GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE r Jumo M, IW, M t*. H^rffta rki«l>. ki daje gHja apoglede nairU za materialno redukcijo bojnih Carterat, N. J. — 2500 metaličnih delavcev je izpraznilo tovarne U. S. Smelting and Eefin-ing kompanije in zastavksjo povsem nepričakovano. Vzrok atavke je bonus sistem, s katerim je družba molzla delavce toliko čaaa, da je bila napolnjena kupa potrpljenja. Karakteristika toga sistema je v tem, da je družba avtomatično utrgala deset centov na uro, ako je delavec Izostal od dela radi enega ali drugega vzroka sedem ur na dva tedna. Ker pa ima družba upeljanih sedem dni dela na teden, je ta sistem izkoriščanja naravno prizadel veliko večino delavcev, kar vsak si ne le samo želi počitka, marveč ga falctično tudi potrebuje. Družba plača navadnim delavcem le 40 centov na uro. Kompanija je podružnica nemškega jeklarskegs trusta.— Stavko vodi odbor, ki Je bil hipoma organiziran izmed stav-karjev. A lifo i Ame ik * , ' ^ ■ v'. ' ' • 4 % - Konferenca med velesilami bo v /*■' < direktivo industrijam in ima kontrolo nad gospodarskim življenjem Rusije. Ja ustanova, ki je najsvetlejši del aovjotake Rusije in je ogromnega pomena zn deželo in tudi za zunanji svet. Ta načrt za «graditev mesta je le del ogromnega petletnega načrta za zvišanje produkcijo ln za zgraditev lastne industrije, ki ga je Rusijs podvzela preteklo leto. Značilno pri tam jo to, da je produkcija v prvem lotu pra-«egls prvoletno kvoto in da de-lavci obetajo to storiti tudi v »edanjem letu, oziroma v bodočnosti. Danes je Rusijs še v veliki meri odvisna v ekonomskem življenju od zunanjega sveta — od kapitalistične pomoči. Zgraditi Pa želi lastne industrije v toliki meri, da bo izdelovala vae, ali vuj večino izdelkov, ki jih rabi za lastne potrebe. Radi toga si Prizadeva kot nobena druga dr kva vzpostaviti, oziroma sgra-Jiti novo gospodarsko strukturo. J" odgovsrjals idejam in potrebam ruskega naroda. Da ima Pri tem velike težkoče, Ja gotovo. v endar pa dela velike koraka na gospodarskem polju, korake, ki i? J* **otna storiti le nov* Ru .radi dinamičnega mišljo-njt- ,Mbi»ce delovne moči inna-^nega bogastva. In ker jo ve-? w vladnega aparaU zapo-*» Pri ekonoma« gradnji Ru-Je to tudi največ odgovor-je Stalinova vlada ootala »krmilu po zadnjih notranjih v komunistični stranki. In !rrL1)0 vl*da posvečala glav-J®P^>n>oet ekonomski rohabi-i^1 in pri tam imela U™' * njena posleUa pri Pr«»vssm pri delav relativno trdna. I^a^rskij r^hM. U^1* «T- - Aimto komisar proevete, ^¡.^Ortsvko. Njegov ¿Tr,1(J* Andrej Sorgijovlč ^uZ^vi^*^ v™"*' inkijj^ ■■■■ a * — -UVodov v Sovjetski uniji. mornaric. Zdaj bodo Francija, Italija in Japonska povabljene na konferenco, ki se vrši v prihodnjem decembru. Anglo-ame-rlški sporazum temelji na sledečih točkah: vse velike bojne ladje se odpravijo; tonaža podmornic se zniža; Anglija ¿bdrži pred if ost v skupni tonaži kri-žark; Amerika da konceaije glede vrste svojih križark; glavno snlžanje bo v tem, ds se stare ladje ne nadomestijo več z novimi; pariteta obeh sil pride v letu 1986; vsi smeriški rušilcl se imajo smatrati kot bojno brodovje v primerjavi z angleško bojno mornarico. "Neotrnekanšti" poHtiki. Now York. — S primerno slovesnostjo jo major George L. Berry, predaednik Printing Praeemen's unije, Izročil new-yorškemu županu Walkerju knjižico čaatnega člana, a katero ae bo Jimmie sedaj lahko ponašal, da tudi on spsds v "unijo." Majorja Borryja je spremljalo sto unijskih voditeljev in pripadnikov tamanitskega zmaja. Jimmie Walker Je demokrat, major Berry Je demokrat, veči na unijskih voditeljev v New Yorku so domokrstje ln vsi skupaj pa tamanitje, kar razjasni zagonetko, zakaj so smerlške unije v politiki "nestrankarske Bamha razbila uHčao kara. Now Orisans — Preteklo sredo dne 11. a*t Je prišlo ns neki ulici do burne scene, ko Je eksplodirala kombs pod ulično karo in jo razbila. Od eksplozije ni bil nihče poftodovan razen skobov, ki so bili zaposleni ns rasbltl kari. Na licu mesta as Js takoj zbrala velika skupina ljudi, ki so M «ahaval I z Inclden- *sguIM» mod Anglijo in mmjrnti obnovljena ■ 14. sept—Sovjetska vlada poroča, da je sprejela povabilo angleške delavske vlade, naj pošlje delegata v London v avrho obnove pogajanj sa vzpostavljen j« trgovskih in diplomatakih od-nošajev med Veliko Britanijo in Sovjetako unijo. Ruaija pošlje delegata v London 24. septembra, nakar sa obnove pogajanja. Viioreiei dobe eodooro ■ ■WfWyPl IVHV ■vWVVI W , ei zvezne vlade! aituaclja. Waaktogtoa. -r Kalifornijski vinorejci dobe pri vladnem odboru sa odpomoč farmarjem devet milijonov dolarjev poaojila. Baje ao nahajajo v stiskah radi nadprodukcije grozdja in da jih vlada reši gospodarskih neprilik, jim je prišel fsrmrelifni odbor na pomoč. Radi 1& amendmenta zvezne ustava je ta situacija naravnost smešna. Je polna kontraatov kot jih je polno vse ameriško življenje. Na eni strani vlada dela geste z uailjevanjem prohibidje, na drugi etrani pa takorakoč di rektno stimulira sredatva za kr šenje prohibidje. Vsaj podpira nje vinorejcev se ne mora drugačno smatrati, ker večji del grozdja se porabi za prohibiciji nasprotne svrhe. Farmrelifni odbor s tem korakom sicsr ni prekoračil svoje meje, ksr pridelo vanje grozdja in sadja v sploš nsm jo dol poljedelstva. Alt radi Viftk sffieMbstl slbošne fn nad', vss bedaste situacije , , . Spoštujte zakonef kričijo podporniki sedanjega sistema. Bunk! POSLUŠAJ IN NE GLEJ NA ME, JE GESLO SCHWABA Fairmont, W. Va. — Predaednik Bethlehem Steel korporaclje Charles M. 8chwab ja bil nervo zon, ko aa jo bllšal Labor day Na svoj s delavca in državljane Združenih držav ja adraairal po slanico o pomenu delsvskega praznika, ki pa ni doaagla njegovih premogorovov v okraj i Fairmonta. Rudarji, ki delajo v tukajšnjih rovih Bethlehem Steel kdrporaclje, so od vodstva dobili possbno "poelanico," ki an ja glaaila, da bo odpuščen vaak rudar, ki ne prida na dalo na Lsbor day. Vzrok za to "poslanico" so bile manifeatacije tu-ksjšnjegs delavstva na delavski prasnik in kot skrben varuh svojih delavcev Ja družba poekr-bela, da ss jih niso rudarji uds-ležill. Van A. Bittnor, organizator UMWA, je Schwabu poslal protaatno pismo radi dvoobraz-ne hinavska taktika. Zborovanje Deal en — Tukaj aa je pričela sedemnajsta konvencija unije kamnosekov. Na konvenciji Je 55 delegatov, ki reprasentirajo «000 članov. Strojna produkcija jo močno prizadela tudi kamno-selce. Prod tO loti jo unija štaU štirikrat toliko členov kot Jih ima aadaj. Glavni vzrok za znižanje članov jo dleto na stisnjen zrak in druga mašinerija. Kljub temu imajo kamnoaakl primero-ms dobra dsiovae razmere In •padajo med "dslavsko "aristokracij o." g kregle v srn šsl k sdravallia. Syracuse, N. Y.—Harry Wal- • ««ha val i z I neiden- "—- — ^ JJJkavTii i rath, star 41 1st, Js IS. t. m. o- 525ËSKS bïaasîias m notico in ioruig*. K^l ¡»g, „ ^ ^ „ VESTI IZ SELAV- Kampanja iv v Cleve- ( leveland, O. — iObe krojaški uniji ata pričeli s Oruranizatorič-no kampanjo v rasÄ jr 12SÜS- ustrijah za [eke. Internant Workers e nad šen - trijo, je po. ganizlranlh pripravijo na moške in žensko tional Ladies unija, ki ima sko oblačilno i zvala krojače v tovarnah, naj a generalni štrajk. V tej industriji v Cleveland u dela okrog 15 tisoč krojačov, ki so po večini delavke. V unijo «pada le okrog 1800 izdelovaloov [ženskih au-ken j. Ta branša j t dobro organizirana. Unija hO skušala organizirati izdelovalce ženskih ob-lek, ki imajo isradno slabe delovne razmere ln prejemajo nizke plače. Oklicaftl ¿amerava generalno stavko V mesecu decembru. Amalgamated {¡lathing Workers unija pa ja pričela ponovno oblegati Joaeph 4 Feiss kompa-nijo. V svrho organiziranja te tovarne je unija potrošila že;veliko tisočakov, ftar pa ima druž ba precejšen delavcev, unija imela uspeha, ma češke kratkim ja vpeljan " je pred k "lojalnih" aedaj Še nI so večino-Do pred* kompanljn stem, kl ga ustila. Vpo sluje 800 dafevoay. Block kompanija je druga tovarna, ki Jo Jo Amalgamated pritola oblegati. Uposluje tiaoč dalavoev. Zaalu-Žek v teh koi v yseh neunijskiti tovarnah js veliko hlftji kot pa lake ja Riokmaas Bros., v kateri dala veliko slovenskih ds-klet. Amalgamated namerava koncentrirati vae svojo sile v Cleveland u, ko bo dokončala tekočo organizator!čno kampanjo v Philadefphlji. j Londonski "Daily Herald" v privatnih rokah. Now Yoek.—Iz Anglije Je prišlo poročilo, da Ja londonski "Daily Horald" prešel v posest Oldham Press družba, ki Je privatno podjetje. "Daily Herald" ao Isdajalo unija in Labor party in Ja bil edini daiavaki dnevnik v Angliji. Bil Je večkrat v finančnih stisksh. Prejemal ja subvencijo od strokovnih organizacij. Sedaj je glaallo delavske vlade, kot jo bU tudi pred petimi loti. Oldham Preaa družba bo vložila pot milijonov dolarjev za Izboljšanje "Daily Heralda." TU skala bo tudi posebno izdajo v Manchester ju. Taktika lista no bo spremenjons, pravi poročilo, in šo vedno oetane glaallo Labor party In strokovnih organizacij. Sodišče potrdilo stanovanjski ___;,N. V. - Prizlvno dr- žsvno sodišče Je zavrglo odlok sodnika Lydona, člana najvišjega državnega sodišča, ki Js odločil proti atanovanjakemu sako nu. Zakon Ja sprejela državna zbornica lansko leto in so nanaša na mesto Nsw York. In kar Je prizlvno sodišče sedaj potrdilo veljavnoet zakona, Ima mestns vlada aadaj proste roke, ds lahko izboljša staaovsnjsks razmera par milijonov ljudi, ki žive v brlogih na vzhodni strani. Seveda ja zakon majhnega pomena, kar tamanitje nimajo emisla ss reševanja aoslalnlh vprašanj. Njihov rakord to dokazuje. Rudanka unija vidi "ruski 9trah" Sc ran ton. Pa. — John L. Lew!a Je ponovno poevaril senatni finančni odbor, ki je na čelu nove oarinake predlogo, da deželi prati nova "rdeča nevarnoat." Ta nevarnoat na obstoji v tem, da Rusija popis vi deželo s rubljl, marveč a trdim premogom Is Uralsklh gora, ki se nahajajo nad Šest-tisoč milj od Amerike. Za stvar se js pričela zanimati tudi čuječa A.D.F. Konservativni delavski voditelji ae ras boje vsakoga meglenega strahu in človek mora te radi toga simpatiairati s njimi. Wal^r dobil Ročk laland, III. — John H. Walker, prodaednlk Ulinoiake delavske federacije, Je dobil v petek popoldne zaupnico na letni konvenciji. Resolucija rudarske unije is Bldorada, ki ja zahtevala Walksrjevp oetavko Iz razloga, da jo bil predaednik zapleten v sodnijsko postopanje napram gL odboru radarske organizacija UMWA, jo btls pors- Eksplosiji ubili 12 v Italiji la ^ ^Ji* Parma, Italija, 14. s«pt. — Dvanajst ossb jo bilo ubttik In lš ranjenih, ko jo včeraj ras-strelba bencina podrla Mšo v Berlin. 