Št. 31 : u^itinLiuuiini i nmiuunu Eutg:: aisi _ _ .........._ mn^tteiiagen TVfi^ dne 31. julija 1913. 31 m. Tečaj LXVII List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za fetrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrljske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — No zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja številka obsega 8 strani. Na Balkanu. Sestanek odposlancev vseh balkanskih držav v Nišu je bil sklican pod pretvezo, da se dogovori in sklene za armade začasno premirje, potem pa takoj začne v Bukareštu pogajanje o miru. Pri tem pogajanju bo najtežja točka določitev prihodnjih mej. Toda Grška sploh ni hotela nobenega odposlanca odposlati v Niš, vrhu tega je naznanila srbskim odposlancem, da na noben način ne privoli v začasno premirje, ampak bo svoje vojaštvo odpoklieala še-le, ko,bo mir za stalno sklenjen. Tudi srbsko odposlanstvo se je, kakor se razglaša, pod vplivom bojaželjnih generalov priklopilo grškemu stališču in tako je bil sestanek v Nišu brez uspeha. Gotovo je bilo vse to med Grki in Srbi že v naprej dogovorjeno. Namen je, vojsko zavle-či, da se Bolgarijo še bolj oslabi in poniža. Bolgarski odposlanci so prišli sicer na srbsko-grško povabilo v Niš, toda opravili niso nič, ker Grki in Srbi niso hoteli. Bojni stranki v Grški in Srbiji delata venomer na to, da se pogajanja tako dolgo zavlačujejo, dokler se grški in srbski armadi ne posreči priti v Solijo. Ker se v Nišu ni moglo doseči vojno premirje, se je sklenilo, da se takoj skliče nov sestanek v Bukarešt, na katerem se bo sklepalo o vseh mirovnih vprašanjih. Bolgari so prosili, da bi se sklenilo v Nišu vsaj 3dnevno premirje. Rumuni so bili zadovoljni s tem, toda bratje Srbi in Grki jim tudi tega niso dovolili. Srbi in Grki imajo očividno namen, Bolgarijo razbiti in si jo razdeliti, ali vsaj kolikor mogoče oslabiti. Rumunij;1^|t ž njo Avstro-Ogrska ter Rusija pa so si edine v tem,' da bi za razmere na Balkanu ne bilo dobro, akd bi se Bolgarija razbila. Zato postopajo precej skupno ter podpirajo slabotno Bolgarijo. Turčijo nameravajo ugnati velesile, in če to ne bi šlo, Rusija sama. Poslala bi svoje čete v maloazij-sko turško pokrajino Armenijo ter jo zasedla za toliko Časa, dokler bi se Turčija nasproti Bolgariji ne spametovala. Na bojiščih. Bolgari se na bojiščih okrog Krive Palanke, Kii-stendila in Caribroda čvrsto ustavljajo srbski premoči. Dne 23. julija so združene srbsko-črnogorske čete napadle pri Vlasini ob bolgarsko-makedonski meji z veliko silo bolgarske čete. Napad je bil srečno odbit. — Bolgari so imeli izborne postojanke in so prizadjali Srbom in Črnogorcem velike izgube. V obsegu 8000 korakov je po bitki ležalo 1760 mrtvih, med njimi 8 častnikov. — Na severnem bojišču pri Zaječarju pa so Srbi prodrli že na bolgarska tla ter so ravzeli bolgarsko mesto Belogradčik in več drugih mest in trgov vtamošnjem okrožju. Srbi so se po zavzetju Belograd-čika navalili na bolgarsko trdnjavo Vidin ob Donavi (v severo-zahodnem kotu Bolgarije). Dne 24. julija so začele srbske čete oblegati trdnjavo. Srbski poveljnik je pozval poveljnika trdnjave, naj se uda, sicer bodo začeli Srbi Vidin obstreljevati. Obleganje trdnjave je zelo otežkočeno, ker je ozemlje okrog Vidina zelo močvirno. Srbskim četam je onemogočeno, se zavarovati z okopi, ker se vsaka jama takoj napolni z vodo. Nekatere vesti poročajo, da je zajeta tudi cela severna (Kutičeva) armada in da je vjet celo general Kutinčev sam. Skoro gotovo pa ta vest ni resnična, ker so listi poročali, da so se Kutinčeve čete že umaknile na jug proti Soliji. Na južnem bojišču se Bolgari še vedno u-mikajo pred grško premočjo. Dne 24. julija so grške čete napadle mesto Kresna. Bolgari so se le malo u-pirali ter so se umaknili iz mesta. Podrli so za seboj vse mostove. Grško prodiranje je od Kresne naprej zelo otežkočetiro. ker so Bolgari zasedli in utrdili vse važnejše prelaze severo-makedonskega gorovja. Dne 25. julija so zasedli Grki brez boja mesto Dedeagač ob Egejskem morju. — Rumunska armada se od 22. julija naprej ne pomiče več dalje v Bolgarijo. Rumunska vlada je namreč naroČila armadnemu poveljniku, naj ostanejo rumunske čete v zasedenih postojankah in naj ne prodirajo dalje proti Sofiji. Tui-ki prodrli že v Bolgarijo. Turške čete, ki so dozdaj mirovale pri Catald-či, so zavzele Odrin. S slovite Selimove mošeje, na katero so Bolgari namestili križ, znamenje krščanstva, so Turki križ zopet sneli in ga nadomestili s polumes- cem. Ko se je z mošeje zopet zaslišal klic: „Alah il Alah", so turški vojaki veselju jokali in vriskali. Zmage pijana turška armada se vali preko Odrina in Lo-zengrada, moreč in požigajoč, proti stari bolgarski zemlji. Turške čete so prodrle že do Jambolija, 'Kara Bunarja in Ajlija v Stari Bolgariji in hočejo prodirati še baje dalje proti Plovdivu. Pravi vodja te mlado-turške armade je znani mladoturek Enver-beg, kateri se je baje pri bradi Mohamedovi zaklel, da hoče zopet vrniti Turčiji odvzete pokrajine in priboriti turškemu meču zopet staro veljavo. Bolgari so v teh pokrajinah preslabi, da bi se ustavljali divjim Turči-nom. Grozovitosti, katere uganjajo Turki na svojem pohodu, presegajo vse meje. Krvavo je nebo v stari Bolgariji in Traciji od gorečih bolgarskih vasi! Turek, ki se hoče maščevati nad udarci, katere je dobil lansko leto od bolgarske armade, pleni, požiga, mori vse, kar mu pride pod roko. Ubogi bolgarski kristjani beže v divjem obupu v osrednjo Bolgarijo. Vsak Bolgar, ki se ne umakne Turkom, je posekan kot živina. Divji Turčin trpinči, davi in mori starčke, žene in otroke. Čuditi se jel da evropske države pripustijo, tla sme neverni Turčin tako nečloveško ravnati z ubogimi bolgarskimi kristjani! Novejša poročila sicer pravijo, da je naročila turška vlada svoji armadi, da ne sme prekoračiti stare bolgarske meje, a kaj se zmeni Enver-beg za povelje iz Carigrada! On hoče postati slaven, zato pa mori in požiga naprej. Kako divji so Turki, priča sledeče: Bolgarski okrajni glavar v mestu Rodosto je sam ponudil Turkom predajo mesta. Turki so pa predajo odklonili, češ, mi nismo prišli, da bi jtfBsto mirno zasedli, temveč, da ga z bojem zavzamemo. Nato so turške čete vdrle v mesto in pomorile 6 stražnikov ter nad 700 kristjanov. Mirovna pogajanja. Grška ni hotela imenovati svojih zastopnikov za pogajanja v Nišu, kjer bi se naj sklenilo začasno premirje. Srbija in Grška pa nista hotela skleniti premirja, dokler Bolgarija ne ugodi vsem srbsko-grškim mirovnim zahtevam. Bolgarski zastopniki pa tudi niso imeli od svoje vlade dovolj obširnih navodil za sklepanje premirja. Radi tega se je med vojskujočimi državami dosegel končni sporazum za to, da se vsa pogajanja o premirju, končnem miru in vseh spornih toč-feah vrše v Bukareštu, glavnem mestu Rumunije, kamor so že poslale vse vojskujoče države, razun Turčije, svoje zastopnike. Bolgarijo zastopajo: finančni minister Tončev, načelnik generalnega štaba, general Fičev, bivši podpredsednik sobranja (drž. zbora), I-vančev, pisatelj Radev, podpolkovnik StanČev in dva tajnika. — Srbija je poslala v Bukarešt: ministrskega predsednika Pašiča, bivšega poslanika v Sofiji, Spa-lajkoviča, poslanika v Bukareštu, Rističa, polkovnika