9. številka. Ljubljana, v torek 13. jannvarja. XVIII. leto, 1885, Izhaja vsak dan sveder, izimfli nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljania na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec," po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, „GledaliŠka atolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kdor trka, se mu odpre. „Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice" je pri svojem poslovanji vložila mnogo prošenj za vknjižbo zastavnih pravic. ProŠuje bile so vse v Blovenskem jeziku in vse druge c. kr. okrajne Bod-nije reSevale bo zaprošene vknjižbe v slovenščini, le c. kr. mestno delegovana okrajna sodnija v Ljubljani bila je toli trdovratna, da je redno in do-Bledno na Blovenuke prošnje dajala nemške odloke. Vodstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" obrnilo se je sicer do c. kr. delegovane okr. Bodnije v Ljubljani s pohlevno prošnjo, naj bi se njih slovenskim prošnjam dajali slovenski odloki. A. ta prošnja ni našla usmiljenja pred mogočnimi go-Bpodi v ,, Križankih" in omenjena posojilnica bila je primorana k skrajnemu koraku, da se je namreč branila, vsprejemati nemške odloke. A tudi proti temu izumili so dovtipni gospodje sredstvo, kajti iz preteklega stoletja poklicali bo na pomoč resolucijo z dne 31. oktobra 1785 Nr. 489 J. G. S. ter dali uraduemu slugi nalog, da nemške odloke posojilnici na vrata nabije. Gospodje v „Križankih" mislili so, da so na ta način kmetske posojilnico v kozji rog ugnali. A pri omeujertej posojilnici bo gospodje, ki dobro vedo, kaj bo pravi: „Vigilantibus jura" in kako nujno treba je, da Be tako trdovratne in svojeglave sod-nijske uradnike malo bolj potiplje. Napravila se je torej obširna in temeljita pritožba na visoko c. kr. pravosod. mmisterBtvo. V tej prošnji, katerpj je bilo priloženih IG nemških zemljišno-knjžnih odlokov, sklicevalo se je na muogobrojue ukaze mini-BterHtva samega, ki so imeli namen, urediti stališče slovenščine pri Boduijah in ki so vsaj toliko dosegli, da se slovenske vloge pri sodnijah na Kranjskem vsaj a iimine ne zavručajo in de se celo pri naj-višjej Bodnijskej oblasti v deželi, to je pri c. kr. deželni sod.nji v Ljubljani na slovenske vloge dajejo slovenski odloki. Povdarjalo se je nadalje, da mora slovenčftina pri sodnijah vaaj toliko pravic imeti, kakor nemščina, kar se tudi strinja s §. 13. občnega sodnega reda, — oaglasalo se je, da bu v najnovejšem Času BlovenSftini niti v viših instancah ne stavijo ovire, kajti pravde, v katerih tako rekoč ni bilo niti jedne nemške besede, so se v viših instancah brez zadržka vzele v delo in se tudi rešile. Tudi c. kr mestno delegovana okrajna sodnija v Ljubljani rešuje druge slovenske vloge slovenski in v aktih te sodnije bo pravde, v katerih ni uiti jednoga nemškega zapismka, tako da skoro ni razlike mej omenjeno sodntjo in drugimi Bodniiami po deželi, ki večinoma slovenski urodujejo. Tembolj čudno je tore«, da se pri zemljišno-knjižnih odlokih dela tako trdovratna izjema in da bo ne morejo ločiti od zastarelega stališča, kajti, če so sodnije po takej praksi priznale, da so v prepirnih zadevah slovenski odloki po zakonu dovoljeni, tedaj se nikakor razvideti ne more, zakaj da morajo baš v zemljišno-knjižnih zadevah vsi odloki biti nemški, ko bi se vender nasprotno smelo misliti, da, ker so zemljiSrn' knjige javne, morajo zemljišne knjige kot take, 'sto tako pa tudi zemljišno-knjižni odloki biti splošno priatopni, to, je kolikor možno, lahke umljivi. Zaman bi se brskalo po zakonu, ki bi le deloma opravičeval postopanje c. kr. mestne delegovane okrajne sodnije v Ljubljani, temveč moglo bi bo baš v zemljišuo-kojižnih zadevah trditi, da Če je Bplob kaj slovenskih odlokov dovoljenih, morajo pred vsem odloki v zemljišno-knjižnih zadevah biti dovoljeni, kajti po §. 