Leto XXXVI Št. 44
Murska Sobota 6. novembra 1986
Cena 120 din
Mesec boja proti alkoholizmu
NASLOV
Trikrat več od davkov
Odmere davkov v lendavski občini že nekaj časa ni več področje, ki bi bilo zavito v skrivnost ali pa prepuščeno zgolj davkariji. Uprava za družbene prihodke je tako tudi za lansko leto pripravila poročilo o odmeri. V tem zapisu nekaj besed o davkih obrtnikov.
Prvo, kar velja poudariti, je to, da poslej davek plačujejo prav vsi obrtniki! Za lansko leto so davek odmerjali 210 rednim obrtnikom in 147 zavezancem, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Za 173 zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige (med njimi je tudi 9 »popoldancev«), so odmerili skupaj 26 milijonov 272 tisoč 330 dinarjev davka, kar je v povprečju 151 tisoč 863 dinarjev. Ker pa so nekateri obrtniki uveljavljali določene olajšave, je uprava za družbene prihodke te priznala v skupnem znesku 2 milijona 274 tisoč 280 dinarjev, tako da znaša čisti predpis davka pri prej omenjeni kategoriji obrtnikov (davek na dejanski dohodek) 23 milijonov 998 tisoč 50 dinarjev, oziroma v povprečju 138 tisoč 717 dinarjev, kar je skoraj trikrat več kot v letu 1984.
Davek pa so seveda obračunali tudi pri tistih, ki ne vodijo poslovnih knjig. Teh je 184, od tega 46 rednih obrtnikov. Tu je obremenitev na posameznika seveda nižja. Vsem pavšalistom so za lani skupaj odmerili 4 milijone 717 tisoč 980 dinarjev, olajšave so znašale 640 tisoč 200 dinarjev, tako da je čisti predpis davka 4 milijone 77 tisoč 780 dinarjev.
Če sedaj seštejemo čisti predpis davka (odbili bomo olajšave) za 210 rednih in 147 občanov, ki opravljajo obrt kot postransko dejavnost, ugotovimo, da bodo skupaj plačali 28 milijonov 75 tisoč 830 dinarjev. Za primerjavo naj navedemo čisti predpis davka iz kmetijstva, ki za lansko leto znaša 50 milijonov 71 tisoč 231 dinarjev. Nekaj sto obrtnikov je potemtakem tako »močnih«, kot nekaj tisoč kmet vv.
S. Sobočan
Vse več nafte iz starih vrtin
V Ina-Nafti Lendava ugotavljajo, da so presegli načrt črpanja nafte in zemeljskega plina. Veče črpanje surove nafte je posledica vključitve nekaj opuščenih naftnih vrtin v proizvodnjo. V delovni organizaciji upajo, da bodo v prihodnjih letih črpanje nafte še povečali, predvsem zaradi sodobnejše tehnologije.
Pri črpanju zemeljskega plina ni vključena nobena nova vrtina, kljub temu pa je količina večja zaradi novih metod pridobivanja plina. Naložbe v energetiki potekajo skozi naslednje aktivnosti:
Delo pri naftnogeološki študiji murske depresije, izdelava elaborata o rezervah ogljikovodikov na polju Dolina, naftnogeološka študija za polje Petišovci ter vzdrževanje opreme. Raziskave nafte in plina se nadaljujejo in v prihodnjem letu pričakujejo prve rezultate raziskav.
Jani D.
VEČ POBEGOV S KRAJA NESREČE
V letošnjem letu se je močno povečalo število voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo in pobe-gnili s kraja nesreče. Doslej je bilo takih primerov že prek 40, kar je zelo veliko in velik problem na področju prometne varnosti. Znano je, da so prometne nesreče, v katerih sodelujejo pobegli vozniki motornih vozil, po navadi hujše. Neodgovorni vozniki so na mestu nesreče pustili tri mrtve in 18 hudo telesno poškodovanih ljudi. Pri nekaterih nesrečah, ki so se končale tragično, je bilo dokazano, da bi lahko povzročitelj nesreče, če ne bi pobegnil, preprečil najhujše, če bi poškodovancem pomagal. V zadnjem času je število pobegov še naraslo, to pa pomeni, da bo potrebno proti takim nevestnim voznikom strogo ukrepati. Poročila o prometnih nesrečah na 16. strani.
Jani D.
Pomurski kmetijci končujejo z jesenskimi deli
Pesa povprečna, pšenice pa več
JESENSKO OBARVANA MURSKA SOBOTA
Žal nam naše denarne možnosti ne dovolijo, da bi vam čudovite jesenske barve pričarali v našem časniku, vendar pa je bilo ponedeljkovo jutro prav jesensko romantično, še posebej na pločnikih ob Titovi cesti, kamor je veter nanesel kupe zlato rjavega jesenskega listja. Ta preproga pa je zaposlila trgovce, ki imajo svoje lokale ob tem pločniku, saj so okoli poldevete ure začeli pometati pred svojimi pragi. In ker je to dobra kondicijska priprava na zimo, ki je pred vrati, smo poklicali tudi inšpekcijske službe, kjer nam je Andrej Virag povedal naslednje: »O čiščenju pločnikov in drugih javnih površin govori Odlok o javnem redu in miru, in sicer v poglavju Varstvo ljudi in premoženja. Tam je med drugim zapisano, da lastniki lokalov morajo sami skrbeti za čistočo na pločnikih in drugih javnih površinah pred svojimi trgovinami. Nekaj o čistoči je zapisano tudi v istem odloku, vendar v drugem poglavju z naslovom Varstvo okolja. Seveda pa posamezne trgovine lahko sklenejo tudi dogovor s komunalnim podjetjem, da opravlja ta dela namesto njih. Omenil bi še, da že dalj časa v Murski Soboti sprejemamo Odlok o javnem videzu naselij in mesta Murska Sobota, vendar še vedno ni sprejet.« Tako. Narava je sama poskrbela za pripravo na zimo, mi pa opozajamo, kdo je za kaj odgovoren.
- Pomurski kmetijci končujejo z jesenskimi deli. Zaradi predvsem lepega vremena so ta potekala več ali manj nemoteno, tako da ni bilo večjih težav s spravilom pridelkov, pa tudi setev ozimnih žit je tekla brez zastojev. Pred zadnjim dežjem je sicer bilo na nekaterih območjih spravilo sladkorne pese oteženo, saj sp zaradi trdih tal koreni ostajali v zemlji, sušno obdobje pa je bilo idealno za žetev koruze. Poteka že tudi jesenska priprava zemlje za spomladansko setev, in če bo vreme še nekaj časa lepo, pomur
ski kmetijci pravijo, da bodo pretežni del njivskih površin pripravili za spomladansko setev.
Žetev koruze je že končana, v teh dneh končujejo tudi s spravilom sladkorne pese, posejana pa so tudi ozimna žita. Do konca minulega tedna so tako rekoč ves letošnji pridelek sladkorne pese kmetje že pospravili. Letos so jo zasejali na 771 hektarjih, nepo-branih pa je ob koncu tedna ostalo le še okrog 30 hektarjev, vendar so tudi te površine zdaj že pospravljene. Nekaj manj kot 200 hektarjev sladkorne pese ob koncu tedna še niso pospravila družbena kmetijska gospodarstva, ki so letos sladkorni pesi namenila 1.086 hektarjev, vendar pravijo, da bodo do konca tedna končali tudi s spravilom na teh površinah. Pridelki sladkorne pese so letos v povprečju sicer boljši kot v lanskem letu, vendar pa so od površine do površine zelo različni in se gibljejo od 25 do 70 ton na hektar. Pridelki so slabši predvsem na tistih površinah, ki so jih morali spomladi ponovno sejati, vendar v Tovarni sladkorja v Ormožu pravijo, da ti pridelovalci ne bodo oškodovani, saj bodo dobili plačan povprečni pridelek. Tudi sladkorna stopnja je ugodna, saj je letos pesa vsebovala v povprečju nekaj več kot 17 odstotkov sladkorja, sicer pa
se ta giblje med 15 in 17 odstotki.
Pravočasno pa so letos pomurski kmetijci končali tudi s setvijo ozimnih žit. Po prvih ocenah so jih kmetje letos zasejali nekoliko več kot v prejšnjih letih, dobršen del pa so k temu prispevale tudi letošnje razmere na tržišču s koruzo. Da so kmetje letos več površin zasejali s pšenico, potrjujejo tudi podatki o nakupu kakovostne semenske pšenice, ki soje v zadružnih organizacijah zagotovili okrog 1.500 ton, na nekaterih območjih pa semena ni bilo dovolj. Čeprav so naročila za semensko pšenico zbirali že od žetve, so se nekateri pridelovalci šele tik pred setvijo odločili za nakup semena in tako ga vsem niso mogli zagotoviti. Tudi družbena posestva so svoje setvene obveznosti izpolnila in poznavalci pravijo, da ob prihodnji žetvi tudi z odkupom krušnih žit večjih težav ne bi smelo biti. Po uspešni setvi je zdaj vse največ odvisno od pridelkov. Če bodo posevki dobro prezimili in če spomladi tudi zaščita je bo odpovedala, potem se bomo v Pomurju ob prihodnji žetvi vsaj približali načrtovanemu odkupu, saj je v republiškem načrtu zapisano, da bi morali pomurski pridelovalci v letu 1987 zagotoviti okrog 35 tisoč ton tržnih presežkov krušnih žit. Ludvik Kovačič
Tradicionalni MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU je tudi letos november. Obvezuje nas. da še bolj poglobljeno in zavzeto nadaljujemo z uresničevanjem tistih nalog, ki so za delovne ljudi in občane zdravstveno-vzgojnega pomena. Podatki zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo in nekatere druge ugotovitve kažejo, da narašča poraba alkoholnih pijač, s tem pa tudi število alkoholikov. Take ugotovitve pa so vznemirljiv podatek, ki bi moral vzbuditi vso družbeno skrb in zahtevati takojšnjo poglobljeno preventivno aktivnost. Alkoholizem je bolezen razvitega sveta, saj je največ alkoholikov v obeh Amerikah, Avstraliji in Evropi. V Evropi je med največjimi potrošniki alkohola Francija (221), sledi ji Italija (181), takoj za njo pa je Jugoslavija (151 alkohola na prebivalca letno). V Sloveniji pa je od 16 l alkohola kar 12 l žganih pijač. Temo, da je alkoholizem kronična bolezen, medtem ko pijanost lahko nastopi pri vsakem človeku, tudi tistem, ki uživa alkohol poredkoma. Pijanstvo preprečujemo in zatiramo s predpisi, kaznimi, disciplinskimi ukrepi ipd., alkoholizem pa je bolezen, ki jo maramo zdraviti. Po nekaterih podatkih je v SR Sloveniji vsak drugi samomor posledica alkoholizma. Alkoholik postane za družino in družbo tako moteč, da ga nihče več ne mara. Veliko ubojev je prav zato v neposredni ali posredni zvezi z alkoholom oziroma alkoholizmom. V naši državi so razlike med posameznimi pokrajinami in narodi ter narodnostmi glede odnosa do uživanja alkohola. Muslimani iz verskih razlogov ne uživajo alkohola, med tem ko v Dalmaciji alkohol sicer uživajo, a pijanstvo obsojajo. Pri nas v Sloveniji pa se s pijanstvom hvalimo in govorimo o pijančevanju kot junaštvu ter sprejemamo celo posle-
Da starost ne bo le preddverje smrti
O starosti lahko govorimo vsaj na dva načina. Eden je lahko razmišljujoč, filozofski, saj je tako starost kot človekova smrt skozi zgodovino pa tudi še danes navdihovala nekatere, ki so jo sprejemali ne z grenkobo spoznanja minljivosti človeka, ampak le kot »spreminjanje stvari v naravi«. To pa so le redki med mnogimi, tudi ostarelimi, saj se večina zaveda lastne minljivosti in zaradi družbenega in ravnanja svojcev svojo starost čuti ne kot tretje življenjsko obdobje, ampak kot predverje smrti.
Položaj ostarelih v družini in družbi ni enak, ker so si starostniki med sabo različni že po tem, da so nekateri starejši, drugi mlajši, eni prejemajo pokojnine, denarne pomoči, imajo svojce, ki skrbe zanje, drugi pa so brez vira dohodka, tudi svojcev. Značilno in pomembno pa je predvsem to, da se življenjska doba človeka podaljšuje, tako v Pomurju kot v svetu je vedno več ostarelih, v Pomurju tudi zaradi nizke rodnosti. Ta demografska eksplozija starostnikov, to staranje prebivalstva pa zahteva ne le humanejše rešitve, ampak tudi spremembe v sociali, zdravstvu, izobraževanju in še kje.
Znana je misel, da se kultura nekega naroda ceni po tem, kako ima organizirano skrb za ostarele ljudi. V naši družbeni skupnosti smo precej naredili za izboljšanje materialnega položaja ostarelih. Tako upokojenci prejemajo pokojnine, usklajene z rastjo osebnih dohodkov, sprejeto je enotno zdravstveno varstvo, pomembna socialna poteza so bile tudi starostne kmečke pokojnine in za
Odslej v novi trgovini
Trgovsko podjetje Vesna iz Ljutomera je v zadnjem času pripravila nekaj sprememb v svoji trgovski mreži v centru mesta. Trgovino Tehnika so preselili v nekdanje poslovne prostore Ferromota, trgovinico Steklo—barve (kjer je bila nekdaj prva slovenska samopostrežna trgovina) pa so ukinili. Del blaga — V glavnem gre za steklo — so preselili v Blagovnico, del pa v preurejene prostore nekdanjih trgovinic Ciciban in Tehnika. To novo pridobitev so preimenovali v Vaš dom in v njej bodo kupci lahko kupili vse za dograditev in opremo stanovanja: talne, stenske in stropne obloge, barve, lake in podobno. Posodobitev je TP Vesna stala 10 milijonov dinarjev, pridobili pa so okoli 160 kvadratnih metrov prodajnih površin. Prva nakupovalka Amalija Popit je prejela praktično darilo. Prihodnjo pomlad bodo skupaj s stanovalci uredili tudi zunanjost, saj je stavba, v kateri je nova trgovina, pod spomeniškim varstvom.	।
dice, nastale zaradi alkoholizma kot nekaj samoumevnega in vsakdanjega. Ne začudijo nas samomori, ravnodušni smo do prometnih nesreč, storjenih zaradi pijanstva, in družinskih tragedij, kjer gospodari alkohol. Vsega tega smo se kratkomalo navadili. Ko se je v Sloveniji pojavila steklina, smo izvedli najrazličnejše ukrepe, predavanja, opozorilne napise, pa čeprav ni bilo niti enega smrtnega primera. Alkohol pa povzroči na tisoče tragedij in ne storimo skoraj ničesar.
Znanost še ni potrdila in dokazala, da je alkoholizem dedna bolezen. Seveda se čestokrat zastavlja vprašanje, zakaj je med alkoholiki več moških kot žensk. Ta pojav je zgodovinsko pogojen in kaže, da so za ženske veljale povsem druge moralne norme kot za moške. Jasen je tudi vpliv alkohola na možgane. Alkohol zelo neugodno vpliva na živčne celice, povzroča njihovo propadanje in izziva atrofijo (sušenje) možganov, zato možgani alkoholika delujejo vedno slabše. Če predologo čakamo z zdravljenjem, se alkoholiku ne da več pomagati, ker mu je alkohol uničil preveč možganskih celic.
Da bi spoznali pasti alkoholizma, se moramo dobro oborožiti z osnovnim znanjem o alkoholu in alkoholizmu. Naučiti se moramo, kako premagovati težave in probleme ter iskati sprostitve v športu, kulturi, delu itd. Če hočemo postati zrele osebnosti, moramo sprejemati žalost, nesrečo in veselje kot nujne življenjske preizkušnje.
Vsa naša prizadevanja za popolno treznost na delovnih mestih, v prometu in okoljih kjer živimo, bi pomenila preventivni korak, ki bi ljudi prav gotovo privedel do tega, da bi pričeli razmišljati tudi o svojem odnosu do alkoholnih pijač. S tem pa bi bilo seveda našemu namenu zadoščeno.
OO RK Gornja Radgona
kon iz leta 1984, ki ureja starostno zavarovanje kmetov, pripravljajo pa že tudi spremembe iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi še izboljšale položaj upokojencev. Je pa že tako, da zakonska določila niso dobra za vse in da v sebi nosijo kal novega razlikovanja, tokrat med ostarelimi. Kmetje, ki prejemajo starostno pokojnino, niso upravičeni do varstvenega dodatka in dodatka za tujo pomoč in nego, seveda pa to najnižjo pokojnino prejema le eden od zakoncev. Tudi nov zakon iz štiriinosem-desetega leta ni dober, še posebej ne za Pomurje, saj se priznava zavarovalna a doba samo tistim, ki so lastniki zemlje, in ne tistim, ki so na njej resnično tudi delali.
Kot vidimo, je delo inštitucij in družbe še vedno usmerjeno le v izboljšanje materialnega položaja starostnikov, medtem ko so problemi prenehanja delovnih, družbenih, kulturno-za-bavnih, rekreacijskih in drugih dejavnosti potisnjeni v ozadje. Še vedno se siromaši human, človeški odnos, ki ne zahteva veliko denarja. Mnogi otroci ne čutijo odgovornosti do svojih staršev, krajevne skupnosti nimajo vpogleda v svet in življenje ostarelih, ne vedo za njihove stiske in potrebe, tudi vzdušje v inštitucijah in organizacijah, ki se srečujejo z ostarelimi, ni vedno primerno in srčno do starostnikov.
Zato bo prav, da sedaj, vsaj v času, posvečenem ostarelim, prerastemo skrb zanje le skozi denar, zato naj bodo srečanja v krajevnih skupnosti bogata po svoji srčnosti in ne po kratkotrajnih dobrinah.
Majda Horvat
aktualno doma in po svetu
Za civilno služenje vojaščine
Ko so slovenski mladinci na svojem kongresu v Krškem in nato kasneje na zveznem mladinskem kongresu govorili o civilnem služenju vojaškega roka, so bili takoj deležni številnih kritik, predvsem pa popolnega nerazumevanja. V tem času pa so tudi v Beogradu zastavili vprašanje, ali je humano ponavljati kazni vojaških obveznikov, ki iz verskega prepričanja odklanjajo nasilje in orožje.
Na beograjskem ’ sodišču so namreč prav te dni že v tretje izrekli petletno zaporno kazen 30 letnemu Ivanu Čečku, ker je odklonil odhod v vojsko. Prvič so ga obsodili leta 1979 na štiri leta zapora, drugič leta 1983 na pet let. Izpustili so ga po treh letih in ko je sedaj dobil poziv za odslužitev vojaškega roka, temu pa se ni odzval, je prejel ponovno pet let zapora. Ivan Cečko je v verski sekti Jehovih prič.
Prav za takšne primere so slovenski mladinci predlagali služenje vojaškega roka v civilu. Ta način služenja poznajo v zahodni Evropi in vsi, ki niso pripravljeni sprejeti orožja, delajo skorajda po pravilu najtežavnejša
POLOŽAJ ZBUJA SKRB
Kakšen je politično-varnostni položaj na Kosovu? Poročilo srbskega izvršnega sveta navaja kup podatkov, ki upravičeno zbujajo skrb. Izseljevanje Srbov in Črnogorcev se nadaljuje, kazniva dejanja se vrstijo, tudi protirevolucionarna in sovražna dejavnost albanskih šovinistov ne pojenja, skratka, razmer ni mogoče imeti za normalne. Še vedno so ogrožene temeljne vrednote naše družbe: enakopravnost, ustavne pravice in svoboda vseh ljudi. O tem so razpravljali vsi trije zbori srbske skupščine; posebej so opozorili na ukrepe in akcije, ki jih bo treba izpeljati. Članek povzemamo po Borbi.
Albanski nacionalisti in separatisti niso poraženi niti zdaj, ko je od protirevolucije minilo že pet let in pol. Samo v treh poletnih mesecih so registrirali 21 kaznivih dejanj in šest posilstev, napisanih je bilo 137 sovražnih gesel, pamfletov in letakov, izvedli so 12 sabotaž, povzročili 15 požarov in eksplozij, 19-krat napadli organa javnega reda, petkrat oskrunili nagrobnike, desetkrat kamenjali vlake... V poročilu srbskega izvršnega sveta o politično-varnostnem položaju na Kosovu je podatkov, ki zbujajo zaskrbljenost, nešteto. Samo letos od januarja do junija je bilo 180 kaznivih dejanj, ki pomenijo neposreden ali posreden pritisk na Srbe in Črnogorce (69 fizičnih napadov, spet posilstva itd.). Lani je bilo takih dogodkov nekoliko manj (195), piše Borba.
PRIMERJAVE
Hamburški list Der Spiegel zatrjuje, da je zahodnonemški kancler Helmut Kohl primerjal sovjetske voditelje in naciste, ker želi odvrniti Washington od tega, da bi sklepal preveč daljnosežne sporazume o razorožitvi z drugo velesilo.
Kohl ni primerjal Gorbačova in Hitlerjevega propagandista Josepha Gbbbelsa samo v intervjuju za Newsweek, marveč je po pisanju omenjenega lista tudi minuli teden v Chicagu izjavil, da je bil sestanek v Reykjaviku podoben sestanku med Hitlerjem, Chamberlainom, Daladierom in Mussolinijem leta 1938 v Miinchnu. »Kohl poskuša opozoriti Reagana, naj ne zaupa propagandnim ukanam Moskve,« piše Spiegel. V nasprotju z zunanjim ministrom, liberalcem Hansom Dietrichom Genscherjem, pa svetovalci za zunanje zadeve konservativnega kanclerja zatrjujejo, da »prenagljeno« razoroževa-nje ogroža varnost Zahodne Evrope.
Ob neslavni 30. obletnici napada na SUEZ, do katerega je prišlo po tajnem dogovoru med Veliko Britanijo, Francijo in Izraelom, Guardian navaja nove podatke o dogodkih. Takratni Britanski premier Anthony Eden je zahteval od Izraela, naj izvrši močnejši napad, tako da bi imela Velika Britanija »opravičilo« za ultimat, potem pa tudi za vojaško intervencijo v Egiptu.
Ti podatki so v popolnem nasprotju s prejšnjimi britanskimi različicami o sueški krizi, vključno s tistimi, ki jih je bilo uradno mogoče slišati v parlamentu. Celo takratni načelnik Foreign Officea Slwyn Lloyd v svoji knjigi o Suezu leta 1956 trdi, da Velika Britanija ni vedela za izraelske vojaške načrte proti Egiptu.
PRORAČUN ZA ČETRTINO
Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je sprejel povečanje zveznega proračuna za 275,6 milijarde dinarjev. Proračun federacije bo tako znašal 1379 milijard dinarjev in bo za četrtino večji. Dve tretjini sredstev za rebalans bodo zagotovili iz izvirnih prihodkov federacije (temeljni prometni davek, carine in druge uvozne dajatve), ostanek pa iz prispevkov republik in pokrajin. Prispevke bodo le-te lahko povečale iz polovice temeljnega prometnega davka, ki jim pripada, ostalo pa jim bo skupaj kakih 30 milijard dinarjev.
Bo zmanjkalo kruha?
Za prehrano prebivalstva Jugoslavije do prihodnje žetve so že uvozili 300.000 ton pšenice. Toda zdaj so ugotovili, da je neuporabna za peko kruha. To so z laboratorijsko preučitvijo odkrili strokovnjaki novosadske Tehnološke fakultete.
Odgovorni te ustanove pravijo, da so ugotovili, da ta pšenica v bistvu nima »nobene« kakovosti oziroma je neuporabna za peko kruha in človeško prehrano. Do določene mere so bile uporabne prve količine okoli 30.000 ton, ki so prispele v Vojvodino, medtem ko so bile preostale dobave čedalje slabše kakovosti. To pomeni, da uvozniki pšenice v bistvu sploh niso videli. S prostim očesom, brez strokovnih analiz, je namreč mogoče videti, da gre za lomljeno oziroma samo za odpadke pšenice.
Ko so to pšenico uvažali, so trdili, da je odlične kakovosti, da gre za »trdo rdečo« ameriško pšenico šL 2. Ko več deset naših ladij ni imelo dela, so za prevoz te neuporabne pšenice tujim prevoznikom plačali nad 600.000 dolarjev. Uvozili so jo Produktiva (za Vojvodino), Daltna za potrebe Bosne in Hercegovine, osiješka Agroslavoni-ja, sarajevska Poljoeksport in Upi, ljubljanska Emona, Beograjski Graneksport, čačanski Partizan in beograjski hiši Progres in Cen-troprom.
opravila v bolnišnicah, psihiatričnih klinikah in drugih javnih ustanovah. Navadno je rok takšnega civilnega služenja vojaškega roka daljši od vojaškega. Nemški mladinci pripovedujejo, da je civilno služenje težje, ter psihično in fizično napornejše.
Slovenski mladinci pa so v zvezi s civilnim služenjem vojaškega roka šli korak naprej. Republiški konferenci socialistične zveze so predali gradivo, o katerem naj pripravijo javno razpravo. Povedali so, da so v Jugoslaviji v glavnem tri verske sekte, ki odklanjajo orožje. To so Jehove priče, adventisti ali sobotniki in nazarenci. Po številu jih je izredno malo. Poleg tega predlagajo
ustanovitev posebne komisije, ki bi temeljito pretresla upravičenost odklanjanja služenja vojaškega roka, oziroma nošenja orožja. Posebej so poudarili, da s temi svojimi predlogi ne ogrožajo varnosti države, saj je to temeljna vrednota vsake družbe. Želijo le humanizirati medsebojne odnose, predvsem pa odpraviti nesmiselno obsojanje peščice fanatikov, ki jih s sodnimi procesi mimogrede spreminjamo v svetnike.
Nauk iz vsega povedanega je po svoje žalosten. Vedno znova poudarjamo, kako smo za napredek, za nove zamisli in za izpopolnitve obstoječega, toda v trenutku, ko nekdo predlaga nekaj, česar doslej še ni bilo, ni deležen le odklonilnega stališča, temveč grobih očitkov kot so odpadniki in antikomunisti.
Mirko Cepič
in slabem
Zveza borcev v Splitu vztraja pri svojem prejšnjem stališču, da je treba odpraviti »izjemne pokojnine in 107. člen republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Hrvaški«. Od zveznega odbora ZZB NOV pa so zahtevali, naj v vsej državi začne razpravo, ne samo o izjemnih pokojninah, marveč o vseh privilegijih.
Temeljno načelo jugoslovanske revolucije je bilo — in je še zdaj — poudarjajo splitski borci, da mora biti usoda vodstva enaka kot usoda ljudstva, izjemne pokojnine v skladu s 107. členom pa so privilegiji za tiste, ki so na oblasti in nikakor ne rezultat njihovega dela. Izjemne pokojnine so dokaz, kako globoko so se zakoreninili privilegiji in koliko truda bo treba za njihovo odpravo, so poudarili.
Opozorili so, da bi morali tudi borci in izvršnopolitični organi posvečati veliko več pozornosti življenjski ravni številnih borcev in delavcev z nizkimi zaslužki kot pa tistim, katerim so z izjemnimi pokojninami omogočili visoke prejemke.
Ukinitev izjemnih pokojnin podpira tudi predsedstvo hrvaške borčevske organizacije.
zacije Jugoslavije, zdaj ena najvidnejših osebnosti na Kosovu, je ob neki priložnosti izjavil, da so Črnogorci in Srbi, ki odhajajo s Kosova, strahopetci. Ni mi znano, v kakšnem kontekstu je to izjavil, vendar je očitno, da je izzval ogorčeno reakcijo na vseh ravneh v republiki Srbiji. Zlasti Črnogorci so občutljivi na hrabrost, čeprav se tudi Srbi enako ponašajo z njo. Zato sem postal pozoren na to bolj ali manj žaljivo misel, izrečeno kot očitek. Komu?
Na pomisleke o tem mi je odgovoril dopisnik rtv Beograd, Mili-sav Milič v intervjuju, ki ga je dal Radio TV reviji z izjavo: »Lahko mi ponudite, kar hočete, jaz ostanem na Kosovu. Jaz imam samo eno moralo — nočem se uvrstiti v kolono srbskih dezerterjev. Mislim na tisti del Srbov, ki odhajajo, a jim ni potrebno,« je pojasnil.
So to tisti strahopetci, ki jih omenja Azem Vlasi? Verjetno, kajti o prisilnem odhajanju s Kosova se govori, kot da tamkaj za nikogar razen Albance ni več nobenega obstanka. Po Miličevih besedah to očitno ni resnica, temveč le polresnica, ki več škoduje kot pa koristi urejanju razmer na Kosovu in kajpak tudi v Srbiji, kjer se na omenjeno govorico opira srbski nacionalizem, ki ni nič manj zoprn od tistega kosovskega.
Kakor sicer zvemo iz vsakdanjega življenja, nič ni čisto črno-be-lo, ker je lahko tudi krvavo zeleno, če poznamo vlogo klorofila v listju. Marsikateremu Srbu so plačali Albanci tudi po nekaj milijard dinarjev, starih seveda, za košček zemlje in hišico, in to je bila nekaterim izredna priložnost, da drugje kupijo za ta denar znatno več, zlasti če se prikažejo za žrtve kosovskega iredentizma, ne da bi priznali, da imajo s tem svoje osebne račune.
PISMO IZ BEOGRADA
Vprašanje od kod kupcem toliko denarja za posest je lahko, toda ne more biti na mestu, kajti za denar se ni težko znajti, če pri nakupu sodeluje vsa družina in širše sorodstvo, kar je pravzaprav tradicija življenja na Kosovu. Nasilniki so namreč kupovali poceni in prepoceni — na podlagi pravice močnejšega. Razume se, da so metode sovražnika lahko različne, a rezultat isti, vendar tone izključuje špekulacij, ki jih označuje dopisnik RTV Beograd z omenjanjem morale in dezerterstva s fronte urejanja odnosov, ki zahteva tudi hrabrost.
Navsezadnje, vprašanje je tudi, ali ni najlaže zbežati iz okolja, v katerem ti je objektivno težje, kot v svojem lastnem okolju. In zakaj je lahko pripadniku ene narodnosti sredi druge težje kot pripadniku tiste narodnosti? O tem bi nam lahko pripovedovali zdomci romane, vendar je to druga tema. Nas zanima stanje v naši deželi, kjer gre za isto ureditev družbe, pa za različno uresničevanje te ustavne ureditve. Primer s Kosovom je pač ekstremni. Manj ekstremnih toda prav tako alternativnih je mnogo: ostati ali se vrniti? In spremljata jih hrabrost in malodušnost in še marsikaj — tudi čisto materialni računi.
Socrealizem, kakor omenja Milič nekdanje samo lepo poročanje s Kosova, pa ne samo od tam, usiha z vsakim dnem bolj in bolj in seznanja našo javnost s prozo vsakdanjosti, ki ni niti sentimentalna niti romantična, pa tudi lepa ne v teh slabih gospodarskih časih. Večjih svoboščin vajeni državljani se zgražajo nad dogajanji na območjih z manj svoboščin in ugotavljajo, da tamkaj najbrž ne bi mogli živeti. Idealnega življenja pa ni, in če ljudje nimajo dovolj visokih ciljev...
Tako človek začne razmišljati o samoupravljanju, v imenu katerega bi morali čim prej premostiti vse vrste konfrontacij ne samo med Srbi in Albanci, temveč med vsemi ljudmi, ki živijo in delujejo na tej in oni strani fronte samoupravljanja. Boj je tem težji, čimmanj samoupravljanja je, in če hočemo biti realni, je najmanj samoupravljanja tam, kjer je treba največ posegati z administrativnimi in tudi policijskimi ukrepi. Torej: večjih svoboščin navajeni in sposobni državljani morajo biti bolj bojeviti in pogumni kot tisti, ki s tem niso oboroženi in si tega ne znajo izboriti, ker živijo s strastmi maščevalnosti ali kakšno drugačno zaslepljenostjo. Šele če je to nesmiselno, postane odhod smiseln, vendar samo za tiste, ki se bodo drugod lahko uspešno izrazili, a to zopet ne more biti le v okviru lastnega naroda, ker takšni ljudje ne iščejo zavetja, temveč prostor koristnejšega delovanja — svobodnejšega življenja.	Viktor'Sirec
žarišču dogodkov\
Najpomembnejši cilj našega družbenoekonomskega razvoja v letu 1987 bo ustavitev in zniževanje inflacije. Skrajni čas je, da se znebimo utvare, da bi se iz krize lahko rešili po inflacijski poti, s tem da gospodarjenje razumemo kot pritisk na cene, hkrati pa računamo na prerazporeditev in inflacijski dohodek. To je na skupni seji obeh zborov skupščine SFRJ dejal podpredsednik ZIS Janez Zemljarič v svoji uvodni besedi k osnutku resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu.
Gospodarska politika v 1987
Zemljarič je poudaril, da se gospodarska gibanja letos močno razhajajo z načrtovanji, čeprav je v devetih mesecih na posameznih področjih le prišlo do pozitivnih tokov. Skrb zbuja predvsem dejstvo, da so ta gibanja precej nižja prav na najpomembnejših področjih. Tako je bil denimo celoten izvoz blaga do 20. oktobra (po statističnem tečaju) za 3,1 odstotka manjši
kot v enakem obdobju lani, izvoz na konvertibilno področje pa za 1,2 odstotka. Tudi v tekoči plačilni bilanci pričakujemo nižji saldo, kot smo načrtovali. Očitno je, da tudi do konca leta ne bomo dosegli načrtovanega izvoza.
V nadaljevanju je Janez Zemljarič posebej opozoril na neučinkovitost pri uresničevanju politike razbremenjevanja gospodarstva in na to, da se vsi skupaj močno oklepamo inflacijskega načina gospodarjenja, zatem pa je podpredsednik ZIS obrazložil osnutek resolucije za prihodnje leto.
Povedal je, da bi morale biti temeljne naloge: oživitev gospodarske dejavnosti (zlasti povečanje proizvodnje, namenjene za izvoz), večja učinkovitost gospodarjenja, večja storilnost in bistveno zmanjšanje inflacije.
Te naloge naj bi uresničevali v dokaj drugačnem gospodarskem ozračju; močneje naj bi delovala tržna in ekonomska merila.
Ko je govorilo o stopnjah rasti, je Zemljarič poudaril, da bi lahko, če bi seveda izpolnili določene pogoje, v prihodnjem letu družbeni proizvod povečali najmanj za 3,5 odstotka, industrijsko proizvodnjo za 4 odstotke, kmetijsko proizvodnjo za približno 3 odstotke, ižvoz blaga in storitev za 5 odstotkov (na kon-
globus
DUNAJ — V Avstriji je trenutno zaposlenih 152 tisoč tujih delavcev, kar je za 5 tisoč več kot lani. Največ je Jugoslovanov in Turkov.
NEW YORK - The New York Times trdi, da so v ZDA od 1963 do 1976 opravljali medicinske poskuse na zapornikih, ki so se pustili za minimalno denarno odškodnino obsevati z radioaktivnimi žarki.
LONDON — Velika Britanija je razglasila zaščitno območje okoli Falklandskih otokov, ki se razteza 240 kilometrov daleč in v katerem bodo smele loviti samo britanske ribiške ladje. Argentinske oblasti so proti temu protestirale, v vojski pa' so uvedli stanje popolne pripravljenosti.
BERN — Število tujih delavcev, ki bodo začasno delali v Švici, se bo povečalo za četrtino. Dovoljenje za šestmesečno delo bd dobilo 5 tisoč tujih delavcev. V Švici je blizu milijon tujih delavcev.
MANILA — Filipinska vlada je sklenila zapreti prvo in edino jedrsko elektrarno, njen uran pa bodo prodali. Cenijo ga na 250 milijonov dolarjev. Elektrarna stoji blizu nekega ognjenika in prebivalstvo je protestiralo proti gradnji.
DAKAR — Nekdanjega cesarja Centralnoafriške republike Jeana—Bedela Bokassa, ki se je po nekaj letih izgnanstva prostovoljno vrnil v Dakar, bodo postavili pred sodišče, kjer mu bodo sodili zaradi ropanja države in ubojev.
TBILISI — V glavnem mestu gruzijske sovjetske republike so začeli prikazovati film, ki govori o stalinističnem terorju. Film je bil dve leti v »cenzorskem bunkerju«.
SAN JOSE — Kostariški notranji minister je pred dnevni izjavil, da bo Nikaragva še pred koncem tega leta doživela napad od zunaj. Svoje izjave ni hotel podrobneje razložiti.
VATIKAN — Predsednik akademije Svete stolice C. Chagas je ob petdesetletnici le-te izjavil, da Vatikan nasprotuje »vojni zvezd«, in to iz moralnih in znanstvenih razlogov.
vertibilnem področju za 6), uvoz pa za 4 odstotke.
Zemljarič je nato opozoril, da so v gospodarski politiki predvideni pomembni instrumenti, ki naj bi zagotovili uresničitev protiinflacijske razvojne zasnove. Poleg spodbujevalnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in izvoza ter učinkovitosti gospodarjenja gre tudi za usklajevanje denarnih in blagovnih tokov, za ukrepe za zmanjšanje sedanjih bremen gospodarstva, za omejevanje vseh oblik porabe v realne meje, preprečevanja deficitarnega financiranja, učinkovitejšo družbeno kontrolo cen in bistveno spremenjeno funkcijo davčnega sistema in politike.
V skupnih prizadevanjih za povečanje akumulacije in pomembnih gospodarskih preureditev pa, kot kaže, ne bo prostora za rast življenjske ravni, kakršno smo zasledili v letošnjem letu, je poudaril Zemljarič.
Zemljarič je napovedal tudi uveljavitev politike realnih obrestnih mer, podporo skupnim razvojnim projektom, ki bodo temeljili na inovacijah in znanstve-no-tehnološkem razvoju, te podpore pa naj bi bili deležni tudi kolektivi; ki bodo uvedli več izmen.
Kar zadeva politiko cen, osnutek resolucije izhaja iz tega, da je potrebno s pospeševanjem celotne gospodarske dejavnosti in z doslednim uveljavljanjem vseh ukrepov protiinflacijske politike okrepiti tržne mehanizme, ki bi morali postopoma prevzeti odločilno vlogo pri umirjanju rasti cen.
STRAN 2
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Potem, ko so sprejeli uresničevanje finančnega načrta za prvih osem mesecev letošnjega leta in prisluhnili informaciji, stališčem in sklepom CK ZKS, so člani predsedstva OK ZKS namenili precej pozornosti programu družbenopolitičnega izobraževanja. Zavedajoč se, da brez znanja ne moreš voditi demokratičnega dialoga, so potrdili usmeritve medobčinskega študijskega središča pri politični šoli CK ZKS. Za osnovne organizacije ZK pripravljajo tri obvezne teme — prenova ZK, odnosi med ljudmi kot element produktivnosti in inflacija — vzroki in odpravljanje. Občinska politična šola po novem programu se bo začela 12. novembra, zbirajo pa tudi prijave za posamezno marksistično izobraževanje in trimesečni seminar teorije in prakse marksizma.
LENDAVA — Na posvetu, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet Lendava, so dali predsednikom osnovnih organizacij ZSS smernice za izvedbo letnih članskih sestankov. Govorili pa so še o dejavnostih in nalogah osnovnih organizacij pri obravnavi osnutka družbenega plana SRS za prihodnje leto in pri sprejemanju planov proizvodnje v lastnih organizacijah združenega dela. Sindikalne organizacije bodo morale opraviti tudi svoj del nalog na področju socialne politike, seveda v svojih tozdih.
LENDAVA — Komisija za šport, rekreacijo in oddih, ki deluje v okviru občinskega sindikalnega sveta, je dala pobudo o tako imenovani zimski rekreaciji. Zanjo so določili telovadnico v osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, začetek pa je v sredo, 19. novembra (ženske), oziroma četrtek, 20. novembra (moški). Začetek rekreacijskih vaj je vselej ob 19. uri, konec pa ob 20.30. V popularizacijo rekreacije naj bi se vključilo čim več vodstev osnovnih sindikalnih organizacij, saj želijo doseči primerno množičnost.
