DELAVSKA POLITIKA llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in unravat Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — hlefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social a e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 22 • rtarioor, četrtek, one 22. februarja 1940 » Late XV j. P. Smrt Ljube Davidoviča je globoko pretresla, ne samo njegove sorodnike, strankine prijatelje, temveč tudi vse dobro misleče Srbe, Hrvate in Slovence, posebej pa še socialistično delavstvo Jugoslavije, katero je videlo v njegovi osebi vzor človeka, državnika, čistega demokrata in nesebičnega poli- Je ^ smQ čitaH y časopisjUi da sta a* ~ . stavili zagrebška in beograjska jugo- Pokojni Ljuba L avidovic ni iskal seoe, rasova delavska zbornica in obe orga-on je požrtvovalno m nesebično delal j ministru socialne politike pred- v javnem življenju za dobro države in jQg^ se socialno zavarovanje par- Ščitite socialne interese zavarovancev! Predlog za razkroj socialnega zavarovanja naroda. Bil je vzoren demokrat po delu in duši, njemu je bila demokracija ideal, brez katerega ni pričakoval boljše in srečnejše bodočnosti za Jugoslavijo in človeštvo. -pokojni Ljuba je bil tudi delavstvu in celira in osnujejo trije samostojni za vodi za Srbijo, Hrvaško in Slovenijo posebej. Vest pravi, da sta obe zbornici izdelali podroben načrt, kako naj se parcelacija izvede. Mi smo v našem listu že večkrat po delavskim vprašanjem vedno in odkrito vedali in označili stališče svobodnih naklonjen in njegova vrata so bila vsem strokovnih organizacij delavstva in na- otvorjena ter je bil z nasveti vsem na razpolago. Bil je iskren Jugoslovan v pravem pomenu besede. Enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil cilj njegove politike, kakor ni nobenega dvoma, da ima največ zasluge za dosego sporazuma med združeno opozicijo in HSS, ki je bil baza vsemu nadaljne-mu delu v tem pravcu. Tudi mi Slovenci moramo priznati, da ima pokojni Ljuba največ zasluge, da smo dobili našo univerzo. Nikdar ne bomo pozabili, s kako navdušenostjo je v spomladi 1919 sprejel deputacijo zastopnikov vseh meščenstva. Zato ni dvoma glede našega načela. Potrebno je poenostaviti poslovanje v socialnem zavarovanju s prenosom nekaterih poslov na okrožne u-rade, ki te posle definitivno rešujejo, da pridejo zavarovanci čimprej do svojih pravic, dočim naj ostane nadzorna oblast in vrši važnejše splošne posle, , . ki se tičejo gospodarske uprave in na- varovanja pri pospeševanju gospodar- čelnega izvajanja zavarovanja. Te, po stvarnem preudarku določene posle mora vršiti centralna ustanova pod uplivom delavskih in nameščenskih zastopnikov, da se ne prikraja zavarovalna politika po kratkovidnih načelih posameznih lokalnih faktorjev. To dejstvo je. važno. Socialnopolitični delavski interesi so pa po vsej državi enaki, zato mora tudi socialna politika biti po vsej državi enaka, vodena po enakem sistemu in se po enakem sistemu izpopolnjevati. Podjetniki v Sloveniji so tudi za cepitev, zagrebški strokovnjak gospodarskih krogov Bauer pa vidi v razcepu zavarovanja veliko škodo za zavarovanje. Navadno varanje javnosti je, če trdijo zastopniki kapitala, da bodo potem pokrajine razpolagale z rezervami za- stva. Zakaj vse rezerve, ki so se zbrale v skoraj dvajsetih letih, znašajo le okoli pol milijarde dinarjev in so večinoma investirane v nepremičninah in deloma v svobodnih in obveznih posojilih, bi letno jako malo pomenile, če bi se po pokrajinah porabljale v take namfene. — Razen tega so te rezerve jamstvo za dajatve zavarovancev, ki morajo biti absolutno varno naložene, Ta razlog absolutno ne drži. Pravi razlog je v osvojitvi absolutne pokrajinske oblasti nad temi zavodi, kar pa za delavstvo ne bi moglo bitiugodno. Delavstvo ima po vsej državi enake socialne potrebe in enake pravice mu morajo biti zajamčene po vsej državi. Potrebne so recimo samoupravne reforme te javne socialnopolitične usta^-nove, ali parcelacija more biti zavarovancem le škodljiva. \ Krvavi boji brez prestanka na F nskem —r Finci javljajo velik uspeh ob Ladoškem jezeru. — Rusi pravijo, da so zavzeli tedanjih slovenskih na Karelijski ožini doslej skupno 475 utrjenih finskih položajev, med temi 29 betoniranih. poslanskih klubov v začasnem Narodnem. predstavništvu, ko smo ga obiskali in mu sporočili željo in zahtevo vseh Slovencev, da se v Ljubljani ustanovi, , ,, , _ , . Tf - i . - i ■ ponehali, odkar so se pred par dnevi univerza. Kar nam ,e takrat iskreno m £ kniU d £brambno Unijc>. z veseljem obljubil, ,e tudi v najkrajši Vsekakor je računatf s teni) da se bo_ do boji skoro zopet obnovili, čim bodo dobi izvršil. Isto iskrenost in prijateljstvo do Slovencev, kaker 'dO^socialisitičneiga (ipo-kreta, sem opazil vedno, kadar sem se ^ srečal z njim. Zadnjič sem ga obiskal v relijsUe ožine, šc trajajo, spomladi 1939, ko je razlagal položaj, ki je nastal po sporazumu med ZO in dr. Mačkom, ter je tudi tedaj pokazal polno upanja na srečno notranjo preureditev države. — Tudi takrat, kakor betoniranih, vedno, me je vprašal, kako žive Slovenci in slovensko delavstvo, ki mu je bilo tako ljubo, kakor srbsko in hrvaško. Slava njegovemu spominu! Na Karelijski ožini pri Summi ozir. | Nato je sledil finski napad z boka. med Koivistom in reko Vuoksi so boji Po zatrdilu finskega armadnega poveljstva je bil vjet celoten štab 18. divizije z zastavo vred. Na ostalem delu vzhodne fronte ________________--r - - - - B vzdolž finske meje proti severu vlada Rusi pritegnili nove rezerve in izpopol- že dalj časa zatišje, igtotako tudi pri ^ VMn. aiuw., nili vojni materijal. Boji ob reki Tajpali, Petsamo (Pečengi). Na teh položajih so danes vsaka država.’Tudi dejstvo, da je j. na skrajnem vzhodnem koncu Ka- ’ ” Pripravljenost na bližnjem vzhodu Uveljavljen je obrambni zakon v Turčiji. Turška vlada je odredila, da stopijo v veljavo izredna pooblastila, ki jih je parlament odobril vladi'pred enim mesecem za slučaj skrajne .isile/ Iz ' sklepajo, da presojajo turški, državici položaj zelo črnogledo. ri." Seveda je mogoče, da so to samo priprave za vsak slučaj, kot jih pozna dan- Davidovič je bil rojen 1863, 1, in ;e postal srednješolski profesor. Bil je prvotno član radikalne stranke ter je s prijatelji osnoval srbsko demokratsko stranko okoli 1. 