5. zakona z dne 25. julija 1871 št. 95 drž. zak. so celo slover"' vknjiženja v glavno knjigo dopuščena, zaradi tega bi bilo smešno misliti, da je nasproti vsemu temu zeml|išno-knjižni odlok v Blovenskem jeziku po zakonu prepovedan. Potem pravi piitožba, da je c. kr. mest. dele-guvana okrajna sodnija najbrže jedina v deželi, ki se še vedno brani izdajati zemljišno-knjižne odloke v slovenskem jeziku, ko vender s praktičnega stališča baš taki odloki najglobeje poaezaio v življenje naroda, ker gre večinoma za imetek in ker je marsikateri zbog neznanja nemščine in ker si ni mogel raztolmačiti nemškega odloka imel veliko škode. Žalostno, a popolnem istinito je, da zemljišna knjiga v Kranjskej še nema tacega zaupanja, kakor pa drugod. Prosto ljudstvo ima Se vedno veliko nezaupnosti glede delovanja zemljišno-knjižnih obluBtev ter se glasno pritožuje, če zaradi ueumljivih, v nemščini spisanih odlokov škodo trpi. Kdor pozna razmere, smatrati mora ravno te odloke kot prvi in glav i uzrok te nezaupnosti. Vi-Boko miuisterstvo steklo bi se torej za deželo krnnj-sko posebne zasluge, ko bi podrejenim sodnijam pri- poročilo, da se imajo izdavati zemljišno-knjižni odloki v slovenskem jeziku. Naposled stavila se je prošnja: Visoko c. kr. pravosodno miuisterstvo naj blagovoljno vsprejrae to pritožbo in c. kr. mest. delegovani okrajni sod-niji v Ljubljani da. nalog, da se imajo v bodoče pri-toževateljev slovenske zeraljišuo-knjižne vloge reševati v slovenskem jeziku. Na to pritožbo dobila je „ Kmetsku posojilnica Ljubljanske okolice" včeraj naslednji odlok: Nr. 378. Diese belegte Beschwerde wird dem Be-BChwerdefUhrer in Folge hohen ErlaBses des k. k. Justiz-Ministeriums vom 21. Doz. 1884 Z. 20300 uud der hohen OberlHndesgerichts-Verordnung vom 31. Dezember 1884 Z. 15777 mit der ErttffottOg zurtickgestellt, dass bierliber die geeigneten Ver-fiiguugen erlassen worden sind. K. k. st. del. Bezirksgericbt Laibach am 8. Jiiuner 1885. (Podpisa ni moč čitati.) Dasi ta odlok ir preveč jasen, smemo vender zaključevati, da so pritoževatelji v tarčo zadeli, kajti nekateri gospodje pri okrajni sodniji Ljubljanski bili so pretekle dni močno razsrjeni, ker bodo odslej morali izdavati tudi v zemljišno-knjižnih zadevah slovenske odloke in ker bode odslej konec dosedanjemu „justamentnot". Nauk iz vsega tega pa je: Pojdi in stori tudi ti tako, kajti kdor trka, se mu odpre! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. jauuvarja. Izjemne naredbe proti časnikom na lin ul-sltcm že kažejo svoje nasledke. Da bodo pri tem zadeti le opozicijski listi, to se razume samo po sebi. Včeraj je bil urednik Pozora Klemen Božič obsojen zaradi rai&aljenja časti na 7 mesecev v zapor. Res lepa svoboda vlada v Hrvatskoj. Kardinal S mor, prmas «»|rorMltojmstva zboruimi » plač lo bode pote m Au-glija Italip pustila posesti Mas;-auak, Zula-eid Ze.la in Harrar ozemlje. Danes se z>čenj» pomladansko zasedauje JTrau-coakili zbornic. Ker »o p* volitve v senat Be Jie 25. t. m. bode se najbrž zborovanie odloždo, dokler ne bode senat polnoštevil-n. M uda bode pa samo senat svo,e zborovanje odložil, zbornica pa takoi začela svoja dela. — Veliko sen/nebo napravlja nek govor Pavla Berta pri banketu Lionsktk d. mokri«tov. Pavel Beit je hudo napadal vla 10 m me) diu/.m rekel, da se Ferry le zato vzdržuje, ker zbornična večina mej frauCosfcO-kitajsk m uporom nefie menjati vlade. Vsi navzoeui so pritrjevali govorniku. Pn oadomeattlnih volitvah v riamniisko zbornico izvoljeni so samo liberalci, mej njuni tudi Rosetti. Jutri pride v nomškom državnem zboru na vrsto predlog poslanca Wed ll-AI 1 howa o vpeljavi borznega davka, T-mu predlogu se bodo najbrž po-zebno utaviia'i zaHtopnnri židovskega liberalizma, to je svobodomiselna Btraoka. tlriNkii konferenca še sedaj ni rež hi vprašanja o nevtr.liteti konglikega ozemlja. Kakor se misli, se ne v t rali teta ne bode raztegnila na vse konjsko ozemlje, temveč samo na novo kongiško državo. Na francojnto-kitajskem bojišči prično se v kratkem večji odločilni noji. Pred Kelnug so že priSa francoska podkiepljenja in vsak čas je tam pričakovati boja. O operacijah proti Lang Sonu pa ni uob