generalnega štaba, Smilianovca in Kalafatoviča ter 2 ministerialna tajnika. — Grško zastopata ministrski predsednik Venizelos in bivši minister Panas. — Črno goro pa zastopata ministrski predsednik Vukotič in general Martinovič. — Rumunijo pa bo zastopalo pri mirovnih pogajanjih več ministrov. Pogajanja so se pričela včeraj, v sredo, dne 30. julija. Med tem, ko se bolgarski državniki v Bukareštu posvetujejo o miru, pa trajajo sovražnosti na bojiščih naprej. Srbi in Grki namreč niso hoteli ugoditi bolgarski želji, da bi se za časa pogajanj sklenilo začasno premirje. S tem hočejo prisiliti Bolgarijo, da bo pri pogajanjih bolj odjenljiva. Najbolj nestrpna in Bolgariji sovražna je Grška, katera bo baje stavila Bolgariji tudi najbolj prešerne in predrzne pogoje. Ako je verjeti poročilom nekaterih listov, stavijo Srbi Bolgariji sledeče mirovne pogoje: 1. Srbiji se prepusti vse ozemlje, katero je srbska armada v drugič zasedla; 2. sprememba stare srbsko-bolgarske meje, ker je vsled iste prišlo večkrat do prepirov; 3. Bolgarija plača Srbiji vojno odškodnino; 4. pogajanja glede zaznamitvemeje se naj vrše v Nišu. — Rumunija zahteva od Bolgarije popoln odstop Dobruče in narodno varstvo Rumunov v Bolgariji. Rumunija hoče soodločevati tudi pri delitvi v prvi vojski Turkom odvzetega ozemlja. Poleg tega pa še zahteva Rumunija, da Bolgari ne smejo u-trditi nove bolgarsko-rumunske meje, dosedanje trdnjave Ruščuk in Sumlo pa morajo podreti. Kdo je kriv? Vsakdo se izprašuje, kako je mogla Bolgarija tako neprevidno in nepremišljeno ravnati pred seda- njo vojsko, da se ni prej pobotala z Rumunijo in Turčijo ali sploh prostovoljno privolila v srbsko-grške zahteve, v koje mora sedaj privoliti pod zelo žalostnimi in poniževalnimi razmerami. Bolgarski list „Rječ" piše o tem: Ali nam je bilo potrebno, da smo zagazili v ta mučen položaj, v katerem se nahajamo. Zelja po miru je bila med nami tako velika in hrepenenje vojakov po domačem kraju je moralo ganiti vsako človeško srce. Toda vkljub temu smo poslušali na vsak migljaj iz Petrograda ter vsemu verjeli. In pozneje, ko je postalo sporazumlje-nje med Rumunijo tako nujno, rekli so nam bolgarski Rusi in Rusi iz Petrograda: „O, le mirno kri ohranite! Nič se ne bo zgodilo! Dva ruska armadna kora na rumunski meji bosta Rumune streznila . . ." Mi Bolgari vprašamo sedaj: Kje sta ona dva ruska armadna kora? Se pred 3 meseci smo pisali na tem mestu, da nas bo vsak zamujen dan strašno veliko stal in da bo pozneje prepozno, spoznavati, da je bila velika napaka, ako se ni iskalo sporazumljenja z Rumunijo, Rumunija bi bila pripravljena, za hrbtom Srbije postaviti 2 armadna kora in Srbija bi bila mirna. Toda Petrograd je hotel drugače, hotel je ustvariti močno Srbijo in močno Bolgarijo oslabiti, katere dolgo časa tudi v Odrin ni pustil. — Tako sodijo v Bolgariji o politiki dr. Daneva, ki je bil slepo orodje v rokah ruskih politikov ter tiral svojo domovino v pogubo. Kako je Turke namenoma dražil, sledi iz dejstva, da ni odgovarjal na nobeno sporočilo turške vlade, kar bi bil moral vsaj že iz uljudnosti storiti. Žalostna korajža Runmnije. Rumuni trobijo v svet, kako junaško in vstraj-no so prodirale rumunske čete v Bolgarijo. Kakšno je to junaštvo, si lahko predstavimo, če pomislimo, da Rumuni niti strela niso sprožili, ko so zasedli bolgarska tla. Ko so začeli Turki požigati in moriti po novi in stari Bolgariji, se je od več strani poročalo, da bodo najbrž Rumuni s svojo armado napravili konec turškim grozodejstvom ter bodo pognali Turke s stare Bolgarije in Odrina čez mejno črto Midia—Enos, Rumuni pa so takoj skrili svoje „junaštvo" in so razglasili v svet, da nimajo vzroka in namena, boriti se s Turčijo. Tako je junaštvo neslovanske Rumunije, Proti krščanskim Bolgarom pošilja na stotisoče vojakov, a nad nevernega Turčina si ne upa! Kolera. Na bojiščih se pojavlja tudi neljubi nost — kolera, Kakor poročajo listi, je nastopila na Balkanu huda vročina, katera močno upliva na razširjenje kužnih bolezni. Srbsko uradno poročilo pravi, da je dozdaj okrog 400 srbskih vojakov obolelo na koleri.Avstro-je že 151 umrlo. Celo v Belgradu, torej ob meji naše države, je obolelo 118 oseb na koferi. Avstro-ogrska ogrska vlada je odredila stroge varnostne odredbe, da se ne zanese ta kuga v našo državo. Sicer pa, kakor poročajo listi, se je na Ogrskem že na več krajih pojavila kolera. — V Solunu, Seresu, Carigradu, Odrinu, Sofiji in drugih balkanskih mestih je obolelo mnogo oseb na koleri. V Solunu jih je za to kugo že umrlo do 26. julija 45. Mnogo mrtvih trupel gnije na bojiščih, v potokih in blizu studencev. Ljudje, ki pijeje to vodo, so v veliki nevarnosti, da se okužijo. Politični ogled. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand bo letos sam osebno vodil cesarske manevre, ki se bodo vršili od 15. do 17. septembra na južnem Češkem. — Štajerski deželni zbor. Graški list „Tages-post" poroča: „Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je z ozirom na velike vremenske nesreče, ki so zadnji čas zadele Štajersko, posebno pa glavno mesto, odločil, da bo še meseca avgusta zadnjikrat poskusil,, sklicati deželni zbor in ga napraviti clelazmožnega. Ce se ta poskus izjalovi, bo deželni zbor takoj razpuščen in se. bo vse potrebno pripravilo za nove volitve, katere bi se meseca septembra razpisale in se novembra in decembra izvršile." Slišali smo nekdaj pregovor, da se nobena juha ne je tako vroča, kakor se skuha. — Volitve na Goriškem. V četrtek, dne 24. julija, je volila skupina kmečkih občin. Tudi tukaj, kakor prej v splošni skupini, se ni vršil volilni boj toliko med S. L. S. in liberalci, ampak glavni boj je v ,0 divjal med staro in mlado strujo S. L. S. V goriški okolici so dobili mladi 739—849 glasov. Potrebna je bila ožja volitev med mladimi pristaši S. L. S. in liberalci. Na Tolminskem so dobili: mladostrujarji 388 do 397, starostrujarji 148-193 in liberalci 152-141 glasov. Tudi tukaj je odločila ožja volitev med mladostrujarji S. L. S. in liberalci. Ožja volitev se je vršila v torek, dne 29. julija. Na Krasu sta zmagala liberalca Dominko in dr. Gregorin. Stara struja Š. L. S., ki ni pripustila, da bi tudi mladi soodločevali v deželnem zboru, je popolnoma propadla. Celo voditelj stare stru-je, državni poslanec dr. Anton Gregorčič, je popolnoma propadel. Naj so izpadle ožje volitve tako ali.tako, gotovo je, da se je vsled razdora v S. L. S. zopet o-jačil goriški liberalizem, ki je bil že popolnoma na tleh. — Na italijanski strani so zmagali kandidatje laške krščansko-socialne stranke: baron Lokatelli, dr, Flego in Pouton, ki so dobili 440—460 glasov. Liberalci in socialni demokratje so popolnoma propadli. — Češki deželni zbor razpuščen. Višji deželni maršal (deželni glavar) češki, princ Lobkovic, je odstopil. Cesar je njegov odstop sprejel in odlikoval princa z redom zlatega runa. Ko je princ Lobkovic naznanil svoj odstop, je cesar tudi razpustil češki deželni zbor in naročil vladi, naj ob primernem času izvede priprave za nove volitve. Z razpustom deželnega zbora so prenehali tudi mandati deželnih odbornikov. Cesar je dne 26. julija imenoval za upravo dežele upravno komisijo, ki sestoji iz 8 članov. Za predsednika je imenovan bivši