1902., ki jo je prvotno imenoval stranko samostalcev. Pokojnik je bil nekaj časa beograjski župan, večkrat minister in dolgo let poslanec. Skromni mož je živel v skromnih raz merah. Vojna mu je vzela sina, v povoj nih letih je izgubil ženo in hčerko ter j< ostal sam, ako ne bi bil obdan od šte vilnih svojih prijateljev. Pogreb Ljube Davidoviča Danes v sredo je bil pogreb šefa srbske demokratične stranke Ljube Davidoviča v Beogradu. Rusko poročilo pravi, da so ruske čete zavzele na Karelijski ožini 475 p0Stane položaj za Fince j utrjenih finskih položajev, med temi 29 ako ng bod(J imeli dovolj bili pomoči od zunaj. Rusko armadno poveljstvo je obenem z operacijami na Karelijski ožini pričelo ofenzivo tudi vzhodno od Ladoš-kega jezera, z namenom, da bi prodrlo finsko fronto in prišlo ob severni obali imeli Rusi priliko v tem casu zbrati i ^ { y megec dni pQ ^ nove rezerve m je pričakovati v krat-! ^ ■ ne ni mogoie:pič p0- kem novih ruskih podvigov proti ^nega kajti za izvedbo takega za- finskim postojankam. Bas na teh mestih __ _______________ lahko usoden, rezerv ali do- Nova ruska ofenziva proti Vilpurl|u Poročila iz Finske soglašajo v tem, da je položaj za Fince izredno težaven Ladoškega jezera za hrbet Fincem na in to zlasti na njih desnem krilu na Ka-Karelijski ožini. V tem slučaju bi bila relijski ožini ter v središču Manner-Mannerheimova utrjena linija padla heimove obrambne črte. Sovjetske čete brez boja, ker bi se bili Finci morali so zavzele nekatere otoke v Finskem umakniti, ako rte bi bili hoteli priti v ujetništvo. Severovzhodno od Ladoškega jezera je operirala 18, ruska divizija, okrog 18.000 mož. Boji s to rusko divi zalivu in trdnjavo Koivisto, ki je bila nekaka osrednja obrambna točka za-padnega dela Mannerheimove utrjene črte na Karelijski ožini. Med tem so zijo so trajali najmanj 14 dni. Finci so , Rusi zavzeli tudi Muolo v središču Man »j- se poslužili taktike napadanja promet-j nerheimove črte. Izgleda, da bodo Fin-je nih žil v zaledju te divizije, uničevali so ci zato prisiljeni izprazniti postojanke provijantne kolone itd., dokler niso do-: ob reki Tajpali, na skrajnem vzhodnem cela izolirali divizije v neizmerni snežni j delu Mannerheimove črte, ob Ladoškem kona so potrebne gotove precej obsežne predpriprave. Prav tako ne pomeni neposredne nevarnosti delna mobilizacija. — Bodoči tedni pa bodo pokazali v čem je stvar. Potopljene l?dje V tednu od 11. do 17. februarja je bilo potopljenih 15 nevtralnih ladij s skupno 47.000 tonami in 5 angleških s 39.000 tonami. Skupna tonaža od začetka vojne potopljenih ladij znaša skoro en milijon ton. Istočasno pa javljajo, da so v bližini Pirenejskega polotoka zaplenile zavezniške ladje dva nemška parobroda in na Severnem morju 3000 tonski brod »Morea«. Ji pustinji. jezni. Ozadje bolgarske vladine krize Bolgarija naj se vrne k demokraciji. Po poročilih inozemskih listov, čijih informacije izvirajo od njihovih dopisnikov v Sofiji, je odstop ministrskega predsednika Kjuseivanova posledica volitev, ki so pokazale, da je narod do grla sit diktature, katero je hotel Kju-seivanov nadaljevati in mogoče še spo-polniti. Z dobro znanimi metodami je njegova vlada dobila večino na deželi. Toda v Sofiji, kjer je bilo nadzorstvo od strani javnosti in ni bilo mogoče de bilo izvoljenih vseh 20 opozicijonalnih kandidatov. Kjuseivanov je padel na »volilni zmagi«, kakor Jevtič ali Stojadinovič pri nas. Za novega predsednika vlade profesorja Bogdana Filova trdijo, da hoče odločno demokratičen pravec in da je za njim predsednik zadnjega ustavno izvoljenega sobranja Mušanov. Tkanine v Nemčiji morajo vsebovati 70 odstotkov umetne volne in ^0 odstotkov prediva, lati z istimi metodami kot na deželi, jeki se pridobiva iz starih cunj. Obisk romunskega kral|a v Rimu in njegov pomen. Pred kratkim sef je mudil v Rimu odposlanec romunskega kralja Carola, ki je uredil vse potrebno za obisk romunskega kralja v Italiji, ki bo koncem marca. Italija ima poseben interes na Romuniji, ki je najbolj izpostavljena država v jugovzhodni Evropi, ne samo po svoji legi, ampak tudi radi petroleja. — Italijanskemu režimu je mnogo na tem, da bi se Romunija ne zapletla v vojno ter da bi utrdila svoj položaj s sporazumom z Madžarsko in Bolgarijo. Kajti pričetek zapletljajev z Romunijo bi zna-čil uvod v vojno v italijanskem interesnem področju, takorekoč pred vrati Italije. Tedaj bi bila Italija tudi sama ne-minovno postavljena pred odločitev, s kom in proti komu. Potopljen angleSkl rušilec nemška podmornica in zaplenjene tri nemške trgovske ladje, Dočim na zapadni fronti ni.bojev, pa vlada tem večja živahnost na morju. — Dne 18. februarja je bil torpediran angleški rušilec »Daring«. Doslej je Anglija izgubila že pet rušilcev, vendar samo dva vsled torpediranja. Pomagajte rudarskim upokoiencem! Odpomoč je nujna — t£ Že večkrat smo v našem listu opisali j bedo naših rudarskih in plavžarskih upokojencev, ki s svojimi nizkimi pokojninami spričo vedno večje draginje ne morejo živeti. Vodstvo »Zveze rudarjev Jugoslavije« se je pobrigalo za to že lansko leto. Ministrstvo za šume in rudnike je odgovorilo, da se sredstva centralnega sklada za sanacijo pasivnih pokojninskih blagajn ne morejo uporabljati za zvišanje pokojnin. Med tem je pa Glavna bratovska skladnica v Beogradu povišala pokojnine svojim upokojencem za 20 odstotkov — Glavna bratovska skladnica v Ljubljani pa prošnji naših upokojencev ne more ugoditi, ker komaj krije izdatke z dohodki. In vendar se mora nekaj ukreniti, ker upokojenci z mesečno pokojnino od din 160' do din 300 oz. din 600 ne morejo živeti. Sedaj se v revirjih vrši neka akcija za organizacijo upokojencev, seveda pod firmo neke skupine. Mi načelno nimamo nič proti temu, če se kdo organizira, ali želimo pa tistim, ki se trudijo za upliv v tej organizaciji povedati, da naj ti:*'' , t «£ Uv»n ti zastavijo svoj upliv pri vladi v Beogradu, kjer edino leži ključ do rešitve tega za upokojence tako nujnega vprašanja. Kaj Je z zedinjenjem radikalov? Novi predlogi. Očividno postaja, da je od zedinjenja] radikalov odvisna ohranitev današnje vladavinske kombinacije in od tega zopet volitve. Vlada se naslanja na SDK in zemljoradnike v Bosni in Hercegovini. Ali to ni zadostno za srbski del vlade. $. Novi predlogi D. Cvetkoviča niso znani. Pomembno pa je, da predsednik vlade govori o identičnosti svojih na-ziranj s šefom radikalne stranke, dočim ostaja Aca Stanojevič razmeroma molčeč. Stališče glavnega odbora je vsebovano v zahtevi, da se radikalna stranka obnovi. Ko se izvede obnova, bo mogoče pričeti razpravljati • o možnosti za eventualni vstop JRZ in drugih odcepljenih radikalov. Dočim se v srbskem tisku govori o enostavnem pristopu JRZ v novo stranka, pile slovenski tisk vladne stranke dnt||ftde. »Jasneje povedano, pomeni to, da JRZ hoče dalje ostati in obstojati, in na drugi strani je pogajanje, da se stranka razširi in okrepi z elementi, ki so ji po ideologiji jako blizu, zlasti pa, da se razširi na nove kroge, ki so jo osnovali in pozneje prešli k desiden-tom.