nih novih poročil. To pa ni n č čudnega, ker general Negner Bedaj prodira s svojimi vojaki po čislo neznanih krajih, kamor še nikdar ni prišel noben Evropec. Francoski potnik Amiotte je sicer bil v Lang-Sonu, pa je šel cez B«c-Le, kodar pelje le sh.ii Bteza in manjka vode. Negrier jpa prod ra s svojimi v;»jak; po dolini reke Loch-Nan kateri pot pa mora biti boljši, ker so tod Kitajci prihajali, da so napadali francoske čete, ia celo topove s seboj vozili. Kitkor neki francoski list javlja, so razmere v Kriptu jako slabe. Po deželi ni nikdo varen svo> jega življenja in itnenja; roparske čete t:e klatijo okrog m puatoS'jO deželo. Premožnejši posestniki bež. v Aleks.Midi-ijo in Ka;iro. Poveljnik Niidaii»!eti z živežem Dopisi. Iz Olja 12. jauuvaria. [Izv. dop.] (Posojilnice in naši posilenemci in „kmetski prijatelj" d r, G 1 a n t s c h n i g g". ) Kjer koli začne posojilnica svoje delovanje, potihnejo skoraj vs'j ekse-kutivne prodaje njenega okraja. To se op;.zuje v vsakem okraji, kjer je posojilni ch. V Celji, v Ž*vci, v Sevnici ni slišati ekseku tivne prodaje kmetije, celo v Pišecah, kjer se je še le pred pol letom ustanovila posojilnica, pozna se že koristni vpbv njen v tem oziru. Koliko bi se bilo ohranilo kmetij, koliko denarja, pridelanega s krvavimi žulji našega kmeta, bi bi o manj se izdalo za eksekucije in tožbe, ki pomenijo pogubo kmeta, kako bi bilo kmetsko stanje zdaj v naši domovini, ko bi bili ti d turni zavodi Vsaj že dtset let stari, ali ko bi bile hranilnice bolj pruaneslj vo proti kmetom postopale ter jih ne po-gubljale brez usmiljenja po neznosnih stroških takšnih eksekucijakih dr.»žeb? Kim ti i a, ki pride do eksekutijske dražbe, se malokdaj more rešiti. Kmet dobi posojilo iz hranilnice s 5°/o uim obrestmi, se ve da se ti vsled visok.h stroškov za reali/.ovanje, precej zvišajo, torej nema u'kakor samo 5°/0uih obrestj več. Povprek pa pride v 10 letih nas kmet najmanj trikrat v tožbo. Vsakdo ve, koliki so stroški in potem se luhko kračuni, kake so te 5% ne obresti. Vzemimo na primer meni znan slučaj C Ijske hranilo ce: Stranka je do!žna tri kapitale iu ostala jn obre ti na dolga. Znani kmetski prijatelj dr. Glabtachnigg, kot znstopuik Celjske hranilnice, vzame jo torej v svoje nežne kremplje in posije s prvega stranki tri tožite, potem tri ekse-kutivne rubeže zemijšča, tri iubeže premakljivega blaga in tri eksekutivne sekvestraeije in se vo da tri eksekucijske prodaje zemljišča. Dotični posestnik je imel torej v kratkem času doma tri tožbe iu peiuajst lubežev; da pa neso bili vsi ti rubeži jako po ceni, j\ umevno, ker |ih je napravil „kmetski prijatelj", znan že po svojih nizkih stroških, ki so včasih tako nizki, da mu BOdnija nad polovico zbrise« Blatil čitttteljll iz tega si napravite sami komentar. Tako postopa naš (??) kmetski prijatelj (??), tisti prijatelj, ki pri vsukej priliki udriha po naših posojilnicah, BpoznaviJ njihovo koristno delovanje in nevarnost za njegovo „kmet.dco prijateljstvo". Dotično stranko je rešila Celjska posojilnica, morala jej je posoditi v to svrho ogromno svoto. Pristaš dr. Glautsehnigg-ove stranke priznal je b solzuimi očmi nepristransko pomoč posojilnice, rekoč: nzlaj že vem kakšen kmet ki prijatelj je ta gospod in tudi vem,'kdo je v resnici pravi kmetski prijatelj." Sicer ni to jedini slučaj kmetskega prijateljstva dr. Glantschnigg-a; 25. septembra 1884 je isti dr. GrlantBChnigg vložil proti jednomu pose.strnku v j jednem dnevu nič več kakor 2 2 ekseKU'ivnih dra-j žeb m 8 dnij prej samo 20, toraj v teku 10 dneh J proti jed ne m u posestniku je vložil ta elo'eko-• ljubni kniet-ki prijatelj nič manj in nič več kakor j samo 42 reci: dveinštirideset prošenj za ekse-| kutivno (irodajo posestva. To je t«sti kmetski pri -j jateij, ki v listići „Deutsche VVaeht", v Tagespošti in naposled v svojem buteljnu iz jeze proti našim mladim in zelo koristnim, toraj tudi zelo vplivnim narodnim denarnim zavodom „posojihream" na vse moči kriči, ako kje na svojem lovu slučajno v roke dobi kako tožbo posojilnice. Primerjej: 42 ekseku cij proti jeduemu posestniku, Celjska posojilnica je pa po poročilu 1. 