14. sept. — V tovern» dinamita v Orei /enbr<*chu na Porsajskam Ja bila všaraj ras-st reibe In pat delaveov Js bflo ubitih. KHe|eke zevrgle rieke mirovne pogoje Oba vladi obtešujeta druga drugo vojnih slodejatev. Meakva, 14. sept.Sovjetska vlada naznanja, da Je prajola novo qpto iz Nanklnga, v kateri je kitajska vlada takorakoč zavrgla vss amondmonte, ki so jih sovJeti nedolgo toga predložili v svrho sporasuma glade kontrola in obratovanja kitajske vshodno železnice. Kitajska vlada sicsr odgovarja, da je pripravljena na takojšnja pogajanja sa poravnavo spora s Moskvo, navaja pa pogode, katerih sovjetska Ruaija nikakor ne more sprajstl. Kitajska js popolnoma Ignorirala ponudbo sovjstov, da so imenuje nov upravitelj železnic« kot predpogoj pogajanj, pač pa predlaga, da sa glavna sporno točko rešijo kasneje na konferenci, ki ae naj vrši t *tf|»»r» In čs bo takrat aldenjano, da so sedsnjl upravitelj zamenja s novim, ss bo kitajska vlada udala temu sklspu. Sovjetska vlada nadalja navaja dolgo vrato nasilnih činov, ki so Jih Izvršili Kitajci in ruski belogsrdlsti v Mandžuriji nad sovjetskml Jetniki. Mad tam čini so nsvsdene ekaekucljO, mučenje jetnikov, izatradavanje In-ternlrancev, zanemdtjanjs bol nikov itd. Priložene so fotogra flje 28 trupel s odsskanlmi gla-vsmi, ki so Jih našli v okolic« Harbina. ftangaj, 14. sspt. — Poročilo iz zunanjega urada kitajake vlad « se glasi, da sovjetski dršavljs-ni na Kitajskem uživajo mir In popolno zaščito in vaa obtožbe Iz Moskve o zlodejstvih ao alopar ska In zlobna propaganda, ki j< brez podlage. Na drugI strani pa sovjet! uganjajo najgrša na-silstva nad Kitajci v Rusiji. KI-tajsks vlada lahko dokkšs, ds s-v Rusiji pisni klUJska lastnina in da Mo kitajski državljani U rorlzlrsni in posili vtaknjanl v vojsško službo. V Blagovjsščen sku Ja bil aretiran kitajski pod konul. Nemški konzul v Harbinu Je praiskal zapora In tabora in-ternlrancev ter lahko paprlča, da ss s ruskimi Jstnlld pootops pravilno In človsško. UI»L«t iiiirlJ jvLi mmt. Now Yolk, — Peter J, Brady, predaednik fedsrsdjsko bank« in vodilni deUvakl politik, jo ko montiral akcijo ADF z oilrom ns zahteva vojaškega Štaba za splošno povišanja plača oficir Jam in moštvu sledačot "Ta akcija fsdsradjo demonstrira pri Jateljstvo organiziranega golav-stva z obrambnimi allaatf naše država." Gastonijska drhal ustrelila delavko Mati štirih otrok ustreljena, ko «e ja vozila na truku na komunistični «hod. Sest isgrednikov prijetih. — Osem stavkarukih voditeljev obtoženih "zarote v •vrhe revolte", ko «o našli orožje in strelivo v njihovem stanovanju. Gaatonia, N. 15. aept. — Stoprocsntna drhal, ki terorizira gastonijskl stavkarski di-strikt že teden dni, ja včeraj navalila na stavkarje in njihove pristaša, ki ao se shirali sa javen protestni shod v Lorayu, katero-ga so komunistični voditelji sklicali že pred več dnevi. Shoda nI bilo, ker ga je drhal preprečila in tudi — voditeljev ter govornikov ni bilo blizu. Prižli so le delsvel in dalavks, ki so bili po-tsm Žrtve novega terorja. Drhal v avtih je zunaj mesta ustavila avtotruk, v katerem je bilo okrog 80 delavoev, ki so se peljali ns shod. Nski avto Je nalašč zavoail pred truk, da je bila kolizlja, nakar so začeli pokati streli proti truku. Mra. fills May Wiggins, 85-letna delavka v rajonski tovarni In mati štirih otrok, Js bils ubita. Sest moških Ja bilo kasnajs aretiranih, ko ao jih priča spo-snale, da ao bill mod onimi, ki so strel j sli ns truk; aretiran Je bil tudi voaJtaU truka. Prijeta še-storica so "lojalni" delavci is rs-jonske tovsrne. Obtošent so bili uboja Wigginaovo in Ispuščsnl proti kavciji $1000 vsak. Charlotte, N. C. — Osam orga- Megffot IhsuII poreioR na vzhod« Volitve v državi Maina ao Izpadle nsugodno sa njeg«»ve Inte- Portland, Mo.—(F. P.)—Na splošnem glasovanju o predlogi sa eksportacijo električna alle is država Maine ao bili Insullovl Interesi temeljito poraženi. Pro-ti predlogi Je bilo oddanih «2,000 glasov, sa predlogo 54,000 In ro-sultat glasovanja v sto volilnih podokrajlh še nI snan. To glasovanja Ima širši pomsn za de-žslo, ker politiko magnata Insulin, ki Jo vodi v tej državi, ss-gs tudi v kongres Združenih držav. Glavni stan Inaullovlh interesov js v Chicagu. Vsndsr pa država Maina nič manj na občuti Insullovo moč kot Jo občuti Chl-cugo In Srednji sapad. 2e nekaj let se vrže vročo pokitlčns bitke v državi Mains, kjsr Insullovl Interesi posedujejo do malega vso industrijo slektrlke. Radi ta ekonomake moči ao mogočen političen faktor v državi, faktor, ki V VOttkl msrl določuje polltlč- n^rjev ln v'oditeljev komuni- ^^^j^adÎ" ^ stične < unijo National Textile ir ^ , , LiJ Workers, ki so bUl 18. Mptom-j ▼ ropubll- bra aretirani v Si Iti Oharlottl, jo obtoženih "zarote v svrho revol to proti vladi državo Karollne." Osmerlca ss nahaja v tukajšnji okrajni Joči. Mod njimi sta tudi 0. M. Lell In C. D. Saylor, ki sta bile nekaj dni proj ugrabljena s Bon Wellsom vred od Unčarske drhall in odpeljana 50 milj daleč is Oaatonijo. Obtožba Ja slsdlla aretaciji ln prsiskavi hiše, v kateri Ja policija našla pol duoata pušk in več stotin strataih nabojev. Na podlagi najdba orožja ln atraliva ao bili aretirano! obtoženi "sarots, da pripravljajo revolto^' Kasneje so bili vsi ispuščsnl proti kavciji «1000 vaak. Medtem ja policija v Oaatonl-ji v padla v več stanovanjskih hiš, v katerih atanujsjo organizatorji ln voditelji stavko v rajonskih tovarnah v Lorayu. Pre-tvszs Js bila, da Iščsjo opojno pijačo, našli pa so ip pobrali razne tiskovine in pisma. Aratl-ran nI bil nihče. Obtoženci tajs, da ao val člani komunistična stranka. Eden teh Paul Sheppard po Imenu —-je proteatantakl bogoalovoc. Preiskava pred sodnikom Sha-wom v C harlot t i glede terorizma stavkarsklh voditeljev po linčar-ski drhall ss nsdaljuje. Mrs. Mrs. Helen Lodge, goepodinja stanovanjska hiše, v kateri J* stanovala ugrabljena trojica, Js povedala pred sodnikom, da Jo množica moških obkolila hišo zvečer dna g, aeptembra. Množi* co Je vodil William Pickering, delovodja v rajonski tovarni v Lorayu. "Prišli smo po komunista, ki Jih ne maramo več v našem meetu," Ja reke! Plckoring in ukazal drujrim, naj pograbijo tri organizatorje. Tolpa Jo prijela Ben Vallaa med krikom t "Ubtjmo ga, ubijmo ga t" Potem so prijeli še Lolla in Baylor je ln Jih odpeljg|| v svtomobilu. Plckoring Jo bil kaanajo aratl-ran s trinajstimi drugimi vred in (spuščen pod kavcijo «1000. vlogo v njenent'političnem fllSf" ljsnju. V vrstah republikancev je število vplivnih politikov, ki som ln tam nastopajo v opoziciji proti stari gardi. Prod nekaj Isti Js državna sbornioa sprejela poetavo, ki sabrsnjujs akspor-tisotjo električne sils is državo Malna. Razlog aa to js bil argu-mont, da bi bila oena slsktrikl višja, ako t>l bilo pomanjkanja to komodltoto. Stara garda Jo bila vedno proti tej postavi, In politična komposiolja državno sbornice Jo taka, da Insullovl interesi niso uspeli, da bi pridobili potrabno vsčlno sborniso za preklic tega zakona, ki Jo postal naj -važnejše politično vprašanje v državj. Okrog njaga ss sučsjo državne- In kongrssno volitve. In ksr si sbornioa nI upala u-kinitl tega zakona kljub Umu, da sa ne mora reči, da toga nI aprila radi prograslvisma, so Insullovl Interesi poskusili svojo srsšo s splošnim glaaovanjam. Smet Oruenlng, uradnik *P0Tt-land Evenlng Newaa/ ki ga Js ustanovil Izrecno, da sabori proti magnstu elektrike, pravi, da so Insullovl interesi potrošili ta-kom minula kampanja preko milijon dolarjev za poras zakona. Zanimivo Ja to, da so farmarskl glasovi pripomogli, da Jo bil In-sull porsžen. Baski opat obtožen umora aaas. Moskva, 11. sspt. — Prod sovjetskim sodiščem v Kijevu as vrši obravnava proti Ivladju Zo-bunu, opatu Pečersksgs samostana, ki Js obtožen, da Jo umoril 2$ letno nuno Bsričnlkovo, svojo bivšo priležnloo. Njeno truplo so našli rszšakano v koaa v gnojni Jami. Z Zahunom vred Jo obtožena tudi nunaka prednica Varonkova, druga opatova prllošnics. kstere ljubosumnost Jo issvsis umor BariČnlkovo. rkleage- - Pujski dikUtor Pllsudskl I ms goreče pripadal ks tudi v Chirsgu. Pred par dna vi so navalili v prostore dslav-skegs kluba, razbili pohištvo li» odnesli goto\ e spis«. Radarji «zahtevajo gina. Naatlreke. Pa. — Dssottiaoč članek rudarsks unija Ja našla-vilo peticijo na glavni urad ru-darsk« unije, da jim sksskuUva dovoli, ds ssml odločijo, ako as pridrušij" sedmemu distriktu. Administracija Js namreš skia-nila, da Jih premaatl is prvapn v sadmi distrikt v nja članstva \ PROSVETA THE ENLIGHTKMIIKIIT CLASILO IM LASTNINA SLOVEN» »AMOKS FOSTOS. NS JKUKOTS mi mé iilMAii Ir d miwi>im s m sâruàe*« mi(v (iwm cwi hi) to lma> s sn h Ma um m »It Mi «us m Lut Ma; m cmmm to ctom 97 jt uhumi, sti m p«l bta ; m ta*. •silita pum v «1 U—K M pnmmr (AM- Sl-iaeS). »ata is p—mi Si vsa fr r tnr ta rm f Im* ae Pomladitev na drugem koncu Dr. Eugen SUlnach ns Dunsju je znana zdravniška mrha. Lepo vrsto let se ie bsvl s "pomlsjevenjem" izčrpanih starcev. To se prsvi, ds onemoglim moškim cepi svete spolne žleze in s tem jtm povrne "mlsdoet" ss toliko čsas, dokler drli nova žleza. Letoe js tlsso nadomestil a žleznim serumom, ki Je po njegovem zatrdilu te boljše sredstvo. Koliko starcev in izgarencev je res pomladil, ni znano, ker ne objavlja nobene aUtiati-ke. Ce dobro premislimo to stvar, nismo