LENDAVA — Na prvi seji novega družbenega sveta za davčno politiko so obravnavali poročilo o uresničevanju davčne politike. V razpravi se je med drugim oblikoval tudi predlog o oprostitvi davčnih obveznosti za kombajniste, saj skupni prihodki od te obdavčitve ne predstavljajo pomembnejšega vira sredstev občinskega proračuna. Oprostitev davka (v prihodnjem letu) pa naj bi bila tudi prispevek k nižjim cenam storitev kombajnistov in morda tudi spodbuda, da bi še kdo kupil tak stroj, sicer bodo težave pri spravilu pšenice. Število kombajnov namreč ne narašča več, nekaj zaradi davkov, več pa zaradi visoke cene tega stroja.
LJUTOMER — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljutomer je minuli teden obravnavalo predlog valorizacije programov sisov družbenih dejavnosti občine Ljutomer in menilo, daje predlog sicer upravičen, vendar pa zaradi izgub v zdravstveni skupnosti s takšno prakso nadaljevati ne bi smeli. Ta skupnost, ki ima že več let izgubo, bi morala pripraviti temeljit sanacijski program. Seveda pa zmanjšanje prispevnih stopenj nikakor ne sme biti takšno, da bi programi drugih skupnosti ne bili okrnjeni. V nadaljevanju seje so spregovorili tudi o srednjeročnem in dolgoročnem načrtu občine Ljutomer ter predloge in pripombe že posredovali zborom skupščine občine Ljutomer.
LJUTOMER — Občinski komite Zveze komunistov je na svoji seji obravnaval informacijo o aktivnostih občinske organizacije ZK po 3. seji CK ZKS. Ugotovili so, da so se komunisti v dokajšnji meri vključili v uresničevanje sklepov te seje, saj so organizirali obisk članov CK ZKS v kmetijski zadrugi Križevci—Ljutomer in uspešnost se je kazala v sklepih 4. seje CK ZKS, kjer so podprli nekaj sprejetih stališč z razprave. Ugotovili so, da bo potrebno še več narediti pri povezovanju občinskega vodstva partije z osnovnimi organizacijami. Tudi občinski komite je na tej seji obravnaval predloga srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine Ljutomer ter pripombe in predloge podal na seji ljutomerske skupščine,
Večjo veljavo družbenim organizacijam
Od spomladi 1981, ko so v soboški občini nazadnje organizirali problemsko konferenco o delovanju in problematiki družbenih organizacij in društev, je preteklo že več kot pet let. Od takrat se je število teh organizacij oziroma društev povečalo od 336 na 399, kar potrjuje zanimanje ljudi za organizirano združevanje. Prav prostovoljno združevanje ljudi v družbene organizacije in društva ima velik pomen za razvijanje samoupravne socialistične demokracije, kjer se lahko uveljavljajo najbolj neposredni interesi občanov. Zdajšnje zaostrene gospodarske razmere pa še bolj vplivajo na združevanje ljudi, ki na ta način iščejo poti za reševanje lastnih problemov.
V soboški občini z doseženim vendarle ne morejo biti povsem zadovoljni. Aktualno ostaja še naprej vprašanje vsebinske povezave oziroma vsebinski vidik zastopanosti družbenih organizacij in društev v Socialistični zvezi, se vedno je premalo neposrednih pobud iz posameznih družbenih organizacij in društev za reševanje njihovih vprašanj, predvsem pa širših družbenih problemov. Marsikdaj predstavljata precejšnjo oviro tudi prevelik formalizem in togost v metodah delovanja. Tudi z medsebojnim sodelovanjem različnih družbenih organizacij in društev v soboški občini ne morejo biti zadovoljni. Po drugi strani pa je viden napredek pri odpiranju društev za pobude okolja. V Praksi je namreč vse več prime-fov, ko se družbene organizacije tn društva ne ukvarjajo zgolj s svojimi ozkimi vprašanji in problemi, ampak se na tvoren način yključujejo v reševanje razvojnih m drugih vprašanj svojega okolja. To pa pomeni, da so v sodelovanju z institucijami, kot so šo-
do tedna
le in bolnica ter organizacije združenega dela, še precejšnje neizkoriščene možnosti. Dejstvo je, da s sedanjim številom družbenih organizacij in društev v združenem delu niso zadovoljni, saj se stanje v minulih petih letih ni v ničemer izboljšalo. Podobna ugotovitev velja tudi za vključevanje družbenih organizacij in društev v krajevno samoupravo in samoupravno načrtovanje, čeprav bi morali biti razvojni cilji posameznih društev sestavni del načrtov in dejavnost krajevnih skupnosti.
Eno najpomembnejših vprašanj, na katero nenehno opozarjajo v soboški občini, pa je vključevanje mladih v družbene organizacije in društva. Mladi se namreč v društvih tudi izobražujejo in vzgajajo. Zato je presenetljiva ugotovitev, da pri ustanavjanju novih društev na šolah ni bilo storjenega ničesar, pri delu interesnih dejavnosti pa je zaradi denarnih težav zaznati razvoj. K temu prispeva neurejeno mentorstvo in vrednotenje tega dela. Vrzeli so tudi v kadrovski politiki, saj so za predsednike družbenih organizacij in društev večinoma izvoljeni znani politiki in gospodarstveniki, medtem ko se na najdejavnejše člane društev velikokrat pozablja. Vedno manjše je tudi število mladih, ki so pripravljeni sprejemati določene funkcije.
Poseben problem pa je gotovo financiranje družbenih organizacij in društev, ki se je posebej zaostrile. Edino financiranje tehnične kulture prek sisa so uspeli urediti, medtem ko je svobodna menjava dela ostala na papirju. Dokaj neenotno je urejeno tudi občasno nagrajevanje zaslužnih posameznikov v družbenih organizacijah in društvih. Se naprej so primeri podvajanja vsebine
LJUTOMER
KAKŠNE IN KOLIKO SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC?
Izvršni svet SO Ljutomer je na svoji zadnji seji obravnaval tudi analizo o izvajanju samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Ugotovili so, da je ta sporazum prinesel pozitivne spremembe pri poenotenju osnov, meril in postopkov pri uveljavljanju socialnovarstvene pomoči in tudi pri določanju prispevkov uporabnikov socialnovarstvenih storitev. Ta sporazum je poenotil tudi višine posameznih pomoči v republiki, zato ga je bilo potrebno dopolniti in obenem povečati program solidarnosti, kar pa je seveda pomembno za občine, ki so materialno šibkejše. Seveda pa, kot je s tovrstnimi dokumenti, ugotavljajo, da se vsa določila še ne uresničujejo v celoti v praksi, zato bi bilo potrebno še nekaj časa počakati, saj gre za bistvene spremembe v socialni politiki, po drugi strani pa bo potrebno dograjevati tudi samoupravni sporazum in iskati nekatere še racionalnejše in enostavnejše oblike pri izvajanju.
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Zadnje zasedanje skupščine občine Lendava je bilo zelo živahno. Kako tudi ne, ko pa sta bili na dnevnem redu med drugim tudi dve zanimivi točki: določitev kriterijev za ugotovitev manj razvitih krajevnih skupnosti in poročilo o uresničevanju programskih usmeritev reševanja romske problematike.
Na temelju posebnih kriterijev, ki jih je pripravil izvršni svet skupščine občine Lendava, so med 18 krajevnimi skupnostmi ugotovili 6 manj razvitih: Polana, Dobrovnik, Genterovci, Bistrica, Črenšovci in Orešje—Dolina. Pri tem so upoštevali število zaposlenih, skupni dohodek na prebivalca (vsaj tistega, ki se da ugotoviti), gostoto prebivalstva, pomembno vlogo pa so imele tudi ceste (?), kar je po svoje nekoliko čudno, čeprav je res, da se razvitost da meriti tudi po infrastrukturnih objektih. Razvitosti oziroma nerazvitosti pa niso ugotavljali kar tako, ampak je odločilna za dodelitev sredstev.
dela društev in spori zaradi tega, predvsem financiranja športnih organizacij invalidov. Ce za mednarodno sodelovanje velja pozitivna ocena, čeprav je vloga SZDL pri usmerjenju in koordinaciji še premajhna, pa bo treba znatno več narediti za sodelova-
Za racionalno porabo komunalnega dinarja!
Šele v drugo so bili delegati skupščine občinske komunalne interesne skupnosti v Murski Soboti sklepčni, kar je omogočilo obravnavo več pomembnih točk. Malce nepričakovano pa se je razprava razvnela že ob sprejemu naročila o devetmesečnem poslovanju skupnosti. To gradivo so delegati dobili na mizo šele tik pred začetkom skupščine. V oči jih je bodel predvsem podatek o neporabljenih sredstvih pri vzdrževanju komunalnih objektov in naprav, še posebej pa investicijsko vzdrževanje. Pri slednjem so namreč porabili le 60 odstotkov predvidenega denarja v letošnjem letu. Kritizirani so bili tako strokovne službe sisa kot Projektivni biro in Zavod za ekonomiko in urbanizem, ki bi morali hitreje urejevati posamezne zadeve, ne pa, da si marsikdaj mečejo polena pod noge! Zopet je bilo poudarjeno vprašanje gradnje črpališča v Krogu, kjer doslej že večkrat niso spoštovali rokov, občinska komunalna skupnost pa je v ta namen angažirala 200 milijonov dinarjev bančnega posojila, ker sama ne bi zmogla takega bremena.
V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, da ne zaupamo dovolj
V letošnjem letu je v prvih devetih mesecih denarno pomoč za brezposelne v občini Ljutomer prejemalo 45 upravičencev (leta 1984 le 14), nadomestila za stanarine 27 (1984 le 2), družbeno pomoč so dali 1790 otrokom (leta 1984 1219), družbeno pomoč kot edini vir je prejemalo 38 oseb (leta 1984 pa 57), to pomoč kot dopolnilni vir pa 56 (leta 1984 pa 68). Varstveni dodatek je v občini Ljutomer v letošnjem letu prejemalo 516 oseb (leta 1984 je bilo te družbene pomoči upravičenih le 474).
Na tej seji izvršnega sveta smo slišali nekaj zanimivih podatkov: tega samoupravnega sporazuma ni podpisala le občinska zdravstvena skupnost, čeprav uporablja določila le-tega. Najvišja štipendija iz združenih sredstev znaša 42.000 dinarjev (za študenta, ki se šola zunaj domačega kraja), najvišje nadomestilo oz. pomoč za brezposelnost je trenutno 41.000 dinarjev, po prvem novembru pa bo le-ta 56.300. To nadomestilo pa prejemajo tudi
Kriteriji in življenje
Delegati nekaterih krajevnih skupnosti (na primer Dolge vasi) so se čudili, kako neki je zdaj njihova krajevna skupnost med razvitimi, ko pa tega na zunaj ne kaže. So pa tudi primeri, ko bi lahko trdili obratno: naselje ima lepo podobo (nove hiše na primer), pa je kljub temu (glede na kriterije) manj razvito. Burna razprava je nekaj časa kazala, da kriteriji ne bodo sprejeti (zbor krajevnih skupnosti!), vendar so se naposled le pomirili in jih sprejeli, seveda ob zagotovilu, da nič ni dokončno in da bodo morda kdaj pozneje razvitost ugotavljali kako drugače. Res pa je, da zdaj druge rešitve skoraj ni bilo, saj je to tudi neke vrste pogoj za podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti. Tega zdaj podpisuje združeno delo, ki naj bi v ta namen v tem srednjeročnem obdobju združevalo 0,40 odstotka sredstev iz čistega dohodka od osnove bruto osebnih
nje z društvi naših delavcev na začasnem delu v tujini in zamejskimi društvi. Precejšnjo vlogo pa v soboški občini pripisujejo tudi vključevanju sredstev javnega obveščanja v dejavnost in problematiko družbenih organizacij
in društev.
Milan Jerše
domačim strokovnjakom, zato se zadeve po nepotrebnem zavlačujejo. Še vedno namreč niso izdelane projektne ocene, zato obstaja upravičena bojazen, ali bo še v tem letu možno zagotoviti gradbeno dovoljenje za črpališče v Krogu. Napake iz preteklosti, ko zaradi pomanjkljivih tehničnih obrazložitev niso mogli izpeljati marsikatere zadeve, se žal še vedno ponavljajo. Najnovejše raziskave, ki jih je opravil soboški Projektivni biro, pa kažejo, da je voda iz poskusnega črpališča v Krogu ustrezna in da ni vplivov bližnje Mure. To bo dobra osnova za dokončno izdelavo glavnega projekta, ki naj bi ga po zagotovilu strokovnjakov izdelali do 15. novembra.
In sklep s skupščine občinske komunalne skupnosti: Strokovna služba bo nadzorovala strokovnjake Projektivnega biroja in Zavoda za ekonomiko in urbanizem, da do omenjenega roka opravijo svoje naloge, sicer bodo opozorili soboški izvršni svet, ki bo moral ukrepati. Če se na prvi pogled zdi, da je bilo za sprotno vzdrževanje vendarle porabljenih preveč sredstev, je obveljala ocena, da se za komunalno de-
pripravniki, ki so uspešno končali pripravništvo, vendar pa niso zaposleni. Pri dodelitvi denarne pomoči pa ne ugotavljajo cenzusa, tako da prejmejo najvišji možni znesek.
Izvršni svet je podprl tudi pobudo centra za socialno delo, da naj glede nadaljnjega združevanja strokovnih opravil zaradi pomoči drugih skupnosti ustanovijo posebno komisijo, ki naj bi jo sestavljali predstavniki tistih sisov, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma. Na novo bi bilo potrebno urediti tudi odnose s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela — še posebej z občinsko zdravstveno skupnostjo, ki tega dokumenta ni podpisala, nadaljevati bi bilo potrebno z združevanjem opravil za ugotavljanje upravičenosti do več vrst pomoči na enem mestu in začeti uvajati računalniško obdelavo in spremljanje podatkov o prejemnikih vseh vrst pomoči. Izvršni svet se je z omenjenimi pobudami in predlogi strinjal.
Dušan Loparnik
dohodkov. 70 odstotkov tako zbranega denarja bodo razdelili vsem krajevnim skupnostim (seveda ne po enakih delih), 30 odstotkov pa manj razvitim, praviloma vsako leto največ dvema.
Živahna pa je bila tudi razprava o romski problematiki. Tokrat ne poudarjamo dosežkov, ki jih sicer ne manjka, opozoriti pa nameravamo na nekaj, kar bode v oči. Razprava o Romih je potekala brez njih! Ali je ta narodnost na območju lendavske občine res tako neosveščena, da ne premore niti enega človeka, ki bi jo lahko predstavljal? Upamo si trditi, da to ni tako. Dokaz je nekaj deset Romov, ki že več let pridno delajo v organizacijah združenega dela. Sicer pa, če se pomudimo še za trenutek ob razpravi v skupščinski dvorani, moramo ugotoviti, da je kljub nekaterim družbeno nesprejemljivim predlogom nekaterih delegatov le prevladal razum: z Romi je treba še naprej delati! Področij je veliko in vsi si moramo prizadevati, da pridejo čim prej iz zaostalosti. Da bi to dosegli hitreje, bodo poslej o romski problematiki razpravljali v skupščinski dvorani vsako leto. Upajmo, da bo ob naslednji razpravi več dosežkov in ne bo potekala mimo Romov. Koordinacijski odbor za romsko problematiko pri občinski konferenci SZDL čaka veliko dela pri usklajevanju akcij na tem področju. Prva je pripraviti »teren« za hitrejše zaposlovanje.
Š. Sobočan
javnost v soboški občini še vedno zbira premalo denarja.
Skorajda brez razprave pa so delegati sprejeli razdelitev sredstev, predvidenih za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. V prvem polletju se je nabralo nekaj čez 32 milijonov dinarjev ali 46 odstotkov načrtovanih sred-
Po sklepu razpisne komisije razpisujemo dela in naioge
DIREKTORJA ABC POMURKE - INTERNE BANKE
za štiri leta.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — ustrezne moralno-politične kvalitete.
Kandidati morajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati na naslov:
ABC POMURKA - INTERNA BANKA MURSKA SOBOTA
Staneta Rozmana 10 (za razpisno komisijo), v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po njej.
Kje je izhod
iz plazu
podražitev?!
Ta šmentani november! Kot plaz so nas zasule razne podražitve, iz katerih tako rekoč ni videti izhoda. S I. novembrom so se namreč precej povišale cene številnih storitev in izdelkov, ki so prišle nenapovedano, zato so marsikoga presenatile. Če smo za podražitev električne energije vedeli že od prej — povišanje znaša 23,5 odstotka, kar je nekoliko manj, kot so sprva napovedovali — pa smo toliko bolj osupnili ob trditvi slovenskega elektrogospodarstva, da se bo že 20. januarja cena električne energije povečala še za 15,4 odstotka. Sicer pa smo zaradi ljube elektrike letos doživeli že toliko najrazličnejših stresov, da smo postali že dobesedno imuni. V primerjavi z začetkom letošnjega leta plačujemo kar za sto odstotkov dražjo lelektriko. Elektrogospodarstvo pravi, da je ta podražitev nujna zaradi visoke sezone, toda ob pogledu na račun za plačilo električne energije bo marsikomu močno poskočil krvni tlak.
To se bo gotovo zgodilo tudi zaradi dražje stanarine. Letos se je podražila že tretjič, s 1. novembrom pa za 25 odstotkov. Tu pa je še železniški prevoz, ki je v povprečju dražji za 25,2 odstotka. V potniškem prometu so se cene dvignile za 30, v tovornem pa za 24 odstotkov. Povečali so se tudi dodatki za potniške vlake, prevoz avtomobilov po železnici pa je dražji za 15 odstotkov. Prebrali smo tudi, da se je podražil časopis Delo. Za en izvod je treba poslej odšteti 120 dinarjev, mesečna naročnina pa stane 3200 dinarjev.
Ob vseh teh podražitvah — morda smo katero nenamenoma celo izpustili — pa nas je gotovo presenetilo, da nismo nikjer zasledili višje cene cigaret in bencina !? Morda pa se nanje že dalj časa pripravljajo in nas hočejo presenetiti, ko bomo najmanj pričakovali?
Kdo bi natančno vedel? Če v vsakem grmu leži zajec, potem bo nekaj podobnega tudi s podražitvami. Mar ne? Zato bodimo pripravljeni na naslednji plaz podražitev, ki nas bo gotovo ošvrknil in povzročil preplah v družinskem proračunu! Do konca leta je namreč še precej časa, ki nam lahko postreže s takimi ali drugimi presenečenji, Največja ironija v vsej tej zadevi pa je to, da je bil ravno 31. oktobra svetovni dan varčevanja. V posmeh vsem tistim občanom, ki so se nadejali, da bodo vsaj do konca leta lahko nekaj prihranili za hladnejše dni, ki so pred durmi. Ali je ob takihle podražitvah še moč razmišljati o varčevanju?!
Milan Jerše
štev, pri čemer bo 60 odstotkov razdeljeno KS na osnovi števila zaposlenih, 40 odstotkov pa so združena sredstva za razvoj manj razvitih KS. Ker so zahtevki KS znatno višji, bodo v drugem polletju izdelali konkretnejši predlog.
Milan Jerše
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVANAAVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM^
Med prispevki s konference o individualnih in družbenih razsežnostih dvojezičnosti — bila je med 13. in 15. septembrom 1984 v Ljubljani — nam je pozornost zbudila razprava dr. Vladimirja Klemenčiča Funkcija in položaj jezika Slovencev v zamejstvu ter narodnosti v SR Sloveniji. »Položaj slovenske manjšine v Avstriji je iz leta v leto slabši. Na avstrijskem Štajerskem je slovenščina izrinjena iz vseh oblik javnega življenja, tudi iz cerkve, kar ne zasledimo nikjer na drugih s Slovenci kot manjšino poseljenih območjih Avstrije, Italije in Madžarske,« ugotavlja Klemenčič.
ANKETNA VPRAŠANJA NA 34 NASLOVOV
Da bi dozdajšnje kronološko nizanje povojne usode slovenstva na avstrijskem Štajerskem dodatno utemeljili in nadgradili, smo se odločili, da na 34 naslovov pri nas in v Avstriji pošljemo anketna vprašanja z ustreznim spremnim dopisom in prošnjo za odgovore. Med naslovniki — nekateri so nam že pisno odgovorili, z drugimi smo se ustno pogovarjali, na nekaj odgovorov pa še čakamo — so recimo dr. Vanek Šiftar, dr. Janko Pleterski, dr. Dušan Nečak, dr. Vekoslav Grmič, Mitja Ribičič, Drago Košmrlj, Mitja Vošnjak, Jože Hartman, Dragan Flisar, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Matjaž Klemenčič, Bogdan Osolnik, dr. Theodor Veiter, dr. Franci Zwitter in drugi.
Zastavili smo jim pet okvirnih vprašanj:
1.	Vam je morda znano, da je prišla kakršnakoli pobuda, naj bi Avstrija konkretno izpolnjevala določila 7. člena državne pogodbe, iz vrst dvojezičnega prebivalstva (Slovencev) v okrajih oz. občinah Radgona. Lipnica in Deutschlandsberg?
2.	Kaj — če sploh kaj — je v tej zvezi storila naša stran? Poročilo o položaju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ki ga je na seji 25. julija 1985 obravnaval izvršni svet in oktobra sprejela skupščina SR Slovenije, zelo načelno ugotavlja: »Za Slovence na Štajerskem dosedaj niso bili sprejeti nobeni zaščitni ukrepi, ki jih zahtevajo določbe državne pogodbe«.
3.	Kaj in koliko lahko pri vseh teh bolj ali manj odprtih
vprašanjih in problemih stori — kaj in koliko more nanje vplivati — stroka? V mislih imamo geografe, zgodovinarje, sociolingviste, kulturologe, pravnike in druge, ki se s Slovenci na avstrijskem Štajerskem še ukvarjajo oz. so se nekoč kar precej ukvarjali.
4.	Levoliberalni avstrijski politik Wolf In der Maur se v Slovensche Jahrbiicher 1985 ogreva za politično moder, strpen, s konsenzom in nekakšnim »dobrososedskim kompromisom« prežet modus vivendi glede položaja na Gradiščanskem naseljenih Hravatov ter na Koroškem in Štajerskem naseljenih Slovencev. Kako naj to razumemo?
5.	Bi prosim navedli vsaj nekatere pomembnejše oblike in načine povezovanja in sodelovanja med nami in Avstrijci, ki bi mogli vsaj posredno pripomoči h krepitvi vloge in položaja naše narodnostne skupnosti (manjšine) na avstrijskem Štajerskem?
Če je bil naslovnik koroški Slovenec, smo dodali še vprašanje: kaj sodite o razmišljanjih, da bi mogla na krepitev vloge in položaja slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem vplivati tvorna povezava z vami, koroškimi Slovenci? So morda že bili kdaj taki poskusi ?
DR. VEKOSLAV GRMIČ: »DRŽAVNA POGODBA VEŽE!«
Prvi se nem je z odgovori oglasil mariborski naslovni škof, mislec in humanist, čigar najnovejše delo V duhu dialoga že odmeva, radgonski rojak dr. Vekoslav Grmič.
1.	Takoj po osvoboditvi leta
1945 so območje Avstrije, ki meji na Jugoslavijo, zasedle ruske čete, in tako so bile tudi slovenske vasi Potrna, Zenkov-ci, Dedonci, Žetinci, Slovenska Gorica in druge pod rusko upravo. Ker sem bil takrat v službi na okrajnem odboru OF v Gornji Radgoni, se dobro spominjam, da so prihajali tudi iz teh vasi odborniki na seje v Gornjo Radgono. To pomeni, da so bile takrat te vasi tesno povezane z matično domovino kot med vojno z narodnoosvobodilnim bojem. Ko so jeseni istega leta angleške okupacijske sile zasedle te predele, je bilo stikov konec. Slovenci na avstrijskem Štajerskem so po določilih 7. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 izrecno zaščitena narodna manjšina kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem, se pravi, da imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku in do ustreznega števila srednjih šol, pravico do lastnega šolskega nadzorstva in do rabe slovenščine kot uradnega jezika pred okrajnimi sodišči in krajevnimi upravnimi organi. Res pa je, da Avstrija ni nikdar izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe, kar se tiče Slovencev na Štajerskem. Nasprotno. Nekdanji deželni glavar Štajerske Josef Krainer je 4. junija 1959 izjavil:
»Štajerci imamo srečo, da nam ni treba izpolniti obvez državne pogodbe, saj je število tistih, ki še govorijo slovensko, postalo tako majhno, da bi jih lahko prešteli na, prste ene roke.« In vendar naj bi še do zadnjega govorilo v župniji Rad-kersburg/Radgona približno 2000 ljudi slovensko. V Žetin-cih, Dedoncih, Potmi in Zen-kovcih naj bi 90 odstotkov prebivalstva obvladalo in deloma govorilo slovensko narečje. Seveda se med mladino močno uvveljavlja samo nemščina. Lani je na predavanju v Ljubljani dr. Heinz Tichv na vprašanje o Slovencih na Štajerskem in izpolnjevanju državne pogodbe v tem pogledu odgovoril, da
»bodo zgodovinarji morali še raziskati, ali niso ti Slovenci prišli pomotoma v državno pogodbo«. Odgovor je tem bolj nenavaden, ker ta človek vodi oddelek za narodne manjšine v uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Avstrija tedaj ni ničesar storila glede določil državne pogodbe, kolikor ta določila zadevajo Slovence na Štajerskem sploh, ne samo v Radgonskem kotu. Njeni oblastniki se s tem naravnost ponašajo. In tako ni čudno, da germanizacija močno napreduje. So na-
dr. Vekoslav Grmič
mreč celo primeri krivic, ki se godijo tistim, ki bi hoteli biti Slovenci.
2.	Jugoslavija je v svoji noti 8. novembra 1972 posebej omenila tudi Slovence na Štajerskem in izrazila zaskrbljenost, ker manjšinska zaščitna določila avstrijske državne pogodbe niti po 17 letih niso izpolnjena. Avstrija je odgovorila, da Jugoslavija doslej ni načenjala vprašanja Slovencev in njihovih pravic na Štajerskem. Vendar to ne drži, ker je bilo to vprašanje vsaj dvakrat ali trikrat načeto, a je naletelo na popolno nerazumevanje v Avstriji. S tem seveda ni povedano, da smo storili dovolj za te svoje rojake. Vendar je čudno in nerazumljivo, če avstrijske oblasti
trdijo, da jih nismo opominjali na izpolnitev državne pogodbe, saj bi morali sami vedeti, kaj določa ta pogodba in njene obveznosti tudi izpolniti ne glede na to, ali jih kdo stalno opominja ali ne. Čemu potem »pogodba«? Pogodba vendar obvezuje.
3.	Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani se zanima tudi za Slovence na Štajerskem in jih proučuje. Prof. dr. Klemenčič, prof. Janez Stergar in mag. Silvo Devetak se resno ukvarjajo s temi vprašanji. Pri Republiški konferenci SZDL Slovenije deluje posebna komisija za narodne manjšine. Objavljene so bile nekatere dobre razprave o štajerskih Slovencih v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Kljub temu je res, da bi bilo mogoče strokovno za te Slovence več storiti, tako da bi imeli povsem zanesljive podatke, s katerimi bi mogli postreči avstrijskim oblastem. Zelo izčrpna je razprava koroškega Slovenca dr. Janka Malleja iz leta 1982. Vse to proučevanje seveda ne more nadomestiti dela politikov in dela tistih, ki tam živijo in so še zavedni Slovenci.
4.	Če omenjeni govori o »sosedskem kompromisu«, bi morali z naše strani sprejeti tako ponudbo, saj smo v več pogledih nekoč že vzpostavili nekatere oblike gospodarskega in kulturnega sodelovanja med avstrijsko Štajersko in Slovenijo v obmejnem pasu. Pred letom 1972 so se tudi redno srečavali župani iz obmejnih krajev Avstrije in Jugoslavije, kar pa se po letu 1972 ni več dogajalo. Vsekakor bi bilo potrebno čim več kulturnega sodelovanja, čeprav z avstrijske strani ni preveč zaželeno. Tam se bojijo nedvomno tudi vdora naše miselnosti (socializma). A pravica je pravica in na to se moramo vedno sklicevati. Državna pogodba veže! (podčrtal B. Ž.)
5.	Nedvomno ne smemo čakati, da bi nam avstrijska stran
Prihodnjič: Na naketo o štajerskih Slovencih odgovarjajo Mitja Vošnjak, dr. Vilko Novak in Dragan Flisar.
ponujala takšne oblike. Iniciativa mora prihajati predvsem z naše strani. Slovenci v Avstriji pa bi se morali med seboj čim tesneje povezati in povezati bi se morali tudi z gradiščanskimi Hrvati in potem skupno nastopati in se bojevati za pravice, ki jih imajo po določbah državne pogodbe. Slovenci na Štajerskem so sicer potrebni posebne podpore iz matične domovine, a še tako bogata in vsestranska podpora bo ostala brez uspeha, če ne bo med njimi ljudi, ki bodo budili narodno zavest. Vsekakor je žalostno, če dr. Wolfgang Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, ki si je dolgo časa prizadeval za prebujanje štajerskega slovenstva, toži, da ni bilo pravega odziva, ko se je glede tega vprašanja želel povezati z nekaterimi organizacijami v Sloveniji. Po njegovem mnenju naj bi »vlak že zamudili«. Čeprav so znamenja upanja za Slovence na Štajerskem v Avstriji še tako neznatna, vendar ne smemo obupati. Najprej bi ljudje v Sloveniji morali stopiti v stik s tistimi redkimi Slovenci iz teh krajev, v katerih še živi narodna zavest, in jim ponuditi vso podporo. Ti Slovenci bodo tudi znali svetovati, kaj bi bilo najpotrebneje storiti za narodno prebujenje. Prav tako ne smemo zanemariti stikov z Avstrijci, ki so narodnim manjšinam naklonjeni. Dobili jih bomo predvsem med mladimi. Navezati bi bilo treba čim več kulturno-umetniških stikov in pripraviti ustrezne nastope na obeh straneh. V tem pogledu bi morale sosednje občine storiti, kar je le mogoče. Morda bi v slovenskih vaseh onkraj Mure počasi nastale strukture — društva, ki bi gojila slovensko kulturno dediščino. In če bi prišlo do tega, potem bo naše upanje za prihodnost vsekakor bolj utemeljeno. Res pa je, da je ura že nekaj minut pred dvanajsto.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
PRVI VTISI Z OBISKA MED ROJAKI NA JUGU ŠVEDSKE
Premalo vemo o naših ljudeh, ki živijo in delajo na tujem. Malo je dežel po svetu, kjer jih ne bi bilo vsaj nekaj, med državami, kjer jih je na desettisoče, pa je tudi Švedska, ena najrazvitejših evropskih držav. Različne poti in usode so na sever Evrope vodile tudi številne Slovence in med njimi veliko, veliko Pomurcev. O njih se le redkokdaj kaj sliši, zato je bilo pričakovanje in navdušenje, da bom med njimi lahko kar deset dni, toliko večje. Že dalj časa so si želeli obiska iz domačih krajev, vendar je nekaj poskusov, med njimi tudi tesnejše povezovanje slovenskega kulturnega društva Planika iz Malmoja z občino Lendava, padlo v vodo. Končno se je z njim, našemu uredništvu in seveda meni osebno uresničila skupna želja, da se srečamo in našim bralcem povemo čim več o življenju v »obljubljeni« deželi, v katero so pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi leti odšli s kovčkom za dve tri leta, da si na hitro prislužijo denar, pa so potem kar ostajali in
Malmb je drugo največje švedsko mesto z več kot 750 tisoč prebivalci. Je čisto in lepo urejeno, s širokimi ulicami in za naše razmere skoraj neverjetno — v vsaki je nepogrešljiva kolesarska steza. Je industrijsko mesto s pravimi naselji stanovanjskih blokov, na obrobju pa lično urejenimi zasebnimi hišami. Posebne hvale je vredna skrb za starejše zgradbe, ki so izredno lepo in domiselno urejene. Mnogim že častitljive starosti nihče ne bi prisodil. V mestu in bližnji okolici živi okrog 8 tisoč Jugoslovanov.
PRIŠLI SO
IN OSTALI
ostali. Posebno zahvalo pa pri vsem tem zasluži naš rojak, dolgoletni in eden prvih organizatorjev slovenske šole in društva v mestu z največ delavci iz Jugoslavije, Ivan Pucko.
Njegovo zadovoljstvo, da pridem mednje, je bilo veliko že, ko sva se ob koncu njegovega letošnjega večmesečnega bivanja v domovini (je namreč upokojen) poslovila v Murski Soboti. Ne njemu, ne njegovi ženi in hčerki ni bilo žal časa in truda, da je šlo vse tako, kot Je bilo načrtovano: od sprejema na letališču danske prestolnice Copenhagen do obiskov v društvih, pri učiteljicah in učencih slovenskega dopolnilnega pouka, v slovenskih družinah in še kje. Pomagali so mi napolniti beležnico in mi ob tem ponuditi še vso domačnost in gostoljubnost svojega doma.
Preden človek določeno deže
lo vidi in doživi, si o njej prek literature, filma, raznih pripovedovanj, ustvari svojo podobo. Po tem sem si Švedsko predstavljala kot deželo samosvoje svobode in demokracije. Toda, ko sem jo,
V tujem svetu je dragocen vsak košček, kjer začutiš domovino. Ob domačem ognjišču so to gotovo društveni prostori. Takole so zaplesali člani slovenskega kulturnega društva Planika v Malmbju na letošnji Vinski trgatvi, in to ob spremljavi zvokov društvenega ansambla Planika.
čeprav le površno in za kratek čas, doživela, sem o njej začela soditi drugače. Rekla bi, da je to dežela reda in zaupanja v ljudi, dokaj velikih socialnih pravic ter racionalnega in v bistvu tudi skromnega življenja. Kljub razvitosti ji kriza sodobnega časa ne prizanaša. Raste brezposelnost, pa tudi nezadovoljstvo med zaposlenimi, ki ga izražajo v štraj-kih. Samo v nekaj zadnjih tednih so kar zapovrstjo šrajkali zdravniki, medicinske sestre, šoferji v mestnem prometu, celo policaji ... Švedska delavska družina, in v to kategorijo sodi tudi večina naših ljudi, mora skrbno obrniti vsak dinar, če hoče solidno živeti in še kaj malega prihraniti. Mnoge iluzije o obljubljeni Indiji Koromandiji je dejansko življenje porušilo. Le s pridnim de
lom so si uspeli ustvariti zadovoljiv standard, ki ga za spoznanje dviguje visoka raven socialnih pravic v tej severnoevropski deželi. Govorimo lahko o dejansko brezplačni osnovni šoli, celo o
presežku stanovanj, o dobro organiziranem zdravstvenem varstvu, o popolni skrbi za ostarele in še marsičem. Nihče iz delavskega sloja pa si ne more privoščiti življenja na veliki nogi, kot bi včasih sodili po pripovedovanjih med dopustom v domači gostilni. Večina jih res biva v lastnih hišah, za katere pa bodo še leta odplačevali posojilo. Tu ga je za nakup hiše mogoče dobiti brez težav, rok odplačevanja pa je lahko tudi do petdeset let.
Naši ljudje so se morali prilagoditi mnogim stvarem. Najtežja bariera je bil jezik. V sili razmer se ga je bilo potrebno naučiti vsaj toliko, da so lahko opravljali svoje delo in mnogi so pri tem tudi ostali. Zanimivo je, da pravilneje obvladajo švedščino ženske. Pa ne, da bi bile pametnejše,
pravijo, pač pa se je bilo potrebno ukvarjati z otroki, ki so v novi domovini začeli obiskovati šolo. Tako so se matere učile tujega jezika in otroci istočasno maternega. V takšnih družinah materinščina ni zamrla. Kar dvojno napako pa so storili starši, ki so otroka naučili nepravilne švedščine, materinščino pa v celoti zavrgli. Temu je bilo v šoli najtežje, zdaj ko odrašča, pa mu je hudo, da pride v domovino in ne razume starih staršev, tet, stricev, bratrancev...
Sprejeti je bilo potrebno način obnašanja in nove navade, vsaj zunaj družinskega ognjišča. Kot zanimivost velja zapisati, da v tej deželi ni klasičnih gostinskih lokalov. Našli boste samo restavracije, kjer je edini alkohol pivo z minimalno — 2,8-odstotno stopnjo alkohola. Tudi na to se je bilo treba navaditi in tako še na desetine drobnih stvari.
Nekaj tistega svojega pa je vsaka naša družina ohranila v svojem domu. Kuhajo domačo — prekmursko, prleško, štajersko hrano in k njej si privoščijo prav tako domači »špricer«. Ja, prav ste prebrali! Povsod boste postreženi z domačim vinom. Grozdje je sicer italijansko, špansko ali morda makedonsko, toda »sprešano« je kot v lendavskih, ljutomerskih ali radgonskih goricah. Vse, razen grozdja, je kot doma. Še sodi v kleti so postavljeni tako! Pa recite, da se naši ljudje ne znajdejo! Sicer pa pridobivanje vina na Švedskem zakonsko ni prepovedano, stroge
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA MURSKA SOBOTA, TZO MARTJANCI,
prodaja
stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v
Ivanovcih, ob asfaltni cesti.
Informacije na TZO Martjanci ali po telefonu 72-005.
pa so kazni, če si kdo privošči kuho žganja. Alkoholizem je velika rana švedske družbe in upira se mu z vsemi silami.
V tujem svetu pač moraš sprejeti veljavna pravila, čeprav vedno ni lahko. Naši ljudje so se uspešno vključili v švedsko družbo. Tega jim ne moremo in ne smemo zameriti, če so razmere nanesle tako, da jih večina namerava ostati tam za vedno. Vse močneje pa je na pohodu veliko hujša stvar. V začetku počasi, zdaj pa vse bolj opazno si utira pot asimilacija. Deloma že druga, na veliko pa tretja generacija je zapisana tej usodi. Morda pa se še da ustaviti!? Optimizem vliva nekaj zagnanih mladih fantov in deklet iz narodno zavednih družin, ki želijo in se trudijo obdržati svoj jezik, so bili oziroma so prizadevni učenci slovenske dopolnilne šole in polni energije in idej za vsebinsko bogatejše delo v društvih, kjer je zadnja leta število članstva in aktivnost sploh začela upadati. Vsega pa še zdaleč nismo storili tudi v domovini. Od tu pričakujejo predvsem več moralne opore. In za to ni izgovora, da ni denarja!
Prvim vtisom bo v prihodnjih številkah Vestnika sledila serija reportaž o naših družinah v Mal-moju in okolici. Ob tem bosta objavljena še daljša zapisa o društveni organiziranosti Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov na Švedskem ter o dopolnilnem pouku slovenskega jezika v tej deželi, pa morda še kakšna zanimivost, doživeta med desetdnevnim bivanjem pri Puckovih.
Irma Benko
STRAN 4
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1988
SB
kulturna obzorja
0 pastorki in klopotači
Dejstvo, da skoraj polovica slovenskih knjižnih izdaj izide v samozaložbi (na vzhodu temu pravijo samizdat, vendar ima drugačen karakter), je bil povod okrogle mize na ZKOS v Ljubljani (udeležiti bi se morala tudi soboška kulturnica Greta Škerget), ki so se je udeležili poleg podpisanega še pisatelji Peter Božič, Vlado Žabot in Andrej Blatnik ter predstavnika ZKO Jesenice in Trebnje (okrogla miza bo objavljena v eni od prihodnjih številk Mentorja).
Ves slovenski knjižni tisk se namreč deli po besedah književnika Andreja Blatnika na tri veje: na založništvo pravih založb (DZS, ZO, PZ, Slovenska matica ...), ki nastopajo tudi kot gospodarske enote, na alternativno založništvo (KRT, ŠKUC, zbirka Aleph pri KMS ...) ter na samo-založništvo, ki pa’ znova krene v dve smeri: na samozaložništvo v pravem pomenu besede in na izdaje, ki izidejo s pomočjo sredstev občinskih ZKO, delovnih organizacij ali drugih »donatorjev« ... V le-teh izdajah praviloma, kot je pojasnila predstavnica RK za kulturo, ni nikjer zapisano, s kakšno pomočjo so izšle, čeprav v bistvu ni nobenih pravnih zadržkov za izdajo. Predlagali smo, da bi vsak, ki se odloči za tovrstno izdajo, predložil najmanj dve recenziji priznanih kritikov. S tem naj bi se že tako nizka kvaliteta dvignila, kajti pre-mnogokrat smo priče začetniških tekstov, ki nikakor ne sodijo niti v revijalni tisk. Slovenija ima še vedno dovolj možnosti za uveljavitev in rast avtorja, mislim predvsem na revijalni tisk, le kvaliteta tekstov je odločilna.