1883 tožila samo 4 stranke, torej ne bode dosegla še v 10. letih omenjenega števila. To je isti dr. Glantschnigg, ki se drzne kričati „un- verscbiimter Zinsfuss dieser Institute" akoravno mu je znano naslednje: Celjska posoiilnica jemlje G°/o od posojil in d .je 5°/0 za hranilne vloge, nekatere hranilnice pa jemljo 7 1 ,,, od posojil na meujice, tako naznanja po Graški tetki btanilnica v Ljubnem (Le« oben), da od 1. januvarja 1885 naprej zniža 7°/0 obresti od posojil na meujice, na C°/0, Ormužka hranilnica je tudi še le pred kratkim mikala svoje človekoljubno obrestovanje itd., celo Celjski hranilnici je morala pred par dnevi plačati stranka za proion-giranje menjice 7°/0 in vender obrestujejo hranilnice vloge po 4%, posojilnic« pa po 5°/t. Kaj torej dr. GUntschnigg-ovo kričanje in zabavljale pom-ni, se iz vsega tega jasno vidi. Zua-biti bode tudi predstojeći dopis ponatisnila „Deutsche Wacht" „zur Nutz und Frommen unserer Purthei-geuossen". Dobrotinski. ■ z Pulja 10. januvarja. [D.v. dop.] Gospod urednik, lepo smo si nakopali na glivo! Glavni organ na kaut prišle, ranjke „državne stranke" — nesrečnega spomina — je v svoji številki od dne 4 t. m. izlil ves svoj nemško-liberalni žolč na nas. Pa se nam tudi prav godi! Mislite ie si toliko predrznost-! Slovenci so toli nesramni, da eksistirajo v Pulji — da, še več: njihova predrznost sega tako dah č, da se tudi svetu pokažejo, da so. Nt-li to preveč za vsako verno nemško-liberalno dušico?! Ni-li nje srd oprevičen, ko vidi in sliši kako pohlevni in nikogar žaleči Italijani, — njeni bratci — nesramnim, predrznim Slovencem glave pobijajo in da t'-le poslednji nikake hvaležnosti ne kažejo za t o d' Ltr a einge leiteten Unter. uchungen vverdeu wobl einigeS L cbt in die Sacho bring^n". — Da, tudi mi to odločno pričakujemo Ne samo „einiges Licht", amptk cela Laskajoče priznanje, izraženo Vam od tako odlične strani živo odmeva v naš h src h. Slovenska naselba v Pulji, izmžuioč Vam tem potom svojo go» reča ljubav, pošilja vroče prošnje do Vxi*gamogOČ-negi za Vaš blagor, da bi še dolgo, dolgo osrečevali narod slovenski z žmi|alnimi umotvori božanstvene mute. V Pulji, meseci januvnrja 1885. (Slede podpisi.) — (Znamenja časa.; P.ijatelj našega lista piše nam iz oojevite Štajerske: Znamenito je to, d«», ku iar nemčurjem prede, priskoči na pomo* — vi i dna roka. Ko iO se vršile vol tve v okrajni zastop Ptui-t*ki ter so le vsled silnega žaganja ter v nebi ki;-čeče^a za Slovence krivičnega Vidinega reda (1'tuj-sk m kočarjem, ki ne phčujejo nikakorŠnega zem-Ijišnega davku, pripo/.nalo je Omiko namestiuštvo volilno pravico v vebposeatvu; morala je priti na pomoč — vladna roka PreiherateiDOva. Ko j" na Slatini nenn urj» m piedlo, priskočila je zopet vladna resnica mora na dan, da bode vsaj svet jedenkrat I roka Pr mer*teinovu onim n« pomoč. In včeraj v j O moži pri volitvah v m »stal Znalo p, — n Premer-I stein moral je — posredov iti! Zli «e nam, da imajo ti gospodje nalog tako ruv.iati od »ZgOraj*, ka|ti inače bi se ne metali v st ari, katere jih prav nič ne brigajo. Da, v takem stanji Slovenci n > Št. i-jerskem se oesmo živeli. Pa vs;:j nemamo nikogar, — (Odlikovanje.) Presvitli cesar imenoval j ki bi »tvari na višji m mestu razjasoil. Kdaj se bodo je VBled posebne milosti c. kr. poročnika izven službe | »lov. Štajercem vremena zjasnila? g. grofa Lanthier i-j a v Vipavi, nadporo. mkom j — (O ponarejenih bankovcih) trosile ad bonores. se se v nedeljo in včeraj Čudne govorice pj mestu vedel, kdo hujska, kdo goji sport, katerega „N. F Pr." imenuje »Nationale Hetsereieo". Toliko bodi v odgovor rnovi svobodni bra njevki". C—t,—č. Domače stvari. — (Najviše potrdilo) dobili hO ukrepi deželnega zbora kranjskega, da so pobira: a) 20°/o Pravilo se je, tu in tam so se izdaval , t^ga in onega so deli v preiskavo in več tneh