/^m§^
(Jakopin,
gostinska oprema
N°V0 MESTO, Streliška 1, tel: 323-562, fax: 323-563
dolenjski list | dolenjski list I dolenjski list dolenjski ust dolenjski list dolenjski list dolenjski list dolenjski list ^dolenjski list 1 dolenjski list
; avtocesta do biča
l i-.^UBLJANA - Vlada repub-i |a e Slovenije je 20. junija spreje-
I	i',tiredb° ° lokacijskem načrtu za
II	. dolgi avtocestni odsek od ISnje Gore do Biča, ki ga na-
' ^OOO^0 z®rac*‘t‘v	1997
TUDI FRANCI POVŠE
NOVO MESTO - Predsednik S Milan Kučan je v sredo, 26. J n,ja, ob dnevu slovenske poli-vy ‘n dnevu državnosti odliko-. delavce Ministrstva za notra-Je zadeve RS, jn sicer Ivana v fU*a’ Nlilana Čuša, Alojza Pa-e||fa, Borisa Raja, Ljubinka Vol-ata in Francija Povšeta, načel-lka Uprave UNZ Novo mesto.
Akademija ob Baragovem spominskem dnevu
Dr. Šuštar častni občan Trebnjega - Slavnostni govornik minister dr. Dular
TREBNJE - Ob rojstnem dnevu misijonarja in jezikoslovca Friderika Barage (29. junija 1797) praznuje trebanjska občina prvič Baragov spominski dan. Spominski dan bodo pričeli z mednarodnim rokometnim turnirjem v petek, 28. junija, ob 16. uri v športni dvorani. Na sobotni svečani akademiji v predavalnici Centra ga izobraževanje in kulturo Trebnje ob 20. uri bo slavnostni govornik dr. Marjan Pavlin. Zatem bo prof. dr. France M. Dolinar govoril o Baragi in Slovencih, mag. France Baraga bo ob tej priložnosti popeljal udeležence akademije po razstavi “Baraga doma in po svetu.”
Pol ure pred mašo, ki se bo v nedeljo pričela v Mali vasi ob 10. uri in jo bo vodil dr. Alojzij Šuštar, naj bi se pričel v Mali vasi koncert trebanjske godbe, po maši pa bodo nadškofu dr. Šuštarju podelili priznanje častnega občana občine Trebnje. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik kulturni minister dr. Janez Dular, nastopil pa bo še oktet Deseti brat.
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
*	Kakšna bo usoda Vinteksa?
stran 6:
*	Zelena luč za tovarno na Malem Hudem?
stran 7:
*	V Krškem še gradijo stanovanja
stran 8:
*	V desetletju ob pol delovnih mest
stran 10:
*	Svetla lučka le kulturni tolar
S(fan 15;
*	Odprto in priprto okno v svet
stfan 16:
*	Trgovec Alojz in njegova pravica
Država kot vrednota
Tu leden smo obhajali praznik, kakršnega Slovenci prej nikoli nismo mogli - dan državnosti. 25. junija pred petimi leti je namreč slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Slovenija stopila na samostojno državniško pot. Slovenci tokrat nismo zamudili priložnosti in smo razmere v svetu, k‘ so bile ugodne za lak korak, izkoristili. V petih letih samo-s,0jnostije naša država svojo državnost učvrstila v mednarod-uih okvirih, saj je Slovenija postala članica vseh pomembnih Mednarodnih organizacij in stopila tudi na prag Evropske uni-le ter Nata, hkrati ko v mednarodni skupnosti postaja vse bolj PrePoznavna, in to v pozitivnem smislu. Razlogov za zadovolj-dovolj. Vendar se prazničnemu počutju, ki se hrani iz spominu na rojstvo naše države, prilika nekaj nelagodnega. Ob dogodkih in dejstvih osamosvajanja spomin nosi v sebi še nekaj, kur ni tako oprijemljivo, a je bilo enako pomembno kot deja-nju sama - enotno skupno voljo. Te zdaj nikakor ne zmoremo VtT' ‘n se po stari in grdi slovenski razvadi grdo gledamo izza Vseh mogočih plotov.
Ko smo pred petimi leti odločno stopili med tiste narode sve-ki so polno udejanjeni ne samo kol etnične skupnosti am-Puk tudi kot moderni politični subjekti s svojo državo, smo vzne-i/7,0 govorili o uresničenju stoletnih sanj ubogega od tujcev ‘učenega in izkoriščanega naroda, ki si poslej, če si besednjak '‘Posodimo pri Cankarju, piše sodbe sum, ne piše mu jih več ne jut ”e tujec. Zdaj, ko državo končno imamo, pa je videli, kol u nam ni dosti mar zanjo. Od narodu, ki je po lastni državi ojgo hrepenel, vsaj poldrugo stoletje, če ne že več, bi upravičeno Pričakovali vsaj toliko, tla bi svojo državo čutil kol eno od ti-Jh vrednot, ki presegajo ožino vsakdanjih strankarskih, 1 ^otoških, nazorskih in kaj vem kakšnih še interesov.
MILAN MARKELJ
Tragedija, imenovana Pionir
Socialna varnost vse slabša, nezaposlenih vse več - Pionirjevi delavci brez vsega - Zakaj v. d. direktorja noče podpisati predloga za uvedbo stečajnega postopka?
NOVO MESTO - Socialna varnost delavcev v dolenjski regiji se slabša. Vse večje brezposelnih. Od leta 1992 do lanskega decembra je šlo v stečaj 19 firm z okoli 3.300 zaposlenimi, še pred stečaji pa so odpustili več kot 1.000 delavcev. Konec lanskega leta je biio na novomeškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih blizu 6.300 brezposelnih. Stopnja brezposlenosti v dolenjski regiji je že več kot 14-odstotna, v črnomaljski občini pa že skoraj 20-odstotna. Na začetku letošnje pomladi je bilo v dolenjski regiji zaposlenih 37.900 ljudi, a število se neustavljivo zmanjšuje, za kakih 1.000 na leto. O teh usodnih in za številne ljudi tragičnih stvareh je zadnjič tekla beseda v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov.
Več kot tretjina brezposelnih je starejših ljudi oziroma so invalidi. Čakalna doba na zaposlitev se je podaljšala na več kot dve leti.
Seveda so taki ljudje obupani in ne vidijo pred sabo nobene prihodnosti. V tem času izgubijo tudi pravico do nadomestila in s tem do pomembnega, največkrat edinega vira preživljanja zase in svoje družine. Stečajni postopki so običajno dolgotrajni, zaposleni, ki bi morali biti prvi na vrsti, pa iz na vse načine okrnjene stečajne mase ponavadi dobijo najmanj in zadnji ali pa sploh nič. “Tako naši delavci na lastni koži boleče občutijo delovanje tako imenovane pravne države,” pravijo na sindikatu.
