili poprej takšna oblačila za drage devize uvažali, danes pa jih TT Prebold že izdela dovolj za lastne potrebe. Poprej je bilo pokrivanje in s tem zagotavljanje varnosti pri delu ter pri gasilskih požarnih akcijah zaradi težav z devizami zelo omejeno, saj ni doseglo niti pet odstotkov potreb. Z lastno proizvodnjo, ki po vzdržljivosti, kvaliteti in varnosti ne zaostaja za uvoženimi, smo v sedanjem stanju prihranili letno cca 85 milijonov deviznih dinarjev, kar niso .majhna sredstva. Poprej si marsikdo ni mogel zagotoviti deviz za uvoz zaščitnih oblek, danes pa TT Prebold s svojimi PREPLAM—R in NEPLAM—R oblačili . že zalaga širok krog potrošnikov. Med novostmi v proizvodnem in razvojnem programu so tudi medvloge. Proizvodnja medvlog je v TT Prebold stekla v mednarodnem sodelovanju. Pomembno je, da s temi medvlogami domače proizvodnje že pokrivajo domala vse potrebe jugoslovanske konfekcijske industrije. Omenili bi še na trgu iskane jeans tkanine, za katere se, zanimajo kupci tudi v ZDA. Zaščitna oblačila v gasilstvu in industriji (TT Prebold) „ V3VARN4 * r* xP o v avto celie RUOTE, 1 OGLEJTE Sl NAŠE ZALOGE IN ČE SE BO NAŠLO KAJ ZA VAS - KUPITE! SE PRIPOROČA KOLEKTIV C BLJE * „AVTO CELJE” Celje prodajalna Žalec, Cankarjeva 7 Ste si že ogledali našo novo trgovino v Žalcu? Ce še ne, vam želimo sporočiti, da smo v okviru letošnjega občinskega praznika žalske občine, odprli v Cankarjevi 7 v Žalcu, NOVO TRGOVINO. V njej boste našli dobro založenost ih dobili prijazen nasvet prodajalcev, predvsem pa boste hitro in dobro postreženi... V NOVI TRGOVINI NUDIMO: — avtomobile ZASTAVA — rezervne dele za vse vrste osebnih avtomobilov ZASTAVA, — avtoelektro material, akomulator-je, svetlobno opremo za avtomobile, avto-gume. — dodatno opremo za avtpmobile (prevleke sedežev, tepihe, ogledala, prtljažnike, vlečne kljuke, orodje itd., — avtokamp prikolice, čolne, tovorne prikolice za osebne avtomobile, pločevinaste montažne garaže in še marsikaj. Prodajalno smo zgradili za vas, dragi kupci in prizadevamo si, da boste zahtevano blago dobili v naši trgovini. Ne bo vam treba več iskati naštetega blaga v Celju ali celo v Ljubljani in po drugih trgovskih mestih, kajti naša trgovina vam nudi vse to. Cas postaja v današnjem svetu vse bolj dragocen, zato ga ne kaže tratiti in izgubljati z iskanjem blaga v drugih krajih. Cas je denar, to je že staro pravilo. SA VINJSKI OBČAN -Avgust 1981 jJ Miha Satler 70 - letnik V Grižah smo praznovali Vetrnikov oče, tako mnogo bolj poznajo Miho Satlerja, je stara kmečka korenina. Čeprav si je nadel osmi križ, še vedno gospodari na srednje veliki kmetiji na Prelogah blizu Polzele. Kmetijo je prevzel že leta 1936 po očetu in ta je bila njegova največja skrb in ljubezen. Kljub temu se je aktivno vključil v delo krajevne skupnosti in kmetijske zadruge. Bil je prvi povojni župan na Polzeli. Danes, kot sam pravi, delati ne more več toliko, po- sebno na polju ne. Tam ga nadomeščata sin Dani in snaha, pa tudi vnuki že priskočijo. Z mamo postorita kaj okoli hiše in pazita na dom. Posebno zadovoljenje, ker ve, da ima vrednega naslednika, ki bo skrbel, da bo Vetrnikova domačija ostala to, kar je bila doslej. Ob njegovi 70-letnici mu želimo, da tako zdrav in pri močeh kot je, še dolgo z zadovoljstvom spremljal delo in uspehe domače kmeti- je- T. TAVČAR Opravičujemo se, da z zamudo objavljamo vaše pismo, ki smo ga prejeli ob jubilejni