Vznemirljivih užitninska priklada od viua, vinskegi in sadnemu ventij. Vse t,e govorice pa so Izmišljotina. Stvar je mošta in od mesa. b) Kot posebna prikluda 3 gld. od hektolitra porabljene žgane pijače, c) 21 °/0 priklada od vsili predpisanih direktnih davkov s pii-kladaim — vender se ima pobirati priklada na Sfgano pijačo, ko se slednja Vlaga v prod • julntee tu Shrambe, ali pa ko se nastavi, da se na drobno prodaj i. — (Kranjske e s k o m p t u e b a n k e) delničarji imeli bo včeraj popoludne ob 4 uri izredni občni zbor. Upravni svet poročni je o stnji bank«: v 31. dan ibcunbra 1884. Ravnatelj Zenari |>on"-veril je 105.771 gld. 48 kr., pri firmi Neuss bode izgube 24 792 gld. 32 kr. Z ozirom na ivservni fond in lanski dob; ek, bi morali delničarji pokriti 21 419 gold., to je 140/0 delniške glavnice. 454 ujm kov, ki imajo 574 494 gld. 84 kr. vloži n h, privolilo jo moratorij, 134 upnikov, ki imajo 114.8110 gld. 10 kr. vloženih, pa še ne. Sklenilo se je, da se eskomptna banka razpusti in prične likvidaciju. Naslov likvi-dacijskej firmi bode: „Kranjska eskomptna banka v likvidaciji." V likvidacijski odbor so se izvolili od strani delničarjev g«.: Einerich Maver, Josip Luckmann, Matej Treun, Josip Kuur, Vaso Petričič. Od strani upravnih BOVetnikOV gg.: Josip Kordin, F. M. Schmitt, Josip Krisper in J a n e s c h. — (Puljski Slovenci) poslali so pesniku S. Gregorčiču naslednjo čestitko: Velečustiti gospod Simon Gregorčič v Gradišči na Goriškem. Pismo poslano Vam od najslavnejšega zastopnika jugoslovanske vzajemnosti in odličnega dostojanstvenika na*e sv. katoiiške ceikve, prevzvišenega vladike Djakovskega J. J. Strossmajerja vzbudilo je v nas občo radost in navdušenje. namreč ta: V neki tukajšnji gostilni izda 0 (e nekoliko goldinarskih bankovcev, na katerih so bile številke nekoliko nižje tiskane. Vsled tega se ;e mislilo, da so bankovci ponarejeni. Dotičnik, ki je prejel sumiib bankovce, pozval je s m policijskega nadzornika ki je potem te „fal/. fi iate" kazal ia«-nim ve čakom in blagajnikom. Vsi so soglasno izrekli, da so bankovci pristni, da bo se le pri tisku številke nekoliko premaknile. Torej nikakor ne gre, širiti lahkomiselno govorico o ponarejen h bankovcih in sumničiti pošteno in vsega spoštovania vredne BOmeščane hudodelstva, o katerem se jim nikdar n'ti sanjalo ni — (Vreme) pri nas je izredno neugodno. Snega je toliko da ga ni moči u ti po ulicah iztre biti, ker neprestano BneŽi, mokrota in mlak'' po vseh ulicah In trgih. Drugod jo drugače. Na Štajerskem ni Koroškem je hud mraz V Celov.Ci so imeli pred par dnevi baje — 18° It, na postaji VVald celo — 22° li- — Zaradi sab-ga vremena in žametov so imeli železnični vlaki zamude. — (Število odvetnikov v Štajerske j 1884. leta.) Minulo leto bilo je v Štajerskoj 148 odvetnikov, od katerih jih je poslovalo v Gradcj 03, v mestih Mariboru in Colji po 8, ostali pa po drugih manjših mestih. — (Š k o f j e 1 o 8 k 0 p r o B t o v o 1 j n a p o ž a r n a bramba) napravi svoj plesni venček 18. t. m v Štemarških prostorih, pri katerem se bode tudi areč-kanje za dobitke vršilo. Čisti dohodek namenjen je v prid blagajnici društva. Vstopnina: ZB neude 1 gld., za ude 30 kr., gospe in gospice proste. Začetek ob 7. uri. Vso prijatelje društva vabi k tej veselici uljudoo odbor — (Slovenska Čitalnica v Gorici)pri-red; v tem predpustu naslednje plesne veselice; 17 januvnrji, 1. f-bruvarja in 14. f^hruvarja. Z ičetek vsakikrat ob 9 uri. Svirala bo vojaška godba tukajšnjega c. k. 62. pešpolka. K obilni udelezitvj vabi odbor. — (Razpisano) je meBto zempišnega knjigovodje pri c kr okrajni sodniji na Ptuj i. Prošnje do 1. f bruirja t. 1. Telegrami „Siovenskemu Narodu14: Dunaj 13. januvarja. Cesarjevič Kudolt in Štefanija ogledala sta si v novem rotov&i sliko Hiavačekovo. Dunaj 13. januvarja. Bankirja Node-rerja so zaprli, ker je nekej stranki poncveril 10.000 gld. Rim 13. januvarja. Vest, da bodo Matičini povodom Assabskega vprašanja poslal noto zastopnikom Italije in vlastitu, je neosnovana. Berolin 13. januvarja. Princ Avgust Virtemberški umrl. Madrid 13. januvarja. Senat je glede dijaškega vprašanja s 136 proti 48 glasom vladi zaupanje izrekel. Kazno vesti, * (Tihotapstvo 1 88 4 leta.) M nulo leto Uonfi-kovnia |o finančna straža ob državnih mejah 2 074 504 smodek, 201.148 kgr. tabaka in 1.139 538 t«gr tab.cn h .