V primerjavi s tistim, kar doživ-
ljajo Pionirjevi delavci, pa so tisti, katerih podjetja so “sposobne-ži” vseh vrst pognali v stečaj, v prav ugodnem položaju. Stečaj Pionirja bi bil za okoli 320 zaposlenih - od tega jih je 240 na čakanju - prava odrešitev. Stečajni postopek bi morali sprožiti že najmanj pred letom dni, če bi hoteli, da bi delavci vsaj nekaj dobili od propada, pravzaprav razsula podjetja, ki je bilo včasih ponos novomeškega in slovenskega gradbeništva. Sedaj pa vsi, ki so leta (tudi desetletja) ustvarjali podobo in vrednost Pionirja, ne bodo dobili tako rekoč nič. Še zaposlenim delavcem Pionir dolguje plače za več letošnjih in lanskih mesecev; isto velja za nadomestila za čas čakanja, da o regresu in drugih obveznostih sploh ne govorimo. Celo delavci, ki so
-n.-N
delali v tujini, niso dobili več plač. Stvar so pritirali tako daleč, da sedaj delavci zgolj zaradi upanja, da bodo kdaj kaj malega dobili iz stečajne mase, sami predlagajo stečaj firme in s tem seveda do-
(Nadaljevanjc na 3. strani)
KOSTANJEVICA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
KOSTANJEVICA - Pihalni orkester Kostanjevica pod taktirko Tonija Homana je v soboto, 22. junija, zvečer ob dnevu državnosti pripravit promenadni koncert.
Vroče cene za vozila
DAEWOO
že od 16.499 DEM dalje!

tel./fax: 068/26-077,341-300
mSkm
BRUSNIŠKI PR/iZNIK ČEŠENJ USPEL KLJUB DEŽJU - Tako kol že nekaj let zapored je bil tudi letošnji brusniški praznik češenj minulo nedeljo pravi praznik za to podgorsko krajevno skupnost: Tega jim ni preprečilo niti slabo vreme. Na prireditvi, ki sta jo organizirala brusniška krajevna skupnost in tamkajšnje gasilsko društvo, seje resda zbralo nekoliko manj ljudi kot lani, ko so imeli lepše vreme, vendar so obiskovalci kljub temu imeli kaj videli, od razstave češenj, češnjevih in drugih doma pripravljenih jedi, ki so jih lahko tudi kupili, do popoldanske povorke kmečkih voz, kjer so prikazovali stare kmečke običaje. Nastopila je tudi kostanjeviška godba z mažuretkami ter znani Brajdimir in Berta. Žirija se je odločila, da bo kraljica češenj do naslednjega praznika domačinka Lidija Lenarčič iz Brusnic. Na fotografiji so obiskovalci, ki so se ustavili za mizo, kjer so prodajali domač češnjev liker. (Polo: J. Dorniž)
RGOVINA NA VELIKO IN MALO NERGETSKO SVETOVANJE R AZSTAVNI SALONI Mi ONTAŽA IN SERVISIRANJE
0	GREVANJE, VODOVOD, PLIN
1	AKOJŠNJA DOSTAVA BLAGA
E LEKTROMATERIAL IN MONTAŽA H ITRA IN KVALITETNA IZVEDBA N AJSODOBNEJSI MATERIALI I NŽENIRING IN STORITVE K OPALNICE NA KIJUČ Pi VTOMATIZACUA OGREVANJA
VEČ KOT TRGOVINA
Mlinarska pot 17 8000 Novo mesto tel. 322 550, fax, 322 050
Pipe UNITAS brezplačna montaža ali popust 15 % v mesecu juniju
Bienale, priložnost, da malo takih
NOVO MESTO - Dve leti sta naokrog.in dolenjska prestolnica se ponovno, tokrat že četrtič, vpisuje na zemljevid Slovenije kot pomembno kulturno središče. Vse do konca septembra bo Novo mesto tisti kraj, kamor bo treba in bo seveda tudi vredno stopiti vsakomur, ki mu je likovna in še posebej grafična umetnost ljubiteljska ali poklicna ljubezen. V Dolenjski galeriji bodo namreč jutri slovesno odprli 4. slovenski grafični bienale, ki poleg izbranega cvetobera slovenske grafične ustvarjalnosti ponuja še pogled v svet, tokrat k sosedom v Avstrijo z razstavo sodobne avstrijske grafike, in hkrati pogled na svetovni vrh, ki ga bodo na tem bienalu predstavljale grafike slovitega španskega mojstra Francisca de Goya. Obiskovalec si bo lahko ogledal tudi samostojno razstavo enega naših najboljših grafikov Bogdana Borčiča, lanskega nagrajenca bienala, in razstavo del Emilie Vedove, italijanskega umetnika, dobitnika letošnje evropske velike nagrade. Več izvrstne grafične umetnosti na enem mestu pri nas la čas in vsaj naslednji dve leti ne bo mogoče videti.
A tudi to še ni vse. Ogled bienala bo mogoče združiti z obiskom katerega od petih glasbenih koncertov, ki se bodo zvrstili v času bienala v sklopu Novomeških poletnih večerov. Vrhunec bo nedvomno otvoritveni koncert svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič -Srebotnjak v soboto, 29. junija, ob 20. uri v Domu kulture. 22. julija bo v atriju kapiteljske proštije koncert Mednarodnega godalnega orkestra Glasbene mladine, 23. avgusta v Muzejskih vrtovih koncert Al Capone Štrajh tria, 5. septembra pa bo na dvorišču grmskega gradu muzikal Cajfe teater - Arabella.
(g|Ei]SiaQ
avtoservis - prodaja vozil -avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366
POČASTITEV
PRAZNIKA
NOVO MESTO - Na predvečer dneva državnosti, 24. junija, je bila na Novem trgu osrednja slovesnost, s katero so počastili državni praznik. Župan mestne občine Franci Koncilija je v daljšem in skrbno pripravljenem govoru očrtu! razvoj slovenskega nacionalnega prebujanja in zorenje lastne države ter se kritično zaustavil ob sedanjih razmerah, ki v nekaterih ozirih niso v prid slovenski državi. V kulturnem programu so recitatorji brali izbrane odlomke iz del slovenskih pisateljev, pesnikov in razumnikov, nastopili pa so še mestna godba na pihala, citrar, oktet Adorumus in voku Ino-in st rumen tal na skupina Sonce in Zarja.

