Adriatic' ^varovalna družba d.d. TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica l< Banka Koper PONOS ZEMONA IN BISTRICE Kot vsako leto so tudi letos v Jubljani dvanajstim najboljšim s*udentom podelili Prešernove J^grade. Letos je bil med najboljšimi udi 26-letni Mitja Šircelj iz Dolnjega em°na pri Ilirski Bistrici, ki je prejel nagtado za svoje raziskovalno delo. Mitja, ki je študiral proizvodno strojništvo na Strojni fakulteti v . Jubljani, je kot marljiv študent (šolanje Je končal z oceno 9) vedno težil za ,e<“'rr> novim. Nagrado je dobil za 'Plornsko nalogo z naslovom Lasersko alienje s pretaljevanjem površine. nPravljal jo je eno leto, praktične Tam Use *3a v marit,orsid izkoristil to priložnost in se vsem ^ valil. Zahvalil pa bi se tudi s- °Jesorjem postojnske srednje strojne e/ kjer sem pridobil ogromno novnega znanja za študij stroj-nistva.« pnpress Prešernovo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo dvanajstim najboljšim študentom v Sloveniji, je letos dobil tudi 26-letni Mitja Šircelj iz Dolnjega Zemona. (Slika: P. Nikolič) PUST KRIVIH UST IN ŠIROKEGA NASMEHA ra ust. Pust. Pust. Praznik, ki se ga veseli staro in mlado, je tudi nad našimi kraji ptu'L š'r°k° pahljačo najrazličnejših mask, navad in običajev. Že nekoliko obrabljenemu jz skemu kurentu se lahko ob bok enakovredno postavijo najrazličnejše maske in liki Pust6 .0ven'ie- Poznavalci pa celo trdijo, da se nahaja največje in najbolj bogato Pod n° 'Zr°čil° v Sloveniji prav na njenem zahodnem delu, na Primorskem. Hrušiški in se j.^uski škoromati so že nekaj let poznani tudi izven meja občine, v zadnjih letih pa |lni Pridružujejo tudi vrbiške šjme. f / Ijud-^6 Pustne obrede naj bi poznali že □d Je. 'z prazgodovinske dobe. p0|"^nJanje zlih duhov, zime in klicanje Novinci/' P? velJa tako za Prazg0-P|es bKega kot za sodobnega človeka. pri ' s.rne'1 in veselje v čim večji količini etin^Mi0 debelejšo repo, obilnejšo je noA °!^e v'no 'n več klobas. Po vaseh d0 Lj. er'ia - skupine šem hodijo od hiše 3deiSe'.gosP0dinji voščijo vse dobro in za nPtf ° z'e duhove. Gospodinje pa jih krofi - ,trud nagradijo s klobasami, sledi' in vinom- Po Končani poberiji konff3- iVa za vso vas, ki se največkrat PUst se!e v zgodnjih jutranjih urah. ;red0 anievse zaključi na pepelnično ' s sežigom pusta kot simbolično kaznijo za vse, kar se je slabega zgodilo v preteklem letu. Pustu smo v tej številki časopisa namenili kar precej prostora. Zaradi prireditve Pust '98, ki jo je organiziralo Turistično društvo iz Ilirske Bistrice, si ta težko pričakovani praznik to vsekakor zasluži. Z naslednjim letom pa bo Pošta Slovenije v serijo poštnih znamk vključila tudi znamko s podobo brkinskih škoro-matov, ki se bodo pridružili trem dosedanjim znamkam s pustnimi motivi: kurentu, cerkljanskim lavfarjem in borovemu gostivanju. Več na straneh 5. - 7. K.M. Slike: Petar Nikolič ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL. LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, 1NTEREUROPA-B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 ^ ■■■■ S? UVODNIK Ko se dvakrat mesečno usedem za računalnik, da napišem te uvodne besede, ki naj bi bile pametne in duhovite, trpke, vesele ali zagrenjene, odvisno pač od teme in razpoloženja, hkrati pa naj bi bralcu dale tudi nekaj v razmislek, nikoli ne vem, kaj se bo na koncu izcimilo. Kdo bo to bral, kdo se bo nad napisanim zamislil, kdo razjezil ali razveselil, kdo bo napisano hvalil, kdo grajal in kdo bo ostal neprizadet. Da uvodnike prebirate, vem iz vaših številnih odzivov, ki bi jih lahko strnila v naslov Mišine oddaje na prvem programu nacionalne televizije: »Res je!« Res je, da je zemlja okrogla, da trava raste, da je bil pust in da sonce vsak dan vzhaja in zahaja. Res je, da poznamo več resnic o enem dogodku, res je, da ima vsaka medalja dve plati in res je, da si resnice še največkrat ne upamo povedati. Zakaj? Kaj nas niso vedno in povsod učili: Povej po pravici, ne laži. Doma, v šoli in pri veronauku -so nas učili, da je resnica nekaj lepega. Zakaj jo torej tiščimo v sebi? Resnica velikokrat boli, res je. Velikokrat povemo, kar nam je na jeziku in je res, pa kmalu zatem začutimo neprijetne posledice svojega dejanja. Že majhen otrok spozna, da se mu laž veliko bolj obnese kot resnica. Zakaj bi bili odrasli drugačni? O resnici govorim zato, ker je ni nikjer najti. Povsod sprenevedanje, obračanje besed, namigovanje in podtikanje: od televizijskih in radijskih sprejemnikov, ki nam posredujejo besede naših politikov, do medsebojnih odnosov, tudi med najbližjimi. Sin laže očetu, mož ženi, žena sodelavki, sodelavka direktorju, direktor vplivnemu politiku, politik volivcem, volivci pa ... Pust je kot nalašč, da se resnica zakrije. Dajmo si na obraz maske in zganjajmo norčije, saj nas itak nihče ne pozna. Mogoče pa je obratno in si za pusta snamemo maske, ki jih nosimo vse leto. Kdo ve, kaj je tu res in kaj ne? »Zbotom po glavi ga dajte!« Pusta namreč, ker je, revež, dežurni krivec za vse, kar se nam je slabega dogajalo v preteklem letu. Verjetno je res tako najbolj enostavno in najmanj boleče. Resnica pa je še vedno nekaj tako lepega in tako vrednega, toda kaj ko tako zelo zelo boli. K.M. P.S. Pa še malo bolečin za konec. Resnica boli je naslov naslednje šale: Dva politika se pogovarjata in prvi, minister, potoži drugemu: - Strašno, si morda bral časopise zadnje dni. Kakšne grozne stvari trosijo o meni? - Bodi vesel! če bi povedali vse, kar je res, bi bil še bolj prizadet! X______________________________________________________________/ KMETIJSTVO STANJE BISTRIŠKEGA KMETIJSTVA Kot je 20. februarja v Primorskih novicah zapisal novinar Tomo Šajn je neorganiziranost rak rana bistriškega kmetijstva. Mnogi, če ne že vsi, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo ali srečujejo s kmetijstvom, bi mu verjetno pritrdili. Z osamosvojitvijo in z izgubo kvarnerskega tržišča, s stečajem KZ Hmezad pa se zdi, da se je ta rana samo še poglobila. Poleg neorganiziranosti, ki v največji meri ovira razvoj kmetijstva na Bistriškem, pa je treba dodati tudi majhnost kmetij. Povprečna kmetija namreč meri le dobra 2,5 hektarja. Številčno pa je največ takih kmetij, ki imajo manj kot dva hektarja zemlje. Čeprav po novem poteka financiranje kmetijstva iz državne blagajne in občine nimajo več izvirnih prihodkov za pospeševanje in razvoj te dejavnosti, je občina Ilirska Bistrica v preteklih štirih letih namenila kmetijstvu precejšnja finančna sredstva. Široko zastavljen posvet, ki sta ga 17. februarja organizirali Upravna enota in občina Ilirska Bistrica, naj bi poskušal razrešiti vsaj delček omenjenih problemov. Na povabilo so se odzvali vsi, ki se v občini ukvarjajo s kmetijstvom. Poleg njih pa so se sestanka udeležili tudi predstavniki državne Uprave za pospeševanje kmetijstva in regionalnih kmetijskih ustanov. Kljub obljubam pa na sestanku ni bilo najodgovornejših z Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Rafaela Žejn iz bistriške Kmetijsko-svetovalne pisarne je podrobno predstavila stanje kmetijstva na Bistriškem. Predstavila pa je tudi možnost za obetavnejši razvoj te panoge, ki bi bila lahko po propadu mnogih bistriških podjetij pomemben vir za nova delovna mesta. Opazno je krčenje tradicionalnih vej kmetijstva kot so živinoreja, prireja mleka in poljedelstvo. Na drugi strani pa se je pojavil napredek pri vzreji drobnice (njihovo število je naraslo že na 2123 ovac in koz). Ponovno je oživelo tudi sadjarstvo, nekoč paradna panoga Brkinov, ki pa nujno potrebuje hladilnico, saj je letni pridelek skoraj 500 ton sadja. Povečalo se je tudi število rastlinjakov in mnoge kmetije se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi kot so kmečki turizem in podobno. Vsi udeleženci so si bili enotni, da stanje ni brezupno, da pa je osnovi pogoj za razvoj kmetijstva v občini boljša organiziranost kmetov. K.M. IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA IZ PODJETJA SUMA Suma je prvo podjetje v Ilirski Bistrici, ki se je registriralo po Zakonu o podjetjih v letu 1989. Osnovne dejavnosti družbe, ki so se začele razvijati, so knjigovodske storitve, finančno in poslovno svetovanje, inženiring notranje opreme ter izvoz opreme za gašenje. Kot vsako mlado podjetje so tudi v podjetju Suma vedno iskali možnost za nove dejavnosti. V klasični trgovini, s katero se je začelo ukvarjati veliko novih podjetij, se niso hoteli preizkušati, ampak jim je bila vedno v mislih proizvodna dejavnost, ki zahteva sicer bistveno več angažiranja, vendar pa je dolgoročno bolj interesantna. KAKŠEN JE BIL ZAČETEK? Njihov kooperant Aleš Primc, ki se je ukvarjal s postavljanjem centralnega ogrevanja in vodovodnih instalacij, se je kot naslednik znane bistriške inštalaterske delavnice 'Slovenc' zadnja leta zanimal za tehnologijo izdelave kovanih ograj in zbral osnovne informacije o nemških proizvajalcih opreme ter o možnostih prodaje tovrstnih izdelkov. Po dogovorih so se odločili za skupni nastop na novem programu. V industrijsko obrtni coni so adaptirali objekt, nabavili opremo, za mnogo delovnih naprav in pripomočkov so naredili načrte ter jih izdelali, se povezali z orodjarji, dobavitelji repromateriala, pridobili vsa potrebna dovoljenja in lani pričeli s poskusno proizvodnjo. TRŽIŠČE Iz analiz tržišča so ugotovili, da so tovrstni izdelki zanimivi bodisi kot ograje, vrata in rešetke, ki krasijo in obenem varujejo domove, bodisi kot samostojni okrasni elementi: okenske košare za rože, obešalniki, predelne stene za interiere, drobni predmeti kot so svečniki, konzolni nosilci in vrtni pohištveni elementi. KUPCI Kovane elemente nameravajo prodajati kot material za domače mojstre po načelu "napravi sam", kot material za obrtnike, ki se ukvarjajo z izdelavo stavbnega pohištva, in kot kompletne konstrukcije, izdelave in montaže ograj, vrat, rešetk po naročilu. Njihova prednost pred konkurenti je predvsem v tem, da je na vhodu surovo toplo valjano železo, na izhodu pa končni izdelek, pobarvan in montiran. Detajl iz kovanega železa. lahko mirne vesti zagotovijo trajnost izdelkov za dobo najmanj 10 let. CENE Cene pobarvanih in montiranih ograj se gibljejo od 200 do 600 DEM na dolžinski meter, odvisno od višine in izvedbe. Za približno enako ceno si lahko domači mojster kupi le material v BAU- Tudi okenske rešetke so lahko lep okras. Poleg domačega tržišča so našli kupce še na Hrvaškem, v Italiji in Nemčiji. RAZVOJ S posluhom za želje potencialnih kupcev razvijajo nove izdelke. Na področju izvedbe projektov so zagotovili dobavo kakovostnih elektronskih elementov za daljinsko upravljanje vrat ter ustrezna vodila in pomožni material. ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA Predstavlja izredno važen faktor pri proizvodnji in prodaji izdelkov iz kovanega železa. Sistem površinske zaščite in materiali, s katerimi pobarvajo naše izdelke, so najvišjega kakovostnega razreda, tako da HAUS-u, brez dobave, izdelave, barvanja in montaže pa tudi brez olajšave pri napovedi za dohodnino. PRIHODNOST Prizadevali si bodo, da bodo njihovi izdelki kakovostni in da ne bodo korak za podobnimi italijanskimi in nemškimi proizvjalaci. Njihova želja je, da bi si dopolnili strojno opremo in povečali obseg proizvodnje. Ena lastovka še ne prinese pomladi, nekaj novih delovnih mest tudi ne bo rešilo problema nezaposlenosti v občini Ilirska Bistrica. Želijo pa si, da bi jim sledili še drugi, ki želijo naši komuni dobro. ODMEV NA ČLANEK »LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO« Ni me presenetilo, da se nekdo čudi poseku okrog cerkve sv. Petra v Trnovem. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, vendar zgodovinska dejstva in pričujoča fotografija izpričujejo drugačno podobo. Čeprav sem tudi jaz slišal različna mnenja, obsodbe in zgražanja, bi vseeno hotel podati nekaj ključnih dokazov, da je bila sečnja macesnov in divje rastoče akacije potrebna. Sprašujem se, zakaj so predniki postavili cerkev z zvonikom na tako dominantno mesto? Mogoče zato, da bi jo obraslo goščavje ali da bi bila vidna od blizu in daleč, podnevi in sedaj, ko je osvetljena, tudi ponoči. (Cerkev se razločno vidi iz Košane, Harij, Prema itd.) Lepo zveni tudi citat iz kronike trnovske fare izpod peresa g. Bilca, domačina, ki pravi: STRMIJO KVIŠKO TEMPELNA ZIDOVI IN MILI VABIJO ZVONOV GLASOVI. PRADEDOV DAVNIH POZNE SINE NA GRIČA SVETEGA STRMINE. V šestdesetih letih pa je bil glede na politične razmere (sklepam) celoten hrib Videm močno pogozden s smrekami, ki še dandanes stojijo. Cerkev je z leti postala povsem zakrita. Čeprav je visok, je z večine strani videti le vrh zvonika. Res je, da fasada cerkve ni v celot obnovljena in zato mogoče daje nekoliko slabši vtis. Upam pa, da bo nekega dne' beli barvi zasijala celotna fasada cerkve. Se je kdo vprašal, kaj vse se je skrivati v goščavi akacij, srebota, macesnov it bezga?Vprašajte naše komunalne delavce ki so na več kamionih odpeljali sveče ostale šare in odvrženo pokopališko zemij6 z grobov. To je kultura ljudi, ki so kljuk zabojnikom vztrajno odlagali smeti za zid kjer jih ni bilo videti. Sedaj jih pa bo! Kot zadnji argument pa navajam širite1 pokopališča, ki bo potekala od grobnic6 družine Tomšič vzdolž zidu. k Škraboli1 P.S. Ali moti bolj golosek ali cerkev? BOUTIOUE METULJ Nedolgo tega obnovljeno pročelje stare sodnije je te dni pridobilo še droben dodatek, reklamni napis - izvesek, ki fasado primerno in skladno dopolnjuje. Posebej še, ker je izvesek postavljen na zelo očitno mesto. Reklamni napis je vreden omembe, ker lahko služi za dober primer, kakšni bi lahko bili tudi ostali izveski. Slovenščini na ljubo pa je treba reči, da se besedo boutique po slovensko piše butik. ispress v_________________J V SLOGI JE MOČ VRBIČANOV Vaščani vasi Vrbica so te sončne zimske dni izkoristili za ureditev vaških in poljskih poti. Prejšnji vikend se jih je pri prostovoljnem delu zbralo 21. S pomočjo traktorjev in drugih strojev so urejali štiristo metrov dolgo poljsko pot (na sliki). Vrbičani nameravajo po praznikih urediti še ostale poljske poti. Hvalevredna akcija, ki bi morala biti za zgled tudi ostalim vasem. Tekst in slika: Petar Nikolič , s* m ČRNA KRONIKA V PODGRADU VROČE - Teh deset dni je v Ilirski Bistrici minilo v znamenju travniških in gozdnih požarov; povečala pa se je tudi aktivnost tatov, vlomilcev in podobnih nepridipravov. Policisti so zabeležili kar osem različnih travniških požarov. Med njimi je bil največji požar na travniku za podjetjem Piama, ki so ga poleg domačih gasilcev pomagali gasiti tudi gasilci iz vseh sosednjih občin, zaprta pa bila tudi magistralna cesta Koper - Starod. TAT IZ ROMUNIJE - Zabeleženih je bilo kar dvajset kaznivih dejanj, med njimi je bilo največ vlomov v vozila, tatvin in vlomov v počitniške hiše. Poleg tega pa so policisti obravnavali tudi dva odvzema vozil. Kriminalisti policijske postaje so enega od vlomilcev tudi prijeli in pred preiskovalnega sodnika pripeljali romunskega državljana. Omenjeni je v času od 18.2. do 21.2.1998 na območju občine Ilirska Bistrica in Brkinov izvršil dvanajst vlomov v avtomobile in počitniške hiše. Za ostalimi storilci še poizvedujejo. Z VOZILOM NAD POLICAJA - Policisti so obravnavali tudi primer slovenskega državljana iz Ljubljane, ki je hotel z vozilom povoziti dva policista. PUST JE MINIL MIRNO - Na ostalih področjih je bilo precej mirno. Kljub pustnemu času so policisti obravnavali samo šest prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami in dve kršitvi javnega reda in miru. Obravnavali so še eno nezgodo na delu in pet ilegalnih prehodov meje. Neznanec je povozil srno, policisti pa so našli in pripeljali domov tudi pogrešano nemško ovčarko z dvema mladičema. PIVKA d.d. Neverke 30 6256 Košana Ugodna prodaja grahastih jarkic - domače kokoši-, starih od 8 tednov dalje. Informacije dobite na tel. št. 061/791-536 ali neposredno pri rejcu na tel. št. 066/81-134. Istočasno sprejemamo tudi naročila za rjave nesnice -tik pred nesnostjo. Naročila na tel. št. 061/791-536. J Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, 1 IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU I I ,OIC Trnovo^ >k [ ctel/fax: 067/41-362 lo) (VSVilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ' C A 9 1 PO OBČINI KAKO DRAGA JE NASA VODA? Ko največji porabnik vode zaide v nepremostljive težave in ne more več poravnati syojih obveznosti, se komunalnemu podjetju kot nosilcu komunalnih storitev ne P'še dobro. O stečaju Lesonita, njegovih naporih, da ponovno začne normalno Poslovati, o neplačevanju vodarine in še čem se je v preteklem letu kar veliko govorilo ln pisalo. Na predzadnji, 36. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica so svetniki namenili podjetju Lesonit - v stečaju enkratno finančno pomoč v višini petih milijonov tolarjev. Z njo naj bi podjetje poravnalo tudi obveznosti, ki jih ima do bistriškega komunalnega podjetja; tj. neplačano vodarino. Svetniki so se v razpravi, ki je cen komunalnih storitev naše občine s Potekala pred sprejetjem tega sklepa pa tlJdi v razpravi, ki je potekala za tem in je obravnavala neplačevanje vode in komunalnih storitev vseh uporabnikov, ootaknili tudi cen komunalnih storitev, oeprav iz teh dveh točk niso (razen 'nar|čne pomoči Lesonitu) sprejeli n°benega sklepa, ki bi vnesel spremembe na to področje, je zanimiva primerjava še nekaterimi drugimi sosednjimi občinami. Zakon o gospodarskih službah navaja mo'nost diferenciranega določanja cen po kategorijah uporabnikov. Občina lahko predlaga tudi različne cene za različne uporabnike: gospodinjstva, gospodarstvo in drugi uporabniki. Na ta način so doslej obračunavali komunalne storitve v večini slovenskih občin, število diferenciranih uporabnikov pa je od občine do občine različno. Večinoma ima ločene cene samo med dvema vrstama uporabnikov: gospodinjstvi in gospodarstvom. Ker zaradi restriktivne politike cen v marsikateri občini ne uspevajo pokriti niti tekočega vzdrževanja komunalnih vodov, se občine v veliki meri odločajo za uvedbo raznih taks in prispevkov kot nadomestilo za ceno, za pokrivanje stroškov tekočega vzdrževanja, v precejšnjem številu pa tudi za financiranje investicij na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja. KM. PRIMERJAVA NEKATERIH CEN KOMUNALNIH STORITEV (20. februar 1998) VODA (SIT/m3) gospodinjstvo ostali II.Bistrica 100,23 151,81 KANALŠČINA (SIT/m3) gospodinjstvo 7,90 ostali 14,70 ČIŠČENJE (SIT/m3) gospodinjstvo 4,50 ostali 13,80 ODVOZ ODPADKOV gospodinjstvo 234,00 SIT/os. ostali 18,20 SIT/m2 Sežana Postojna Cerknica Koper 108,71 92,01 134,18 117,88 166,86 146,55 162,46 209,19 16,14 19,73 60,88 174,00 33,71 26,11 84,11 251,00 / 32,05 / / / 32,05 / / 236,18 SIT/os. 239,80 SIT/os. 12,69 SIT/m2 26,60 SIT/i 23,57 SIT/m2 13,75 SIT/m2 19,14 SIT/m2 39,60 SIT/i Kmetijska zavarovanja Zavarovalnice Triglav Zavarovanja sadovnajkov Pred točo in spomladansko Pozebo. Pridelava sadja se odvija v naravi in je zelo izpostavljena neugodnim vremenom in klimatskim razme-rarn, ki lahko poškodujejo in Uničijo pridelek in tako ^manjšajo proizvodnjo in dohodek samega pridelovalca. . Sodobno sadjarstvo namreč temelji na inten-2ivni in tržno usmerjeni pridelavi sadja, kjer ®ta pomembni tako količina Kot/in predvsem kakovost sadja. Med večjimi nevarnostmi, ki ahko prizadenejo sadjarje, sta toča in spomladanska pozeba. l°ča lahko v nekaj minutah uniči Ves pridelek. Posledice Poškodb toče na sadnih urevesih pa so lahko vidne Se v naslednjih letih Pred nevarnostjo toče in Pozebe vam Zavarovalnica nglav nudi temu pripravijo zavarovanje sadja, s uterim sadjarju v primeru Ker živuenje potrebuie varnost N > 0) (0 0> O, : postojna toče in pozebe povrne nastalo škodo na pridelku. Zavarovanje pridelka sadja pri Zavarovalnici Triglav je sestavljeno iz zavarovanja pred spomladansko pozebo in pred točo. V primeru pojava toče zavarovalnica krije tako škodo zaradi količinskega izpada pridelka kot tudi škodo, nastalo zaradi izgube kvalitete plodov sadja zaradi poškodb točnih zrn. Udarci toče namreč poškodujejo plodove oz. njihovo povrhnjico, da jih sadjarji lahko prodajo le kot manj kvalitetno sadje ali sadje uporabno samo za predelavo. V takem primeru pa Zavarovalnica Triglav sadjarju oceni in obračuna tudi zmanjšano kvaliteto sadja. Sadjarji s področij, ki jim ne grozi pozeba oz. ne povzroča škode, lahko svoj pridelek sadja zavarujejo samo pred nevarnostjo toče. Tisti, ki pa imajo svoje sadovnjake