nič kaj navdušeni ta to pomlajevsnje, sko ni namreč vse skupaj humbug. Pomladiti človeka, mote ali teno, se pravi nategniti mu življenje in utivanje življenja. Mož, Id se pomladi, zno-vs živi in dels. Stsrsc je nsvsdno pssivsn, ksr samo životari. Kdor enkrat onemors fizično, nsvsdno onemore tudi mentalno. Zdaj pa vzemimo ljudi, ki so po mitljenju in delu veliki nszsdnjski. Ali ni prsv, ds tski ljudje čim prej opesivijo ln izginejo iz jsvnostl? Ako bi dr. Steinsch sli kdo drugi pomlsdil Is vele-umns in nspredne genije — dobrodošel! Toda današnja znanost Js obenem business — častne izjeme eo rsdke — in ne izbi rs. Ksj ns torej koristi napredku človeške drutbe, čb je pomlajen kak star kanonik ali drugi rsakcionar? Ksj koristi človeštvu pomlajevanje bedakov, izkoriščevalcev in parazitov? Ali bi bilo dobro, če bi kdo pomladil nemškega ekakajzerja in mu omogočil, da še enkrat živi svoje Idiotsko živ-ljenje? Dr. Steinsch pa zdaj poroča, da je odkril te nekaj drugega: serum, ki se vbrisgne v možgane in Jih "pomladi", poživi, pokrepča in naredi 400 odstotkov aktivnejše. To pa to! — samo če je res. Bojimo ae, da je to — kakor pravi Amerlkanec — "too good to be true," predobro, do bi bilo resnično. To bl morsl dr. Steinsch isksti prej, ko Je začel "mladltl" starce ns apolovlllh. Prava pomladitev mora priti na drugem koncu — v glavi, če hoče biti ree efektivna. Ce Je kaj po-trebaega, je medicina, ki osdrsvi bedaka ta eti-muli rs nove genije. Kaj boš s pomlajenimi norci! Ali — spet Je krit. Ako Je dr. Steinech res natal čudovito zdravilo zoper stupldnoat — ga bodo llnčall. Kako pa bodo paraziti, krukl in bunkačl eksistlrsll, če ne bo več bedakov na svetu? In psrszltl, krukl ln bunksči so gospo-dsrjl svete. K sreči nimajo bedaki denarja, nova medicina za "ullvanje modrosti" bo pa draga — In tako ostane stupldnost — hvala Bogu — te na svetu. AK j« vojna ali ni? Is Moskve ln Kitajske poročajo dan za dnevom o "IJutlh bojih na odi črti msndtursko-sibirske meje". Topovi grme, bombe padajo iz sraka, v teku so napadi in protinapadi, vsak dan Je nekaj ubitih in ranjenih ln blvalltča se izpreminjajo v pepel. To so znamenja vojne, aH Moskva nltl Nanking ne veeta, te nič o tej vojni. Moakva pravi, da KitaJeJ napadajo ln skačejo čez mejo kakor besni psi in sovjetske četo se samo branijo. Nanking pa pravi, da sovjeti napadajo ln ruti Jo čez mejo kakor medvedje ln kitajski čete se umikajo in beže, ker se samo branijo ... Vojne nI! Nekaj Je — in če je nekaj, bo treba temu dati novo Ime. "Prosveta" je prejela pismo Iz Borilne. Pismo je v hrvaščini ln podpisan Je "SskreU» rijat Bunds Freier Balkaa". V pismu Je reče-no, ds ae obračajo na nas "kao Halkance". da jim pomagamo pri delu sa svobodo Macedon-cev in drugih Balkaneev Itd. Vse smo že bili in zdaj smo tudi Balkanci Zs kateri greh nas je ljubi Bog Is s Um kaftio val? Is Kima prihaja aledka teat, da Je avetl oče obogatil za 5006 litrov vina, odkar Je sam-•voj vladar llenee Ima v svoji vladarski kleti 30.000 litrov najflaejtlh vrat vina. Dalje po ročajo, da bo sveti oie rabil vinsko zalogo za razvedrilo diplomatov In go*tot |n ko bodo razvad real, bo s njimi "avetl duh" . .Ts lese«, Je te najboljši. Vinogradniki v Kaliforniji ao dobili de. vet milijonov podpore od vlade! twOlSlfl PONDELJEK, 16. SEPTEMBRA Glasovi iz naselbin Otvoritev I Lawrence, Pa. — Slavnostna otvoHUv društvenega Doma v Lawrencu (Hills), Pa., na Labor dar, je dobro izpadla, čeprav se nahaja danes članstvo v kaosu In vrtincu odprte delavnice, ko ee ne dobi veliko copakov v kuverti. ■Društveni predsednik je otvo-ril slavnost s primernim nagovorom in predsUvil občinstvu prvega govornika John Kokliča, predsednika društva št. 188 SN-PJ iz Canoasburga. On Je govoril ksko Je dsnes potrebno ns-stopstl složno zs svojo interese in napredek v spošnem, kako so potrebni delavski domovi, in da delsvstvo lahko zajema izobrazbo (z knjig, kaUre ima v zalogi Književna matica SNPJ. Govornik ja žel apUvz za svoje izvajanje. Sledile so delUamacije. Prva Je deklamirala Mary Kramžar, članica mladinskega oddelka, iz Sygana, Pa., in je izvrstno izvršila svojo nalogo. Potem je nastopil pevski zbor Ilirija iz Canonsburga pod vodstvom Rudolf Plstsrtka iz BridgevilU, kateri Js dobro iz-vajal pevske točke. Deklsmirsll sU ds dve deklici in napravili sU dober vtis. Sygsaika godba na pihala Js Igrala krsstts komade pod vodstvom Steve Riceje Iz Bridgevills. Nsto js nastopil dobro znan govornik brat John Terchel, gl. odbornik SNPJ. i Orisal Je sliko delavske borbe. Zadnji je govoril brat Philip Godi na, upravnik Prosveten in gl. odbornik SNPJ Tz Chi-csgs. 111. Govoril js o pomenu društvenega Doma in o pomenu sUvnoeti. Dotaknil se je tudi pokojnega Jožeta Zavertnika, da je imel veliko nasprotnikov, kateri so mu meUli polena pod noge, s Jots ni krenil v poti In se je drtsl principa, kaperen 30 vklesali te ob rojstva v SNPJ. JoteU ni več, e njegov duh bo živel. Povdarjal je, da druttvo ProeveU tt 240 SNPJ lahko premaga naaprotnlke, sko ovl-rsjo napredek. V znak zadovoljstva je govornik žel aplavz. Vtem poeetnlkom slavnostl se druttvo lepo zahvaljuje, ker so s Um pripomogli ¿p uspeha in pokazali, da nam je obetoj Doma zagotovljen. PoeUvljen je ga probujo delavstva, v izobraževalne svrhe, kajti lastuje ga druttvo ln v U namen naj služI Članstvu SNPJ ln Jugoslovanom v UJ okolici. Dna S/sept. je umrl PeUr Mrak. član druttva št. 24 SN PJ. Bolehal je okrog 10 let na mrtvoudu. SUr je bil 47 let ln neoftbnjen. Clan SNPJ je bil 22 IM in bil sUr naročnik na "GUs Svobode". V zadnjih petih letih nI imel zredaUv za najpotrebnejše. Bil • je blag človelfl prepiral ee nI z aikomur ln bil zadovoljen z vsako atvarjo. Njegov mrtvaški oder je bil v dru Atvenem Domu. Društvo mu je priredilo doetojen pogreb in pokopan je bil civilno na Narodnem pokopališču v JrldgevlUu» Pa. Blag mu spomin! V Juliju so bile tri smrttte nesreče v tukajšnjem premogoro-vu, 52 rudarjev pa je bilo več all manj ranjenih, med Umi tudi ea Hlovenec, član društva tt 245 SNPJ, Anton Shaffer. Sedaj se nahaja v Mercy Hospital v PHtaburghu, Pa., s zlomljeno nogo. želimo mu skorsjtnjo o-krevanje, ker naaelblna ga po sedaj manjše vsoU, kot smo jih, ko smo spadali še pod unijo. Bstz-llka je kot med nočjo in dnevom. 8lovenci so naseljeni miljo vstran od rova, v naselbini Noll, kjer ima večina svoje domačije. Tam Je tudi društvo št. 176 SNPJ ter klub št. 96 JSZ. Bil aem na sejah obeh organizacij in obe sU se spomnili JoteU Zavertnika. ko Je predsednik pozval Člane, naj veUnejo v znak sožalja. Udeležil eem se veselice društva SNPJ, ki jo je priredilo v korist svoje blagajne. Člani društva ee dobro razumejo med seboj, kar ae je razvide lo tudi pozneje, ko je bil predložen račun, ki je pokazal, da je druttvo napravilo 6150 dobička, akoprav ni računalo nobene vstopnine. Tukajšnji Slovenci živijo med drugimi narodi, s katerimi se prav dobro razumejo. Vsaka naselbina ima druge navade in običaje, Uko tudi U, a upam, da ae jim bom lahko privadil. Tukaj aU dva premogoiova, od katerih eden počiva od zadnje sUvke, v drugem sa pa dela štiri dni na teden. Delo se težko dobi in vsak rudar mora biti zdravniško preiskan; zato ne vabim nobenega, da pride sem za delom. Rov je še precej dobro prezračen in v njem ni nevernih plinov. Mszds je nizks. ker si mora vsak rudar kupovati orodje in smodnik. Ako ne zasluži deset dolarjev na dan, je vse premalo, ne pa tako kot sedaj, ko zaaluži-mo štiri ali pet dolarjev. Potrebno je, da se ponovno organiziramo, da bomo dobili nate pravice nazaj .—Nace žlemberger. Mnogi povprašujejo, kaj je vzrok, da je toliko nesreč v premogovni industriji. Vzrok je, ker nI organizacije in vsak misli nalotitl toliko premoga, da doseže unljsko plačo 67.50, ni-kdo pa ne skrbi sa varnostne nsprsve. To pomeni, da ao bil premogsrjl speljani na cedilo, ko ao zgubili orgaalaacijo, kajti U Je ščitila rudarja na podlag standardne mezde pa naj Je U resnica komu prav ali ne. Sedaj morajo rudarji drago plačevati, ker so igubUl organizacijo.- Poročevalec Ptaejr Park. a — Po 26 cih sem zopet pričel delati po« odprto delavnico v tej naselbini. Ker aem poprej vedno delal v nijskih premogorovih. ee mi zde razmere pri delu +eMko drugačne. Na plačilni dan prejemamo Smrtna k tree ■ Cicero, IU. — Dne 12. sept. je na svojem domur 6528 W. 27 Place, Berwyn, po dolgotrajni bolezni sušicl umrl br. Anton Zonta, član društva "Sosedje" tt 449 SNPJ. Pokojni je bil rojen 27. novembra 1892«v vasi Dolenje Sttu-ploe, občina Cerklje pri Krtlcem na Dolenjakem. V jed noto je >riotopil dne 11. decembra 1921. Bil je član tudi samostojnega podpornega druttva "Danicamiti lokala tt 1768 mizarska unijf Pogreb pokojnega se je vršil po civilnih obredih v soboto dne 14. sept. na Cetkem narodnem pokopališču. Na zadnji poti ao ga apremlll člani druttev in organizacij, katerim je spadal. , t Za nJim žalujejo njegova soproga, dva braU, od kaUrih e-den Živi v Lyonsu, 111., drugi pe državi Wisconsin, dve sestri, ena v Depue, Jll., druga pa v starem kraju. Ur več drugih sorodnikov, prljaUljev in znancev. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, njegovim oeUllm pa moje sotalje. Poročevalec. Samomor umobolnega rojaka. Springfield, III. — John Pla-nintek, člah druttva tt 47 SN P J, ki Js bolehsl na umu od 2*. maja 1928, je pred par dnevi utekel Iz umobolnice v Jackson- SUvkarJi zavrnili Greenovo ps- — Stav kujoči ceetni železničarji ao zavrnili pogodbo za končanje sUvke ki Jo Je sklenil VVUllam Grsen s u t opni k i Bond and Shsre korpora-cije. Odklonili so Jo s 1009 glasovi proti 85. Pogodba je pomenila totalen poraz aUvkarjev. Kljub temu Jo je predsednik A-meriške delavske federacije pod» pisal. 