obletnici vašega Hortikulturnega društva. Človek je presenečen nad tem, kaj vse ste postorili v 10-letih za lepšo podobo Polzele. O vaši razstavi cvetja, pogrinjkov in ročnih del smo sicer na kratko že poročali, danes pa bi to vest dopolnili z dobrimi ocenami številnih obiskovalcev, ki so si to prireditev ogledali. Niso se mogli načuditi, da lahko kmetice, gospodinje in ostali stanovalci na svojih domovih vzgojijo toliko lepega cvetja in to brez pomoči vrtnarjev in cvetličarjev. To lahko uspe le tistemu, ki čuti ljubezen Dragi hortikultumiki do rož in takšni so vsi polzelski hortikultumiki. Zapišimo tudi, da je društvo ob svojem jubileju med prvimi v Sloveniji razvilo svoj prapor. Na 23 spominskih trakov so pripeli kar 141 zlatih in nad 300 srebrnih žebljičkov. Ko so ocenjevali društveno delovanje, so povedali, da ima pri tem kar precejšnje zasluge HD Celje, saj je bila na Polzeli pred ustanovitvijo društva, njihova podružnica. Povejmo se to, da so zaslužnim članom in organizacijam, ki so največ pomagale društvu, podelili kot priznanje posebne plakete. Hortikulturno društvo Polzela tudi letos uresničuje svoj program dela, zato jih vabimo, da nam o tem še poročajo. Urednik mpeter. I Pod pokroviteljstvom občinske strelske zveze bo 1.8. organizirano tekmovanje na strelišču Vransko. S tem bodo otvorili polavtomatsko zračno strelišče, ki so ga zgradili na Vranskem. Tekmovanje bo ekipno, v vsaki ekipi bodo štirje tekmovalci. Najboljši med njimi bodo imeli pravico do nastopa z MK orožjem. . . . ^ i - GRAČNER Pod tem naslovom je bil objavljen članek o prodavi v Grižah na strani 6, Savinjski občan št. 7. V članku je bila o kulturnem sporedu naslednja skopa vest: „V pestrem kulturnem programu so nastpili pevci in pevke iz Griž, recitatorji in godba na pihala iz Zabukovice.” Kot diri- Priznanje planincem iz Zabukovice Med letošnjimi nagrajenci, ki so na svečani seji republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije prejeli plaketo Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, je bilo tudi Planinsko društvo Zabukovica. Društvo je prejelo plaketo ob letošnjih jubilejih za delo na področju gojenja tradicij NOV. Znano je, da društvo sistematično vodi mladino po poteh NOB; člani društva, predvsem mladi, se udeležujejo večine republiških pohodov, kot tudi lokalnih, v največji meri pa organizirajo pohode ob spomenikih NOB kar sami. Prvi takšen pohod so organizirali ob 30-letnici ustanovitve OF leta 1971. Ravno tako pa povezujejo razne izlete v kraje, ki so povezani z zanimivostmi iz narodnoosvobodilne borbe. Tako vsako leto obiščejo v Krškem grob Ivanke Uranjek, prve slovenske talke, po kateri se imeuje pionirski odred na šoli vGrižah. V letošnjem jubilejnem letu so se udeležili kar desetih pohodov, ki se jih je udeležilo več kot 400 članov. Zato tudi ni bilo naključje, da je bila pionirska planinska skupina osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž, ki deluje v povezavi s Planinskim društvom Zabukovica, med letošnjimi kandidati za nagrado občine Žalec. gent na tej proslavi se čutim dolžnega pevcem in pevkam, da to vest nekoliko razširim. Na proslavi so namreč prepevali združeni pevski zbori in sicer: ženski pevski zbor iz Griž, moška zbora iz Tabora in Žalca ter mešani pevski zbor s Polzele. Protestiramproti skopemu obvestilu iz razloga, ker pevci in pevke žrtvujejo mnogo prostega časa za vaje, da ne govorimo