-a lii*, katere so hoteli vtihotapiti v našo državo A tudi s cer cvete tihotapstvo ^ drugimi stv rni'. Taao so je obj tvio lani 13.382 tiho-tapsteV, 12.874 slučajev teških m (1315 sldčaieV ria-vimIu h prestopkov davkovnih zakonov Vrbu t ga kaznovala bo oblastva 6256 prestopkov na davčnih prog h, 4404 pn BtopkoV radi kratenja davkov in 914G drugih Kazenskih prngreškov« Tihotapci oškodovali so 1884. 1. države vkupe za 754.062 gld., ker so liocfiskovano bi go prodali in tol-i.o strždi, (laso s temi dohodki pokrili vse drage troške. Za nagrade izpla I« ie drŽava ovaduhom 138.142 gld. * (Po tre s n a m or ji.) Kapitan burke ..Isahel St. J< hn ' dospevii i/. Kadiksa v Novi Jnrk ptnočn, na >n 18 decembra m 1. mej 38 51° širjave in 29 55" doldne na zahodne) morskej planjavi Azor-skib otrok čutili na krovu barke Btr&sausk potres, katerega je Bpremljalo grozno gromu podotmo podmorsku bobnenje. * (Vinska letina na Fracoskem 1884 leta.) Kakor razvidimo iz uradnih statističnih poročil, pridelata je Francoska minulo leto 34,780 726 hektolitrov v na t. j. za 1.248 456 be. manj nego 1883.. a vender za 4 mdijond be več nego 1882. leta. Kakovost vina je v obče dobra. Z iln)>" da v FranCOskej trtui UŠ letom za letom vniči mnogo viuogradov. Vinorodno zemlje imajo sedaj Francozi le 2 040.759 hektarov proti 2,44(1,000 be 1874. leta. Sumi 1884 leta Ugonobila je trtna m 55 000 he, o vinogradih, osob to v pokrajinah Charente, G rs in Gironde. Po opustošenih goricah zasajajo vinograduiki iu sicer t jako povelju m vspeiiom uuie-rikanke trte. - (O j t a n e b r e č na 1 j u b <• z e n 1) I/, Brna se poroča da se je ondu 5. t. m. zjutraj ustrelil že-leznični uradnik Fran Ludvik zaradi spora s svojo ljubimko, katerej je žugal naj prve s pištolo, a na« posled sam sebi končal svoje mlado življenje. Samomorilec, sin občo spoštovanih sturišev, bil je .še le 19 let star. * (Tak je svet!) Nek pridigar v s -.n Frančišku jedi se je že dlje časa, da je tiila cerkev vedno skoraj prazna Neko nedeljo toraj z lece oznani, da bo pripovedoval o velikem škandalu i/, jedne uaj« prvih rodbin. V določeni dan bila je cerkev natla- drugej diskontnej banki, ali da se porubi veresija, dovoljena poslednjej v tO, da se ž njo tuje, prodaji namenjene nieu'co poplačajo; še priprostejše je, da oddaje diskontna banka za tuje menice mestu gotovine lastni menični s p r e j o m (Wechselaccept); naj si izposojevalec preglavice dela, kako da preobrne menice v novce; diskontovanje postalo je teko najširnejše iu najplodnejše početje, se vo da dokler priznava trgovinstvo in promet vrednostne papirje, mestu menic pridobljene. Ako pa že take banke poslujejo, potem je naravna posledica, da se pri njih, ker kažejo večjo denarno silo, menice v čedalje vičem broji proda jejo; zlasti pri onih, katere so poverjene bankovce izdajati; z daige strani pa rudi posebnega vpliva neizogibno pritiskajo na te zavode njihovi ustanovitelji, upravitelji, veletržci in bankirji, kateri so v svojih krogih izrazito čislani, — ti določujejo dikta-.torično, katere menice ima banka kupovati, katerih zopet ne, če pridejo na razpolago ali ponudbo; one menice toraj odlikovale se bodo pred vsemi druzimi, katere so za diskont zaupni možje iu bankini upravitelji posebej priporočali. Tako so snujejo ban k i ne klike, katere obirajo izrecno na svoj prid in dobiček b oike in denarne zavode, od njihovega vpliva in pritiski zavisne, ter kvarijo proizvodstvo, pričakujoče podpore po veresiji. Pri takšnih bankah se namreč proizvodstvo, oziroma mali trgovec le težko iznebi svojih blagovnih menic, — bankini trinogi že utnejo vsa-koršne zapreke