deželni odbornik in podpredsednik državnega sodišča, češki grof Schonborn, za njegove namestnike pa Nemec dvorni svetnik Stitzen-berger in Ceh, finančni svetnik Kveck. Za ostale člane komisije so imenovani sami uradniki. V komisiji je pet Cehov in trije Nemci. Ker imajo Cehi v komisiji večino, se delajo Nemci zelo srdite in nezadovoljne. Cesar je v svojem odloku z dne 26. julija tudi določil, da se bodo od 1. julija naprej pobirale 65%ne deželne doklade (poprej 55%) ter nove doklade na pivo (4 K od 100 1). — To vse se je dogodilo, ker Nemci v dež. odboru obštruirajo, ker vsled tega ni mogoče zvišati doklad in ker na ta način deželni odbor ni imel dovolj denarja za deželne potrebe. Zato je deželni maršal odstopil in vlada je koj nato ustavila deželno u-stavo ter upostavila komisijo, ki ima mnogo večje pravice kakor deželni odbor. Kako zelo je zamrla v Avstriji potreba po ustavi, vidi se iz tega, da se je ta vladni korak po celi državi in tudi na Češkem vzel z veliko mirnostjo na znanje. Človeku se zdi, da bi Avstrija ostala mirna, ako se ji sploh vzame, vsaj za kratek čas, vse ustavno življenje. — Baron Skrlec, novi hrvaški kraljevi komisar, je dne 26. julija prevzel banske uradne posle. V svojem nastopnem govoru je povdarjal, da hoče pospeševati medsebojno zvezo med Hrvaško in Ogrsko in hoče skrbeti ter delovati za blagor Hrvaške. Mož bo delal povsod mažaronsko politiko in bo tako skrbel, da se tužne hrvaške razmere ne bodo izboljšale, — V Budimpešti se je vršil dne 25. julija sestanek hrvaških državnih poslancev. Sestanka sta se udeležila tudi Skrlec in bivši ban Tomašič. Grof Pejačevič je odložil predsedstvo kluba hrvaških državnih poslancev in mažaronske stranke. Za klubovega predsednika je bil izvoljen škof Svinderman, za predsednika mažaronske stranke pa Tomašič. Komisar Skrlec je naznanil, da pristopi h mažaronski stranki kot član. — Vstaja na Kitajskem. Vladne čete so dne 25. julija pri Pukaju po krvavem boju porazile vstaško južno armado, katero vodi general Huangsing. Vsta-ške čete so bežale v velikem neredu. Vlada je za glavo voditelja uporne armade, generala Huangsinga, razpisala nagrado 200.000 K. Uporniki hočejo na južnem Kitajskem postaviti posebno vlado in proglasiti mesto Nanking za glavno mesto južne Kitajske. Več pokrajin je že odpovedalo popolno zvestobo sedanji vladi. Rusija, Anglija in Japonska pa čakajo, da dobijo kak delež od velike kitajske države. Dve veliki nesreči. Iirzovlak skočil s tira. — 16 mrtvili. Na Danskem se je dne 27. julija zgodila velika železniška nesreča, Brzovlak, ki vozi iz Kodanja (Ko-penhagen) v Esbjerg na polotoku Jutland, je skočil iz tira ter se prevrnil čez visok nasip. Samo zadnji voz je ostal na progi. Vsi drugi vozovi z dvema strojema vred so se popolnoma razbili. Iz razvalin razbitih vozov pa se je slišalo vpitje in stokanje ponesrečenih potnikov. Pogled na kraj nesreče je bil strašen. Posamezni deli človeških teles so ležali med razvalinami. Črevesa ponesrečenih potnikov so bila omotana okrog razbitih delov železniških voz. Izpod razvalin so izvlekli 16 mrtvih, 20 težko ranjenih in veliko število lahko ranjenih. Izmed mrtvih se je moglo spoznati samo socialno-demokraškega poslanca Sabroe in neko gospo, vsi drugi pa so bili tako razmesarjeni, da jih niso mogli spoznati. Ponesrečenci so večinoma švedski, nemški in angleški potniki. Od železniškega osobja se ni nihče ponesrečil. — Na kraju nesreče se je zbralo mnogo ljudstva. Sorodniki ponesrečenih so vili roke in milo plakali. Preiskava je dognala, da se je zgodila nesreča, ker so se železniške tračnice na nekem ovinku vsled silne vročine upognile na zunaj in je radi tega veči4 na voz zdrknila s tira. Nadzornik proge je dal malo, pred dohodom vlaka tračnice popraviti, a najbrž le' | površno. Dansko železniško ministrstvo je sklenilo, da bo dalo ponesrečencem in njih družinam podporo. Zemlja se je vsedla. -- Mnogo hiš se pogreznilo. V občini Lovete na Sedmograškem se je v ponedeljek, dne 28. julija popoldne radi dolgotrajnega deževja splazil in sesedel velik kos gore, ob katerega vznožju leži vas Lovete. Popolnoma porušilo se je več kot 60 hiš. Cela okolica se je nagnila za več kot pol metra na eno stran. Na nekem mestu se je odprla zemlja in v prepad se je zrušilo 25 h i š. Sunek zemlje je bil tako silen, da se je premaknilo več kot 100 hiš s svojega prostora. Kakih 150 hiš je še v nevarnosti, da se porušijo. Med razvalinami je mnogo mrtvih in težko ran\jenih. — Preplašeno prebivalstvo beži v sosednje kraje. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna,. 3. nedelja: 12. po Binkoštih; Najdba sv. Štefana. 4. pondeljek: Dominik, spoznav.; Agabij, škof. 5. torek: Marija Snežnica; Ožbalt, kr. 6. sreda: Gospodova izpremenitev. 7. četrtek: Kajetan, spokornik; Donat, škof in mučenik. 8. petek: Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. 9. sobota: Roman, muč.; Emigdij, škof; Afra, mučenica. * Duhovniške spremembe. Za provizorja v St. Andražu nad Velenjem je imenovan č. g, Valentin Kropivšek, kaplan v Šoštanju; prestavljen je Č. g. kaplan Pečnak Josip iz Trbovelj v Novo Cerkev; nanovo nastavljeni so čč. gg. kot kaplani: Fr. Lukman v Trbovlje, Alojz Rezman v Ljutomer, Franc Toplak v Središče, Ivan Oblak v St. Jurij ob Sčavnici; dosedanji provizor na Polzeli, č. g. Alojzij Musi, je nastavljen kot kaplan istotam. * Slovenski frančiškan — doktor. Naš štajerski rojak frančiškan p. Hadrijan Kokol je bil dne 21, julija t. 1. na vseučilišču v Friburgu v Švici imenovan za doktorja modroslovja. Čestitamo! * Zaupnikom Kmečke Zveze. Za naš koledar se je oglasilo izredno veliko število število naročnikov. Mnogi zaupniki nam pa še niso vposlali nabiralnih pol. Mnogi pa še niti niso začeli z nabiranjem udov. Ker se bo začel koledar skoro tiskati, prosimo zaupnike, da nam v kratkem vpošljejo nabiralne pole. * Poročila za katoliški shod. I. Odsek za versko življenje: 1. Za svobodo sv. Očeta in katoliške cerkve: Dr. Josip SrebrniČ. — 2. Skrb za priseljence z dežele v mesto: Dr. Ant. Ogrizek. —3. Skrb za katoliške Slovence v inozemstvu: Dr. Anton Zdešar. — 4. Rafaelova družba: Dekan Andrej Lavrič. — 5. Misijoni: Dr. Anton Zdešar. — 6. Skrb za rekrute in vojake: Ref. za Slovence še nedoločen, ref. za Hrvate: Mirko Cunko, kaplan v Požegi. — 7. Javna nravnost: Dr. Josip Dermastia. — 8. Sv. Evharistija: Dr, Fr. Lukman. — 9, Marijine družbe: Dr. Fr. Lukman, — 10. Tretji red sv. Frančiška: Ref. za Slovence: P. Kasian Zemljak, ref. za Hrvate: O. Ferd. Krč-mar, Franj. v Zagrebu. — 11. Nabožno slovstvo: Dr. Gr. Pečjak. — II. Socialno-ustavni odsek: 1, Kmečka stanovska organizacija: Kom. svetnik Fr, Povše. — 2. Spekulativno razkosavanje zemljišč: Drž. poslanec Josip Hladnik. — 3, Obrtna organizacija: I. Kre-gar. — 4. Delavska organizacija: Dr. J. Zajec. — 5. Zadružništvo: VI. Pušenjak, — 6. Notranja kolonizacija: Dr. J. Mohorič. — 7. Skrb za zdrava in cena stanovanja: Dr. J. Adlešič. — 8. Boj proti alkoholu: Učitelj Janko Grad. — 9. „Slovenska Straža": Prof. Ev. Jarc. — III. Karitativni odsek: 1. Vincencijeve in Elizabetne konference: Dr. M. Božič. — 2, Varstvo otrok: Dr. Jos. Gruden. — 3. Solarske kuhinje: Kaplan Karol Skulj. — 4. Skrb za šoli odraslo mladino: Alojzij