I	i
K0 PRIDEMO NA SRED VASI. EAVKISKAMn N* vse STRANI.
VREME
Danes bo še zmerno oblačno vreme, jutri in v soboto sončno, v nedeljo pa spet nevihte.
KO PRIDEMO NA SRED VASI, ZA VRISKAMO NA VSE STRANI .. - Tako so naslovili letošnji 27. šentviški tabor pevskih zborov, ki se ga je v nedeljo, 23. junija, kljub slabemu vremenu udeležilo kar 233 od 244 prijavljenih pevskih zborov iz vseli krajev Slovenije pa tudi iz zamejstva. “Slovenska trma in ljubezen do petja šla glavni razlog, da je danes tukaj več kol 6 tisoč pevcev, “je povedal Jernej Lampret, župan Ivančne Gorice. Zalo tudi država ne bi smela bili luko brezbrižna do ljubiteljskega petja in nasploh kulture. Da je Šentvid pri Slični resnično prava prestolnica slovenske ljudske pesmi, je med drugim dejal etnolog dr. Boris Kuhar, ki je, glede na letošnjo temo srečanja - vasovanje, na simpatičen način obujal spomine na ta lepi običaj. Med peljem, ko je zborom dirigiral Igor Švara, sta na to temo recitirala tudi Simona in Gregor Zorc. Prireditev je popestril tudi pihalni orkester Videm Krško. Deževni in turobni dan je tako za liste, ki smo bili deležni veselega vzdušja na šentviškem taboru, prav po zaslugi navdušenih pevcev, poslal bolj sončen. (Foto: L. Murn)
DOLENJSKI LIST
Slovenija - dežela mamil?
So droge škodljive in ali jih je možno izkoreniniti, je malodane pretežko vprašanje za deželo, kot je Slovenija. Ob dejstvu, da je v deželi kultura pitja vina nekako na začetni stopnji, je znano, da je na voljo obilo vina in najbrž nič manj močnejših alkoholnih pijač nenadzorovanega porekla. Žganjekuha je tako rekoč del ljudskega izročila, zoper katero se sicer brezuspešno bojujejo registrirani industrijski varilci piva in žganja. Včasih kdo v deželi tudi ostrmi ob poročilu o najdbi in poznejšem uničenju nasadov konoplje. Večkrat pokopljejo kakega uživalca, ki ni poznal prave mere. Kdaj so nazadnje klicali na odgovor, starše, ki s svojo brezbrižnostjo potiskajo potomstvo v objem mamil. Upajmo da, kar zadeva uživanje nezakonitih drog, Slovenija še ni zabredla tako globoko kot zahodna Evropa. Vendar tudi Evropa mamil trka na vrata. Slovenija se ji postavlja v bran z mnogimi sredstvi, tudi z akcijo Veter v laseh, ki naj bi zlasti mladim sporočila med drugim, da je svet lep tudi brez drog. Kljub temu pa je slišati o uživanju mamil celo v šoli, tudi osnovni. Kaj storiti, da bi omejili uživanje in prodajo mamil? Je uživanje drog pereč problem? Kaj štejete k drogam? O drogah se povedali v tokratni anketi:
JOŽE BANOVEC, orodjar iz Črnomlja: “Učinkovite bi bile strožje |azni za preprodajalce drog, poostriti bi morali tudi nadzor v lokalih, zlasti tistih, o katerih ne gre okrog najboljši glas. Opozoril o nevarnostih jemanja drog je veliko, a mladi so pač mladi in delajo neumnosti. Tudi denar naredi svoje: kdor ga nima, si drog ne more privoščiti.” MARIJA MAVRETIČ, šivilja iz Drašičev: “Največjo odgovornost pri tem imajo starši, ti bi se morali z otroki veliko pogovarjati o nevarnostih in posledicah jemanja drog. Na to bi morali opozarjati vse leto in ne le občasno tudi vsi ostali, ki sodelujejo pri vzgoji otrok. Za preprodajalce mamil bi morali uvesti strožje kazni, za narkomane pa več zavodov za zdravljenje.”
BOJAN VOJNOVIČ, osmošolec iz Novega mesta: “Sam droge nisem še nikoli poskusil in sem trdno odločen, da je tudi ne bom. Sošolci so se o tem veliko pogovarjali, nisem pa videl nikogar, ki bi se drogiral. V šoli so nas od tega pogubnega dejanja morda Še preveč odganjali, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali bo ubogal nasvete ali ne.”
MARIJA LEVSTIK, socialna delavka na OŠ Zbora odposlancev Kočevje: “Dolžnost staršev in vseh nas je, da otrokom nudimo občutek varnosti in pripadnosti ter da jim damo vedeti, da niso samo številka, ampak osebnost, ki ji posvečamo pozornost. Otrokom moramo ponuditi različne oblike izvenšolskih dejavnosti, ki bi jih lahko zaposlile. V tem vidim rešitev, nikakor pa ne v represiji.”
JOŽE PETELIN, elektrikar iz Ribnice: “V prvi vrsto so starši tisti, ki bi se morali bolj zanimati za svoje otroke, na drugem mestu je šola. Tudi celotna družba bi morala temu problemu posvečati več pozornosti. Tako bi tudi na televiziji morali o teiii več govoriti in otroke seznanjati. Tam, kjer seje droga že pojavila, pa bi morala policija strogo nastopiti.”
ANICA HRIBAR, profesorica biologije, zaposlena na občini Brežice: “Droge mogoče niso tako razširjene, kot zatrjujejo. Vendar so prisotne. Mladi poskušajo najprej s cigaretami in alkoholom, potem preidejo tudi na močnejše droge. Mladina ni dosti zaposlena. Problem izhaja iz družin, kjer imajo starši premalo časa in ljubezni za otroke, ki se zato zatekajo drugam.” MARJETA JANKOVIČ, višja upravna delavka iz Kostanjevice: “Droge so tudi v naši državi, predvsem med mladimi, predstavlja problem, zato bi se morali s tem vprašanjem čimprej soočiti. Med mladimi in starši ter učitelji je premalo sodelovanja in pogovorov. Pomembnejše od prepovedi je izobraževanje in seznanjanje mladih z nevarnostmi in posledicami drog.” ALEKSANDRA NOVŠAK, sodelavka turistične agencije Mobil v Sevnici: “Narkomanija je zelo resen problem, gotovo pa je, da se ga ne da uspešno lotiti, kaj šele odpraviti, s kampanjskimi akcijami, kakršna je na primer 'Veter v laseh’. Gotovo bi precej lahko prispevala država, če bi več vlagala na primer v šport, še največ jra lahko stori količkaj urejena družina.”