Vsaka založba, je poudaril spodaj podpisani, ni še nujno odsev neprave založniške politike ali ekonomske krize (nekatere izdaje so mnogo ličnejše kot »prave«, založniške), temveč predvsem hlastnosti in nestrpnosti pisca. Samozaložniško dejanje Marka Kravosa ali Eda Torkarja ne moremo enačiti z zamahi Ne-ra Angelinija, Vladislava Stresa ali Slavka Kvasa, saj v drugem primeru gre za izdaje, ki bi jih slednja založba odklonila. Opozorim naj še na samozaložbe Ernesta Ružiča (prva knjiga), Sandija Flisarja in Milana Skledarja, pred izidom je celo pesniška zbirka Ludvika Žalika, o kateri še ne morem imeti sodbe, za ostale tri pa velja, da ne bodo nikoli prodrle v cvetober slovenske poezije.
Prav sodba o teh izdajah je kočljiva zadeva: vsak se je skuša otresti na čim lažji način, kajti vrednotenje samozaložbe z objektivnimi literarno-estetsko-kriti-čnimi merili je v večini primerov jalov način, preprosto, skoraj vse
Knjige in akcije
Dobre knjige
Ko je že kazalo, da bo mesec knjige minil brez akcij Sveta knjige, ki (ne) deluje pri Pomurski založbi, so se na pobudo poslo-vodkinje Dobre knjige v Murski Soboti, Zore Zemljič, ki nam je tudi posredovala informacijo, dogovorili, da bodo kot prvo izvedli bralno akcijo v Beltinki. Ta delovna organizacija s posluhom za kulturo, ki je letos proslavila desetletnico vključitve v Rašico, bo v petek, 7. novembra, povabila v goste pisateljico Karolino Kolmanič, avtorico romana Tvoja skaljena podoba, o katerem bo govor na prestavitvi, ki jo bo ob 13. uri pričel voditi Ludvik Sočič. Domača pisateljica in njeno zadnje delo bo tudi v ospredju predstavitve v Turnišču, predvidoma v torek, 11. novembra, ko bo poleg Planike obiskala učence tamkajšnje osnovne šole in jim pri uri slovenščine govorila o svojem delu. Ker je tudi pedagoginja, bo srečanje gotovo zanimivo.
Pred iztekom iz oktobra v november podaljšanega meseca knjige pa se obeta tudi literarno srečanje s pesnikom in avtorjem številnih bralnih otroških in mladinskih del, Kajetanom Kovičem. Po napovedih sveta knjige bi moral priti že v lanskem, dobrodošel pa bo tudi v letošnjem letu. Predvidoma bo obiskal osnovne šole v Beltincih, Črenšovcih in Bogojini in se pogovarjal z mladimi bralci.
Tem so srečanja z avtorji del, ki jih prebirajo, gotovo dobrodošle, kot prodajne razstave knjig, ki jih organizira Dobra knjiga v večjih delovnih kolektivih, delavci pa si lahko dela, po katerih sicer ne bi posegali, kupijo in jih obročno odplačujejo. Tako je bilo v začetku oktobra (in že večkrat prej) v Muri, ki akviziterjem sicer ni odpirala vrat, v Planiki in Beltinki. Oživiti pa bo potrebno tudi obiske v posameznih krajevnih središčih, kot je to svojčas v Gornjih Petrovcih in načrtovano v Rogašovcih na Goričkem.
Odveč pa ne bi bilo tudi izobraževanje za prodajo knjig zadolženih prodajalk, saj postaja najbolj razširjena kulturna dobrina — knjiga — vse dražja in njeni kupci vse redkejši, čeprav se v Dobri knjigi trudijo,
Brigita Bavčar
bi bile odklonilne. Resje, slovenska kritika se samozaložb komajda loti, kontinuiranega spremljanja sploh ni, tudi na knjižnem sejmu se ne pojavlja, vendar je ne moremo in ne smemo imeti za pastorko slovenskega založništva.
Tretje vprašanje, ob katerem se je pogrevala kaša, pa je, vsaj po mojem, odločilno, a nikoli rešljivo: čemu in komu vsa ta sredstva, ki brez dvoma so, za razne izdaje, ki jih podpirajo ali občinske ZKO ali delovne organizacije (videl sem sveženj knjižic, ki jih izdajata Iskra in Železarna Jesenice, pa nikjer, žal, nobenega navdušenja), zakaj denar, ki se potroši za izdajo, da bi le-ta zapolnila vrzel v letnem statističnem poročilu, ne gre v druge, koristnejše namene. Dotaknili smo se soboških Iskanj, ki so plod celotnega dela odbora za li-tetarno dejavnost pri ZKO Murska Sobota in se začudili, čemu že nekaj let dežujejo negativne kritike nanjo, ko pa gre pravzaprav za voluntaristično željo: vsak, ki piše pesmi, se mora oglasiti v tisku, sentimentalno ali ne, vsaka pesem sodi v svet čeprav le-ta parola nosi tudi pejorativen prizvok. Zakaj ne dati del sredstev Kniževni mladini Murska Sobota, nikakor ne želim napeljevati vode na svoj mlin, da bi lažje in polneje zadihala, da bi smelo, brez vsakršnih zadržkov izdala literarno-grafične plakate, izdala zbornik in se lotila programa, ki si ga je zastavila. Denar je, o tem ni dvoma, le blagajna je trikrat sedem zaklenjena, ključi pa so pod zasedelim ključarjem. Zakaj morata biti KM Murska Sobota in ZKO M. Sobota desetnica in mačeha? Dalo bi se marsikaj, vendar ne gre za kompromis, smo dejali na okrogli mizi, temveč za sožitje. Iskanje bi bilo treba razširiti podobno kot pri Samorastniški besedi na širši prostor, jim dati težo, jih plasirati izven regionalnih meja, kjer smo si ustvarili svojo zajetno, lično Betajnovino. Samozaložbe so družben problem, čeprav pravnih zadržkov ni, njih kvaliteta pa je v dobršni meri odraz »neposredne kulturne politike«, ki se, žal napaja iz statističnih zabeležk in birokratske zanesenosti, ob kateri počasi tonemo v kulturno mrtvilo.
Tako sem končal pri repu, rep se je zvil h glavi klopotače, klopotača pa se zavija, zavija in zavija in kogar je že pičila, se boji zvite vrvi. Skoraj drži pa, da ni čarovnika, ki bi jo odčaral, ne da bi ji stopil na rep, če pa si že to upaš, moraš obuti škornje, kajti skozi še tako debele hlačnice useka, da se nikoli ne zaraste.
Milan Vincetič
STAROST JE ODMEV MLADOSTI, pravi istrski pregovor, ki smo ga našli v knjigi pregovorov, pridamo pa mu lahko italijanskega, nekoliko hudomušnega, ki trdi, da so moški stari toliko, kolikor se počutijo, ženske pa toliko, kolikor jih kažejo. Oba smo izbrali z namenom, da (vključno s fotografijo) spomnimo na TEDEN STAREJŠIH OBČANOV in vsaj v njem (če ne že vedno) izkažemo vsaj malo pozornosti ostarelim med nami, da jim bo jesen življenja lepša. Da ne bo tako velikega razkoraka med nehumano civilizacijo (na posnetku prikazano v telefonu, ki ga naglušni ostareli ljudje, ki jim peša tudi vid, redko uporabljajo) in starostnikom, (ki se vedno teže znajde na šahovnici življenja ilustriranim s plastičnimi ploščicami) v srhljivi samoti starosti, bb
MIŠKO KRANJEC: AZIL/ Z 10. mednarodne likovne razstave Pannonia 86/
OB 40-LETNICI PROSVETNEGA DRUŠTVA STARA GORA
Kulturo nekega naroda ustvarja vsak zanjo zainteresirani član družbe
Amatersko prosvetno društvo Stara Gora praznuje v tem letu 40 let plodnega dramskega ustvarjanja.
Prosvetno društvo Stara Gora je bilo ustanovljeno v težkih povojnih časih, v letu 1946. Za tiste čase je bilo pomembno slišati domačo besedo z odra. Društvo je znalo pritegniti občinstvo z veseloigrami, komedijami in tudi igram s tragično vsebino je publika rada prisluhnila. Kot pravi dolgoletna igralka Milika Lacko-vič, ji je največje zadovoljstvo, če ljudje sprejmejo žaloigro s solzami v očeh in če znajo igro z veselo vsebino nagraditi z burnim aplavzom. S tem je trud igralca poplačan.
Prizor iz komedije Micki je treba moža, ki jo je dramska skupina Stara Gora postavila na oder pred 15 leti.
Društvo nastopa po raznih krajih naše domovine. Večina igralcev se ukvarja s kmetijstvom, zato so zimski večeri glavna sezona za vaje. Tako vsako zimo pripravijo po eno igro, ki jo spomladi postavijo na oder. Najraje segajo po ljudskih igrah. Tako so v letih delovanja med drugim uprizorili ljudsko igro Janez z Visokega, ki jo je dramatizirala dolgoletna igralka Micka Ranta-ša iz Bolehnečic. Prav tako je dramaturško obdelala povest Ivana Sivca Pesem njenih zvonov in jo postavila v sestavi sta-rogorskih igralcev na odrske deske. Velik uspeh so dosegli tudi z igro Ivana Sivca Disco pod vaško lipo, ki so jo uprizorili v lan
ski sezoni. To je komedija, ki prikazuje svet med starejšo in mlajšo generacijo.
Tudi za podmladek jim v društvu ni treba skrbeti, saj mladi z veseljem nadaljujejo delo svojih starejših igralcev. Naj omenim še zaslužne igralce, katerim gre zahvala, da društvo tako uspešno deluje. To so: Milika Lackovič, Ivan Osterc, Majda Neger, Dra-
go Kolbl, Olga Prijol, Anica Tan-coš, Ignac Budja, Micka Ranta-ša. Lizika Domanjko, Viktor Havzer, Branko Bremec, Branko Lackovič in režiser Edi Sedmak, ki že vrsto let opravlja režisersko delo.
Kot pravi režiser, imajo probleme pri iskanju gradiva za ljudske igre, kajti mnogo tega je zbledelo na podstrešjih in se izgubilo. Ker društvo nima svojih prostorov, deluje od leta 1982 v okviru gasilskega društva Stara Gora. Njihova želja pa je, da dobijo svoje prostore v večnamenskem domu na Stari Gori, ki bo nosil ime Ivan Vuk-Starogorski. Ubadajo se tudi s finančnimi težavami, ker skupina ni samostoj
no pravno organizirana in deležna dotacije kulturne skupnosti. Pa vendar jim ti problemi ne vzamejo volje do dela, saj v jubilejnem letu pripravljajo veseloigro Micki je treba moža.
Ob tako visoki obletnici delovanja Prosvetnega društva Stara Gora iskrene čestitke v imenu zadovoljnih gledalcev. Iskrena hvala! Kajti zavedamo se, da so s svojim delom mnogo prispevali k dvigu kulture preprostega delovnega človeka na našem območju; z njihovim delom smo spoznali, da lahko tudi preprost človek ustvarja kulturo nekega naroda.	Jože Tišler
'GLOSA----------------------
O KULTURNEM SVEČNIKU
Bilo je nekoč, ko je živel kraljevič, se začenjajo pravljice, tale glosa pa povsem drugače: Živi namreč v lokalnem središču Moje dežele ob umazani reki nekulturen kulturnik, zaseda stolček ustanove, ki zalaga ljudi z nekoč najbolj, zdaj pa vse manj razširjeno kulturno dobrino, in javno jamra ob nepravih trenutkih na slovesnostih , na katerih se sicer raje kaže, predvsem pa sedi v prvi vrsti in ga moti, če mu pogled ovira (po njegovem imenovana) »novinarska krama«. Ko mu njen občutljivejši del kdo pomoli pred usta, zajeclja, sicer pa je tak kot — kulturni svečnik. hh
Župnijske kronike Prekmurja
Tak je naslov razstave, ki bo od danes (četrtek, 6. novembra) na ogled v soboškem gradu. Pripravila jo je delovna enota Pokrajinskega muzeja pri Kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti, kustosinja Metka Fujs pa je v brošuro, ki je izšla ob otvoritvi, v spremni besedi zapisala:
»Zgodovina pozna veliko pomembnih, znanih in neznanih kronistov, katerih zapisi so. ostali do današnjih dni dragocen in pomemben dokument. Ponekod so prav takšne vrste zapisi edini preostanek neke dobe, edini pričevalec minulega in zato nepogrešljiv zgodovinski vir.
Namen pričujoče razstave je širšemu krogu ljudi primerno predstaviti kronike, ki že vrsto let nastajajo po naših župniščih in so si zaradi svojega zgodovinskega pomena ali zaradi zanimive stilske opreme razstavo tudi zaslužile.«
Prav tako navaja, da je pod okriljem salzburške škofije po krajih današnjega Prekmurja širil krščanstvo že knez Pribin in z Metodovim delovanjem je bilo uvedeno slovansko bogoslužje. Ugodno je na ta razvoj vplivala ustanovitev zagrebške škofije, v začetku novega veka pa reformacija s svojo zahtevo po ohranjanju pisane domače besede in razvoju šolstva. Velika večina prekmurskih cerkva je bila župnijskih že v srednjem veku, predstavljale pa so središča duhovnega življenja v pokrajini in centre umetniških prizadevanj svojega časa.
Kronik iz tistih časov ni. Morda se niso pisale, morda se niso ohranile. Najstarejša ohranjena župnijska kronika pa je tista iz Beltinec, ki se piše od leta 1841; sledijo ji dolenska iz leta 1876, bogojin-ska iz leta 1876, bogojinska iz leta 1886, tišinska iz leta 1889 in nato tista od Sv. Jurija iz leta 1951, ko je bilo objavljeno škofijsko naročilo, naj se kronike obnovijo ali začneio pisati.	B. Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v Pokrajinskem muzeju odprtje razstave ŽUPNIJSKE KRONIKE PREKMURJA, ki jo je pripravila delovna enota za muzejsko dejavnost pri Kulturnem centru Miško Kranjec. Razstava bo ob delavnikih odprta od 8.00 do 15.00, v soboto pa od 10.00 do 12.00.
NEDELJA, 9. NOVEMBRA
PROSENJAKOVCI - V kulturni dvorani bo predvidoma ob 14.00 gostovala kulturnoumetni-ška skupina iz Bayasenya na Madžarskem, ki se bo predstavila s pesmimi in recitacijami.
SREDA, 12. NOVEMBRA
LENDAVA — Ob 17. uri bo v hotelu Lipa v okviru mednarodnega kolokvija na temo BRONASTA DOBA V SLOVENIJI skupščina slovenskega arheološkega društva.
Kolokvij bo do vključno sobote, 15. novembra, iz programa pa je razvidno, da bodo referati, o katerih vas bomo sproti obveščali, zanimivi. Med drugim bo govor tudi o naselbini v Dolnjem Lakošu, ki je služila kot osnova za mednarodno srečanje arheologov v Pomurju, referat na to temo pa pripravlja članica pripravljalnega odbora, kustosinja Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti — arheologinja Irena Šavel.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled 10. mednarodna likovna razstava Pannonia 86. V Pokrajinski in študijski knjižnici sta na ogled dve razstavi: Na študijskem oddelku je to razstava o ŽIVLJENJU IN DELU DR. ANTONA TRSTENJAKA, na pionirskem oddelku v gradu pa razstava o ŽIVLJENJU IN DELU MLADINSKEGA PRIPOVEDNIKA JOSIPA RIBIČIČA ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Podobna razstava je od 3. do 21. novembra na ogled tudi v učilnici DELAVSKE UNIVERZE V LJUTOMERU — Z naslovom JOSIP RIBIČIČ - MLADINSKI PISATELJ jo je pripravila matična knjižnica Ljutomer.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava POMURSKA LJUBITELJSKA LIKOVNA USTVARJALNOST, ki jo je v sodelovanju z galerijo pripravila občinska Žveza kulturnih organizacij. Razstava je na ogled do 15. novembra.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je še vedno na ogled razstava del udeležencev letošnje poletne likovne kolonije Elrad—Avtoradgona.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Karen Blixen (Isak Dinesen) SPOMIN NA AFRIKO IN SENCE V TRAVI (Pomurska založba), Alphonse Daudet — TARTARIN IZ TA-RASKONA (Mladinska knjiga) in Maria Natter — ABC PLETENJA (Mladinska knjiga).
JEZIK NI MAČEHA
L?
NA TEJ^JKESTU JE DNt
28-2. 1945
V BOJU Z SOVRAŽNIKOM DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO PARTIZAN
JOŠKO TALANYI JANEZ.
Tudi pravopisne napake imajo svoje spomenike!
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 5
GOSPODARSTVO LEN-
DAVSKE OBČINE V DE-
VETIH MESECIH
Izguba se
povečuje
Res je sicer, da so v temeljnih organizacijah združenega dela že pred časom naredili periodične obračune za 9-mesečno poslovanje, vendar v začetku tega tedna še ni bilo na voljo zbirnih (dokončnih) podatkov. Kljub temu so nam na komiteju za družbeno planiranje posredovali nekatere informacije o gospodarjenju.
V devetih mesecih tega leta so imeli v gospodarstvu lendavske občine za 46 odstotkov višji prihodek kot v enakem lanskem obdobju, vrednost porabljenih sredstev je bila višja za 39 odstotkov, dohodek pa za 93 odstotkov. Na prvi pogled dobri rezultati, vendar stanje le ni tako ugodno, saj se je izguba povečala. Ob devetmesečnem obračunu so tri temeljne organizacije izkazale za 931 milijonov 760 tisoč dinarjev izgube, največ tozd Petrokemija, kjer imajo ob koncu devetmesečnega poslovanja kar 926 milijonov 881 tisoč dinarjev izgube.
Doslej so rdeče številke pokrivali drugi tozdi Nafte, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje. Izguba v Petrokemiji nastaja predvsem zaradi visokih cen plina, ki je surovina za metanol, katerega cena je na svetovnem tržišču padla, zato je surovina celo dražja kot izdelek. Tako kot za industrije v drugih krajih, so tudi za lendavsko v Splo-nem združenju naftne industrije Jugoslavije ugotovili višino negativne razlike med (dragimi) surovinami in končnimi izdelki, ki za Lendavo znaša 2 milijardi 59 milijonov 208 tisoč dinarjev. Združenje si prizadeva, da bi naftarji dobili razliko povrnjeno, vendar nihče ne ve, od koga.
Š. S. 
V Lendavi
prodajno-razstavno središče Gorenja?
Ko smo si te dni v Titovem Velenju ogledali tako imenovani hišni sejem, kjer so delovne organizacije, vključene v sozd Gorenje, prikazale številne nove izdelke, smo se prepričali, da je ta organizacija resnično gigant. Iz Pomurja sta člana Gorenja Varstroj iz Lendave in Elrad iz Gornje Radgone, ki sta na razstavi prav tako predstavila nove izdelke.
Gorenje Velenje se je prebilo iz krize, ki ga je spremljala zadnjih nekaj let, zato se spet uveljavlja na vseh področjih, med drugim (kar je logično) tudi na prodajnem. V svoji poslovni strategiji ima tudi zamisel o ustanovitvi prodajno-razstavnih središč v vseh krajih, kjer delujejo njegove članice. Ponekod je že uresničena! Kaže, da je zdaj na vrsti Lendava. Prvi razgovori o tem so s predstavniki Gorenja in izvršnim svetom skupščine občine Lendava že opravljeni. Tako naj bi Gorenje že sredi prihodnjega leta v Lendavi začelo graditi prostore za razstavo in prodajo svojih izdelkov, za kar je pripravljeno dati kar 250 milijonov dinarjev. Pridobitev bo izrednega pomena ne le za Lendavo oziroma Pomurje, ampak tudi za sosednje Medžimurje, saj bo tako omogočen nakup številnih izdelkov na enem mestu.
Š. S.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM SO PTUJ GORAZDOM ŽMAVCEM
Skupno za razvoj turizma
Pred kratkim smo v našem tedniku poročali o velikih problemih krajevne skupnosti Videm zaradi nedograjene ceste, ki je posledica nerazumevanja med občinami. V istem prispevku smo tudi zapisali, da je radgonska občina že navezala stike s ptujsko. Da si lahko obetamo skorajšnje asfaltiranje ceste od Vidma skozi Juršince do Putja (ki je kar precejšnja bližnjica do Ptuja), pa ' dokazuje tudi združevanje Ptujskih toplic in Radenske.
Ob zadnjem obisku v Radencih smo predsedniku skupščine občine Ptuj Gorazdu Žmavcu postavili nekaj vprašanj!
Kakšni so letošnji rezultati gospodarjenja v ptujski občini?
Želel bi poudariti, da so v ptujskem gospodarstvu nekatere značilnosti. Gre predvsem za gospodarsko moč, saj dosegamo 65 odstotkov povprečnega narodnega dohodka v republiki. Imamo 12 odstotkov nezaposelnih, pomembno pa je tudi, da je več kot tri tisoč delavcev zaposlenih zunaj naše občine in da jih je štiri
PRILOŽNOST ZA TELEFON SE PONUJA
V lendavski občini je veliko povpraševanje po telefonih. Skoraj vsaka krajevna skupnost je v svojem programu razvoja zapisala tudi ureditev telefonskih zvez. Žal pa se do telefona ne pride enostavno in hitro, ker niso urejeni še nekateri glavni problemi, ki bi lahko omogočili hitrejši razvoj takega povezovanja. Za lendavsko, dolgovaško in nekatere druge krajevne skupnosti (Mostje, Banuta, Gorice pri Lendavi) pa se te dni ponuja redka priložnost, da lahko krajani prej pridejo do telefona. Gradijo namreč nov mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi, ki bo potreboval več telefonskih linij. V
ELRAD V DEVETMESEČJU DOSEGEL 96 ODSTOTKOV LETNEGA NAČRTA
Več sredstev za akumulacijo in osebne
dohodke
V deloyni organizaciji Gorenje Elrad iz Gornje Radgone so lahko s fizičnimi in finančnimi podatki poslovanja v devetih mesecih leta 1986 zelo zadovoljni. Načrtovani celotni prihodek za letos je 9,3 milijarde dinarjev, že v devetih mesecih pa so dosegli čez 8 milijard dinarjev prihodka. Nekaj čez polovico tega (4,9 milijarde) je porabljenih sredstev, tako da znaša dohodek čez 3,1 milijarde in čisti dohodek milijardo 971 milijonov dinarjev.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v DO Gorenje Elrad znaša 94 332 dinarjev in se je od lani povečal za 160 odstotkov. Tudi sredstva za akumulacijo so se povečala za 178 in so večja od letošnjih načrtovanih za 37 odstotkov, znašajo pa 343,9 milijona dinarjev.
V delovni organizaciji Elrad so naredili za 6,2 milijarde dinarjev gotovih izdelkov, kar je več kot lani in že 96 odstotkov letnega načrta. Glede fizičnega obsega so že dosegli letni načrt izdelave strešnih anten; koaksialnega kabla, hladilniških setov, kooperacijskih kablov, strešnih anten za izvoz, elementov tv lus, elementov kabelske televizije in elektronskega pribora.
Celotna delovna organizacija je v devetih mesecih prodala za 6,1 milijarde dinarjev gotovih izdelkov oziroma 130 odstotkov več kot lani. Načrt prodaje je uresničen' 83-odstotno. Letni načrt pa so že uresničili pri prodaji kabelskih setov kooperacijskih kablov, mrežnih anten, SAN in elektronskega pribora za izvoz. Tudi v izvozu so bili v devetih mesecih zelo uspešni. Izvozili so za 2,6 milijona dolarjev gotovih izdelkov ter presegli letni načrt za četrtino.
Bernarda Peček
tisoč na začasnem delu v tujini. Te številke torej potrjujejo, da je potrebna neka strategja, ki bi vodila v višjo kakovost. Hkrati je potrebno upoštevati naravne danosti, ki jih imamo, in se tako dvigniti iz povprečja. Naši rezultati so namreč sila povprečni.
Če bi malo konkretizirali, kakšni so?
। Če govorimo o teh konkretnih rezultatih, mpramo poudariti, da
I smo letos uspeli doseči 6-odstot-no rast obsega fizične proizvodnje. Vendar pa to zamegljuje položaj glede dohodka — velik delež kmetijske proizvodnje je namreč ostal brez dohodka. Drugo: ko govorimo o pokrivanju uvoza z izvozom, moramo reči, da ta pada, in to zbuja skrb, saj smo prišli na indeks 90. Vendar pa bosta naši dve močni delovni organizaciji Perutnina in Tovarna glinice in aluminija še naprej povečevali izvoz. Njun izvoz že sedaj predstavlja 80 odstotkov vsega izvoza v ptujski občini, zato bomo morali vključiti tudi druge delovne organizacije.
omenjenih krajevnih skupnostih je doslej željo po telefonskih priključkih izrazilo 190 občanov, ki naj bi za priključek plačali 150 tisoč dinarjev. Možnost za nove telefonske priključke je še vedno, zato naj bi se novi naročniki prija-
Kako do učinkovitejšega poslovanja
Pred delovnim kolektivom Ina-Nafte Lendava so pomembne naloge, katerih uresničitev bi popeljala do učinkovitejšega poslovanja ter boljših delovnih in poslovnih rezultatov. Te dni se v delovni organizaciji razpravlja o preorganizaciji, po kateri naj bi ustanovili nove temeljne organizacije združenega dela oziroma nekatere dosedanje združili. Po preorganizaciji naj bi imeli le štiri temeljne organizacije. V razpravi, ki bo aktualna v prihodnjih mesecih, bodo podrobno analizirali delovanje doslej in z novo organiziranostjo skušali zagotoviti hitrejši razvoj temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije v celoti. Najnovejši podatki kažejo, da je v Ina-Naf-ti Lendava edini izgubar Petrokemija, zato bodo tej temeljni organizaciji namenili posebno pozornost. V Ina-Nafti razmišljajo o nekaterih novih izdelkih, ki bi jih dali na tržišče čim bolj oplemenitene.
Jani D.
rMH MM  	  BM BBBI BBBI MB
Doklej še smrad iz soboške kafilerije? 
Da terja varovanje okolja zares temeljit pristop vseh odgovornih dejavnikov, je jasno potrdila razprava na seji predsedstva O K SZDL v Murski Soboti. Na njej so namreč dokaj poglobljeno obravnavali informacijo o virih onesnaževanja okolja in predlogih za njihovo odpravljanje. Že pri varstvu zraka se pojavljajo številni problemi, ki nazorno opozarjajo, cu bo treba čim prej spremeniti na2 odnos do zdravega okolja. Največje nevšečnosti v soboški občini povzročata farma Nemščak in kafilerija v Murski Soboti, ogrožena pa so tudi nezavarovana območja zalog podtalnice, in to zaradi naraščanja odpadkov in še posebej strupenih snovi. Brez odlašanja se bo treba dokončno dogovoriti za osrednje odlagališče teh snovi, ob pomoči krajevnih skupnosti pa naj bi odstranili vsa divja odlagališča. Seveda to terja natančno opredelitev v prostor-
KOBILJE
KMALU TOVARNICA
Večletna prizadevanja Kobiljančar-jev, da bi dobili v vas proizvodni obrat, se v tem času naglo uresničujejo: v starfšoli namreč potekajo zadnja dela in v decembru bodo že zabrneli šivalni stroji, medtem ko bo otvoritev januarja. Vaščani so v želji po delovnih mestih doma opravili veliko prostovoljnega dela, prispevali pa so tudi precej lesa. Nosilec naložbe je Utok iz Kamnika.’ ki bo sprva pošiljal v Kobilje manjše kose usnja, da bi jih delavci — najprej se jih bo zaposlilo 30 — sešili v večje. Pozneje, ko bodo zaposleni prebrodili začetne težave, pa bodo izdelovali že končne izdelke. Predračunska vrednost preureditve objekta v tovarniški obrat je 300 milijonov dinarjev. Ni treba posebej poudarjati, da bo tovarnica za Kobilje izrednega pomena, saj bo prispevala k zajezitvi izseljevanja, ki je bilo v zadnjem času že kar skrb zbujajoče in.se je začelo število prebivalstva zmanjševati.
Ideja po primernem tovarniškem obratu pa ni zamrla tudi v sosednjem
Kakšna pa je strategija nadaljnjega razvoja?
Ob vseh teh številkah in rezultatih se zavedamo, da bo potrebna nova in učinkovitejša strategija. Naša osnovna strategija je v aluminiju, saj gre tu za kakovostno naložbo v slovenskem in jugoslovanskem merilu; gre za določeno tehnološko globino, za združevanje 120 organizacij združenega dela.
Drugo področje, kjer imamo velike možnosti, je kmetijstvo in pridelava hrane. Tu imamo močne organizacije združenega dela; Kmetijski kombinat, Perutnina, Kmetijska zadruga in Dravski veterinarski zavod.
Tretje področje, na katerega se želimo strateško vključiti, pa je turizem. Tu želimo izkoristiti prednosti starega mestnega jedra 1900 let starega Ptuja. Zavedamo se, daje bil v Ptuju turizem organiziran že pred sto leti. Možnosti so v zdraviliškem in' rekreacijskem turizmu, v obnovi starega mestnega jedra, v vinski cesti in kleteh ter v haloškem turizmu na
Bernarda Peček
kmetih.
vili do konca meseca. Do 31. oktobra bo torej potrebno vplačati določen prispevek. Zamudniki bodo za prispevek morali plačati 200 tisoč dinarjev. Telefonski kabel bodo začeli polagati v začetku
novembra.
Jani D.
skem načrtu soboške občine, če se želimo zavzeti za celostnejše reševanje ekološke problematike.
V razpravi na seji predsedstva OK SZDL Murska Sobota je bila največkrat izpostavljena soboška kafilerija, iz katere se že dalj časa širi neznosen smrad, na kar prebivalci največjega stanovanjskega naselja ob Lendavski cesti nenehno opozarjajo. Ker kafilerija, kot smo slišali, še vedno nima obratovalnega dovoljenja, bi lahko prišlo do prepovedi obratovanja. Glede na izdano soglasje za delovanje kafilerije do leta 1988 in na dosedanja vlaganja, ki niso bila v skladu z dogovorom, bosta izvršni svet in sozd ABC Pomurka morala poiskati trajnejšo rešitev, so opozorili na seji frontne organizacije, ki ji očitno ni vseeno, kako bo v prihodnje. Tudi o tem, da bo kafilerijo nujno potrebno preseliti na ustreznejše
Dobrovniku, kjer so sicer precej časa živeli v prepričanju, da bodo dobili obrat Tovarne usnja iz Slovenj Gradca, vendar pa iz tega ni bilo nič. Tudi zdaj še ne moremo poročati o konkretnem nosilcu, vendar postaja zadeva vse bolj otipljiva, saj je pobudo prevzela Gospodarska zbornica Slovenije — torej slovensko gospodar-
stvo, ki bo prav gotovo našlo ustrezen program, morda s področja elektronike, ki bi ga skušali v ustreznem času uresničiti. Predstavniki so bili pred kratkim v Dobrovniku, se zanimali za delovno silo in drugo. Tudi v tem kraju so občani pripravljeni pomagati.
Š. S.
Gasilski dan v Elradu
V IGD Gorenje Elrad je včlanjenih petdeset gasilcev, društvo pa ima tudi svojo 15-člansko operativno enoto. Naloga le-te je, da usposablja člane za delo z razpoložljivimi protipožarnimi sredstvi. Ker pa je skrb za protipožarno preventivo naloga vseh zaposlenih, je upravnih odbor IGD v okviru meseca varstva pred požari organiziral gasilski dan.
V torek, 28. oktobra, so v jedilnici na Meleh razstavili gasilska tehnična sredstva ter literaturo, ob 12. uri so mobilizirali člane obeh dežurnih gasilskih enot, nato pa so jih v sejni sobi seznanili z njihovimi nalogami in načinom organiziranja ob požaru ali drugih nesrečah. Skupaj s člani operativne enote so nato poslušali predavanje o uporabi sredstev za zaščito dihal in o ravnanju z nevarnimi kemijskimi snovmi ob požaru ali razlitju. Ob 14. uri je bila krajša taktična vaja, na kateri je bilo potrebno organizirati izhod delav-
cev iz hale skozi pomožne izhode.
^PET LET SOLIDARNOSTI. IN USPEŠNEGA DELA
ZA ZAČETEK - STARI STROJI
Pred leti smo v pomurskem središču že imeli dve invalidski delavnici, Ledava in Ločilko, ki pa sta zaradi gospodarskih in drugih razmer spremenili svoj status. Razmere osemdesetih let pa so ponovno vplivale na oblikovanje predloga in tudi ponovno ustanovitev invalidske delavnice z namenom, da se zaposlijo invalidi, ki naj bi opravljali predvsem ročna dela. Za začetek so jim nekatere delovne organizacije odstopile stare stroje, nekaj pa so jih v petih letih tudi sami kupili. Tako je v invalidski delavnici Solidarnost sedaj zaposlenih šestdeset delavcev, od tega šestintrideset invalidov. Čeprav je bil namen ob ustanovitvi zaposlitev invalidov z ročnimi deli, pa imajo sedaj že tri proizvodne programe. Največji, tudi po številu zaposlenih, je grafični program, poleg tega imajo še program domače obrti, kjer šivajo in izdelujejo igrače, lutke in v sodelovanju s tovarno Muro tudi nekatere izdelke. Tretja veja dejavnosti pa so tako imenovane delavnice pod posebnimi pogoji, yer je v varstvu šestnajst težje prizadetih oseb.
ČE NE V POMURJU, PA V SVET
Čeprav izdelkov Solidarnosti ne moremo kupiti v pomurskih trgovinah, so se drugod, naprimer v Beogradu, Ljubljani, pa tudi v Avstriji in Nemčiji, uveljavili na trgu. Zato tudi v sedanjih, za nekatere delovne organizacije neugodnih pogojih gospodarjenja, poslujejo brez izgub.
V skladu z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidov so namreč gospodarska delovna organizacija z vsemi obveznostmi in dajatvami, pa čeprav so uvrščeni med socialne zavode. Denarno pomoč dobijo le od družbenih sisov, namenjajo pa jo za novo opremo in prilagajanje delovnih mest invalidom. PRIUČUJEJO, VENDAR LE ZA DELO PRI NJIH
Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov tudi pravi, da so invalidske delavnice lahko ključni člen v zaposlovanju invalidov, kjer naj bi se le-ti usposobili za delo v drugih delovnih organizacijah. Vendar pa je tudi v murskosoboški občini težnja, da delovne organizacije želijo tudi svoje invalide preusmeriti v invalidsko delavnico. Zaradi zapiranja delovnih organizacij invalidnim osebam, pa tudi zaradi razvojnih načrtov, se število zaposlenih v Solidarnosti povečuje, zato je njihova želja, da dobijo večje prostore. Sedaj imajo za delo in skladiščenje le štiristo kvadratnih metrov. Računajo na to, da bodo ob selitvi kirurgije dobili svoje nove prostore. In druga potreba: nova, sodobnejša oprema, s katero bi opravili tista dela, ki jih invalidne osebe ne zmorejo.
Majda Horvat.
POSLOVANJE DO RADENSKA V DEVETIH MESECIH
Povečanje izgube v TPO
Čeprav so ob polletju računali na zakasnelo poletno turistično sezono, se rezultati prodaje mineralne vode ob devetmesečju niso kaj dosti izboljšali. Kakor samokritično ugotavljajo v Radenski, so vzroki subjektivni in objektivni: ostra konkurenca na trgu, padec porabe vina (in s tem mineralne vode) ter nihanje v kakovosti izdelkov. Zato je razumljivo, da so začeli v Radenski s široko javno razpravo in strokov
mesto — po predpisih vsaj 500 metrov od naseljenega kraja — so glasno razmišljali. Toda, kdaj se bo to resnično zgodilo, je v tem trenutku težko napovedovati, zato obstaja upravičena bojazen, da bodo prebivalci ob Lendavski cesti in v drugih predelih Murske Sobote še po letu 1988 morali vdihavati neprijetne vonjave iz kafilerije. Podobno kot s farme Nemščak, ki predstavlja poseben problem za onesnaževanje okolja.
Kot so opozorili na seji predsedstva OK SZDL, se je treba odločno upreti sprejemanju odločitev pod mizo, v vseh družbenopolitičnih organizacijah in izvršnem svetu pa je potrebno bolj izpostaviti politično odgovornost. Predvsem pa moramo bolj izkoristiti znanje pri varovanju okolja in povsod nameniti. ustrezno pozornost osveščanju ljudi.
Milan Jerše
bp
nimi posveti o tem, kako izboljšati kakovost dela in izdelkov.
Celotni fizični obseg poslovanja delovne organizacije je manjši kot lani v enakem obdobju za 0,7 odstotka, čeprav so za letos načrtovali 5,5-odstotno rast. Hkrati s padcem proizvodnje in povečanjem števila zaposlenih za 0,5 odstotka se je produktivnost zmanjšala za 1,2 odstotka (za letos je bila načrtovana rast storilnosti 4,5-odstotna). Tudi rezultati fizičnega obsega poslovanja turističnih, gostinskih in zdravstvenih organizacij v okviru Radenske niso zadovoljivi. Več je sicer prenočitev, saj presegajo načrt za 3 odstotke, prav tako pa se je povečalo število prenočitev tujcev. Vendar pa je to povečanje le posledica nenačrtovanega povečanja števila gostov v Moravskih Toplicah, se vedno se zmanjšuje prodaja pijač, kar je posledica previsokih cen. Tozda Zvezda in Diana v Murski Soboti še čakata na svoj veliki trenutek, saj je čas lova njihov glavni vir dobička.
Tovarna polnilne opreme v Beračevi, kjer je soseda tozdu Mineralna voda, je sicer povečala proizvodnjo za 12 odstotkov, kar pa je v cčloti gledano še vedno nezadovoljivo — letni načrt dosegajo le 63,6-odstotno. To pa je le del problema TPO — po devetmesečnem poslovanju so imeli 155 milijonov izgube, kar je mnoge presenetilo. Ob polletju so namreč prikazali zmanjšano izgubo 30 milijonov, tako da bi prej pričakovali odpravo izgube kakor pa povečanje. Znano je tudi, da so bili vsi projekti končani že v prejšnjem obdobju. Kot vse kaže, so njihovo vrednost napačno ocenili, kajti inflacija je naredila svoje. Kakor je dejal generalni direktor Herbert Sefer na minulem sestanku centralnega delavskega sveta Radenske, »bo potrebno ta problem resno vzeti v roke, drugače bodo sledile sankcije; če se izguba ne bo pokrila, bodo morali uvesti zajamčene osebne dohodke.« Čeprav je zalog, ki so bremenile končni izračun, za 40 milijonov manj, pa so imeli kar 30 milijonov stroškov zaradi reklamacij.
Tako slabi rezultati poslovanja v TPO kazijo celotno sliko Radenske. Celotni prihodek v devetih mesecih je dosegel 18 milijard 830 milijonov dinarjev, materialni - stroški 11 milijard 997 milijonov, obveznosti iz dohodka 2,2 milijarde, za čisti dohodek pa je ostalo 3 milijarde 474 milijonov dinarjev.
Na sredstva za akumulacijo odpade 960 milijonov. V zadnjem četrtletju bodo morali v Radenski kar krepko iskati najboljšo kombinacijo razporeditve sredstev.