Stroj. — 5. Patronaže za delavke:. Učiteljica Antonija Stupca. — 7. Bolniška postrežba: Dr. Fr. Dolšak. — Skrb za občinske uboge: Kar. Skulj, za Hrvate referira: Bog. Strižič, sveč. v Zagrebu. — IV. Odsek za krščansko izobrazbo: 1. Izobraževalno društveno življenje: Ref.: Dr. Val. Rožič, dr. Jos. Hohnjec, dr. Mar. Natlačen, prof. Evgen Jarc. — 2. Znanstvo: Dr. K. Capuder. — 3. Leposlovje: Prof. Ivan Grafenauer. — 4. Umetnost: Dr. Fr. Štele. — 5. Ljudsko šolstvo: Dr. Lambert Ehrlich. — 6. Družba sv. Mohorja: M. V, Podgorc. — Politično časopisje: Dr. A. Korošec. Naše društvene in družbine palstave na katoliški shod! Prosimo, da vsi tissti župni uradi, ki so na polah prezrli na drugi strani pole opombe o zastavah, takoj naknadno javijo dohod društvenih zastav, kakor tudi zastav (ne bander!) Mar. družb. — Tudi za nosilce zastav ženskih Marijinih družb, kakor sploh za vse zastav©, naj se .določijo le krepki, postavni fantje ali možje. Vstopnice ,za katoliški shod, krasno umetniško delo, bo pripravljalni odbor odposlal dne 10. avgusta. Do tedaj bo pisarna mogla to ogromno delo iz-vrSiti. Vstopfnice bodo dobili samo tisti, ki jih' bodo pri župnih uradih naprej plačali. Vsi udeležniki dobe tudi poseben časopis „Ljubljana ob hr\1aško-slov. katoliškem shodu", v katerem bodo vse podrobnosti. Pošljite pisarni nemudoma zglasilnice! Pojasnila glede slavnostnega sprevoda! katoliškega shoda. Sprevoda se smejo udeležiti tiste ženske, ki imajo prave narodne noše. Moški se udeleže vsi brez izjeme. /Za ženske, ki nimajo narodne noše, lai bodo imele legitimacije (vstopnice), bo pripravljen poseben prolstor^ da si bodo lahko slavnostni sprevod ogledale. * Slovenskim županom. Mlad slovenski župan nas vpraša, kje bi se dobil list, ki bi v slovenskem jeziku razpravljal o važnih in mnogokrat zamotanih občinskih zadevah. Ker se taka vprašanja večkrat ponavljajo, priporočamo vsem slovenskim županom, da si naročijo list „Občinska Uprava", ki izhaja v Ljubljani in stane celotno 6 K. Zadnji čas je postal pouk o stvareh avtonomne (občinske) uprave tem bolj potreben, ker so bili v mnogih občinah izvoljeni novi z stopniki. Vsled tega bi bilo potrebno in koristno, naročiti za vsako občino po več izvodov, na vsak način pa vsaj 2 izvoda „Občinske Uprave", izmed katerih naj bi ostal eden v občinskem uradu, drugi pa bi naj bil na razpolago odbornikom, ki naj bi šel iz rok v roke. Z ozirom na resnično potrebo imenovanega lista priporočamo vsem županstvom, naj istega naroče. V vseh potrebnih rečeh poučen župan lahko v svoji občini z dobrim in pametnim svetom stori mnogo dobrega in prepreči na stotine pravd. * Odkod izvirajo tako pogosti napadi na vero in duhovščino? Na to vprašanje nam odgovarja frama-sonska knjiga „Amico del Popolo", ki pravi: „Frama-sonstvo in liberalizem morata v prvi vrsti delati na to, da pripravi duhovščino v slab glas in dazabranju-je občevanje ljudstva z duhovščino. 2eno moramo odtujiti cerkvi in jo hraniti s čitanjem slabih časnikov in romanov, v katerih naj se dokazuje, da je vera velika nesreča. Po občinah naj bodo opazovalna središča, ki naj bodo v tesni zvezi z uradniki, učitelji in trgovci, a vedno v nasprotju z duhovščino; ta središča naj zbirajo novice in jih pošiljajo časnikom, da se uniči brezmiselno spoštovanje duhovščine. Družine, ki berejo katoliške časopise, moramo zasmehovati in v vsako družino vriniti nasproten list... Ne bodimo izbirčni v sredstvih, da izpodrinemo veljavo vere in duhovščine; vsako sredstvo je dobro . . ." Ali se ne godi v resnici po tem receptu? * „Farovški falotje." To je psovka, s katero so nazvali v zadnjem „Narodnem Listu" naše somišljenike oni liberalni gospodje, ki mislijo, da se je delala Joškotu Rajhu krivica s poročilom, koje smo prinesli v našem listu o otvoritvi žrebetnjaka na Cvenu. Toda tudi liberalni dopisnik ne more na nas najti druge krivice, kakor da naš poročevalec ni tako podčrtal Još-kota Rajha, kakor je bila njegova želja. Zato sedaj nagrada v psovki: „farovški falotje". Drznost liberalnih pristašev na Murskem polju postaja tem večja, čim bolj se od naše strani goji politika mehkih stopinj. * Liberalna^zavest". O tej stvari piše zadnji „Narodni Lisf" to-le hinavščino: „Kajti ne da se tajiti, da prešinja danes vsakega zavednega spodnještajerskega narodnjaka zavest, da ne bo poprej bolje, dokler ne dobe politične moči v roke zopet narodni možje, ki se bodo borili proti Nemcem in vladi brez ozira na nem-škutarske škofe in koristi posamezni h o s e b." Koliko hinavščine je v tej liberalni „zavesti", le par dokazov: Naši deželni poslanci se borijo „z ozirom na nemškutarske škofe" že 3 leta proti nemški nadvladi v deželi, a liberalna „zavest" dr. Kukovca pomaga Nemcem v boju proti tej obštrukclji. Naši drž. poslanci stoje nasproti vladi na Dunaju v opoziciji, poslanec dr. Ravnihar pa se s svojo liberalno „zavestjo" nahaja v vladni stranki ter glasuje za nemško vlado ter posebej še za ministra dr. Hochenburgerja. V občinski odbor narodnega trga Vransko so vzeli liberalci 5 štajerčijancev. Taka je ona hvalisana narodna zavest spodnještajerskih liberalcev, * 150.000 K znašajo samo upravni stroški pri uravnavi poloma liberalne Glavne posojilnice v Ljubljani. Tako umejo liberalci izrabiti nesrečo denarnega zavoda. * Slaba mu prede. Z veliko gostobesednostjo naznanja „Stajerc", da bo od sedaj za 4 K na leto far-bal ljudi. Dosedaj so ga vzdrževali Siidmarka, Sul-ferajn ter spodnještajerski nemškutarski trgovci in o-brtniki, da je hujskal in delal razpor med slovenskim prebivalstvom, od sedaj si ga bodo morali plačevati njegovi backi sami. Najbolj nesramen pa je ta, s pruskim denarjem plačan listič v tem, ker se hvali, da je v resnih časih držal visoko avstrijsko zastavo. Pravi kozel kot vrtnar kakor ga rišejo v pregovorih. * Vera soc. demokratov. Mnogo je še v naših krajih delavcev, ki so sicer dobri katoličani, a so pa vkljub temu včlanjeni v soc. demokraških organizacijah ter ob volitvah volijo le socialno-demokraške kandidate. Izgovarjajo se: „E, naši voditelji so tudi kristjani!" Kakšni kristjani so rdeči voditelji in kakšna je njih vera, nam povejo sledeče številke: V nemškem državnem zboru sedi 110 socialnodemokraških poslan» cev. Med temi se jih je priznalo 26 za popolne brez' verce, med njimi tudi voditelj Bebel, 7 je „prostover-cev", 27 „prostovernih" protestantov, 4 s& „čisti" protestanti, 15 je evangeljcev, 1 je lutrovecT 5 je Židov, 17 jih pa sploh ni podalo nobene izjave glede vere, le 3 socialnodemokratični poslanci se priznavajo za ka^ toličane, drugi pa pripadajo raznim „novim" veroiz-povedanjem. Tako izgleda glede vere pri socialno-de-mokratičnih voditeljih. * Delavci se otresajo soc. demokratov. V veliki papirnici „Steyrermuhl" na Gornjem Avstrijskem so pri volitvah v delavsko zavarovalnico za nezgode socialni demokratje popolnoma propadli. Dobili so samo 186 glasov, med tem ko je bilo krščaneko-socialnih do 500. Dosedaj je bila zavarovalnica v soeialno-demo-kraških rokah. * Liberalna nestrpnost. Naš štajerski rojak, bivši predsednik katoliškega akademičnega društva „Zarja" v Gradcu, dr. Ogrizek, je dobil mesto odvetniškega koncipienta pri dr. Žitku v Novem mestu. Liberalni listi radi tega skoro vsak