« Tako pravi »Slovenec«. Podobno stališče je zavzel musliman Džafer Ku-lenovič. Očividno je, da v teh pojmovanjih ni skupnih točk. Negotovo je, kakšen bo konec razgovorov, ki se vrše. Sodeč po izjavah članov glavnega odbora oni ne mislijo na kapitulacijo. Mogoče gg),J otrobe, domače testenine, riž, kavo in njene surogate, čaj, jedilno olje (razen v steklenicah in ročkah do 5 kg), sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, molino, srbsko platno, bombažna platno beljeno, pravi gr%d| obeh najcenejših vrst, kreten obeh najtenejših vrst, 4>om-•Mžno prejo, sukanec od 200 do 1000 jardov (vse vrste razen svilenega), flanelo in par-Ue«t za obleke,' Sukno, ^plno za pletenje in vosenje, lopate, kose, srpe in motike. Pod predpisane uredbe o kontroli cen ne spada prodaja lastnih proizvodov kmetovalcev. Finančni organi imajo naloK, da nadzirajo gostilničarje oz. cene vinu in žganju, ako in za koliko so se zvišale od uveljavljenja nove uredbe o drž. trošarini, izgieda namreč, da so gostilničarji zvišali cene pijači, vinu ih žganju pod pretvezo višje obdavčitve, na prodajalce oz. pridelovalce vina in žganja pa so pritisnili, da so jim pod pretvezo višje obdavčitve morali znižati nakupne cene. Takim gostilničarjem bodo predvsem odklonjene prošnje za dovolitev trošarinskih olajšav. Otrpnjenje možganov. V Dalmaciji se je pojavila nevarna bolezen, otrpnjenje možganov. Pojavlja se tudi drugod. V Makarski dve obo- lenji, pet v Slavonskem Brodu, eno obolenje v Vinkovcih. V splitski bolnici, je 15 bolnikov, od katerih so trije iz .Splita in štirje iz Solifia. V več krajih so zaradi epidemične bolezni; zaprli šole. Tudi scdrug Behyne v Parizu. V pariškem »Česikoslovenskem Boju« je izšel obširen članek o Češkoslovaški izpod peresa bivšega podpredsednika čsl vlade in dolgoletnega železniškega ministra s. Rudolfa Behyrie, enega izmed najodličnejših prvakov češkoslovaške so-cijalne demokracije. S. Behyne je užival v Pragi vsa leta po prevratu neomejeno priznanje visokih državniških sposobnosti. Tudi on se je torej umaknil v inozemstvo ter vstopil v krog dr. Benešovih sotrudnikov. »Žrtvujte svoje lase za domovino!« Ta oklic je objavila »Leipziger Neueste Nachrichten« te dni. Zbirajo pa lase že več mesecev. Doslej so zbrali mesečno po dvajset do trideset centov ženskih las samo v Leipzigu. Lase bodo porabili za izdelavo uniform, preprog in klobučevine Iz vzhodne Airike izgnani Nemci. DNB. V noči od 11. na 12. februarja se je pripeljalo v dveh posebnih vlakih v Berchtesgaden 442 Nemcev iz vzhodne Afrike, katere so Angleži iz1 gnali in so se minuli petek pripeljali z italijanskimi parnikom »Urama« v Trst. Med izgnanimi Nemci je 316 odraslih in 146 otrok. V poznih nočnih urah so izgnance pozdravili številni sorodniki z domačini. Ali čiščenje ali več vzgoje. Beseda čiščenje je postala politična fraza. Čiščenje ima lahko j različen pomen. Vedno nastane vprašanje, kdo čisti in zakaj. Za zgled vzemimo kmeta, čeprav politiki malo razumejo kmetiško delo, dasi mnogo govore o čiščenju, kadar jim »plevel«, to je, neljuba stvar rase čez glavo. Kmet dela s plevelom bolj pametno. Sproti in ob določenem času okoplje in opleve .svojo njivo, da more setev svobodno rasti in se razvijati. Neguje setev, svobodo prostora in ia-sti ji preskrbi, da se po svoji naravi lepo razvija na pognojeni njivi. O kmetu, ki pušča, da setev prerase plevel in jo zamori, pravijo, da je nemaren in zanikern, ker ne pozna naj-primitivnejše nege svoje setve. Prepozna nega setve je podobna težki operaciji, ki ne more nadomestiti prvotne nege. Dober kmet tudi ne spravlja svoje setve pod koš, lonec ali v klet, ker tam ni prave nege in ne svobodnega njenega razvoja. Zdrava in svobodna nega je naravna in potrebna prej, preden Plevel zarase setev. Nega in nje duh uničita plevel v zdravi svobodni konkurenci. Ta nega za svobodnega človeka je pa duhovna konkurenca v vzgoji, kakršno zahteva sedanja doba razvoja. Zakaj je dr. Maček sklenil soorazum brez ozira na stranke združene opozicije. V »Hrvat-skem .dnevniku« čitamo, da so srbske stranke razbite na 'vse vetrove. Zato hrvatski narod ni mogel čakati, da bi se te stranke, od katerih vsaka ljubosumno zahteva pravico prvenstva zase, zedinile in združene z močjo hrtvaskega naroda izsilile izvedbo skupne volje hrvatskega in srbskega naroda. Srbski nadstrankarski faktorji, ki tudi odlično poznajo voljo srbskega naroda in kateri o njegovem interesu ip odno-šajih napram Hrvatom gotovo ne vodijo .mnj računa* kot srbski strankarski prvaki, so dali inicijativo, da se začne reševati hrvatsko vpra-. šanje na temelju, na katerem je napravljen sporazum. z dne 24. avgusta. Ne bi bilo pameteno od strani dr. Mačka in Hrvatov, ako bi bili odbili tp inicijativo. ..« Ta izvajanja so značilna, ker je pred leti bilo mnenje hrvatskih politikov drugačno, kot 24. avgusta 1939 in danes. Kdo bo predsednik srbske demokratske stranke. Po nekaterih vesteh prihajata po smrti Lj. Davidoviča v poštev kot predsednik stranke Milan Grol, ki je najstarejši član stranke, ali pa vseučiliščni profesor dr. Božo Markovič. Državni vpokojenci bodo dobili povišane pokojnine? Napovedujejo, da se bodo s 1. aprilom povišale pokojnine državnim vpokojen-cem in da bo najnižja pokojnina znašala din 700.—. Bi bilo prav .«> ••'** ti .n- e t Zaključna seja banskega sveta dravske banovine v Ljubljani je bila dne 19. t. m. Banski svetnik dr. Leskovar je predlagal resolucijo za organiziranje banovine Slovenije. Sprejetih ie bilo še deset drugih resolucij. Poviianje mezd delavcem v cementarni »La Dalmatienne v Dalmaciji je odredila izpostava banske uprave v Splitu. Vsem nekvalificiranim delavcem se zvišajo postavke kolektivne pogodbe za 30 odstotkov; kvalificiranim delavcem se bo plačevalo v prvi kategoriji po 10 din na uro, v drugi kategoriji 9 din in v tretji kategoriji po 8 din na uro. S. Blum o cenzuri. V Franciji imajo U»d* uvedeno cenzuro, o tej cenzuri se čuje -nno^* pritožb. O teh pritožbah je razpravljal parlament na pobudo s. Bluma, ki je v utemeljitvi svoje interpelacije rekel: »Prepričan sest, da govorim v imenu vse zbornice, ako ugotovim, da sme .predstavljati cenzura samo orodje narodne obrambe in da bi je ne moglis trpeti, ako bi iz nje napravili pomožno sredstvo vlade.« Ves parlament je ploskal njegovimi izjava*, kajti s. Blum je točno označil, kje je meja cenzure. Pet železniških oblastnih direkcij v državi. Po najnovejših določbah bo v naši državi pet železniških oblastnih direkcij, in sicer v Nišu. Novem Sadu, Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu- Preventivna cenzura v Romuniji. V Romuniji je uvedena predcenzura za vse tiskovine, v kolikor ne gre za tiskovine izključno trgovskega značaja. Prestopki se bodo kaznovali z ječo od enega meseca dio dveh let. Bivši romunski ministrski predsednik in p*" vak kmečke stranke Mamu pred vojnim sodiščem. R Bratovsko skladnico, ki se bodo vršile pri nas v nedeljo 25. februarja, je pozvala naša razredna strokovna organizacija »Zveza rudarjev Jugoslavije« tudi JSZ in NSZ k enotnemu nastopu, ker je bila mnenja, da bi to z ozirom ina sedanje' razmere našlo ugoden odmev. Do-čim je JSZ odgovorila pritrdilno in se razgovora pa svojih predstavnikih tudi udeležila, ie nacionalna NSZ to odklonila, češ, da je tak njih soglasen sklep. To si velja dobro zapomniti. Poznamo ta njihov »soglasen« sklep, poznamo pa tudi o Rahlosti, ki so narekovale nacionalnim tako samozavest, pri tem pa dostavljamo, da so stavili nacionalni na zelo napačno karto. Sicer pa bodo volilci sami pokazali, konui bodo s tajnimi volitvami izrekli svoje