Bernarda Peček
STRAN 6
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
| kmetijska panorama
V GOVEDOREJI SE OSTAJA PRIHODNOST
Zaostrene gospodarske razmere se kažejo tudi pri poslovanju v kmetijstvu. Težave so v zadnjih letih najbolj občutili živinorejci, posledice pa se čutijo zdaj, ko v Jugoslaviji že primanjkuje živine. Položaj se v zadnjem času sicer nekoliko izboljšuje, vendar še vedno ne
moremo trditi, da je krize v govedoreji konec. V Sloveniji, pa seveda tudi v Pomurju, nam je z ustrezno politiko na tem področju uspelo, da so posledice te krize manj boleče. Stalež pitanega goveda se je sicer tudi tu zmanjšal, več ali manj pa nam je uspelo zadržati stalež osnovne plemenske črede. Tako smo sedaj v nekoliko ugodnejšem položaju pred drugimi republikami in pokrajinama, pomurskim rejcem pa se prav zdaj ponujajo še večje možnosti za prodajo kakovostnega plemenskega goveda. O tem smo se pogovarjali z mag. Milanom Erjavcem z Živinorejsko-veterinarskeca zavoda za Pomurje.
Mag. MILAN ERJAVEC: Ugotovitev, da se je govedoreja v Jugoslaviji znašla v hudi krizi, drži, saj predvsem pri prodaji plemenskih telic naš zavod sodeluje tako rekoč z vsemi območji in ugotavljamo, da je z izjemo Hrvaške povsod čutiti močan padec predvsem osnovne plemenske črede. S kreativno politiko na področju govedoreje, s kreditiranjem nakupa plemenskih telic smo v Sloveniji uspeli zadržati osnovno plemensko čredo in smo tako zdaj resnično v ugodnejšem položaju pred drugimi območji v Jugoslaviji. V Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, pa smo v zadnjih desetih ali celo dvajsetih letih vlagali velike napore in sredstva tudi v selekcijo, v kontrolo proizvodnosti, rezultati pa se že kažejo v neposredni proizvodnji. Kakovostno plemensko govedo iz Pomurja si je utrdilo svoj sloves v Jugoslaviji in tudi zunaj meja naše države. Tudi za doseganje tega cilja smo namenili precejšnja sredstva, saj smo vsa leta z našo plemensko živino sodelovali na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, bili smo na sejmu v italijanski Veroni in trdim lahko, da je bila takšna odločitev pravilna in se nam bo dolgoročno bogato obrestovala.
To verjetno pomeni, da s prodajo kakovostnega plemenskega goveda, ki ga vzredimo v Pomurju, tudi v prihodnje ne bo težav?
Mag. MILAN ERJAVEC: Gledano tudi dolgoročno smo si v Jugoslaviji ustvarili takšen ugled, da bomo lahko tudi v najbolj kriznih časih uspešno prodajali naše kakovostno plemensko govedo. Že zdaj smo priča velikemu povpraševanju po plemenski živini in ocenjujem, da bi v tem trenutku lahko prodati najmanj tisoč plemenskih telic. Zdaj jih toliko seveda nimamo, vendar menim, da bo takšno povpraševanje traja
TURNIŠČE: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču v zadnjem času ni favno velika. Zadnji četrtek v oktobru so rejci ponujali le 44 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Povpraševanje je bilo tokrat večje od ponudbe in kupci so pokupili vse živali. Za par so morali odšteti od 27.000 do 35.000 dinarjev. Organizatorji opozarjajo, da se sejem začne ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti potne liste za živino.
•• ogromerkur
peruthinarstvo in transport n. o. sol. o. /
Murska Sobota	/
Delovna skupnost skupnih služb
ABC POMURKA, Agromerkur, perutninarstvo in transport Murska Sobota, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
I.	TOZD TRANSPORT MURSKA SOBOTA:
2 voznika tovornjaka
Pogoji:
poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit kategorij C in E, 1 leto delovnih izkušenj
H- TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL LENDAVA:
1 komercialista-tehnologa
Pogoji:
agronomska fakulteta živinorejske ali poljedelske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati, pod II. lahko tudi pripravniki, naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA, Agromerkur, Murska Sobota, Iva Lole Ribarja 4, kadrovska služba.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 30 dneh po opravljeni izbiri.
lo še kakšno leto ali dve, in to v Pomurju moramo izkoristiti. Že v prihodnjem letu naj bi na jugoslovanskem tržišču prodali od 1.500 do 2.000 glav plemenskih telic, imamo pa tudi možnosti za izvoz. V preteklih letih smo že izvozili okrog 1.500 goved, v prihodnje naj bi letno izvozili od 300 do 400 glav ne-brejih plemenskih telic, pred kratkim pa smo izvozili tudi bike za osemenjevalne centre na Češkoslovaškem. Tudi to je priznanje naši selekcijski službi in dokaz, da je naše plemensko govedo zares kakovostno.
Kakovost, ki ste jo dosegli, je rezultat sodelovanja vaše selekcijske službe s samimi rejci, rezultati pa se kažejo predvsem v proizvodnosti. Kakšni so ti rezultati?
Mag. MILAN ERJAVEC: Prav zaradi izrednih naporov, ki smo jih vlagali v selekcijo in v kontrolo proizvodnosti, nam je v Pomurju uspelo, da se tudi v najbolj kriznih obdobjih zanimanje za tovrstno rejo med rejci ni zmanjšalo. Če smo še leta 1965 imeli na našem območju v kontrolo proizvodnosti vključenih le 1.300 krav, je zlasti v zadnjih desetih letih zanimanje za to izredno naraslo in danes imamo v kontroli proizvodnosti že več kot 12.000 krav. Rezultat dela z rejci pa je tudi večja mlečnost pri kravah, ki so v kontroli proizvodnosti. Ugotavljamo, da se nam je zlasti do leta 1980 mlečnost lepo dvigala, zaradi podražitve beljakovinskih koncentratov pa smo po tem letu čutili na tem področju rahel zaostanek. Vzroke za zaostajanje pa je deloma treba iskati tudi v vključitvi večjega števila rejcev in večjega števila krav v to kontrolo. Posamezni rejci namreč niso dosledno upoštevali navodil naše strokovne službe in to je seveda neugodno vplivalo na povprečno mlečnost vseh krav, ki so vključene v kontrolo pro
izvodnosti. Mi ocenjujemo dedno sposobnost krav.za pridobivanje mleka na okoli 4.500 do 5.000 litrov na kravo, vendar dosegamo le povprečno mlečnost od 3.600 do 3.800 litrov. In prav na tem področju so še velike rezerve, ki jih moramo izkoristiti.
V zadnjem času veliko govorimo o prehodu na domačo krmo, ki je cenejša, verjetno pa se jo
da tudi dobro izkoristiti za doseganje večje mlečnosti?
Mag. MILAN ERJAVEC: Pomurje je v preteklosti močno osvojilo tehnologijo krmljenja s koruzno silažo. Pri prehrani krav molznic so se tako pojavile težave, saj smo imeli preveč energetske krme, ki smo jo nadomestili z beljakovinskimi koncentrati. Ko pa so se ti znatno podražili, smo zašli v slepo ulico, iz katere smo morali začeti iskati izhode. Rešitev smo videli v usposabljanju travniških površin, s katerih bi dobili čim več travne silaže, ki lahko v dobršni meri nadomesti beljakovinske koncentrate. V zadnjih petih letih smo se zato zelo trudili pri izkoriščanju travnikov in pašnikov, s katerih lahko dobimo cenejšo krmo, s tem pa tudi več mleka in cenejše. Prvi rezultati so že vidni, saj imamo več kot 150 hektarjev intenzivnih pašnikov, ki ob ustreznem gnojenju tudi dobro prenašajo sušo, takšna tehnologija prehrane krav molznic pa se že kaže tudi na povečani mlečnosti. Če smo še pred leti iz osnovne krme lahko pridobili okrog 11 do 12 litrov mleka, smo zdaj na nekaterih kmetijah na Goričkem, ki dosledno spoštujejo navodila naše strokovne službe, že prišli na mlečnost 17 do 18 litrov mleka
Cez tri leta 2000 hektarjev obdelovalnih površin
V sredo, 29. oktobra, so predstavniki Kmetijske zadruge Gornja Radgona prevzeli 185 hektarjev melioriranih površin na območju Se-lišče—Kupetinci. Vodno gospodarstvo Maribor je z deli začelo 1984. in končalo 1985. leta. Pravkar potekajo dela na 402 hektarjih na območju Biserjane—Slaptinci. Če bo vreme ugodno, bodo z izsuševanjem teh površin končali 1987. leta.
Pripravljeno imajo tudi že lokacijsko dovoljenje za izsuševanje 340 hektarjev na območju od Slaptinec do Spodnjih Ivanjec. Tako bi do leta 1990 z melioracijami in zložbami pridobili okrog 2000 hektarjev obdelovalne zemlje.	bp
Delovna organizacija_____________'______ S
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
Delavski svet ABC POMURKE, ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, na podlagi 76. člena Statuta delovne organizacije
RAZPISUJE
dela in naloge
Pomočnik direktorja delovne organizacije
za dobo štirih let.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja šola ekonomske ali pravne smeri (pod pogoji iz Pravilnika o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci za strokovno opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, Ur. I. SFRJ, št. 30/86),
— 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili,
— soglasje za delo v ZT,
— ZT registracija,
— aktivno znanje enega tujega jezika,
— organizacijsko-vodstvene sposobnosti.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov:
ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA
69000 MURSKA SOBOTA, Lendavska 9.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave. /
dnevno na kravo, in to iz osnovne krme.
Živinorejsko-veterinarski zavod je nosilec razvoja govedoreje na tem območju. V okviru zavoda je formirana močna strokovna služba, ki je gotovo porok, da bo to področje še napredovalo?
Mag. MILAN ERJAVEC: Naš zavod je eden redkih v Sloveniji, ki je povezan v sistemu kmetijskih organizacij združenega dela, v sozdu ABČ Pomurka. Za to smo se odločili zavestno, saj smo videli v njem svoje mesto. Ta sistem je našemu zavodu določil vlogo razvojne inštitucije, tu naj bi se koncentrirali najsposobnejši kadri, ŽVZ pa naj bi tako postal center za iskanje razvojnih poti v osnovni kmetijski proizvodnji na tem območju. Tako kadrovsko kot tehnološko se zavod vse bolj krepi in menim, da bo kos nalogam, ki so mu zaupane. Ob tem se uspešno povezujemo tudi z ustreznimi izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, te oblike povezovanja pa že dajejo tudi rezultate. Od številnih oblik takšnega sodelovanja naj omenim le letošnji študentski tabor, ki smo ga organizirali v sodelovanju z RK ZSMS, KZ Panonka ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Višjo agronomsko šolo v Mariboru. Študentje obeh visokošolskih ustanov so na Goričkem uredili 12 hektarjev skupinskega pašnika, v prihodnjem letu bomo pašnik razširili na 30 hektarjev in menim, da bi takšna oblika povezovanja z visokošolskimi ustanovami morala postati stalna praksa.
Sami ste veliko prispevali k razvoju govedoreje na tem območju. Zdaj odhajate na Višjo agronomsko šolo v Maribor, s tem pa verjetno stikov s tem območjem in z rejci ne boste prekinili?
Mag. MILAN ERJAVEC: Samo po sebi je umevno, da se po 23 letih dela na tem področju ne morem povsem posloviti. Zaupanje, ki sem si ga ustvaril med rejci, ne more naenkrat v pozabo, zato bom še naprej opravljal del nalog na Živino-rejsko-veterinarskem zavodu. Izkušnje, ki sem jih pridobil v teh 23 letih, pa bom skušal prenesti na mladi rod, na študente, ki se bodo po končanem študiju vrnili med rejce in tu nadaljevali s svojim praktičnim de-
lom.
Ludvik Kovač
V radgonskih goricah že konec oktobra končali pozno trgatev
Most (ne) čaka na Martina
»Čim prej je vino čisto, boljše je. Vino ne sme zoreti na drožeh. Le to slabo vpliva na aromo in cvetlico vina,« nas je poučil Jože Babič v Kodaličevi kleti v Gornji Radgoni. Zato so ob pomoči separatoja, enega izmed štirih filtrov, skozi katere mora teči najprej mošt in nato vino, preden se naliva v steklenice, lahko ponudili kupcem prvo serijo janžev-ca že slab mesec po trgatvi.
Med trgatvijo je bilo v tozdu Radgonske gorice KK Gornja Radgona sezonsko zaposlenih 40 delavcev, pri trganju grozdja pa so jim pomagali tudi domačini, ki so doma v bližini vinogradov. Devet kletarjev v Kodaličevi kleti pa se je na jesensko trgatev pripravljalo vse leto. Čistoča je namreč pri vinu zelo pomembna, z njo si kletarji zagotovijo pol uspeha. Druga polovica uspeha je odvisna od sorte grozdja in lepega vremena. Za letošnji janže-vec lahko rečemo »da je od sonca razvajen«, kakor piše na nalepki steklenice.
V radgonskih goricah najbolje uspeva traminec, žlahtna kapljica, ki pa je sami kletarji ne ceni
V Kodaličevi kleti so zadnje dni oktobra prevzeli zadnje kilograme grozdja pozne trgatve. Toda za kletarje delo še zdaleč ni končano.
jo preveč. Pravijo, da je to preveč sladka pijača, bolj za ženske. Sami najbolj cenijo renski rizling in mešane sorte v janževcu, pa seveda peneče se vino. Tačas imajo v Kodaličevi kleti pripravljeno vino iz 70 vagonov grozdja, ki je že čisto, mora pa še dozoreti. V enem od tankov (vseh skupaj je 12, v enem pa je lahko 130 tisoč litrov) je ravno ob našem obisku mošt vrel. Polivali so ga z vodo, in sicer zato, da bi vrenje upočasnili. Mošt mora namreč vreti vsaj sedem ali osem dni, nato pa je še tako imenovano tiho vretje. Vsaka sorta mošta, kasneje vina, zori v svojem tanku, mešajo jih (v janževec) šele kasneje, ko nastane že pravo vino.
Zadnje dni oktobra so v radgonskih goricah potrgali zadnje grozde radgonske ranine, traminca in belega burgundca na treh hektarjih v Policah in Črešnjev-cih. Te sorte zorijo v lesenih sodih, še prej v posebnem tanku. Takoj, ko grozdje pripeljejo, ga
KMETIJSKA ZADRUGA GORNJA RADGONA
Kmetovalci vse bolj za živinorejo
Čeprav je sladkorna pesa, katere spravilo poteka ravno v teh dneh, dohodkovno zelo zanimiva, se kmetovalci Kmetijske zadruge Gornja Radgona — predvsem na območju TZUO Videm ob Ščavnici — vse bolj odločajo za govedorejo in pridobivanje mleka.
Direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janez Kramberger je dejal: »Pesa se sicer redno odvaža in bo v teh dneh že pospravljena, vendar odvoz ne poteka tako, kot bi moral, če sladkorna pesa predolgo leži na deponiji, izgublja težo, to pa nam manjka pri končnem obračunu. Verjetno s sladkorno peso v prihodnje ne bo lahko, čeprav smo morali podpisati pogodbo za 180 hektarjev za leto 1986/87. Tarejo nas namreč veliki stroški pri spravilu. Spravilo sladkorne pese na hektarju njive nas stane 10 milijonov. Kombajni so že v zelo slabem stanju, rezervni deli pa zelo dragi. Drugi problem je ta, da imamo za obdelavo premajhne kmetijske površine, ki ne omogočajo primernega kolobarjenja. Vemo pa, da če ni primernega kolobarjenja, ni primernega
zmeljejo in stisnejo v pnevmatski stiskalnici, ki je najmočnejša in ima zmogljivost 21 tisoč kilogramov. Tri mehanske stiskalnice pa imajo zmogljivost 7 tisoč ton. Ker se grozdje pozne trgatve zaradi debelejših lupin težje stiska, uporabljajo pnevmatsko stiskalnico. Vse stiskalnice so minuli mesec in pol delale skoraj nepretrgoma. V Kodaličevo klet so prvo grozdje pripeljali 15. septembra, do konca oktobra pa so sprejeli 190 vagonov grozdja iz radgonskih goric, 32 vagonov grozdja kooperantov kmetijske zadruge in 6 vagonov grozdja iz Kramarovec.
»Na vrhuncu trgatve je naš delovni dan trajal tudi 24 ur, tako
da nekajkrat niti nismo šli domov. Imamo namreč rezervni 40.000-iitrski rezervoar za grozdno brozgo. Tega lahko čez dan napolnimo in nato ponoči stiskamo. Zato vinogradniki, ki so vozili grozdje, več kot štiri ure niso čakali. Sladkorna stopnja je bila letos pri vseh sortah dobra, pri burgundcu 17, laškem rizlingu 16, rizvancu 15 in šiponu okrog 14,« nam je še dejal Jože Babič.
9 zaposlenih je tako v enem mesecu opravilo čez 2700 delovnih u?. Če bi upoštevali staro ljudsko izročilo, pred 11. novembrom ne bi smeli govoriti o vinu, temveč le o moštu. Kot vse kaže, pa to že dolgo ne velja — ob pomoči filtrov se vino zbistri precej pred Martinovim godom. In kako bodo v eni od največjih pomurskih kleti v Gornji Radgoni martinovali: »Slavimo le zato, ker je med nami Martin, ki ima 11. novembra god. V novembru imamo namreč še toliko dela, da na praznovanje pozabimo.«
Bernarda Peček
pridelka, sladkorna pesa pa zahteva štiri ali pet let kolobarja.« V radgonski kmetijski,zadrugi dobro poteka odkup industrijskega sadja, saj so ga od kmetovalcev odkupili od 700 do 800 ton. Nekaj je bilo tudi namiznega sadja, kjer pa se niso držali dogovorjenih cen. Čeprav je še občutna posledica zimske pozebe, so odkupili 32 vagonov grozdja.
Tako kot pri letošnjem pridelku pšenice, se je tudi pri pridelku koruze opazila suša v maju ter nepravilno in nepravočasno gnojenje. 90 odstotkov letošnje setve pšenice je že končane, čeprav jim primanjkuje semenske pšenice. Prihodnje leto naj bi odkupili 1800 ton pšenice (po sporazumu), kar pa je težko načrtovati, saj na odkup vplivajo objektivni in subjektivni vzroki.
Bernarda Peček
VESTNIK, 6.NOVEMŠRA 1986
STRAN 7
ROMSKA PROBLEMATIKA V LENDAVSKI OBČINI
DELA VSAK ČETRTI
Iz poročila, ki ga je pripravil lendavski Center za socialno delo, povzemamo ugotovitve, da se v reševanje romske problematike niso vključili vsi, ki so jih k temu obvezovala pred leti sprejeta stališča izvršnega sveta, OK SZDL ter skupščine skupnosti socialnega varstva. Tako v poročilu zaman iščemo podatke o zdravstvenem stanju Romov, pač pa se je zdravstveni dom vključil v prizadevanja za načrtovanje družin. To je pomembno, saj je znano, da je nataliteta velika in da naraščaj pri posameznih družinah ni načrtovan. Pač pa so nadvse ugodni podatki o vključenosti
OKNO NA VZHOD
Stavba na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi res ni bila primerna, zato je bil že skrajni čas za sodobno mejno poslopje. Sredi leta so začeli graditi novo in za praznik republike ga bodo predali namenu. Naložba bo stala 500 milijonov dinarjev. V objektu bodo imeli svoje prostore carinski organi, mejna milica, gostinci in mednarodna špedicija. Hkrati pa nastaja tudi brezcarinska trgovina, ki jo ureja Kompas. Gradbena dela opravljajo delovna organizacija Slo-venijaceste Tehnika in njeni kooperanti.
Mejni prehod na jugoslovansko—madžarski meji v Dolgi vasi bo (gledano z naše strani) okno na Vzhod, saj bo tu potekal velik osebni in tovorni promet. Znano je namreč, da se Madžarska in druge vzhodne države vse bolj »odpirajo«. Pa tudi narobe!
---LENDAVA
Kaj
Zdaj, ko so hudourniki (voda s pobočja goric) speljani v kanalizacijo, ta pa v potok o »dišavah« tokrat ne nameravamo pisati), ni večjih težav, pač pa se bodo te kmalu pojavile. Te dni bodo namreč v Lendavi začeli graditi pravo kanalizacijo, ki bo imela dva glavna voda: prvi bo speljan od zgornjega konca mesta (bližina mešalnice) do hotela, drugi pa od industrijske cone. Za prvi del kanalizacije so že zagotovili 200 milijonov dinarjev (območna
bo s hudourniki?
otrok v predšolsko vzgojo. Niso pa zadovoljivi rezultati v osnovni šoli, res pa je, da jih v vzgojno-izobraževalnih organizacijah skušajo izboljšati z doslednejšim vključevanjem mladih Romov v podaljšano bivanje ter z delom s posamezniki. Ne preseneča tudi dejstvo, da le malo Romov, ki se nameravajo poročiti, obiskuje zakonsko posvetovalnico. Mnogi tudi zato ne, ker žive pač v izven-zakonski skupnosti. Spodbudni so podatki o zaposlovanju: v zadnjih dveh letih se je redno zaposlilo 12 Romov (6 v Planiki, 4 v Gradbeniku, in po 1 v Opekarni v Dolgi vasi in zunaj občine).
Čez ta prehod prihaja v našo državo veliko potnikov z Madžarske, Češke, Poljske.... pa tudi tovorni promet je velik. Na povečan pretok blaga računa tudi Evrotrans iz Ribnice, ki si v Dolgi vasi ureja poslovalnico.
Mejni prehod v Dolgi vasi bo torej kmalu odprt, pričakovati je večji promet, zato bi se morali podvizati vsi dejavniki, da bi imeli potniki, ki prihajajo z druge strani meje, kar najboljši prvi vtis o naši gostoljubnosti. Samo zgradba, pa naj bo še tako mogočna in lepa, še zdaleč ne bo dovolj, prav tako tudi ne gostinska ponudba ... Veliko je odvisno od vseh, ki prihajajo z gosti v neposreden, pa tudi posreden stik. V tej smeri se v Lendavi že nekoliko osveščajo (akcije turističnega društva na primer), precej nalog pa še čaka.
Š. S.
vodna skupnost, komunalna skupnost, posojilo), drugega pa bo moralo financirati združeno delo. Seveda pa kanalizacija brez čistilne naprave ni rešitev, zato zdaj teče tudi akcija zanjo. Stala bo menda kar 900 milijonov dinarjev. Ker vodo s pobočij goric po dograditvi kanalizacije več ne bo mogoče spuščati vanjo, bo treba poiskati primerno rešitev, ki tehnično ni zahtevna, pač pa bo več denarnih težav.
Š. S.
Zdaj jih je skupaj zaposlenih 28, kar je četrtina vseh za delo sposobnih. Največ jih dela v Planiki (12), Varstroju (5), Gradbeniku (3), Nafti (2), Viatorju (1), zunaj občine (1) in v Nemčiji (4). V tem času išče delo 23 Romov, vprašanje pa je, če ga bodo dobili, saj tozdi tudi za priučene delavce velikokrat zahtevajo vsaj končano osemletko, kar pa ima le malokateri. Poleg teh je še nekaj Romov, ki se ne oglašajo na skupnosti za zaposlovanje, ampak občasno opravljajo dela v gradbeništvu. Takih je okrog deset. Seveda pa je gmotno stanje večine romskih družin še vedno hudo, zato je potrebna družbena pomoč. Le-to jih dobiva 16 oziroma 6,2 odstotka od skupnega števila tega prebivalstva, kar je (odstotno) nekaj več kot v soboški občini. Kaže na to, da je materialno stanje romskih družin na območju lendavske občine težje. Enako bi lahko trdili za stanovanjske razmere, čeprav je tudi res, da se te nenehno zboljšujejo.
S. S.
ZAKAJ TAKO?
Domačinom, ki cesto poznajo, se ni bilo te dni težko znajti na križiščih cest na zahodnem delu Goričkega, drugače je bilo tujcem in naključnim popotnikom. Vsi smerokazi so bili namreč zamenjani in tako je namesto na Kuzmo, smerokaz na križišču Kuzma — Grad —Motovilci gledal v smer Grada, pod Bodon-skim klancem na primer pa namesto v Mursko Soboto v zaselek in stranpot, po kateri se je mercedes z nizozemsko registracijo in očitno tujcem za volanom le stežka prebijal. Zakaj tako, se lahko upravičeno vprašamo in domnevamo, da je cestni nered posledica objestnosti posameznikov, obenem pa tudi nepazljivosti tistih, ki bi morali skrbeti za pravilne cestne oznake in z njimi nemoten promet, bb
LENDAVA
Tesneje sodelovati
s KS
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Lendava je eden izmed dejavnikov, ki koristno vplivajo na varnost prometa v občini. Naloga sveta je predvsem v preventivnih dejavnostih, to pomeni v izobraževanju občanov o prometni tematiki. Posebno dobre rezultate dosegajo pri izobraževanju šolskih otrok, saj za te pripravljajo kolesarske tečaje in predavanja o prometu. V tem letu bodo v akcijo Varno v šolo zajeli vse učence osnovnih šol, pa tudi starše. Posebno pozornost pa bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v prihodnjem letu namenil sodelovanju s komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Želeli bi, da bi v prometni vzgoji zajeli čim več občanov in tako dvignili prometno kulturo v občini. Svet se bo zavzel tudi za izboljšanje prometne signalizacije v občini.
.Jani D.
Razstavi ptic v
Soboti in Radgoni
Tudi v tem jesenskem obdobju prizadevni člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Murske Sobote ne mirujejo. Načrtujejo namreč vrsto akcij in prva med njimi bo že v nedeljo, 9. novembra, ko bodo v Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti odprli zanimivo razstavo ptic. Razstava bo trajala do 12. novembra, odprta pa bo vsak dan od 8. do 18. ure. Tudi prebivalci Gornje Radgone si bodo lahko ogledali podobno razstavo ptic, med katerimi prevladujejo kanarčki in papige, teden dni kasneje. Od nedelje, 16. novembra, do torka, 18. novembra, bo razstava v dvorani TVD Partizan v Gornji Radgoni. Ob pogledu na živopisne ptice se ljubiteljem pernatih živali obeta izjemen užitek.
—še
Razpisna komisija osnovne šole Branke Bernot-Aljaž, Križevci pri Ljutomeru,
razpisuje
prosta dela in naloge ravnatelja.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje, ki jih določa 6. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ter poleg tega imeti organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijave naj bodo naslovljene na razpisno komisijo Oš.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Tovarna dušika Ruše, n. sol. o.,
tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, n. sol. o., PUCONCI
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
snažilka
upravnih in obratovodskih prostorov
Zaposlitev: za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom Delo se opravlja od 14.00 do 22.00.
Pogoj: osnovna šola
Prijave pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni od objave.
Rok obvestila 15 dni po opravljeni izbiri.
Q GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST. OBRT TER STORITVE n.tol.o. LENDAVA qidos LENDAVA
TOZD OBRTNO INSTALACIJSKIH DEL n. »I. o.. TOZD KOMUNALA n. tol o. In DSSS
Na podlagi določil 14. člena Zakona o komunalnih dejavnostih, določil 13. člena Odloka o preskrbi in odjemu pitne vode na območju Lendava ter na osnovi 13. člena Pravilnika o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju Lendava, ob poprejšnjem soglasju Odbora za komunalno dejavnost pri sisu za komunalno dejavnost Lendava, je Delavski svet tozda Komunala v skladu z določili 58. člena statuta tozda na svoji redni seji 29. 10. 1986 v razširjeni sestavi sprejel
SKLEP:
o višini prispevka za priključitev na vodovodno omrežje vodovoda oziroma na kanalizacijo v Lendavi.
1.	Za priklop novih uporabnikov na vodovod v Lendavi z okolico znaša prispevek za priključitev:
— od stanovanjskih hiš	50.000,00 din
— od vinskih kieti	30.000.00 din
— od drugih objektov	1	%
(od investicijske vrednosti gradbenih del
2.	Za priklop novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje v Lendavi znaša prispevek:
— od stanovanjskih hiš	25.000,00 din
— od drugih objektov	0,5 %
(od investicijske vrednosti gradbenih del)
Ta sklep začne veljati 8 dni po objavi, uporablja pa se od 1. 11. . 1986.
— TURNIŠČE-------------------------------------
Priznanja krajevne skupnosti
Krajevna skupnost Turnišče, v katero spadajo še Gomilica, Ren-kovci in Nedelica, je ob letošnjem prazniku podelila tradicionalna priznanja. Letos so jih dobili: Jože Kolarič, direktor Planike, Jože Dravec iz Turnišča, Jože Zavec iz Renkovec, Osnovna šola Turnišče in Nogometni klub Nedelica. Priznanja so zahvala za dosedanje delo, ki je veliko prispevalo k napredku krajev.
Š. S.
VELIKA POLANA
NOVA TRGOVINA
Trgovsko podjetje Univerza! iz Lendave je izpolnilo obljubo, ki jo je dalo Poiančanom, da bo kmalu po otvoritvi samopostrežne trgovine uredilo še prodajalno s tehničnim blagom. To trgovino, ki so jo uredili v prostorih zadružnega doma, so te dni odprli. V njej prodajajo belo tehniko, železnino, akustične aparate, eiektromaterial, kolesa, barve in lake. Kupcev od blizu in daleč ne manjka, zato ni dvoma, da bo tudi ta trgovina upravičila obstoj.
Zakonca Serec zlatoporočenca
Pred kratkim sta praznovala zlato poroko na krajevnem uradu na Tišini zakonca Štefan in Alojzija Serec. Zakonca Serec imata tri hčere in sina, trinajst vnukov in enega pravnuka. Na slovesnoti jim je delegat občinske skupščine M. Sobota izročil poročno listino.
frku
Telefon v štirih krajevnih skupnostih
V krajevnih skupnostih Lendava, Dolga vas, Gorice in Mostje-Banuta bodo kmalu rešili problem telefonske povezave. Doslej je že čez 190 občanov sklenilo prispevati po 150 tisoč dinarjev za gradnjo osnovnega telefonskega omrežja od lendavske poštne centrale do teh krajev. Glede na to, da bodo razširjena poštna centrala in kabelske povezave omogočale priključitev večjega števila naročnikov, bi bilo prav, da bi se za telefon odločilo kar največ gospodinjstev, zlasti se obeta precejšnja ugodnost tistim, ki se bodo prijavili do konca tega meseca, kajti po tem datumu bo znašal prispevek 50 tisoč dinarjev več. Telefonski kabel bodo začeli polagati v prvih dneh novembra.
Š. S. ----------------------r
Nov prostor za srečelovce
Igre na srečo so močno razvite tudi v lendavski občini. Vse več je občanov, ki bi želeli dobiti denar ali na lističih športne napovedi ali na lističih loterije. Doslej so morali lističe kupovati v tesnih prostorih poslovalnice Tobak, pred dnevi pa so dobili nove prostore, kjer ne bo gneče in kjer bodo lahko lističe takoj tudi izpolnili in igralni znesek tudi vplačali. V zadnjih letih so dobili igralci na srečo v lendavski občini nekaj lepih dobitkov, tistih največjih pa seveda ne. Zanimanje za igre na srečo je veliko, upati je, da bo kdo imel tudi večjo srečo kot doslej.
Jani D.
Organizirana prireditev turističnega društva in krajevne skupnosti
Miklavžev
Že tradicionalni Miklavžev sejem, ki je vsako leto 6. decembra v Murski Soboti, bo že drugič organiziran bolj bogato in estetsko, saj sta ga vzela pod svoje okrilje turistično društvo in krajevna skupnost Murska Sobota.
Tudi' letos bodo razstavljali in prodajali svoje blago številni obrtniki od blizu in daleč na Titovi in Zvezni ulici, več poudarka pa bo na kulturno-za-bavnem življenju. Celoten sejemski prostor bo ozvočen, zabavni in gostinski del se bo letos nadaljeval v večerne ure, končal pa s plesom v Diani in Zvezdi.
Pri organizaciji tako množične prireditve, kakor je Miklavžev sejem (samo z Madžarske je lani pripeljalo 28 avtobusov, letos pa jih pričakujejo še več), bi morale sodelovati vse organizacije združenega dela v Murski Soboti. Toda že minu-
NI BILO NAMERNO!
. Medtem ko vode v Lendavskih Goricah v glavnem ne primanjkuje, so cevi usahnile ob trgatvi. Zlobneži so komentirali, da je tako iz preventivnih razlogov: da vinogradniki ne bi delali »umetnega« vina. Utemeljitev pa ni resnična iz dveh vzrokov, prvič: »vina« ni bilo treba delati, ker so trte tokrat izjemno dobro obrodile; drugič: vode ni bilo, ker je pač ni bilo. To je bilo obdobje, v katerem dolgo časa ni deževalo, poraba vode pa je bila velika, zato črpališče lendavskega vodovoda, ki je na ga-
sejem v Murski Soboti
lega posveta, ki ga je sklicalo turistično društvo, so se udeležili le Komunala, Potrošnik, Zvezda in postaja milice. Čeprav so imele trgovske in gostinske organizacije lani 6. oktobra dvakrat več prometa kot ob drugih dnevih, pa ne kažejo prav posebnega zanimanja, da bi svojo ponudbo popestrili s kakšnimi znižanji, prekmurskimi jedmi ali podobnim. Mogoče bi kazalo pritegniti k sodelovanju pridne gospodinje iz posameznih krajevnih skupnosti, ki bi si s prodajo okusnih in ne dragih jedi in pijač prislužile kak dinar. Tega bi lahko uporabile za marsikaj koristnega. Tako pa nam grozi, da bo na stojnicah standardna ponudba — pečene klobase, ražnjiči in pečeni piščanci. Žapora prometa bo letos že od 5. pa do 20. ure. Oskrba v trgovinah bo zaradi zapore tisti dan otežena, zato naj si poslovodje vse bla-
berskem pašniku, ni bilo kos porabi: vodovodne krake na posameznih območjih so izmenično zapirali, tako tudi tiste, ki vodijo po goricah. Zgolj naključje je
GLOSA
torej, da vode ni bilo (vsaj vseskozi ne) prav ob trgatvi.
Brez vode ni življenja! Za vodo je treba sploh bolj skrbeti,
go, razen mleka in kruha, priskrbijo že prej. Prav tako naj bi trgovine tisti dan — čeprav je sobota — odpiralni čas podaljšale. Še prej bo potrebno poskrbeti za razporeditev prodajnih prostorov — tudi prodajalcev bo letos več kot lani, zato bi morali narediti strožji izbor, predvsem pa ne razporediti na isto mesto prodajalcev s popolnoma enakim blagom. Postaja milice bo poskrbela za javni red in mir, cestno podjetje pa za ustrezne oznake. Za organizirane skupne obiske z avtobusi bo rezerviran parkirni prostor na ulici Alija Kardoša.
Sejem naj ne bi bil le povečan klasični sejem, kakršen je vsak prvi ponedeljek v mesecu, temveč kakovosten prikaz domače obrti. Spremljali ga bodo kulturni nastopi folkloristov, glasbenikov in drugih.
Bernarda Peček

tako kar zadeva varstvo območij, kjer so črpališča, kakor tudi za dovolj velika zajetja. Kaže, da je črpališče v okolici Gaberja že premajhnih zmogljivosti, zato zdaj nameravajo (v začetkupri-hodnjega leta) izkopati še en vodnjak, pozneje pa urediti večje črpališče. To bo zlasti nujno zaradi tega, ker se na vodovod priključujejo novi porabniki, od katerih so pomembni tudi »vi-kendaši« v goricah, četudi ne potrebujejo vode, da bi iz nje delali vino.
Š. Sobočan
STRAN 8
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
SffiKH®	..Sport
I ANDREJU GERENČERJU I
ROKOBORBA
Sobočani prvi v Avstriji
--STRELSTVO - REP. LIGA---------
Pomurci solidno tekmujejo
I I I I
Predsednik soboške občine, Andrej Gerenčer, in podpredsednik izvršnega sveta, Peter Brunec, sta priredila sprejem za  najboljše športnike soboške občine — za tiste, ki so v zadnjem 9 letu dosegli naslov najboljšega v državi ali bili člani posameznih 9 državnih reprezentanc.
In kateri so najuspešnejši športniki v koledarskem letu, ki 9 se izteka? Franc Podlesek, ki je nedavno za las zgrešil bronasto odličje na svetovnem prvenstvu v rokoborbi na Madžarskem;  Štefan Varga, Niko Horvat, Milan Marič in Miran Vereš — vsi I člani Brodarskega društva Mura iz Kroga, ki so dosegli članske 9 ali mladinske naslove državnih prvakov; Janez Štefanec, državni prvak v hitrostnih motociklističnih dirkah do 750 ccm; Borut  Benko, Ivan Kuzma, Robi Benkovič, Mirko Unger in Matjaž Ži- 9 tek — člani mladinske ekipe namiznoteniškega kluba Sobota, ki 9 so postali državni prvaki, in Milan Balek, državni reprezentant v hitri hoji. Brez dvoma pa je največ od vseh športnikov občine do- I segla Marika Nagy, svetovna prvakinja v kegljanju, za katero so I pripravili poseben sprejem takoj po svetovnem prvenstvu.
Športniki so na sprejemu dobili spominska darila (monografije Murske Sobote), po uvodnem nagovoru Andreja Geren- K čerja pa je stekel sproščen pogovor, ki se je nanašal predvsem na I finančne težave pomurskih športnikov in — kljub vsemu — na ®
V Vbdingnu v Avstriji je bil mednarodni rokoborski turnir, na katerem je sodelovalo 9 ekip, med njimi tudi RK Pomurje iz Murske Sobote. Sobočani so se odlično odrezali, saj so postali ekipni zmagovalec s 37 točkami, prepričljivo pred drugo avstrijsko ekipo, ki je zbrala 17 točk. Najboljši pomurski tekmovalci so bili: Nasevski, ki je zmagal v kategoriji do 62 kg, Kranjec, ki je bil prvi v kategoriji do 90 kg, Temlin (74 kg), Tribnik (44 kg) in Vukan (40 kg), ki so bili drugi,
Mekicar je v kat. do 57 kg zasedel tretje mesto. Peti so bili Bačič, Vogrinec in Ozvatič, šesti pa
Mešiček.
C. D.
njihove lepe uspehe v državnem in včasih tudi mednarodnem me-
rilu.
Bojan Peček
-------§AH---------------------------------
DERBI RADENSKI POMURJU
V petem kolu tekmovanja druge republiške šahovske lige — vzhod je Radenska Pomurje v pomurskem derbiju premagala Lendavo s 4,5:1,5 točke. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Cigan, Kovač, Gaber in Čavužičeva, remiziral pa je Kos. Za Lendavo je zmagal Vidič, remiziral pa Žilavec.
Novo strelišče v Hercegovščaku, ki so ga odprli ob letošnjem prazniku radgonske občine. Poleg strelskega športa bo lahko služil tudi za potrebe SLO in DS.
r Razgovor "š Franjom Kocmutom o športni rekreaciji » ljutomerski občini
Primanjkuje nam športnih rekreatorjev
V ljutomerski občini si v zadnjih letih prizadevajo u velja vi ti n ek a t ere nove oblike športne rekreacije, vendar se pri tem srečujejo tudi s težavami. Sicer pa. smo se o športnorekreativni dejavnosti v ljutomerski občini pogovarjali s predsednikom za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov in OZTK Ljutomer, Franjom Kocmutom.
— Katere oblike športne rekreacije ste v ljutomerski občini uveljavili doslej?
»Ena najbolj množičnih oblik športne rekreacije v naši občini so delavske športne igre. Te organiziramo že več kot deset let in so postale privlačna oblika aktivnosti med zaposlenimi. Igre potekajo v trinajstih panogah. Doslej smo že končali tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki, rokometu, košarki, streljanju, pikadu, vlečenju vrvi, malem nogometu in atletiki. V delavskošportne igre je vključenih 19 delovnih organizacij ali večina v naši občini. Najbolj množično so v njih zastopane delovne organizacije Tehnostroj, Skupščina občine, Prosveta, Obrtno združenje, Krka itn. Poleg delavskošportnih iger pa OZTK organizira vsako leto več raznih množičnih akcij, kot so plavanje, kolesarjenje, smučanje, pohodi,
planinarjenje itn. Nekatere športnorekreacijske aktivnosti pa potekajo v okviru društev Partizan, kot denimo vaške igre ter turnirji v
malem nogometu in odbojki.«
— Kako pa ste si začrtali nadaljnji razvoj športne rekreacije v občini?