8Uvka se bo nadaljevala ln končna poravnava Je še jako oddaljena. Konvencija čevljarjev. Beaton. — United Shoe Workers unija se pripravlja na k on vencijo, ki bo reševala več vat nih zadev. Organizacija Je «si mlada ln ima 86 lokalnih unij. ki štejejo 26,000 članov v Lynns. Bostonu lil okolici. Lokalne or ganiaacije so odstopile od unija, ki apada k Ameriški deUvski federaciji la ustanovile neodvisno unijo. Vzrok aa to Je bil izklj« čsnje gotove lokalne organizacije. ker člaaetvo ni' izvolilo "pravih" odbornikov. LJUDSKI GLAS Um* v Ml «»to* ta « Mtatl ta --------I .. _ ■m tati *J«m Smàtvmm toMtite. Sriüfc m mm »total mUmmt, fctf M al jr K vj Narodna mržnja. Chicago, m — Pod naslovom Narodna mržnja je iz DetroiU zašao dopis na 4. sept., u kojem br. Spoljar nemože da prodje, nego da se dodime mog imena. Njegovi bljuUvi dopisi me do-sU ne zanimaj u, porto zlaže lm-períjaliaU i klerikalce sa komu-nistima, ali kad se tiče mog imena, moram, da mu odgovorim. Bh Spoljar kaže, da mržnja poeto j i od wauk6ganske konvencije, pošto nieeu komunisti u-spjell ns dotičnoj konvenciji, zato daau se pripravljali za de-vetu konvencij u. Nadalje kaže, da če možda koja brača misliti da to nije istina. Pa kako da nebi bila istina, zar se niesu isto i socijalistl pripravljali za % konveneju; U to je dužnoet svi-ju stranki. Br. Spoljar, zar je u tome kakav grieh. Sve je dobro, br. Spoljar dok istinu govoriš, ali inače če ti neko na rep sUtl. U ime djeljenja podpore u vreme rudarskog štrajka, mogu kazati zamo toliko, da nije pra» vedno od nljedne organizacije, koja zabire fond za pomoč štraj-kaša, da isU dieli novac samo nekojim štrajkašima, jerbo m-jedan štrajk u Americi nije niti neče biti prozvan samo po jednoj naciji. Svi drugi narodi, koji su darovali za rudarzki štrajk, niesu piUli kome če njihov dar biti podjeljen. Oni su dali za štraj kaše i darovi su morali poč za štrajkaše a ne za Slovence, Hr vate, Poljske ill kakve druge na< rodnosti. Br. Spoljar kaže, da što je nje-ttrd tfnano, da je blo samo jedan član, koji je nešto piaao protlv u Proaveti i da UJ član Još i dañas clepa dlake. Mogu kazati, da to nije bio aamo jedan član. Br. Spoliar ima slab» spomin. On može znati, da su društva, ne Jedno niti dva, nego svako dru ftvo u kojem imadu socijallsti upliv, osvojili resolucija i poslali u Javnost, zshtijevsjuč dvo-ilcu gl. odbornika, ds odstupe. Ako se ne vsrsm i št 121 je to zahtlevalo. Ti odborniki su bili: br. Shragal i Turk. Zaradi o kružnlce se je mene htlelo od-sUviti prije nego sam »tupia! službu. Društva so zahtievala da me se odsUvi, to je bilo zato što nieeam htio glasovati za br. HrasU rezoluciju, u kojoj se je proglasilo D. S. sa škodljiv llzt proti SNPJ. Sve akcije, koje au bilo poduzete protiv mena i br. Turks, jssu bils poduzeU zato, villu. Za nJim ae je podala poli-|H0 M nieamo podali socijaliati cija, ki ga je dotekla ln pripeljala v zapor, v katerem se je obesil. < John Pleninšek Je bil sUr 64 let ln doma Je bil is Litije. llnrnA.cl.. . roroce vaiec. čkoj volji. T '" V' • Br. Plešetu pa mogu kazati, koji piše u letom broju, da dok sam ja bio u gl. odboru, da ja bilo sve dobro. Nije istina, br. Pleše, ds je bilo sve dobro, sil sam blo prisiljen, da mučim. Znano im je, kako me je Prole-Urec okastio za vreme 9. konvencije: A meni je snano, kako ae eloboda tiska vodi u Proaveti poelje 9. konvencije: PoUg Ple-Jetovog pisanja mogu s ud i ti, da on oče da uvjeri članstvo, da je meni žao što nieeam u gl. odboru. Mogu kaseti onima, koji to mi*le,rde ja nieeam niti na 8 niti na 9. konvenciji molio niko ga, da glaauje aa mene. niti da me nominira. Da sam htio sa socielistima možda bl bilo drug-čije. Pisao bi toga malo više, ali mi ne koriati. Mialio sam. da i mo sada urednika, koji sam sv»-Jom glavom misli, i pokssao Je to ia Mfetka. aH vidim, da Ima neko drugi prste u uredničtvu. Jerbo dopisi, bar moji ne doha djaju onako, kako su pleaai. Ako čemo biti pottoni. pokažimo obe slike članstvu, psk neka članstvo sodi sama. a ne samo jedan čovjek Teny Skregal, član št. 91. u vprašaniu se je oglasil v londonski "The Revievv of Re-vievra" pisatelj Robert H. Davle, ki piše naslednje: Preteklo poletja, ko sva z znancem Deanom lovila poetrvi v nekem potoku gorovja Adirondack. pride k potoku čmobela domača mačka, izpije par požirkov vode in izgine med jelšami. "Odkod neki prihaja U mačka," eem vprašal, "ali ^ nemara kaka hiša blizu?" v "Najbližja hiša je 10 km južno odtod," je rekel Dean. "Sicer pa ni nič nenavadnega, da mačke hodijo daleč naokrog svojega bivališča. Njihov instinkt jih vedno privede nazaj domov. Nisem še slišal o mački, ki bi se bila kje izgubila. O mački ni pameti se redkokdaj govori. Povedal vam bom nekatere reči o navadni domači mački, ki vae bodo presenetile." «Pred tremi leti je dohiU naša mačka v zgodnji jeeeni pet mladičev. Dva slabotna smo takoj odstranili. Štiri tedne pozneje smo ji vzeli še nadaljnja dva, dočim smo peUa» z maUrjo vred pridržali v hiši. Teden dni pozneje smo naredili izlet s avtomobilom v Lake Placid, 20 km od Serenac Lake, našega bivališča. S seboj smo vzeli sUro mačko in mladiča. Vožnja je trajala menda dobrih 20 minut. Ottali smo nekaj dni v Lake Placid; medtem še je ta mačji par našim gostiteljem nenavadno pri kupit pa smo jim ga btli prepustni in se odpeljali domov. Dva dni po našem povratku v Saranac so nas iz Lake Placid telefonijo obvestili, da ¡4 mačji par izginil. Poslej smo skozi 0-sem dni vsako jutro govorili Lajne Placidom, toda mačk Še vedno niso naiU. Nekega večera pa čuje moja mati, ki je delala na vrtu, da onkraj živega ploU mi-javka mačka. Brž se napoti v ti sto smer in opazi mačko zelo klavrne vnanjosti, ki drži v gobcu majhno mače: bila je naša Pus-si s svojim mladičem. Dvanajst dni je tavala po hribih, dolinah, močvirju in gozdovih, da j#naila svoj pravi dom. Ves U čas je moraU nositi mladiča z zobmi. "In v kakšnem stanju je bil ta mladič?" ■■ "Dobro hranjen in zdrav. Mati se je očlvldno žrtvovala zanj. Lovila Je ptice, mlii in druge živali, da mu je lahko vedno dajala mleko. Za noč je morala preskrbeti varno ležitče pa tudi podnevi paziti na razne roparske živali, ki jih v teh goadovih ni malo. Za mačko je bilo pač veliko dejanje, da je prispela čez divje, nji nezanno ozemlje Živa in te z zdravim mladičem." "Kakor posnemam jaz iz vaših besed, sU velik ljubitelj mačk!" "Da, jaz imam mačke rad. Vselej, ko sem ugdedal njeno tr do, šibko Uleece, ki ao ae mu poznali napori dela in močne poti me je obšla žalost. Toda junakinja mačjega rodu se je popravila; poaUla je zopet gladka in ljubka. Mladiču, ki je bil maček smo dali Ime po slavnem srednjeveškem potovalcu "Marco rolo." Sedaj poleti najraje lovi postrvi v potoku, ki jih ume zelo spretno zgrabiti a tačico. Bržčas se js učil loviti ns svojem velikem potovanju." Pred leti Je bil v naši hiši mS ček, ki Je bil boljši čuvaj od pea. Imel je sedem prstov na obeh sprednjih nogah in je tehtal kakih 12 funtov. Zvečer, ko smo ae spravili k počitku, se je ispreha-jal po vaših sobah ln taspfciral kakor kak atražnik. Neko noč je prišel v nato spalnico in predrs mil nas troje Uko. ds js akočl vsakemu na poeteljo. Moj oče Je šel za nJim, sluteč, da ae ja moralo nekaj agoditi; ugotovil j^ de Je pedel iz peči kos žareč« Kt premoga in užgal bližnjo plahto." "Ob drugi priliki Je prišel ob dveh zjutraj v sobo in skočil na mojo poetoljo. Planil aem pokonci in stopil sa njim k oknu, odkoder se je videla garala. Opazil sem. da se je neki vlomilec pravkar trudil, da bi odprl vraU trn ratc. Preden eem prispel doli, je lopov te pobegnil." Dr. F. G. Dsnnan-lgnotus: Tajna üv^anja Novi življenje. ne Njegovo življenje in delovanje se določa s količi no in vrsto prostih energij, ki jih ima v svoji neposredni okolici; zavisi od fizikalne ga in kemičnega neravnovesja, ki mn daje 2i. veti ln gibati se. SUnice človeških možgan delujejo samo toliko čaaa, dokler jim kri dovaja kemično prosto energije v obliki slsdkorja t<»pl |rnr lad)r (-htcsgo. — V petek eo pripU-vall na obreAje prvi ostanki par-nika "Andaste . ki ss Je potopil med viharjem v noči od zadnja ga pondaljka na torek ne Mlchi genskem jeeeru med Grand Ha-venom ia South Chicagotn. Par-nlk je vneli gramos (s 29 mol la izgubilo življenje. NE PU IZ CAAE SVOJEGA SOSEDA! To prsvilo bi lshko uvrstili ne le v med zapovedi Mgijene, ampak tudi v reglement bračne (zakonske) zvestobe, vsaj če vzamem" aa podlago naslednjo, v zadnjem času izrečeno razsodbo pariškega sodišča. Mot Je bil ovadil svojo ženo eoditču. ker Je pila večkrat is Čete svojega sooeda in je zahteval zaradi tega popolno ločitev od mize in poaUlje. Sodišče je njegovi, navidez čudni zahtevi ugodilo, in sicer zategadelj, kakor se glaai tolmačenje sodbe, ker bi bilo opravičijo če bi tena a^no enkrat arkniU U sosedove iste To bi se lahko smatralo za pomoto ali zamenjavo. Ker pe ee je dejanje večkrat aapc-redoms poosvflo. ga je smatrati aa omalovašc-vanje ln pogojevanje mota Ur sa zavistna žalitev zakorsikegs druga. Zakonec ima prav. Če aahteva navedbo brska ia sodišče Je v polm prsvlci, ds ugodi njegovi zshtevi. ■ONDELJEK. 16. SEPTEMBRA. ™a vEOTo^irnsoDRU. GA ZA VRSTNIKA. (Ltvlrno.) 