zaupanje. Izbire je vsekakor dovolj, saj so kar tri liste. Zveza rudarjev gre v volitve brez irupne propagande, ker sodilo se bo po delu. 1'o bo delala tudi v bodoče brez ozira na grdo obrekovanje nasprotnikov, ki poznajo rudarja ie v volitvah. * * r< 1 •' »■»•»« ita Javno zborovanje rudarjev. V četrtek, dne 22. t. m. ob pol 4. uri pop. se bo vršilo v. dvorani Konzumnega društva javno zborovanje, ki ga sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije za predstoječe volitve v bratovsko skladnico in il. skupino. Referenti ss.: Arh. Malovrh in Rr-ien. Vse rudarje tbrez izjeme vabimo, da se zborovanja gotovo udeleže. — Odbor, ii Občni zbor »Vzajemnosti I« se je vršil pro-"*« šk) nedeljo v dvorani »Konzumnega društva : rudarjev«. Iz poročil funkcionarjev je bilo raz-.. da je bilo društvo v Pretečenem .. "poslovnem letu zelo delovno, saj zaznamuje celo vrsto prireditev raznih odsekov, tako pevskih, dramskih in gostovanj. Povsod *o ti nastopi uspešuo zaključili. Med prire-, elit ve večjega obsega pa moramo vsekakor prištevati uspelo prireditev 15. letnice obstoja pevskeka odiseka in uprizoritev operete »Eri-r; .kat«. Tudi računski zaključek je ugoden, saj izkazuje 26.000 din prometa. Društvo si je nabavilo^ tudi klavir, kar je velike važnosti z 'ozirom na bodoče prireditvie. Poročila so bila soglasno sprejeta, na stavljene pripombe pa so '< dajali odborniki tudi pojasnila. Pri volitvi no- vega odbora ni bilo mnogo sprememb. Kot predsednik je bil soglasno izvoljen s. Kosmos a Jože, ker se je dosedanji predsednik s. Ivanc tej časti odrekel. Naloga, ki čaka novi odbor - nikakor ni lahka.' Treba bo poživeti ponovno vse odseke, pa tudi sicer skrbeti, da kulturno delo n« bo zastalo, temveč da se bo še dvignilo, zlasti s predavanji, katerih smo v pretečenem letu pogrešali. Žal da delegat zveze hi bil navzoč. Novemu odboru želimo mnogo uspeha! KRANJ Komedija na delavskem odru. Dramatični odsek ».Vzajemnosti« vprizori v nedeljo, dne 25. februarja ob 16. uri v »Cankarjevem, domu« velezanlmivo komedijo v 3 dejanjih »Faun«, spisal Eduard! Knoblach. Ta komedija je pred leti žela velik uspeh po vseh gledaliških odrih. •Faun« je komedija, ki zelo zanimivo prikazuje družabne odnose v angleški aristokratski družbi in ki tudi ponekod globoko posega v vsakdanje današnje življenje. — Delavci in delavke, posetite to prireditev v čimvečjem številu. 1078 brezposelnih je prijavljenih na tukajšnji ekspozituri Borze dela. Istočasno pa dobijo delo 3 kuharice, 1 mlada sobarica, 2 hlapca in 5 kmetskih dekel. — Toliko brezposlenih menda ekspozitura Borze dela še ni zaznamo-. vaJ^' Procentuelno je med njimi največ sezonskih delavcev, ki so že tretji mesec brez vsa-zas^uižka; navezani na skromno podporo i t °rZe ^a< v kolikor so do nje po zakonu sploh upravičeni. Poslovanje Borze dela v zvezi z izplačevanjem podpor ne odgovarja. — Od dneva prijave pa dto izplačila prve podpore poteče večkrat še enkratna zakonita doba. • * v Delavska nabavljala« zadruga« r. z. z o. h ima v nedeljo, dne 25. februarja svoj prvi redni občni zbor in ^ sicer ob 9. uri v »Cankarjevem domu«. Dnevni red;- 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Volitev treh članov upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. POBREŽJE PRI MARIBORU Na sestanku, k! se je vršil minuli mesec je bilo sklenjeno, da se bodo odslej vršili redno vsak mesec sestanki, na katerih bodo govorniki seznanjali sodružice in sodruge z delavsko socialno zaščito, pomenom strokovne in kulturne organizacije itd. Drug tak sestanek se bo vršil „v soboto, dne 24. t. ni. s pričetkom cfo 7. uri zvečer v gostilni ge. Katice Rojko na Aleksandrovi cesti. Poročali bodo ss. dr. Reisman, Petejan in Eržen. — Sklicatelj. TISKOVNI SKLAD Trbovlje: Neimenovani din 25, din 20, din 10, din 10, din 6, Kranar Ivan din 10, Učakar Jože din 5, Tratnik Avgust din 5, Pobolšaj Hinko din 3, Meterc Matevž din 2, Gluk Franc din 2, Ra-zboršek Karl din 2, Učakar Franc din 2, Piki Jernej din 2, Vidic Franc din 2, Berger Jože din 2, Radič Alojzija din 1, Kepa Franc din 1, Golouh Rudolf din 1, N. N, din 1. — Skupaj din 112 zbral s. Tratnik. Iskrena Ji vala. P osnemajtel Zgraditev mostu čez Dravo, ki bi vezal Pobrežje z mestom, je vsak dan bolj pereče. Poleg ogromnega prometa bi to zvezo zlasti potrebovali delavci, ki jih gotovo nad tisoč stanuje na Pobrežju, dočim opravljajo službo v tekstilnih tovarnah v mestu. Ti delavci morajo na jutranjo zmeno že zgodaj zjutraj z doma, da pridejo pravočasna v tovarne. Doslej so lahko uporabljali brod za prevoz, kar je pa sedaj odkar je voda silno upadla, domala onemogočeno, ker vozi prevoznik lahko samo s čolnom, v katerem je sicer prostora za 24 oseb, sedaj pa jih lahko naloži samo po pet naenkrat. Že parkrat se je zgodilo, da so nekateri delavci in delavke čakali že ob 4. uri zjutraj ob Dravi, da t>i prispel čoln, ki je pa obtičal sredi Drave in so radi tega morali čez glavni most in zamudili službo, kajti čez glavni most v Melje, kjer so tekstilne tovarne, je daleč. Ko so se minulo soboto peljali nekateri delavci s čolnom preko Drave, je priplula naproti velika ledena plošča in se je le spretnemu ravnanju brodarja zahvaliti, da je čohi ušel nevarnosti, ki mu je pretila. Prizadeti prebivalci, na Pobrežju, prav tako pa tudi v Melju so upravičeno nevoljni, da se temu perečemu vprašanju ne posveča več pažirje. Zapisujte si nadure in ne podpisujte ničesar! Te dni je dobil nek pomožni delavec, ki je delal pri veletrgovcu s sadjem za nadure okrog din 6.500. Čeprav je imel kot pomožni delavec izredno nizko mezdo, se mu je tekom zadnjih ti*eh let vendarle nabrala ta lepa Vsota za neplačane nadure in jih je tudi iztožil, ker si je nadure vsa leta vsak, dan »proti za-; pisoval ter jih na ta način pred sodiščem dokazal. Ko pa je odšel iz službe, je zahteval podjetnik, naj podpiše; prejem mezde, pa je delavec odklonil vsak podpis s popolnoma pravilnim odgovorom, da mora itak dobiti mezdo izplačano, brez podpisa. ' Gospodar pa1 bi lahko potem pripisal, da je izstopil popolnoma izplačan in da nima ničesar več terjati, pa bi ,ne mogel dokazati, da je bilo to šele naknadno pripisano. Seveda je bil ta delavec zaveden in se je naučil tega postopanja iz či-tanja »Delavske Politike«. 