o stroških prevoza in imajo že iz tega razloga vso pravico, da se jih v podobnih člankih navede. Treba je namreč vedeti, da pev-ca hitro izgubiš, malo težje pa ga je pridobiti. Brez zborov danes ne moremo več ih je zaradi tega potrebno v tej smeri več previdnosti. Neprimeren se mi zdi tudi podnapis k sliki — „Tako so zapeli v Grižah”. Pri najboljši volji nisem mogel niti slišati niti videti, kako so zapeli. Potrebna bi bila, kakšna beseda več. Vse kaže, da Savinjskemu občanu primanjkuje dopisnikov za kulturne dogodke v občini. Tako na primer o občinski pevski reviji na Gomilskem, kjer je sodelovalo 17 zborov, ni büa zapisana niti beseda, čeprav je bila to prava kulturna manifestacija. Takšen odnos do prepevanja zborovodjem samo otežuje delo in prav bi bilo, da bi se v bodoče v tej smeri kaj ukrenilo. MARIJAN KOZMUS Udeleženci proslave 40-letnice vstaje v Grižah JURČEC ANTONIJA FOTO TONICA Šlandrov trg 2, 2ALEC Cenjene stanke obveščam, da je foto lokal odprt ob ponedeljkih in sredah od 8.00 do 19.00 ure. Priporočam se za obisk Foto Tonica ŽALSKI TABORNIKI V ILIRSKI BISTRICI Na osmem zletu Zveze tabornikov Slovenije v Ilirski Bistrici so sodelovali tudi žalski taborniki. Od 1. 7. do 7. 7. 1981 je 26 žalskih tabornikov taborilo v celjeskem taboru, enem od devetih taborov v Ilirski Bistrici. Mladi so se udeležili številnih izletov, pohodov, taborniško-partizanskega krosa za pokal 8. zleta zveze tabornikov Slovenije in akcije NNNP. Ekipa Murnov iz Šempetra seje udeležila tudi republiškega mnogoboja. V spominu Tabornikom bo v spominu ostala tudi osrednja prodala ob 30-letnici dela Zveze tabornikov Slovenije, na kateri je bil Sergej Kraigher. L. UŠEN TEKMOVANJE VETERANOV Občinska strelska zveza Žalec je v sredini julija izvedla občinsko tekmovanje veteranov z malokalibrsko puško na strelišču na Polzeli. Tekmovanje so organizirali v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Tekmovalci so bili razdeljeni v starostni skupini. V prvi skupini so tekmovali veterani od 35 do 45 let, v drugi pa starejši od 45 let. Tekmovanja se je udeležilo približno 50 veteranov, članov strelskih in lovskih organizacij. Med naj starejšimi udeleženci je bil Ivan Satler iz Liboj. V prvi skupini je najboljše rezultate dosegel Alojz Klovar, član strelske družine Šempeter, med veterani nad 45 let pa dosegel prvo mesto Mirko Hirci, član strelske družine SIP TOZD VVZ JANKO HERMAN ŽALEC OBVEŠČA starše predšolskih otrok, starih nad 4 leta, da bodo organizirali v času od 8. 9. — 20.9.81 12—dnevno kolonijo v domu Hmezada v Crikvenici z lastnim osebjem. Cena letovanja ne bo presegla 1500 dinarjev, starši pa lahko prijavijo otroke do 31. avgusta 1981 na upravi WZ Janko Herman, Žalec, Aškerčeva 7, kjer lahko dobijo tudi podrobna pojasnila. Ravnateljstvo TOZD VVZ JANKO HERMAN ŽALEC obvešča starše otrok, starih od 2 do 6 let iz Zabukovice, Griž in Migojnic, da vpišejo otroke za obiskovanje otroškega vrtca v Zabukovici. Starši lahko vpišejo otroke dne 31. avgusta 1981 in 1. septembra 1981 od 7.00 do 14.00 ure v upravi WZ JANKO HERMAN Žalec, Aškerčeva ul. 7. Ravnateljstvo KNJIŽNIČNI SVET OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE ŽALEC OBJAVLJA RAZPIS Za dela in naloge knjižničarja Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj družbenopolitična primernost. Rok'za prijave je 15 dni. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni. Savinja LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT, o.toi.o. 63000 CEDE, Mariborska cesta 116, telefon 23-866, p. p,77 telegram SAVINJA CELJE, telex 33619 YU SAVLIK Komisija za delovna razmerja TOZD Furnirnica, TOZD Pohištvo Celje in TOZD Pohištvo Šempeter objavlja oglas prostih del in nalog 1. Opravljanje pomožnih del pri parjenju (5 delavcev) 2. Opravljanje pomožhih del pri razrezovanju furnirja (5 delavcev) 3. Pomoč pri osnovnih strojih (2 delavca) 4. Pregledovanje in priprava elementov za lakiranje (2 delavca) 5. Rezkanje pohištvenih elementov (1 delavc) 6. Mozničenje pohištvenih elementov (1 delavec) Za opravljanje navedenih del in nalog je zaželjeno, da poleg splošnih pogojev kanidati izpolnujejo še naslednje posebne pogoje: Pod 1., 2., 3. in 4.: — končana osnovna šola — delovne izkušnje v lesni industriji Pod 5. in 6.: — poklicna šola lesne smeri — delovne izkušnje v lesni industriji Kandidati naj svoje prijave pošljejo ah se osebno zglasijo v kadrovski službi DO LIK „Savinja” Celje v 15-ih dneh od objave. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O odločitvi komisije za delovna razmeija bodo kandidati pisno obveščeni najkasneje v 30-ih dneh po poteku prijavnega roka. j ! nli. !... : n i u PASJI DNEVI OB SAVINJI — V sedanjem vročem poletju — govorimo o pasjih dneh — mnogi naši občani iščejo osvežitev v hladnih valovih Savinje. Zlasti veliko kopalcev prihaja v Letuš, kjer je Savinja še čista, a že dovolj topla za kopanje. Žal pa odgovorni dejavniki v Letušu še vedno niso poskrbeli za primerna parkirišča in tako vozniki—kopalci postavljajo avtomobile kar na rob ne široke ceste, kar seveda ovira ostale voznike. Nikjer tudi ni vsaj zasilnih sanitary, da potrebe po osvežilnih pijačah ne omenjamo. Doklej tako? Kopalci ob jezu Savinje v Letušu. EM. Iz naših tovarniških glasil VJUTEKSU ŠE NAPREJ USPEŠNI Polletni dosežki gospodarjenja v Juteksu, kijih v zadnji številki Poročevalca, glasila delovnega kolektiva Juteks,- objavlja Dušan Luskar, so spodbudni in razveseljivi. Obseg proizvodnje nadalje povečujejo, raste pa tudi produktivnost dela in izvoz. Tako so v minulem polletju izvozili že za več kot 216 milijonov dinarjev izdelkov (indeks nasproti istemu obdobju lani znaša 277). Rezultate pripisujejo dobri organizaciji dela in prizadevanju vseh zaposlenih. Da bi kar najbolj izkositili kapacitete in izboljšali uspešnost finančnega poslovanja, so uvedli štiriizmensko delo v obratu filca, ki sicer že pomeni ozko grlo v proizvodnji. Ponovno so uporabili že izrabljene stare stroje in uvedli delo ob prostih sobotah. Njihova usmeritev je nadaljnja razSiritèv izvoza tudi na konvertibilno področje, da bi prigospodarili kar največ deviz, ki so jim potrebne za uvoz določenih surovin. Libojski Keramik v zadnji številki objavlja proizvodne rezultate, ki so bili zaradi nekaterih objektivnih težav nekoliko pod predvidevanji, finančno pa je stanje nekoliko boljše. Sledita zanimiva članka o sovlaganju KIL TOZD Keramika pri izgradnji tovarne pomožnega ognjestalnega materiala v Prijedoru in o predloženi izgradnji tovarne keramičnih izdelkov v Lendavi. Dalje pišejo o udeležbi na 3. simpoziju keramikov Jugoslavije in o drugih tekočih dogodkih. V FERRALITU ZA SMOTRNE NALOŽBE V zadnji številki Ferralita objavljajo članek o tem, kako so gospodarili v prvem polletju Ì981, dalje o novi transformatorski postaji - TOZD Strojni obrat o športnih