dan napadajo dr. Žitka ter liujskajo, da ga odslovi. Niti kruha ne privoščijo torej dr. Ogrizku, ker je tako značajen, da je ostal zvest veri svojega naroda. Kljub temu se pa še Rajajo kratkovidni ljudje, ki nočejo verovati na načelen boj v mejah naše domovine. * Ptujska pisma smo morali tokrat radi pomanjkanja prostora odložiti. * Častno priznanje. Upravitelj velikega posestva na Gornjem Avstrijskem, rodom in po mišljenju Slovenec, nam piše: „Močno se zanimam za vse članke „Gospodarskih Novic" in pripoznati moram, da so izvrstno urejene. Ni kmalu boljšega strokovnjaškega lista za kmetijstvo, tudi v nemškem ali francoskem jeziku ne." * Ogromno škodo je napravila zadnja povodenj na Ogrskem. Listi poročajo, da je samo na polju škode nad 30 milijonov kron, ostala škoda pa da znaša približno 100 milijonov kron. — V Galiciji je baje škode okoli 30 milijonov kron. * Tržno poročilo. Iz vseh avstrijskih živinskih tržišč se poroča o padanju cen. Meso pa mesarji kljub temu držijo na tako visokih cenah kot pa pred letom dni. Povsod v Avstriji in na Ogrskem se čuti letos veliko pomanjkanje sena. V Gradcu je veljal v soboto, dne 26. julija, stot sladkega sena 10—12 K, kislo 9 do 11 K, slama pa 5 K 40 vin. do 6 K 60 vin. Tudi na mariborskem tržišču stane seno 6—8 K. — Cena žitu se ta teden ni nič spremenila. Kakor poročajo od vseh strani, bo letošnja žitna letina v vseh deželah ugodna. Posebno pšenica je baje povsod dobro obrodila. — Avstrijske tovarne vseh strok tožijo, da nimajo naročil. Radi tega se skoro povsod odpuščajo delavci. Najbolj se pomanjkanje naročil čuti v tovarnah za sukno, platno in železje. Balkanska vojska je baje tega kriva. — Mirovna pogajanja v Bukareštu uplivajo tudi na svetovni denarni trg. Na dunajski borzi se je cena vrednostnim papirjem te dni zelo dvignila, pri nekaterih papirjih in delnicah celo za 10—20%. — Češki pivovarnarji hočejo deželno doklado na pivo za-braniti s tem, da ne bodo izročili davčni oblasti izkaze, koliko piva se izvari v posameznih pivovarnah. — Milo postane s 1. septembrom dražje, in sicer za 4 K pri 100 kg. — Cena staremu železu je padla za 16%. * Dekliški sestanek » Hitrih«™ V soboto, dne 2. avgusta se vrši ob 10. uri predpoldne v dvorani kat. del. društva sestanek dekl. organizacij Razpravljalo se bo o različnih vprašanjih, ki se tičejo teh organizacij. * Streljanje s topičl. Cenjeni čitatelji se uljudno opozarjajo na tozadevno malo oznanilo tvrdke Zinauer pri Sv. Jakobu v Slov. gor. "v današnjem listu. Dva dekliška shoda. Občni zbor Z. S. D. na Tinskem. Na prijazni Tinski gori z veličastnim razgledom :se je vršil v nedeljo, dne 27. julija, prelep dekliški shod, na katerega so prihitele mnogobrojne dekliške čete iz celega šmarskega okraja. Tudi drugega ljudstva je bilo zelo veliko, ker se je obhajal god sv. A-ne. Najprej se je vršila procesija s sv. Rešnjim Telesom, nato je navdušeno pridigoval šmarski dekan Bohanec in maševal domači kaplan Blumer. Ob '42. uri se je zbralo na lepo okrašenem prostoru med cerkvama sv. Ane in Matere božje ogromno deklet ter ljudstva. Shod je otvoril in vodil župnik Gomilšek. Pozdravne besede so govorile Drame Frančiška (Zibika), Vrečko Ana (Šmarje), Cimerman Roža (Slivnica) in Poglšek Roza (Sv. Ema). Ljubezen do Marije, domovine in do staršev je priporočala Cvirn Antonija (Zibika). V dvogovoru sta nastopili Drofenik Mar. in Škorc Mar. od Sv. Petra. Prva je pobila vse ugovore druge zoper versko-narodno delo naših dekliških organizacij. Vrbovšek Mar. (Šmarje) je vse vnemala za versko požrtvovalnost, Pavline Ter. (Sladka gora) pa priporočala, kako naj dekleta v dejanju kažejo ljubezen do Marije in domovine. Murko Mar. (Sv. Ema) je povdarjala pomen dekliških zvez, Mešiček Neža (Sv. Peter) je deklamovala „Pesem obmejnih Slovencev". Ker je bil s tem shodom združen občni zbor Zveze Slovenskih Deklet na Štajerskem, je o nje delovanju na kratko poročala in bodoče cilje očrtala tajnica Ana Vehovar (Sv. Peter na Medvedovem selu). Nato je bil izbran sledeči odbor Z. S. D.: Kren Ana (Št. Ilj v Slov. gor), predsednica; Drev Marija (Petrovče), 1. podpredsednica; Ko-vačič Tončka (Gornja Radgona), 2. podpredsednica; Resnik Mar. (Videm), 3. podpredsednica; Drofenik Mar. (Sv. Peter M. s.), 4. podpredsednica; Razlag Erna (Ptuj), 1. tajnica; Vehovar Ana (Sv. Peter M. s.), 2. tajnica; Šketa Ter. (Braslovče), 3. tajnica; Novak Matilda (Sv. Križ tik Slatine) in Novak Mar. (Šmarje), odbornici. Z. S. D., ki šteje nad 4000 organiziranih deklet v blizu 80 zvezah, naj raste in cvete vodno lepše! Bogoslovec Hinko Škorc (Sv. Peter na M. selu) vnema dekleta, naj še bolj gojijo slovensko pesem, zlasti domoljubno. Frlež Mar. (Šmarje) poziva na delo zoper pijančevanje. Drofenik Neža in Mešiček Neža (Sv. Peter na M. selu) deklamujeta pesem: „Šnops in voda". Vrbovšek Jožefa (Zibika) zahvali vse za u-deležbo in krasne nauke. Šmarske in peterške pevke so zapele vmes več domoljubnih pesmic, šmarski tam-buraši pa so pridno svirali. Shod je napravil veliča- sten utis na vse udeleženke in pokazal napredujočo moč naše nadepolne dekliške organizacije. Pismene pozdrave so poslale: E. Razlag (Ptuj), Mar. Drev (Petrovče), Ter. Šketa (Braslovce), Mar. Androjna (Sv. Jurij v Slov. gor.), ivlajerič Ana (Sv. Martin pod Vurbergom) in Pepca Senica (Šmarje pri Sevnici) v imenu domačih dekliških zvez. Po 2urnem shodu smo šli v cerkev Tinske Matere božje, kjer je popeval kaplan Hribar litanije in imel sklepno pridigo župnik Gomiišek. Dekliški shod v Framu. V nedeljo, dne 27. julija, so se zbrale Slovenke, posebno mladenke z desnega dravskega brega, mariborske, ptujske in slovenjebistriške okolice v staro-slavnem Framu pri Mariboru k važnemu zborovanju. Prišlo jih je več stotin. Vsaka župnija našega Dravskega polja in Pohorja je tekmovala glede udeležbe. SfjreVod, ki se je razvil pred cerkveno slavnostjo v Framu, je bil naravnost veličasten. Slavnostni cerkveni govor je imel ravnatelj vlč. g. dr. Anton J e-r o v š e k iz Maribora. Na sliodu pa, ki se je vršil pod milim nebom tik razvalin starega framskega gradu, je bilo naravnost krasno. To je bil res pravi tabor vrlih Slovenk! Slavnostni govor je imel znani in požrtvovalni organizator in prijatelj naše mladine, profesor dr. J o s i p H o h n j e c. Veliko število navdušenih govornic je pričalo, da so naše mladenke ne samo navdušene za vzvišene cilje, ampak tudi izobražene. Takemu vrlemu ženstvu: Slava! Mariborski okra]. m Maribor. V ponedeljek nekako ob h. uri popoldne so privreli od severozahoda sem črnosivi oblaki. Začelo je močno liti. Med nalivom je padala gosta in dokaj debela toča, ki je napravila v vrtovih in okolici precejšnjo škodo. m Sv. Marjeta ob Pesnici. V torek, dne 29. julija, je-po dolgotrajni bolezni umrl Janez Potočnik v 82. letu starosti. Naj v miru počiva! m Sp. Sv. Kungota. Čeravno se iz naše župnije malokdaj kaj sliši, vendar naši prebivalci v gospodarskem oziru napredujejo. Toda, žalibog, da letošnje leto prinaša toliko vremenskih nezgod. Ko je nastopila prijetna pomlad ter pričela zeleneti trava, že se je oglasila huda suša. Od prve polovice meseca aprila pa do meseca julija ni bilo niti toliko dežja, da bi se bila zemlja pošteno namočila. Huda suša je bila vezana