2. seja mestnega sveta mariborske mestne občine se bo vršila v torek, dne 27.ttTebrtiarja s pričetkom ob 18. uri v; mestnii posvetovalnici; obravnavali bodo proračun. Rad) pomanjkanja premoga so poleg mariborskih osnovnih šol zaprte tudi 1. in II. dekliška meščanska šola ter II. deška meščanska šola. Ponekod pa so morali ‘biti učenci med Poukom oblečeni v plašče, ker jq bilo preslabo zakurjeno, zato je pričakovati, če ne bo v kratkem premoga, da bo pouk ustavljen ha vseh osnovnih in meščanskih-šolah. Brezvestni špekulanti skušajo tudi sedaj v tej težki dobi izrabljati neugodne prilike in bogateti na račun revnega prebivalstva. Ta nečedni posel zlasti cvete na podeželju, kjer ne morejo prebivalci vedno takoj kontrolirati vznemirjajočih vesti in često nasedejo ter prodajajo razne pridelke in predmete po prav nizkih cenah, ker jih špekulanti premotijo z govoricami o neposrednem izbruhu vojne itd. — Take prišepetovalce in špekulante naj prizadeti prijavijo najbližji oblasti, ki naj strogo nastopi proti tern pijavkam. Cena živinski krm! je v zadnjem času silno poskočila in prodajajo na trgu 100 kg krme po din 140 do din 150. Revni mali kmetje in kočarji, ki nimajo dovolj krme niti takrat kadar je detora letina, so letos zlasti -hudo udarjeni. Cena krmi je tako silno poskočila, da so primorani prodajati živino po skrajno nizkih cenah. Tildi v tem pogledu bi bilo treba nekaj ukreniti v zaščito malih kmetovi, kočarjev in viničarjev. Radi pomanjkanja električnega toka so v nekaterih tekstilnih tovarnah uvedli več nočnega dela, ker je podnevi elektrarna Fala silno obremenjena. Toka primanjkuje predvsem radi tega, ker je Drava zelo padla, daleč nad Falo1 je Drava še vedno zmrznjena. Zakaj primanlkuje živinske sr/l? Kmetje se silno pritožujejo, da ni dobiti živinske soli. Trgov,ci naj podeželju se izgovarjajo, da se jim ne izplača, da bi jo nabavili, ker pri prodaji te soli domala nič ne zaslužijo. Vsekakor bi bilo treba nekaj ukreniti’, da bi živinorejci lahko dobili potrebno živinsko sol ki io mora biti v naši državi prav gotovo dovolj na raz-polago, t i * h r* i • r ■*»!* Predstojništvo mestne nollcije sporoča vsem lastnikom biciklov in fijakerskili vozov, da bo rok za prijavo vozil potekel dne 29. t. m. in tbodo zamudniki, ki ne bodo pravočasno prijavili vozil po 1. marcu morali plačati poleg redne še kazensko takso, ki znaša za vsak bi-cikel din 37.50. za kočijo pa din, 67.50. Do 29. t. m. morajo istotako prijaviti lastniki motornih vozil svoje avtomobile in motocikle, ker bodo sicer morali plačati istotako kazensko takso, ki je pa znatno višja kakor za kolesa in kočiie. Tatvina kolesa. Železniškemu delavcu Ivanu Slamcu ie izored neke gostilne ukradH še "pizsloden tat skoraj novo kolo znamke »Waf-'fenrad«, ki je vTedno okrog din 1.400. Občni zbor delavskega kulturnega društva »Vzajemnosti« se je vršil v torek, dne 20. t. m. S. Petejan je podal predsedniško poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Svojo vzgojno nalogo je vršilo društvo s predavanji, ki jih je priredilo sedem, nekaj nameravanih predavanj pa se ni moglo vršiti'. Dramski odsek je naštudiral dve enodejanki in par govorilnih zborov ter je gostoval tudi pri okoliških »Vzajemnostih«. Najbolj aktiven je bil mandolinski odsek. Razen tega se je proti koncu leta ustanovil še esperantski odsek. Ker društvo ni imelo lastnih prostorov je bilo njegovo delo močno ovirano. Društvo žeti pritegniti čim več delavske mladine v nameri, da jo vzgoji v res pravem socialističnem duhu. More pa seveda odgovarjati samo za tisto mladino, ki se zbira v okviru društva, v njegovih odsekih in pod društvenim nadzorstvom, ne pa tudi za ono, ki samo priložnostno prihaja v lokale. Lastni, lokali bi v tem pogledu mogli mnogo koristiti društvu. V teni pravcu se je pozneje gibala tudi debata. — Za predsednikom so podali poročila: S. Justi Rodoš-kova namesto upravičeno odsotnega zapisnikarja s. Barbeka. Si Fanči Gregorčičeva ko1! blagajničarka je poudarila, da ‘blagajna ne nudi ravno razveseljive slike. S. 'Gantei; je podal poročilo za mandolinski odsek, ki si je iz skromnih početkov zgradil dokaj trdna tla pod nogami ter zabeleži v preteklem letu 10 nastopov. S. Zidanšek je omenil, da je pevski rtdsek po prvih poskusih prenehal, ker je bilo premalo zanimanja zanj. Gospodar s. Dokl .ie sporočil, da je inventar v redu in predložil točen seznani. V imenu nadzorstva pa je s, Vogrin Predlagal razrešnico odboru. Debata je bila prav živahna in tudi kritike se ni manjkalo. Govorili so člani: Zidanšek, Vitko, Eržen, Jelen in Horvat. Po debati in sprejetju raz-'rešnice je biia volitev novega odbora. Predloženi sta bili dve listi in je bila izvoljena, lista s s. Petejanom na čelu, ostali odborniki so: Vrabl Joško, Gregorčič Fanči, Justi Rodošek, Petejan Bruno, Tanc Anton, Dokl Konrad, Jelen Adolf in Eržen Viktor, vi nadzorstvu Ra so sodrugij ‘ Vogrin Franc, Domiter in Presl Stefan. ,S. Petejan je prosil, da naj članstvo podpiram odbor v njegovem delu, nakar je zaključil občni zbor. Pred pričetkom občnega zbora je mandolinski odsek »Vzajemnosti« pod taktirko s. Viherja zaigral »Delavski pozdrav«, ki so ga udeleženci občnega zbora stoje poslušali in nagraditi mandbliniste z živahnim ploskanjem. OHačilni delavci so polagali obračun. — Minulo nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice »Zveze oblačilnih delavcev«. — Zborovanje je otvoril in vodil predsednik sodrug Lorger Anton, ki je pozdravil zastopnika centrale s. Prezelja iz Ljubljane, tajnika KMO v'Mariboru s. Vidoviča in druge delegate strokovnih organizacij, ki so se občnega zbora udeležili in ga pozdravili. Sledilo je poročilo funkcionarjev in sicer so poročali predsednik s. LoTger, zapisnikar s. Vogrin, blagajnik s. Bele. za nadzorstvo pa s. Krušnik, ki je tudi predlagal razrešnico staremu odboru, katera je bila soglasno sprejeta. Zborovalci so nato razpravljali o bedi oblačilnega delavstva in' poverili novo izvoljeni odbor, da podvzame takoj vse potrebno za zvišanje mezd krojaškim pomočnikom in pomočnicam, ki so, kakor je bilo ugotovljeno’, celo nižje kakor so mezde v tekstilnih tovarnah. Sestanki podružnice se bodo vršili odslej redno vsak drug pondeljek. V novi odbor je bilo izvoljenih tudi več mladih članov s s. Lorgerjem na čelu. Enodnevni tečaj o trsnem rezu v vinogradu priredi v soboto, dne 24. februarja vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Tečaj je brezplačen in bo trajal od 8. do 12. kv od 14, do 18. ure. Narodno gledališče. Sreda, 21. t. m.: zaprto. Četrtek, 22. t. m. ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«. Premiera. Red B. Petek, 23. t. m.: zaprto. Sobota, 24. t. m.: Othello. Znižane cene. — Jelovška Politika" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! PREVALJE Obrat papirnice počiva že od 24. decembra 1. 1. vsled pomanjkanje vode. Moški delavci so zaposleni pri raznih pomožnih in pripravljalnih delih, toda največ po 12 dni v mesecu, delavke pa so docela brez zaslužka. Pri Borzi dela v Mariboru bi imeli naši brezposelni dobiti podpore, pa se jim silno neredno izplačujejo. Kakšnih 14 brezposelnih že od 2. oz. 8. januarja ni prejelo niti beliča, četudi so do podpore upravičeni, Ako bi tovarna med’ lem pričela obratovati, ibi brezposelni, čimt bi bili pozvani na delo, izgubili pravico do podpore za nazaj. Ugotovili bomo, kje je iskati krivdlo, da brezposelni ne dobe redno in pravočasno izplačanih podpor in se bomo na stvar še povrnili. r.jr.,. . t. k i.t. «- .lu ri LAŠKO Osnutek proračuna delavske občine Sv. Krištof Zadnjič smo objavili izdatke, to pot pa dohodke občine. Dohodki; Obč. doki. na vse drž. nep. davke 85 odst. (od predpisa 236.678.97 = 201.170.