»Doslej smo v naši občini uveljavili rezlične aktivnosti športne rekreacije, s tem da so občani, zlasti pa mladina, ene osvojili bolj, druge manj. Prizadevamo si, da bi k aktivnostim pritegnili čimveč delovnih ljudi in občanov. Zato bomo morali v prihodnje posebno skrb nameniti šolanju športnih rekreatorjev, ki nam primanjkujejo. Želeli pa tudi urediti nekatere objekte in uveljaviti nove oblike športne rekreacije.«
F. M.
PNL		
Veržej :Dobrovnik		3:0
Bakovci :Renkovci		0:1
Turnišče:Hotiza		3:3
Polana :Rakičan		1:1
Beltinka Odranci		1:1
Črenšovci Tišina		5:3
Beltinka	10 8 2 0 28:10	18
Dobrovnik	10 7 1 2 21:13	15
Tišina	10 7 0 3 28:18	14
Veržej	10 4 5 1 21:13	13
Črenšovci	10 4 3 3 24:22	11
Odranci	10 3 3 4 20:22	9
Polana	10 3 2 5 11:16	8
Renkovci	10 3 1 6 13:20	7
Bakovci	10 2 3 5 11:18	7
Turnišče	10 3 I 6 26:36	7
Hotiza	10 1 4 5 16:21	6
Rakičan	10 1 3 6 17:27	5
1. MNL MS		
Radgona: Apače		1:2
Cankova :Gančani		2:1
Tešanovci :Čarda		3:2
Lipa:Ižakovci		1:0
Ljutomer:Tromejnik		1:1
Filovci :Dokležovje		1:2
Dokležovje	10 10 0 0 42:14	20
Lipa	10 6 1 3 24:15	13
Tromejnik	10 5 2 3 16:15	12
Čarda	10 5 0 5 22:18	10
Tešanovci	10 4 2 4 17:21	10
Ljutomer	10 3 3 4 14:14	9
Filovci	10 4 1 5 15:19	9
Radgona	10 4 1 5 15:20	9
Ižakovci	9 3 2 4 18:14	8
Cankova	10 2 4 4 17:20	8
Apače	10 3 0 7 13:31	6
Gančani	9 2 0 7 11:23	4
II. MNL MS		
Hodoš :Romah		7:0
Grad Prosenjakovci		2:1
Serdica :Rogašovci	1		J:0
Bratonci:Šalovci		1:3
Bogojina:Puconci		1:2
Križevci :Selo	l		):2
Puconci	12 11 0 1 48:13	22
Hodoš	10 7 2 1 38:17	16
Rogašovci	10 6 1 3 30:14	13
Šal ovci	10 6 1 3 22:15	13
Prosenjak.	11 5 3 3 26:20	13
Bogojina	10 6 1 3 23:18	13
Vrelec	11 5 1 5 27:26	11
Romah	10 4 15 22:33	9
Serdica	9 2 3 4 12:17	7
Grad	11 3 0 8 17:38	6
Selo	10 2 1 7 20:32	5
Križevci	10 1 1 8 16:34	3
Bratonci	10 1 1 8 17:41	3
NAMIZNI TENIS
SOBOČANI DRUGI
Tradicionalni pionirski turnir POKAL OSVOBODITVE ZADRA je letos zbral 12 ekip iz Jugoslavije, vendar v nekoliko slabši konkurenci kot v prejšnjih letih. Ekipa Sobočanov, za katero sta igrala Janko Ori in Boris Rihtarič, je nadaljevala t dobrimi rezultati iz prejšnjih let in za- । sedla zelo dobro drugo mesto.
V predtekmovalni skupini so premagali Valpovko s 3:0, Jajce s 3:1, Lokomotivo (Vin-kovci) s 3:0, Bagat (Zadar) tudi s 3:0 ter izgubili z Borovim z 1:3. V finalni skupini so premagali Varaždin s 3:2 ter v borbi za prvo mesto izgubili z Olimpijo z 1:3. V posamezni konkurenci sta se oba Sobočana uvrstila med osmerico, kjer je Ori izgubil s Frleto (Bagat) z 1:2, Rihtarič pa s Švererjem (Borovo) prav tako z 1:2.
M. U.
ODBOJKA
Pomurski derbi Radencem
V tekmovanju druge republiške odbojkarske lige — vzhod so bile v četrtem kolu pomurske ekipe uspešne. Odbojkarice Pomurja so v Mariboru premagale Partizan Ivan Cankar s 3:0 in zabeležile prvo letošnjo zmago. V' moški konkurenci so Radenci v pomurskem derbiju premagali Pomurje iz Murske Sobote tesno s 3:2. Odbojkarji Ljutomera pa so premagali Vuzenico s 3:1
ROKOMET
II. REP. LIGA MOŠKI
Branik BAKOVCI Ormož Celje V. Nedelja KROG Šempeter
8
8
8
8
8
8
8
Drava (—1) 8
TOKO RADGONA
8
8
ONL Lendava
Zvezda: Mladost Nafta :Petišovci Kapca :Bistri ca Graničar:Mostje Lakoš:Kobilje Olimpija žitkovci
Panonija Nedelica Mladost Petišovci Mostje Nafta Bistrica Lakoš Kobilje Kapca Olimpija Graničar Žitkovci Panonija Zvezda
:Nedelica
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
9
8
8
9
7
6
4
6
5
4
3
4
4
3 0
3
4
6
0
1:6 1:5 0:2 1:5 1:0
2:0 1:2
35:8 22
41:14 20
13 3
13 2
13 0
2
2
2
7
6
6
5
5
4
2
2
2
0
0 1 0 o o o o
1 o
2
3
3
4
6
5
6
241:185 229:183 184:162 216:209 186:181 218:201 196:205 164:191
187:233
14
13
12
10
10
8
4
4
4
0
8
177:266
0
FERI MAUČEC
2
4
3
3
3
6
7
7
8
9
33:11 36:23 42:29 31:19 23:17 29:21 33:30 26:58 24:35 23:41
10 13:30
11 12:65
19
18
17
16
14
13
10
8
7
5
2 '
---KOŠARKA-------
POLET IN SLOGA
Sklenjen je bil prvi del tekmovanja v občinski košarkarski ligi Murska Sobota za starejše pionirje in pionirke. Med pionirji je na prvem mestu Polet, med pionirkami pa Sloga.
Pionirji
Polet
Mladost Tišina Sloga
3
3
3
3
3
2
0
0
2
3
Pionirke
Sloga Mladost
Polet
Tišina
3
3
3
3
3 2
1 0
0
2
3
. _ V drugem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi je ekipa Noršinec premagala Celje s 1467:1454 krogov. Posamezno: Horvat 370, Bukovec 368, Balaško 365 in Špindler 364 krogov. Ljutomer pa je izgubil s Kovinarjem iz Štor s 1453:1466 krogov. Posamezno: Robnik 373, Filipič 367, S. Kapun 365 in I. Kapun 348 krogov. Po dveh kolih so Noršinci na vrhu lestvice.
V drugem kolu tekmovanja druge republiške strelske lige — sever je ekipa SD Jovo Jurkovič iz Vidma ob Ščavnici v pomurskem derbiju premagala SD Štefan Kovač Turnišče s 1399:1382 krogov. Najboljši strelci: Kocbek (Videm) 362 ter Rojko (Videm) in Kuronja (Turnišče) po 361 krogov. Drugi pomurski derbi med Muro in Panonijo iz Murske sobote pa se je končal z zmago Mure s 1422:1413 krogi. Posamezno: Šiftar 357, Horvat 358, Balaško 356 in Dundek 351 krogov za Muro ter Karo 355, Turner 355, Domša 353 in Kovačič 350 krogov za Panonijo. SD Koloman Flisar Tišina pa je premagala Turnišče pri Ptuju s 1402:1367 krogov. Posamezno: S. Flegar 353, Gider 352, A. Flegar 352 in Števanec 345 krogov.
ROKOMET
Pomurski derbi brez odločitve
V nadaljevanju rokometnega ligaškega tekmovanja je ljubljanska Olimpija v Veliki Polani v slovenski ligi premagala domačo Polano s 24:17. Polančanke so tekmo dobro začele in vodile s 5:1, vendar pa so v nadaljevanju igrale premalo zbrano. Gole za Polano so dosegle: Horvatova 6, Gamzetova 6, Vugrinčeva 3 ter Hozjanova in Viragova po enega.
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige sta se pomurski ekipi, Radgona in Beltinka, razšli brez odločitve. Igrali sta neodločeno 18:18. Strelke za Radgono: Petkova 5, Maukova 5, Jančarjeva 4, Vrablova in Irgoličeva po 2. Za Beltinko pa so bile uspešne: Tkalčeva 10, Kociprova, Vereševa, M. Bašova in N. Bašova po 2.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Ormož premagal Radgono s 27:16. Najboljša strelca za Radgono: Grah 6, Želodec 4. Ekipa Aera Celje pa je premagala Krog s 36:20. Najučinkovitejša strelca za Krog: Kreft 12 in Varga 8. Bakovci pa so v pomurskem derbiju premagali Toko v Črenšovcih s 34:25. Strelci: Lebar 11, Katona 7 in Merčnik 5 za Bakovce ter Horvat 8, Novak 6 in Gjerek 4 za Toko. Mladinci Bakovec so premagali Toko s 25:18.
NOGOMET
Nepričakovan poraz Mure
V nadaljevanju tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura nepričakovano doma izgubila tekmo z Domžalami z 0:3. Sobočani so tokrat razočarali s slabo igro, kar so izkoristili gostje in povsem upravičeno odnesli točki iz Murske Sobote. Mura, ki je na četrtem mestu, igra v naslednjem kolu s Triglavom v Kranju.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige pa je lendavska Nafta v Brežicah premagala Svobodo s 3:1. Strelci za Nafto: Ivanič, Dovečar in Suč. Nafta je med vodilnimi moštvi na lestvici, v naslednjem kolu pa igra doma s Proletarcem.
-----KOŠARKA------------------------------------
Zmaga Radgone in poraz Pomurja
Odigrano je bilo četrto koto tekmovanja v drugi republiški moški košarkarski ligi — vzhod. Radgona je doma premagala Slovensko Bistrico s 100:96. Koše za Radgono so dosegli: Fridau 28, Štihec 25, Roškar 24, Sakovič 15, Škof 6 in Horvat 2. Ekipo Radgone trenira Karel Glažar iz Murske Sobote. Košarkarji Ruš pa so premagali Pomutje iz Murske Sobote s 84:80. Strelci za Pomurje: Gomboč 26, Klemar 16, Tušar 16, Juteršnik 14, Marinič 5, Kerčmar 2 in Banič 1. Moštvo Pomurja trenira Danilo Horvat.
HOKEJ NA TRAVI
ABC Pomurka—Mladost 0:0
V šestem kolu medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka na domačem igrišču igrala z zagrebško Mladostjo neodločeno, 0:0. Tekma je bila zanimiva in borbena, vendar domačini niso znali izkoristiti terenske premoči. ABC Pomurka je z 9 točkami na tretjem mestu, v naslednjem kolu pa igra z vodilnim Mara-thonom v Zagrebu.	, z
Košarkarice Pomurja v četrtfinalu pokala SFRJ
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so leta 1979 dosegle velik uspeh v pokalnem tekmovanju. Uvrstile so se namreč v četrtfinale pokala Jugoslavije in se v Murski Soboti pomerile z eno najboljših jugoslovanskih ekip, Crveno zvezdo iz Beograda. Srečanje se je končalo z zmago Beograjčank z 88:40. Koše za Pomurje so dosegle: Šerugova 11, Žitkova 10, Benkova 8, Roganova in Maričeva po 3, Škrabanova in Kardoševa po 2 ter Golarjeva 1. Sicer pa sta v tej sezoni ženski ekipi Pomurja iz Murske Sobote in Radenec tekmovali v
slovenski superligi. Ekipa Pomurja je z 18 točkami zasedla četrto mesto, medtem ko je bila ekipa Radenec izključena iz tekmovanja in je zasedla zadnje mesto. Radenčanke se namreč niso strinjale s pristranskim sojenjem Furlana (Ljubljana) in Kamnikarja (Črnomelj) na tekmi v Mengšu in so pri rezultatu 53:53 zapustile igrišče, zaradi česar niso smele več tekmovati v slovenski ligi. Največ £0 takrat igrale za Pomurje : Kardoševa, Korenova, Škrabanova, Šerugova, Benko-va, Golarjeva in Roganova, za Radensko pa Antolinova, Ver-
Tl
129:87
105:100
90:116
99:120
150:50
151:60
104:90
27:232
Mladi košarkarji Nafte iz Lendave, ki so v sezoni 1948/49 tekmovali v slovenski ligi.

lOFj
O
bančičeva, Žnidaričeva, Vel-narjeva, Ivanuševa, Maričeva in Cigiitova. Košarkarji Pomurja pa so sodelovali v vzhodni skupini druge slovenske lige in s 14 točkami zasedli četrto mesto. Tudi v naslednjih sezonah je moška ekipa Pomurja nastopala v vzhodni skupini druge republiške lige in dosegala solidne rezultate, vendar pa se ji nikakor ni uspelo uvrstiti v prvo republiško ligo. V tekmovalni sezoni 1979/80 je ženska ekipa Pomurja uspešno tekmovala v slovenski ligi in z 20 točkami zasedla tretje mesto. V tem času so se tudi začele uveljavljati mlade košarkarice Pomurja v slovenskih in državnih reprezentancah. Tako je Tjaša Koren nastopila v državni kadetski reprezentanci, nato pa pristopila k ljubljanski Olimpiji. Greta Kardoš je kot članica državne mladinske reprezentance sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji in na Balkanskem prvenstvu v Romuniji, kjer je Jugoslavija zasedla drugo mesto. Marina Šiško in Alenka Žitek pa sta bili izbrani v slovensko kadetsko reprezentanco in sta sodelovali na tekmovanju za pokal republik. Sicer pa so v tem času v Pomurju potekala tekmovanja v okviru pionirskega festivala košarke, občinska, srednješolska (nadaljevanje)
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Prihaja nova doba —
Na obzorju vstaja nova doba, ki ji bo podobno kot nekdaj kamen, bron, železo dajala obeležje nova tehnologija, v katere osrčju je svetloba. V razvitem svetu so že položeni njeni temelji in prve otipljive in praktične sadove ljudje že uporabljajo v vsakdanjem življenju na delovnih mestih v tovarnah, najrazličnejših ustanovah pri strokovnem delu in kajpak tudi v vojašnicah. Nova optična in svetlobna tehnologija je zasnovana na laserjih ultra čistih steklenih vlaknih in eksotičnih novih
materialih.
Nekateri izumi svetlobne tehnologije so se v manj kot desetletju preselili iz raziskovalnih laboratorijev v vsakdanjo uporabo po domovih, pisarnah, tovarnah. Njihov pomen pa hkrati z vse širšo uporabo nezadržno narašča. »Pripravlja se pravi svetlobni bum. Optika bo v prihodnjem stoletju to, kar je v tem elektronika,« trdi direktor Xeoroxovega oddelka za tehnološke sisteme Robert Spinrad.
Razviti svet ta čas vlaga na milijarde dolarjev v novo svetlobno tehnologijo in prve naprave že delujejo: svetlobna vlakna služijo kot odlične telefonske linije, laserski tiskalniki obetajo revolucijo v tiskarstvu, kreditne kartice imajo vtisnjene svetlobopise, v trgovinah laserski čitalniki odčitavajo cene. Nova tehnologija rojeva proizvode in naprave tudi za manj vsakdanjo rabo. Kaj vse se rojeva v vojaških laboratorijih, se ve le približno, a že to, kar je prodrlo v javnost, govori, da na veliko preizkušajo svetlobne naprave. Na področju komunikacij prihaja do povezovanj poslovnih središč in njihovih oddelkov z optičriimi kabli in tako nastajajo »svetlobna« mesta z zaprtim in varnim sistemom sporočanja pomembnih in manj pomembnih informacij. V svetu tudi že tečejo priprave za polaganje prekooceanskega svetlobnega kabla, ki bo enakovreden konkurent komunikacijskim satelitom. V medicini se je laser že davno uveljavil in prav tako različne druge naprave na osnovi svetlobne tehnologije kot so ana-lizaiji krvi ali naprave za preiskavo notranjosti telesa.
Optična tehnologija prodira celo na kraljevsko področje elektronike — v računalništvo. V ZDA, Zahodni Evropi, Sovjetski zvezi in na Japonskem načrtujejo izdelavo optičnih računalnikov, v katerih bodo namesto elektronov delovali fotoni, kar obljublja naravnost fantastične možnosti in izjemne pocenitve v računalniški bodočnosti. Optični umetni možgani bodo delovali bliskovito in bodo grozljivo sposobni. Le za primer navedimo^ da je Reaganova vojna zveza fantazija brez optične računalniške tehnologije.
»Dirka že teče. Nihče noče zaostati,« pravi analitik strateških informacij pri Eastman Kodaku Ben Zour.
Zgovorne so tudi številke. V ZDA so lani vložili najmanj milijardo dolarjev v optične raziska-ve.To je veliko denarja. Vendar pa v novi tehnologiji prednjačijo Japonci, ki so lani dali kar 3 milijarde dolarjev za optične raziskave. V zaupnih zahodnih kro-
gih se govori, da vse prekaša Sovjetska zveza, ki daje menda desetkrat več denarja v optične raziskave in je že daleč prodrla prav v svetlobnem računalništvu. Zahodnoevropske države in Kanada pa takoj veljajo za države, ki so prve stopile na novo pot in v okviru svojih možnosti uspešno raziskujejo naprej.
In v čem je osnovna prednost svetlobne tehnologije? Za razliko od elektronov, ki potujejo po vodnikih kot so baker, aluminij, zlato ipd., ter često motijo in vplivajo drug na drugega, pa fotoni tečejo po vzporednih linijah
svetlobna
in lahko potujejo tudi eden skozi drugega, ne da bi se motili. Pomembno je tudi to, da svetloba lahko prenese neprimerno več natančnih digitalnih signalov, in to hitreje in na večje razdalje kot radijski valovi ali podobni elektronski pulzi. Lep primer zmogljivosti svetlobne tehnologije imamo v telefoniji. Kot las tanek snop svetlobnih vlaken prenaša lahko toliko telefonskih linij kot jin prenaša 625-žilni bakreni kabel. Pri tem je prenos z optičnim kablom neprimerno čistejši in natančnejši. Prihodnje leto se bomo lahko pogovarjali iz Evrope v Ameriko že po svetlobnem kablu, po katerem bo hkrati teklo 38.000 istočasnih pogovorov ali prenosov računalniških podatkov. Sedanji kabel prenese le 9.000 pogovorov.
Nova tehnologija je torej zares na nezaustavljivem pohodu.
Ob kronanju britanskega kralja Jurija VI. (1936) so
Moški so dvakrat bolj nagnjeni k levičarstvu kot žen-
Za najbolj zgovornega radijskega reporterji nadčan Jerry Wilmot, ki je ob prenosu kakšne me v minuti izgovoril tudi do 300 besed.
	
	
VIDEL JE JETIJA
Reinhold Messner, dvainštiridesetletni južnotirolski alpinist, prvi človek na svetu, ki se je povzpel na vse osemtisoča-ke, pravi, da je na Himalaji videl — jetija. »To je nekakšna kombinacija živali in človeka,« je izjavil Messner na tiskovni konferenci v Katmanduju, takoj ko se je vrnil z Lhotseja. »Videl sem to, kar Tibetanci imenujejo jeti in v prihodnosti bom bitju posvetil več pozornosti, čutim da je ključ do te skrivnosti v mojih rokah.«
Sto si nej je spravo drva, tou naj skrb je njemi prva. Čas je til, pride mraz, kisili de nam obraz.
Šteri so štajnkul plačali, pejnez njim bogme nedo vračali. Či ga dobijo ali nej, tou Kurivo njin povej.
Kurilnoga olja de prej zadosta, sploj nej je važno, kelko košta. Tisti, ka dobre zveze majo, pomagati s kmečkof naftof si znajo.
Republiška skupnost nam naznanja, za frtao do drakša stanovanja.
Či tou komi nej je po vouli, brez haska lejko gučij okouli.
MM MH M Ml MM MM KHM MM MM MM BM Prodor obsevane hrane
Eni pravijo, da gre za »najpomembnejši napredek v zdravi prehrani po pasterizaciji«, drugi pa trdijo, da gre za »množično uničevanje zalog hrane«. Tako hudo različna so mišljenja o tehnologiji konzerviranja živil, pri kateri uporabljajo radiacijo.
Postopek so vpeljali pred več leti za konzerviranje žita in krompirja, razširili pa so ga na suho meso in svinino v začetku osemdesetih let. Letos aprila so v ZDA dovolili uporabo radiacijskega postopka za konzerviranje živil tudi za sadje in zelenjavo, razmišljajo pa že, ali ga ne bi kazalo uporabiti tudi pri perutnini in ribah. Vse to pa je bilo dovolj, da se je razburkala javnost in se je razdelil tabor strokovnjakov.
Sam postopek je enostaven. Živila, ki jih želijo konzervirati, pošljejo skozi poseben prostor, zaščiten od zunaj s svinčenimi oblogami in betonom, v njem pa živila obsevajo z gama žarki, ki jih žarči kobalt 60 ali cezij 137. Žarki so smrtonosni za žuželke in bakterije, lahko pa tudi nekoliko zavrejo zorenje. Hrana po obsevanju ne postane radioaktivna.
Toda nedavna izkušnja s čer-
nobilsko nesrečo je ljudi dodobra prestrašila in nič kaj dosti ne verjamejo v neoporečnost tako konzerviranih živil. Strokovnjaki, ki zagovarjajo radiacijski postopek, pravijo, da je primerjanje med černobilskim sevanjem po državah Evrope in radiacijskim postopkom za konzerviranje enako primerjanju podobnosti med tigrom in banano. Obsevano hrano je mogoče, kot zatrjujejo, takoj po postopku brez vsake škode zaužiti.
Zagovorniki obsevalnega postopka pravijo, da je to zanesljivo nadomestilo za nevarne pesticide, konzervanse in prekajevanje. S tem postopkom ljudi zavarujejo pred mnogimi bacili od trihine do salmonel. Med dobrimi platmi postopka je tudi njegova učinkovitost. Obsevana pripravljena hrana, denimo pečen piščanec, ki jo vakuumsko zapakirajo, lahko
čaka na polici trgovine tudi osem let, pa bo, ko jo pogrejemo, prav tako užitna kot prvi dan.
Nasprotniki obsevalnega postopka hrane pa pravijo, da zadeva ni tako čudovita. Prav nič ne omejuje uporabe pesticidov, saj jih v glavnem potrebujejo pri pridelavi hrane. Poznavalci tudi trdijo, da je obsevalna doza (okrog 100 kilogradov) premajhna, da bi zaustavila zorenje sadja in zelenjave, toda če jo povečajo na učinkovito stopnjo, se živila preveč zmehčajo. Najhujše pa so obtožbe, da obsevanje povzroči kemijske spremembe sestavin hrane, ki lahko privedejo tudi do nastanka rakotvornih snovi.
In povejmo še, kako na zadevo gledajo zmerneži. Tolažijo z zgodovinskim zgledom: 50 let je trajalo, da so gospodinjstva sprejela hrano v konzervah, 20 let, da so sprejela globoko zamrznjena živila, pa bo trajalo še kakih 5 let, da bodo obsevana živila vsakdanjost v gospodinjstvih.
XXX
drugje smo preb
PO ZAKONIH
DŽUNGLE
Francoski karikaturist Jean Mulatier, Patrice Ricord in Jean-Claude Morchoisne so pred nedavnim objavili album z naslovom The Animals who govern us (Živali, ki nam vladajo). V njem so politike upodobili na vseh razvojnih stopnjah od povsem človeške do ži-. valske. Hudo resno trdijo, da ne gre za nikakršna naključja, ampak da so do rezultatov prišli po »visoko znanstvenih raziskavah«. Tako so ugotovili da ameriška nacionalna živahni orel, ampak kalifornijski petelin, kakor ga uteleša Ronald Reagan. Maggi Thatcher, ki bi morala simbolizirati britanskega leva, je navadna kokoš, Francois Mitterrand je za avtorje poslednja razvojna stopnja purana, Helmut Kohl sove, Franz Josef Strauss bika, Andrej Gromiko pa medveda. Avtorji so objavili tudi svoj politični credo: »Povsem jasno in naravno je da, nam vladajo,« po zakonih džungle.
v Altaju
Potem ko se je razširila novica, da v Altajskem pogorju živi pošast, je skrito Jezerce Keras obiskalo najmanj 5000 ljudi, da bi na svoje oči videli nenavadno žival. Znanstveniki s sinkjanške univerze so ugotovili, da je »pošast« posebna vrsta rdečega lososa. Žival je menda tri metre dolga. Ni jim še jasno, kako je mogoče, da živi tako velika riba v tako majhnem Jezercu. Njegova površina meri komaj štirideset kvadratnih metrov.
F



Pametne živali bežijo
Ribiči, ki imajo bogate izkušnje z visokega morja, vedo, da bodo pod jatami delfinov skoraj zanesljivo zajeli tudi veliko jato tunov. Pri tem pa jih seveda prav malo skrbi, če lovu na tune žrtvujejo delfine. Ko namreč mrežo zapro, zajamejo tudi delfine, ki pa kot morski sesalci ne morejo ostati dolgo pod vodo, ne da bi se zadušili. In tako vsako leto ribiči uničijo na tisoče delfinov. Te živali pa slove kot izredno inteligentne, zato jih ljubitelji narave in sploh življenja skušajo zaščititi.
Akcija zaščite delfinov pri lovu
na tune se je začela že leta 1972, ko je v mrežah poginilo 304.000 delfinov. Takrat je še krožilo geslo: Bi ubili Flipperja za sendvič s tunino? (Flipper je priljubljeni delfin iz televizijske nadaljevanke, znane tudi našim otrokom.) Pritisk javnosti je bil dovolj močan, da so v ZDA izglasovali zakon o zaščiti morskih sesalcev, po katerem naj bi ribiči močno zmanjšali število lovu žrtvovanih delfinov. Toda tudi največje število, ki ga dopušča zakon (okrog 20.000), je še vedno previsoko. Povrhu vsega pa se ga ne držijo, zatrjujejo pred-
stavniki Zelenega miru in borci za ohranitev in zaščito narave.
Lepši časi pa že prihajajo. Z novim načinom lova, pri katerem mrežo zategnejo v elipsasti, ne krožni obliki, omogoča, da večina delfinov lahko uide iz mreže. Seveda jih morajo ribiči v pomožnih čolnih nagnati na zadnji konec mreže.
Sicer pa so delfini že pokazali, da so zares pametne živali: radi se igrajo okoli ladij in manjših jaht, toda na območjih, kjer lovijo tune, izginejo kot kafra takoj, ko se pokaže ribiška ladja.
Iznajdljivi (ali pa skopi) James O’Brien se ni strinjal s ceno, ki mu jo je postavil neki prevoznik, zato se je odločil, da se bo iz enega konca Londona v drugega preselil kar sam. Tako, kot kaže slika, je naložil na svojo volvo kavče in drugo ropotijo. Pa se ni daleč pripeljal; policaji so ga izločili iz prometa in plačal je kazen, ki je bila višja od zneska katerega je zahteval prevoznik.
Trud ni vedno poplačan. S tem so se morali sprijazniti tudi neznani zlikovci, ki so iz banke v švedskem mestu Lundu odnesli veliko železno blagajno. V gozdni tihoti so jo skušali odpreti, a tatinski strokovnjaki so odpovedali. Blagajna se ni dala. Tako jo je kmalu našla policija. Policijski strokovnjak za odpiranje blagajn je poskušal in poskušal, vendar zaman. Potem so začeli v blagajno vrtati. Uničili so 16 svedrov, ko je končno sedemnajsti le prevrtal kakovostno jeklo. Blagajno so odprli in ugotovili, da je — prazna.
pa se vendarle zgodi
Še bolj žalostno se je končal sicer hvale vreden trud mladega Richarda Steela. Fant se je hotel odpeljati iz glasbene šole, ki jo obiskuje v Londonu, vendar se je avtobus zapletel v prometno gnečo. Odložil je svojo violino ter pomagal šoferju, da je speljal. Pri tem so kolesa avtobusa šla čez fantovo violino. Toda glej presenečenje! Ko je nesrečni fant pobiral trščice nekdanje violine, je odkril prej skrito nalepko, na kateri je pisalo Antonio Stradivari 1715. Ni vedel, da je imel v svojih rokah tako slavno violino. Skoda, ki jo je utrpel, pa je bila tisti hip tudi neizmerno večja.
STRAN 10
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
Da bo

pečenka okusnejša
Če želite, da vam pečenje uspe, maščoba ne sme biti prevroča ne prehladna. Najbolje je, če pred pečenjem napravite poskus s kosom krompirja. Če v trenutku, ko ga vržete v maščobo, dobi zlato rumeno barvo, je čas, da začnete s pečenjem mesa.
Meso za pečenje mora biti suho, preden ga daste na olje. To velja tudi za meso, ki ga vzamete iz kvaše ali marinade. S pečenih odrezkov se jajce in mrvice lažje odlupijo, če jih panirate suhe.
Pečeno meso je okusnejše, če ga polijete z malo konjaka in potem ponovno zapečete. Mesa, ki ga pečete, ne smete zalivati z vodo, ker bo pretrdo. Sok od pečenja bo veliko okusnejši, če ga razredčite z malo kave. Pa še nekaj nasvetov: če kuhate kislo zelje, dodajte jabolko. Zelje bo imelo blažji okus.
Da jajca pri kuhanju ne bi popokala, jih je potrebno prebosti z iglo. Trdo kuhano jajce boste lažje rezali, če nož najprej namočite v vrelo vodo.
Tudi to je potrebno znati
Banane v sadni solati ne bodo počrenele, če jih pokapljamo z limoninim sokom ali potrosimo s sladkorjem v prahu.
Vonj ohrovta v stanovanju izgine, če lonec, v katerem kuhate ohrovt, prekrijete s krpo, namočeno v kis in pokrovko.
Redkvice, repo in paradižnik bomo rezali brez težav, če jih nekaj ur pred uporabo postavimo v hladilnik.
Da bi ostal hren dalj časa svež, ga je potrebno naribanega preliti z vrelo marinado, sestavljeno iz vode, soli, sladkorja in kisa. Ko se ohladi, ga pustite v
RADIO MURSKA SOBOT
Lestvica tega tedna v oddaji 21 232
1.	Dancing on the ceiling — Lionel Richie
2.	Papa, don’t preach — Madonna
3.	Ne joči — Miha Balažič
4.	Jasmina — Agropop
5.	Mandarina — Don Juan
Predlagamo:
Stuck with you — Huey Lewis & The News
Sve je otišlo u Honduras — Djordje Balaševič
Press — Paul McCartney
Baby goodbay — Rendezvouz
Lestvica nastaja v sodelovanju s hi-fi vid Kidričevi 21, telefon 25577, 69000 Murska
Glasovnice — dopisnico — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 NAJ.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
— Gotovo je odšel za našimi cenami, da ga še ni nazaj! (B. Žnuderl)
— Menjam bazo — odhajam med muhe. (M. Mertiik)
— Ne verjamem, da bi take stopnje v odeju prebile »plafon«.
P. Srečkovič
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 13. novembra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
KOSTANJ
KRALJ JESENI
Malo gospodinj ve, da se lahko kostanj pripravi na veliko načinov, v glavnem pa ga jemo kuhanega in pečenega. Kostanj ni naključno dobil naziva — kralj jeseni, saj je bogat z beljakovinami. Povejmo še to, da je bil kostanj v Evropi glavna hrana, preden se je pojavil krompir. Poglejmo si nekaj receptov.
Špageti s kostanjem: Kostanj kuhajte v slani vodi, ogulite ga in pomešajte z veliko žlico kopra.
OB NESREČI Z ELEKTRIČNIM TOKOM
Kaj storiti?
Ob nesreči z električnim tokom ukrepajmo hitro, vendar premišljeno. Najprej spravite ponesrečenca z območja električnega toka. Potem preglejte ponesrečenca in ukrepajte. Ugotovite, če diha, naj miruje pod nadzorstvom, če ne diha, takoj začnite z umetnim dihanjem. Ponesrečenčevo glavo nagnite močno nazaj in dvignite čeljusti. Močno mu vdihnite zrak skozi nosnice. Dvignite se, počakajte tri sekunde, da zrak lahko izide. To ponavljajte dvanajstkrat na minuto. Ponesrečenčevo glavo držite ves čas nagnjeno nazaj. Če je nos neprehoden, vdihavajte skozi usta. To delajte tako dolgo, dokler ponesrečenec sam ne zadiha.
steklenici.
Pražena jed ne bo vpila odvečne maščobe, se damo že v hladno maščobo žlico kisa ali ruma.
Prismojeno jed je potrebno takoj pokriti in pustiti deset minut v posodi s hladno vodo. Neprijeten vonj bo izginil.
Če jedi dodamo konjak, bo dobila odličen okus.
Jajca ne dajajte v vrelo vodo, ker se tako zmanjša njegova hranljivost in prebavnost.
Oveneli peteršilj dajte za pol ure v vrelo vodo, potem pa v hladno. Kmalu bo spet tak kot svež.
Špagete skuhajte in pustite, da se ohladijo. Dodajte belo olje (boljše je olivno) in mleti poper. Na koncu pomešajte špagete in kostanj in jed je gotova.
Kostanjeva krema: kostanj kuhajte, ogulite in prepasirajte. Maso pomešajte z mlekom, sladkor in sol dodajte po želji. Mešanico za-
Nekaj za filateliste
Filatelistični rekordi
Leta 1856 so v Maklenburgu izdali najmanjšo znamko na svetu. Merila je le 12 x 12 milimetrov, njena površina pa je bila 1,44 kvadratna centimetra. Leta 1962 je v Sovjetski zvezi zagledala luč sveta znamka Slava zmagovalcem vesolja, ki je merila 150 krat 70 milimetrov, površina pa je merila 105 kvadratnih centimetrov. Leta 1935 in 1936 so v Avstriji med obiskom skupine pritlikavcev v nekaterih mestih žigosali znamke z žigom, ki je imel le 17 milimetrov premera. Ves svet skuša nekako standardizirati poštne ovojnice, dopisnice in razglednice. Ustvarjalci poštnih znamk pa nočejo privoliti v nikakršne kalupe, vekijo jih hoče biti izvirnih za vsako ceno. Le kako si drugače pojasnimo poštno znamko v obliki gramofonske plošče. Zelo težko je predvideti oblikovanje znamk v prihodnje. Leta 1964 je Sierra Leone izdala novo znamko. Prvi primerek te znamke je kupil minister za komunikacije, vse druge pa so hitro pošle. Vzrok uspeha te znamke je bil, ker je imela obrise te države. Napredek tehnike je prinesel še eno presenečenje: stereoskopske, tridimenzionalne znamke.
NAREDITE SAMI
KREMA ZA OBRAZ
Cene kozmetičnih izdelkov so v zadnjem času že prav astronomske. Izdelki za nego obraza so dostopni le redkokomu. Predlagamo vam, da si kremo za obraz napravite sami in se tako izognete velikim izdatkom. Krema, ki jo napravite sami, ustreza vsem vrstam kože.
Kako jo napravite7 Sok ene limone in dva beljaka zmešajte v čisti posodi. Zmes kuhajte, dokler ne postane trda kot maslo. V posebno posodo nalijte liter vode in vanjo dajte 5 žlic pšeničnih luskic. Zmes pustite nekaj ur, da se usede. Vsako jutro in zvečer si namažite obraz s to kremo in pustite, da ostane na obrazu od 10 do 15 minut, potem pa se umijte z vodo, v kateri so pšenične luske.
Biftek presenečenja
Meso zrežite na bifteke, vsak biftek položite na folijo, namazano z oljem, posolite, obložite z rezino sira, nanjo naložite šampinjone, dušene na masti, posujte z vegeto, zavijte v folijo in specite na plošči štedilnika ali na žaru. Šampinjone dušite na maslu in narezani čebuli, posolite, popoprajte, na koncu pa dodajte sesekljan peteršilj. Namesto bifteka lahko uporabite telečje ali svinjske zrezke.
Za jed potrebujete: 600 g bifteka, 150 g čebule, 100 g masla, 250 g šampinjonov, 250 g sira (trapista), sol, poper, česen in peteršilj.
Začelo se je kot šala
Staro ljudsko zdravilo proti nespečnosti poznamo vsi: če človek ne more zaspati, si mora predstavljati ograjo in ovce, ki jo preskakujejo. Ovce je treba šteti in spanec bo prišel čisto neopazno. Lani je neka japonska družba dala v prodajo magnetofonsko kaseto, ki traja — seveda če vzdržite do konca — 85 minut. Ves ta čas nekdo počasi in z enoličnim glasom, ki ga prekinja glasno zehanje, šteje: ena ovca, dve ovci, tri ovce in tako dalje. Kaseta je imela velikanski uspeh. Japonci, ki trpe za nespečnostjo, so jo začeli kupovati, z njo pa so napravili tudi dobro kupčijo v drugih državah.
kuhajte, da se sestavine popolnoma stopijo, nato dodajte zmesi zdrob, maslo in rumenjak. Ko se skuha, servirajte.
Skuhana kostanjeva skorja zdravi preobčutljivo kožo in ustavlja drisko. Čaj kostanjevih listov-blaži kašelj.
NIC NAS NE SME PRESENETITI
SKRB ZA VEČJO
POŽARNO VARNOST
Ob Mesecu požarnega varstva smo v Pomurju organizirali številne dejavnosti, s katerimi smo želeli opozoriti na marsikje nevzdržne požarnovarnostne razmere. O tej problematiki pa so obširneje govorili tudi na problemski konferenci v Murski Soboti, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Murska Sobota. Skrbno pripravljeno gradivo in tehtna razprava, ki je vsestransko osvetlila požarnovarnostne razmere v soboški občini, sta pokazala, da smo kljub jasnim zakonskim predpisom doslej marsikje zdaleč premalo storili za varnost premoženja in ljudi. Ugotovljeno je bilo, da namenjamo še vedno premalo skrbi preventivnemu delovanju, varnostni vzgoji, organizaciji požarnovarnostne službe ter skrbi za kadre, gasilna sredstva, opremo in orodje. Znova in znova ugotavljamo malomaren in neodgovoren odnos do družbenega in zasebnega premoženja. Tudi mandatne kazni požarnih inšpektorjev, ki so prenizke, ne zaležejo, da ne bi kadili na nedovoljenih krajih in odmetavali ogorkov na za požar nevarnih mestih, da ne bi čestokrat z izdelki in odpadki založili požarnih poti ter priročnih sredstev za gašenje in jih slabo vzdrževali. Na neustreznih mestih uporabljamo odprti ogenj in kopičimo lahko vnetljive snovi. Marsikatero dvorišče je nedostopno za gasilna vozila ob morebitnem požaru. Poseben problem je pomanjkanje gasilne vode. V večini primerov je skrb za požarno varnost v delovnih organizacijah zaupana ljudem, ki za to nimajo časa in volje, ker so vključeni v proizvodni proces. Izjema so nekatere večje delovne organizacije.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MOREBIT-NOST	PANOGA UPODABLJAJOČE UMETNOSTI	NEDAVNO UMRLI SL GLASBENIK (AR)	OGRAJA OKROG VRTA	SLAB PESNIK	OTOČJE V PACIFIKU, ZNANO PO H-BOMBI	PRISTAŠ VERE V SATAN
EKSPRESN VLAK	/~						
GLASBILO IZ DRUŽINE GODAL GOSLI							
GRENKA SOL							
PAST, ZANKA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE			ERBIJ	EVROPSKI VELETOK SLOVENSKI SLOVNIČAR			
NENADNA BOLEČINA V LEDJIH					TITAN ZAVITKI		
ENA OD TREH SOJENIC V GR. MITU							
RIMSKO ŠTEVILO PETINPETDESET			POLIRČNA POGODBA POŠKODBA TELESA				
RIMSKA PROVINCA OB DONAVI						PRITOK GANGESA VINDUI	GORA V SEVERNEM VIETNAMU (2504 m)
KISIK		PISMENO POTRDILO OČEM ELDA VILER					
ČLAN SENATA V ZDA							
SNOV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Moliere, apostol, novator, DS, resa, žur, Rad, Umag, J, kramp, škomber, črv, ENI, Ipin, DZ, nacizem, Anatole.