z grozno vročino. To je povzročilo, da je bilo sena po travnikih zelo malo, po bregovih pa skoraj nič. Tudi koruza in krompir sta silno zaostajala v rasti. Prišel je pa mesec julij ter prinesel zaželjenega dežja. Naši prebivalci so ga z veseljem sprejeli, ali to veselje se je izpremenilo kmalu v žalost. Z dežjem je privihrala dne 16. julija prvikrat toča, ki je uničevala naše pridelke. Grozen je bil pa dan dne 28. julija. Kar je toča poprej še pustila, uničila je sedaj. Huda vročina je nastopila imenovani dan. Celo popoldne se je čulo votlo grmenje in bučanje od severne strani. Kmalu se prikažejcf črni oblaki, drveč naravnost proti naši fari. Ljudje prestrašeni beže v stanovanja, proseč Boga, naj se jih usmili. Toda pomoči ni biio. Z groznim viharjem je začela že s prvim dežjem padati ko orehi debela toča, s početka redka, nato pa zmirom gostejša. Cez par minut je bila zemlja pokrita s točo, kakor po zimi v sneženem zametu. Pomoči ni bilo več. Ko je čez četrt ure toča ponehala padati, nudil se je grozen prizor. Vinogradi so za letošnje leto popolnoma uničeni. Koruzna stebla štrle kvišku brez listov, pšenično In ovseno zrnje pa je iztolčeno. Sadno drevje je izgubilo listje. Slive, bogato obložene s sadjem, obetajoč bogat pridelek, stoje sedaj z golimi vejami. Po zelenjadnih vrtovih je vsa zelenjava uničena. Travniki so poplavljeni. Ubogi prebivalci tarnajo, ker uničeni so njihovi pridelki. Zato se o-pozarjajo občinska predstojništva, da store svojo dolžnost ter škodo čim prej naznanijo davčni oblasti. m Gor. Sv. Kungota. Tukajšnji posestnik, vdovec Lovrenc Šabeder, se je v ponedeljek, dne 21. julija, v Št. Ilju v Slov. gor. poročil z vdovo Cecilijo Štingl, roj. Breznik. m Draženberg pri Sv. Ani na Krembergu. Turobno žalostno se je slišalo, med molitvijo sv. rožne-pa venca mrtvaški cerkveni spev, ko se je dolga vrsta ljudi pomikala dne 15. julija po lepi ščavniški dolini proti farni cerkvi sv. Ane, kamor so spremljali k zadnjemu počitku posestnico Marijo Holer iz Dra-ženberga. Pokojna je bila, dakor piše Salomon v svojih pregovorih: „Kdo bo našel srčno ženo? Njena cena je kakor dragocenosti iz vzhoda. Svojo roko odpira ubogemu in svoje dlani steguje potrebnemu. Njeni otroci jo blagrujejo in njen mož jo hvali." — Kajti rajna je bila vzgledno verna mati svojim štirim otrokom ter neumorno delavna gospodinja. Bog jo je obdaril ne le s precejšnjim časnim premoženjem, temveč, kar je še več vredno, da je nad vse vzgledno znala navajati svojo družino k poštenemu krepostnemu življenju. Poleg tega pa je od obilnosti svojega premoženja rada pomagala ubogim, da ni vedela levica, kar je storila desnica. Pri tej hiši se ni smela izgovoriti nikdar kaka nespodobna beseda, da bi jo pokojna ne bila zavrnila. Pa tudi med otroci in stariši je vladalo najlepše sporazumljenje, ker nobeden izmed otrok si ni upal ugovarjati zapovedi svojih staršev. Mi želimo pokojni na onem svetu večni mir in pokoj, na tem svetu pa mnogo posnemovalk! m Hoče. Diie 2. julija je pokosila smrt 121etno učenko Marijo Ačko iz Pivole. Bila je lepo previdena s sv. zakramenti za umirajoče in mirno v Gospodu zaspala, torej v najlepšem cvetu nedolžnih let. Da so jo vsi šolarji in odrasli imeli radi, je pričal njen pogreb, katerega sta se udeležila oba čč. gg. kaplana in tudi hočka šolska mladina. Bodi ji žemljica lahka! m Veliko ljudsko veselica v Kamnici prirHi Kat. del. društvo v Mariboru v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. Na vsporedu j>> godba, petje in razne ljudske zabave. m Sv. Kmž nad Mariborom Podružnica Slov. Straže pri Sv. Križu nad Mariborom je odposlala osreduji blagajni Slov. Straže v Ljubljani 104 Iv 20 vin., pač lepa svota za to majhno obmejno župnijo, ki dela podružnici vso ča^t! Podružnice posnemajte! — Za Slov. Stražo je daroval Ant. Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom v odgovor na predrzno „fehtanje" nemškega Schulfereina 5 kron. Živijo I m Sv. Peter pri Mariboru. Slov. gosp. izobraž. društvo „Skala" priredi v nedeljo, 3. avgusta na vrtu gostilne g. Muršeca veliko veselico. Spored: Govor ,Fr. Zebot), gledališka predstava, srečolov, konleti, godba ter razne druge zabave. Ker je del čistega dobička namenjen Slov. Straži, zato se vsi domači in sosednji Slovenci prijazno vabijo. Ptujski okraj. p Ptuj. Gospod urednik! Ne pozabite med tržnimi poročili naznaniti, da je postal Šnops dražji. -„Štajerc" bo namreč veljal za naprej 4 K. To je za vse šnopsarje žalostna novica. Prej je imel „Stajerc" vsaj to zaslugo, da je praznil žepe nemških društev in zagrizencev, sedaj pa smatra svoje bralce že za dovolj poneumnjene, da si ga sami vzdržujejo. — Baje dobimo zopet novega odvetnika. Kmetje propadajo, odvetniške pisarne pa vstajajo. To je zasluga našega „Štajerca". Saj sta njegova nadurednika dva advokata! p Ptuj. V soboto, dne 2. avgusta, bo \ hiši tik pošte otvoril brat g. državnega poslanca Brenčiča, g. Alojzij Brenčič, novo trgovino z manufakturnim blagom. Našim somišljenikom novega trgovca najtopleje priporočamo! p Vurberg. V nedeljo, dne 27. julija, se je pri nas zgodila nesreča. Dva, že odrasla fanta sta streljala z revolverjem. Ko se revolver ni hotel sprožiti, obrnil ga je baje mladenič Martin Ceh proti sebi, a takrat je strel počil in ga je zadel naravnost v srce, da je bil pri priči mrtev. Ce bo sodnijska komisija spoznanja drugače, bomo poročali. Nekemu posestniku pa se je izgubil sin, prav pameten fant. Nihče ne ve, kam je odšel. p Sv. Barbara v Halozah. D,ne 4. t. m. smo obhajali v Gruškovcu prekrasno slavnost v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Imeli smo v svoji sredini državnega poslanca Mili. Brenčiča, kateri nam je v krasnih besedah razložil, kako moramo posnemati in hoditi po potih naših slavnih apostolov. Govoril je tudi naš č. g. kaplan Iv. Baznik, kako se moramo Slovenci boriti pod zastavo sv. križa proti nemškutarstvu, ako hočemo, da se bomo veselili enkrat sreče in veselja naših velikih učencev sv. Cirila in Metoda. Žarel je na vsaki strani križa kres. Naša vrla godba pod vodstvom g. Kranjca je udarjala krasne komade. V zvoniku so ves čas slavnosti krasno pretrkavali in tako povečali našo slavnost. Nasprotniki — liberalci in nemškutarji — so priredili svoj „bluf" na Humu, seveda kot ponavadi s celonočnim plesom in popivanjem. Pač žalostna čast za liberalne Slovence, da tako časte sv. brata Cirila in Metoda. p Leskovec. V nedeljo, 27. julija zjutraj je umrl v Strmcu, previden s sv. zakramenti, dolgoletni cerkveni ključar Anton Potočnik. — Še v soboto se je odločil, da pojde v ponedeljek iskat zdravja k usmiljenim bratom v Gradec. Pa že v nedeljo zarana je odšel, pa ne v Gradec, tudi ne v cerkev, prižigat belih sveč za službo božjo, kakor je delal toliko let, ampak v večnost. Njegova duša se je vrnila k Stvarniku po plačilo. Lepo je skrbel za cerkev vsa leta, kar je bil ključar. Da je bil priljubljen tudi pri sosedih in znancih, je pričala v torek dolga vrsta pogrebcev, ki so ga spremljali k grobu. Bil je zvest pristaš Kmečke Zveze, prijatelj in naročnik „Slovenskega Gospodarja". Zato se spodobi, da se tukaj spominjamo vrlega moža. — Bodi mu žemljica lahka! Nebeški ključar sv. Peter naj ubogemu zemeljskemu ključarju