staviti, kedarkoli se jnn umestno zdi; tedaj jo proizvodstvo oziroma mali trgovec prisiljen, kacega maziljencu v to svrho naprositi, kateri posredujoč menice prevz'ime, veresijo lastnega podpisa, razumljivo — proti odskodniui (proviziji) dovoljujoč; ter zanj pri banki izplačane novce sprejme, kateri so mu po odbitih visocih obrestih slednjič — velikodušno izročo. Na omenjeni način so se proizvodstvu potrebni novci zelo znatno podražili, izrecno na prid malobrojnim maziljenim samopašnikom. Marsikaterega delavnega fabrikunta, kateri jo bil prisiljen radi pomanjkanja podjetju potrebnih novcev svoje men ce na blagu prodati — mars;koga vjerno to nenas.tljive iu nerazrusljive bankiue klike v svojo zapeljivo nastavljene mreže. Seveda ni nič lažjega, nego takim potom tržiti in igrati se z milijoni, ter okoristiti se z odškodnino in obrestmi, ne da bi sam« kaj imeli izvzeinši zveze z banko, ne da bi razum lastnega podpisu kuj žrtvovali pri iz-posojevalcu, katerega na katerisibodl uačiu z zakonitimi verigami obvežeš. Če se tedaj v Bedanj08ti snujejo diskontno banke z navidezno smerjo, s cenim denarjem pomoči proizvodstvu, od veresije odvisnemu, — in če tudi včasih posojilo take banke t'govcu v reso ci hasne: vender ne smeš nikakor prezirati, k o l i k e o g r o m n e svote, u a k o p ič e n e po j e d n a c i h zavodih se po m e n i 6 a r j e n j i odtegujejo proizvodstvu, kako močno se novci po takih bauku h delavnemu svetu podražijo; in tako se dvignemo do pravičnega sklepa: Človeškej družbi ne haanejo eskomptne banko toliko, kolikor jej škodujejo; razmotrivaioč, da je napredek moderne veresije v resnici kulturni napredek, zadela je Človeštvo prebridka skušnja — iu zmoti. Robert Dožek. ceno poln« in pridigar propoveduje slušateljem o rodb n>k-m škandalu — mej Adamom in Evu! Loterija ..Narodnega doma". Pri žrebanji dobitkov „Narodnoga doma" za- dele so nadalje dobtke naslednje številke: 69079 608 22927 66832 17747 33594 53868 59802 8592 18986 52938 66428 4525 69087 45430 83100 20076 28789 14845 79612 85656 33452 17630 21802 20837 75700 41978 91205 16768 57581 97780 81851 44738 34446 48800 21740 56677 42306 50227 64810 78746 75418 53658 62419 79680 65436 99305 45076 8015 20866 58433 68928 4866 64556 44869 26315 35885 85720 42611 18130 71250 61906 80385 25678 29738 53708 24150 61891 85615 79876 35780 94846 84057 31223 31660 41407 29809 19849 98258 80227 58939 88958 30704 67406 99687 43427 12339 2247 64021 36128 37322 74477 15808 73237 23727 47197 64859 3591 69952 73541 15648 92467 46016 17973 81671 9551 52713 70989 47643 6872 6591 * 71646 45775 84333 6799 54702 40909 497 89075 20038 34912 71109 77740 86422 971 52259 36139 62318 60955 78024 27136 70929 68176 69394 62510 23376 51974 83703 47613 44396 22438 30160 76321 66131 29223 3574 43303 45641 24802 24605 18263 59356 1456 88499 63428 18497 67085 41646 64518 64654 1430 29591 11697 92919 12648 61731 2379 74562 95958 49034 2086 16708 11733 15739 69754 14380 51020 9738 55650 73857 90271 20132 48316 57317 78974 4765 87231 95007 74447 41817 53363 50823 73623 42523 54422 569 32188 76051 74707 6403 14887 46699 55806 49546 78965 68257 38771 83668 7242 75845 61481 38348 76280 29060 84326 58563 80662 2775 26822 76276 82722 72595 60956 30753 1378 44576 32069 11966 28378 56387 33016 94514 78425 4101 85313 »9284 85611 27420 44317 82745 76060 45«.I0 15365 7304 48448 72707 54170 10679 45700 7322 10835 17356 57578 68589 94565 47354 50381 27376 84506 111 63801 34700 15737 56577 31686 21885 30999 4440 19429 89283 98347 26874 66382 6137 50859 43542 71650 5894 43045 56635 12309 74121 76126 51106 65829 99537 55304 8017 51343 11799 86477 19296 46052 29948 60661 15433 57256 86891 27813 83391 50096 22788 27481 55165 17331 72582 54099 16026 96768 57626 45088 70854 11656 85736 13313 43962 94336 51171 7048 43835 96443 6043 31116 5301 90364 38304 68206 39770 21672 52224 89973 94476 94619 06800 37444 66488 78769 10730 77182 7^002 97600 37481 42017 33194 5889 17938 71594 24638 2981 32515 