pokrite z zaščitnimi mrežami, lahko svoj pridelek sadja zavarujejo le pred nevarnostjo spomladanske pozebe. Splošni in posebni pogoji v vsaki polici natančno opredeljujejo obseg tega zavarovanja, zato so za vse podrobnejše informacije obrnite na svojega zastopnika ali na Območno enoto v Postojni. BORZNI KOMENTAR Investitor pri svojem odločanju poleg vseh podatkov, ki so mu na razpolago, aktivno spremlja samo dogajanje na borznem trgu. Za borzo je skoraj vsak dan drugačen, saj se skoraj vsak dan kaj pomembnega zgodi. Pri aktivnem spremljanju lahko investitor tekom dneva pokliče borznega posrednika, ki mu opiše trenutno stanje na trgu vrednostnih papirjev. Tukaj je pomembno poudariti, da borzni posrednik ne sme investitorja nagovarjati, naj kupi ali proda določen vrednostni papir. Slednja odločitev pripada le investitorju in nikomer drugemu. Borzni posrednik začne opisovati stanje s splošnim trendom, ki nam pove, kam se splošno gledano gibljejo tečaji. Potem pojasni kakšen obseg trgovanja beleži, s čimer posredno določi stabilnost trga. Na željo investitorja mu nato za želeno delnico opiše gibanje tečaja, seznani pa ga tudi z morebitnimi javno objavljenimi podatki, ki so vezani za obravnavano delnico. Preden se investitor posvetuje z borznim posrednikom, je pametno, če prebere tudi dnevne, tedenske ali mesečne borzne komentarje. Le-ti dostikrat razkrijejo zanimive informacije in poglede različnih borznih posrednikov. Za pretekli teden bi dogajanje opisali v naslednjih odstavkih. V minulem tednu šobili borzni posredniki ponovno zelo aktivni, predvsem pa se je to nanašalo na sredo, ko so borzni posredniki sklenili kar 854 borznih poslov v skupni vrednosti 563 milijonov tolarjev. Skupno so v tem tednu borzni posredniki sklenili preko 2700 borznih poslov v skupni vrednosti čez milijardo in pol tolarjev. Slovenski borzni indeks je v tednu dni porasel od 1453 na 1467 indeksnih točk, kolikor je znašala vrednost indeksa med petkovim trgovanjem. Tečaji delnic so v začetku tedna sprva porasli, konec tedna pa smo beležili negativne popravke. Največ zanimanja je bilo ponovno za delnice Krke ter Leka. Zaradi okrepljenega povpraševanja se je povečal obseg trgovanja in s tem tudi vrednot obeh delnic. Tako smo delnice Krke v sredo prodajali po 25100 tolarjev, delnice Leka po 37000 tolarjev, v petek pa je vrednost padla za petsto tolarjev. Zaradi večjega obsega trgovanja ter pritoka novega kapitala na trg smo posledično zaznali večje povpraševanje tudi pri drugih delnicah. Najbolj so izstopile delnice Kovinotehne, ki so samo v sredo porasle za skoraj devet odstotkov. Opaznejši popravek delnic smo zaznali tudi pri delnicah Radenske, katerih tečaj je v sredo porasel nazaj na 1 748 tolarjev oziroma 1786 v četrtek, petkov trend pa je bil v znamenju popravka, ki je tečaj potisnil nazaj na 1757 tolarjev. Delnice Kompas Skladov lahko kupimo po cca. 210 do 220 tolarjev, kar pa je še vedno za štiri petine manj, kot smo jih dobili. Trenutno večjih sprememb ni na vidiku, saj je večina pozornosti usmerjena na najbolj likvidne delnice. Za pričakovati pa je, da bomo počasi beležili prehod kapitala tudi na druge delnice, kar pa bo seveda povzročilo rast tečajev. S kratkoročnimi vrednostnimi papirji ter obveznicami v začetku tedna nismo beležili veliko trgovanja, zato pa smo ga toliko bolj v petek, ko je bila . objavljena novica o podražitvi naftnih derivatov. Kot posledica višje inflacije so borzni posredniki začeli izstopajoče kupovati nakupne bone sedme izdaje, katerih tečaj je porasel za dobrih 14 odstotkov. Iz komentarja seveda ne izvemo vsega, zadostuje B pa za splošno informiranost vsakega investitorja. Matej Tomažin Ilirika Borzno posredniška hiša d. d. ILIRIKA Radio 94 d. o. o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 DA IZVESTE VEC Radio 94 vam vsako jutro med 6. in 8. uro postreže s servisnimi informacijami. Ob 9.30 vas v informativni oddaji Regijski dogodki seznani z zanimivostmi iz občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška dolina, ob 1 3.30 pa izpolnjuje vaše glasbene želje. Ponedeljki prinašajo ob 12.25 oddajo Ca ni čez dober nasvet in ob 16.30 glasbeno oddajo Danes poslušamo. Torek je dan za zdravo življenje - ob 18.10 v oddaji Vem, kam grem in ob 19.05 prihaja na valove R94 oddaja Glasbeni tutti frutti, ob 20.05 pa avtomobilistična oddaja 6. prestava. Sreda ob 10.10 je za Sredin sos, v katerem poveste, kaj vas žuli. Ob 1 3.30 je na sporedu oddaja VIP-vaših izbranih pet, Sredin rom-pom-pom, oddaja za najstnike ob 18.05, uro kasneje pa glasba S tangom v srcu. Ob četrtkih ob 11.15 poveste svoje mnenje o dogodku iz javnega življenja v oddaji Vaš komentar, prosim, ob 18.05 Glasbena oddaja; zadnji četrtek v mesecu pa prisluhnite oddaji Glasbeni ogrizek. V petek ob 18.30 zaropota Škropot, študentska oddaja. V soboto ob 1 7. uri zarjove ugankarski Dvoglavi levji car. Nedelja je čas za narodnozabavno glasbo ob 10.30 v oddaji Prijatelji ostanimo prijatelji. Bodite tudi vi v naši družbi. DROBNO GOSPODARSTVO OBRTNIKI S PREDLAGANIM ZAKONOM O DELOVNIH RAZMERJIH NISMO ZADOVOUNI Ob pripravi osnutka zakona o delovnih razmerjih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve povabilo k sodelovanju vse tri socialne partnerje. Že takrat pa so imeli slovenski obrtniki več kot petdeset pripomb. Od tega je bilo v celoti upoštevanih 19, delno pa 33. Mnenja smo, da je predlog zakona preveč normativen. Premalo je upoštevana razlika med malimi in velikimi delodajalci ter prepuščena premajhna svoboda pri urejanju zadev v zaposlitveni pogodbi med delavcem in delodajalcem. Kljub temu, da zakon tudi v bodoče daje veliko prednost zaposlitvi za nedoločen čas, močno ščiti delavca pred odpovedjo. V bodoče tudi ne bo mogoče delavcev prerazporejati s sklepi, kot je bila običajna praksa. Vse spremembe med trajanjem delovnega razmerja bodo morali delodajalci reševati sporazumno, kar pa bo v primeru omejevanja ali krčenja pravic delavcem seveda težko. Skratka, tako predlagan zakon še zdaleč ne bo spodbujal k večjemu zaposlovanju! A. Penko OBRT KOT NAČIN OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI Zdaj veljavni Obrtni zakon iz leta 1994 je opredelil obrt kot način opravljanja dejavnosti, ki je mogoča v vseh pravnoorganizacijskih oblikah. Prav zato si morajo obrtno dovoljenje pridobiti tudi gospodarske družbe (osebne in kapitalske), ko opravljajo katero izmed obrtnih dejavnosti. Postopek pridobitve obrtnega dovoljenja za samostojnega podjetnika posameznika Fizična oseba začne postopek z vlogo na Upravni enoti občine, kjer bo imela poslovni prostor, v primeru, ko le-ta ni potreben, pa na Upravni enoti občine, kjer ima sedež stalnega prebivališča. Oblika vloge ni predpisana, v njej navede le svoje osnovne podatke, naziv in sedež firme, pod katero bo poslovala ter dejavnosti, ki jih namerava opravljati. V upravnem postopku pristojni organ preveri ali so izpolnjeni minimalni tehnični, sanitarno-zdravstveni in minimalni pogoji glede zunanjih površin ter izda ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju le teh. V primeru, ko stranka želi opravljati katero izmed obrtnih dejavnosti, ki so taksativno naštete v Uredbi o listi A-obrtnih dejavnosti in listi B-obrti podobnih dejavnosti ( Ur. list RS, št. 76/94), si mora pridobiti tudi obrtno dovoljenje na krajevno pristojni Območni obrtni zbornici. Postopek se prav tako prične z vlogo stranke, ki v primeru izpolnjevanja izobrazbenih pogojev izda odločbo o obrtnem dovoljenju. Ta je podlaga za vpis fizične osebe v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ga vodi krajevno pristojna izpostava Davčne uprave RS (DURS) in se opravi z obrazcem Priglasitveni list. Obrazec je sestavljen iz dveh delov; prvi del je namenjen registraciji samostojnega podjetnika posameznika, drugi del pa overitvi podpisa stranke in njegovih zastopnikov pri notarju. Ko davčna uprava dodeli samostojnemu podjetniku posamezniku tekočo številko priglasitve in matično številko obrata, je postopek registracije zaključen; tedaj smostojni podjetnik lahko začne s poslovanjem. Območna obrtna zbornica mu naknadno izda še reprezentativno obrtno dovoljenje in ga vpiše v obrtni register. Postopek pridobitve obrtnega dovoljenja za gospodarske družbe Za razliko od samostojnega podjetnika posameznika se gospodarska družba registrira pri pristojnem sodišču, ki mu predloži ustanovne listine, pogodbo o ustanovitvi, potrdilo o vplačilu ustanovitvenega kapitala itd. Po izdaji sklepa sodišča, da se družba vpiše v sodni register, se izvrši še vpis v državni seznam Urada za statistiko, ki ji dodeli matično številko in šifro dejavnosti. Sledi objava v Uradnem listu RS in odprtje rednega žiro računa na Agenciji za plačilni promet. Po končanem postopku registracije pa si je družba pred začetkom poslovanja, na enak način kot samostojni podjetnik posameznik, dolžna pridobiti ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti pri krajevno pristojni Upravni enoti. Tudi gospodarska družba mora izpolnjevati enake tehnične, sanitarno -zdravstvene pogoje in pogoje glede zunanjih površin. Preverja se tudi izobrazbene pogoje, če se zahtevajo s specialnimi predpisi. Če družba namerava opravljati katerokoli dejavnost iz že prej navedene liste A obrtnih in liste B obrti podobnih dejavnosti, si mora pridobiti na krajevno pristojni Območni obrtrn zbornici odločbo o obrtnem dovoljenju. Šele po pridobitvi le-te in izvršenem vpisu v obrtni register lahko prične poslovati v okviru svoje registracije. Zaradi nepoznavanja zakonodaje si predvsem gospodarske družbe velikokrat ne pridobijo obrtnega dovoljenja in začnejo poslovati takoj po vpisu v sodni register, zato najbrž ne bo odveč, če opozorimo na sankcije, ki so zagrožene za kršitev te pravne norme. Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev pa fizična oseba, ki opravlja obrtno dejavnost brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Skupaj z denarno kaznijo za prekršek se izreče tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bile uporabljene pri prekršku. Za odgovorno osebo pravne osebe je zagrožena še denarna kazen v višini 80.000 tolarjev, v primeru, ko opravlja obrtno dejavnost brez obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Skratka, splača se preveriti, ali si nemara tudi Vi niste pozabili pridobiti obrtnega dovoljenja ! A. Penko NA OBISKU V VASI VELIKO BRDO Spoznavanje domačinov in vasi v naši prelepi bistriški dolini doživljam kot pustolovščino. Tokrat sem se namenila obiskati vas Veliko Brdo. Bil je lep in sončen dan, ko sem se tja odpeljala s svojim spačkom. Cesta se strmo in ovinkasto vije proti griču, kjer stoji vas, ki je dokaj urejena in dobro vzdrževana. Pred vasjo so stali trije veliki kontejnerji, smetnjaki. Prijetno sem bila presenečena, saj je bilo okoli smetnjakov čisto. Smeti so bile tam, kamor sodijo. Naneslo je, da sem prišla na obisk k Dorici Šabec, ki me je prisrčno sprejela. Skuhala je "kofe" in pogovor je stekel. Pripovedovala mi je o preteklem in sedanjem življenju v vasi, ki je tesno povezano z vsem, kar je bilo in kar je. To je nepretrgana nit življenja. Življenje je kot reka, ki pred seboj podira vse, kar ji je v napoto, da pride tja, kamor je namenjena. Svoje čase je na Brdu živelo veliko ljudi, preko tristo duš. Danes jih je še kakšnih sto. Mladih družin in otrok je vse manj. Povojna ekonomska migracija je naredila svoje in ljudje so se izselili v beli svet. Ja, res je, slovenske vasi, take kot jih imamo v našem spominu, so izginile. Ni jih več. Imajo pa nekaj, kar mesta nimajo, mir in tišino. Da vas še stoji in živi, je zasluga vaščanov, ki so ostali doma. Cesto in telefon so dobili šele leta Culja lože iz Velikega Brda je star 88 let. Spretnost popravljanja "marel" je ohranil do današnjih dni. Tu pa tam še zravna in popravi kakšno rebro. 88 in 93. V glavnem s svojim delom in denarjem. To jim danes omogoča, da se na sodoben način povezujejo z ostalim svetom. Ko bomo zmožni razumeti življenje, se bo rodila ljubezen. Hvaležnost, da živimo na tem lepem svetu. Tudi na Velikem Brdu. ZDRAVSTVO Spremembe v programu cepljenja šolskih otrok CEPLJENJE PROTI HEPATITISU B V svetu je 300 do 350 milijonov kroničnih nosilcev virusa hepatitisa B.Vsako leto umre milijon ljudi zaradi posledične bolezni jeter. Virus je zelo kužen, stokrat bolj kot virus, ki povzroča AIDS. Ker obstaja zanesljivo učinkovito in varno cepivo, je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila vsem državam članicam, da bi to cepljenje vključile v nacionalne programe obveznega cepljenja. Hepatitis B je nalezljiva virusna bolezen jeter, ki se prenaša z bolnika ali zdrave osebe - kroničnega nosilca virusa, preko krvi, seča, blata, sline, nosnega izločka ali drugih telesnih tekočin. Okužbi so najbolj izpostavljene osebe, ki prihajajo v neposreden stik s krvjo npr. pri akupunkturi, intravenoznem uživanju drog, tetoviranju ali pri naključnem vbodu z iglo pri medicinskem osebju. Do okužbe pa lahko pride tudi preko sluznice pri spolnem stiku, pri stiku sline okuženega s sluznico zdrave osebe ali pri prenosu virusa preko predmetov kot so zobne krtačke, igrače, kozarci, rokavice, brivski aparti, brisače ipd. Na te predmete je virus prišel s slino ali krvjo in s temi predmeti SVETLOBNI KRIZ V PODGRAJAH Piše se, še več pa govori, da se po Sloveniji prikazujejo svetlobni križi, j; Sedaj se tak križ prikazuje tudi v vasi Podgraje. V vasi sem poiskala hišo, pred katero se prikazuje svetlobni križ. Hiša je bila zaprta. Povprašala pa sem vaščane očividce, kako so doživeli ta pojav. Ljudje pa smo zelo skrivnostna bitja. Povemo, kar se nam zdi primerno in prav, da povemo, več pa ne. Pojavu ne pripisujejo kakšnega mističnega pomena. Vse skupaj povezujejo z lomom svetlobe in steklom vhodnih vrat C hiše. Kajti svetlobni križ so videli samo takrat, ko je bilo zunaj svetlo. Vsak posameznik je to doživel in videl na svoj način. Svojih misli in občutke pa ne * bo delil z nikomer. In tako je tudi prav. Naj ta pojav svetlobnega križa ostane skrivnost tistih posameznikov, ki so ga videli. Spoštujmo njihovo videnje in njihovo resnico. Čas bo pokazal svoje. Neta Vergan lahko virus prenesemo na odrgnjeno kožo ali sluznico. Večina oseb, ki se okuži z virusom hepatitisa B, okužbo preboli brez simptomov. Bolezen se kaže z znaki kot so utrujenost, slab apetit, glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, hujšanje, bolečine ali otekline sklepov, zlatenica. Lahko poteka blago, traja tri do šest tednov ter nato povsem izgine ali pa preide v kronično bolezen. Bolezen pa ima lahko tudi zelo hud, hiter potek in je v enem odstotku smrtna. Lahko preide v cirozo (2 do 3 odstotki bolnikov s hepatitisom B) ali v rak jeter. Letos bomo v Sloveniji začeli s cepljenjem otrok, ki so sedaj v mali šoli. Le-ti bodo prejeli prvi odmerek AMPAK! Časnikarji, ki od zunaj kdaj pišejo o Ilirski Bistrici, besedo mesto nadomeščajo z mestece. Časnikarji pač nekaj vedo o tem, da mesto ni prazna beseda, temveč neko določeno dejansko stanje in neka obveznost njegovih upravljalcev. Vendar pa smo mesto, časnikarjem navkljub, ker mestec uradno ni. Ampak mesto z napako. Točneje mesto z mnogimi napakami in mnogimi 'ampak'. Mesto, ampak brez hotela. Mesto, ampak z dvema poštnima uradoma namesto pošte. Mesto, ampak brez srednje šole. Mesto, ampak brez muzeja ali muzejske zbirke. Mesto, ampak brez fitnesa, kavarne, restavracije, slaščičarne, lokalnega radia, veleblagovnice, diska... Kaj bi bila Ilirska Bistrica, če bi država definirala status mesta z zgoraj naštetimi pogoji? Bila bi pač to, kar je, nič posebnega. Ampak mesto ne bi bila več! -/ cepiva proti hepatitisu B ob sistematskem pregledu pred vstopom v šolo. Istočasno bodo dobili, žal, $e eno injekcijo - revakcinacijo prot' ošpicam, mumpsu in rdečkam ter p° žlički tudi cepivo proti otroški paraliz'' Drugi odmerek cepiva proti hepatitis^ B sledi en mesec po prvem in tretji/ zadnji, eno leto za tem, tj. °° sistematskem pregledu v prvem razreda osnovne šole. Revakcinacija prot' davici in tetanusu (doslej v začeti prvega razreda) se prenaša v tret)1 razred osnovne šole. Seveda velja za generacijo letošnje male šole 'J bodoče, ne pa za sedanje učence tretj'11 razredov. Do takrat, ko bomo z obvezni111 cepljenjem zaščitili celote0 prebivalstvo, bo preteklo kar nekaj let' Vsi tisti, ki ste se prepoznali kot oseb0 z velikim tveganjem za okužbo 1 virusom hepatitisa B in niste ve 'malošolarji', nikar ne čakajte! Lahb0 se nemudoma cepite. Ob tej priložnosti posebej vabi111 intravenske uživalce drog. Poiščite n10 v Zdravstvenem domu. Dogovorili ^ bomo o cepljenju, morda hkrati še 0 kakšni drugi pomoči, ki jo rabite morda tudi o zdravljenju odvisnosti' Ivan Kauzlarič, dr. m&' pediater in specialist šols\ medici*1 PET TISOČ ROZ ZA VIZITO Kočanci in Kočanke šobili vedno poznani po raznih aktivnostih, kijih organiziraj sami. Tokrat so se žene iz teh krajev zbrale, da bi skupaj pripravile vse potrebno Z vizito. Tako se vsak dan vse od 1. februarja dalje dvajset do trideset žena zbere garaži Mira Ujčiča, ki ročno izdelujejo papirnate rože (na sliki). Pridne ženske rob bodo pripravile pet tisoč petsto rož, s katerimi bodo v skladu s tradicijo okrasili v°( bodočih vojakov naše vojske. pnpre VRBOVŠKE ŠJME Vrbovške šjme smo imele tudi letos naporne pustne dneve. , V soboto smo bile povabljene na Etno festival v Ribnico na Dolenjskem, kjer smo j7uPaj s škoromati iz Podgrada, zvončarji iz Brguda, lavfarji, kurenti in mnogimi drugimi . upinami razveselili veliko množico radovednežev. Pustno društvo Goriča vas se je kasneje ^kazalo še kot izvrsten gostitelj, tako da smo rajali dg zgodnjih jutranjih ur. , Ze naslednji dan nas je pot popeljala v Portorož. Žal pa letos njihova povorka ni bila ako množična kot pred leti. r Pozornost so vzbujali lovci, beli in črni, dekleta so vriskala, ko jih je "nalajsal" hudič, antje pa so se smejali, ko sojih vabile coprnice, sočustvovali so z ubogo babo, ki prenaša p °ža v košu in poskočili, ko je divji lovec ustrelil s puško v zrak, vse okrog pa je letelo Ker nas na nedeljskem karnevalu v Ilirski Bistici ni bilo, smo se na pustni torek odpravili P° celem mestu, največ veselja pa smo najbrž prinesli varovancem Doma starejših občanov. Ma pepelnično sredo smo v številnem sprevodu pospremili ljubega Pusta, ga ustrelili, Za^8ali in še utopili, da nam bo dal eno leto mir. Kfccišiški škoromati so na pustno soboto organizirali poberijo v svoji vasi. Galerija J13 Vidmu je izkoristila to priložnost in organizirala likovno kolonijo, ki sta se je etos udeležila znana reška umetnika: slikar Bruno Paladin in umetniški fotograf c§on Hreljanovič. Rezultate njunega dela bo Galerija na Vidmu predstavila jeseni. y_____ Tekst in slika: Darja Šlenc »nje leto j?e'z vasb ki smo jih letos pogrešali. ;/,*o r osnia prireditev nam je dala jasno pridoh ^ VSe s takšnim dogodkom kot turi™0 ta^° lirska Bistrica kot mesto 1 sama občina. Tu je velik potencial USPEH PRIREDITVE - Vzpodbuda za naprej dru^r'reditev »Pust '98«, ki si jo je z velikim prizadevanjem organizatorja Turističnega Post Va ^'rska Bistrica na pustno nedeljo lahko ogledalo več tisoč ljudi, je za nami. V nem času, ki sledi pustnim vragolijam, je čas za oceno in razmislek kako naprej. tajnir° ^esedah gospe Vojke Lenarčič, uSDpje tUrističnega društva je prireditev izveH? V vseh pogledih. Organizacija in žarn' )3| Pr'reciitve je bila izredno dobra. dedjj*6 °. predstavitvi etnološke pustne se S-Clne je ljudem očitno zelo všeč, saj Ude|e?r,.ne b' v tako velikem številu Navc Z' ' bistriškega pustovanja. Prired>Zadnie pa sta bila tudi letošnji odvii',tVeni Prostor in pot, po kateri se je izbran sPrevod pustnih skupin, zelo dobro da a' tako si je lahko Bistrica privoščila, in ciaf°- 3 veb kot pet tisoč ljudi od blizu prireri>C' $ P°m°čjo ozvočenja so lahko od nJ ev Pred mestno hišo spremljali tudi Pijačora L°.i oddaljeni obiskovalci. Za članic S° b'.li postavljeni trije točilni pulti, 0stunYhUr'St'<"ne^a društva v ciganskih krofe tu'b.Pa so poleg tega prodajale pustne ve//Lt'e/)rav smo pričakovali in upali na gledal 'S^ nas ie tak° vehka množica prihn5eY zel° prijetno presenetila. Za g°stini!e ^eto bomo morali povečati Lenart-0 P°nudbo,« je dejala gospa na Bi« C-,m Poudarila, da bodo pustovanje je že riskem ob pomoči Romea Volka, ki etno^f3^ sv°j° pripravljenost, še bolj nasleH a'S i dodelali ter da se bodo skunir,n*e et0 v Bistrici predstavile tudi e'z