JEZIKOVNA VZGOJA V CELODNEVNI SOLI
Doslej je uenec preivel v oli po pet ur na dan, kdaj pa tudi ve, e k tem uram pritejemo kroek, uro dodatne pomoi in as podaljanega bivanja. edalje bolj pa se uveljavlja nova oblika olskega ivljenja, celodnevna ola, ki bo v nekaj letih postala splona olska praksa. Uveljavlja se nov nain ivljenja in dela pod olsko streho; as, ki ga otrok preivi doma, ni ve obremenjen z zahtevami ole. Po drugi strani pomeni to ve bivanja v olskem kolektivu, temeljitejo socializacijo otrok, poglobljeno delovno vzgojo.
V celodnevni oli mora otrok tudi ve govoriti. K temu ga sili vsebinska in organizacijska oblika pouka. Pravoasno se je treba vpraati, kakna naj bo v celodnevni oli jezikovna vzgoja.
V predmetniku in unem nartu za osnovno olo* je zapisano: Ustno sporoanje je izhodie vsega pouka v osnovni oli. Uitelj govori v knjinem jeziku (podrtala B. G.), uenci pa knjini jezik osvajajo iz leta v leto, tako da ga bodo do konca osmega razreda obvladali. V splonih navodilih za druge predmete nikjer ni zapisano, naj bi uitelj govoril v knjinem jeziku in
to je velika pomanjkljivost navodil. Le v zvezi s poukom zgodovine je poudarjeno, naj uitelj goji tudi kulturo govora. Neteto je primerov, da govori knjini jezik res samo uitelj slovenskega jezika, njegovi delovni tovarii pa se izraajo v neskrbni obliki pogovornega jezika s tevilnimi elementi nareja ter argona in jim seveda tudi ni mar, kako govore uenci. ZDEJ BOMO PA MAL PONOVL NASO SNOV, DE BOMO VIDL, AL STE RAZUMEL tako zanemarjena ubeseditev misli ne sodi k uri nobenega predmeta, pa jo je v nai oli sliati vsak dan. Uitelji vseh strok se redno razburjajo, kadar prebirajo kontrolne naloge, v njih pa mrgoli pravopisnih napak. Vendar za jezikovno vzgojo ne storijo niesar in jo s svojim nainom ubesedovanja celo onemogoajo. Ker navaja uence na izraanje v knjinem jeziku najvekrat samo slavist in v tem jeziku skoraj edini tudi govori (niti ne vsak!), ni udno, e ostane knjina slovenina mlademu loveku tuja in se v njej izraa samo pri uri slovenskega jezika. Jezikovna vzgoja ostaja preibka, pa tudi premalo praktino
* Osnovna ola vsebina vzgojnoizobraevalnega dela. Zavod za olstvo SRS. Ljubljana 1973.
233
ivljenjska, da bi mogla otroka jezikovno ozavestiti. Na tej ravnini bo celodnevna ola stanje lahko izboljala, lahko pa tudi poslabala, kar pa gotovo ni njen namen.
Med smotri pouka slovenskega jezika pie:
uenci si osvoje oblike ustnega in pisnega sporoanja za vsakdanje ivljenjske prilonosti. Navedeno je za vsak razred posebej, katere od teh oblik naj uenci spoznajo, samo za osmi razred pa so pod poglavjem Jezikovni pouk navedene zvrsti jezika: nareje, pogovorni in knjini jezik. olska izobrazba kae, da uencem prepozno pojasnimo jezikovne zvrsti in da smo kot jezikovni vzor imenovali vedno le knjini jezik, nismo pa jih opozarjali na to, kdaj je za Izraanje primerna kaka druga jezikovna zvrst.
Ze v starem tipu osnovne ole ne uenci ne uitelji niso govorili samo knjinega jezika, e manj ga bodo v celodnevni oli, ker se govorna razmerja v tej organizacijski obliki e bolj spreminjajo. Da bi bila jezi-
kovna vzgoja uspeneja in jezikovna ozaveenost globlja, je treba uencem zgodaj pojasniti primernost rabe posameznih jezikovnih zvrsti (e v nijih razredih!) in nanjo sproti opozarjati. Uenec osnovne ole tudi ni zaprt samo v olski in domai jezikovni krog. Jezik sprejema iz asopisov, revij, televizije in radia, iz umetnostnih in neumetnostnih besedil. V celodnevni oli prihajajo vsi ti viri e bolj do izraza kot doslej. Ce uencem ne bomo dovolj zgodaj pojasnili vloge in upravienosti posameznih jezikovnih zvrsti, se bodo vedno manj ogrevali za rabo knjinega jezika, ker jim bo postajal edalje bolj tuj. Zato morajo uitelji v celodnevni oli ne glede na svojo strokovno usmerjenost bolj kot doslej z osebno odgovornostjo vplivati na jezikovno zavest mladega loveka, saj ta ob njih preivi dobren del dneva. Na to mora uiteljski kolektiv opozoriti ravnatelj kot pedagoki vodja na oli in temu morajo vso skrb nameniti pedagoki svetovalci vseh strok.
Berta Golob
Pedagoka akademija v Liubljaai
234
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si