'J Ljubljana, 30. avg. 1929. Danea je prejel P^ed^Za- druine banke a. A/nsUnbm-jav iz Chieaga, da je Jota Za- irtnik umrl. Veat je vplivala Sto* zlssti, ker je le te dni Lireiel predsednik pismo, v kste-rem ie je Jože pohvalili glede svojega zdravja. Vrgel sem ae na fizično delo — je pisal - to mi |vedno naj bol ji tozdaj_ iznenada brzojavka Vestí iz Jugoslavije de debata • verouku v Beograd, 30. avg. 1929. Ministrstvo prosvet* je Ugotovilo načrte šolskih Zakonov, U-ko osnovnošolskega kakor tudi arednješolskega. Ze pri sesUv-Ijanju je prišlo do polemik ln debat radi vprašanja verouka. Sprva so hoteli verouk povsem odpraviti, puste* to vprašanje, naj g» rešavajo župnije in starši sami po svoji uvidevnosti. Vsa katoliška duhovščina pa je stopila kler ni včeraj po mučni bolezni zadnjih mesecev umrl. Napisal je mnogo dram ln pesmi ln novel, najbolj znana je njegova dramska "Dubrovačka trilogija", dalje "Smrt Majke Ju-govičev" in druge drame, ki jih je spravil tudi na čeake in polj-ske odre. Bil je znan kot risar atarodavnega Dubrovnika z njegovimi plemenitaši, ki govore pol hrvatski. Bil pa jo predvsem ple-menitaš in to mu je tudi ustva- je bilo vedno najboljši odpočltek. n zdaj iznenada brzojavka « kratko vsebino: Jože Zavrtmk danes umri. Samo to, nič več. Sodrugi, stari bojevniki socialisti v Ljubljani kar ne morejo verjeti tej vesti. Saj ao ga poznali kot enega najbolj žilavih mož v delavskem gibanju. Tist Wdrugi, ki so z njim vrel živeli življenje prvih sJOveMkTh socialistov v časih 1888,1889 i. t. d., ko so morali bežati iz kraja v kraj, ko so tajno prevažali letake preko mej ter jih trosili med delavce, ti sodrugi vedo najbolj, kdo in kaj je pomenil Jo*ê Zavrt-nik v delavskem gibanju slovenskih socialistov. Se ko je lel v A-meriko in tam preživel skoro 30 let, še zdaj je spomin nanj Uko svetal, da čutijo zdaj, da se je ne-kaj vtrgalo, da ni vsč tako kot je bilo. Eden nss je šel, eden nss, ni j boljši — si mislijo in zožuje se krog njih. Ko se bo pisals zgodovina težkih časov začetka delavskega gibanja na Slovenskem, ko je človek tvegal vse za svojo miael, ko se bodo naštevala imena silnih mož, ki so v tistih borbah pokonci nosili glsvo — tedsj bo eno nsj svetlejših imen Me Zatert-nik Ameriška zemlja bo sprejela vase enega močnih Sinov sloven skega delavskega naroda, ki mu bo ohranil spomin v vash dneh Z Zadružne banke ae vije čr na zastava. Da bi izobesili rdečo ovito v črn flor, kakor prietoja našemu Joži, ne smemo. In v nss so vroče želje, da b imeli prsv zdaj mnogo Zavertni- kov. In v nas so črne misli: da je edini Zavertnik šel. Nov jugoslovsnskl paraik — "Triglav." Ljubljana, 31. avg. 1929 Delniška družba Jugoslovanski Lloyd je te dni prevzela v ladjedelnici v Sunderlandu na An gleékem svojo najnovejšo trgov sko ladjo, ki ima 11.000 toe. To je naš največji trgovski parnik I bi bil v ponos tudi mogočnej ftim paroplovbam, kakor js nsšs ki se lie povečini nahaja v po-ojih. Parnik so krstili sa Triglav B je še istega dne odplul direkt tno v Chile v Južno Ameriko, isti ladjedelnici bo v kratkem gotova tudi druga ladja naše" trgov *ke mornarice, ki bo nosila ime Avala". Tako bo naia trgovska mornarica povečana skupno za -2.000 ton. Obe ladji bosta stal 50 milijonov dinarjev. "Triglav" bo v Çhilu natovori nad 10.000 ton' sohtra, ki ga bo prepeljal deloma v Alekssndrijo, deloma pa v naše luke. Is Oruža r "Triglav" ponovno tesnil Mile in sicer s tovorom H MS. Ts |ovor bo bsje eden največjih, karkoli jih je ksds ladja prepljs-f v Južno Ameriko. Nstovorili bodo nanjo 14.000 kubičnih me-|rov lena. |V smislu razoroževanja je naga vojna mornarica naročila tu-If' *** nove ladje. Tako se v MJedelnici "Deutsche Werft" v Hamburgu gradi nova ladja nafte Nne mornarice. Ladja se bo i-Nenovala "Zmaj" in je namenje-g» » matično ladjo naših hidro-Iplanov vojaških. "Zmaj" je že [malone gotov in bo 1«. Septem br« pripul v naše vode. Tudi novi dve podmornici do-t0,v kratkem. Bojna ledja ritnica" je že odšla v Toulon, p previame tamkaj obe podmor-¡¡S,1 'menorn "Smeli" in "Osvet-P* "Sitnica" bo namreč matič-P ^J» dveh podmornic Ur J* po previetju odplula s njima v Roko Kotorako. \ I * tO v znanju Kelloggovega 0 miru. plpec že odložiš, a odložiti kanonov (z ™»>omic. Taka je razorožitev JI i mini,tr»tvu vojske ln r^rice silno štedljo. da bi čim J- t d. Zategadelj je tud r™»" ministra vojske in »T^V1? mnogo večji od vieh pokonci ter zahtevala, da ostane | rilo poloiaj, kakoršnega je užl verouk obvesen predmet, ki naj ga poučujejo samo keteheti. Zdaj val. ruski osrednji trg sa uralako žlahtno kamenje. Zato sem prav rad sprejel ponudbo nekega kolonista, da potujeva skupno is stsrši sami odločali, ali naj ve- Savi. Bil je obsojen radi delitve I C«1 jabinak» do prihodnje etape rouk, ki ostane, poučujejo uči- hetakov s komunistično vsebino. mojega cilja telji ali kateheti. Potemtakem bi obsojen je bil na leto dni, dasi1 ^Jfi Pred sodečem za zaitito držaje ministrstvo isgotovilo načrt, I fr bil obaojen Ferdo Hofmann kjer pravi glede verouka, naj bi I gtrojni ključavničar z Broda na verouk oatal kot predmet, a v znaku štednje naj bi verouk poučevali navadni učitelji. Ta na črt so zdaj predložili vrhovnemu sakonodajnemu svetu, ki ga te dni predelava. pa vožnja po Leni. Mesto Je bilo sezidano 1.1632. Se danes sporni njsjo na njegovo burno pretek lost lesene utrdbe, sakaj zavojevalcem Sibirije nI bilo baš lahko, ko so ss bojevali s domačini, Ja- „ , , —^.T — 'I * leananv. ___________________.kutl in Tunguzl jih niso sprejeli Za Jakutakom pa se začne ve«* lika divjina, pot v neskončnost, Mnogo je debate prav o vpra- hik Rdečega križa Nešič. Ta je ob šanju verouka. Razni Člani pred- nezastraženem momentu skočil s agajo rasne spremembe v pred- iv. nadstropnja na dvorišče ter piaih o verouku. Cerkveni krogi M ubil Tako vsaj uradno poro-zahterajo brespogtfno, naj ve- čajo. Enako je nedavno "storil rouk uči samo katehet, ki naj ga Uamomor" neki komunist v Sa- nastavlja drŽava v sporazumu • škofi. Tako zahtevajo cerkveni trogi, ds bi ostalo vse kot je >i-doslej. Načrt pa predvideva samo verouk kot obvezen predmet, s ne kot predmet, ki bi gs smeli poučevsti samo kateheti. Država vsekakor hoče s tem pri-i raniti na plačah katehetom. Ta sprememba pa bi morala iz-virati iz prepričanja, da verska vzgoja prav nič ne koristi vzgoji na sploh. Načelo bi moralo biti, pustiti verouk kot prostovoljen »redmst, ki nsj skrbi zanj cerkev sama kakor,ve in sns. Zskaj ni ga modernega človeka, ki bi trdil, da je verouk in bajke o PlftfUVITI Pot skozi lipidio Sibiriji (K nedavnemu poletu *Zeppe)inaN it Friedrtehshafena v Tekio bo gotovo zanimal prWujoíl spis etnologa O»-karja lden-ZoUerja, enegu izmed red-kik Srednjeevropcev, ki io « pridom Opolnoči zadnjega dne v Ka-Ougi je pridrvel v mojo sobo o-k raj ni predstojnik ln ml jeclja je povedal, da je odrinil splav, ki js imel nalog prepeljati me do VI-timaka, še zvečer od brega. Ker je bilo mogoče, da je splav že Makeim Gorki j: Priviii roonièiosti prepotovali Zapadno flbtrtjo, ktrfer I dosegel Verholensk, sem skočil je ils pot ntmákega zrakoplova ns brž pokonci, popadel prtljago in vshod.)' Prišel sem čez Uržumko in Mias na groben Ural skega pogorja. Vršaci ao bili pokriti s debelim snegom, s tudi aimsks pokrajina je bils tako slikovita, da nisem mogel odoleti njenim čarom. Potoval ssm kar ae je dalo hitro, kajti želel sem čimprej mogoče dospeti v Jekaterin- sedel na že pripravljeno trojko, ki me je neala kakor veter sa aplavarjt. Dosegli smo jih. Lepe je slikovita reka. Njena struga je selo široka, a neprijetno učinkujejo na gledalca čeri, ki se dvigajo nad vodno gladino in ki ao mestoma prav velike. Tudi ta del potovanja je bil dokaj zabaven ne le za oko, ampak tudi za burg, sedanji Sverdlovsk, kjer je dušo. Najprej so nas spremljali vršaci Bajkalskega pogorja, kjer ae menjujejo akale s 'stepami tn travniki, potem pa smo potovali skoii pravcati pragozd, ki raatf na obeh bregovih reke. Jakutak je najpomembnejše meato na aeveru Vzhodne Siblri 4 , ■ , J^Jekaterinburg leti sredi Ural-,------------- ■■■■■■ je dokazal, da letakov ni pow»l, . pogorja. Pogled nanj je je. Leži na 62. točki aeverne širi-kar so potidile tudi priče.—Pred posebno v solnčnem ne. Tam se praviloma konča le- dnevi pa je policija aretirala več | ie, kakor da se zlato preliva po njegovih ulicah. Ogle-M j i i ; ^ sem si brusarno za žlahtno Med^aretiranimj je^¿^^¿[kamonje, kjer dobivajo pleme-« j.^»».....« ^. ^ fu^e tudi res plemenito ob- like. Največ se obtteluje alek-[ksndrit. Jekateriittmrg ima več- rajovu. Tudi ta je v nezastraženem momentu skočil na dvorišče. Čudno, da take ljudi puste kdaj nezastražene. Neverjetno.... Kako to, da je — zasliševanje v IV. nadstropju? Po navadi se to vrši boj v pritličju?! Letalska nesreča v Zagrebu. Ljubljana, 30. avg. 1929. Iz Zagreba poročajo o težji ne sreči slovenskega vojaškega letalca. Včeraj zjutraj je dobil letalski narednik Oton Papež ns-log, da se dvigne z letalom in o-piše v zrsku spirsle. Po pournem letu pa js motor bržkone odpovedal. Btto je to v višini kakih vssk tujec priliko, ds si ss mal dsnsr nakupi žlahtnih kamnov ki se prodajajo na trgu kskor pri kjsr umolkne sleherno življenje nadnarsvnih silah dobra vzgoja 300 m. Prvih 200 metrov je leta- mladine. Mladina pride v šole in se uči v moderni znsnosti, ki prs-vi, da se ničesar ne zgodi brez kakršnega "zemskega" vzroka, dočim prihaja vera s trditvijo, lo padalo počasi, nato pa je začelo drveti naglo k tlom. Padsc ns zemljo je bil tsko močsn, da se je letašo popolnoma razbilo. Pilota je pri tem vrglo iz letala ter nas jajca in preeno maslo čeljablnak, kjer Sem nastopil Bvojo pot proti Zspadni Sibiriji, je izhodišče transsibirske železnice, ki veže Evropo z Daljnim vzhodom. Od tu odrine vsak dan na stotine potnikov proti Aziji, po kateri hrepene vae življenje. Paaažirjl pa ss morajo zadovoljiti z bivanjem v navadnih lesenih hišah in barakah, zakaj s hoteli je kraj pomanjkljivo preskrbljen. Slblrsks železnica je popolno-ma v skladu s sahtsvaml, ki so bile merodajne za njeno gradnjo. Predvsem je dvotirna, ima dobre mostove in se celo v pogledu hitrosti lahkb koea s amerlški- Sii železnicami. PotdVanje a si-lrskim ekspnesoin pa tudi nI tako enolično, kakor bi si kdo mislil. Od Celjabinska do Oba znaša in kjer se izgublja Človeška stopinja v globokem snegu da je nekje neka nadnaravna ai- j* obležal nedaleč vstran v neza- rae p08ebno stepa okoli Clmska taka škodljiva, fcnanoat je proti I »pričo takega padca, keriheje do- hn Rarablnska je prikladna za bajkam in tajnim silam, vera, Uu zdravniki pa so ugotovili, da obdelovanje zemlje. Klima je tod sloni na njih in bi brez njih ne nima večjih poškodb in da si niti oko!1 ¿iato kontinentalna. Tem-mogla živeti. Znanost je proti ču- nobenega uda ni zlomil. Letalo je p^ratura se giblje povprečno detem, ki jih ne priznava, vera |padlo tako, da ae je z desnim |mevanju| vozov pod kolsea nekega