PETRA ZALOŽNIK, dijakinja 4. letnika novomeške gimnazije, doma iz Trebnjega: “Jasno, da sem proti mamilom, toda prepričana sem, da bi moral vsak sam ugotoviti, kaj mora in zmore storiti, da ne bi zabredel v takšno nevarno in, žal, dostikrat usodno skušnjavo, preden poskusi mamilo in postane zasvojen. Moraš pa biti trden.”
Letošnji kresnik Ptičji hiši
Na Jurčičevi domačiji na Muljavi podelili kresnika 96 za naboljši slovenski roman lanskega leta Berti Bojetu - Okrogla miza pisateljev in slikarska razstava
MULJAVA - Najdaljši dan v letuje na Jurčičevi domačiji na Muljavi tudi letos minil v znamenju slovenskih likovnih in literarnih ustvarjalcev. V petek, 21. junija, popoldne so se pisatelji na okrogli mizi spraševali, ali je na Slovenskem sploh vredno pisati romane, v večernih urah so v tamkajšnji galeriji odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na letošnjem ekstemporu v začetku tega meseca, malo pred deseto uro zvečer pa so podelili še kresnika, literarno nagrado za najboljši slovenski roman lanskega leta.
Za kresnika, ki ga že peto leto zapored podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev in časnik Delo, se je potegovalo 47 domačih romanov, v končni izbor pa jih je prišlo pet: “Ptičja hiša” Berte Bojetu, “Stesnitev” Florjana Lipuša,
“Cimre” Maje Novak, “Stara hiša” Marka Sterleta in “1895, potres” Janija Virka. Žirija, ki jo je vodila docentka za slovensko književnost na mariborski Pedagoški fakuluteti dr. Silvija Borovnik, kot predstavnik bralcev pa Je v nji sodeloval tudi novomeški rojak dr. Milček Komelj, se je med enournim “zaporom” v Jurčičevi rojstni sobi odločila, da odličje in denarno nagrado v vrednosti 10.000 nemških mark podeli pisateljici Berti Bojetu za roman Ptičja hiša, ki je izšel pri založbi Wieser. V obrazložitvi so člani žirije zapisali, da je avtorica naselila svoj roman s številnimi dosledno izpeljanimi simbolnimi podobami, hkrati pa s silovito željo po dostojnem, neokrvavlje-nem življenju, z vztrajno željo po človeški strpnosti in svobodi. Nagrajenka je nato s plamenico in v spremstvu pojočih kresnic odšla do velikega kresa in ga prižgala.
Likovni ustvarjalci so prav tako prejeli odličja za dela, ki so jih ustvarili na sedmem ekstemporu.
Prvo nagrado je prejela Ana Cajnko, drugo nagrado Nevenka Rojec in Olga Jerant, tretjo nagrado pa Vesna Kovač, Pavle Sčurk in Jože Trontelj. Posebe nagrade so podelili še tistim, ki so slikali panjske končnice, med na-
grajenci pa je tudi ljubiteljska slikarka Marija Obcrslar iz Novega mesta, ki je prejela nagrado za tri panjske končnice, poslikane z motivi iz Jurčičevega Desetega brata.
M. MARKELJ
KRESNIK PODELJEN - Pisati; Ijica Berta Bojetu prejemu kresii ■ka iz rok direktorja Dela TU1 Dobrika. (Foto: MiM)
•	Resnicoljubnost je srce morah' (Huxley)
•	Dolžnost je trda, pa ravno f dolžnosti mora človek dokazali kaj je v njem. (Goethe)
PREDSEDNIK SIS JANEZ PODOBNIK V NOVEM MESTU - Prejšnji teden je občinski odbor SLS v Novem mestu organiziral okroglo mizo o problemih brezposelnosti, ki seje je (po daljši zamudi) udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. (Foto: J. Dorniž)
“Ne ponujamo zgodbe o uspehu”
Na okrogli mizi o nezaposlenosti v Novem mestu sodeloval tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik - V dolenjski regiji brez dela že 6000 ljudi
NOVO MESTO - Prejšnji torek je bila v sejni sobi novomeške občine okrogla miza o možnostih zmanjševanja nezaposlenosti, ki jo je organizirala Slovenska ljudska stranka. Poleg predsednika stranke Marjana Podobnika in predsednika novomeškega občinskega odbora SLS Toneta Hrovata so sodelovali še Frane Smerdu, direktor novomeškega Zavoda za zaposlovanje, Jože Miklič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Janez Oven, predsednik odbora obrtnikov in podjetnikov pri SLS.
jo, če se sami ne bomo lotili vprašanja brezposelnosti. Predlagal je, naj bi država z ugodnimi krediti spodbudila investicije,
"Ne skrbi me rezultat volitev, ampak prihodnost Slovenije, saj se mi zdi, da smo na gospodarskem področju že precej zavozili,” je dejal Podobnik in nadaljeval, da n;im pri tem ne bo pomagalo niti vključevanje v Evropsko uni-
zmanjšala dajatve v gospodarstvu in s tem povečala konkurenčnost naših podjetij, preprečila odliv akumulacije v tujino in zajela ves bruto nacionalni dohodek ter ga obdavčila. "SLS ne bo ponujala zgodbe o uspehu, ker meni, da je potrebno odkrito povedati, kje smo živeli preko svojih zmožnosti in kako naprej, da bomo uspešni,” je dejal Podobnik.
Direktor novomeškega zavoda za zaposlovanje je povedal, da je na Dolenjskem in v Beli krajini
trenutno okrog 6.000 brezposel nih, to pa pomeni 4 - 5 odsto!"1 delež vseh brezposelnih v Slove niji in 14 odstotni delež brez poselnih v regiji. Več kot polovica brezposelnih so nekvalificiran1 delavci. Za reševanje brezposel' nosti teče v okviru zavoda več pr° jektov: od prekvalifikacij, dok'a lifikacij, samozaposlovanja, jaV nih del in sofinanciranja priprav ništva do klubov za iskanje zap° slitve. Jože Miklič iz sindikata pa je poudaril, daje največji problef1 struktura brezposelnosti, saj f med brezposelnimi največ taks' nih, ki so starejši od 40 let in ^ dobijo zaposlitve, in mladih, kUe niso dobili prve zaposlitve.