vasi, ki smo jih letos pogrešali. TRAVA LA, HOPSASA, PUSTNE ŠEME SMO... Pust širokih in mastnih ust je mimo. Ljudje so sneli maske iz lubja, gline, lesa, usnja in papirja ter jih pospravili. Osnovni namen, sprememba identitete, je bil dosežen. O pustnih likih, ki so se udeležili pustne prireditve v nedeljo, 22. februarja, so si pripovedovali otroci male šole. Naštevali so značilne like podgrajskih in hrušiških škoromatov, vrbiških šem; še posebej zanimivi pa so jim bili kmetje in graščaki iz Podgore. Njihovo pripovedovanje je Matejeva babica, gospa Marija Valenčič, dopolnila z zanimivo zgodbo o predvojnem pustovanju na Ratečevem Brdu. Otroci so jo z zanimanjem poslušali: »Vaški fantje so se zbrali na pustno nedeljo popoldne in prišli k mojemu očetu s vprašanjem; 'Lojze, boš zapregeI?' Doma smo namreč imeli osla s katerim smo vaško mleko vozili v Gornjo Bitnjo. Fantje so s seboj prinesli široko desko ali dilo in vpregli. Eden od vaščanov se je usedel na njo in začeli so s poberijo od hiše do hiše. Vsaka hiša je dala dva litra jabolčnika, šest jajc, dva para klobas in mast. Tako je bilo tisto leto, ko v vasi ni bilo nobenega ohceta. V nasprotnem so odšli na poberijo z vozičkom (valderoč) v katerega so vpregli konja; ob vozičku je hodil eden izmed mož. Za veselo vzdušje je na poberijah skrbel muzikant s harmoniko, Tone Palterjev iz Kilovč. Otroci smo vse to z zanimanjem opazovali in se veselili. Po končani poberiji so pripravili pojedino, navadno pri Dovganovih (šabec), kjer so plesali, peli in se veselili skupaj z dekleti. Zvečer so v pražnjih oblekah zaplesali v Spodnji Bitnji pri Grahorju.« Kako pa so bili zamaskirani? »Oblečeni so bili v vsakdanjo obleko, le obraze so imeli počrnjene z ogljem, saj je bil to čas italijanske okupacije.« »Običaj vlečenja ploha je znan tudi na sosednjem Cerkniškem, le da tam ploh vleče neporočeno dekle«, je pripomnila gospa Marija. »O tem poroča že Valvazor, ki pravi, da so neporočena dekleta blizu tridesetih let fantom na vasi nekaj plačala ali pa so morala vleči ploh. Nazadnje so ploh prodali na dražbi, kupnino pa, kot se spodobi, zapili na naslednjem plesu. Običaj vlečenja ploha je bil značilen za pepelnico.« Maske in šemljenje pozna ves planet,. Najdemo jih tako med civiliziranimi kot neciviliziranimi ljudstvi. V začetku so bili to obredni obhodi zamaskiranih moških, ki so tekali, skakali, topotali, divjali in razsajali v želji, da bi sami prikazovali nezemeljska bitja ali jih preganjali. Oglašali so se po hišah in pri tem zahtevali darove. Pretežni del teh obredov se je prenesel na pust, ki je glavni krivec za vse nevšečnosti v preteklem letu in mora biti za to tudi kaznovan. Spomin na obrede hrupnih prikazni živi še danes v pripovedih o divji jagi\r\babi Pehtri, ki straši otroke in jim nazadnje natrese orehov po tleh. Vida Barak Za žejne in lačne šeme je prizadevno skrbela ciganska skupina Turističnega društva Ilirska Bistrica. Na sliki: ciganke, ki so pred 'Šport barom' poskrbele za marsikatera osušena usta in prazen želodec. (Slika: P. Nikolič) turistične promocije krajev in ljudi v občini, možen zaslužek za gostinske delavce ter ostale podjetnike. Zelo pomembno je tudi to, da se bo staro pustno izročilo na ta način ohranilo tudi za naslednje generacije. Zato je skoraj nerazumljiva majhna finančna podpora, ki jo je občina namenila pustnim skupinam,« je na vprašanje o pomoči občine odgovorila Vojka Lenarčič. Da podpora pustnim skupinam le ne bi bila tako majhna, jim je del sredstev namenila tudi Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Svoje razočaranje pa bodo (glede na dogovor) predstavniki posameznih pustnih skupin izrazili tudi županu Stanislavu Prosenu, ki mu bodo skušali prikazati velik pomen takšne prireditve tako za občino kot tudi za ohranjanje naše etnološke dediščine. Obenem je Vojka Lenarčič izrazila zahvalo podjetjem, obrtnikom in vsem, ki so jim pomagali, da se lahko tudi Bistrica s svojim pustovanjem postavi ob bok karnevalom in pustovanjem v mestih kot so Cerknica, Ribnica in Ptuj. Ksenija Montani VRBIŠKE ŠJME Pust veselih ust je te dni kolovritil tod okoli. Noči so bile prekratke, dnevi so minili kot blisk, ko so se širom naše občine najbolj vneti pustni navdušenci pripravljali na pustni čas. Pust je v naših krajih že starodavni običaj in takšne množice raznovrstnih in izvirnih pustnih likov ne najdete prav na veliko krajih. Tako lanskoletna kot tudi letošnja pustna prireditev, ki ju je organiziralo bistriško turistično društvo, sta potrdili, da je naše domače pustno izročilo izredno bogato in vredno, da se ga ohrani tudi za bodoče rodove. Vrbiške šjme so prav gotovo tiste šjme, ki povsod vzbudijo veliko zanimanja, saj imajo kopico raznovrstnih pustnih likov, nekateri so starodavni nekateri modernejši, vsi skupaj pa tvorijo izredno atraktivno skupino. Vrbičana Boris Prosen in Boris Čekada pri svojem pripovedovanju o običajih, likih, njihovem izvoru in še čem nista mogla skriti svojega veselja in navdušenja nad tem starodavnim običajem, ki se je v Vrbici dogajal že pred več sto leti. Na žalost pa dokumenti in slike iz naše preteklosti na svojih listih ne pišejo nič o pustnih običajih v tej vasici. Najstarejša znana fotografija, ki je tudi sicer edini znani ohranjeni dokument pustovanja v Vrbici pred leti, nosi datum iz leta 1935. Pa še ta je bila najdena zgolj slučajno. Očitno so se vsi opisi pustnih šeg in likov v Vrbici prenašali ustno iz roda v rod. Kot sta povedala Borisa, je leta 1959 umrl 101 leto star Vrbičan, ki je pripovedoval o pustnih šegah, kako so pustovali njegovi starši in stari starši. Iz tega Vrbičani sklepajo, da je pustovanje pri njih zares starodavni običaj. V živahnem pogovoru se nikakor nismo mogli izogniti opisom posameznih pustnih likov. Kdaj in zakaj so nastali, kaj predstavljajo? Eden od Borisov je dejal, da Vrbičani svoje šjme grobo delijo na črne in bele. Bele šjme naj bi predstavljale grajsko gospodo, črne so vse ostale. Zanimiva maska je bršljanar, ki mu nekateri zmotno pravijo zeleni Jurij. Bršljanar je znanilec pomladi. Potem sta tu par, ki mu pravijo Munc in Munka. Naša sogovornika predvidevata, da sta ta lika povezana z vasjo Mune. Veliko zanimanja je zbudila kamela s šejkom in gonjači. To idejo, sta dejala, pa so naši očetje dobili v Abesiniji, kjer so se borili kot italijanski vojaki. Prvič se je kamela s spremstvom pojavila na pustovanju leta 1952. Velika žjnska, ki je tudi marsikomu zvabila nasmešek, je relativno nova maska, saj so prvič z njo pustovali pred štirinajstimi leti. Tradicinalna lika sta beli in črni lovec ali louc. Beli ima v rokah klešče, črni kravaljo, beli je na čelu sprevoda, črni na repu. Za red skrbita dva policista, za zabavo cigani z medvedom in opica s kačo (prvič so jo predstavili leta 1968). Tu pa so še gozdarji, osli s plugom, stari in stara, koš, korobačar, ribnčan, kramar, kramarka, kmetice in kmetje, ki skrbijo za hrano in pijačo, jagr, jelen in srnjak, poštar, čepar, slikar, rajfnkirar, hudiča in cuprnca. Vsega skupaj več kot petdeset oseb, ki z vsemi temi liki tvorijo enkratno podobo, imenovano Vrbiške šjme. Sogovornika sta pustovanje v Vrbici opisala kot gledališče v malem. Vsak lik nekaj predstavlja, vsak lik nekaj igra. Nikoli pa ne govorijo. In nikoli niso smele ženske zraven. Pomanjkanje moških in moderni časi pa so tudi Vrbičane prisilili, da so v času pusta v svoje vrste povabili tudi Vrbičanke. Prvič so smele ženske sodelovati na vrbiškem pustu leta 1968. Včasih so priprave na pust potekale v največji tajnosti od sv. Štefana dalje. Takrat so se možje in fantje zbrali in dogovorili vse potrebno ter določili nekakšen odbor, ki naj bi nadziral priprave. Danes tajnosti ni več, ostala sta samo navdušenje in veliko dela s pripravami. Na dan, ko je pustovanje (sedaj je to nedelja, včasih je bil to pustni torek), gre ob dogovorjeni uri prvi iz hiše beu louc. čet petnajst minut se vrne in to je znak za vse ostale, da gredo ven. Pust se je pričel. Izdelovanje mask in likov je najtežji del priprav na pustovanje. Sami ročno izdelujejo maske iz ovčje kože, ki jo razpnejo na kopito in kasneje pobarvajo in nanje prilepijo npr. brke, brado ali obrvi. Vrbiške šjme so bile nekoliko nepoznane oziroma pozabljene v širši okolici, saj vsak obisk izven domače vasi zahteva veliko priprav in sredstev. Od leta 1935, ko je bila posneta prva znana fotografija vrbiških šjm, pa vse do letos so se Vrbičani predstavili Bistrici in okolici vsega osemkrat. Na lanski prireditvi 'Pust 97' so jih opazili tudi novinarji in tudi organizatorji ptujskega karnevala. Tako so bili letos povabljeni na Ptuj, kjer so se prvič izven meja občine skupaj s hrušiškimi in podgradsKimi škoromati predstavili v vsem svojem sijaju. Vseh 54 vrbiških šjm je bilo izredno zadovoljnih s karnevalom na Ptuju, z organizacijo, pogostitvijo in seveda s pozornostjo, ki so jo vzbudili. Poleg tega pa so dobili še povabili za udeležbo na kar dveh karnevalih: v Mozirju in Šoštanju, vendar so ju morali zaradi pomanjkanja časa zavrniti. Ilirska Bistrica je Vrbičanom na široko odprla vrata na pustno nedeljo, 22. februarja, ko so se v povorki z ostalimi pustnimi liki iz naših krajev predstavili več kot pettisočglavi množici gledalcev. Oba Borisa sta zagotovila, da so bili zadovoljni s prireditvijo, nekoliko manj sicer z višino povrnjenih sredstev. Pohvalila sta organizatorja Turistično društvo Ilirska Bistrica in izrazila upanje, da bo pustna prireditev na Bistriškem postala tradicionalna, bolj odmevna in da bo obiskovalcem v bodoče nudila še več pustnega razpoloženja. Po pustni nedelji se Vrbičani več ne šemijo. Na pustni torek si samo nadenejo maske in odidejo na poberijo od hiše do hiše. Poberiji sledi vaška zabava, kjer nabrano in prinešeno hrano ob zvokih vesele glasbe, ob petju in plesu pripravijo in pospravijo. Seveda tudi vina ne manjka. Pustni čas se konča s pepelnično sredo s sežigom pusta. Maske zginejo v škatle, škatle postavijo visoko na police. Tam maske že veselo odštevajo čas, ki jih loči do dneva, ko se bodo lahko zopet prešerno smejale in zabavale - do naslednjega pusta. Ksenija Montani Vrbiške šjme na ptujskem karnevalu ■ sobota, 14. februar 1998. im |B|| iH py lij id KHpfl n Radovedno