—). Obč. trošarine: predvidenih 497 hi vina po 100 (50.000) 37 hi vin. mošta po 100 (4000.—), 137 hi piva po 100 (14.000.—), od hi alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po 5 (5000); od 1 šumečih vin in drugih luksuznih pijač po 5 (1500.—). Občinske takse: sprejem tuzemca v dom. zvezo po 50 (100); inozemca po 50 (50), za stavbeno dovolitev 50 (300), plesno zabavo 1 dan 50.-4 prekorač. polic, ure 1 noč 50.—, psi: luksuzni 50.—, lovski 30.—, pastirski in mesarski 20.—, čuvaji 10.—, prenočnina tujcev od postelje 2.50, za izdajo živ. pot. listov 1.—, za podaljšanje 0.50, za prenos lastništva 0.50. — Dohodki obč. posestev in podjetij: najemnina poslopij 8400.—, lovska zakupnina 6700.—; neizterljive obč. davščine 63.000 (skupno 354,170). Radi nove državne uredlbe o alkoholnih trošarinah je vprašanje, kako bo občina nadtome-stila izpad trošarin in našla kritje, o čeimer bomo še poročali, r.i^ ► fi - ■«- r. <• »•> 2. Osnutek proračuna turističnega odbora v Rimskih toplicah v občini sv. Kiriitof za proračunsko leto 194041. Izdatki: 1. Nadzorovanja (nagr. uslužbenca) 3000.— 2. napeljava cest. razsvetlj. iz Rim. topi. skozi Ogeče v Šmarjeto 2000,— 3. vodovod Ogeče—Rim. toplice 1500.— 4. popravila cest, potov in stez 10.000,— 5. nabava klopi za sprehajališča 2500.— 6. podpora SPD za planinsko kočo na Šmohorju • '500.__ 7. pregled stanovanj in pjs- potrebšč. 500,— skupno Din 20.000,— Dohodki isti (iz nočnin itd.). 3. Proračun ubožnega sklada občine Krijlof za 1. 1940/41. Izdatki: . Denarne podpore domačim ubožcem 43.000, vzdrževanje ubožcev pri oskrbnih strankah 18.000, vzdrževanje ubožcev v hiralnicah 9000, v odigojnih zavodih 5000, nujne 1 kratne podpore 2000, prevoz ubožcev 400, pogrebni stroški ubožcev 1000, obleka in obutev za ubožce 2200, za nepričakovane potrebe 2000 (skupno 82.600). Dohodki Takse od plesnih prireditev 200, pj^korac. polic, ure 100, globe sres. nač. 300, prispev. iz občin. blag. 82.000 (skupno 82.600). CELJE Gledališče. V petek, dne 23. t. m. gostuje osebje Narodnega gledališča. Uprizore »Kon-to X«. Najmanjša država na svetu je suverena kneževina Monaco, ležeča na francoski obali, ki ima le eden in pol kv. lan. površine. Krog in krog te liliputanske države je vojno stanje: možje so zapustili svoj« žene, mobilizacijski plakati so na hišah, avtomobili in tovarne so zaplenjene v koristi armade, M.onaco je pa nevtralen. Dejstvo, da je knez Monaca -častni general francoskih alpincev, da je njegova hči patroninja več francoskih polkov, da so vsi policaji in gasilci — okrog 300 jih je — francoski državljani in da ima kneževina dva toipa, vse to nič ne spremeni nevtralnosti Monaca. Monaco je paradiž. Državljanom te najmanjše države sveta ni treba opravljati vojaške'službe. Pa še nekaj: državljani so oproščeni vseh davkov, vse državne stroške nosi namreč znamenita igralnica v Mont e Carlo. Monaco nima deviznih omejitev, v njegovem pristanišču pri-stojajo ladje vseh držav, saj se Monaco ne nahaja v vojnem stanju. V Monacu prebiva stalno 20 tisoč ljudi, toda od . teh jih je več kot 80% inozemskih državljahov. Ljudi, ki se smejo ponašati, da so državljani kneževine Monaco, je samo 1761. To število je skoro vedno enako, kajti izredno težko je, pos.tiati državljan Monaca, kar je povsem razumljivo, če bi bilo lahko dobiti državljanstvo v Monacu, bi država imela milijone državljanov, kajti kdo ne bi bil rad državljan države, ki nima vojašike obveznosti in kjer ni treba plačevati davkov. Kaj zahteva delavec od bolniške blagajne? »Narodni Prače« piše v članku »Socialno zavarovanje in^izahtevki ter dolžnosti zavarovancev«: Uslužbenec zahteva, da bi si mogel sam izbrati zdravnika, kateremu zaupa, da se izvrši zdravniška preiskava in oskrba kar najhitreje in z vso vestnostjo; da ne zgubi mnogo časa s čakanjem v ordinaciji blagajniškega zdravnika ali v ambulatoriju bolniške blagajne; da bi dobil v potrebnih slučajih nakazilo za zdravnika specijalista in zdravljenje v bolnicah ter sanatorijih. Cilj bolniškega zavarovanja mora biti zahteva, da zdravnik bolniške blagajne ne napravi zavarovanca samo sposobnega za delo, ampak da ga tudi ozdravi. ladn|e vesti Pšenico izvažano v Italijo preko Splita. Vsakdan dospe na kolodvor v Splitu po 80 do 100 vagonov pšenice, ki jo nakladajo na dva v luki zasidrana italijanska parnika. Vreme bo jasno in mrzlo po vsej državi. Bencin na nakaznice bodo pričeli deliti 1. marca. Šest letalskih napadov na Helsinke so izvršili ruski bombarderji dne 20. februarja. Nevtralne države na severu v vedno veliš stiski Spopad angleške vojne ladje z oboroženo nemško trgovsko ladjo v norveških vodah je dal povod za resne zapletljaje. Spopad angleškega rušilca »Cossak« z oboroženo nemško trgovsko ladjo »Altmark« pred vhodom v norveški fjord (zaliv) Josing, je napotil norveško vlado, da v obrambo svoje nevtralnosti protestira v Londonu. Nemčija pa je poslala protestno noto v Oslo. Angleži ugotavljajo, da je »Altmark < bila oborožena in da je imela na krovu ujete angleške mornarje. Nemci so s tem prekršili norveško nevtralnost, ker je oboroženim ladjam vojskujočih se držav prepovedano pluti po vodah nevtralnih držav, zlasti pa prevažati uj3t-nike. Norveške oblasti v Bergenu, kjer je parnik prvič pristal, niso izvršile preiskave na ladji »Altmark« in osvobodile angleških mornarjev, zato je bila angleška admiraliteta prisiljena izdati ukrepe, da se ujeti angleški mornarji osvo-bode s sodelovanjem angleške vojne mornarice. To ni prva prekršitev norveške nevtralnosti s strani Nemčije, povdarjajo Angleži. Dognano je, da nemške vojne ladje stalno plovejo po norveških vodah, da so bile v teh vodah napadene od Nemcev že tri trgovske ladje in da so se nemške podmornice preskrbovale ob norveški obali z vodo in življenjskimi potrebščinami. Norveška vlada je bila očividno preslaba, da bi si bila upala odločno nastopiti proti tem kršitvam njene nevtralnosti s strani Nem- Francoska in anoleSka pomot Finski ter Švedska Razširitev vojne na severu? Svetovni tisk razširja vesti, da sta Anglija in Francija odločeni poslati na Finsko armado 100.000 mož. Transporti na Finsko so mogoči samo preko Švedske. Ako bi poslali Anglija in Francija armado na Finsko, bi morala armada pt> morski poti čez Severno morje v Skageraški zaliv in v švedska pristanišča, od tam pa z železnico na Finsko. Druge poti ni. Nekateri so mnenja, da bi Švedska morala dovoliti prevoz čet na Finsko v smislu čl. 16 pakta Društva narodov. Drugi zopet pravijo, da bi naj Finska napovedala vojno Nemčiji in s tem prisilila Švedsko, da ji v smislu čl. 16 šved-sko-finskega pakta pride na pomoč. — Razlog za napoved vojne Nemčiji je, ker se nemški častniki vodilno ucbls-žujejo bojev proti Fincem na ruski strani. Vse te vesti je treba jemati z veliko rezervo, kažejo pa, kako zelo se zapleta položaj na vseh koncih in krajih in kako malo verjetnosti je, da bi nevtralne države mogle ostati nevtralne, ako bo vojna trajala dalj časa. čije. Tako tudi v slučaju ladje »Altmark«. a) Norveški parlament, ki se je sestal na zasedanje, je poslušal poročilo zunanjega ministra Kochta, ki je dejal, da norveške oblasti v Bergenu niso mogle ugotoviti ničesar nepravilnega na ladji-nem krovu. Pozneje pa so nekaj zasu-! mile, zato so poslale za »Altmarkom« i križarko, ki je pozvala parnik, da se I ustavi. Kapitan nemškega parnika pa 1 je odklonil še enkratno preiskavo in se j samo zavezal, da ne bo uporabljal brezžične postaje, dokler bo ladja plula v norveških vodah. J * Nemški tisk niti ne zanika angleških navedb glede ladje »Altmark«, pravi ca, da nastop Angležev pomeni hudo kršitev norveške nevtralnosti in da je treba obsoditi norveško vlado, ker se ni uprla osovoboditvi angleških ujetnikov z ladje »Altmark«, ampak se je zadovoljila s samim protestom. Nemčija bo odgovorila z represalijami. Očitno je, da so nevtralne države preslabe, da bi se mogle uspešno upirati kršitvam nevtralnosti z ene ali druge strani. Gornjega incidenta pa bi ne bilo, ako bi nemška ladja »Altmark« plula v Nemčijo izven norveških teritorijalnih veda in ne pristala ob norveški obali. Kršitev nerveške nevtralnosti je mogoče preprečiti samo na ta način, ako bi jo spoštovale tako Nemčija kot tudi Anglija, v nasprotnem slučaja so incidenti v norveških vodah neizbežni. MASARYKOVE MISLI, IZREČENE V ZADNJI SVETOVNI VOJNI »Nuša naloga je, spoznati pomen človeške osebnosti brez ozira na razliko med posamezniki. To je resničen namen velikega tjudskega gibanja, ki je značilno za novi čas. ki korenini v socializmu in demokraciji.« ■Moderni humanizem priznava p r a v i c o slabotnih, kajti v tem ja ves pomen naprednih gibanj in boja za človečanske pravice. Močni si pomagajo sami brez podpore. Nalogu novega časa je. da pomagamo slabim in mar lim pa naj bodo to posamezniki, organizacije, razredi, narodi ali države. Povsod se zbiraj« slabotni in zatiram. Sodelovanje, to je velik program našega časa. Zveza, svobodna zvez# malih narodov in držav to je naša pot. To h« učinkovita organizacija človeštva.« ■mr———■iii»iiiiiniiin«iiii nnm -riinruimu Mariborsko gledališče Strauss: »Cigan baron«. Med klasičnimi operetami je Straussov »Cigan baron« še vedno nafpriljubljenejji in še dolgo ga bo zmagovito držala na odrih prelepa Straussova glasba, ki vedno znova očara poslušalca. Johann Strauss je- genialen muzik, ki s svojo glasbo prestavi človeka naravnost v deželo, kjer se godi dejanje, pusto, ki jo slika tako verno, da bi je rojen Madžar ne mogel bolje. Kot pravi Dunajčan pa sa seveda ni mogel odreči valčkom in kjer je le mogoče, trikipi iz partiture vesel in boder tričetrtinski takt s prekrasnimi melodijami. Ni čuda, če so se izrazili znameniti skladatelji, da bi za glasbo Cigan 'barona« dali vsa svoja dela. Uprizoritev na našem odru je bila v celoti posrečena in gre režiserju g. Rasbergerju i> kapelniku g. Hercogu polno priznanje, saj je igravska stran dosegla enak učinek, kakor glasbena. Plesne točke (koreograf g. ilaiasto-vič) so bile prav posrečene, zlasti so poživele medlo tretje dejanje. G. Igličeva kot Saifi ii* g. Manoševski koti Barinkay sta se s temperamentom in šarmom vživela v svoji vlogi in ju. tudi pevsko odlično rešila. Velik uspeh je žel g. P. Kovič kot Zsupan, ljubko je prikazala Arseno g. Brumen-Lubejeva, dočim je ciganko Czipro s rezkim glasom verno tolmačila g-Kovičeva. Posrečen je bil Carnero g. Gorinška, prav tako se je ugodino uveljavil g. Jarc .kot Otokar. Mirabella g. Gorinškove je bila igravsko .posrečena, pevsko pa seveda pramaW zajeta. Igralci ostalih manjših vlog so zadovolji, zbor pa je pevsko bolj ustrezal kakor igravsko. — S. Iz (clkt V Protektoratu ie dalje zaprte Sole. Poročali smo že, da je vlada Protektorata uvedla za čas od 2, do 18. februarja na vseh šolah počitnice tako, da niso zaprte samo vse češke univerze, ampak tudi srednje in osnovne šole. Sedaj je vlada Protektorata podaljšala počitnice na vseh šolah tudi preko 18. februarja do preklica. Razglas povdarja, id*a bo pouk ustavljen do nadaljnjega na vseh čeških in tudi nemških šolah. Vzroka razglas ne pove, oči-vidho pa manjka šolskim upravam kuriva. Kje so češki delavci v Nemčiji? DNB je opozoril, da odpeljeta dtne 15. februarja iz Prage f'va posebna delavska vlaka v Immendorf pri Braunschweigu za one delavce, ki so dobili vsled neugodnega vremena dopust za čas od 9. do 24. januarja pri podjetju Herman Goering, stavbeni prostor Immendorf. To oznanilo -e bilo obenem poziv za vrnitev na delovno mesto. Paradiž, ki šteje 1761 ljudi Aretacija predsednika češkega Sokola. Kot poroča »Exchan.ge Telegraph«, je Gestapo v Pragi aretirala predsednika češkega Sokola Josefa Trublara, ki je star že sedemdeset let. Nemške oblasti navajajo kot vzrok aretacije, da w imel Josei Trublaf zveze s češko opozicijo v inozemstvu. Omejitev dedovanja. Izšla je naradba rajhov-!'kega ministra pravde, ki uvaja sedaj ra/.en za Ostmarko tudi za Sudetsko ozemlje in za Protektorat Češke in Morave rajhovski zakon o dednopravdnih omejitvah radi nezanesljivega obnašanja. Osebe, ki so zgubile državljanstvo v Protektoratu ali v rajhu, ne morejo ničesar podedovati v rajhu ali Protektoratu, ravno tako ne njihovi zakoniti svojci in otroci, če so !udi oni prizadeti z izgubo državljanstva v Protektoratu. Takim ossbam se ne more iudi ničesar darovati in so vse tozadevne pogodbe, testamenti ali obljube neveljavne. Z naredbo so zlasti prizadeti politični emigranti, ki so šli na Francosko, v Anglijo in v Ameriko. Kmetje ne smejo žita darovati, ČTK javlja, da zemljedelci v smislu tozadevn.ga razglasa predsednika vlade o uporabi žita lastnega pridelka ne smejo žita niti zameniati za žito pri drugih poljedelcih in ravnotako ne smejo žita niti v dobrodelne namene darovati. To stanje velja db preklica. Nove vladine odredbe. Časopisi odi sobote javljajo celo vrsto vladinih naredb, s katerimi se ureja gospodarstvo s senom in slamo, dbvoz mesa in mesnih izdelkov, uvajajo nove nakaznice za živila, ureja izdelovanje in prodaja peciva, uporaba moke in masti za izdelovanje peciva, ki ni vezano na živilske nakaznice, uvaiajo nove nakaznice za potnike in gostilne, uveljavljajo novi predpisi o izdelovanju barv, ureja vprašanje železniških in tovornih listov za prevažanje blaga iz Protektorata v ra|h, prodaja semen za izdelovanje olja itd. Svarilo v zvezi s prijavo olja in masti. Uradni list Češke in Morave ponovno opozarja na dolžnost prijave vseh zalog olja in masti, ki se jih uporablja za prehrano. Kdor bi te prijava ne izvršil na predpisanih formularjih, bo kaznovan do višine .500,000 Kron ali z zaporom do 6 mesecev. Predpis o shranjevanju odpadkov. Uradni list objavlja razglas, ki nalaga vsem gospodarjem in gospodinjam, podjetjem, zavodom, uradom in sploh vsem, ki imajo odpadke, da so dolžni te odpadke shranjevati in sicer: staro železo, stare kovine, cunje, tekstilne odpadke, star papir, stare kože, kosti itd. Te odpadke je treba oddajati zbirateljem ali trgovcem! z odpadki, ki jih morajo