igrah, rekreaciji in o drugih. Kar zadeva nov strojni obrat, se že več let sprašujejo, kdaj se jim bo Uresničila ta zamisel. Lokacijo že imajo, zazidalnf načrt je potrjen. Nadaljnji korak k uresničitvi je sklenjena pogodba z inženiringom Kovinotehne, da pripravi vse potrebno za investicijo. Računajo, da bo potrebna dokumentacija do konca oktobra nared. Po' sklepnem računu za leto 1982 bo možno naročiti izvedbene projekte za nov stojni obrat. Računajo, da bi v najboljšem primeru lahko pričeli z gradnjo v letu 1984. SIP NAPOVEDUJE TEŽAVE Z OSKRBO IZDELA VNIH MATERIALOV Napovedi jlede oskrbe z izdelavnimi materiali v drugem polletju letos v SIP Šempeter, ki smo jih prebrali v njihovih Obvestilih, niso ohrabrujoče. Ugotavljajo, da se situacija oskrbe z izdelavnimi materiali vse bolj zaostruje. Potrebe po novih strojih pa so velike. Pred kratkim so imeli sestanek s kupci, ki so pripravljeni z združenimi deviznimi sredstvi pomagati prebroditi kritično situacijo oskrbe za proizvodnjo koruznih kombajnov. Pričakujejo, da bodo problem v naslednjih tednih razrešili in da bodo uspeli izdelati planirano količino teh, na trgu iskanih strojev. Delegati delavskega sveta TOZD TKS so razpravljali o periodičnem obračunu za prvo polletje 1981. Beležijo nekoliko slabše rezultate poslovanja od predvidevanj. Vrsta motenj v proizvodnji, zlasti pa otežkočena oskrba z materiali so bistveno vplivali, da fizičnega plana proizvodnje niso v celoti uresničili. Njune prijateljice race V življenju se vsak dan srečujemo z najrazličnejšimi oblikami človeške humanosti. Humanost do živali pa je poglavje zase. Upokojenca Tekstilne tovarne Prebold, 90 odstotna invalida - Feliks Dolinšek in Avgust Zorenč iz Dolenje vasi sta svetla primera človeške humanosti do živali, v kateri se izraža ljubezen, skrb in zadovoljstvo, kar ju osrečuje in jima krajša jesen življenja. Dvakrat dnevno ju vodi pot do mostu na Bolski in naprej do postajališča delavcev — vozačev v TT Prebold, kjer se malo odpočijeta na klopi, malo pokramljata in jo mahneta nazaj do mostu. Tu prikličeta race. V trenutku jih je okoli njiju polno. Divje so, vendar zaupljive, jedo jima iz rok. Postale so njune prijateljice. Feliks jih je krmil že prej, skupaj z Avgustom pa jih krmita že pet let. Največ jih je pozimi. Tudi do 60 jih je že bilo, sedaj jih je precej manj, vendar pa se te še bolj navezane nanju. V zimskem času odmečeta sneg, da jih lahko krmita. Hranita jih v glavnem s koruzo in kruhom, ki ga nabereta pri sosedih, koruzo pa sta v jeseni nabirala na obranih koruznih poljih v bližini. Na pomoč so jima priskočili s hrano tudi lovci, veliko pa zbereta tudi sama. Za njuno delo jima preboldski lovci dajejo vse priznanje. Vesela sta te pozornosti, vendar kot pravita, jima več pomeni spoznanje, da pomagata tem živalim, ki so postale njun vsakdan. Predlanskem sta bila zelo ogorčena, ko so jima neznanci ustrelili dva racmana, ki sta bila zelo domača. Takšna sta Feliks in Avgust. Gotovo nista osamljen primer. Obema želimo, da bi imela s svojimi racami—prijateljicami še obilo zadovoljstva. D. Naraglav Avgust in Feliks, invalida, ki sta se spoprijateljila z divjimi racami. LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT, o.tol.o. SAVINJA glasilo kolektiva LIK Savinja Celje, v katerem je združen tudi TOZD Šempeter, med drugim objavlja članek direktorja Zvonka Perliča o še obstoječih rezervah, ki jih kaže