občinstvo. Po grobih ocenah si je prireditev Pust '98 ogledalo več kot pet tisoč ljudi. i6» MM rafff Sr 1® . SL Brez dobre kapljice si pusta ni mogoče zamisliti. Veliko zanimanja je med publiko zbudila tudi kamela s šejkom in gonjači. Prihod Snežniške konjenice pred mestno hišo. FOTOREPORTAŽA SKOZvAMERE PETRA NIKOLIČA PUST PRŠU Pustni sprevod v Ilirski Bistrici v nedeljf ^1 nadvse uspela prireditev. Sodelovalo je sedem skupin ali 320 pustnih likov. Z zanimaj.ne*pir, Domek Ilirska Bistrica. Vrbica, Hrušica, Dolejjg^5* je prišel in tudi odšel. V Novokračine in Sneži^V dnjem letu bo znova tukaj, konjenica). Njihovo predstavitev. v sprevod pa naj bi bil, tako kot vedno dobro povezoval Ffog ° °/ganizatorji, še daljši in bolj Gombač. ^ak ^an* nas bo znova opozoril Še posebej se je treba zah^p ° dobro oblikovan plakat (ste Komunalnemu podjetju lli%r da so bili za ilustracijo Bistrica, Cestnemu podjetji j/11 Pustni liki iz domačih krajev Policijski postaji Ilirska Bistrica,2'rac|nJe Prireditev dobila tudi svoj kulturnih društev Ilirska Bistri^ ^ naslov?), sama predstava pa občini Ilirska Bistrica. In vmv 1 bila dopolnjena z nekaj sponzorjem, ki so material’ y ^ novimi idejami, denarno ali z lastnim delom p°y *a dela mojstra? Vsekakor, prireditev: Primorje Ajdovšc'’ -td Mad Max - novodobna pustna skupina iz Novokračin. Le kaj so orale vrbiške šjme pred mestno hišol HRUŠICA r— Prihod hrušiških škoromatov na prireditveni prostor. Otroci so si z zanimanjem ogledovali ta dva miniaturna konjička. Predstavili so se tudi Kočanci. Bršljanar. Franc Gombač je povezoval celotno prireditev. Zbor Vrbiških šjm v Vrbici. i 1? Pf»1 □ ■m —-—S Da je pust naporna zadeva, nam Prihod podgradskih škoromatov na osrednji prireditveni prostor. Tudi “civilisti" so bili deležni manjših popravkov, lahko potrdi tudi ta mala šema, ki je onemoglo zaspala na očetoveh ramenih. d° je, ko te klešče primejo v svoj prijem. Jožica in skupina modernih šem iz Dolenj. Če hočeš kaj videti, si moraš pomagati tudi na ta način. KINO V MARCU Že na začetku prvega pomladnega meseca vas bo v dobro voljo spravil BABE, film, v katerem dialog med domačimi živalmi obsega dobre tri četrtine celotne dolžine. V glavni vlogi nastopa šarmantni pujsek Babe, ki na farmi kmeta Hoggetta po naključju postane čuvaj ovc. Svoje delo opravlja bolj uspešno kot pasji par, saj namesto laježa in ugrizov uporablja prijazne besede in prijateljska prepričevanja. Babe je izvrstna alegorija o posamezniku, ki mu je dana svobodna volja in ne verjame v vnaprej določeno usodo. Na koncu se boste gotovo vprašali, kdo pravzaprav koga ne razume: mi živali ali živali nas? Šarmantni pujsek Babe je I. 1995 zbral sedem oskarjevskih nominacij. Če vas zanima, kako posneti film s sredstvi, ki ne presegajo prihodkov povprečnega slovenskega gospodinjstva, potem ne spreglejte TRGOVCEV, srčnega, neodvisnega prvenca zdaj 27-letnega Kevina Smitha. Trgovci so črno-bela, minimalistična vinjeta, ki jo spleta dialog med Dantejem, neprespanim prodajalcem v špeceriji na koncu Nevv Jerseya, ter Randalom, letargičnim mladcem, ki v videoteki čez cesto izposoja kasete. V ognjemetu nabrušenih dialogov, generacijske filozofije in eksistenčne ekonomije, v mimohodu naključnih frisov, oralnih ekscesov in prebliskov boste zvedeli vse o bivših, sedanjih in bodočih puncah, smislu življenja, vplivu kariere na spolno življenje in tudi to, kaj je narobe s koncem tretjega dela Vojne zvezd. Ko je Kevin Smith pod svoj projekt potegnil črto, je račun znašal natanko 27.575 dolarjev. Ali drugače, z denarjem, ki ga je James Cameron vložil v Titanik, bi Smith lahko posnel vsaj 10.000 filmov. Whoopi Goldberg vas bo kot nadpovprečno uspešna poslovnica v komediji NABRITA DRUŽABNICA poučila o povsem drugačnih rečeh. Na primer o tem, da je v svetu ameriških korporacij težko biti ženska. A lepo, pomisli VVhoopi in si poslovnega partnerja, ki ga potrebuje za osamosvojitev, preprosto izmisli. Preobleče se v moškega, pred šefi zastopa samo sebe, kot za šalo odigra dve vlogi in vas pri tem na trenutke celo spravi v smeh. VRAN II, s podnaslovom Mesto angelov, je gotski akcijski film, posnet v maniri MTV-jevskega videospota. Masko umorjenega maščevalca iz onostranstva si nadene pespektivni evropski zvezdnik Vincent Perez, vse ostalo pa se odvija po preverjenem predhodnikovem scenosledu, ki popularnost v prvi vrsti dolguje tragični nesreči: med snemanjem je glavnega igralca Brandona Leeja, prejšnjega Vrana, drugače pa sina prav tako tragično preminulega Brucea Leeja, pokosila prava krogla. Med huligani, ki jih tokrat pokonča temačni Vran, boste prepoznali tudi igralce iz rokerskih vrst, recimo lggyja Popa in lana Duryja. OSMI POTNIK 4 - PONOVNO VSTAJENJE prinaša novo poglavje sage o pošastnem bitju, ki je na platnu prvič oživelo I. 1979, filmofili pa so ga poimenovali kar "Žrelo v vesolju". V vesoljskem raziskovalnem centru na Aurigi po dvesto letih iz krvi (ki so jo na koncu 3. dela postrgali stal) klonirajo poročnico Ellen Ripley (Sigourney VVeaver). Kot stranski produkt, jasno. Cilj korporacije je oživiti iztrebljeno vrsto vesoljskih plenilcev ter preučiti njihove potenciale za vojaške namene. A življenje najde svojo pot, zato se Auriga kmalu spremeni v pekel. Geni pošasti, ki seje pred dvema stoletjema ugnezdila v prsni koš poročnice, so se zlili z njenim genetskim zapisom. Ripleyjeva ne sočustvuje več z lastno vrsto in nima pravega motiva, da bi se pošastim upirala. Na Zemljo pa z njo potuje bitje nove generacije, ki še nikoli ni bilo okrutnejše. Ljubitelje nežnejših žanrov in celovečernih animiranih filmov bo konec meseca očarala ANASTAZIJA, romantična zgodba o ruski princesi iz dinastije Romanov, ki ji podli Rasputin streže po življenju. Risanka pa ne prihaja iz Disneyjevih domišljijskih tovarn, marveč iz studiev 20th Century Fox. Konkurenca je pač tudi v tej zvrsti filmskega pripovedovanja zdrava in več kot zaželena. Max Modic KINO OD 1.3. DO 15.3.1998 BABE, avstr, barv., komedija Režija: Chris Noonan Igrajo: James Cromvvell, Magda Szubianski 1.3.1998 ob 18. uri. TITANIK, amer. barv., spektakel nominiranec za osem zlatih globusov 98 Režija: James Cameron Igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate VVinslet 6.3.1998 ob 19. uri, 7.3.1998 ob 17. uri, 8.3.1998 ob 19. uri. TRGOVCI, amer. barv., komedija glavna nagrada mednarodnega tedna kritike, Cannes 1994 glavna nagrada na festivalu Sundance 1994 Režija: Kevin Smith Igrajo: Brian 0'Halloran, Jef Anderson, Marilyn Ghgliotti 7.3.1998 ob 20.30. MOŽJE V ČRNEM, amer. barv., komedija Režija: Barry Sonnenfeld Igrajo: Tommy Lee Jones, VVill Smith 8.3.1998 ob 17. uri. NABRITA DRUŽABNICA, amer. barv., komedija Režija: Donald Petrie Igrajo: VVhoopi Goldberg 13.3.1998 ob 20.30, 14.3.1998 ob 18. uri, 15.3.1998 ob 20.30. VRAN 2, amer. barv., grozljivka Režija: Tim Pope Igrajo: Vincent Perez, Mia Kirshner 14.3.1998 ob 20.30, 15.3.1998 ob 18. uri. PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. rJ" ................'.......—------------1———IILIZ----- KUPON KINO NA VIDMU št. 4 Nagradna vprašanja: 7. Kdo je I. 7 979 režiral prvega Osmega potnika?_________________ 2. V katerem Spielbergovem filmu je igrala VVhoopi Goldberg?______ 3. Katerega leta se je potopil Titanik?___________________________ Kupon s pravilnimi odgovori pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izžrebali bomo pet bralcev, ki bodo pravilno odgovorili na postavljena vprašanja. Kino na Vidmu jim bo podelili vstopnice za ogled filma. Upoštevali bomo samo tiste pravilne odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do petka, 13. marca. SLIKARSTVO PEJSAZI ODMIKA Ena od osrednjih prireditev XXI. meseca kulture je prav gotovo razstava slikarja samouka Srečka Srebota, ki 'ivi in ustvarja razpet med Postojno in Ilirsko Bistrico. Dom na Vidmu je v petek, 27. februarja, odprl vrata razstave z naslovom Pejsa'i odmika. Razstava, ki bo trajala vse do 12. marca (na njej si boste lahko ogledali nekaj manj kot dvajset del), je deseta jubilejna razstava tega mladega bistriškega ustvarjalca. {Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorici: Nevenka Ujčič in Katja Koren-Valenčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce” Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. Upodobitve, za katere ni dvoma, da jih je naslikal Srečko Srebot, odražajo vizionarski umetniški duh, obdarjen ne le s temeljitim vpogledom, ampak tudi s poetsko eleganco in umerjeno, a neustrašno umetniško eksploracijo. (Ivan Valenčič) ODMEVNE MINIATURE Zveza kulturnih društev je v množico kulturnih prireditev, ki se odvijajo1 ^ okviru mesec in pol trajajočega XXI. meseca kulture, vključila tudi dve razstavi1 Z| razstavo miniatur starih kmečkih furmanskih vozov avtorja Janka Samse razstavo akrilov domačega slikarja Srečka Srebota. r. V petek, 13. februarja, se je v razstavnem prostoru bistriškega Doma rti ‘ Vidmu Bistričanom prvič predstavil samosvoj avtor, ki svoje nagnjenje do oblikovanja lesa izraža z izdelovanjem miniatur starih kmečkih vozov in vinski*1 stiskalnic. Janko Samsa je v razstavi, ki je trajala od 13. do 26. februarja, predstavi unikatne miniature starih kmečkih furmanskih vozov na Slovenskem. Izredno atraktivna razstava, ki je privabila pisano množico obiskovalcev najrazličnejših starosti, pa ni njegova prva. Pred tem je v zadnjih treh letih že razstavljal v Marezigah pri Kopru, Postojni, Sežani, Senožečah, Vipavi, Lipici, doma v Košani in na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Sodeloval je na razstavah domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu in Ljubljani ter na razstavi o Krasu na Dunaju. V časih, ko povsod stikamo za svojimi koreninami, starimi slikami in spomini na običaje, pesmi ali plese naših dedkov in babic, tudi zanimanje Janka Samse, avtorja razstavljenih miniatur, ni nič čudnega. Ali kot pravi avtor sam: »Človeku ostanejo najbolj v spominu stvari, ki so se dogajale v naših mladih letih. Vozovi šinjarji so bili takrat skoraj edino prevozno sredstvo, čas pa je tudi pri tem naredil svoje. Vozovi so začeli dobivati gumijevo obuvalo, s tem pa so izgubili vsaj polovico svoje preteklosti.