V soboški občini imamo ustanovljeni le dve industrijski gasilski društvi, medtem ko bi leta morala delovati v vseh večjih delovnih organizacijah. Zanemarjeno je poučevanje zaposlenih o požarnih nevarnostih in ravnanju z gasilnimi aparati. Skratka, doslej smo premalo storili za požarnovarnostno kulturo občanov. Zato je ena od osnovnih nalog vseh dejavnikov v naši samoupravni družbi, da na tem področju veliko več naredimo in tako preprečimo nevarnost za naše premoženje in ljudi. Nanje bi morali opozarjati že starti otroka, vzgojitelji v vrtcih in šolah ter v delovnih in življenjskih okoljih. Samo na ta način se bomo znebili nenehnih presenečenj rdečega petelina. Na problemski konferenci o požarnovarnostnih razmerah v soboški občini je bilo tudi poudarjeno, da so nekatere krajevne skupnosti in organizacije združenega dela v zadnjem obdobju veliko storile za izboljšanje požarnega varstva, hkrati pa kritično spregovorile o premajhni skrbi drugih. Tako so menili, da soboške krajevne skupnosti ne dajejo denarja za gasilno opremo, kot to delajo na podeželju. Slišati je bilo, da je v zadnjem obdobju velika sredstva za požarno varstvo namenila največja delovna organizacija — soboška Mura, ki celo razmišlja o zaposlitvi treh poklicnih gasilcev. Prav pa bi bilo, da bi v sleherni delovni organizaciji in krajevni skupnosti skrbno pretehtali požarnovarnostne razmere ter v kritičnih primerih tudi hitro ukrepali, saj je varnost pred požarom prispevek h gospodarski moči in blaginji.
F. M.
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
Bela krizantema odprla je svoj cvet. Bela krizantema pokukala je v svet.
Bela krizantema, kako lep cvet je tvoj. Bela krizantema, nikogar se ne boj!
Bela krizantema, rada te imam, bela krizantema, nikomur te ne dam!
Jožica Lukač, 8. a OŠ Bakovci
Praznik ob meji
Lepo je, če ima človek prijatelja, še lepše pa je, če ima prijatelja zunaj naših meja. Naše mesto je najsevernejše mesto, ki leži ob meji z Avstrijo. Obe strani sodelujeta že vrsto let, letošnji september pa bo ostal zabeležen med ljudmi iz Bad Radkersburga in Gornje Radgone kot eden izmed najlepših, saj so posneli ob prazniku grozdja TV oddajo, ki se je odvijala na osrednjem trgu v avstrijski Radgoni in pri nas na Janževem vrhu.
Nastopilo je veliko kulturnih skupin iz obeh mest, med njimi je bil izbran tudi naš mladinski pevski zbor (OŠ Jože Kerenčič iz G. Radgone). Ko smo stopili na oder sredi trga, nas je vse zelo presenetilo. Na vseh oknih so goreli reflektorji, ki so dodatno osvetljevali prizoriščni prostor za občutljive kamere.
Za nas pevce, nevajene vsega tega, je bilo to pravo navdušenje. Za nastop smo imeli izbrano pesem Manka Golarja PUST V PRLEKIJI in skladatelja Vilka Ukmarja. Verjetno ni posebej potrebno poudarjati, da smo imeli veliko tremo. Na koncu oddaje smo odtekli med publiko in delili jabolka skupaj s pevskim zborom iz avstrijske Radgone. V nedeljo je bil na sporedu direkten prenos in naša trema je bila toliko večja. Vendar jo je premagalo veselje nad sodelovanjem na takšni enkratni prireditvi.
Za naš MPZ je bil to zares velik dogodek in nekoč, ko bomo odrasli, se bomo s ponosom spominjali čudovitih in uspešnih nastopov, ki smo jih doživeli pri zboru v osnovni šoli.
NORMA BALE OŠ JOŽE KERENČIČ,
Zelenjava za šolsko kuhinjo
V petek smo imeli krajši pionirski sestanek, na katerem smo se dogovorili, da bomo organizirali akcijo zelenjave. Tako smo imeli v soboto in nedeljo tudi malo več zaposlitve doma. Z bratcem sva pripravila različne vrste zelenjave. Papriko in korenček sva nabrala na vrtu, drugo pa je bilo že v kleti.
V ponedeljek in torek smo učenci prihajali v šolo s polnimi vrečkami najrazličnejših povrtnin. Zelenjavo smo sproti spravljali v zaboje. Bilo jih je kar precej polnih. Na ta način smo veliko pomagali naši šolski kuhinji.
Milanka Krampač, 4. razr.
Podružnica OŠ Gaberje
Razmišljanje ob dnevu OZN
Iz dnevne sobe je slišati glasove televizijskega napovedovalca. Seveda, oče sledi poročilom, mama pa uspava sestrico. Vsakodnevnost mojih staršev ... Nenadoma se oglasi mama na hodniku: »Prosim te, utišaj malo, saj vendar otrok ne more zaspati!« »Pa ravno sedaj, ko je tako važno«, je odgovor našega poglavarja družine. Spet politika, pomislim in se zazrem nekam daleč preko šolskih knjig. Misli mi hitijo brez moje volje in prinašajo v zavest slike iz našega družinskega življenja. Mimo rastemo otroci pod skrbnim vodenjem mame in očeta. Zdi se mi, da nam leta prehitro minevajo. Nemir dogodkov iz okolja prinašata le radio in televizija. Morda nas življenje le preveč uspava med hribčki v naši dolini!
Med hribčki v naši dolini ni bilo vedno tako lepo, draga Barbara! Vojne vihre so pretresale od časa do časa tudi Radgonski kot. Težko breme pustošenja in prisile so pustile sledove našim babicam in dedkom. Še danes, toliko let po težkih dneh zaide vzdih na zgubane obraze ob misli na drage, ki jih ni, na zgubljena leta, ki se ne vrnejo, na odpovedovanja in dolge dneve negotovosti. Jaz vse to težko doumem, bolje rečeno: ne morem verjeti, da je bilo res! Neka čudna tesnoba me prevzame že ob sami misli, da bi sama čutila stres vojne vihre. Bežim pred mislijo na morije po svetu, Černobil in nevidno smrt, lakoto, neozdravljivo bolezen ...
Moje mlado srce pa želi le živeti; živeti — slišite ljudje, ljudje vsega sveta? Sprašujem vas z negotovostjo, da ne veste sami za odgovor: Ali nimam pravice živeti in preživeti to svoje neponovljivo življenje?
Barbara KURNIK in Alenka MAUKO OŠ Jože Kerenčič, Gor. Radgona
KAKO VARCUJEM
Sedaj sem že večji in vem, kaj pomeni varčevati. Mamica mi je tudi rekla, da bom dobil hranilno knjižico, tako da bom denar varčeval v banki. Spominjam se tudi, kako nestrpen sem bil, ko mi je kateri od gostov, ki je prišel k nam, dal kakšen dinar ali pa denar sam spustil v hranilnik. Kadar sem dobil kakšno igračo, sta mi mamica ali očka
venomer rekla: »Čuvaj, da ne bo takoj za odpad!« Sedaj poskušam varčevati tudi pri šolskih potrebščinah, pazim na obleko in druge stvari, kajti tudi tako varčujem. S tem prihranim staršem težko pri-služen denar.
Sebastjan Temlin, 3. raz.
OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Apače
( NAŠ DINAR Kakšne težave na svetu povzroča ta dinar!
Teka, te ne uboga, zmedo napravi, potlej pa si pravi: »Uh, danes bo še veselo, ko vse narobe bom postavil!« Zvečer naš poredni dinar po cesti lušno v mesto se odpravi.
V banki, trgovini, vse poredne kovance zbudi, da se bodo z njim šli po mestu veselit.
Zdaj junak naš sploh ni več sam, z njim še cela četa junakov porednih koraka. Po mestu bodo večjo zmedo naredili, kot jo je prej naš divjak.
Ko zjutraj vsi so se zbudili, so se spraševali: »Le kdo je to zmedo napravil?« Policaji so drug čez drugega vpili in kričali: »Krivca bomo našli!« Seveda so krivca odkrili.
In revež sedaj za rešetko sedi, se tolče po glavi in žalostno pravi: »Ko spet bom svoboden in prost korenjak, bom raje v hranilniku, ne več bedak! In glej, res naš dinarček se je popravil, v hranilnik odšel, o dobičku sanjaril...
Anita MLINARIČ, 8. a
MOJ OČKA
Moj očka je po poklicu mizar in dela v Avtoradgo-ni v montažno — servisni skupini. Sestavljajo zabojnike (kontejnerje) doma in širom po svetu. Bil je že v Nemčiji, Iraku, Iranu, Libiji in še bi lahko naštevala. Ko gre po svetu, sem vedno zelo žalostna, ker vem, da ga ne bom videla dva meseca ali še več. Čeprav vem, da bo moja vitrina spet bogatejša za nekaj spominčkov, bi bila vseeno bolj vesela, če bi bil moj očka doma ali pa bi delal vsaj kje v Jugoslaviji.
Tako bi nam lahko vsaj takoj pisal, kje je, kako se mu godi, ali je zdrav. Če pa je v tujini, mine precej časa, da pride prvo pismo.
Nikdar ne bom pozabila dne, ko se je očkova skupina vrnila iz Iraka. Vsi so prišli, le mojega očka ni bilo.
Zelo smo se prestrašili, saj smo mislili, da se mu je kaj zgodilo. Njegovi sodelavci so nam povedali, da se je zataknilo z dovolilnico za bivanje v Iraku in ga zato niso spustili čez mejo. Od takrat je minilo že precej časa, vendar še zdaj ne morem pozabili, kako sem ga čakala.
Sedaj je moj očka spet doma, vendar še sam ne ve, kako dolgo.
Ko bodo dobili naročilo, bo spet šel. Morda bo to kje pri nas, morda pa spet v drugi državi. Bojim se, da ne bi šel v Irak, kajti tam je še vedno vojna.
Rada imam svojega očka, ker vem, kako trdo mora delati, da lahko meni, mami in sestri nudi udobno življenje.
MONIKA ROŽMAN COŠ JOŽE KERENČIČ, Gor. Radgona
TOZD Naravno zdravilišče in jugoslovansko društvo vegetarijancev vabita v petek, 7. novembra, ob 20. uri na “ VEČER VEGETARIJANSKE
KUHINJE V HOTELU RADIN
Nastopa: Doris Dragovič s svojim ansamblom.
Tudi modna revija bo!	Vljudno vabljeni!
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
16
Članek je vseskozi revolucionarno napisan in drami ljudstvo. Njegova vsebina je bila še zlasti pomembna tam na pragu druge vojne. Odkrito je zapisano, da je bilo močno avstrijsko cesarstvo združeno leta 1918, da je prišel slovenski kmet v novo državo, v narodno Jugoslavijo. Z novo državo pa je bila oživela tudi kmečka mladina, ki je tudi v Vidmu ob Ščavnici vztrajno širila ideologije kmeta, ideje stare pravde, želje po zedinjenju ljudstva. Slovenski časniki so tedaj vabiti: »Vsi oni, ki se zavedate nove misli, pohitite v nedeljo k Jurju, pa počastite kmetski dom, kmetsko delo in manifestirate za našo lepšo in svetlejšo prihodnost!«
Malo pred 11. uro dopoldne — 30. julija 1939 — so po Vidmu zaplapolale slavnostne zelene zastave s kosami; zaplapolal je zvezni prapor in godba je udarila koračnico. Okna so bila okrašena z zastavami in cvetiem.	.
Šolski upravitelj in nadzornik od Sv. Marjete pri Mariboru, zdaj Pernica, Mirko Vauda, je dajal še zadnja navodila pevcem, ki jih je pripeljal s 'sabo. Prišli so bili z vseh koncev. Le Mariborčani niso prišli preveč množično — prišli so Franjo Žužek, novinar mariborskega Večerni-ka Franc Gerželj, ki je bil tudi aktivist DKFID, meščanstvo pa je zastopal odvetnik dr. Rozina, sin zavednega Slovenca, prav tako odvetnika v Mariboru.
Prišlo je bilo veliko Prekmurcev, Savinjčanov, Prlekov, mladine s Ptujskega polja, Dravske doline, pa tudi predstavniki društev s Kranjske.
Govorniški oder so napolnili številni predstavniki in zastopniki ra-zličnih organizacij.
Ob tej otvoritvi je bilo zapisano, da je »sonce zlatoognjeno ožarja-lo novi dom, se razlivalo po bližnjih njivah, kjer so žanjice že zdavnaj požele rž in pšenico in so stali tem rženi in pšenični »križi« ter »jakope-ci«..."
Na slavnostnem zborovanju je izrekel dobrodošlico in pozdravni govor predsednik DKFD, Joško Satler iz vasi Ivanjci. Poudari! je, da je kmečka mladina z lastnimi žulji zgradila svoje kulturno in prosvetno središče in žarišče.
Vladimir Kreft je nato pozdravi! znane goste, med njimi so bili ofi-cialni zastopnik hrvaškega voditelja dr. Vladimir Maček, dr. Odič iz Čakovca, zastopnik Seljačke Sloge iz Zagreba, Petek; pa zastopnik mur
skosoboškega Sokola Stopar, zastopnik ptujske delavnice Vzajemnosti; prišel Je Jože Lacko, prišli so predsednik in tajnik DKFD, Korošec in Nemec, zastopniki gasilcev, starih vojakov in drugih. Posebej so pozdravili dva urednika Večernika, Ivana Potrča in Franceta Gerželja.
Vladimir Kreft je imel pozdravni pogovor, saj je zaslužil največje priznanje ob gradnji doma.
V tem domu, kjer so se kasneje kovali značaji in se širila obzorja vaške kulture, so se na slavju spomnili tudi velikih kmečkih mož, padlih za pravice kmečkega ljudstva. Med njimi so bratje Radičevič, Matija Gubec, Bolgar Aleksander Stamboljski, dr. Janže Novak in drugi. Ob spominu nanje je prek novega doma zadonelo: »Slava! Slava! Slava!«; prapori so se povesiti v čast državni himni, ki se je razlegala v vroče nedeljsko opoldne.
Manifestacija je bila olepšana z govorom dr. Odiča, zastopnika dr. Mačka. Ta govor je sprožil vzklike dr. Mačku, hrvaškemu in srbskemu narodu in Jugoslaviji. Dr. Odič je naznanjal svoje veselje, ker je dr. Maček izbral za odposlanca njega, da sme biti na »veliki slovenski kmet-sko-mladinski manifestaciji, ki nosi pomemben poudarek v simbolu velikega kmetskega puntarja in borca Matije Gubca.«
Predstavnik Sokolov iz Murske Sobote, Stopar, je poudari! potrebo po sodelovanju Sokola s kmečko mladino in menil, da morajo ostati skupaj enega srca in ene duše — »vse za slavo in veličino kralja in Jugoslavije«.
Predstavnik DELA VSKE VZAJEMNOSTI Lacko je prav tako opozori! na nujnost še tesnejšega sodelovanja delavcev in kmetov.
Tajnik zveze DKMD Ivan Nemec je z živopisnim govorom razgibal množico. Govori so dosegli vrh z nastopom predsednika zveze Ivana Kronovška, ki je sklenil zborovanje z mislijo o kladivarjih nove vaške skupnosti. Poseben govor Je bil pripravljen tudi za slovenske akademike, ki jih ni prišlo malo v Videm. V sicer kratkem govoru je prišlo do nesoglasij med govornikom in akademiki. Govoril je namreč gospod Drofenik, ki je bil sicer naše gore list, a je bil neke vrste »zvezda repatica«, ki je po naključju za hipček zašla v komunistične sfere — nemara zato, da se v teh sferah ne bi nikoli več pojavila. Kakšni so bili Drofenikov! dejanski interesi, sploh ni pomembno, ker se kasneje ni uveljavil ne na eni ne na drugi strani.
Po otvoritvi je tedanji režiser ljubljanskega narodnega gledališča dr. Bratko Kreft popeljal povorko pred spomenik pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja, kjer so položili venec iz svežega klasja, ovit z zelenimi trakovi. Nato je sledila pred domom himna Hej Slovani. Glavarstvo je namreč dalo dovoljenje za prireditev le pod dvema pogojema: da udeleženci napolnijo cerkev in se poklonijo kralju. Odtod tudi ta ceremonial.
V Vidmu se je natrlo veliko domačinov. Popoldne so gledali igro učitelja Ernesta Tirana ŽA STARO PRAVDO. V igro je vpletel tudi ljudsko petje. Tiran je predstavil v igri življenje in životarjenje kmetskega ljudstva pod graščinsko peto; predstavil Je bolj našega kmeta za svoje pravice izza Gubčevih časov...
Nedelja, 30. julij 1939, je bita za videmske domačine zares veliki praznik. Ta praznik pa se je ponovi! vselej tedaj, ko so kasneje vabili plakati na novo odrsko uprizoritev v dvorani Gubčevega doma. Teh prireditev pa je bilo veliko in v kratkem času je zaživel tam ljudski oder.
LJUDSKA DRAMATURGIJA
Dom Matije Gubca si je pridobi! sloves enega podeželjskih kmečkih odrov, ki so ga oblikovali kmetje sami... Kmalu so tam prirejali za
oder tudi leposlovna dela Ivana Vuka-Starogorskega. Pa ne le njegove igre, temveč tudi njegove povesti, ki so jih domačini sami dramatizirali. Prizadevna na tem polju je bila Marija Rantaša, daljna sorodnica Ivana Vuka. Marija je prirejala zgodbe za oder, režirala in igrala. Tako je dramatizirala tudi Mohorjevo Ančko po Vukovi črtici.
Ljudska dramaturgija se je v Vidmu zelo uveljavila. Morda je bil impulz tudi Bratko Kreft, ki se je rad družil z domačini ih jim pomagal. Uprizarjali so tudi njegova dela.
ODMEVI PO OTVORITVI DOMA
Slovenski tisk je že danpo otvoritvi zapisal, da je postal DOM MATIJE GUBCA v Vidmu ob Ščavnici resničnost po zaslugi zmagovite kmečke mladine, ki je tako najlepše pokazala svojo zavest ob severni meji. Kmetski list je zapisal, da pomeni dom »pravi prelom, saj se je mladi rod postavi! na lastne noge, da povede ves narod k resničnemu prerojenju.«
Kmečki list je zapisal, da je otvoritev zgodovinski narodnostni dogodek in prispevek za hitrejšo ljudsko rast in za vsestranski duhovni razvoj. Pridjal je, da je na predvečer gorel na videmskem hribčku ogromen kres, ki je severni meji naznanjal, da živi tudi v Vidmu slovenski rod, ki hoče za vselej živeti v Jugoslaviji.
Kres je bil zares posebno doživetje. Ob njem so zadonele ubrane slovenske pesmi. Ceste so prevzeti tudi topiči, s katerimi so domačini streljali v počastitev velikega dogodka. Poleg borbenih pesmi, Hej Slovani, Oj, Triglav moj dom in drugih so ob kresu vzklikali slovenski zemlji, kralju Petru II., kraljici Mariji in mogočni Jugoslaviji. Vuka seveda ni bilo tam, a ko bi bil, mu vzkliki kralju ne bi preveč teknili.
V Edinosti je bil 5. avgusta 1939 objavljen viden članek o videmski mladini, ki kuje slovensko vaško skupnost. V uvodnem odstavku je zapisano: »Po našem podeželju je raztresenih na tisoče kmetskih domov, v katerih živi naše kmetsko prebivalstvo že stoletja in stoletja. V teh domovih se odigrava večina našega slovenskega življenja. Kljub premnogim organizacijam na podeželju se močno čuti pomanjkanje domov, v katerih se ne bi sestajale samo posamezne družine, ampak vsa vas, ves ožji okraj. Taki domovi bi odstranili pregrade, ki danes med nekaterimi Sosedi sejejo razdore. Edinost je že zgodaj naglaševa-la potrebo po kmetskih domovih na vasi, kjer naj bi se mladi po končani šoli izobraževali v kmetskem duhu. Tudi kmetska mladina pri Sv. Juriju ob Ščavnici je močno pogrešala streho, kjer bi se sestajala in izobraževala ...«
VUKOVI POSLEDNJI MESECI
V času ustanovitve Gubčevega doma, zlasti še z začetkom jeseni, je Vuk zvečine ležal. Skuša! se je še dvigniti, a ni. šlo. Vse teže je vstajal. Zadnje mesece pred smrtjo pa je bil docela priklenjen na posteljo. Ampak duševno je ostal bister.
Septembra 1939., ko je Hitler napade! Poljsko, je v njem vse drgetalo. Vznemirjeno je vpraševat: »Le kaj bo nastalo iz tega ?« Ni mogel razumeti, kam se je zasuka! politični veter. Rad bi bil zdrav in sposoben na akcijo, kajti napočil je čas, ko bi moral javno priznati svojo pripadnost.
Njegova radovednost ni bila potešena. Tudi ni več doživel groznega vpada Hitlerjevih okupatorjev na slovenska tla. Ni dočaka! Hitlerje-
vega poraza.
Dalje prihodnjič
STRAN 12
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 6. novembra 1986	Št.: 29
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUP-SČIN: GORNJA RAD-
GONA, LENDAVA
LJUTOMER IN MUR-
|SKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
251.	Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, 255. skupni in splošni porabi v I. polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986	256.
252.	Ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepi o uresničevanju programov SIS-družbenih dejavnosti v I. polletju 1986, bilanci sredstev in 257. prispevnih stopenj v letu 1986
253.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o usmerjenem izobraževanju mla- 258. dine in možnosti za zaposlovanje
254.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Lendava
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini Gornja Radgona
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
Sklep o višini in minimalnih pogojih združevanja sredstev uporabnikov ptt storitev po osnovi združevanja deleža od vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka
STRAN 13 VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
251
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dn e9. oktobra 1986, sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v L polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986.
Zbori občinske skupščine so na seji dne 9. oktobra 1986 obravnavali Informacijo o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v I. polletju leta 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986 in
ugotovili:
V I. polletju letos je v občini Murska Sobota porasel celotni prihodek za 77,3 %, porabljena sredstva 67,9 %, dohodek 129,4 %, čisti dohodek 128,6 %, sredstva za osebne dohodke 129,5 % in akumulacija skupaj s sredstvi rezerv za 121,2 % glede na enako obdobje leta 1985, Z izgubo so poslovale štiri temeljne organizacije združenega dela v višini 1.125 milijonov dinarjev ali za 170,3 % več kot v I. polletju lani.
Dosežena gospodarska gibanja se v glavnem ujemajo z ocenjenimi za I. polletje 1986 s tem, da so nekatere dohodkovne postavke še na višjem nivoju. Mnogo hitrejše od ocenjenih so rasti dohodka, čistega dohodka in akumulacije.
Gospodarstvo občine je doseglo boljše rezultate kot v I. trimesečju letos, vendar pa je visok dohodek odraz za 9,4 indeksnih točk počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti prihodka. Ocenjuje se, da so dosežena porabljena sredstva gospodarstva prikazana v premajhni višini, saj se je učinek revalorizacije surovin in materiala vsebovan v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov napram enakemu obdobju lani zmanjšal.
Zaskrbljujoče so spremembe v strukturi delitve dohodka, kjer se povečuje delež sredstev za skupno in splošno porabo, zmanjšuje pa delež za akumulacijo.
Neugodno je tudi večanje zalog, zlasti zalog blaga ter porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Pozitiven premik se kaže pri izboljševanju reprodukcijske stopnje gospodarstva.
Število organizacij, ki so poslovale z izgubo se je v primerjavi s trimesečjem letos izrazito zmanjšalo, vendar je izguba še vedno velika, dve organizaciji TOZD Elektro in TOZD Klavnica pa sta v polletju izkazovali celo izgubo na substanci.
Tudi v prvem polletju letos se nadaljujejo določeni negativni trendi iz preteklosti saj večine resolucijsko načrtovanih gibanj ne dosegamo. Zaostajajo zlasti gibanja industrijske in kmetijske proizvodnje ter produktivnosti dela, ugodna pa so gibanja na področju konvertibilnega izvoza.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev gospodarstva so v globalu usklajena z določili resolucije, gibanja teh sredstev pa so po OZD različna in v nekaterih hitrejša od resolucijskih določil.
Sredstva skupne porabe so porasla hitreje od dohodka medtem ko je bila rast sredstev za splošne družbene potrebe počasnejša od rasti dohodka v gospodarstvu občine.
Na podlagi ugotovitev je Izvršni svet sprejel naslednja
stališča:
OZD v občini, ki ne dosegajo resolucijsko načrtovanih ciljev naj pripravijo konkretne akcijske programe z opredeljenimi aktivnostmi, ki
jih bodo podvzele do konca tega leta. Pri tem je potrebno dati poseben poudarek odgovornosti za njihovo izvajanje.
Vse OZD v občini, zlasti tiste, ki poslujejo z izgubo oz. so na meji rentabilnosti morajo z vso odgovornostjo analizirati obstoječe stanje, ugotoviti vzroke in posledice za doseganje slabših poslovnih rezultatov ter na tej podlagi pripraviti ukrepe in programe za saniranje stanja in izboljševanje poslovnih rezultatov v naslednjih obdobjih. V zvezi s tem morajo OZD z izgubo po vsakem trimesečnem poslovanju poročati Izvršnemu svetu o sprejetih ukrepih in aktivnostih, ki so jih podvzele za odpravo negativnih gibanj.
V Panoniji, ki je v lanskem letu izkazala izgubo, v letošnjem polletju pa je sicer poslovala s pozitivnim rezultatom je potrebno spremljati izvajanje sanacijskega programa in poskrbeti, da se pozitivno poslovanje obdrži tudi na koncu leta in vnaprej.
V vseh organizacijah, kjer je bila rast porabljenih sredstev bistveno počasnejša od rasti celotnega prihodka je potrebno preveriti realnost prikazovanja porabljenih sredstev.
Vse OZD, kjer je prisotno zmanjševanje industrijske proizvodnje morajo analizirati vzroke za padanje proizvodnje ter podvzeti ukrepe za odpravo takšnih gibanj. Prav tako je nujno podvzemanje ukrepov za pospešitev kmetijske proizvodnje ter večje vključevanje OZD v vse oblike mednarodne menjave.
V razreševanje problemov v organizacijah združenega dela z motnjami v poslovanju se bodo vključili tudi predstavniki Izvršnega sveta, Medobčinske gospodarske zbornice in družbenopolitičnih organizacij.
Sredstva skupne porabe morajo naraščati skladno z določili resolucije, v okviru teh pa morajo SIS materialne proizvodnje podati realno oceno predvidenih zbranih in porabljenih sredstev, do konca leta.
Veterinarska postaja in Pomurski tisk TOZD Tiskarna morata V skladu z določili zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986, poračunati preveč izplačana sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v I. polletju letos in sicer za razliko med razporejenimi sredstvi za I. polletje in izračunanimi možnimi sredstvi v UDS-1 obrazcu.
Do ugotovitve boljših poslovnih rezultatov v naslednjem periodi-nem obračunu so dolžne za vsako mesečno povečevanje akontacij osebnih dohodkov pridobiti ustrezno mnenje Izvršnega sveta in le na tej podlagi povečevati osebne dohodke naslednje organizacije: Sobota TOZD Tapetništvoin TOZD Komunala, Pomurski tisk TOZD Tiskarna in TOZD Kartonaža, Veterinarska postaja, Živinorejsko veterinarski zavod, DO Zunanja trgovina, DO Gozdno in lesno gospodarstvo, DO Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ter DO Kmetijska zadruga Panonka.
Osnovna šola Grad, OŠ Kuzma, Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in delovna skunost krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota se opozarja na dosledno upoštevanje danih usmeritev IS SO Murska Sobota o možni rasti sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu.
Številka: 30-11/86-3
Datum: 16/10-1986
Predsednik SO
Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
252
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1986 sprejela naslednje
ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepe o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. polletju 1986. bilanci sredstev in prispevnih stopenj za leto 1986
Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota so obravnavali poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. polletju 1986, bilanco sredstev in prispevne stopnje za leto 1986. Posamezne skupščine SIS so obravnavale izvajanje svojih programov in zagotavljanje sredstev za njihovo izvedbo. Zbori občinske skupščine so na osnovi ugotovitev, stališč, usmeritev in sklepov Izvršnega sveta, predlogov skupščin SIS in razprave v zborih sprejeli naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA, USMERITVE IN SKLEPE
1.	Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota sprejemajo poročilo o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti v L polletju 1986, bilanco sredstev in spremembe prispevnih stopenj v predlaganem besedilu.
2.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da se vse dogovorjene naloge dosledno ne izvajajo. Izvajanje programov v organizacijah združenega dela je potekalo brez večjih motenj, razen v osnovnem zdravstvenem varstvu, kjer so prisotna izredno pereča kadrovska vprašanja, predvsem pomanjkanje zdravnikov. V osnovnem zdravstvu primanjkuje 30 zdravnikov, da bi se približali republiškim normativom. Prisotna je velika fluktuacija kadrov, kar se odraža v kvaliteti zdravstvenih storitev.
Prioriteta v osnovnem zdravstvenem varstvu se ne uresničuje, povečuje se koriščenje zdravstvenih uslug izven regije. Socialno zdravstvena ra 'en prebivalstva ni zadovoljiva. Pravice iz zdravstvenega varstva so obsežne za sredstva, ki se zberejo za zdravstveno varstvo. Kadrovska vprašanja je nujno reševati z ustrezno kadrovsko in šti; pendijsko politiko in zagotavljanjem drugih ustreznih pogojev.
2.	V letu 1986 v občini nismo uspeli obdržati povprečnih prispevnih stopenj v SIS družbenih dejavnosti iz 1. 1985. Na to so vplivali razširjeni programi dejavnosti pokrivanje izgub iz 1. 1985 in uskladitev osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu.
3.	Letni plani SIS morajo biti realno postavljeni tako glede opredelitve nalog kot tudi glede prispevnih stopenj. Ob pripravi poročil o izvajanju planov in bilance sredstev je potrebno izpostaviti probleme, ki so prisotni v posameznih dejavnostih.
4.	Za doslednejšo izvajanje dogovorjenih nalog v letu 1986 je potrebno zaostriti konkretno odgovornost na vseh področjih dejavnosti, tako v izvajalskih organizacijah, kakor tudi pri uporabnikih storitev. Vse SIS morajo pripraviti akcijske programe za izvedbo sprejetih nalog.
5.	SIS morajo sprejeti programe uskladitve osebnih dohodkov, ki mora biti izvedeno do konca tega leta v skladu z metodologijo in navodili sprejetih v republiških SIS.
6.	Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, morajo plačevati prispevke iz dohodka za SIS v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Številka: 021-14/86-1
V Murski Soboti, dne 9. oktobra 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
253
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1986 sprejela naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve o usmerjenem izobraževanju mladine in možnosti za zaposlovanje
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota so na sejah dne 9. oktobra 1986 obravnavali problematiko usmerjenega izobraževanja in možnostih zaposlovanja mladine v občini Murska Sobota. Na osnovi stališč, predlogov in usmeritev izvršnega sveta, razprava v zborih občinske skupščine so zbori sprejeli naslednje
ugotovitve, stališča in usmeritve
1.	vzgojnoizobraževalni programi morajo odsevati razvoj in spremembe, ki izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot. Zato je spremljanje izobraževalnih programov sprotna in trajna naloga.
Prenova programov za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju pomeni samo eno izmed faz v nenehnem procesu preobrazbe vzgoje in izobraževanja;
2.	Dosedanji rezultati usmerjenega izobraževanja niso zadovoljivi, zato je potrebno s konkretnimi predlogi posebej s strani združenega dela sodelovati pri prenovi programov srednjega usmerjenega izobraževanja.
3.	Programi izobraževanja vsebinsko ne zadovoljujejo vseh želja mladih naše regije po izobraževanju. Napori za pridobitev novih programov, oz. ohranitev sedanjih so bili veliki, vendar ne vedno uspešni. V Sloveniji smo preko sklepov republiške skupščine dobili možnost za ohranitev sedanjih in odpiranje novih programov na V. zahtevnostni stopnji (področje tehničnih usmeritev in agroživilstva). Zato
v naši občini moramo vztrajati na določenem številu programov. V. zahtevnostne stopnje in nikakor ne pristajati na tendence, prisotne tudi v našem združenem delu, mladino čimprej zaposliti in interno priučiti.
4.	Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov v srednjem usmerjenem izobraževanju je vložiti maksimalne napore za kvaliteten dvig vzgojnoizobraževalnega dela. Hkrati ob uvajanju novih vzgojnoizobraževalnih programov je potrebno zagotavljati ustrezne pogoje za njihovo izvajanje.
5.	Za poenotenje šolske mreže v regiji morajo svojo vlogo odigrati Skupnost pomurskih občin, medobčinske družbenopolitične organizacije in medobčinska gospodarska zbornica.
6.	S problematiko zaposlovanja mladih je neposredno povezan problem pripravništva. Pripravništvo ne pomeni formalizma ampak zaključek izobraževanja, možnost združenega dela, da svojim potrebam ustrezno oblikuje kadre, mladim pa omogoči zaključek izobraževanja posamezne stopnje.
S posebno družbeno akcijo bo potrebno animirati celotno združeno delo, da bi skušali mladim, ki uspešno končajo šolanje, zagotoviti vsaj opravljanje pripravništva in si prizadevati tudi za njihovo stalno zaposlitev. Število mladih, ki uspešno končajo šolanje, presega trenutne potrebe združenega dela v regiji, zato bo potrebno iskati rešitev v širšem slovenskem prostoru.
7.	Organizacije združenega dela morajo upoštevati realne dolgoročne kadrovske potrebe, ki jih pogojujejo ustrezni razvojni programi. Zaradi nenačrtnih in kratkoročnih kadrovskih potreb, ki jih izkazujejo delovne organizacije, ni možno načrtno in dolgoročno usmerjati mladino v izobraževanje za poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Med drugimi je to tudi eden od vzrokov, da prihaja do razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po kadrih.
8.	Kljub številnim zelo zavezujočim sklepom poteka kadrovsko štipendiranje v nasprotju s sprejetimi sklepi. Podatki o kadrovskem štipendiranju so porazni, kar je v veliki meri odraz slabega angažiranja poslovodnih struktur pri spremljanju in uresničevanju dogovorjene kadrovske politike.
Potrebno je pripraviti analizo izvajanja štipendijske politike v posameznih OZD, prav tako pa tudi gibanje kadrovske strukture v zadnjih letih, trenutno strukturo in strukturo, načrtovano v prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
9.	Sleherna organizacija združenega dela bi morala v zvezi z izvajanjem pripravništva, štipendiranja oziroma kadrovske politike, narediti analize v svoji lastni sredini in stanje spreminjati na lastnih spoznanjih.
10.	Vodstveni in vodilni delavci ter samoupravni organi morajo spodbujati večje razpisovanje in dodeljevanje kadrovskih štipendij in se zavzemati za izvajanje pripravništva. V OZD, kjer doslej še niso razpisali kadrovskih štipendij in niso sprejemali pripravnikov, naj samoupravni organi in družbenopolitične organizacije dajo pobudo za spreminjanje dosedanje prakse.
11.	Pri sprejemanju delavcev na razpisana dela in naloge naj se spodbujajo preizkusi sposobnosti. Prednost pri sprejemanju v delovno razmerje naj se daje delavcem iz socialno ogroženih družin.
12.	Na področju zaposlovanja bi bilo nujno pripraviti analizo o vzrokih odhajanju in nevračanju mladih strokovno usposobljenih kadrov iz občine; pregled stanja o pripravnikih in ostalih iskalcih zaposlitve po posameznih profilih, s prikazom realnih možnosti za vključevanje v združeno delo pomurske regije in eventuelno tudi izven regije-
Številka: 10-3/86-1
V Murski Soboti, dne 9. oktobra 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
254
Na osnovi 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81 in na osnovi 5. člena Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 8/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na 11. seji, dne 25. 9. 1986, sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen geodetskih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Lendava.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetskih
štev. Vrsta in obseg del storitev
1.	PARCELACIJA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel v velikosti do 0,3 ha na dva dela
18.900 din
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetskih
štev. Vrsta in obseg del storitev
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3' ha	5.600 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	4.800 din
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZ. UREDITVENIH NAČRTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak lom meje oboda	4.000 din
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	4.800 din
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	27.200 din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
L Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	14.800 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	4.600 din
2.3.	Za numerično izmero za dve (2) mejni točki 8.000 din
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	3.200 din
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo >	6.800 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za dve mejni točki	11.200 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	3.200 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0,5 ha	14.400 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	4.600 din
3.	Za večje družbene objekte in situacije se obračun stroškov vrši po dejansko porabljenem času
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	8.000 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina ...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času ter se obračunavajo po tarifi, ki velja ob dnevu izdelave geodetskih storitev.
9.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	2.500	din
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	2.000	din
—	za risarsko geodetsko delo ura po	1.200	din
—	za figurantsko delo ura po	1.000	din
10. Cena za prevoženi kilometer znaša	100	din
STRAN 14 VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
11.	Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja tri mesece, se cena poveča za 30 %, če se meritve izvajajo v tem času na zahtevo naročnika.
3.	člen
Valorizirane cene geodetskih storitev veljajo s 1. 10. 1986.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet dne 24. 3. 1986 z začetkom veljave s 1. 4. 1986.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 38-1/86-2	Predsednik
Lendava, 25. 9. 1986	izvršnega sveta
Jože KURONJA
255
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi odloka o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/85) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 23/10-1986 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen geodetskih storitev
L
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine G. Radgona.
II.
Cene iz 1. točke tega sklepa so:
Zap.	Cena geodetske
št. Vrsta in obseg del storitve
1.	PARCELACIJA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela
18.900 din
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	5.600 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	4.800 din
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZ. UREDITVENIH NAČRTOV
I.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Parcelacija za obod
2.1.	za vsak lom meje oboda	4.000 din
2.2.	za vsako novo nastalo parcelo	4.800 din
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	27.200 din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
1.	Navezava na poligonsko mrežo	6.800 din
2.	Določitev meje
2.1.	za grafično izmero za 2 mejni točki	14.800 din
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	4.600 din
2.3.	za numerično izmero za 2 mejni točki	8.000 din
2.4.	za vsako nadaljnjo točko	3.200 din
2.5.	prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo	6.800 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	11.200 din
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	3 200 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	14.400 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	4.600 din
3.	za večje družbene objekte in situacijo se vrši obračun stroškov po dejansko porabljenem času.
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba in garaža	8.000 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času.
8.	Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina ...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času ter se obračunavajo po tarifi, ki velja ob dnevu izdelave geodetskih storitev.
9.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje ume cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	2.500 din
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	2.000 din
—	za risarsko geodetsko delo ura po	1.200 din
—	za figurantsko delo ura po	1.000 din
10.	Cena za prevoženi kilometer znaša	100 din
11.	Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3., oziroma traja tri mesece, se cena poveča za 30 %, če se izvajajo meritve v tem času na zahtevo naročnika.
III.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta SO Gornja Radgona o cenah geodetskih storitev, ki je bil sprejet na seji, dne 27/3-1986 (Ur. objave, št. 12/86).
IV.
Ta sklep začne veljati z dne 3/11-1986.
Številka: 38-15/83
G. Radgona, dne 23/10-1986
PODPREDSEDNIK izvršnega sveta SO G. Radgona Jože FARIČ, oec.
256
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SR Slovenije, št. 35/85) in 39. člena statuta krajevne skupnosti Razkrižje je skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na seji dne 28. 10. 1986 sprejela
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RAZKRIŽJE
• 1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Razkrižje na referendumu dne 26. 10. 1986, ki so se z 67,3 % glasovalnega izida odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, se za obdobje petih let in to od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991 uvede krajevni sa
moprispevek, ki se sme uporabiti za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest, adaptacije mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditve avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti.	yen
Krajevni samoprispevek znaša:
I.	v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
(dodatni samoprispevek)
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
II.	v obdobju od 1. 5. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % ud pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč,
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. j yen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost, obračunava in odteguje pristojna uprava za družbene prihodke. Ostale oblike samoprispevka odmeri krajevna skupnost Razkrižje in o višini ter roku pismeno obvesti vsakega zavezanca.	4 člen
O uporabi sredstev, ki bi morebiti ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je samoprispevek uveden, odloči skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na podlagi prehodnega mnenja zbora občanov.