vagona, pri čemer mu je odtrgslo enoj roko in je dobil tudi težke no-| trsnje poškodbe, je v oblsitni bolnici kljub vsem poskusom I zdrsvnikov, ds mu rsšijo žlvlje-| nje, podlegel poškodbsm. Otvoritev vslssejis pod ime- mJF? "LJubljana v j>|^H" IS je v vagonih na postsjo.. Pri s unku y<> ^ nepolnllo proito. vUks pred uvozno kretnico je re pry| utl§ Je ^voljiv. Poseb-Blažiniča vrglo iz vagona na^ko- ja trg «Zadrutlul raz- ""J" Tak>tavs", ki so Jo priredile ljub- zalo obe nogi nad kolenom. Tako Odlikuje pohabljenega so prenoali v kolo-dvorsko čakalnico, kjer js ponesrečenec kljub tskošnji zdravniški pomoči čez pol ure v silnih bo-ečinah umrl. Žrtev dela. Umrl dubrovniški pisatelj «>-<—«« VOJflO^nr. Ljubljana, 81. avg. 1929 Iz Beograda je dospela vest, ds ljanake zadružne zveze. Odlikuje ae oddelek zveze gospodarskih zadrug, ki so ga aranžirali mladi zadružni delavci pod vodatvom Borisa in Cvetkota Kristana. Zlaati je Konsumno društvo zs Slovenijo podalo pregledne tabele o svojem delu. Zsdružns banka v Ljubijsnl Ims svoj possbni oddelek ,ki prikazuje njen razvoj od početka do danes. — Rsz- je včeraj tamkaj umrl Ivo Voj- «tava živali, ptičev, kač, ki jo je novič. pisatelj, dramatik in pesnik. On je znan kot pisatelj Du brovirika. kjer ae je rodil kot po-tomec stare plemenlteftke du-brovniške rodbine dne 9. decembra 18S7. Po prsvnlh naukih je služil nskaj časa kot sodnik po Hrvatskem, keeneje je bil upravnik zagrebškega teatra, vojna pa ga Je zalotila v Dubrovniku. Bil je kmalu aretiran in konfiniran v zaporih v Sinju in Sibenlku. V zaporih je zbolel In je šele 1917 zapustil zagrebško bolnico. Bole-zon, ki si Jo js bil nalesel v zs-porih. ga js razjedala dalje Leni je prišel v Beograd, kjer es js nastanil v aanatoriju. Z zdravjem je llo v«lno slabše iS pola guma Je popoJboMi oslepel, do- pr i redilo zoo je zelo zanima Hmrtaa koaa. — Rodbini O-ražem Je ugrabila smrt hčerko edinko, 4 letno Majdico. — U mrl Je nenadoma v LJubljani davčni upravitelj v pokoju Ivan Plbemlk. — V Mariboru Je preminula v torek v 69. letu starosti Marija Adler, vdova po vla-kovodji. —Dalje Je umrla v 66 letu starosti Ema Turk. soproga vlakovodje. — V celjski Javs< bolnici sU umrla 66-letna Marija Seboinšek. doinarlca is Pe-trovč In 62-letni Jožef Huš. ru dar Is Megojnice pri Grižah. — dbsegei Leno. Na stva. . 1 . Za Tomskom se prlčenjs UJ-ga, sibirski pragozd. Nepopisno krssns scenerije spremljejo potnika na tej progi po cele dneve. Prikupen Je Krasnojarsk, kjer sem ss ustsvil ns nekaj dni, potem pa sem fel v NižnJe-Udlnsk, mesto, ki leži obdano od gora na desnem bregu Ude. Pri Irkutsku Je pokrajina sprs-1 menila liee. Planine, gozdovi ln tsarnik! »o Izginili In ss razlili v neskončno stepo, na kateri so ss pssll konji v velikih čredsh. Tu in Um je bilo tudi neksj go-vsd, ovse in kos. Tako asm prišel v kraje Bnrjstov, ki so v ver. skem ozlru podložni dalaj-lami. Na tem delu potovanja sem ae dotaknil «srslkakK,.,. burjatak« naselbine. In kjer sem ee uet^ vil, ao mi pri sprejemu ponudili klalega konjakega mleka z ovnom. Kmalu pa se Js gsčela stepa dvigstl v griče. Pri Bajanda-Ju ms je pokrajina zopet karale. Naselbina leži sredi plodnih njiv, za katerimi se rszproatirajo gozdiči arebrnlh brez. Panoramo zamegli šele pogled ns tajgo, ki ee začne pri goedu. Pripovedovali eo mi, da naletiš tukaj na medveda jedva i>oldni. go vrato od ljudskih bivališč. Divjih petelinov je neki toliko. <1* nh domači lovci prodajajo po 6 7 Din. Divjih rac ia goal pa mrgoli, de se jtti sploh ne morejo od križati, enako tudi jersbic Le orlov in labodov, ki sta Senatom sveti živali, ae srna ustreliti niše s* J*» aočs zamoriti. Bila je bol nedelja, ko Labor party zahteva sniftanjs cen elektrike* New Bedford, Mass. — Lokalna dslsvsks st ranks Je skle nils, ds pošlje pred držsvno ja nonsprsvno komisijo dsputacljo z zahtevo, ds uksže znlžsnje cen elektrike v New Bedfordu. Se-dsj plačujejo osem centov ss kl-lovstno uro elektrike. Prsjsma jo jo od New Bedford Gas snd Edison Light kompsnljs, ki rs-čuns te cene, ds plsčujs dividends ns podlogi nsplhnjsns ka pitsllsscljs. Državni pravdnlk nI nskkmjen delavcem. Boston. — Državni prsvdnik Warner Je v par dneh odklonil že drugo Inlclstlvo socialnega značaje. Prva as Js nanašale na odškodninski zakon tn sedam» ps ns podpiranje starih ossb, ki so odvisas od zunanja podpor*-Inicistivs Js prsdvidsvsls, da se nedvignjen denar, ki ostaiis v bankah, prenese v poseben fo.xi zs podpiran js starih revežev, ki ga js lansko Isto ustanovila državna legislature. Stavka v Parmi.—Otroci stav-kujočlh. Pred majhnim kolodvorom v enul se je zbralo mnogo ljudi, »retežna večina je delavcev, pa tudi dokaj prav čedno oblečenih, rej enih oseb je vmes. V ospredju gruče stoje Člani mestne uprave. V zraku vihra težka, umetno a svilo izšita mestna za-stava in poleg nje blišče zastavo delavskih organizacij. Copl, vrtce in konci drogov saatav bll-IČe v zlatu, avila prasketa tn kakor polglasno pojoči zbor se sli-brenčanje praznično razpoloženje ljudske množice. In nad množico, na visokem pledestalu kipi lepa poatava Ko-umba, tega aanjača, ki je moral toliko trpeti sato, ker je veroval n ki je zmagal sato, ker je veroval. Se 4snes gloda na množico, kakor, I?! hotele njegove marmorne uatnlce reči: "Samo tisti zmagajo, ki veru-ejoi" Okrog pitdestsla, pri njegovih nogsh, so se postavili godci svojimi modno pločevinastimi tromba ml in medna pločevina blesti v solncu kskor pravo ils to. I Orno marmornato poalopje kolodvora e^ojl kskor odprti polukrog ln; je razširilo svoje peruti, kskor ds hočs objstl ljudi. Od vhodlAČs ssm sili zamolklo hropenje lokomotiv, rožljsnje vsrlg, žvižgi tin kriki. Ns prostoru prsd kolodvorom, oblltem « vročo solnčno svetlobo, js mirno ln neprijetno vroče. Ns bsl-konlh ln pri oknih hiš stojs svet-looblečene gospe ■ cvetlicami v rokah, praznično oblečeni otroci, ki so ssml podobni cvstllesm. Lokomotivo zažvižga, bližajoč ss kolodvoru. Množlos se zgane. Kakor črno ptice polete posamezni klobuki v zrak, godci primsjo za godala nekaj resnih, starejših mož stopi naprej, obrnejo ae*k mnošlcl in govore, vneto mahaje s rdknmi proti množici. Težko in počasi ss razdvoji množica ln naredi širok špsllr tjs do ceste. "Kogs pričskuMoT" "Otroks li Psrgis." Tsm doli, v Parmi, so stopM delavci v sUvko. Podjetniki nočejo popustiti, položsj dslsvstva postaja vedno težji. Zsto so po-slall s voj s otroks, ki so valsd gladu M začeli bolshsU, sodru-gom v iGenuo, Tsm' Usa hpdnlkov kolodvora se bližs sedsj nenavadna proos-slje majhni^ JJudl; oblečeni so napol In izg|sd^jo v svojih cu Godba *ae pri vaeobčem kriku, smehu in klicih komaj sliši. Vidim žene, kako hite skozi množico, ki hočsjo vzeti še prestale otroke. Slišim jih klicati: "Vi vzamete dva, Anita?" "Da. Vi tudi?" "Enegs za pohabljeno Marge-rito . . T* Povsod ae vidijo veaelo raz- lHl^PH Regensburgu ss je primerila cirkusu ftarraaanl nenavadh« smrtns nssročs. Pri polnOvl a^ kega reklamnega lialona za pod jetje, ss Js utrgala vrv In balon se Je dvignil v zrak. V blltlnl sf. Ječi artUt ga Je hotel a težo laat nega telsaa i^tegniU k tlom. toda balon je bil močnejši in je mota dvignil v zrak, neeel ga je kakih eto metrov visoko In v tej višini ao nesrečnika zapustil' telesne moči. »pustil js obod, ki se ga i*- prej drftal ln padel n» njah kskor (^kaks possbne, ko. caste žlvsll. lf KorskaJo po ps-tero v sni vrsti, krspko držsč se zs roke , . . rçsnsvsdnl, majhni, zaprašsnl in .vidno utrujeni. vneti, prsznlčnl obrazi, vlašne, • prijazne oči. Tuintam js videti otroka stavkujočih, ki šs js kos kruhs. "Nekdaj na kaj takega nismo mislili." je rekel neki starček •< težko cigaro v ustih. "In vendar je to Uko prlpro-stol" "Da. Tako prlprosto ln Uko pametno t" Starec vsame cigaro ia uet, gleda zamišljeno njen konec in vzdthnlvšl, zmaje z rameni. Takoj nato zagleda poleg sebe dva otročlčka la Parme! očlvldno dva bratca. Obraz ae mu zgubančl, klobuk potegne na oči ln razširi roke. Otroka, ki sU ga najprej gledals prsv resno, se stia-neU tn umakneU boje&e. Starec se naglo sklone (n sačne glasno krakatl. Otroka se veselo naamejeU ln začneU skakati z golimi nogami po trotoar-ju. Staroc vaUne, ai poprav; klobuk ln odide s negotovimi koraki, očlvldno uverjen, ds 'Je storil svojo dolžnost. GrbasU, sivolasa ženica , s obrazom Čarovnice in sršavln^, sivimi kocinami na košiati brj-dl, stoji pri pledesUlu Kolumbovega spomenika; joka ln si briše rdeče obrobljene oči a koncem obledelega šala. Grda js, barvs njene polti je temns ln njen pojsv Je Uko osamljen sredi U prijetno rsivnsts ljudske množice. S plešočimi koraki grs mimo Crnolsss Genovka. Vodi sedemletnega Človeka, obutega v cok-Ije ln a sivim, do pleč segajočlm klobukom na glavi. Stresa s glavo, da vrše klobuk nu tilnik, s se mu vedno In vedno obešs na nos. Gsnovks mu vzams klobuk s glave ln pojo glasno nekako pesem ter msha s klobukom po zrsku. Fantič dvigne glsvo, se smeje ns ve« glas, jo pogleda, nato ako*l kvišku, zagrabi ss klobuk tn obs ss (zgubita v množici. Visok<»vzraaUI mož z golimi, močnimi rameni in s usnjstim prsdpssnlkom drži ns ramenu Šestletno deklico ln govori s še-no, korakajočo poleg njsga ln vodsčo za roko fsntks i ognjsno rdečimi Issml: "Razumeš, sko as rsč udomači med nsml, nss bo težko pre-msgstl, he?" In smeje se s glasnim, trlum-fl raj oči m smehom, dvlgsjoč svoj majhsn tovor v sinji srak: "Evvlvs Psrms-sl" Ljudje se zgubljsjo, odnašu-Joč sli vodeč s seboj otroke. Na trgu pred kolodvorom ne osUn^» Njih obrssl so rssnl, sli očsscs nlčsssr razen nekaj smečkanih blesU živahno in jasno. In ko zasvlra godt^ nJim v čast Ga-rlhaldljsvo kprsčniso, »beži vs-smehljsj prsko suhih in Isčnlh sel, isdovoljsn teh shujšsnlh, cvetlic, papir od sladkorčkov, vs-•els gruča plavlh poatrsščkov ln nsd njimi plemenlU posUva moža, ki Je odkril novi avet. AH • cest, s ulic, ki vodijo ka-kor ogromne cevi h kolodvoru, done veseli klici ljudi, koraka-Jočih nasproti novemu