« Janko Samsa se je rodil leta 194' na Stari Sušici v košanski dolini. Zaka so mu vozovi šinjari pustili tako močai vtis, niti sam ne ve. Ve pa, da mu jr pogled na še zadnje razpadajoč1 vozove težak. Da bi se ohranil1 vedenje o njih, seje polotil izdelovanji miniatur - kopij zelo starih ali pa 7 določene namene izdelanih voz. Pr iskanju vozov - originalov je naletel na Borisa Blažka, oblikovalca v Gorišken1 muzeju, kar je bilo odločilnega pomena za nastanek zbirke. Vsi vozovi šinjarji so bili ročno delo kolarja ali bognarja in kovača. Čepra' na prvi pogled to ni razvidno, so bil' vsi unikati. Oblikovanje lesa i3 c kakovost kovaških delov sta bili odvisflj od sposobnosti mojstra ter seveda o® zahtev naročnika. Miniature, ki si 50 s jih izpod rok Janka Samse tokrat lahko r ogledali tudi Bistričani in okoličani, v sedemkrat manjši unikati - kopUe * izvirnikov. c s Dom na Vidmu je v XXI. mesecu kulture gostil zanimivo razstavo miniaturnih vozov 'P , stiskalnic. Svojevrsten prikaz etnološke dediščine je samosvoj avtor Janko Samsa , predstavil že mnogokrat. To zelo zanimivo razstavo je odprl Franc Gombač, predsednik bistriške ZKD. Zanimivo pri tem pa je, da sta bila tudi njegov oče in ded kovača. Razstavljeni so bili miniaturni vozovi iz vse Slovenije, z detajli Krasa, BrkinoV/ Pivke in Ilirske Bistrice. Slika: Petar Nikolič GLASBA NAGRADNI KONCERT PRIMORSKA POJE '97 Združenje pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Ita® in Zveza kulturnih društev Koper so v nedeljo, 15. februarja, organizirali nagrad/1! koncert Primorska poje '97 za IV. tekmovanje radijskih posnetkov. 'Primorska poie je že dolga leta svojstvena pevska manifestacija, na kateri se predstavljajo pevs^ skupine in zbori tako s Primorskega kot tudi iz zamejstva. Nagradni koncert se je odvijal pod streho koprskega gledališča, na povabijjj organizatorjev pa so v programu koncerta kot svojevrstna etno skupina sodelovala prikupna dekleta pevske skupine »Bistr'ške škuorke«. Folklorna skupina »Bistr^J škuorci« je nastala pred dobrima dvema letoma v želji, da bi negovala stare pesmi i plese z Bistriškega. Sedaj sedem deklet nastopa kot pevska skupina; preteklo jeseni p‘ so ostale tudi brez umetniškega vodje. To pa jim ni vzelo poguma in veselja, saj dekle* pridno vadijo in nastopajo. Povabilo na slednji koncert pa je samo ena od pohval'J rezultat njihovega dela. V programu so poleg Bistričank sodelovali tudi vokalna skupi1^ »Musiča noster amor« in Ženski zbor glasbene matice, oba iz Trst in pod vodstv°/ Tamare Stanese, PAZ »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane, ki ga vodi Katja Kovač, in me^ pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba pod taktirko Hilarija Lavrenčiča. Še beseda o nagrajencih IV. tekmovanja radijskih posnetkov Primorska poje '9' Nagrade so bile podeljene trem najboljšim skupinam oziroma zborom v štirih kategorij311. Med malimi vokalnimi skupinami so se najboljše odrezali pevci vokalne skup'*1' »Musiča noster amor« Trst pod vodstvom Tamare Stanese pred pevci noneta Brda jih vodi Radovan Kokošar in oktetom Godovič pod vodstvom Martine Pišljar. V kategor'! ženskih zborov se je najbolje odrezal Ženski zbor Glasbene matice Trst z zborovodkinj; Tamaro Stanese. Na drugem mestu je bil dekliški zbor »Vinika« Dobrovo, ki ga v0*j Valentina Bevčar, na tretje mesto pa se je uvrstil komorni ženski zbor »Iskra« iz Bov^‘ pod vodstvom Ambroža Čopija. Med moškimi pevskimi zbori je bil najboljši PAZ »Vi11^ Vodopivec« iz Ljubljane z zborovodkinjo Katjo Kovač, drugi je bil moški zbor »ProV

• u i -------------* ■ • — IjZ) mestu so pristali pevci komornega mešanega zbora »Kras« iz Komna z zborovo«, Matjažem ščekom, tretji pa je bil mešani zbor »Laetitia« iz Ajdovščine pod vodstvi Maje Klanjšček. ^ PRVI TELOH NA DEVINU Letošnja blaga, večinoma samo mrzla zima ni niti malo spremenila naravne vegetacije prvega gozdnega cveta - teloha. Tople dneve konec tedna večina Bistričanov izkoristi za sprehod pa tudi za nabiranje teloha. Tako je bilo tudi konec prejšnjega vikenda, ko so se trije 'fantje' srečali pri istem opravilu. Skrbno so pobrali vsak telohov cvet, ki so ga kasneje podarili starim mamam in mamam ter jih s pozornostjo razveselili. Tekst in slika: Petar Nikolič Malošolarji trnovskega vrtca so si zaradi bližajočih zimskih počitnic organizirali pustno rajanje že v petek, 20. februarja. Najprej so se množično udeležili pustnega rajanja v vrtcu. Smeha in vragolij, ki se pustu tako priležejo, seveda ni zmanjkalo. Ko pa je sonce dobro ogrelo zrak, so skupaj z vzgojiteljicami organizirali pravi pustni sprevod po trnovskih in bistriških ulicah. -ur Slika: P. Nikolič RAZSTAVA STARIH PREDMETOV V okviru meseca kulture, ki se je v februarju odvijal v vrtcu Jožefa Maslo v Trnovem, so malošolarji zunanje male šole skupaj z vzgojiteljico Vido Barak organizirali skomno razstavo, ki je rikazovala delček iz naše materialne ulturne dediščine. Na razstavi, ki so si jo vsi otroci pa tudi njihovi starši in stari starši z zanimanjem ogledali so bili razstavljeni v glavnem predmeti, ki so jih v gospodinjstvu včasih uporabljale pridne roke naših prababic: vaze, krožnike, jedilni pribor, razno posoda ipd. Največ zanimanja pa je zbudil Singerjev šivalni stroj, ki so ga poganjali ročno. Namen takšnih razstav je predvsem vzgojni. Otoci se namreč z njimi učijo ceniti predmete, ki so stari in kot taki vredni za naše spoznanje o preteklosti, na katero radi vsi tako hitro potzabimo. -ur Slika: P. Nikolič NAŠ IZLET V CERKNO Učenci osnovne šole Dragotina Ketteja smo se skupaj z vaditelji v petek, 6.2.1998, odpravili na enodnevno smučanje v Cerkno. Po prihodu smo se s štirisedežnico odpeljali na vrh smučišča, kjer smo se razdelili v skupine. Smučali smo do 13. ure, ko je bil čas za kosilo in počitek. Potem smo se zopet vrnili na smučišče in uživali v smučanju ter čudovitem sončnem dnevu. Okrog 16. ure smo se odpeljali proti domu. Prepričana sem, da so se vsi tako lepo imeli kot jaz. Barbara Urh, 5. a Osnovna šola Dragotina Ketteja MALOŠOLARJI NA RAZSTAVI - Razstava miniaturnih starih kmečkih furmanskih vozov in preš je pritegnila tudi pozornost najmljaših. Vozički so jim bili tako všeč, da bi jih najraje shranili med svoje igrače. Za mnogo otrok je bil to prvi obisk kakšne razstave. To prijetno doživetje in bogato izkušnjo pa je za spomin shranil tudi fotografski objektiv. (Tekst: Vida Barak. Slika: P. Nikolič) SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Ilirska Bistrica vabi prostovoljce, Pokojene člane ŽŠAM, policije ter druge, ki lahko pogrešajo malo prostega Sa m dobre volje, za pomoč pri vzgoji mladih udeležencev v prometu na osnovnih šolah naše občine. Vaše izkušnje in znanje bosta dobrodošla pomoč mentorjem prometne vzgoje v šolah. Vse, ki vas to veseli, se čimprej oglasite na tel.: 067/41-361 - ga. Elena Česnik ali g. Roman Brozina 067/81-175 - ga. Nada Čeligoj OGNJIŠČI V ZABIČAH ’ k ^ed osta^m' dejavnostmi, ki so v vrtcu potekale in še potekajo v sklopu meseca /i. ture, smo si malošolarji zunanje male šole ogledali tudi dve zanimivi ognjišči, jd^ačilni za prejšnja stoletja: kmečko in grajsko. Obiskali smo 87-letno gospo Olgo skra , Mrenovčevo iz Zabič in Davorja Joliča (Zabiče št.1), ki sta nam prijazno /Ukazala svoji črni kuhinji. rii °S^a Olga ob ognjišču. Slika: P. N. .0 Spr ^red staro kmečko hišo je otroke ;0 no.e,e'a gospa Olga in jih popeljala v .0 vzki-u1^051’ Otroci so navdušeno je bilo ni'‘: "Ognjišče!« Da. Pred nami je on° P.ravo kamnito, od tal dvignjeno «{«*. Corel je ogenj, zraven pa so se bak 3 ^rva" Nad ognjem je na verigi visel o r.en kotel, pripravljen za kuhanje. Na u so bili razstavljeni predmeti: Q.Sce' lopatica za pepel, košara za drva. kuh°C- 50 zadovoljno stikali po črni Pali"1 k' P°§led se jim je ustavil na lesenih Dirn- kier se ie sušilo svinjsko meso. dim ■ P°^as' uhajal skozi velik, kamnit krami ■'V medtem ko ie §0SPa olSa p'jala z otroci. vel'k°t nas ie v°dila naprej v graščino, ,jal ,° 'n staro stavbo, ki smo jo že od Braš' ZLa8ledali. Nekoč so v njej stanovali stanc>a | ^aie ie v tem stoletju v njej ta prava grofica. Stavba je P^ebna vide2 . , . pripovedoval, da je bila tudi precejšnje obnove. Ves njen nas nfk°č lepa. Na vratih nas je z »[v.^kom pričakal sedanji gospodar: p|a. j°došli v Zabiče!« Otroci so skozi jn v|iod stekli v veliko tlakovano ve'o Fjavnivh! oRnato v toplo, črno kuhinjo. »To im Jls<-e je še večje,« so pravilno prj 0v|di otroci. Tu se je namreč rii-,., .iala hrana za graščaka, njegovo goste. Nad ognjem, kuhanje pripravljena kotla. Otroke smo poučili, da so ljudje v preteklih stoletjih na ta način pripravljali hrano in se greli. Otroci so se počutili kot v pravljici 'Mizica, pogrni se'. Na mizah so se znašle same dobrote. Okrepčali smo se vsi: babice, mame in naši prijatelji. V tem zanimivem okolju so se nam misli vrnile v čase, ko je služničad pripravljala bogate obede in ko je graščak v veliki reprezentančni dvorani na prvem nadstropju gostil svoje goste. Gospod Davor nam je razkazal okolico graščine. Ogledali smo si obnovljeno grajsko kapelo sv. Ivana, gospodarska poslopja, izvir vode in ribnik z račkami. Povedal nam je, da je v bližini graščine tekla tlakovana cesta iz časa Rimljanov. Ob odhodu se nam je pogled ustavil na kamnitem polkrožnem portalu, kjer pa nista vidna niti letnica niti grb zadnje plemiške družine. Hvaležni smo tistim, ki so si v teh letih prizadevali ohraniti ta kulturni spomenik, otroci obogateni z novimi izkušnjami pa bodo znali to tudi ceniti. Zahvaljujemo se gospe Olgi Iskra in gospodu Davorju Joliču, mamicam, babicam, prijateljem, šoferju avtobusa in še posebej gospodu Ivanu Rolihu za pomoč pri realizaciji izleta. Vida Barak visela dva ognjišču, sta za rnatošotarjev pred gradom v Zabičah. Slika: P. N. PUSTOVANJE V TRNOVSKEM VRTCU POHOD NA SVIŠČAKE Bilo je mrzlo jutro. Sprva smo mislili, da bo mrzlo tudi naprej, vendar se je vreme obrnilo. Posijalo je sonce. Zjutraj, ob osmi uri, smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal do Sviščakov. Ko smo prispeli, smo se odpravili po ozki zasneženi poti proti Snežniku. Bili smo precej utrujeni, zato smo se za trenutek ustavili ter pojedli malico. Občudovali smo zasnežene gore. S tesnobo v srcu smo se odpravili nazaj k Planinskemu domu. Vsi