5.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Razkrižje številka 51930-842-029-8579.
6,	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah po murskih občin, uporablja pa se od 1. 12. 1986 dalje.
Številka: 14-17/86
Datum: 28. 10. 1986
Predsednik skupščine KS Razkrižje:
Emil STOJKO, 1. r.
257
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SR Slovenije, št. 23/77) volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje objavlja
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Razkrižje, ki je bil izveden v nedeljo dne 26. 10. 1986, so bili doseženi naslednji glasovalni rezultati:
Volilna enota	štev, volilnih	glasovalo	neveljavnih	glas.	glas.
upravičencev		glasovnic	ZA	PROTI
1, Globoka, Kopriva,				
Šprinc	280	258		229 (81,8%)	29
2. Razkrižje, Veščica 423	411	—	301 (71,2%)	110
3.	Šafarsko, Gibina	439	403	1	238	164
	 (54.2%)	 SKUPAJ:	1142	1072	1_768	303
_________________________- (93,9%)_____________(67,3%) -_______
Volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje ugotavlja, daje referendum izveden v skladu z zakonom, in da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovala večina volilnih upravičencev ter je tako krajevni samoprispevek sprejet.
Štev.: 14-16/86	Predsednik volilne komisije
Datum: 26. 10. 1986	krajevne skupnosti Razkrižje:
Andrej OHMAN, 1. r.
258
SKLEP O VIŠINI IN MINIMALNIH POGOJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV UPORABNIKOV PTT STORITEV PO OSNOVI ZDRUŽEVANJA DELEŽA OD VREDNOSTI IZGRADNJE NO-
VEGA TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA
1.	Novi telefonski naročniki združujejo določen znesek kot delež od vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka (v nadaljnjem besedilu: delež), ki ga vsako leto ugotovi komisija za družbenoekonomske odnose Skupščine SIS za PTT promet Slovenije in ga posreduje Območnim SIS za PTT promet.
2.	Združevanja deleža ni v naslednjih primerih:
a)	Ce občani, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v okviru krajevne skupnosti na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov v celoti zagotovijo sredstva, (finančna, material, delo) za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, najmanj vključno s povezavo do krajevne telefonske centrale.
b)	Pri preselitvi telefonskega naročnika na območju Slovenije, ne glede na to ali je postal telefonski naročnik pred uvedbo ali po uvedbi deleža.
V primeru, če gre za preselitev v krajevno skupnost, kjer se gradi krajevno telefonsko omrežje na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov, Območna SIS za PTT promet, na območju katere je krajevna skupnost, v katero se telefonski naročnik preseli, poravna krajevni skupnosti oz. investitorju delež na podlagi pogodbe oz. sporazuma, da se je telefonski naročnik vključil v izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. Delež se poravna v višini vsakokratnega prispevka za SIS, ki velja ob dnevu preselitve naročnika. Telefonski naročnik plača le morebitno razliko med potrebnimi sredstvi na naročnika in višino deleža.
Višina potrebnih sredstev na naročnika se ugotovi na osnovi projektne dokumentacije.
V primeru, če se telefonski naročnik preseli na območje, kjer ni tehničnih možnosti za vključitev v telefonsko omrežje, ne glede na potek časa od njegove preselitve.
c)	Dedič, ki prevzame naročniški telefon v istem stanovanju.
d)	Razvezani zakonec, ki na podlagi sporazuma ali odločbe sodišča postane imetnik stanovanjske pravice pa ni telefonski naročnik, v primeru, če zakonec, ki se izseli in je telefonski naročnik, ne zahteva preselitve telefona.
e)	Uporabnik stanovanja, ki prevzame naročniški telefon pod pogojem, da dosedanji telefonski naročnik ni zahteval preselitve telefona. Za uporabnika stanovanja se štejejo imetnik stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim stalno stanujejo: zakonec ali oseba katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice, kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti.
f)	Pravni naslednik pravne osebe, ki skupaj s poslovnimi prostori prevzame tudi naročniške telefonske naprave.
3.	Območna SIS za PTT promet lahko določi nižji delež ali oprosti plačila deleža invalide s 100% telesno okvaro, ugotovljeno po predpisih o invalidskem zavarovanju, invalide z manj kot 100 % telesno okvaro, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ter slepe.
4.	Združevanje po osnovi deleža je nižje v naslednjih primerih: Ce občani, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v okviru krajevne skupnosti, na osnovi posebnih pogodb ali sporazumov zagotovijo potrebna sredstva na naročnika za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, vendar brez povezave s krajevno telefonsko centralo in je tako zagotovljeni znesek nižji od dogovorjenega deleža, plačajo še razliko med deležem in že zagotovljenimi potrebnimi sredstvi na naročnika. Višina potrebnih sredstev na naročnika še ugotovi na osnovi projektne dokumentacije.
5.	O višini znižanega zneska združevanja deleža in o drugih vlogah v zvezi s plačilom deleža odloča Komisija za samoupravni sistem in družbenoekonomske odnose Območne SIS za PTT promet M. Sobota.
6.	Delež se plača v enkratnem znesku ali v dveh enakih obrokih. Celotni delež mora biti plačan pred vključitvijo telefonskega priključka.
7.	Ta sklep velja osmi dan od objave v URADNIH OBJAVAH pomurskih občin, uporablja pa se od 1. oktobra 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OSIS:
Aleksander MARIČ
VESK
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 6
Leto VI
6. novembra 1986
VSEBINA 6. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
—	predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo za dne 20. november 1986
—	osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota
—	osnutek odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987.
— predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo
STRAN 15 VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
6.	sejo Zbora združenega dela
6.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
6.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v četrtek, dne 20. novembra 1986, ob 8. uri
v prostorih Skupnosti za požarno varnost
(Gasilski dom), Cankarjeva 51, M. Sobota
Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij;
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 9. oktobra 1986;
3.	osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1987;
4.	osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987;
5.	ugotovitve, stališča in predlogi o problematiki Romov v občini Murska Sobota;
6.	ugotovitve, stališča in usmeritve o izvajanju davčne politike;
7.	periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za IV. trimesečje 1986;
8.	družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV;
9.	osnutek odloka o priznavalninah udeležencev NOV;
10.	predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v M. Soboti;
11.	predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležo-vje;
12.	osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine M. Sobota;
13.	osnutek odloka o prispevku iz OD delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987;
— odlok o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota
1.	člen
Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih opredeljenih z odloki o uvedbi melioracijskih postopkov v katastrskih občinah v občini Murska Sobota nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah.
2.	člen
Višina nadomestila iz prejšnjega odstavka se določi v skladu s programom vzdrževalnih del, ki ga za vsako prihodnje leto sprejme Kmetijska zemljiška skupnost občine Murska Sobota najpozneje do 30. 11. v tekočem letu in v skladu s površino zemljišč, ki jih ima posamezen lastnik oz. uporabnik v lasti oz. uporabi na melioracijskem območju.
3.	člen
Program vzdrževalnih del obsega:
— skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka,
14.	osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje občine M. Sobota;
15.	osnutek odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje na območju pomurske pokrajine;
16.	osnutek odloka o.ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota;
17.	soglasja k statutu:
—	zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, p. o. ter sklep o spremembi uskladitvene odločbe o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo Maribor;
—	Pokrajinskega arhiva Maribor, p. o.
18.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja;
19.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila;
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 14., 15., 18. in 19. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je bilo objavljeno v časopisu Delo, dne 28. oktobra 1986, objavljeno pa bo tudi v POROČEVALCU Skupščine SR Slovenije.
Ugotovitve in stališča IS občinske skupščine bodo posredovane vodjem delegacij in vodjem konference delegacij, ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 4. točke bo objavljeno v 7. številki Delegatskega vestnika, dne 13. novembra 1986.
Gradivo za obravnavo 5., 6., 7., 8., 9., 10., 1L in 17. točke dnevnega reda je bilo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij s sklicem seje zborov občinske skupščine za 9. oktober 1986, zato ga ponovno ne posredujemo.
Gradivo za obravnavo 12. in 13. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 14., 15. in 16. točke bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
* .. ..
Informacija k 18. točki dnevnega reda bo podana na seji.
—	vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee,
—	finančno ovrednotenje vzdrževalnih del,
—	površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem območju ter stroške vzdrževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju.
4.	člen
Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža, cevni propusti, mostovi, vodne zapornice in protivetmi pasovi ter poljske ceste, ki so v melioracijskem območju.
5.	člen
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo:
a)	Pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
—	preprečitev prekomernega zaraščanja,
—	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
—	odstranitev naplavin na dnu jarka,
—	čiščenje cevnih propustov, mostov in vzdrževanje vodnih zapornic,
b)	Pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje,
—	izpiranje in čiščenje mulja in cevne drenaže,
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cevne drenaže.
c)	Pri vzdrževanju cest in cestnih objektov:
—	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih poljskih cest, ter košnja bankin,
—	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo zarasti in zasipanjem jam, — vzdrževanje mostov in cestnih propustov.
6.	člen
Na osnovi strokovnih ugotovitev Kmetijsko zemljiške skupnosti in programa iz 2. člena tega odloka se opravi kalcifikacija in podrahljavanje kmetijskih zemljišč, ter izpiranje drenažnih cevi. Sredstva za izvedbo se lahko zagotovijo s kreditom pri DO KZ Panonka.
7.	člen
Vzdrževalna dela odda investitor melioracije v izvedbo najugodnejšim ponudnikom, ki so lahko tudi melioracijske ali strojne skupnosti in lastniki ali uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
Investitor melioracije sklene z izvajalci vzdrževalnih del pogodbo,s katero se dogovori zlasti o obsegu vzdrževalnih del in času, v katerem morajo biti ta dela opravljena, ter o ceni za ta dela.
8.	člen
Na podlagi programa vzdrževalnih del in vsakoletnega sklepa Kmetijske zemljiške skupnosti občine Murska Sobota izda Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota vsem lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju odločbo o obračunu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju.
Zavezanci vplačajo nadomestila v obliki trimesečnih akontacij, kot to določajo predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov.
Podatke o zavezancih in višino nadomestila sporoči Upravi za družbene prihodke občine Murska Sobota investitor melioracije najkasneje do 31. 1. za tekoče leto.
9.	člen
Sklep o višini nadomestila za posamezno melioracijsko območje sprejme na osnovi programa vzdrževalnih del v posameznem letu Kmetijska zemljiška skupnost občine Murska Sobota do roka iz 2. člena tega odloka.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 6. člen Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčav
ci, Noršinci in Lukačevci (Ur. objave občin Pomurja št. 22/86) 'in 6. člen Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Cankova, Korovci, Lemerje, Zenkovci, Bodonci, Beznovci, Vadarci, Strukovci-Zenkovci in Topolovci-Do-majinci (Ur. objave občin Pomurja št. 1/85).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
OBRAZLOŽITEV
Na območju občine Murska Sobota je bilo doslej melioriranih skupno 4.992 ha kmetijskih zemljišč, od tega 1.737 ha v KG Rakičanu in 3.255 ha zasebnih zemljišč.
Osnovni namen melioracij je usposobiti manj primerna kmetijska zemljišča za povečano pridelavo. Na melioriranih površinah so bile izvedene komasacije.
Na melioracijsko usposobljenih zemljiščih je nujno ohranjati proizvodne sposobnosti s pravilnim in strokovnim izvajanjem agrotehničnih ukrepov, zlasti gnojenjem, občasnim apnenjem in globokim rahljanjem, kar je naloga vsakega lastnika oz. uporabnika zemljišč. Pri izvedbi melioracijskih del predstavljajo agromelioracije: globoko rahljanje, oranje, apnenje in založno gnojenje, 22—25 % vseh stroškov.
Preostali pretežni del stroškov predstavljajo hidromelioracijski skupni objekti in sicer: osnovna odvodnja 21—25%, drenažna odvodnja 33—35%, izgradnja poljskih poti 10 % in ostali objekti 3—5 % (skupno 67—75 %).
Za izvajanje rednega vzdrževanja skupnih objektov je nujna posebna mehanizacija, predvsem za košnjo nabrežin, čiščenje in obnavljanje jarkov ter izpiranje drenažnih cevi. Ostala vzdrževalna dela so ročna ali manj zahtevna strojna.
Družbeni sektor se opremlja in usposablja za vzdrževanje melioracijskih objektov na svojih zemljiščih.
Na melioracijskih območjih zasebnega sektorja pa se kljub določilom iz odlokov o uvedbi melioracijskih postopkov, ki zavezujejo lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč z rednim vzdrževanjem, le-to ne izvaja. Zaradi potrebne posebne mehanizacije in usposobljenosti je nujen organiziran strokovno pripravljen pristop k vzdrževanju melioracijskih objektov. Dela se oddajajo najugodnejšim ponudnikom. Za vzdrževanje se lahko usposobijo tudi strojne skupnosti v melioracijskih skupnostih, ki razpolagajo z ustrezno osnovno mehanizacijo. Tudi vsa ročna vzdrževalna dela in manj zahtevna strojna opravila lahko prevzamemo člani melioracijskih skupnosti, kar zagotovo poceni vzdrževanje.
Za kritje stroškov po programih predvidenih vzdrževalnih del po cenah najugodnejših ponudnikov so zavezani vsi lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč glede na njihovo površino v melioracijskem območju.
— odlok o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih
blagovnih rezerv v letu 1987
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeni organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv, se s tem odlokom predpisuje za leto 1987 prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,65 %.
Od te stopnje skupnost za pospeševanje kmetijstva razvrsti 0,50 % za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za občinske blagovne rezerve.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v letu 1987 uporabijo za:
—	sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje družbeno organizirane pridelave poljščin, sadja in vrtnin in intenzifikacijo proizvodnje,
—	za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za delno pokrivanje stroškov prostorskih in ureditvenih operacij,
—	za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov in kritje skladiščnih in manipulativnih stroškov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Murska Sobota. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom ločeno za področje intervencij v proizvodnji hrane in za področje financiranja programa občinskih blagovnih rezerv. Program in predračun potrdi izvršni svet občine, ki je tudi odredbodajalec za izplačila iz sredstev, ki so razporejena za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skup
nih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83 ter 43/85) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
OBRAZLOŽITEV
Decembra 1985 je bil sprejet ODLOK o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986.
Intervencije v kmetijstvu so dale pozitivne rezultate. Dosežena je rast družbeno organizirane tržne kmetijske proizvodnje, povečani so hektarski pridelki, oživlja se kmetijska proizvodnja v ekstenzivnejših območjih, krepi se strokovno delo in prenaša znanje v proizvodnjo.
Za ohranitev doseženih rezultatov v proizvodnji in preskrbi ter nadaljnji razvoj kmetijstva je nujno tudi v bodoče zagotavljati sredstva za intervencije, zato je potrebno spremeniti oz. dopolniti obstoječi odlok o zagotavljanju sredstev, tako da se ohrani kontinuirano zagotavljanje sredstev za leto 1987.
S spremembami oz. dopolnitvami odloka se sedanje prispevne stopnje ne spreminjajo.
V obravnavi in sprejemanju je ZAKON o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ki bo imel trajnejši značaj. Predpostavlja se, da bo Zakon sprejet koncem leta 1986, zato ne bo možno sisteme, o zagotavljanju sredstev, ki ga bo zakon uredil izvajati pred koncem leta 1987. Ob izvajanju tega zakona sledi prilagoditev vseh podzakonskih predpisov.
OBVESTILO
Skupščina občine Murska Sobota obvešča delegate, delovne ljudi in občane, da bo v naslednji številki Delegatskega vestnika dne 13. novembra 1986 objavljen Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1987. Zbori občinske skupščine bodo osnutek obravnavali na sejah 20. novembra 1986. Po obravnavi v zborih občinske skupščine bo osnutek občinske resolucije dan v javno razpravo do 5. decembra 1986.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
VANDALIZEM V BELTINSKEM GRADU
Oddelek milice v Beltincih je prejel prijavo Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora o poškodovanju in uničenju predmetov, ki so kulturnozgodovinskega pomena. Skupina Romov je v gradu poškodovala okna, vrata, pod, električne in vodovodne napeljave in kovinske ter druge predmete. Povzročili so za 13 milijonov dinarjev škode. Zoper osumljence bodo vložili ovadbo tožilstvu. Ob tem dogodku se samo po sebi postavlja vprašanje, kako so sploh zavarovani naši kulturnozgodovinski objekti. Na omenjenem primeru kaže, da zavarovanja sploh ni bilo.
Minuli teden je bil spet »bogat« s prometnimi nezgodami, ki so imele na srečo lažje posledice.
ZAPRL JI JE POT
27.	oktobra je voznik osebnega avtomobila Stanislav Bernjak iz Radovec vozil iz Grada proti Bodoncem. V Radovcih se ni prepričal, če je cesta prosta, zavil v levo in zaprl pot voznici osebnega avtomobila, Emilih Magyar iz Radovec. V trčenju se je poškodovala Karolina Bernjak. Škode je za milijon dinarjev.
POŠKODOVAL OTROKA
27.	oktobra je vozil voznik osebnega avtomobila Feliks Mesarič iz Bakovec po Bakovski cesti. V Bakovcih se je srečeval z avtobusom, zapeljal na desni rob vozišča v času, ko je nasproti po hodniku za pešce prihajala skupina otrok, pied katerimi je bila tudi P. N. iz M. Sobote. Voznik jo je zadel in jo telesno poškodoval.
POSTALO MU JE SLABO
Kolesar Štefan Koren iz Mostja se je 30. oktobra peljal po regionalni cesti. Pred svojo hišo, ko je hotel zaviti mu je postalo slabo, padel je na cesto in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico na zdravljenje.
PO NESREČI POBEGNIL
28.	oktobra se je zgodila prometna nezgoda na Kolodvorski ulici v Lendavi. Voznik kombija Vincenc Komar iz Trimlinov je vozil po Kolodvorski ulici. Ko je pripeljal do križišča Kidričeve in Partizanske ceste, je na prehodu za pešce povozil S. M. iz Radmožanec. Voznik se na kraju nesreče ni ustavil, kaj kmalu pa so ga izsledili delavci milice. Poškodovanega otroka so odpeljali v bolnišnico. Zoper nevestnega voznika bodo podali ovadbo tožilstvu.
TRČIL V HIŠO
Voznik osebnega avtomobila Miroslav Bačič >z Doline je peljal iz M. Sobote proti M. Toplicam. Zaradi neprimerne hitrosti je v Martjan-cih zapeljal z vozišča in trčil v hišo. Pri nezgodi se je poškodoval sopotnik Milan Cener iz Doline. Voznik nesreče ni prijavil, zato ga bodo prijavili delavci milice.
Elektro Maribor — delovna organizacija za distribucijo električne energije, n. sol. o.,
TOZD ELEKTRO GORNJA RADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Lackova 4
objavlja drugo javno dražbo
Razdelilne transformatorske postaje — gradbeni del, izklicna cena 3,825.195.— din.
Dražba bo v ponedeljek, 24. 11. 1986, ob 11. uri v prostorih tozda Elektro Gornja Radgona, n. sol. o., Gornja Radgona, Lackova 4.
Ogled RTP je na dan dražbe od 10. do 11. ure.
Varščino v višini 10 % morajo vsi interesenti plačati do pričetka dražbe pri blagajni tozda.
Kupec plača kupljeno takoj ali najkasneje 3 dni po dražbi.
Davek na promet nepremičnin plača kupec.
ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA ČRENŠOVCI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo tovornega avtomobila znamke TAM 6500, letnik izdelave 1975, vozen, neregistriran.
Izklicna cena za tovorni avtomobil je 1.700.000 din. Prometni davek plača kupec.
Javna dražba bo v soboto, 15. 11. 1986, ob 9. uri v prostorih prodajnega skladišča TZO v Črenšovcih. Ogled tovornega avtomobila je možen vsak dan med 7. in 14. uro.
Pred začetkom javne dražbe morajo interesenti plačati varščino v višini 10% od izklicne cene, celotno kupnino pa kupec plača ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe.
PODJETJE DIMNIKAR
BELTINCI
Panonska ul. 17
69231 BELTINCI
Delavski svet DO razpisuje dela oziroma naloge
DIREKTORJA DO
Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela, morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo srednješolsko izobrazbo gradbene smeri ali dimnikarsko delovodsko šolo oziroma so VKV dimnikarji,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— da imajo ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Dela oziroma naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
VOZILO SE JE PREVRNILO
30.	oktobra se je voznica osebnega avtomobila Marija Kociper iz Odranec peljala proti Lipi. Izven naselja Odranci je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala v desni jarek, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Voznica seje hudo poškodovala. Škode je za 150 tisoč dinarjev.
TRČIL V MOSTNO OGRAJO
31.	oktobra je voznik osebnega avtomobila Janko Gluhar iz Zagorja peljal iz Martjanec proti M. Soboti. Ko je zapeljal na železniško progo na mostu prek Ledave, je zaradi nepazljivosti zavozil na desno in trčil v mostno ograjo. V nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnica Rozalija Sukič iz Zagorja. Oba se zdravita v bolnišnici. Škode je za 220 tisoč dinarjev.
VOZIL BREZ IZPITA
31.	oktobra je voznik osebnega avtomobila Slavko Štrakl iz Klu-čarovec vozil brez izpita s Cvena proti Krapju. V križišču cest za Ljutomer in Moto je zaradi neprimerne hitrosti, opitosti in neizkušenosti zavil s ceste na travnik in trčil v drevo. Voznik se je poškodoval in se zdravi v bolnici.
Tudi Avgust Časar iz M. Sobote ni imel izpita, ko je vozil osebni avtomobil po Prešernovi v M. Soboti. Ko je pripeljal na prednostno Kuzmičevo ulico, je iz smeri Štefana Kovača pripeljal voznik osebnega avtomobila Darko Štefančič iz M. Sobote. Časarje trčil v Štefanči-čevo vozilo. Poškodovan ni bil nihče, škode pa je za 700 tisoč dinarjev.
UKRADEL GASILSKO VOZILO
27.	oktobra je S. V. iz Križevec pri Ljutomeru vdrl v garažo gasilskega doma, ukradel gasilsko vozilo in se z njim odpeljal proti Lipovcem, pozneje pa proti Lendavi. Med Črenšovci in Hotizo je zaradi vinjenosti zapeljal v jarek, in vozilo se je prevrnilo. Škode je za 180 tisoč dinarjev. Predali ga bodo tožilstvu.
INTEGRAL
DO VIATOR LJUBLJANA
TOZD PROMET IN DELAVNICE
LENDAVA
Razpisna komisija v tozdu Promet in delavnice, Lendava, razpisuje prosta dela in naloge
1.	vodje delavnice
2.	vodje splošno kadrovske službe
Dela in naloge pod t. 1 in 2 so dela s posebnimi pooblastili in bodo kandidati izbrani za mandatno dobo 4 let.
Poleg zakonsko določenih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji:
Pod 1:
—	končana visoka ali višja šola — smer strojništvo
—	4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delih in nalogah v gospodarstvu
—	ni reelekcija
Pod 2:
—	končana visoka ali višja šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
Pisne prijave naj kandidati pošljejo na naslov:
INTEGRAL, tozd Promet in delavnice, Lendava, Industrijska 1, za razpisno komisijo, v 15 dneh od objave. Kahdidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
imos
sgp konstruktor n. sol. o., maribor NBM tozd opekarna dolga vas Sl vž n. sol. o., lendava
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1.	VOZNIK VILIČARJA
Pogoji:
— KV delavec
— izpit za upravljanje z viličarjem
— zaželjena praksa
Za razpisana dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
2.	VEČ KV DELAVCEV
Pogoji:
— končana šolska izobrazba strojne, kovinske ter gradbene smeri
Za razpisana dela in naloge je določena 2-mesečna poskusna doba.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
3.	VEČ NK DELAVCEV
Pogoji:
— končana osnovna šola
Za razpisana dela in naloge je določena poskusna doba en mesec.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42, Komisija za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
imos
sgp pomurje po murska sobota
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
POMURJE, p. o.
MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 10
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
a)	več tesarjev — krovcev
b)	2 žerjavarja — monterja
Pogoji:
pod a) končana poklicna šola lesne stroke,
pod b) končana poklicna šola strojne ali elektro stroke in izpit za žerjavarja.
Pisne ponudbe z dokazom izpolnjevanja pogojev je potrebno vložiti v 8 dneh po tej objavi na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Štefana Kovača 10.
Odbor za gradnjo avtobusne postaje
RAZPISUJE javni natečaj
za izbiro najugodnejšega investitorja za gradnjo poslovnih prostorov oskrbne in storitvene dejavnosti na avtobusni postaji v mestu Lendava.
Poslovni prostori, veliki 255,5 m2 so lahko namenjeni trgovini, čisti obrtni dejavnosti, pisarniškim prostorom in podobno, kot predvideva gradbeno-tehnična dokumentacija, ki jo je izdal Projektivni biro Murska Sobota pod št. 818/79.
Od projektne dokumentacije so možna manjša odstopanja. Predračunska vrednost za m2 je približno 400.000 din.
V ceno m2 je vključena tudi cena že zgrajene komunalne opreme.
Objekt je potrebno zgraditi do konca leta 1987.
K sodelovanju vabimo pravne osebe in zasebnike, ki se zanimajo za poslovne prostore, kot jih predvideva gradbeno-tehnična dokumentacija.
Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na SO Lendava, soba št. 18, vsak dan od 13. do 15. ure ali po telefonu (069) 75 080, interna 30, do konca natečaja.
Odbor za gradnjo avtobusne postaje bo interesente obvestil o izbiri najkasneje v 15 dneh po preteku javnega natečaja.
DOM LUKAVCI, p. o.
Lukavci 9
69242 Križevci pri Ljutomeru
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	delovni terapevt
— za določen čas
2.	delovni inštruktor
— za nedoločen čas
3.	negovalka (7 prostih mest)
— za nedoločen čas
4.	perica-likarica
— za nedoločen čas
5.	strežnik-ca
— za nedoločen čas
Pogoji:
Pod 1: višješolska izobrazba zdravstvene smeri ali srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih.
Pod 2: šola lesarske ali vrtnarske smeri z ročnimi spretnostmi.
Pod 3: zahteva se dveletna poklicna šola zdravstvene usmeritve, delovne izkušnje do 3 mesecev.
Pod 4: za opravljanje del oz. nalog se zahteva obvladovanje programa II. stopnje oz. priučitev.
Pod 5: potrebna so znanja na II. stopnji oz. priučitev in tečaj higienskega minimuma ter dopolnjena starost 18 let.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na Dom Lukavci, p. o., Lukavci 9, 69242 Križevci pri Ljutomeru.
TKO PRIMAT, ri. sol. o., MARIBOR, tozd Skladiščna oprema, n. sol. o., Lendava, Kolodvorska 43
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija tozda
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi (mandat 4 leta — ni reelekcija)
VODENJE TEHNOLOŠKO RAZVOJNEGA SEKTORJA TOZDA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolniti še naslednje: — visoka šola tehnične-strojne smeri;
— 3 leta delovnih izkušenj pri projektiranju in tehnologiji.
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	Samostojno konstruiranje dvižne opreme (1 delavec) Pogoji:
— visoka šola tehnične smeri
— 1—3 leta delovnih izkušenj
2.	Projektiranje — elektro (1 delavec)
Pogoji:
— visoka šola elektro smeri — šibki tok, — nad 3 do 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje za vsa tri navedena dela in naloge se sklene za nedoločen čas z polnim delovnim časom. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na gornji naslov.
STRAN 16
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
Radijski in televizijski spored od 7. do 13. novembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 7. novembra (pregled dogajanja, mladinska oddaja, Kam konec tedna, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Tednik. 10.00 Po belih in črnih tipkah, I. del glasbenega niza (čb) Lj (do 10.30). 15.45-23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 Pesmi in zgodbe za vas: M. Ayme: Hudobni gosak, lutkovna oddaja Tv Zagreb. 17.50 Zgodbe modrega telefona: Čisto majhen pes, 3. del češkoslovaške nanizanke. 18.15 Pred izbiro poklica: Miličnik. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Afrika: Zapuščina, 8. — zadnji del angleške dokumentarne serije. 21.10 Derrick, nemška nanizanka. 22.10 Tv dnevnik. 21.30 Veliki plavolasec s črnim čevljem, francoski film.
Oddajniki H. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Začetek brez konca, otroška oddaja. 18.15 Radiacija, 2. del izobraževalne oddaje. 18.45 »Frka«, humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — R. Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru (tudi za JRT 2). 20.40 Včeraj, danes, jutri. 20.55 Dokumentarna oddaja. 21.45 Nočni kino: Ned Kelly, ameriški film. 23.30 Reka: Balkansko prvenstvo v gimnastiki, posnetek (slov, kom.) (do 00.30)
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lyttonov dnevnik, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.05 V petek ob 22 uri,
TV AVSTRIJA
PrvUtrogram I8 30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.20 V najboljši družbi, 22.05 Umetnine, 23.05 Peklenski letalec (film)
TV MADŽARSKA
7.55 Moskva: Prenos parade z Rdečega trga. 9.00 Prevračanje. 9.35 Za otroke: Riki-Tiki; Breki in drugi; Pes Boomer. 14.40 Odisejada na štirih kolesih, TV film. 15.00 Ciganski muzikanti. 15.30 Življenje na zemlji. 16.30 Metro v Moskvi. 17.30 Tihi dom, madž. film. 19.15 Ob prazniku oktobrske revolucije. 19.30 TV dnevnik- 20.00 Aurora. 20.30 Transsibirski ekspres, film. 21.55 Popevke. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program — risanke in telefilmi dokumentarec — Divji svet živali. 18.00 Telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Sinfonije gustava Mahlerja. Sinfonija št. 6 v E molu. Orkester Dunajske filharmonije dirigira Leonard Bernstein. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Proces — 3. del.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 8. novembra (pregled dogajanja, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Naj-’ lepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
7.55-14.30 in 15.45-23.25 Teletekst RTV Ljubljana. 8.10 Poročila, Otroška matineja — ponovitev oddaj. 12.00 Ob 40-letnici proge Brčko—Banoviči, dokumentarni film, glasbena oddaja. 13.00 Prenos svečanosti (slov, kom.) (do 14.30). 16.00 Poročila. 16.05 Sindbadovo potovanje, ameriški mladinski film. 18.00 Ljubitelji narave, 4. del angleške poljudnoznanstvene serije. 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 19.00 Danes: Turistični globus. 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Anne 1000 dni, angleški film. 22.40 Tv dnevnik. 22.45 Videogodba.
Oddajniki II. TV mreže:
19.15 Beograd: hokej SFRJ—Madžarska, prenos 3/3. 20.00 V družbi z.. 20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja. 21.00 Poročila. 21.05 Glasbeni večer: Srečanje z glasbo K. Pendereckega. 21.50 Športna sobota. 23.10 Reka: Balkansko prvenstvo v gimnastiki, posnetek (slov, kom.) (do 00.10).
TV ZAGREB
Prvi program
14.30 Sedem tv dni, 15.00 Vrana (film), 16.30 Miti in legende, 16.45 Poročila, 17.00 Narodna glasba, 17.30 7” drama, 18.25 Živeti z naravo, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Večna noč (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Od našega dopisnika,
TV AVSTRIJA
Prvi program 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Glasbena oddaja, 16.00 Tz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Magazin Alpe — Jadran, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pogojni postanek (tv film), 22.00 Šport, 22.45 Sedem zlatih mož (film),
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 8.50 Za otroke. 9.50 Ponovitve: Suženjstvo; Avto moto šport. 14.40 Direndaj. 15.35 Grajske igre, kviz iz domoznanstva. 17.00 Dnevnik. 17.15 Telerama. 18.00 Jozsef Po-gany, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Te-levariete, posnetek iz Kongresnega centra. 21.35 Smrtonosna past, ameriški film za starejše od 18 let. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi dokumentarec. Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Kavalirji neba — telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.35 Quartet Basileus — tv nadaljevanka. 21.30 Start. 22.10 TVD vsedanes. 22.20 Charley — telefilm. 22.55 Gora in avanture — dokumentarec.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja,
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do
13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.45-12.35 in 15.00-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poročila, Otroška matineja: 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Poročila. 15.15 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Ni prostora za strahopetce, kanadski film. 15.40 Poročila. 15.45 Klic v sili, ameriški film. 17.00 V nedeljo popoldne iz Kopra. 19.00 Danes: Ko še ne boli. 19.30 Tv dnevnik. 19.53 Vreme. 20.00 M. Maleski—S. Stojanovski: Prijatelja, drama Tv Skopje. 21.00 Alpe-Jadran, infor-mativno-mozaična oddaja. 21.30 Športni pregled. 22.15 Poročila. 22.20 Kronika tedna domačega filma — Celje 86.
Oddajniki II. Tv mreže:
14.00 Boks — Zlati gong, prenos. 16.00/30 Reka: Balkansko prvenstvo v gimnastiki — finale, prenos (slov. kom.). 19.00 Poezija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Afrika, 8. — zadnji del dokumentarne serije. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.20 Zdravnik umirajočega časa, 2. del serijskega filma (do 22.40).
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Dr. Who, 15.15 Sestanek brez dnevnega reda, 17.25 Koga greje sonce (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 20.55 Morje, ljudje, obale, 21.30 Športni pregled, 22.15 Dnevnik, 22.35 Razoroževanje in mir v svetu (dok oddaja),
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 11.00 Tiskovna ura, 14.55 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ek-soti (veseloigra), 22.00 Šport, 23.15 Priče časa,
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 11.15 Poročila. 11.20 Glasbeni butik. 14.25 Boks, mednarodni turnir v Egru. 15.45 Oglejmo si skupaj (Akos Moldovanyi). 16.10 Možgansko prvenstvo. 16.55 Madžarski internacionali-sti, dokumentarni film. 17.55 Poročila. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.10 Parabola, zunanja politika. 21.40 Te-le-šport. 23.05 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športno popoldne. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Sedemdni. 20.50 Film: svinčeni rafal. Igra: Robert Hoffman. Režija: Paolo Huesc. 22.50 Charley — telefilm. 23.25 Delta.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 10. novembra (pregled dogajanja, šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA /
9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Čas, ki živi: Neugaslo ognjišče, dokumentarna od-daaja (do 9.55). 16.15-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.30 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Ringaraja v živalskem vrtu. 17.45 Smogovci L — 2. del nadaljevanke Tv Zagreb. 18.15 Folklorni ansambel La Capouliero, L oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, 4. del ameriške nadaljevanke. 20.55 Aktualno. 21.55 Glasbeni večer. 22.45 Tv dnevnik.
Oddajnik II. Tv mreže:
18.00 Beograjski Tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. Dnevi JRT — pregled jugoslovanskega televiziskega ustvarjanja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Uvodna oddaja. 21.00 Spored Tv Titograd.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pesem ptic trnovk, 20.55 Mali koncert, 21.10 Svet danes, 21.40 Dnevnik, 22.00 En avtor, en film, 22.20 Zagrebški FEST
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Terra X, 22.50 Šport,
Drugi program
17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dogodivščine Sherlocka Holmesa, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni magazin, 21.45 Schilling, 22.05 Male-vil (film),
Z© ljubljanska barka
Pomurik* bank*
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.30 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 TV novice. 20.30 Film: Ulica Rasella — Deset za enega. Igrajo: Gino Cervi, Andrea Checchi, Sergio Fan-toni. Režija: F. W. Ratti. 22.15 TVD vsedanes. 22.30 Zdravnik in pacient — ponovitev. 23.00 Košarka — italijansko prvenstvo A-l, A-2.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 11. novembra (pregled dogajanja, pogovor v živo, Predstavljamo vam .... Iskrica, reklame), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Otrok in šola: Nekatere je strah. 9.30 Poklici v živilski industriji (do 10.00). 16.10-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.25 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 MPZ Zagorje 86, 4. oddaja. 18.00 Periskop. 19.00 Danes: Dolenjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 I. G. Kovačič—D. Kekanovič: Hajduški gaj, L del drame Tv Zagreb. 21.25 Izžrebane številke Lota in Propagandna oddaja. 21.30 Integrali. 22.45 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja. 18.J5 Mostovi — Hidak (samo za LJ 2). 18.45 Spominski album, glasbena oddaja. Dnevi JRT — pregled’ jugoslovanskega televizijskega ustvarjanja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spored Tv Beograd.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Kiti in kenguru (film), 22.25 Dnevnik
ZO ljubljanska banka
Pomurska bank*
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16i30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Drago mleko (dok. film), 21.15 Dallas, 22.00 Svet v katerem živimo, 22.45 Orgija žretja (film)
Drugi program
18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni magazin, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Nevidna fronta, korejska serija. 11.05 Dokumentarni film. 16.20 TV spored za 3 dni. 16.25 SP v dviganju uteži. 16.55 Rehabilitacijski magazin. 17.15 Miriam Ma-keba show. 17.45 Poklicna posvetovalnica. 18.30 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 11. del brazilske, serije. 21.15 Studio 86, kulturni tednik. 22.15 Ponujam gospodarstvu. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
Otroški program — risanke in telefilmi. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Film: Za dolar slave. Igrajo: Broderick Crawford, Elisa Montes, Mario Valdemarin. Režija: F. Cerchio. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Košarka — italijansko prvenstvo A-l, A-2. 23.35 Kralj iz juga — tv nadaljevanka.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 12. novembra (pregled dogajanja, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi, reklame), 18.00 »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Ivan Cankar: Hiša Marije pomočnice, drama (čb) (do 9.55). 16.00-23.00/10 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Poročila. 17.15 Slovenske ljudske pravljice III.: Lol Kotlič — Rezijanski Krpan, L del. 17.35 T. Egner: Razbojniki iz Kardemome, 2. del predstave SMG, (čb). 18.15 Ladje na Jadranu: Jadranske lepotice, 7. del izobraževalne serije TV Zagreb. 19.00 Danes: Obalno-kraški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Dokumentarec meseca: Vipavski nasmeh. 20.40 London: nogomet — Kvalifikacije za EP — Anglija—Jugoslavija, prenos. 22.30/40 Tv dnevnik. 22.45/55 Kronika tedna domačega filma — Celje 86.
Oddajniki II. Tv mreže:
16.55 Izmir: nogomet — Kvalifikacije za EP — Turčija—S. Irska, prenos (slov, kom.) v odmoru. 18.45 Z narodnim orkestrom RTV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Dokumentarec meseca: Vipavski nasmeh (samo za LJ 2). 20.35 Film tedna: Škrlatna ulica (del. n.), ameriški film (samo za LJ 2) (do 22.45).
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.30 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Cleopatra (film), 23.15 Franz Liszt
TV MADŽARSKA
9.30 Kratki film. 10.00 Delta, pon. 10.25 Ura spominov, kratki film. 10.50 Suženjstvo, pon. 11. dela. 14.25 Grčija—Madžarska, kvalifikacija za Evropsko nogometno prvenstvo. 16.15 Igrici iz Honta, spevoigra. 17.05 Amorovi sužnji, pon. 2. dela. 17.30 Filmski program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Želeli ste, spored po želji gledalcev, posebna oddaja za Zadružno zvezo. 21.35 Panorama, zunanja politika. 22.40 TV
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Hamburger serenade — variete. 21.45 TVD vsedanes. 21.55 Nogomet: Anglija—Jugoslavija. 23.30 Nogomet: Turčija—Irska.
16.00
Jazz ... jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 13. novembra (pregled dogodkov, o kulturi, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Otroci galerije, 2. del francoskega filma (čb) (do 10.25). 15.45—00,05 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 Tv mozaik — plreno-vitev. 17.25 Poročila. 17.30 Že oglaša se klopotec. 17.45 MPF Celje 85, 7. oddaja. 18.15 Delegatska tribuna. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Notranjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 Tednik. 21.05 Besediloslovni utrinki: Obrnjeno razmerje: Navez-nik-nanašalnica. 21.15 J. Cosmos: Učitelj Louis Me-issonnier, 5. — zadnji del francoske nadaljevanke. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Tri, igrani film (čb).