sprostiti in doseči še boljše proizvodne razultate. V članku z naslovom PRODAJA PRVO TOLLET JE 1981 Damjan Klanjšek piše o uspešnosti poslovanja in prodaji blaga na domačem in inozemskem trgu. V prvih šestih mesecih so. konvertibilni izvoz dosegli 50 odstotkov, klirinški pa 103,79 odstotkov. Poučen je članek I. M. o tem, kako se tudi pri nas vedemo stabilizacijsko in navaja zgleden primer iz kolektiva. Objavljajo še zapis o družbeni prehrani in poročilo o II. internih igrah spretnosti, pa še druge drobne vesti in novice. PREBOLDSKI PLANINCI DELOVNO POD KRNOM Člani Planinskega društva Prebold so v začetku avgusta pripravili delovno akcijo na planinskem domu pri Krnskem jezeru, ki ga gradijo prizadevni planinci iz Nove Gorice. Dom je že pod streho, stoji pa ob idiličnem Krnskem jezeru in pomeni pomembno izhodiščno točko na slikoviti Krn, mogočni Bogatin in dalje na Komno. Novogoriški planinci so bili pomoči preboldskih planincev zelo veseli, saj so se le-ti izkazali in opravili veliko težkega dela. Naslednji dan so se povzpeli še na Krn in tako združili koristno delo s prijetnim izletom. —nik PIONIRJA PLANINCA V BAVŠČICI Med pionirji-planinci, ki so se v mesecu avgustu zbrali v mladinskem planinskem vzgojnem centru Planinske zveze Slovenije v Bavščici, sta bila tudi mlada planinca Cveto Udovč in Matej Krušnik iz Grižy Tukaj so mladi planinci pod vodstvom inštruktorjev obdelovali program planinske šole za pionirje s poudarkom na orientaciji. Opravili so tudi nekaj tur, med njimi na Nizki Vrh, Veliki Vrh in na Bavški Grintavec, na katerega pa zaradi megle niso prišli do vrha. Kljub naporom, ki sta jih prestala, sta se vrnila zadovoljna, polna novih znanj in spoznanj. Upamo, da bosta svoje poglobljeno znanje prenesla na tovariše planince in da bosta še naprej vodila ekipe v orientacijskih tekmovanjih. Mladi planinci — pionirji želijo, da bi bilo organiziranih več takšnih taborov kje v bližini in da bi se jih lahko udeleževali v večjem številu. -fj PLAVALNI TEČAJ Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Prebold je pripravila tečaj za neplavalce: V njem seje naučilo plavati kar 130 otrok iz krajevne skupnosti, nekaj pa se jih je naučilo plavalnih veščin ' tudi v dveh kolonijah na morju in zveznem taboru tabornikov v Karlovcu. Skupno je letos v naši občini „splavalo“ 230 najmlajših. T. Tavčar NAJBOLJŠE V OBČINI Članice industrijskega gasilskega društva Tovarne nogavic na Polzeli so že vrsto let najboljše v občini. Izkazale ‘so se tudi na zadnjem tekmovanju v Vinski gori, kjer so zasedle prvo mesto. Vodi jih Majda Kričej, ki ima pri gasilstvu veliko izkušenj. T. TAVČAR Že nekaj dni je v dolini prav živahno. Obiranje hmelja je v polnem teku. Redki so še obiralci, ki obirajo hmelj ročno, kot prikazuje naš posnetek. Ob krajevnem prazniku na Ponikvi so pripravili pohod ob pominkih narodnoosvobodilne borbe. Udeležili so se ga številni krajani, člani Zveze borcev in mladi. Bazen v Preboldu so letos obnovili in kopanje v njem je zares prijetno. Za drugo leto obljubljajo toplo vodo in sezona kopanja se bo nedvomno podaljšala. Kontejner za smeti in odpadke, ki stoji pred novim stanovanjskim blokom v Ulici heroja Staneta 6, je že od minule zime sem brez pokrova. Zaradi tega se zlasti v teh vročih poletnih dneh širi nezonsen smrad. Stanovalci se sprašujejo, doklej tako in kdaj bodo za snago odgovorni dejavniki namestili pokrov na kontejner?