smo vedeli, da le nekaj kilometrov stran v našem mestu, kjer stoji naša šola, ne bo več snega, ostale bodo le še skrbi za šolo in učenje. Nekateri smo se drsali, drugi pa so v gostilni pili čaj ali kavo. Kmalu zatem pa je bilo veselja konec. Morali smo se odpraviti proti šoli, saj je bilo že pozno. Na Sviščakih smo zelo uživali. Vsi si želimo, da bi letošnje zimske počitnice prinesle vsaj malo snega tudi nam, ki živimo v nižini. Erika Boštjančič, 5.a Osnovna šola Dragotina Ketteja MLADI PO OBČINI ASTROLOGIJA MARS - Da bi človek lahko udejanjil neko zamisel ali idejo, se mora v njem sprožiti določen impulz. Naravna tendenca tega impulza je usmerjena v uresničitev, v materialialno realizacijo. V tem smislu je človek čarovnik, saj počenja ravno to -uresničuje svoje zamisli. V kozmičnem pojmovanju bivanja predstavlja ta impulz Jang energijo, ki požene proces delovanja in ustvarjanja. V zemeljskem svetu ga imenujemo »moški» princip, ki se pri človeku kaže tudi kot manifestacija fizične moči. Oblika telesa in mišic. Izraža se v kretnjah in nastopu, v pogledu in glasu in je praviloma pri moškemu izrazitejši kot pri ženski. Znotraj človeka pa se Marsove energije aktivirajo kot borba in napad, da lahko uresniči svoje težnje, želje in cilje, ali kot obramba, da zavaruje svoj obstoj in prostor pod soncem. Marsove aktivnosti so vedno povezane s stresom, napetostjo in strahom. V »normalnih« okoliščinah so Marsove dejavnosti lahko zelo rafinirane in uglajene. Ko pa se človek znajde pod stresom, kaj hitro zapade v primitivnejše in agresivnejše oblike vedenja. Zgubi nadzor in postane grob in krut, nasilen, besen in divji. Ko se umiri, skoraj ne more verjeti, da je bil tak. Kasneje ga je morda sram in obžaluje svoja dejanja. Kdo smo in kako se prikazujemo? Značilnost in težnja Marsove dejavnosti je identifikacija tega kar smo. Na kakšen način in kako ustvarjalno se Mars lahko izrazi, je odvisno od osebne moči posameznika in od njegove energijske usklajenosti. Kdor je šibak, se raje umakne s prizorišča. Kdor se počuti močnejšega, se hoče uveljaviti. Se primerja in tekmuje. Nastopa dominantno in nasprotnika ustrahuje, da bi ga odvrnil od spopada. Nekateri pa se prav izzivalno spuščajo v situacije, da bi se lahko primerjali v sposobnosti, moči in vstrajnosti. Resnično integriran človek, ki z vso gotovostjo zaupa vase, ne potrebuje dokazovanja in potrjevanja. Svojo energijo zelo gospodarno in ustvarjalno uporablja in mu ni mar, kaj poreče okolje. Je individualist in odstopa od standardov in je zaradi tega posebnež. Ljudje ga spoštujejo, ali pa se ga bojijo. Še najraje bi videli, da ga ne bi bilo. Potem so še tisti, ki so žrtve povprečnosti, ki ne morejo zbrati poguma, da bi se pokazali. So neopazni in živijo »mirno« in dolgočasno življenje. Tu in tam pa se le komu »utrga« in afera ga za nekaj dni izstreli iz anonimnosti. Kakorkoli že, Marsove energije ni mogoče držati v sefu. Po drugi strani pa je znano, da so za razvoj človeštva »krivi« prav tisti, ki so nekega dne izstopili iz povprečja, sicer bi še vedno živeli na vejah in nabirali sadeže - kar niti ne bi bilo tako slabo. Erotika in seks Polarnost je tista skrivnost, ki omogoča obstoj vsega vesolja. Jin in Jang sta AKCIJA neločljiva celota. Drug drugemu sta istočasno vzrok in posledica. Ta polarnost je izražena v vsaki pojavnosti bivanja, od najbolj subtilnih do najbolj grobih oblik eksistence. V odnosu teh nasprotij vlada nepojmljiva sila združevanja. To polarnost v življenju človeka simbolizirata Mars in Venera, ki skupaj tvorita erotično-seksualno sfero, v kateri se intenzivno prepletajo vgibi samostojnosti in hkrati zlitja v eno. Venera predstavlja v tem večnem plesu »ženski« princip, to je tisti potencial združevanja in sprejemanja, ki buri duhove nadobudnemu Marsu, ki hoče biti sam in svoj. Njegova nepremagljiva želja po potrditvi, se takemu izzivu ne more upreti in pripravljen je storiti vse, prav vse, da to tudi doseže. V tem začaranem krogu med njim in njo se generirajo neuničljive sile, ki so popeljale človeka iz raja vse do današnjih dni. Ni razloga, da bi bilo jutri kako drugače. Mars je torej neločljivo povezan z Venerino energijo in Venera brez njega ne more živeti... Sta kot Romeo in Julija. Bog vojne V mitoloških zgodbah je Mars vedno predstavljal boga vojne. Osnovna barva njegovega delovanja je borba in vedno deluje na ta način. V tem smislu je borec -vojak, ki izvršuje nalogo, ne da bi pri tem razmišljal, kaj je prav in kaj ni. Njega zanima samo akcija in dosegovanje cilja. Pri tem početju so morebitne žrtve drugotnega pomena. Čista Marsova energija ne pozna zla in slabih namenov. Je čisti Jang. Bori se z dušo, ne s pametjo. Pri človeku je srce tisto, ki vedno izraža takšno energijo, saj tega, kar človek naredi s srcem ni moč obsojati. Srce tudi simbolično predstavlja Marsovo funkcijo -pulzira energijo življenja in ne sprašuje se zakaj to počne. Bori se do zadnjega in za to početje ne pričakuje priznanja. Marsu pripadajo vse mišice in predvsem roke, da se z njimi lahko bori, kakor tudi vsi njeni podaljški, kot so orodja in seveda ves arzenal orožja, ki ga ta svet premore. Duh vojašnic je prežet z Marsovo energijo. V sferah oboroževanja je vedno bilo dovolj denarja in tu zelo očitno vidimo, kako zastrašujoče so lahko Marsove funkcije. Vsaka manipulacija z energijo je dvorezna stvar, še posebej z Marsovo. Življenje in smrt Osnovna energija, ki se izraža v polarnosti življenja in smrti, je strah. Deluje dvosmerno - strah pred življenjem in strah pred smrtjo. Zato je strah izredno učinkovito sredstvo manipulacije, s katerim je možno doseči tudi uničenje človeštva. Motiv je vedno isti. Vzbuditi v človeku strah in aktivirati Marsovo energijo v neko dejanje. Način in oblika doziranja strahu sta prirejena pričakovanemu dejanju. V vojašnici se poslušnost doseže tudi s hitrim sodiščem, če ne gre drugače. Večjo prodajo nove super kreme, pa pospeši strah pred NAGRAJENCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Prejeli smo pet pravilnih rešitev križanke iz 3. številke Snežnika. Žreb je določil, da: 1. nagrado - darilni bon papirnice Linea A rt v višini 1.500 SIT prejme Branko Posega, Pod tavrtnice 8, 6257 Pivka 2. nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis Snežnik prejme Milojka Valenčič, Topole 32/b, 6250 Ilirska Bistrica 3. nagrado - majico časopisa Snežnik prejme Marta Šiškovič, Slivje 21, 6242 Materija. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Vsem iskreno čestitamo! Izpolnjeno nagradno križanko št. 4 pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: DARILNI BON trgovine DOMEK v višjni 1.500 SIT 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: majica časopisa SNEŽNIK. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do torka, 10. marca 1998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! V______________________________________'_________________________________________J gubami, ki jo reklama vrti sedemkrat na dan. Ko zagledam policista, pomislim na kazen in popustim gas, tudi če ni potrebe. Vse oblastne inštitucije imajo skrbno razdelano paleto nežnih in grobih prijemov, s katerimi »skrbijo« za svojega človeka, da ne zaide na stran pota. V nekaterih podjetjih je recimo knjižica simbol strahu, saj si že jutri lahko na cesti. Tudi cerkev ima nekaj cvetk na razpolago, da drži svoje vernike v šahu. Strah pred grehom in božjo kaznijo - večnim pogubljenjem. Ni kaj, vsak po svoje nam vliva strah v kosti, mar ne? Kako pa se sami obnašamo do svojega okolja, do svojega partnerja in do svojih otrok. S tem vprašanjem pa smo prišli do kraja - do sebe samega. Srečati se moramo z največjim strahom vseh strahov. To je strah pred Resnico. Stopiti pred ogledalo in pogledati Resnici v oči pa zahteva veliko poguma in srca. Domačo nalogo rešujte postopoma. Najprej nabavite ogledalo. Mars je na Vaši strani Fidele Vergan PRILIKA O MODERNEM ŽIVLJENJU Živali so se zbrale na zborovanju in se začele pritoževati, da jim ljudje vedno kaj jemljejo. "Meni jemljejo mleko," je dejala krava. "Meni jemljejo jajca," je rekla kokoš. "Moje meso jemljejo za slanino," je rekla svinja. "Mene lovijo zaradi mojega olja," je rekel kit. In tako naprej. Na koncu se je oglasil polž. "Jaz pa imam nekaj, kar bi ljudje imeli raje kot vse drugo, nekaj, kar bi mi prav gotovo vzeli, če bi le mogli. Imam ČAS." Na voljo imaš ves čas, kar ga je na svetu, če bi si ga le hotel vzeti. Kaj te zadržuje? Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, ZA HOROSKOP Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica — \ KUPON marec 1998/4 Šifra: Dan rojstva: Čas rojstva: Kraj rojstva: J: Spol: 4 Marko Novak: OCEAN V KAPLJI Literarno društvo je skupaj z avtorje' Markom Novakom končalo priprave 1 natis nove pesniške zbirke Ocean v kapi To bo doslej peta literarna publikacija izdaji Literarnega društva in v pisav2 njenih članov. Kdo bi si še pred dolgi1* leti lahko predstavljal, da bomo pri1,1 zmogli domač literarni podvig. Imamof društvo, ki deluje, trdoživo vztraja, občasi* izdaja svoje društveno glasilo 'Stopici* (doslej je izšlo sedem številk) in izdal literarna dela. Kot pomembno zanimivost omenim, da je to najstarejše na Primorske* Z delujoče literarno društvo in eno redkejš' v dr'avi. V predbranje objavljamo krajšo pese* iz novonastale pesniške zbirke Novaka. Ivko Spel VZETI LICI (Epitaf) Tovarišici Tončki četudi je spomin edino ogledalo, kjer času še lahko obračava kazalo. Tisti isti, dve ljubeči se, vročični Ud v neprestani strugi čez in čez brzici. Dve, četudi res, le breztelesni masi, a znova spet in spet na skupni jasi. NAGRADNA KRIŽANKA št. 4 Rešitev nagradne križanke številka 3.: VODORAVNO: Osebnost leta, Vojko Čeligoj, KR, Skradin, Renta, Kipec, Raner, Lojtra, Antiteza, Ava, OP, Reis, Adica, Spa, Hun, Oddajanje, Ekk, Kromanjonec, Orada, VU, Eland, Lora, Posek, Ata, Očak, OL, Rab, ČG, GE, Talj, Atropin, Indikan, Kravata, Jeklen ec, Idared, AC, Raža, Nal, VA Ljubezen se nikoli ne postavi v vrsto - četudi ustnica namesto čela tipa kd Kot ti veki dve, deljeni z mrzlo grudi ki brišeta v dveh srcih misli amplitud0 februar 1998 OGLASI Snežnik - stran 11 \ Občina Ilirska Bistrica ?j\PlRNfOi Jlinea/štit *0> 62S0 n. Bistri jq