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Dan zmage, otroška serija. 18.15 Znanost: Rastline in svetloba. 18.45 Leningrajski musical zabavnoglasbena oddaja. Dnevi JRT — pregled jugoslovanskega televizijskega ustvarjanja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spored Tv Novi Sad.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.00 Izbrani trenutek, 21.20 Video-klub, 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svojčas, 21.15 Dokumentarni film, 21.50 Šport, 22.20 Dragi Karl (tv film), Drugi program
17-30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Simon Templar, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.30 Kratki film. 9.55 Ko krene čuvajnica, pon. TV filma. 16.50 Kratki film: 1. Leseni svet, 2. Hvalnica poklicu, 3. Zapuščina. 17.30 Za najstnike. 18.15 TV borza. 18.20 Tekaški festival v Nepligetu, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 12. del brazilske serije. 21.15 Zgodovina živi z nami; Za zaupanje množic.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Film: Sa-lambd. Igrajo: Jacques Sernas, Jeanne Valerie, Arnoldo Foa. Režija: Sergio Grieco. 22.25 TVD vsedanes. 22.35 V pasti — tv nanizanka. 23.40 Sport.
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 17
Tedenski koledar
PETEK, 7. november — Engelbert
SOBOTA, 8. november — Bogomir
NEDELJA, 9. november — Božidar	<
PONEDELJEK, 10. november — Andrej
TOREK, 11. november — Martin
SREDA, 12. november — Emil
ČETRTEK, 13. november — Stanko
Prodam
ŠKODO 110, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam za 200.000 din. Jože Zunič, Cven pri Ljutomeru (mehanik za glasbila), telefon: 81-566. M-5415
TRAKTOR STEYR 18 z reduktorjem prodam. Šalovci 114. M-5416
DROBEN KROMPIR PRODAM. Telefon: 71-435. M-5417 SLAMOREZNICO, v dobrem stanju, in stroj za ličkanje koruze prodam. Cena ugodna. Trnje 88. M-5419
NOVO OZVOČENJE SOLTON, 8-kanalno, z 200-W glavo in 2 x 150 W stebroma na stojalih, troblje RCF 2 x 150 W, končno stopnjo 2 x 400 W, bas ojačevalec acoustic mod. 126 combo 125 W, bas skrinje altec 2 x z zvočnikoma EV PRO LINE, 400 W, končno stopnjo OC 700 (2 x 350 W) in reflektor, 1500 W" prodam. Štefan Olaj, telefon od 18. do 20. ure: (069) 26-553. M-5413
GOSTILNA । HOTIZA .vabi na pico "
RENAULT 18 TL, december 1979, prodam. Murska Sobota. Ulica ob kanalu 7. M-5439 AVTO POLONEZ, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati po telefonu: 71-136 (popoldne ali v soboto in nedeljo). M-5440
TRAKTOR ŠTORE 404 PRODAM. Gomilica 73. M-5442 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133 z adapterjem za obiranje koruze, star tri leta, prodam. Turnišče, Štefana Raja 15, telefon: 70-297. M-5443
MOPED 15 SLC prodam. Vojko Buček, Vidonci 60. M-5445 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 18. M-5446
AVTO ZAPOROŽEC, letnik 1979, prodam. Gomilica 107. M-5447
VAUXHAL VIVA, letnik 1973, ohranjen, naprodaj. Murska Sobota, Miklošičeva 89, telefon: (069) 22-833. M-5450
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS
PTUJ
SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
ijiiMfolM plovilo vsdi studi isnrzoiddkM m
HoMov
ZA OBNOVO OHIŠJA OAJEMC TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu Št. 062/771-637
za storitve v vežem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI IN DODATNIMI STRANICAMI prodam. Križevci 95 v Prekmurju. M-5420
FIAT 850 STANDARD, registriran do 17. februarja 1987, z rezervnimi deli, zelo ugodno prodam. Benko, Sotina 51, p. Roga-šovci. M-5421
KOMBI ZASTAVO, dizel, prodam. Telefon: 75-258. Le-10426 MIZARSKO KOMBINIRKO, manjši tip, s petimi operacijami, prodam. Kobilje 28. M-5422 SIPOV ENOREDNI KOMBAJN ZA KORUZO PRODAM.
Kobilje 28. M-5423
DVE BREJI TELICI prodam. Lipovci 86. M-5424
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Glavač, Gančani 4. M-95425
RENAULT 5 - PEUGEOT 305 prodam. Alojz Gider, Petanjci 68 b. M-5426
TOMOS BT 50, STAR 3 mesece, prodam. Naselje 14. divizije 10, Murska Sobota, telefon: (069) 23-875. M-5429
MOPED AVTOMATIK, letnik 1986, prodam. Drago Jureš, Tišina 1 (trgovina), po 18. uri. M-5431
AVTO 126 P, letnik 1984, registriran do 2. 2. 1987, prodam. Leopold Horvat, Jurij 12 d. M-5432
CX KARAVAN 2000, letnik 1978, prodam. Telefon: 73-523. M-5433
TRAKTOR ZETOR 4712, 45 KS, s kabino, prodam. Ivan Zamuda, Hrastje-Mota 90. M-5434
TRAKTOR ZETOR 5011, star tri leta, prodam. Tomaž Jaušovec, Nasova 3, p. Apače. M-5436 LITOŽELEZNO BANJO IN DVE PREPROGI PRODAM. Murska Sobota, Ulica ob kanalu 7. M-5438
TRAKTOR STEYR, 28 KS, generalno obnovljen, s koso in jer-menico prodam. Šutja, Očeslavci 1. M-5451
ROTO - TOME REMO 14-16 prodam. Bojan Bojnec, Gornji Petrovci 32, telefon: 21-280. M-5453
OSEBNI AVTO MERCEDES 200 D prodam. Franc Pertoci, Mali Bakovci 102, telefon: 76-124. M-5454
KRAVO, staro sedem let, brejo, prodam. Kelemen, Križevci 2 v Prekmurju. M-5455
POSESTVO, 4,5 ha, v Trdkovi 33 (tudi po parcelah) naprodaj. Vse informacije pri Stefanu Langu, Trdkova 79. M-5456
BREJO TELICO PRODAM. Elizabeta Vereš, Pečarovci 55. M-5458
TRAKTOR IMT 533 s kompresorjem, kabino, koso in branami prodam. Naslov v upravi lista. M-5459
TRAKTOR URSUS 335, letnik 1975, ugodno prodam. Horvat, Turnišče, Štefana Raja 13. M-5460
NOV, NERABLJEN MUL-ČNIK (»MULČAR«) HMEZAD ŽALEC, obdelovalna površina 2 m, prodam. Informacije po telefonu: 23-948. M-5461 SALONITNE PLOŠČE, 8-rebr-ne, 110 kosov, ugodno prodam. Telefon: (069) 64-757. M-5478
Dragemu MIRKU KURBUSU iz Ključaro-vec, ki je pri
vojakih v Kičevu, ob praznovanju 20. rojstnega dne in godu iskreno čestitajo, želijo vse lepo v novem okolju, predvsem pa srečno vrnitev — ata, mama. brat Zvonko in Branko z družinama.
RENAULT 4 UGODNO PRODAM. Hari, M. Sobota, Daneta Šumenjaka 13, telefon: 21-979. M-5469
BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. Ogled po 16. uri. M. Sobota, Miklošičeva 13. M-FD ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 2401, in LEDO-MAT OBOD APL 25 prodam.
Telefon: 24-955. M-5471
— Potujete na Goričko skozi Cankovo ? Spotoma obiščite prenovljeno gostilno Lovski dom. Pripravljamo jedi na žaru, pice in jedi po naročilu.
PEČ FERROTERM 30, novo, za centralno ogrevanje, prodam po stari ceni. Janez Šadl, Krjna 23 a. M-5463
NOVEJŠO HIŠO z 1 ha ohišnice in pritiklinami, pri avtobusni postaji, z manjšo predelavo primerno za gostinski lokal, v kraju, kjer ni gostilne, prodam. Ponudbe na upravo Vestnika pod šifro: »GORIČKO«. M-5466 TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Šalamenci 64, telefon: 72-592. M-5467
MZ 250, malo vozen, letnik 77, prodam ali zamenjam za avto z doplačilom. Telefon: 76-302, od 17. do 21. ue. M-5468
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran menjan decembra lani, prodam. Štefan Bagola, Ko-rovci 36 a. M-5472
ŽELITE PRAZNOVATI -MARTINOVATI V LEPEM IN MIRNEM OKOLJU?
TRADICIONALNE MARTINOVE JEDI IN RAZNOVRSTNE JEDI PO NAROČILU VAM PONUJAJO V ZNANI GOSTILNI HORVAT-LOVENJAK v Polani pri Murski Soboti.
VSE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: 23-282.
TRAKTOR STEYR, 18 KS s kabino in koso prodam. Naslov v upravi lista. M-5473
MALE PUJSKE IN TRAJNO-ŽARNO PEČ GORENJE na trda goriva prodam. Rankovci 3. M-5475
ZASTAVO 128, september 1985, prodam. Prešernova 62, telefon: 22-375. M-5476
KOTNA BRUSILKA BILJARD (fleks aparat za varjenje) in kom-binirko, žaga in mlin za skobljanje naprodaj. Vprašati: BIFE HOTIZA-LOZIČ. M-5477 BARVNI TELEVIZOR GORENJE IN PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE EMO 20 ugodno prodam. Vane-ča 84 p. M-5310
-----KMETOVALCI! —
POPRAVLJAM KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN OPRAVLJAM RAZNA KLJUČAVNI-ČARSKA-KOVAŠKA DELA. Delam razne kovinske konstrukcije in ograje. Za naročila se priporočam!	. - „ v
Jože Baligac Gornja Bistrica
DVE KRAVI, vozni, prodam, Štefan Horvat, Črenšovci 158. M-5481
MOPED s 4 prestavami prodam. Krog, Murska 49. M-5483
TAM 4500 PREKUCNIK, vozen, tudi po delih, prodam. Špi-lak, Turnišče, Prešernova 1. M-5485
TESAN LES PRODAM. Gorica 65, p. Puconci. M-5486 MLADEGA PSA, dobrega čuvaja, prodam. Križevci 161 v Prekmurju. M-5487
ZASTAVO 750, letnik 81, dobro ohranjeno, garažirano, registrira-noa do oktobra 1987, prodam. Murska Sobota, Kroška 63. M-5488
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do marca 1987, prodam. Črenšovci 145. M-5489
SLAMOREZNICO S PUHAL-NIKOM PRODAM. Gorica 20. M-5492
ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Majda Grabar, Murska Sobota, Prešernova 33. M-5493 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Tišina 27. M-5494
DREVJE ZA POSEK NA KRAJNI prodam. Telefon: 25-284. M-5495
PARCELO ZA VIKEND NA PLITVIČKEM VRHU in 20 arov zemlje prodam. Marija Jaušovec, Plitvice 22, Apače. GR-12759
KAVČ,'dolžina 180cm, ž regalom, prodam. Cvetko, Lendavska 17 c, 8. nadstropje. M-5479 VOZNO KOBILO, komat (omod) in lahek voz prodam. Te-šanovci 99. M-5480
AVTO MOSKVIČ IN ROTACIJSKO KOSO 165 prodam. Silvo Vršič, Lukavci 77 a. IN-19317 KOMBINIRANO VOZILO IMV 1600, letnik 1976, prodam za 600.000 din. Telefon: (069) 81-798, od 7. do 15. ure. IN-19316
GOLF JGL, letnik 1981, ohranjen, garažiran, prodam. Telefon ob delavnikih od 8. do 15. ure: 3069) 82-511. 1N-19315 TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Stanko Munda, Lačaves 60, p. Kog, telefon: 062 716-176. IN-19313
TRAKTOR ZETOR s prednjim pogonom prodam. Franc Polak, Veličane 41, p. Ivanjkovci. IN-19312
ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon: 22-295. M-5496 ŠTEDILNIK CALOREX NA TRDA GORIVA PRODAM. Telefon: 25-581. M-5497
ORGLE HOHNER UGODNO PRODAM. Lipovci 5, telefon: 71-482. M-5499
ZELJE (VARAŽDINSKO) po 50 din za kg prodam. Črenšovci 153. M-5500
KOMBIBUS, dizel, letnik 1980, 412 MK, stružnico, delovna dolžina 1250 mm, peč za centralno ogrevanje, 40.000 kalorij, rabljeno eno sezono, in rabljen štedilnik za vzidavo, primerno za gostilno, prodam. Murska Sobota, Kidričeva 31. M-MM
KOTIČEK ZA JEDILNICO, mizo in stole prodam. Babič, M. Sobota, Vrtna 8. M-5501
OPEL REKORD, letnik 1973, in PEUGEOT 305, letnik 1978, oba v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Telefon: 23-282. M-MM
NJIVO, 4. katastrski razred (K.R.), izmera 7869 m2, prodam. Cven 34, telefon: 062 512-330. M-5490
YAMAHO CROS, 125 ccm, letnik 1983, ugodno prodam. Drago Bojnec, Dankovci 40, p. Mačkovci. M-5503
DVOREDNI TARAP, nov, prodam. Čemelavci, Gorička 65. M-5504
LADO 1500 SL, obnovljeno, rdeče barve, prodam. Milan Urbančič, Dragotinci 15 a, p. Videm ob Ščavnici. M-5505 MLADO KRAVO PRED TE-LITVIJO PRODAM. Anton Smodiš, Cankova 13. M-5528 VINOGRAD V DOLINI, 10 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5525
HRASTOVE PLOHE, 6 cm, prodam. Bratonci 88. M-5530
TOVORNI AVTO MAN, 186 KM, letnik 1969, dva pogona, nosilnost 9,5 t, registrirano do avgusta 1987, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Velika Polana 39, telefon po 20. uri: 70-110. M-5507
MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 3 a. M-5509
BELO REPO PRODAM. Murska Sobota, Trstenjakova 64. M-5517
POČITNIŠKO HIŠICO V SE-BEBORCIH (stan, hiša), prodam. Telefon: 22-636. M-5510 DODATNO PEČ NA OLJE EMO 6 POCENI PRODAM. Rudi Štelcl, M. Sobota, Ciril-Metodova 60, telefon popoldne: 22-216. M-551!
DVOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU M. SOBOTE PRODAM. Naslov v upravi lista ali telefon: 23-936. M-5512 TRAKTOR STEYR 180, 28 KS in FIAT 750, neregistriran, prodam. Lipa 117. M-5513 ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1981, prevoženih 27.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Rakičan, Prešernova 5. M-5516 BREJO KRAVO, kontrola A, prodam, Lipovci 83. M-5518 OSEBNI AVTO OPEL KA-DETT KUPE prodam. Čemelavci, Gorička 68. M-5520 MERCEDES 200, dizel, tip 123, letnik 1980, dodatno opremljen, drap barve, kot nov, prodam. Gostilna Gyergyek, Tišina pri Murski Soboti, telefon: 069 76-407. M-5521
JABOLKA IN HRUŠKE ZA OZIMNICO PRODAJAM PO ZELO NIZKIH CENAH. Vprašati: Murska Sobota, Šercerjevo naselje 17, telefon: 23-014. M-5523
ROLAND JUNO 106 in 12-ka-nalni mikser MM ter elektronsko kretnico prodam. Telefon: 76-145. M-5524
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE CENTRAL 17, novo, nerabljeno, prodam za 130.000 din. Drago Vajs, Gornja Radgona, Mladinska 10. M-5526 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Franc Marič, Gančani 19. M-5527
'FORD 17 M, letnik 1969, registrirano do 30. 7. 1987, prodam. Srečko Jerebic, Moravci 75, p. Bučkovci. M-5529
DVOOSNO PRIKOLICO, nosilnost 3 t, prodam. Vadarci 90. M-5506
SEDEŽNO GARNITURO: TROSED (postelja) IN DVA FOTELJA S TABURETOM PRODAM. Celec, Vrtna 6, telefon: 22-292, M-5531
OKROGLO KUHINJSKO MIZO IN STOLE, skoraj novo, prodam. Telefon: 25-338. M-5532
sobe
MLADA DRUŽINA NUJNO VZAME V NAJEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI LENDAVI. Telefon od -15. do 18. ure: 062 28-926. M-5339
MLADA DRUŽINA NUJNO IŠČE ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO NA RELACIJI LJUTOMER— GORNJA RADGONA. Naslov v upravi lista. IN-19314
V SPOMIN
5. novembra je minilo leto, odkar nas je zapustila naša mama
Marija Horvat
iz Nemčavec 38
Grenka je resnica, da te ni več. Odšla si tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečine, le večni mir.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob.
VSI NJENI
Nisva dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš za vedno je odšlo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage, 62-letne mame
Marije Dervarič roj. Čahuk
iz Križevec v Prekmurju
Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nama. Najine misli so vedno pri tebi in tvoj dragi lik ostane v najinih srcih do konca dni.
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Pletilstva Prosenjakovci in Tekstila Križevci, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku KS za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujeva za nesebično pomoč osebju Zdravstvenega doma G. Petrovci in patronažnim sestram za obiske na domu.
ŽALUJOČI: hčerki Olga in Emilija
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, z nami si.
V SPOMIN
11. novembra leto polne žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož in svak
Ernest Šiftar
iz Cankove
Odšel si tiho, poln dobrosrčnosti in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. Spomin nate ne bo nikoli pozabljen. Vsem, ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala!
Žena Emika, Šarika z družino in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho brez slovesa nas je nepričakovano v- 50. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, snaha, stara mama in sestra
Gizela Maje z Vaneče 57
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Šiplič, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Marti Bedbk za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Viktor, sin Stanko, hčerka Marija z družino, tašča in drugo sorodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
kupim
KOSILNICO AGRIA KUPIM. Branko Kosi, Vogričevci 40, p. Ljutomer. IN-19311
TRAKTOR, starejši letnik, kupim ali zamenjam za osebni avtomobil. Naslov v upravi lista. M-5464
BATE S CILINDRI ZA STEYR 28, nove ali malo rabljene, kupim. Matija Prša, Žižki 73. M-5465
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH KUPIM. Hrovat, Celje, Mariborska cesta 95. M-5484
MOTOR VW 1200 z menjalnikom kupim. M. Zmazek, Radoslave! 17, p. Bučkovci. M-5522
zaposlitve
PRIDNEGA DELAVCA S STROJNIŠKO PRAKSO ZAPOSLIM. Miro Simonič, inž., telefon: 24-895. M-5452
SLUŽBO DOBI DEKLE ZA ČIŠČENJE LOKALA. Kafe KEKA BAR, Gerlec, M. Sobota, Kidričeva 31. M-MM
ZIDARJE S PRAKSO, delavce pri zidarjih in po možnosti s C šoferskim izpitom zaposlim. Delo ves dan. Ponudbe na naslov: Avsečeva 21, Ljubljana, ali v popoldanskih in večernih urah po telefonu: 061/447-155. M-MM
razno
GOSPODINJE!
Če vam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis: 062/774-806. Popravilo opravimo na vašem domu. Milan Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-OP
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 19575, izdano pri HKS KZ Fanonka M. Sobota. Štefan Špoljarič, Dankovci 10. M-5482
GOSTILNA ZADRAVEC, Brezovci, vabi v petek, 7. novembra, ter v soboto, 8., in v nedeljo, 9. novembra, na DOMAČE KOLINE. Vabljeni! M-5491 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o strokovnem izpitu Pedagoške šole v Mariboru za šolsko leto 1974/1975. Marjan Topolnik, Križevci 52 pri Ljutomeru. M-5498
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ M. Sobota, kovinarska-avtomehanična smer, izdano leta 1976. Franc Ošlaj, Filovci 45. M-5428
IZGUBLJENO!
IZGUBILA SEM ZLATO VERIŽICO Z OBESKOM. Ker mi je dragocen spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo za lepo nagrado vrne. Telefon: 21-667 ali 23-130. M-5437 PREKLICUJEM VELJAVNOST NALOGA ZA VPIS št. 18170-1, izdanega pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Marta Horvat, Domanjševci 74.
OBVEŠČAMO STRANKE, DA JE FOTO STUDIO V GORNJI RADGONI, KERENČIČEVA 12, PONOVNO ODPRT. IN-19318
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA ZA 7. RAZRED OŠ ČRENŠOVCI. Bernard Levačič, Črenšovci 219. M-5502
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
Ivana Matoviča
iz G. Radgone
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, delovnim organizacijam ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnišnice v M. Soboti.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govornikom in trobentačem.
G. Radgona, 29. 10. 1986
Žalujoči: žena Lizika, sinova Ivan in Stanko ter hčerki Silva in Jelka z družinami
Ob tebi in s teboj bili kraljevsko smo bogati, ljubezen poosebljala si in varnost, moč.
A. 5.
ZAHVALA Naše drage
Marije Horvat
roj. Serdt iz Kupšinec
ni več. Le jesensko cvetje krasi zemljo, ki jo je toliko let rahljala s svojimi neutrudnimi rokami. Rokami, ki so poosebljale ljubezen, varnost, moč; rokami, ki so se pod mehkim okriljem smrek sklenile v večni mir.
Naj bo trpek spomin vseh, ki jo pogrešamo, priložnost, da se zahvalimo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in prispevke za humanitarne namene, zlasti pa medicinskemu osebju, ki je v kritičnih trenutkih požrtvovalno ohranjalo njeno krhko življenje. Iskreno zahvalo dolgujemo nesebični pomoči sosedov, toplim sožalnim besedam predstavnika KS, gasilskemu društvu, pevcem in č. g. župniku za opravljeni obred.
Hvala za toplo sožalje delavkam in delavcem tozda Perilo Mure, učiteljem in učencem OŠ Edvard Kardelj iz M. Sobote, delavcem Carinarnice in PMM G. Radgona ter delavcem OŠ Franc Rozman-Stane Maribor.
Žalujoči: mož, hčerki in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani, Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Škerl)
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Jože Contain
iz Sebeborec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, kolektivom tozda Proizvodnja kremenčevega -peska Puconci, Zavarovalnici Triglav in Družbene prehrane, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi na pihala.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Helena, sin Jože z ženo Majdo in hčerko Anito, hčerka Dragica z možem Jožetom, sinovoma Miranom in Robertom ter drugo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled pa zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je 13. oktobra 1986 nepričakovano komaj v 55. letu življenja zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
Ivan Beseda
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Prekmurke in Galanterije. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V SPOMIN
5. novembra bo minilo leto dni, polno žalosti, odkar smo se za vedno poslovili od drage žene, mame, tašče in stare mame
Terezije
Viitek
iz Kapce
Hvala vsem, ki se je še spominjate ter njen grob krasite s cvetjem in prižigate sveče.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
N SPOMIN
8. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila nadvse dobra in skrbna ma-
ma
Vilma Gorčan
iz Martjanec
Prisrčna hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen grob.
Globoko žalujoči: hčerka Vera z možen in drugo sorodstvo
ZAHVALA
17. oktobra nas je v 86. letu tiho in mirno zapustil naš ujec
Štefan Casar
k \ MM	iz M. Sobote
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom iz Šercerjevega naselja v M. Soboti, vsem vaščanom iz Fo-kovec in Polane ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter darovali za gradnjo bolnišnice.
Hvala g. kaplanu Jožku in godbi na pihala iz Murske Sobote za pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
4. novembra sta minili dve leti, odkar nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Karel Kerčmar.
s Kukeča
Težko je verjeti, da te ni več med nami, toda vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam boleč spomin nate. Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate ter na njegov grob prinašate cvetje in sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 76. letu za vedno zapustil dragi mož-in brat
Ernest Srejš
s Kukeča 10
V naših srcih je bolečina, med nami je praznina. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijate-. Ijem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našega dobrega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS.
Posebna hvala gasilcem, ki so mu izkazali poslednjo čast, zdravnikom in zdr. osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, ki so mu pomagali v najtežjem trenutku, in družini Bači. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kukeč, 26. 10. 1986
Globoko žalujoča žena Marija in vsi njegovi
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 1986
STRAN 19
ESI
v besedi in sliki
POMURSKA GASILSKA VAJA V PETIŠOVCIH
Gašenje naftnih derivatov in zemeljskega plina
V okviru letošnjih dejavnosti ob Mesecu požarnega varstva so pomurski gasilci pripravili skupno vajo gašenje naftnih derivatov in zemeljskega plina na peti-šovskem polju. Na vaji so sodelovala gasilska društva iz občinskih središč in poklicna gasilska enota Ina—Nafte iz Lendave. Gre za prvo tovrstno preizkušnjo pomurskih gasilcev, ki razen poklicne gasilske enote Ina—Nafte, ki je pokazala izredno spretnost, nimajo izkušenj na tem področju. Gasilci so dokaj hitro prispeli na kraj požara, bilo jih je dovolj, pa tudi orodja je bilo dovolj, le da se na začetku niso najbolje znašli. To pa tudi pomeni da bo v prihodnje potrebno več delati na tem področju in tudi kupiti nekaj potrebne opreme,
SVET POMURSKIH GASILSKIH ZVEZ------
Podelili gasilska priznanja
Na zadnjem zasedanju so svet pomurskih gasilskih zvez, predstavniki sisa za varstvo pred požari občin Pomurja in požarne inšpekcije obravnavali naloge gasilskih organizacij v predkongresnem letu ter izvajanje sklepov organov GZ SRS. Dogovorili so se, da bodo dali poseben poudarek vključevanju mladih v gasilske vrste, ustanavljanju društev mladi gasilec v šolah in ustanavljanju industrijskih gasilskih društev v večjih delovnih organizacijah. Sicer pa bo osnovna skrb namenjena požamopreven-tivnemu delu in nadaljnji strokovnosti, čemur marsikje namenjajo še premajhno pozornost. Kritično so ocenili sedanji učni program gasilcev, za katerega so

V Certusu ne bo ločitve?
AJDOVA KRVAVICA PROSENA KRVAVICA
PEČENICE
da bi se lahko po potrebi spopadli z večjim požarom. Pomurski gasilci so se tudi dogovorili, da bodo odslej vsako leto pripravili večjo skupno vajo na kate-
ZANIMIVO IN KORIST
Verjetno je zelo malo šol v Sloveniji, kjer med učenci ne bi bilo zanimanja za pisanje v razne časopisne rubrike ter radijske in televizijske oddaje, ki so posebej namenjene njim, pa seveda tudi za šolska glasila. V večini primerov se ti mladi dopisniki ali novinarji zbirajo v literarnodopisniških ali tudi novinarskih krožkih, ki delujejo na osnovnih šolah. Tudi v Pomurju je tako. Na uredništvo VESTNIKA in RADIA Murska Sobota prejemamo vsak teden dokaj številne prispevke mladih dopisnikov z vseh koncev pokrajine ob Muri. Le tu pa
Nagrajeni
dopisniki
Vestnika in Radia Murska Sobota pred spomenikom Primožu Trubarju v Raščici.
menili, da je neustrezen in da bi morala GZ SRS iskati sprejemljivejše oblike usposabljanja pri raziskovalnih in znanstvenih inštitucijah ter si prizadevati, da bi strokovno raven vseh kategorij gasilcev izboljšali. Razprava pa je tekla tudi o dejavnostih v mesecu požarnega varstva. Ugotovljeno je bilo, da le-te potekajo po sprejetem programu, pri čemer se gasilci seznanjajo v mnogih primerih z neurejenim požarnim varstvom tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Dogovorili so se tudi, da bodo najmlajše seznanili s požarnim varstvom in nalogah gasilske organizacije ter da bodo izvedli pomursko vajo, na kateri bodo preizkusili vse občinske centre pri gašenju naftne
MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
rem koli območju Pomurja. To je tudi pomembno, kajti po pomurskih cestah se prevaža veliko naftnih derivatov in drugih vnetljivih snovi.
tam še kje spijo ali pa nimajo interesa, da bi o njihovem delu zvedeli tudi drugi.
Najbolj vneti in uspešni dopisniki prejmejo tudi povabilo za vsakoletno Srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije, ki ga organizira svet pionirjev pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Letos je bilo že 18. srečanje, in sicer so ga pripravili 23., 24. in 25. oktobra v Ljubljani. Med okrog 150 učenci so se ga udeležili tudi 4 nagrajenci uredništva Vestnika in Radia Murska Sobota, in sicer petošolka Metka Ferenc z OŠ Videm ob Ščavnici, četrtošolka Mateja Jerebic z OŠ Odranci, šestošolka Klavdija Lovenjak z OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota in osmošolka Maša Sabaty z osemletke v Gornjih Petrovcih.
Mladi dopisniki, s katerimi so pri-
vrtine. Naposled pa je predsednik sveta pomurskih gasilskih zvez Ernest Oeri podelil priznanja tovarišem, ki so v preteklih desetletjih s svojim delom prispevali k razvoju gasilske organizacije in požarnega varstva. Priznanja so prejeli: Ludvik Cipot — direktor pomurske območne skupnosti Triglav Murska Sobota, Jože Toplak — GD Murska Sobota, Stanko Kralj — GD Vučja vas, Štefan Ternar — GD Cven, Karel Franko — GD Puconci, Karel Žižek — GD G. Bistrica, Vlado Trdina — GD Gornja Radgona, Franc Šutja — GD Dragotinci, Jože Tkalec — GD Gomolice, Stanko Rus — GD Mota in Franc Vuk — GD Videm ob Ščavnici. F. Maučec
NOVO. NOVO, NOVO!!!
V vseh prodajalnah ABC Pomurke v Murski Soboti in Lendavi ter delikatesnih trgovinah trgovske hiše Potrošnik v Murski Soboti ter Univerzala v Lendavi.
»Grobovi nas zavezujejo!«
»Sveže cvetje in plah plamen sveč na grobovih pomnikov nas kar naprej spominjajo na nepozabne žrtve. Zbrali smo se k žalnemu zboru, da obudimo spomine na vse tiste, ki so mnogo prispevali, da lahko danes živimo svobodno in lepše življenje. Spomnimo se vseh tistih, ki so nam bili v življenju najdražji, vseh tistih, s katerimi smo skupaj živeli, delali, se bojevali, delili radosti in trpljenje in jih danes ni več med nami. Tudi Prekmurje, prijazna in odprta pokrajina dobrih ljudi, ne bo nikoli pozabilo na svoj delež v mozaiku revolucionarnih dogodkov .. . Ohranjati pomnike in negovati spomine je odgovornost sedanje in bodočih generacij, in to odgovornost prenašamo nase. Grobovi nas zavezujejo, da se vsako jesen ob dnevu mrtvih poklonimo njihovemu spominu z obljubo, da bomo ohranili in nadaljevali vse tisto, za kar so darovali svoja življenja naši tovariši.«
S temi izbranimi besedami je sekretar predsedstva OK ZKS Murska Sobota Rudi Cipot začel osrednjo spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlih za svobodo na soboškem pokopališču. Z njo so počastili spomin na vse umrle občane Murske Sobote, padle borce in aktiviste, legionarje in rdečearmejce, ki so prispevali k osvoboditvi naše domovine. Ob tej priložnosti so nastopili recitatorji in pevski zbor prve osemletke ter godba na pihala, delegacije borcev in mladine pa so k znamenjem iz NOB položile sveže cvetje.
M. Jerše ,
šli tudi mentorji, so se najprej zbrali v kinodvorani Bežigrad, kjer so jim zavrteli film Poletje v školjki, nato pa so se z ustvarjalci tega filma lahko tudi pogovorili. Naslednji dan pa so imeli pogovore z novinarji uredniki, obiskali so časopisno podjetje Delo, radijsko in televizijsko hišo, uredništva Pionirja, Pionirskega lista, Kurirčka in še druga uredništva informacijskih sredstev, ki izhajajo v Ljubljani in so namenjena tudi šolarjem. Osrednji del programa pa je potekal na Raščici in Velikih Laščah.
»Da je Primož Trubar lahko šel v šolo, seje zgodilo zato, ker je bila naša vas takrat zelo prometna in so tu skozi potovali od severa na jug, čez Bloke do Trsta različni ljudje. Po tej poti je tihotapil sol s svojo kobilico tudi Martin Krpan. Trubar se je sre-
bolj potruditi.
Jože Graj
Za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito deluje v lendavski občini pri Ina-Nafti posebna tehnična ekipa, ki je opremljena in usposobljena za reševanje ranjencev iz prostorov, kjer se pojavijo strupeni plini. Ta ekipa je pripravljena zlasti za reševanje ljudi in materialov iz prostorov, kjer je delo brez plinskih mask onemogočeno. Jani D.
Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti so obravnavali informacijo o predvidenih spremembah samoupravne organiziranosti v Certuso-vem tozdu Avtobusni promet Murska Sobota. Direktor Ivan Hanc je člane občinskega sindikata podrobneje seznanil s problematiko organiziranosti in subjektivnimi slabostmi v preteklosti, ki so prišle do izraza že v lanskem letu. Izpostavil-je neustrezen odnos matične delovne organizacije v Mariboru, ki je na soboško temeljno organizacijo prenesla vrsto novih nalog brez upoštevanja kadrovske sestave, ki ni bila sposobna izvesti teh obveznosti. Bili so celo primeri poseganja v njihovo delitev dela, zato se je med zaposlenimi pojavljalo nezadovoljstvo. Zadeve so se zaostrile tako, da so se pojavile težnje o odcepitvi soboškega tozda, ki v tedanji organiziranosti ni videl prihodnosti za svoj razvoj. Kot je znano, so sledile politične akcije v mariborski in soboški občini, kar je privedlo do usklajevanja različnih pogledov. Zadnje ocene kažejo, da je zaenkrat vendarle ustavljen proces izločitve iz delovne organizacije, o čemer se bodo izrekli zaposleni so-boškeg tozda na zborih delavcev, ki potekajo ravno ta teden.
Nato je bil govor o pripravah na letne članske sestanke osnovnih sindikalnih organizacij in konstitutivnih sej konferenc OO ZSS. Sprejeli so usmeritve za karseda odprte, kritične in samokritične razprave, v katerih naj bi predvsem ocenili uspehe in vzroke za slabosti, ki se pojavljajo pri
čeval s popotniki in kaj kmalu je v sebi začutil nemir, da bi se tudi on odpravil v svet. Njegov oče je bil mlinar in tesar. Bil je premožen in je sinu šolanje lahko plačal. Bil pa je tudi v dobrih odnosih s turjaškim grofom, kateremu so bili takrat podložni...« je pripovedoval neki domačin. Po obisku Raščice pa so se dopisniki, mentorji in novinarji zapeljali še v bližnje Velike Lašče, kjer je bila sklepna slovesnost 18. srečanja pionirjev dopisnikov Slovenije. Na njej so podelili tudi nagrade in priznanja najboljšim šolskim glasilom. Žirija je prejela 246 številk s 165 osnovnih šol v Sloveniji. Med njimi — na razstavi — smo jih lahko precej videli tudi s pomurskih osnovnih šol. Žal pa letos ni bilo nobeno nagrajeno. Torej se bo treba
uveljavljanju družbene vloge in funkcije sindikata. V ospredju pa bo seveda uresničevanje ukrepov gospodarske politike in zavzemanje za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije, kar bodo povezali z oceno trenutnih razmer v kolektivih. Rok za izvedbo članskih sindikalnih sestankov je 15. december. Spregovorili so tudi o analizi družbenopolitičnega izobraževanja v Zvezi sindikatov in sprejeli program usposabljanja za naslednjo izobraževalno sezono.
Ugotovili so, da je bil odziv sindikalnih delavcev na razne izobraževalne oblike dokaj dober, čeprav v marsikateri delovni organizaciji še vedno niso izpolnili te pomembne naloge. Pomanjkljivosti, kot so zamujanje pri kadrovanju in neizvedeni akcijski posveti, pa bodo skušali odpraviti v zdajšnji izobraževalni sezoni, ki se je dejansko že začela.
Milan Jerše
Mladi pred konferenco
V prvi polovici novembra bo volilno-programska konferenca mladih v lendavski občini. Sprejeli bodo program dela za prihodnje leto ter izvolili novo vodstvo. V osnovnih organizacijah končujejo razpravo o delovanju osnovnih organizacij za preteklo obdobje ter razpravo o možnih kandidatih za vodstvo občinske organizacije. Številni problemi mladih, od pomanjkanja stanovanj, zaposlovanja, sodelovanja mladih v organih samoupravljanja in krajevni samoupravi, bodo na konferenci morali dobiti pravi odgovor, ki ga sicer mladi že dolgo iščejo, vendar ne dobijo. V težavnih gospodarskih razmerah, te posebno čutijo mladi, bi morali v občini poiskati najbolj realne možnosti za ureditev problemov mlade generacije, zlasti strokovnjakov, ki jih čedalje več zapušča to občino.	Jani D.
LJUTOMER
Nobenih čvrstih načrtov
Številni probleimi med leti 1981 — 1985 — manjše naložbe, počasnejša gospodarska rast, ekstenziven razvoj občine Ljutomer, tehnološka zastaranost opreme, nizka izobrazbena raven zaposlenih in neustrezna organiziranost — ne dajejo realnih možnosti za hitrejši gospodarski razvoj občine Ljutomer v prihodnjem srednjeročnem obdobju, zato je v družbenem planu te občine predvidena le 3,5-odstotna rast družbenega proizvoda, 3—4-odstotna rast industrijske proizvodnje in kmetijstva in 1,5-odstotna rast zaposlenih, kar pomeni okoli 100 novih zaposlitev letno.
Tako bi lahko na kratko povzeli najosnovnejše iz družbenega plana za prihodnje srednjeročno obdobje v občini Ljutomer. Sestavljale! menijo, da si ni mogoče zamisliti učinkovitega gospodarjenja brez določenih razvojnih predstav. Predsednica komiteja za gospodarsko planiranje in družbeni razvoj Vida Hojnik meni: »Otresti se moramo miselnosti, da je plan dober samo takrat, kadar natančno in količinsko predvidi vse materialne odnose in tokove, za kar pa nimamo pravih osnov. Toda za planiranje v dinamičnih razmerah vse to niti ni potrebno. Celo nasprotno: čvrsti plani so pogosto vzrok velikih razočaranj pozneje, ker se zelo naglo podro, če se poruši katera koli od predpostavk, na katerih smo gradili. Preveč čvrsto načrtovanje je celo ovira za
prožnost in spososobnost naglega prilagajanja, ravno to pa je tista lastnost, ki našim gospodarskim subjektom najpogosteje manjka.«
V nadaljevanju je predstavila tudi cilje in usmeritve , ki naj bi jih dosegli s srednjeročnim in dolgoročnim planom občine Ljutomer: hitrejši gospodarski razvoj, ki mora temeljiti na večjem in smotrnejšem izkoriščanju naravnih danosti, večja stopnja predelave surovin, kmetijskih pridelkov in izkoriščanje lastnih energetskih virov.
Z učinkovitim in racionalnim gospodarjenjem bi bilo potrebno krepiti akumulativnost in reproduktivno sposobnost gospodarstva ter povečati izvoz blaga in storitev, zlasti na konvertibilno tržišče. Te cilje bi morali doseči tudi s preustrojem prebivalstva z naložbami, predvsem z zamenjavo. obnovo in posodabljanjem opreme in zemljiškimi posegi za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Poiskati bi bilo potrebno vse možnosti, ki jih ponuja politika skladnejšega regionalneg razvoja, predvsem združevanje dela in sredstev ozdov iz razvitejših območij Slovenije. Ta naloga in cilj sta toliko pomembnejša, kajti po letu 1988 bo za pretežni del občine Ljutomer nehal veljati večji del ugodnosti manjrazvitejšega območja.
Z ustanavljanjem manjših proizvodnih enot drobnega gospodarstva bi lahko dosegli večjo stopnjo zaposlovnja, boljšo sestavo gospodarstva, pospešili bi samostojno osebno delo, ki v sedanjem trenutku predstavlja pomemben del gospodarskega potenciala.
To je le nekaj ciljev, ki so v obeh dokumentih, o katerih pa žal ni bilo takšne razprave, kot bi jo bilo z ozirom na pomen teh dveh temeljnih planskih dokumentov pričakovati. Ob pripombah, ki so jih dale družbenopolitične organizacije (sindikat in partija), so delegati potrdili oba načrta, ustanovili medzborovsko komisijo, ki bo uskladila stališča — če bodo — s skupščinami si-sov, ki morajo prav tako sprejeti ta dva dokumenta in šele takrat bo proces sprejemanja tudi skle-njen-	Dušan Loparnik