Življenju. Prevedel iv; Yllk. Znamenje (Aug. tl-19ff) po-MÉ tfa vsm Jt to MSlJ« Poškodoval m da js kmslu po bolnišnico umrl. obrazkov.P Množics pozdravi U ljudi bo-dočnostl z oglušujočimi vriski. ZkftUvs ss pevssijo prsd njimi, trombe buče. Vslsd Ukega spre-jama ao otroiH nekoliko zbegani, se za trenutek umsknejo. Ali nsenkrst ss strasjo njih vrste kskor v eno telo ln stotine glss-kov zsorl kskor ds Js grlo ssmo eno: "Vlvs lUHst" "Naj šivi mlada Psrms,M vzklika množica in plane k otro-kom. "Evvlva Gsribaldl," vskllksjo otroel In prodlrsjo kakor klin v množico in Isglnjsjo v nji. Is oken hotelov, s streh hiš plapolajo, foellm pticam podob-1 Mesni tajniki ta ni, nešteti robci. Cvetlični det ki pri se vsuje na glave množice; ve-[ seli, glasni kriki zadone. Vse Js prsznlčno, vss Je zaživelo, celo si vi marmor se sveti v| mkmhhivhpihu ZssUve plspolsjo, klobuki in cvetlice letijo po zrsku. Cez gls-| te, js mofsfts fsševtjsa ksr af M Müaa. Ako je vel ist plašne ki gs ne prejmete, js^me- ta NsM leto, m pol Irla gZ.40. m^ouT 67.66, psi Ista 66 76, Nazadovanje porodov v An CMlz lymdons poročajo, Ja i js opsžstl ns Anglsšksm fts del j stalno padanje pr»rodo\ a__i. m ««n i nice nri Grižah. Jhssasi Leno. sa onem beegu Zdrsvnlkl In Metlaličarji so ts, »mm«* —• ■ • r* kLtkTmiuTi bob-rni Je pre- snpdi zvonovi, tost ran je .akne- irra^nali, ds bo Imels Asglljs I. glekernega otroka ao vseli, .e -, "PIOSVCTA9* sruÄi Ä^. ^^la-aruarlayrÂîiïïïïi minula \ vačetšul vala mar zel j esa KakW., trasi • sem si mislil. ' i ''41 stgeijonsrno st#\llo prsM , val stva. Je tak»; vf tro!ke glavice. Majhne, r^ve ročice mahajo po zraku, love cvetlice in pozdravljajo množico. In vas oglušujoči krik ivesni ne-pretrgsno svoj mogočni: "Vlvs II aosiaiUmo!" "Ewiva lUlUr gukernega otroka ao vseli. B9MV mali izdelani, brkasti možje. STB ONEMOGLI? M« «tapeta. Naj »•- cm ti ta «tok M«tata to-•taUta» «Mita. Prosimo uljndno vse tajnik«, da apofttevate U navodila, ker drafala naai abaolatno ne lw mogoče voditi tega alaterna. To pojeeailo naj atail vnem tajni-koia Ia gaetspaMram, vaakema posebej sploh na moremo pisati, torej Isvestts Iz Itots in shranite, da badete imeli vedno pri rekah* da ae badete vedeli ravnati v takem ehrfaja. Piadas epa. itevajte to. Z bratskim pozdrs- •veta, tesas la asslsas, kater« prf-lleta glavaaaia tafalka« sstoaojo taa V arhiva ia j* apranüátro aa ML Tsrei )S sslo važno, 4a vaolej poHj«-ta aa aalaši sato pripravljsaik Is* aah fas asslsvi eprsvaütru ProsvsU »ssilsj. Pri vsaki ipfisiM aasl* ra aa| as vsstoi eawal stari la asrf aaa]pv. Upravaištvo atjetas ageln, ás Mtvsal tajsfld ta tajaleo to sp» fcevsR—FklH» Gedba. epraritoU. alline ao polne. Poeebno mnogo goetov J« v neki dobri, arednji reetavraciji In kdor le more, ee 11. SBPTEMER a. dshk a p. M. Dasletovskili ZLOČIN IN KAZEN Peter Petrovič jo je aprejel "priJamo in vljudno", dasi s prlmeskom neke dobrovoljne zaupnosti, ki je po mnenju Petra Petroviča pristojala Uko čislanemu in solidnemu člove-ku, kakor je bil on, v občevanju s Uko mladim in v gotovem oziru zanimivim bitjem, kakor jc bila ona. Naglo jo je potolažil in Jo poaadil za mizo. sebi nssproti. Sonja se Je vsedle, ozrla se naokrog — na Lebezjatnikova, na denar, ki je ležal na mizi, in potem nenadoma zopet na Petra Petroviča, od katerega nI več obrnila oči, kakor bi ji bile prikovana. Lebezjatnikov se je obrnil proti vratom ; Uitln pa Je vaUl, mignil Sonji, naj oeUne Um, kjer je in uaUvil Le- ^^AM je tleti Razkolnlkov Um? Ali je prišel?" ga je vprašal šepeUje. , ^ "Razkolnlkov? Tam Je. Zakaj pa? Da, Um je. Ravnokar je prišel, videl sem ga. Čemu pa vprašujeU?" _ "V tem slučaju vas proeim še prav poeebno, da ostanete tukaj ln me ne puatlU samega , tem — dekletom. Stvar Je malovažna, govoriti pa uUgneJo bogvekaj. Ne maram, da b: Razkolnlkov Um pripovedoval . . v Saj vesU, o čem govorim T "Razumem, razumem P je naglo uganil Lebezjatnikov. "Rea, prav imaU. Po mojem osebnem prepričanju segaU sicer predaleč v svoji bojazni — toda prav imaU vendarle. Torej proeim, pa oeUnem. Stal bom tukaj pri oknu in ne bom vaju motil... Po mojem mnenju ImaU prav .. Peter Petrovič ss Je vrnil k divanu, vaedel se Sonji nasproti, pogledal Jo z zanimanjem Iri napravil mahoma nad vae soliden in celo nekoliko strog obraz, češ: "Da al ne boš čeaa mislila, draga moja!" Sonji Je poeUlo nerodno. "V prvi, vrsti, Sonja Semenovna, me izvo-lite opravičiti pred velecenjeno goepo mamico — kaj ne da? KaUrina Ivanovna vam nadomešča maUrr je izpregovorfl PeUr Petrovič zelo solidno, sicer pa dokaj priljudno. Videti Je bilo, da ima najboljše namene. "De, da; maUr mi nadomešča, res je U-ko," Je odgovorila Sonja naglo In boječe. "Torej me opravičlU pred njo, da sem zavoljo nujnih okolnoatl primoran IzoeUti In ne pridem k vam na obed — oziroma na pogrebščino, vzlic ljubeznivemu vabilu gospe mamice." "Takoj povem — takoj!..." In Sonj les se Je brzo dvignila s stola. "To še ni vse," jo je obsUnovil PeUr Petrovič In ss nasmehnil njeni preprosti ln nepoznavanju prlllčnoetl, "premalo me poznaU, Zofija Semenovna, ako mlsllU, da sem zmožen vznemirjati vae oeebno in vaa klicati k aebl zavoljo tako malovažnega vzroka, tičočega se edl-nole mene. Moj namen Je bil drugačen." Sonje se je naglo vaedla. ^ Slvkaatl ln mavričaati bankovci, ki še niao bili odatranjenl s miza, ao jo zopet zbodli v oči, toda ona ae Je naglo obrnila proč ln uprla pogled v Petra Petroviča; atrašno nespodobno ee ji Je zdelo, gledati na tuj denar. Obvlsela je a pogledom ne alatl lornjeti, ki jo je držal Peter Petrovič v levici, ln obenem ne velikem, masivnem, nenavadno lepem prsUnu z rumenim kamaom. ki je tičal na sredincu U roke; naenkrat pe je obrnila oko tudi odtod in ko ae ni več vedela kam dajati, je nehala a Um, da so je zazrla naravnoet v oči Petra Petroviča, ki Je pomolčal še solidneje kakor prej, nato pa je nadaljeval: "Včeraj sem mimogrede govoril slučajno par beeedi a nesrečno Katarino Ivanovno. Kmalu eem ss prepričal, da je njen položaj • I že nenaraven —• ako ae amem Uko izraziti.. "Da. nenaraven," je poetretljlvo pritrdilo Sonja. "AU preproeUje in umevneje rečeno — Majf**-----J-&-'-------•-rr Prepričan sem, da nisem edi ni, ki ga jeeen veseli, ki jo tudi Da, preprosteje in umev ... — da, bolna jj^i, in upam si celo reči, da je Jezen, topla, prijaaaa, peetro- Torej iz človekoljubja ln Uko- "Tako je. ---------------- - rekoč iz eočutja bi JI rad kakorkoli korietll, z ozirom na neizogibno neerečo, ki Ji preti. Zdi se, da aloni zdaj vaa eiromačna rodbina samo na vaših ramah." "Dovolite mi vprašanje," je naenkrat vstala Sonja, "kaj sU Ji izvolili pripovedovati o morebitni pokojnini? 2e včeraj mi je namreč pripovedovala, da sU ji obljubili preekrbeti pokojnino. Ali je to reenica?" "Nikakor ne, temuč v gotovem oziru celo nerodnost Namignil sem samo nekaj o začasni podpori, ki jo more dobiti vdova uradnika, umrlega v službi — če ima namreč protek-cijo — toda zdi se mi, da vaš pokojni oče ne samo ni dopolnil službene dobe, nego da v zadnjem času aploh ni elužiL Z eno beeedo, upanje bi bilo tu sicer mogoče, toda jako majhno, ker v Um alučaju pravzaprav ni nikaldh pravic do podpore, temveč celo naaprotno .,. Ona pa je mlallla že na pokojnino, hehehe! Pogumna gospa!" "Da, na pokojnino . . . Lahkoverna je in dobra — in od zgolj dobroU verjame vse — in — in — takšno pamet peč ima ... Tako, opro-stiU . , Je dejala Sonja in se zopet začela odpravljati. "Proeim, nisU še allšall vsega." "Da, nisem še ališsls," je zajecljala Sonja. "SediU torej!" J Sonjo je obšla žilna zadrega in vaedla «e je zopet, že tretjikrai 1 "V očigled Umu njenemu položaju in z ozirom na nearečne nedorasle otroke bi ji rad — kakor aem že rekel — po avoji moči nekoliko pomagal; aeveda le po avojl moči, ne več. Dala bi ae prirediti na primer zbirka zanjo ali kakšna loUrlJa ... aH kaj drugega podobnega — kakor pač delajo v vaeh Ukšnih «lučajih sorodniki ali tudi drugi J j udje, ki bi radi pomagali. To aem vam nameraval povedati. Bilo bi mogoče." "Da, rea; Bog vam bo to . ..", je zašepe-Ula Sonja, gledaje Lužlnu v obraz. "Mogoče je; seveda — to bomo pozneje — U ze pravi, lahko bi se pričelo tudi že danes. Zvečer se zopet sesUneva, pomeniva in ustvariva Ukorekoč UmeU za vzo ztvar. PridlU k meni Ukole okrog zedme ure; nadejam se, da bo tudi Andrej Semenovič navzoč . . . Pač pe je tukaj okolnoet, ki jo je treba skrbno pre-udarltl že poprej; ravno zaradlUga zem vas nadlegoval, Zofija 8emenovna, ln vae povabil k sebi. Moje mnenje je takšno, da bi bilo nevarno ln nedopustno, dajati KaUrini Ivanovni denar v roke; dokaz za U je U — današnja pogrebnina. Daal nima Ukorekoč niti akorjice vsakdanjega kruha aa jutri — no, in niti obuvala ln nlčeaar, je nabavila za danea jamajske-ga ruma, celo maderc, kakor ss mi dozdeva, in in — in kave. Videl sem mimogrede. Jutri bojne jeeen, vsakemu ljuba. In kako bi tudi ne bilaJ Nad teboj se boči sinji nebeeai oblok, eoln-ce se vozi po njem in prijazno smehljaje boU polja, ki mrgolijo prftdaih delavcev in de lavk, ki marljivo pospravljajo jesenske pridelke, travnike, na katerih ae pase lepo rejena goveja živina, vrtove, kjer krasno sadno drevje klone pod težo o-bilnega sadu, gozdove, ki žare v pestrih jegenskih barvah, zelene planine in nebotične enežnike, ki spokojno kipe pod jasno nebo. Narava Je odeU v avoj živobarv ni jesenski plašč, ki je človeškemu očesa teko ljub. Uvede ao po-auU z Jeeenakim cvetjem, grozd Je dozorel, mati zemlja oddaja avoje plodove pridaemu otroku, pa bi ee človek ne veeelil I LsaU vice ae ree da poslavljajo od nae, ker jeeen jim je znanitks kruU zime, ko zanje ni obstsnks pri Jsz ps. bom zaspal za vedno, zame ne bo več cvetja tal aolnca... mrtev, brezgiben in brezčuten bom ležal v avoji grobni jami, nikdar več ne bom mogel uživati lepoto cvetoče pomladi, veseliti ae aolnca in aaajavib zvezdnih noči... v groba Umini bom trohnel in aprfcpel v nič in živ Jenje bo šlo naprej avojo pot iot