milostno odpre nebeška vrata! p Sv. Bolfenk na Kogu. Gospodu Tomažiču in pajdašem se zdaj hudo godi. Njihovi agenti letajo od hiše do hiše, da bi še vlovili kje kakega kalina. Pa celo najzvestejši jim obračajo hrbet. V lice jim pravijo: „Bom že, bom že kre vas", iz žepov pa jim kažejo nekaj drugega. Joj, kaj bo, kaj bo! Pri naših pa ne bo manjkal niti en mož. Vsak mora na volišče, ki čuti z narodom. p Mladeniški shod se priredi v nedeljo, dne 3 avg. na Črni gori pri Materi božji za ptujski in sosedne okraje. Govorita gg. dr. Hobnjec in „dr. Korošec. Mladeniči iz zahodnih župnij se zbirajo pri podružnici v Zupečji vasi, mladeniči iz vzhodnih župnij pa v župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu na Dr polju ter gredo v procesiji na Goro. Po sv. opravilu lio takoj zborovanje, potem odmor in skupen odhod ter telovadba pri Sv Lovrencu na Dr. polju, pri kateri nastopijo središki, ptujski, mariborski, hočki in slivuiški Orli. Shod ima tudi namen proslaviti Konstantinov jubilej in 1050 letnico prihoda sv Cirila in Metoda med Slovane. Mladeniči, dvignite so in prihitite v obilnem številu na mladeniški tabor h Gorski Materi Božji dne 3. avgusta! Ob pol 3. uri bodo v St. Lovrencu slovesne večeruice. p Vnrhprs Za Slov. Strašo je nabral organist Anton Fanedl na gostiji Jakoba Soko in Ane Lipnikar 3 krone 50 viu. Živijo! Ljutomerski okraf, 1 Ljutomer. Torej farovški falotje smo, ker nismo v zadnjem pismu peli dovolj slave Joškotu Rajhu. Tako nas imenuje „Narodni List" v dopisu, ki je baje prišel iz Vučje vasi. Toda nad to našo pomanjklji- vostjo — in kateri človek ni brez pogreškov, saj jih ima gotovo tudi naš Joško — ni bil tako razburjen Joško sam, kakor nekdo drugi, ki rad je in pije zastonj ne samo pri farovških falotik, ampak celo po fa-rovžili samih. Treba bo, da zopet postrižemo liberalcem peroti, ker so se začeli nekoliko previsoko dvigati. 1 Sv. Peter pri Radgoni. Radi bolezni preč. g. župnika in duh. svetovalca Meška pri Kapeli se bo obhajala nova sv. maša č. g. primicijanta Antona BratkoviČa pri Sv. Petru pri Radgoni v nedeljo, dne 3. avgusta. 1 Ljutomer. V nedeljo, 3. avgusta ima Dekliška zveza podučno predavanje. Mladenke, pridite! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Opozarjamo in vabimo že danes na veselico, ki jo priredi pri nas štajerski pododbor Slov. Dijaške Zveze, dne 10. avgusta z igro „V Ljubljano jo dajmo". Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Iz popotne torbe. Dan pred godom sv. Jakoba je šlo nekaj zadravskih Pohorcev na božjo pot k Sv. Uršuli nad Slov. Gradcem. Pot jih je peljala skozi mestece Slovenji Gradec. Imeli so na prsih šopke z barvami, kakoršne Nemci tako težko vidijo. In ravno ti šopki so nam pomagali spoznati, da se tudi v Slovenjem Gradcu nahaja nekaj precej napetih Nemcev. Ko je prišla namreč cela družba v neko gostilno, ime za danes zamolčimo, je par oseb s čudno zavitimi besedami pokazalo nemško srce v pravi luči. Družba je kmalu zapustila dotično gostilno in v odgovor Nemcem so si zavedni romarji preskrbeli pri Sv. Uršuli še posebne slovenske znake ter jo s s temi na prsih primahali drugi dan nazaj v Slovenji Gradec. Takrat pa so obiskali izrecno le Narodni Dom in s tem pokazali, kaj da napravi zarobljena, neslana opazka na zavednem Slovencu! s Sp. Mislinjska dolina. Zadnji teden je bila v Spodnji Mislinjski dolini velikanska povodenj, ki je povzročila mnogo škode. Radovedni smo, če bode ta velika nesreča omehčala deželo, da začne z regulacijo Mislinje. s Šmartno ob Paki. 'Martin Pirtovšek, tukajšnji župan, bo obhajal s svojo ženo Terezijo, rojeno Gove-dič, v nedeljo, dne 10. avgusta v tukajšnji cerkvi ob 10. uri dopoldne zlato poroko. Znanci in prijatelji ste povabljeni, da se udeležite slavnosti. s Skale. V nedeljo, dne 27. julija, je bil za nas strašen dan. Okoli 4. ure popoldne nas je obiskala strašna nevihta z bliskom in gromom ter točo. Med strašnim gromenjem je padala dober četrt ure precej debela toča, katera je napravila veliko škode. Strela je udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Videmšek v Skalah in v gospodarsko poslopje F. Sitar v St. Bricu. Oboje je pogorelo do tal. Prvemu posestniku so zgorele tudi svinje. Z največjim naporom so rešili komaj tik stoječe hiše! Na prvo pogorišče so prihiteli ognjegasci. iz Družmirja. Vsa hvala jim, ker so zopet prihiteli, kakor je vedno njih navada, prvi. Se-le za njimi so dospeli velenjski ognjegasci, seveda zadnji, s svojo „tajČ-komando". Posestnika sta le za malo svoto zavarovana. s Marenberški okraj. Neurje je povzročilo mnogo Škode po našem okraju. Na Remšniku je razdrlo občinske ceste tako, da ni bilo mogoče priti ne na Brezno ne v Marenberg. Plazovi so uničili več travnikov in njiv,. Slična poročila prihajajo iz Vuzenice, Mute in Vuhreda. Poslanec dr. Verstovšek je storil pri raznih oblastih potrebne korake. s Staritrg. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 10. avgusta veliko narodno veselico v proslavo Konštantinovega jubileja. s ftazbor pri Slovenjgradcu. Igri: „Kazen ne izostane ' in „Pri gospodi" se bodeta na splošno željo v nedeljo, dne 3. avgusta ponav-ijali. Začetek ob pol 2. uri popoldne. Konjiški okraji. k Tepanje. V soboto, dne 26. julija popoldne je •peljal naš posestnik Al. Kolar, p. d. Fijavž, težek voz (s 500 komadi) opeke po tepanjskem bregu državne ceste domov. Tam se je začel z nekom razgovarjati, med tem pa je pustil, da je nezavrt voz, v katerega je imel vDreženih par krav in par volov, šel naprej. Toda ta neprevidnost je zakrivila silno nesrečo. Oba vola, ki ju je bil še-le pred kratkim kupil na sejmu, sta prišla pod kolo ter se tako poškodovala, da so morali enega takoj zaklati, drugega bodo pa zaklali čez en teden. Pomilujemo nesrečnega posestnika ter mu sočutno kličemo: Dragi sosed, zaupaj ob vsaki nesreči trdno in nepremakljivo v Boga! — Vozniki, bodite previdni! k Zreče. Pri mesečnem sestanku Dekliške zveze v nedeljo so razven voditelja tudi govorile: Hren Trezika, Ivšek Lojzika, Hren Anica, LesKovar Zeli-ka, Jevšenak Tončika. — Tokrat se je za prihodnji shod napovedal pouk o gospodinjstvu. k Crešnjice. Tudi tukaj beremo par dobrih časnikov. Pa tudi ena ptujska cunja se vlači po teh goricah. Ima pa že precej prhlega naročnika. — Tukaj bo 3. avgusta nova sv. maša. Daroval jo bo tukajšnji rojak č. g. p. Dionizij Pristovnik iz kapucinskega reda. k ltadanaves. Dne 16. julija je med gostim dežjem strašila toča tudi po naši okolici in v Spodnjih Zrečali pa na Gračiču. Po vinogradih oškodovano je še tisto malo grozdja, kar ga je bilo ostalo po zimskem mrazu. Toda v nadlogah se tolažimo deloma z dejstvom, da se ljudem po drugih krajih, kakor beremo v Časnikih, godi še hujše. k Vitanje. Gospod Vučak, voditelj tukajšnje o-rožniške postaje, je odlikovan tako, da sme nositi dolgo sabljo in revolver. Celjski okraj. c Celje. Dne 28. julija je došel v Celje pravosodni minister dr. Hochenburger ter si je ogledal o-krajno in okrožno sodnijo ter prostor za stavbo novega sodnijskega poslopja. Za čas, ko se bo zidalo sod-nijsko poslopje, se bo namestila okrožna sodnijav stari mestni šoli v grofiji. c Celje. Naši nemškonacionalni Celjani nič ne držijo na šfafk celjska imena in stari