odvzeti vsaj enkrat na mesec. V nasprotnem slučaju se naji lastniki obrnejo na okrajni urad. Izletni vlak v Prago. Čehi so začeli zopet pripravljati posebne izletne vlake z dežele v svoje kulturno in narodno središče, v zlato, stostolpo Prago. Iz znanega okraja Chodsko, kjer so še ohranjene izredno krasne narodne noše, bosta pripeljala za Veliko noč kar dva posebna vlaka v Prago, kjer bodo Chodi obiskali razne znamenitosti mesta, ludi »Narodno gledališče«. Izlet bo stal z vožnjo, prenrano, prenočevanjem, vstopnino za gledališče in pregledom Prage z avtokarom skupno le 110 kron. Izleta se bo udeležila tudi tamošnja obrtna šola in vajenci, ki bodo priredili v Pragi poseben koncertni večer za praške vajence. Reorganizacij« obrtniških zdruien) Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je razpustila 102 obrtniški združenji v Sloveniji. Obrtniki pravijo, da razpust nima pravne podlage, zbornica pa pravi, da se razpust opira na razpis ministra trgovine in industrije. •- V zbornici in drugod so razpravljali o tej ie-organizaciji. Od marca lani pa obrtni odsek pri TOI ni imel sej. Reorganizacija združenj ni enostavna. Tudi bi se morala združenja kaj posvetovati o problemu, pa niso imeli prilike. V nedeljo je bila sklicana plenarna sija Zveie obrtnih društev za dravsko banovino. Seja te pa ni vršila, ker je bila odložena. Ta !»orba velja samostojni obrtniški zttornici. Ako se štedi na račun bolnišnic. Madžarski listi pišejo ostro o štednji Vlade na račun bolnišnic, ki nikakor ni na mestu. V‘ sklopu velike in moderne bolnišnice sv. Štefana v Budimpešti se nahaja paviljon z več oddelk'. Paviljon pa je že star in bi bilo na mestu, da se zgradi nov. Vlada pa ni odobrila kreditov, ker bi gradnja novega paviljona stala poldrug milijon pengov. Posledica štednje se je pokazala v letošnji zimi. Pretekli teden je vdrla skozi streho voda v paviljon, ker se je topil sneg in je \frhu tega pričel (padati tudi dež. Voda je poplavila porodniški in otraški oddelek. Nastala je velika škoda, Strokovnjaki računajo, da bo popravilo starega paviljona stalo 100.000 pengov, toda paviljon bo k^u.b temu ostal star in neprikladen ter bo kmalu zahteva! še večja sredstva za popravilo. S krpanjem se torej ničesar ne prihrani, dio tega so prišli tudi na Madžarskem. J,,, t , ' > i'*1 Delavski pravni svetovalec Zavarovalnina (Trbovlje) Vprašanje: Mofa žena je podedovala hišo, ki je bila zavarovana za din 8000. Nato pa je dala v preteklem letu zmanjšati navedeno zavarovalno vsoto na din 3000. Zavarovalnica pa zahteva za preteklo leto premijo od zavarovalnega zneska din 8000. Ali je moja žena dolžna plačati zahtevano premijo za minulo leto, dasi se je pokojnikov brat kot dedič zavezal plačati vse pokojnikove dolgove in tudi na hiši dolžno premijo? Odgovor: Zavarovalnica ne ve za Vaše medsebojno razmerje ter je verjetno zato zahtevala plačilo zaostale premije od Vaše žene. Če pa je res pokojnikov brat kot dedič prevzel vse dolgove in tudi premijo, ki jo je treba plačaii zavarovalnici, naj Vaša žena o tem obvesti zavarovalnico in zahteva, da se zavarovalnica s pozivom na plačilo predmetne premij; obrne na pokojnikovega brata. Če pa takega dogovora ni bilo, mora Vaša žena zaostalo premijo poravnati. Nadure in izstavitev (Celje) Vprašanje: V tekstilni tovarni sem bila zaposlena dalj časa in sem delala po 10 ur d.iev-no. Sedaj so mi odpovedali na 14 dni in dtelarn v odpovedni dobi le 4 ure dnevno, dočim delajo ostali delavci po 8 do 10 tur. Ob priliki, ko mi je bilo odpovedano, sem podpisala neko izjavo, ne vem pa kaj. Ali lahko zahtevam pla čilo za nadure in za izstavitev? Odgovor: Tvrdka Vam je verjetno dala podpisati izjavo, da nimate od nje na nadurah in drugih zahtevkih ničesar več terjati. Ako ste tako izjavo podpisali potem., ko Vam je b:la slu'žba že odpovedana, je izjava in z njo odpoved zahtevkom po dosedanji praksi sodišč veljavna. Da niste vedeli, kaj podpisujete, verjetno ne bodete mogli dokazati, ker bo tvrdka gotovo dala za (pričo kake svoje uradnike, ki bo«lo potrdili, da Vam je bila izjava pred pod pisom točno prečitana, kot je to v takih primerih že običajno. Zahtevali bi potem takem lahko uspešno le mezdo za izstavitev za čas odpovedne dobe po podpisu izjave, ker bi Vas morala tvrdka zaposlovati po 8 ur dnevno kot zaposluje ostale delavce in Vam bo zato mo rala za vsak dan še doplačati po 4 ure. Če pa ob izstopu zopet kaj podpišete, izgubite seveda tudi ta zahtevek. Denar, založen na sodišču fa nedoletnega otroka (Pesje) Vprešanje: Mati je za svojega nezakonskega otroka založila hranilno knjižico na sodišču še v avstrijski valuti. Mati je že umrla, dočim. j« nezakonski otrok že polnoleten. Alj lahk» otrok zahteva, da mu sodišče izda navede** hranilno knjižico? Odgovor: Če je mati res na sodi££u založil? hranilno ‘ knjižico za' nezakonskega otrok, čim je polnoleten in da ni stavljen pod kuratelo, upravičen zahtevati na sodišču izročitev hranilne knjižice. Če se sodišče braai izročiti hranilno knjižico in če tako postopanje sodišča ni upravičeno, vložite zoper tako postopanje sodišča nadzorstveno pritožbo na ape-lacijsko sodišče v Ljubljani. Nakup zemljišča (Trbovlje) Vprašanje: Namenjen sem kupiti zemljišče, na katerem je tudi nekaj gozda. Gozd je prazen in v njem nobenega lesa. Ali se tak gozd1 ravno toliko ceni, kakor njive in travniki? Odgovcr: Vrednost zemljišča i'e odvisna oj lege in kraja ter kakovosti tal. Zato je težko reči, kdaj je obdelana zemlja vreč vredna, kakor travnik a)i druga neobdelana zemlja, kakor je gozd. Običajno pa se ceni njive in drugo obcilelano zemljo višje o.d travnikov in gozdov-če pa mislite kupiti zemljišče, presodite, katero Vašim potrebam najbolje ustreza ter se z ozirom na to odločite. ............... I ljudska 1 SAMOPOMOČ g v Mariboru, rag. pom. blagajna znana domača zavarovalna nita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 87 milijonov din na pogrebninah In doti. | Zavaruj« za pogrebnino zdrave s osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do = največ din 10.000'— ln == | za dolo mladoletne od 1. do 16. do s največ din 25.000-— plačljiva ob dovr- g šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO i IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Nall eitatelli knpn-)efo nto|ceue|Se pri na>ll» )n»ertntMil 9. H, 13, 15, 17. 19, 20, 'J2. 24, 26, :•«, 30 Itd otroSkl Predpasniki ženski lastna manipulacija vedno novi kroji najvetja Izbli« M a g d a 1 e n s k a o h I a i I I n 1 c a A. Kumperllak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvorakov« ulica — (»mer Fiaiikoponova ul.) Molk«, Ženske obleke po meri. Krojač v hiSl. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. občinstva za izdelavo oblek za gospode ln dame po naj* nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Zahtevajte vedno In povsod kruli In pecivo Iz Delavske pekarne v Mariboru. » Telefon .2324 Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnih Viktor Eržen v Mariboru.