Janez Oven jc menil, da Je država naredila napako, ker Je najprej reševala banke in ne tisti11' ki ustvarjajo novo vrednost. P011’ daril je, da nas Evropa bolj p0,re buje kot mi njo, zato bi morali10
izkoristili-	J. dorniž
SLAVNOSTNA MAŠA V ROGU - V nedeljo je bila pod Krenom v Kočevskem Rogu svečana maša za množično pobite domobrance in vse druge žrtve. Daroval jo je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar z več kot 30 duhovniki. Nadškof dr. Šuštar je v svojem govoru poudaril, da naj bi bila slavnostna maša, ki so ji prisostvovali, še prav posebna slovesnost zato, “da začnemo odpuščati sebi in drugim in da tako ponovno začnemo narodno spravo, ki je sama po sebi zelo težka ”. Po maši, ki se je je letos tudi zaradi slabega vremena udeležilo precej manj ljudi kot ob lanskoletni 50. obletnici poboja, je sledil krajši kulturni program, v katerem je nastopil mešani pevski zbor iz Ribnice, dr. Zvone Arnež in dr. Tine Velikonja pa sta spregovorila o naši polpretekli zgodovini. Spominsko slovesnost so zaključili z domobransko himno Moja domovina. (Foto: M. L.-S.)
Kakšna bo usoda Vinteksa?
O viniškem podjetju prav danes potekajo pogovori z ministroma Metodom Dragonjo in Tonetom Ropom
VINICA - Januarja lani je bilo predvsem zato, da ohranijo delovna mesta v viniškem Novoteksu, ki je šel z matično tovarno iz Novega mesta v stečaj, ustanovljeno podjetje Vinteks. Najelo je prostore in opremo Novoteksa, prav tu pa se začnejo največje težave mladega podjetja.
Najemnina za opremo sicer ni velika, saj je v glavnem stara in že odpisana, prav zaradi zastarelosti pa imajo v tovarni težave z doseganjem norm. Tudi poraba električne energije in kurilnega olja je zaradi zastarelosti opreme precej razsipna. Zelo velik strošek pa je za Vinteks najemnina za prostore, zato so razmišljali, da bi jih odkupili. Glede na to, da je Novoteks v stečajnem postopku, viniškega dela te tovarne pa ni moč obravnavati ločeno, bi Vinteks lahko trenutno prostore Novoteksa v Vinici res odkupil. Toda ker licitacije še ni bilo, velja le
cena sodnega cenilca, ta pa je po besedah direktorja Vinteksa Jožeta Starešiniča občutno previsoka. “Cena kv. metra Vinteksa v Vinici je okrog petkrat višja, kot so bile prodane nekatere manjše tovarne v Črnomlju, ki so bile starejše od naše,” pravi Starešinič.
O nadaljnji usodi tovarne v Vinici imajo prav danes predstavniki Vinteksa pogovore z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo in ministrom za delo, družino in socialna vprašanja Tonetom Ropom. Starešinič upa, da bo državi kaj do 180 zaposlenih v najjužnejšem delu Slovenije, kjer delovnih mest ni na pretek. Toliko bolj, ker imajo dovolj dela in ker jim je s trdim delom in odrekanjem uspelo obdržati kupce, tudi nekaj tistih, ki so potegnili krajši konec ob stečaju Novoteksa v Novem mestu.
M. B.-J.
Ljubljansko p ismo
Smo bolj strpni, kot se kaže v pismih bralcev
Iz raziskave javnega mnenja: upor je bil nujen, poboji pa zločin
LJUBLJANA - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je nedavno tega predstavil rezultate obsežne javnomnenjske raziskave o odnosu Slovencev do preteklosti. Poglavitna ugotovitev pove, da Slovenci dobro poznamo zgodovino in smo zelo strpni do različnih, tudi spornih dogodkov iz narodove preteklosti. Delež tistih (pogojno rečeno, z desne ali leve), ki bi želeli radikalen obračun s preteklostjo, je majhen. Slovenci smo veliko bolj obrnjeni v prihodnost kot v preteklost.
Raziskava nudi povsem drugačno podobo, ko gre za naš odnos do preteklosti, kot je izpričan v sredstvih javnega obveščanja in njihovih “pismih bralcev”. Zanimivo je še, da po večinski oceni anketiranih v letih po vojni sploh nismo živeli tako slabo, kot vztrajno trdijo nasprotniki socialističnega obdobja naše novejše zgodovine.
Po oceni anketirancev je bila stopnja političnih svoboščin in človekovih pravic v zadnjem obdobju pred drugo svetovno vojno in v prvem obdobju po
njej zelo nizka. Z demokratih nimi spremembami v začetku 90. let pa se seveda dviga, saj ju zanemarljiv odstotek tistih, k1 menijo, <^a to ni res.
Sodeč po tem, kar govorij0 politiki na javnih nastopih kar nam ponujajo sredstva ja"" nega obveščanja, bi lahko sklepali, da se Slovenci vse bolj delimo na “bele” in "rdeče” in da smo zelo negativno nastrojen1 do tega prelomnega obdobja v novejši zgodovini. Omenjen8 raziskava pa kaže, da ni tako-
Če bi odgovore nekuflik0 poenostavili, hi lahko trdili. da je povprečen Slovenec kritiče”
do pojavov domobranstva m prepričan, daje bil odpor pr°l! okupatorjem nujen. Nič inunj pa ni javno mnenje krilič110 tudi do ravnanja tistih, ki so p11 vojni zagrešili množične poboju svojih ideoloških in vojašk1 nasprotnikov. Skoraj 70 odstotkov vprašanih odločno obsoj ta dejanja.
V javnosti se vse bolj loiflU kopja tudi glede ocene najp° membnejših voditeljev v čas druge svetovne vojne in v dese letjih po njej. Scstavljalci vpU šalnika so hoteli izmeriti ja' nomnenjski utrip ocenjevanj* zgodovinske vloge dveh najvjo nejših komunistov in voditelju socialistične Jugoslavije, JosjP Broza Tita in Edvarda Kard^ Ija. Odgovori so za marsikofc presenetljivi, saj kažejo, da s oba revolucionarja v zaves večine povprečnih Slovenj dobro zapisana. Iz odgovoru' na anketo lahko razberemo, Titovo zgodovinsko vlogo ug dno ocenjuje kar 83 odstotk anketirancev. Kardeljev upu je znatno manjši, saj Kardej* kot pozitivno zgodovinsko 1
ebnost označuje manj kot p01. vica (45,1 odstotka) vprajjPfle Slovencev. VINKOBL.AIN
Novomeška kronika
PRAVOPIS - V knjižnem klubu Svet knjige žal ne ponujajo Slovenskega pravopisa. Pa bi bilo dobro in koristno. Novomeška LDS bi ga gotovo kupila, prav pa bi bilo, ko bi ga imeli tudi na upravi knjižnega kluba. Tako ne bi eni in drugi pisali Novo Mesto, namesto Novo mesto. Novomeška LDS ima tako napačno Opisano ime našega mesta kar v glavi svojih dopisov, Svet knjige pa 10 napačno pisavo dosledno uporablja v vabilu k nakupu v prenov-Uenc novomeške klubske prostore, v LDS bi, če bi imeli pravopis, v Vabilu pravilno zapisali ime kraja Šmarješke Toplice (ne toplice), naša prihodnost ne bi bila njihova spačena prihodnjost, poučili pa bi se tudi, da je lahko naloga še tako velika, se pridevnik velik sredi stavka ne piše z veliko začetnico, kveč-jemu če ne ere za Velikega vodjo.