38330 49391 33539 66952 98505 97433 93514 16640 752 32993 93284 52764 93759 1751 59481 44001 431U9 73324 70410 48331 13448 66138 8937 90348 20524 23975 314 68312 (Dalje prih.) Meteorologično poročilo. /, Stanje La8 °P.a- barometra zov,u,Jil , v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v umi. + 0-2° C brezv. snež. 35-OOmm. -f- On" C |sl. svz. snež. zvečer 718-ltfmm. — 02'C brezv. sne*, »noga. j g 7. zjutraj 72239mm 2. pop. 721G1 mm Srednja temperatura — 0'3°, za 20° nad nornmlom ZD-u-najska "borza dne 13. januvarja t. 1. (Izvirno tclegrufifino poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°/u marčna renta......... Akcije narod mu banke....... Kreditne akcije......... London ............ Napol. ........... C kr cekini .......... Nemške umrke......... 4°/0 državno srećke iz I 18.'i4 250 gld Državne BreCke Is 1 1S»'>1 100 gld. 4°/0 avstr. zlaia renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 6°/0...... 4°/ .... . „ papirna renta 5°/0...... 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5% . . 100 gld Zemlj obč avstr. 4,/i°/u zlati zast listi . Prior, oblig Klizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Kudoltove srečko.....10 „ Akcije anglo-avstr. bank« . 120 „ Tranimway-drnšt. velj. 170 gld. a v. . . 83 gld. 10 kr 83 i» 95 n 11 15 n 50 98 n 2") rt 8H4 ii — n 29f) n 30 n 128 n 80 n 9 n 79 rt 5 n 80 n 60 n 40 128 n — n 171 n 50 Ki:, n 40 n 123 i» :j i rt 96 n 86 n 9 ! n 30 _ 104 n — n 116 n 75 rt 122 75 n 1 1 1 n 75 rt 106 — rt 17H n — TI 2) n — n 97 n 75 n 212 B — „ Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „/.branih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... 1"— kr. elegantno vezan po......... 1*60 „ II. zvezek, nevezan po.........■ 70 „ elegantno vezan po......... 1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1*20 „ Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj Naročnina znaša z» I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vae tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek I, II, III, IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najpriklndneje s pustnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v Lj ubijani, Manj e Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče skapno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. > IO. IV-liruiarja t. I. preskrbe letoSnje marke pri mestni blagajni proti plačilu 4 g'd. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranj pasjega davka se vsi lastniki psov ojiominJHio, naj o pravem času uplaćujem takBO, ker od 10. februvarja t. I. naprej bode konjać lovil pse, kuteri se bodo na ulicah nahajali brez letos vHiavne marke. Mestni magistrat v Ljubljani, v 1. dan januvarja 1885. V Švico, Francijo, Belgijo, tm< riko r' oOeejib boleznih, za v sobah otrofinic V^vjjjl in pri epidemijah. — Ker Ima Hittiierjev jI! conilerni sprlt v Bobi kot zdravilno znano ^EvJjj balzamično'Smolnate is eterično-oljnate mi.ovi vedno zelene smreke v koncentro-; vani obliki, ga \ si zdravniki priporočajo JUUUŠBUTKFR ; !J; j»ii pliienih in vratnih boleznih. Itilliior-^oihrtirmRfuheiu« % ])] jev coniferni sprit se dobiva samo pri L*'™Jul. Bittner-ji, lekalji v Reichenan, Sp.Ar. BHBS?ifEa:^>^-->.—ju v Bp0(iaj nHvedenej zalogi. Cena steklenici 80 kr., 6 Bteklenic velja 4 gld. Patentovani raiprlllnl aparat 1 gld. 80 kr. (700—i>) Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Tinkoczy-ji, lekarji. Pficfan comn 2 varstveno znamko I Pali 191(711 ocllllu tentovani razprsilni aparat ima ulito Urinu: ..Bittner, Reichenan, N.-Oe.". OCX3O0OOOO30039OOOO0OOC!S20O( g Popolna razprodaja. \f Ker o]iustiiu svojo trgovino, poprorialo se bode vso g galanterijsko, igriško, drobno in g jekleno blago O na debelo lsi dr<»l»ii«» po Jalto xn!žaiic*J cen« Z velespoštovanjeiu se priporoča (23—2) LEOPOLD PIRKER, q ■v Ij^Tcljetni. n.a, "vogl-a. Šplta.ls^:ili. ulic. ^| lOOOOOOOOOOOSOOSOOOOOOOOOO l/.datelj in odgovniiii urednik: Ivan Želez nikar. Lastnem in tisk „Narodne Tiskarne1 3118