sloves našega mesta. Sedaj hočejo imenovati Krožno cesto odBismar-kovega trga do Graške ceste po hjidem^Nemcu Petru Roseggerju — „Roseggerring". Bi radi'* vedMi, kake zasluge ima ta nemškonacionalni mož za naše Celje. c Hmelj. Savinjska dolina, dne 28. julija. Od zadnjega poročila se je vreme dokaj izboljšalo. „Gol-ding" se polagoma razvija in pripravlja k zoritvi. V obče se ga bo manj pridelalo kakor lani, pa kakovost bo izborna. Ravno tako se tudi pozni hmelj po malem spušča v bučke. Tu in tam se prikazujejo znaki črne bolezni (.Schvvartze), če bi šlo to naprej, bi bil pozni hmelj zelo v nevarnosti. Prav rani hmelj, ki se ga pa v Savinjski dolini morda pridela le kakih 80 meter-skih stotov, se že obira in se prodaja po 4 K do 4 K 20 vin. kg. Za naprejprodajo so se zopet oglasili kupci in so ceno nategnili od 300 K na 320 K za 100 kg. Pa tudi ta cena ni primerna za danes, ker se na Nemškem hmelj, ki ni boljši od našega „goldinga", prodaja naprej po 472 K meterski stot. Kako se bojujejo v Zatcu proti naprejprodaji, se vidi iz tega-le slučaja: Neki hmeljar je prodal del svojega hmelja po 440 kron meterski stot, potem so pa pritiskala uredništva žateških listov in Hmeljarsko društvo na njega, da on, kot ud raznih kmetijskih korporacij, pač ne sme, da bi hmelj prodajal naprej, ker so vsa ta društya proti naprejprodaji. Potem je on razdrl kupčijo, ako-ravno je moral plačati 1000 K odškodnine dotičnemu kupcu. V Zatcu se bernja pač ne izboljšava in sodijo, da ga bodo pridelali kakih 80.000 stotov. Lani so ga pridelali 240.000 met. stotov, se\*eda po 50 K stot. Ža-teški trgovci, kakor tudi hmeljarji, sodijo, da bo stal letos stot hmelja 1250—300 K, seveda mislim stot po 50 kg. Iz Ogrske, s katero naši kupci strašijo hmeljarje, se poroča, da ravno tako občutijo slabo vreme, kakor drugod in se bo hmelja komaj polovico pridelalo od lani. V Nemčiji se bernja poslabšuje. Iz Ang-ležkega so si poročila navskriž, ena poročajo, da se ga bo kakih 60.000—80.000 ct. manj pridelalo kot lani, drugi se zopet nadejajo, da se bo hmelj izboljšal, ker mrčes ponehuje. Edina je Amerika, ki se nadeja obilne bernje. Zadnja poročila so sledeča: Žatec, 27. julija: 9 Ii y vsaki poljubni množini dvojno zarezani s r oievno obrezo in priveznim nastavkom. Brez odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 698 Spretni zastopniki se sprejmejo. Hamburg-Amerika Linie Generalna agentu!» za Štajersko Murplatz 3 dfUClllC Murplatz 3 Najhitrejša sveža Gradec—New-York v 8 dneh, 4 parniški rair« Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga. Prihodnji parniki: »Pretoria« 2. avgusta, »Amerika« 7. avgusta. »President Grant« 9. avgusta, »President Lincoln« 14. avgusta, »Kaiserin Auguste Viktoria« 16. avgusta, »Graf Waldersee« 19. avgusta, »Imperator« 20. avgusta, 930 mestna lekarna pri c. kr. orlu =zzz=z MARIBOR Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje EKSo^S že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo poveljni! Gozpod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč: ^noe5J steklenica Žganje proti trganju:' : ^pS^f v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull mestna lekarna pri o. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg Stev. 15. podganam in mišim po neprekoslji-vem zatiralnem srodstvu „FRANK?" skatljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo 1 Koncesi-onirana ,A«iI«*r" drnzerija Mag. Pharm. Hitro) UOLF, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17. Nagrobni spomeniki! častiti duhovščini in slavnemu občinstva priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepči izpeljavi iz marmorja, granita itd Franc Kohan, kamnosek, Račje (Kranichsield) Štajersko. 883 Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: krspilno sredstvo za slabotne, mak-krvne in rekonvalscecte. Povzroča voijo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboreu okns. Nad 7000 zdravniških spričeval. io§c.kr. dvorni dobaiitelj Trieste-llaFeoiss« t Žfrk&rniib t steklenicah po pel litrs i K 2'60 in po 1 liter i X 4'80. Mcoga priznalna pisma pričajo o izborni kakovosti balzama proti protinu in renmatiiifiu, zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu ;n revmatizmu, izpahom, trgarju v bedru itd Itvirne steklenice pn K 1 50 se dobijo v lekarni „pri angel ju varihu", M. A Sirak v Mariboru, Tegetthcfi-o?a uhca 33 Daevno razpošiljanje po pošti. 767 Usia ura 14 dni no posktišnjo. Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 daeh se na želje denar vrni. Velik cauik brezplačno. (Jamstvo S leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40 — Srebrne ure........K 6 50 Srbrne ure s % srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2-— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20' — Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure...... 4-— Prave železničarsks Roskopf-patcnt. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5' — 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19' — Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure........ 2'40 Budilke......... 8'— Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8 50 A. Kiffman, Naribor M* 4§ Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Darujte za Slov. Stražo! tožijo brzoparniki francoske prekomorske dražbe iz Havre v Nevyork naj kraj. in naj hit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) potnike v Amerika in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: Ljubljana končen, potovalna pisarna Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturnim 576 blagom se vsem priporoča. Prva slovenska izde-o?alnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstva Ivan ^ehek Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. I!u«t-rovani cenik na rarpoJago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. vinierei©©. £ ibi Ta, ¿l radi vročine zboleli in končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračev&I-no sredstvo proti kroničnemu prisadu in rdečici prašičev katero pošilja lekarna »pri angelju varihu« M. A. Sirak: v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33. 766 Hitra pomol le gotova pomol, zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči 765 konjski kolik-balsam. Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 360. Bavnotam se dobi olje proti muham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 5C vin. Dnevno razpošiljanje po pošti. Lekarns „pri angelju varihu" M. A. Sirak V Mariboru, Tegetthoffova ulica 33. Ras&ošiiialfta in zaloga vsakovrstnih dalmatinskih vin J. Natkovič, Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 529 Zahtevajte cenike! Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1913/14 podpore za obisk: 1. C. kr. državne obrtne šole v Ljubljani v znesku K 300 — ; 2. Slovenske trgovske šole v Ljubljani v znesku K 280 — ; 3 Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. v znesku K 280 — ; Prošnje, opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spsičevalom, je vložiti do 15. aV-gUSta t- 1- v pisarni posojilnice. Oziralo se bode v prvi vrsti na prošnjike iz okraja Maribor. 918 Načelstvo. taäalatoli in siloMnlV: K»tol«ko tJukoroo ¿rvfttra, Odgovorni oreäalk: Franjo Zebot. Slak ttakaoui n, ELriJ» m Maribor*