. MIKLOŠIČ - Na pravilno pisanj? se nanaša tudi tale bodička. Miklošič je bil eden največjih sionskih in slovanskih jezikoslovcev, •n po njem je tiskovni predstavnik slovenske SLS v sporočilu ob oblaku njihovega prvaka Podobnika v Novem mestu prekrstil za jezikovne finese prav nič nadarjenega novomeškega sindikalista Jožeta Mikliča. Pa tudi Fran Miklošič ni bil kakšen vnet sindikalist...
ZAMUDA - Sicer pa je Marjan "odobnik na napovedani pogovor v občinski sejni dvorani krepko za-jnodil. Opravičil se je, češ da so pri *-°jzetu Slaku v zidanici na Trski gori pili izvrstno frankinjo. No, ti-s!’> ki so ga kljub vsemu čakali, so Sl žejo lahko tešili s cvičkom, ki so ga točili v čast predsednikovega obiska za improviziranim pušen sankom pred občinsko stavbo. Poročevalca slovenskega radia in novomeške televizije pa sta očitno za-orta abstinenta, saj ju tudi s cvičkom niso mogli zadržati, da bi pomakala frankinjastega Podobnika.
MU, KI SE SPOČIJE ->-i)o, da je mirna vest najmeh-'e)V zglavje. Možak na fotografiji ' Sre za nedavno okrepitev novomeškega klošarskega moštva - pa *°že, da se da sredi belega dne trd-7° zaspati tildi v arkadnem hodni-ktt n a novomeškem Glavnem trgu. ,“"10 v tem primeru ni bila odlo-1 "a mirna vest, ampak alkohol. V SoParnem poletnem popoldnevu so J® P°d njim prijetno hladile mar-^orne ploščice.
Ena gospa je rekla, da se bo vodstvo jTomeške SKD včlanilo v aeroklub, ^merili so se Peterletu, treba bo leteti...

uhokranjski drobiž
.ŠPORTNI USPEHI - Že dalj asa v osnovni šoli Žužemberk posvečajo športu veliko pozor-u.°sti, zato tudi uspeh ni izostal. Ij^Pica pokalov priča, da so mla-' športniki na pravi poti. Najbolj gVlužen za uspehe je prof. Bojan Jblc. Med glavne uspehe ned-l ^no sodi naslov državnih prva /lv v odbojki za starejše dečke in n., go mesto v tekmovanju za .“Jboljšo šolo na področju spor-v Mestni občini Novo mesto. K ^Pehu so veliko pripomogli tudi čn?nji sodelavci šole. Ob pet-j'1|V' prireditvi se je ravnateljica l'ka Mrvar zahvalila in izročila [Jmžnc nagrade trem mentorjem s“rku Puclju, Tomu Pečarju in (.jbravku Plutu. Zunanji sodelavci*0 po trikrat tedensko urili rle športnike in športnice. iia jim čast!
p 'ZVRSTEN VODIČ - Dober p zoavalec kraja pa tudi žclczar-n na Dvoru je Mirko Repar. p,?1' kratkim je vodil skupino "eljev z Otočca in jim debelo razkazoval poslopja nekda-jc železarne, razstavo, vmes pa i^jpovedal marsikatero zani~
. ,) >0 LET ŠOLE V ŠMIHELU se Šmihelu so imeli v tem šol-i** letu 110 let staro šolo, ki p, k a na temeljito obnovo, 25 p mpccv, ki tmli vneto čakajo na Pipbovljene prostore,en računal-j^k' katerega je poklonil Telekom lc 'Jvc prizadevni učiteljici, ki v abjetu ju še nekaj let nazaj kult l'°"za šolo, učence in za vse d n .ne prireditve, ki se v vasi Pii?ajaj°. Da ne pozabimo tudi J.bovo skrb za gasilski pod-®dek in še kaj.	S. M.
MM I Z H A | J H O B Č I m MM
Tragedija, imenovana Pionir
ŠfAyJAN3s*-*
fon KOMC
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI POSLOVNEŽI - Med prireditvami ob sejmu Dnevi obrti in podjetništva v Novem mestu, o katerih poročamo še na gospodarski strani, je po pomembnosti izstopala slovensko-italijanska poslovna konferenca. Na njej se je minulo soboto v medsebojnih poslovnih pogovorih srečalo 72 italijanskih in čez 40 slovenskih podjetnikov, ki se zanimajo za sodelovanje na meddržavni ravni. Meddržavnemo gospodarsko srečanje so pozdravili tudi: italijanski ambasador v Sloveniji dr. Massi-mo Spinetti (na sliki), predstavnik slovenske amabasade v Rimu in predsednik province Brescia. Konferenca je bila obenem tudi 7. poslovno srečanje med gospodarstvom Novega mesta in Brescio. (Foto: B. D. G.)
(Nadaljevanje s 1. strani) končno izgubo delovnega mesta.
“Pionir in vse, kar se je z njim dogajalo in se še, je tragedija za zaposlene in njihove družine, najtežje pa je starejšim delavcem, bolnim, ki nadomestila za bolniško do 30 dni, ki jo mora plačevati podjetje, sploh ne dobijo, za Bosance,” pravi Pionirjev sindikalist Čelesnik. “Sindikat je vseskozi opozarjal na probleme, a se nikogar od odgovornih ni nič prijelo. Že več kot leto dni obstajajo vsi razlogi za uvedbo stečajnega postopka. Sedaj, ko je že vse prepozno in zamujeno, so opravili razne kontrole, in celo kriminalisti se zanimajo za razne barabije, kraje in raznašanje premoženja.”
A vse to je zvonjenje po toči! V tak obup so pritirali ljudi, da je starejši Pionirjev delavec spraševal, kaj bi dobila njegova družina, če se ubije. Svoje življenje za preživetje družine! Kot v najhujših časih sovražne okupacije! “Pi-
onir nima lastne produkcije, premoženje se je stopilo, s privatizacijo, prodajami in razprodajami so ga raznesli. Hipotekarni upniki so se izplačali z javnimi prodajami in dražbami in tako med upniki skoraj ni banke, ampak so večinoma nemočni delavci in manjše firme, ki se niso mogle dokopati do Pionirjevega premoženja.”