da mene aploh nikoli ni bilo na avetu ... Ali ni to straino?! Pabibll veaell Nemogoče! Preveč strašna usoda me čaka!. Zasmejal sem se ter ga udaril po hrbtu, rekoč: Kaj ae boš ldaal zaraditega! Glavo pokonci, zasmej se, veae lo poglej v svet in istisni iz živ ljenja kar največ mogoče dobre gal Cemu bi ae jokal zaradi smrti, ki ji Uko ali tako ne u-ideš! Kar živi, mora umreti' To Je zakon narave, ki je neizprosen in trd kot pečevje Triglava in se mu -ti ne morei izogniti. Umreti boš moral, pa kaj zato! 2ivl, dokler si živ, u-živaj, dokler moreš in smeje kljubuj življenju in njegovim viharjem! Otreai se U bolne sentimenUlnoeti, pošlji k vragu mieli na smrt, smehljaje uživaj POZOS KOJAKI V YOUNG0TOW-NU, WABBENV, O- Df OKOLICI! Ako lastajsto atevbišč« (loto), m mi poatavisie hišo na do-tifoeu stovbišča. Vaše prasao stov-biii* vam ne prinaša pri mamosa dokička od vloženega denarja, tsmvoé i mat« samo stroška, ia toga dejstva so no savodatst, dokler si no pooiavMe kile aa stovbitta. Ko sto kupili stav-blšče, jo gotovo bila vaša želja, da si sezidata svoj dom aa istem, ker dru-sače bi stavbišča ne kupili. Naš načrt zidanja ia financiranja domov omogoči, da vsakdo lahko la-stuje svoj dom. Sedaj je priiaeeoal čas sato, in nikar ne odlašajte dopji- 2La v hodnjega leto, ker se vam ne bSslepa IV. V sopet nudila prilika postaviti si dom po taki ceni in tako lahkimi denarnimi pogoji, kot ravno sedaj, beli bomo tudi, da se bláa, katero mi postorimo, prpd* ali edda v aajem, ako vi tako želite. Pogodbe aa zidanje domov se sprajsaujo le do tO. septembra t L, zatorej se odločite Mi imamo tudi nekaj novih hiš in malih farm na razpolago, katere zamenjamo ia Tzamomo vaše stavbišča kot prvo neplačilo. Pilite po aadaljna pojasnila, bi o-menlto natančen prostor, kjs se vaša •Uvbišže nahaja. 6BNBRAL HOME OON8TEÜCTKW COMPANY, tU Cttjr nas in trsba jim Je hiteti v dale, srečo, ki jo boš deležen, v mrač-lce južne kraje, kamor moč zima ne sete pa kaj zato maramo! Saj se bedo vrnile nazaj h nam. Srečno pot, ptičke in ne zabiU se odzvati klicu in vrniU ef nazaj k nam, kadar vas ona pasove! In miali, tiste mračne jseenske misli, ki jih vzbudi živo jesensko nebo, is-pod obiskov pršeči dež, ki ena komorno bije ob strehe hiš, ko je vaa narava mračna in pusta —pojdite s lastovkami in ne vračajte as nazaj k nam. Kaj bi gledal nemo otošnoat in puš-čabo dolgočasnih deževnih dni, nrislil na neizbežno zimo, na zmrt in javkal! . . . Ozri se v vedri, naenejani, živoplsani jesenski dan, naženi mračne misli proč od aebe, zasmej ae in veselo zavrizkaj. Kaj nrf mari zima — odšla ho kakor bo prišla! — kaj me živega briga "«rt. T» pride poaM» nič jI ne morem, kaj zato! Dokler živim, naj bom vesel, naj uživam dokler lahko in iztiznopi\i življenja kar največ mogo$e dobrega in lepega. Saj zato llvjm! Ia jezen je zato, da človek zbere plodove evo-jega dela in jih uživa, n da bi tožil in plsksl. J • • ne zato, - " -.......¡STTTv""" l Najdejo ae ljudje, ki v pomla- bo zopet vze do poelednjega grižljala kruha — U njihovega življenja niao kaj vaša skrb; U nikakor ne gre. Zato se mora po prida sejan jn .kadar napoči za-mojem mnenju tudi zbirka vršiti tako, da ne- nje jeHen> mrsčno aro nsssj srečna ^jclova Ukorekoč niti ne bo vedela za denar, Umveč samo vi. AU nimam prav?" "Ns vem. To je ssmo Uko, danes — enkrat v življenju — Uko zelo je želeU počastiti njegov spomin — sicer ps je jsko razumna. SIcer pa, kakor vam je drago; jaz vam bom zelo, zelo, zelo — ln oni vzl — ln Bog vam bo — In zlroU . . .M Sonja nI mogla govoriti do kraja; zapla-kala Je. "Tako je. Torej, ozlrajU ae na to; zdaj pa lzvollU sprejeti za potrebe vate mačehe za prvo ailo od mene aamega U vaoto. Moja prav jpaebna želja je, de ae moje ime pri Um ne imenuje. Evo vami. . . Ker imam Ukorekoč sam skrbi, mi nI mogoče več ..." (Dali« prihodnjič.) tat dvojnega sskon-akega življenja. Julij Saabo lz Budimpešte je umrl v Klapestu. Njegova žena, ki je vodila dobro Idočo krčmo, je pohlule a avtomobilom v Kispest, da odredi vee potrebno aa možev pogreb. Ko Je lavedela, kje leti truplo ljubljenega mota. Je vprašala vraUrlco: Ali Je v UJ hiši umrl moj mot? Vaš mož? V UJ hiši Je umrl gospod Saabo ln ob njegovem truplu Joče žena e svojimi otroci. Vdova Je šla v prvo nadstropje, kjer jo Je sprejela vdova julija Ssaha. vsa objokana. Začeli rta ee pogovarjati ln kmalu sU si bili na čistem glede pokojnega Julija. On Je živel celih tO let z obema ženama v popolni harmoniji. Kadar Je prišel te Budimpe šte v Kispest Je rekel, da gn po svojih poslih in opravkih, kadar se je poslovil v Klapestu. Je enako pripovedoval, da ga kli čejo nsjae kupčije v Budimpešta Z bodlmpetUnako ženo imel otrok, s ono v Klepeatu pa oeeat Pri pogrebu sta bili obe vdovi In otroci. Budimpettanaka vdova je bila preeej časa potrta ta i -It-dnju pa je vsIJaMle «rtrok* / Je kuharica v neki veliki pleme-nitaški hiši ln ekrbl aa otroke, kakor bi bili njeni. I ta h jr vem on t nima meje. Te dni ao pokopali v Pragi a tolikimi legendami ovenčanega Wohl-achlaegerja. Na aadajl poti ga je spremljala lepe maotlca 2000 .udi. Monde nI trebe omenjati« < e ao Imele med njimi teneke večino. Do pokopališča je šlo še (tekalo v redu, na grobu pa ao ae odi gravali neverjetni prlaori. Prišlo e do divjaških pretepov, ker eo « teneke vrgle na vence ln šopke pritrjene na krato. Vsaka spremljevalka al je hotela prilastiti amulet Red je napravila šele polklja. Pod njeno sstčlto o Imel Wohlschlaagerjev naslednik. krvnik Brounowsky, svoj poslovilni govor. Kaaa. ki aiaahama tanje. V Kosmusu" čl tamo o vzrokih u mrljlvoati pri ljudeh. Na 10.000 Jati odpede zaradi sUroeti 10J smrtnih slučajev; tuberkulozi podíate 11.5, raku pe SOJ. Plaal amo te pred čaaoan, da Je rak po-Jetlke naj tašča tspodjedetka reškega življenja nate dobe. Od dragih botoanl pridejo poskj na vrele: pljučno vnetje <1M) želodčne In črevaoae botoanl (17.4), aaotgaasks kap <1SJ) influente (4.1), sobavoat ia rana (SJ), devica (tt), alepič ns 10,000 ljudi. Druge botoanl zahtevajo relativno manj trUv kakor te, ki jih navajamo. Straftl haaAke k oni Po skoro enomesečnem nateza-nju so prltll delegati inUreei-ranih drtav v Haagu vendar do nekih zaključkov. Konferenca pe traja zdaj te K dni ln njeni otroški niso bet skromni. Znaie- ^ Jftji i!^!!' 5 * o kar cel milijon holandaklh gol- ^^^^J^Sií^h dinarjev. Ta vaoU odgovarja i.JI ^ približno peUmu delu tistega de- raamotano, a rumenim liatjsm nsrja, zaradi kaUraga so ae de- jokrl* "mljo, Mm ga obiral, legati pogajali. Ce bi torej tre- Našel eem ga eedeč^a kraj okna ala konferenca te štiri meaece. I in žalostno atrmečega preteklost, tožijo aa izgubljeno mladoatjo, stečejo, preklinjajo in se zolze. Ampak to je beda-sto! Prijatelj, ki nizi aejal, ko je bil ciajzgodnejti čez zaU in zdaj, ko je napočila jeaen tvo jega življenja, nikjer ne najdeš plodov, ne žaluj, ne jokaj ee Ne toži za minulim, ki je nedo segljivo, nepovračljivo, ker kar mine ae ne vrača več nazaj Dnevi v človeškem Življenju nI ao laeUvicel . . . Spomladansko seUv si res da zakaanil — toda te je čae, te lahko popravit za mujeno vzaj deloma. Sej, aadt zdsj v jeseni... plodov sicer no .boš dočakal, pa kaj zato! DrugI 1.8) In tlfuz (0.6). Vae aeveda M bodo okoriatill a plodovi po- sne aetve ia ti bodo, aejeveu hvsletni. Ia to bo tvoja nagrs ds —• hvaletnoet potomcev! e e e ^ Imel sem prijatelja, mlad fant je bil, življenje ee je sanj ko maj začelo, pa je fte mislil na emrt. Nekega puetega jeaen nih, deževnih dneh pa miali na solnčno vreme, ki bo aledilo dežju in bodi m#! Mož pa ne plače za izgubljenim, niti ae ne plati pred pretfčo neprijetnostjo! Kdor je možfu emehljaje kljubuje vaemu, llvi ln dela, vedoč, de bo živel v avojih delih, dokler bo živel človeški rod! Zato bodi mož, živi, bori ae, delaj in uživaj in ne boj ae amrti, ki je delež vaakega živega bitja, saj, če boš delal, boš živel tudi še po smrti v tvojih delih." Prejšnja pobitoet na Andrejevem obrazu ae je umaknila nenadni veaeloatl, pogum mu je zabliskal v očeh in poln življenja je veselo vzkliknil: "Prav imaš! K zlodju z jo-kavostjo! Živelo življenje in delo, v katerem bomo živeH do konca sveU!" Od tedaj je Andrej vedno vesel, smeje se kljubuje viharjem ftivljenja, smehljaje sprejema božanje in udarce življenja, je radoeUn kadar aiie solnce in vedrega obraaa kadar dežuje, ae bori sa pravico tlačenim in za-ničevanim, dela za njihovo oevo->ojenje in v tem svojem delu bo živel še dolgo poUm, ko bo njegovo telo že davno strohnelo v pobu. Gost lista Protvtta po 1. juliju 1929 je: i Združ. države ta Kanado $6.00 1 tednik in »m,.««*,«-«...«........ d.80 2 tedalka in...„,,»,...,,.,..».»« ftM 3 tedniki Ia...................... 2.40 Za Cicero la Chicago je........$7 JO 1 tednik in .,,h,„m,m prUaer žena ed ienekega in mož ed aMflmga Ia hči ed mladia-i» ampak morajo bšiš vsi Is ene dratiae. Imena - > na kes papir js kvea aH pa odzadej aa listek m je ptoaao Ime aa. Provizijo smejo vzeti spscasona tajniki ia zastopniki le od one evote katero eo ajha plačali naročniki is v aoOeaem slučaja ne več kot 20%. Listke, Imeaa, naslove ia denar je poaUtl aa apravništve Itata Prosveta. V nobenem ala-čaju ne dobite dnevnika ako m doplačate kakor je gori navedeno. To velja le ga ene naročal, ke, |d ssdsj plačajo, ae pe za oaz, U Imajo plačano fte aaprej. Ali ste naročili Prosve-lo sli Mladinski Ust svojemu prijatelja ali sorodnika domovino? To je edini dar tr*Jne vrednosti, ki ft i ftl denar lahko poüJeU •vojeem v domovino. Tednik sam stane.. ............ 11.20 leoniK v u,vropo asane ...... 1,70 Poštnina za tednik v Evropo 40 Mladinaki List stane •oeeeoeeeee $1.20 ML List v Evropo etane 1.50| Cena oglaaom po dogovora. NAZNANILO. bi delegati lahko odtli domov In mračni dan. povedali, da ao vso vsoto, sa ka- "Kaj pa U je prijelo, Andrej, tero gre, te porabili sami se se- de se tako klalo drtitr sem gn enimi mizami. I vprašal začuden. Natakar ftt It, V Lukeembur- Fant