Pa to še ni vse. Stečaj bi bil za še zaposlene Pionirjeve delavce
RAGLJINE POČITNICE NA PREVOLAH
PREVOLE - Tudi letos so na Prevolah organizirali tradicionalne Ragljine počitnice. Od 1. do 8. julija bo tam , preživljala počitniške dni že druga izmena otrok, ki se bo zabavala na najrazličnejše načine: s športnimi igrami, pohodi, ogledi raznih zanimivosti itd.
PROPAD PIONIRJA - Pionirjevo premoženje so zapravili, uničili in pokradli. Kaj bo z delavci, očitno nikomur nič mar. (Foto: A. B.)
NAJLEPŠE DARILO PRAZNIKU - Ob zaključku šolskega leta in ob dnevu državnosti je bila v petek, 21. junija, zvečer v osnovni šoli Žužemberk kulturna prireditev, na kateri so nastopili otroški pevski zbor pod vodstvom Cvetke Hribar iz Vavte vasi, otroški pevski zbor iz Muljave pod vodstvom Lorene Mihelač in otroški pevski zbori iz Ajdovca, Dvora in Žužemberka pod vodstvom Aleša Makovca. Učenci so tudi predstavili nove raziskovalne naloge, ki so jih pripravili skupaj s svojimi mentorji. Gostja prireditve etnologinja Marinka Dražumerič je bila navdušena nad širino in kvaliteto izvedenih nalog. Skupaj jih je bilo predstavljeno 9,pri njih pa je sodelovalo kar 71 učencev in 7 mentorjev osnovne šole Žužemberk in njenih podružničnih šol. Na koncu prireditve so vsem sodelujočim v raziskovalnih nalogah podelili priznanja in knjižne nagrade. Proglasili so tudi športnika leta. Med dečki je ta naslov osvojil Tomaž Struna, med dekleti pa Bernarda Pirc. (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Novomeška Komunala bo letos gradila plinovodno omrežje na območju KS Kandija-Grm in Majda Šilc. To je zadnje veliko novomeško območje, ki še ni plinificirano. Za ob-
V PEKARNI - V pekarni KZ Saltu krajina je zaposlenih 19 delavcev, za drugo leto, ko bo proizvodnja slekla v dveh izmenah, pa naj bi delo dobilo še okoli 10 ljudi. Na sliki: priprava stroja za oblivanje piškotov s čokolado. (Foto: A. B.)
POZDRAV ROJAKOM
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto in Slovenska izseljenska matica lobi
vabita na dobrodelno prireditev Pozdrav rojakom, ki bo v petek, 5. julija, ob petih popoldne na novomeškem Novem trgu. Ob predstavitvi knjige zamejske Slovenke Cvetke Kocijančič bodo v kulturnem in zabavnem programu nastopili ansambel Henček, Dolenjski oktet, folklorna skupina Kres, Irena Vrčkovnik in Ivan Hudnik, ansambla Vesna in Gaš-prji ter ansambel iz Kanade. Program bo vodil Slavko Podboj. Prihodek prireditve bodo namenili za nakup medicinskih aparatov za novomeško porodnišnico.
Dobrote iz žužemberške kašče
KZ Suha krajina je v nekdanji grajski kašči uredila pekarno za piškote in mehkega peeiva - Prihodnje leto še ena izmena - Dodatno delo za 20 suhokranjskih kmetij
ŽUŽEMBERK - Sredi Žužemberka, v stari stavbi, v kateri je bila nekdaj grajska kašča, nazadnje pa dom TVD Partizan, je Kmetijska zadruga Suha krajina uredila svojo pekarno. “Ko smo leta 1990 precej zanemarjeno stavbo kupili, še nismo vedeli, kaj bomo z njo, kupili smo jo zato, ker se drži naših prostorov in nam nikakor ne bi bilo prav, ko bi jo kupil kdo drug,” pripoveduje direktor zadruge Janko Skuhe.
Potem je zadruga dobila posel pri dobavi novoletnih daril za otroke, največ težav pa so imeli z nabavo piškotov in napolitank. “Tako seje rodila ideja, da bi uredili svojo pekarno. V novomeški K/. Krka, katere temeljna zadružna organizacija smo takrat bili, za to niso bili navdušeni in smo se stvari lotili šele potem, ko smo se osamosvojili, po letu 1993.”
Odločili so se za peko piškotov. “To je bil za nas zelo velik zalogaj, saj toliko svojega denarja nismo imeli, vžšpanovijo’ pa tudi nismo hoteli.” Obnova in prenova stavbe je veljala okoli 50 milijonov tolarjev, oprema za pekarno - večino soje uvozili iz Italije - pa več kot pol milijona mark. Odločili so se za kekse višjega cenovnega razreda, mehka peciva, kot so krofi (za pusta sojih v Žužemberku prodali 4.000), biskviti in torte, ter za tako
imenovani zdravi oziroma dietetični program. “Vsi tehnološki postopki in recepture so naše,” sc pohvali direktor, “naše proizvode pa prodajamo pod blagovno znamko Dobrote iz grajske kašče.”
Sedaj - pekarna je zares začela delati konec maja - te dobrote prodajajo le v svojih trgovinah, delajo pa tudi po naročilu za oheeti, birme, obhajila, praznike in druge podobne priložnosti.
Sedaj spečejo okoli 100 kg keksov in drugega peciva na dan, ko bo stvar polno stekla, pa bo zmogljivost pekarne celo do 2.000 kg na dan. “Kjerkoli smo se do sedaj pojavili, povsod so naše izdelke zelo dobro sprejeli.”
Ta proizvodnja bo dala delo in dodaten zaslužek kar lepemu številu ljudi v Suhi krajini. Na leto bodo potrebovali 800.000 jajc (toliko jih znesejo kokoši na kakih 10 mini farmah), 10 ton medu, 4 tone orehov, 3,5 tone lešnikov, večje količine suhega sadja, mlečnih proizvodov. “Izdelali smo tudi program, kako vse to organizirali,” pravi Skube. “Kaže, da sc bo s temi dodatnimi dejavnostmi lahko ukvarjalo 20 do 22 kmetij, kar pomeni, da si bo na vsaki od njih po en človek z delom za našo pekarno zaslužil povprečno plačo.” A. BARTELJ
vsaj začasna rešitev zagatnega stanja, saj bi vsaj nekaj časa dobivali nadomestilo za brezposelnost. Vendar v. d. direktorja GIP Pionir Papež, ki je hkrati direktor in pretežni lastnik Pio-
* Skratka: delavec, ki je ustvarjal vse premoženje, ki so ga zadnja leta zapravili, uničili in pokradli, bo na koncu plačal še zadnjo ceho, sam pa bo ostal brez plač, odpravnin, brez delovnega mesta in brez zdravja. Očitno sta za državo dovolj grb in zastava, socialna pravičnost pa sodi v socializem.
nirja Standarda, kije nastal iz Pionirja, noče podpisati predloga za stečaj. “Zakaj ne, ve on sam ali pa še kdo za njim. Ob stečajnem postopku bi gotovo prišlo na dan marsikaj neprijetnega ali še kaj hujšega,” pravi zadnji predsednik Pionirjevega delavskega sveta Jože Bajc. ANDR£J BARTELj
Plin še v dveh mestnih KS
Te dni začetek gradnje v KS Kandija-Grm in Majde Šilc - •
močje Grma, Majde Šilc, Žabje in Gotne vasi ter Cikave bo treba zgraditi merilno regulacijsko postajo, kar bo stalo več kot 35 milijonov tolarjev, kar bi seveda pomenilo toliko manj sredstev za omrežje. Začasno so ta problem rešili s povezavo s Šmihelom, tako da se bo ves ta del oskrboval s plinom iz merilne regulacijske postaje Drska.
Letos bo Komunala delno pli-nificirala ulice: Nad mlini, Smreč-nikovo, Trdinovo in Kandijsko. Če bo Komunali uspelo dobiti dodatni denar, bodo plinificirali še Jakčevo, spodnji del Nad mlini in drugi del Trdinove od grmske šole proti Mušičevi.
Gradnja v obeh krajevnih skupnostih, Kandija-Grm in Majde Šilc, bo potekala zlasti v blokovskih naseljih, povsod bodo hkrati obnovili tudi vodovod.
Predvidena cena za izgradnjo priključka je nekaj manj kot 100 tisočakov. Naročnik bo moral izkopati le jarek na svoji parceli, za bloke pa bo to opravila Komunala ter stroške, okoli 30 tisočakov, dodala k ceni priključka. Možno bo plačilo na 4 obroke. Graditi naj bi začeli te dni, plin pa bodo naročniki dobili do začetka kurilne sezone. Do takrat imajo dovolj časa za predelavo kurišč, za kar je smiselno prej dobiti sogjgsje dimnikarskega podjetja, dotrajane dimnike pa je treba sanirati. Naslednja stvar je projekt notranje plinske inštalacije. Na podlagi teh dveh dokumentov, za bloke pa še soglasja lastnikov in upravljalca, bo Komunala izdala soglasje za priključitev na plinovodno omrežje. Dela lahko izvajajo le registrirani in kvalificirani izvajalci plinske inštalacije, ki jih je v Novem mestu že kar nekaj.
A. B.
NA KOSUTNIKOV TURN
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi na izlet na 2.134 m visoki Košutnikov turn. Izlet bo v nedeljo, 7. julija, odhod ob pol šestih z novomeške avtobusne postaje. Prevoz stane 1500 tolarjev za odrasle in 1000 tolarjev za otroke. Hoje cel dan bo okoli 8 ur. Prijave sprejema Peter Repovž, tel.: doma 73-671, v službi 312-459, ali PD Novo mesto na rotovžu ob torkih med 17. in 18. uro.
KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE g 22-341
l*C-CC a lAlITSOdVZ ifNVHSi vz aniK
v
Češnjev dan smo imeli že pred vojno
Spomini Martina Rukšeta
BRUSNICE - Martin Ru-kše iz Brusnic je na letošnjo razstavo češenj prinesel tudi plakat iz leta 1966, ko so na njegovo pobudo prvič po vojni organizirali danes že tradicionalni praznik češenj. Martin se spominja, da so bile Brusnice in okoliške vasi znane po češnjah že pred drugo svetovno vojno. Že takrat so vsako leto zapored pripravljali češnjev dan s češnjevo razstavo in češnjevim sejmom. “Predlagal sem, da bi prireditev ponovno oživili, žal je potem zamrla, ker je češnje prizadela bolezen in so se začele sušiti. Zasadili smo nova drevesa in pridelek je spet obilen, tako da se z njim lahko pohvalimo na prireditvi,” pripoveduje.
Češnje so tukajšnjim ljudem pomenile tudi dodaten zaslužek. Pri Rukšetovih na Hrušici, kjer se je Martin rodil, je bilo osem otrok in
prazrik
češenj
vsak od njih je imel svoj koš, s katerim so nosili v Novo mesto prodajat češnje. “Okrog doma smo imeli 18 dreves; imeli smo tudi “vinske” češnje, te so bile najboljše, bile so tnehke, črne in zelo sočne. Češnje smo prodajali tudi ljudem, ki so se peš odpravili na Gorjance, in teh ni bilo malo,” se spominja Martin.
Do sedaj brusniški praznik češenj še ni minil brez Martinove pomoči in zagnanosti. Zelo ponosen je na ta praznik, in četudi je bil po poklicu lesni manipulant, je imel za češnje vedno dovolj časa.
J. D.
ttftii I 2 M A Š I H O B Č I M

• UREJEN KRAJ - Predsednica ocenjevalne komisije Greta Auguštin izroča priznanje za eno najbolj urejenih naselij v črnomaljski občini predstavniku Doblič, ki tokrat niso bile prvič nagrajene za lepo podobo kraja.
ZA POKAL TILIE
ŠTREKLJEVEC - V soboto je bil na Štrekljevcu 3. gasilski turnir za pokal zavarovalnice Tilia. Pomerilo seje 21 moških in 4 ženske ekipe iz vse Slovenije. Med moškimi so bile najboljše ekipe GD Štrekljevec (34,0 sek.), Šmartno na Pohorju (44,0 sek.) in Gornji Logatec (45,2 sek.). Ženske ekipe pa so se zrstile tako: Loka Mengeš, Šinkov Turn, Gradac v Beli krajini in Stranska vas pri Semiču.
OMIZJE O OBMEJNEM SODELOVANJU
SINJI VRH - Krajevna skupnost Sinji Vrh cb svojem prazniku skupaj z občino Črnomelj vabi v soboto, 29. junija, na praznovanje. Ob 13. uri bo pokušnja dobrot desetih najjužnejših slovenskih vasi in ogled eksponatov bodočega sinjevrškega etnološkega muzeja. Šledil bo slavnostni govor črnomaljskega župana Andreja Fabjana in kulturni program, ob 14,45 pa bo omizje o gospodarstvu, turizmu, infrastrukturi in obmejnem sodelovanju s Hrvaško, v katerem bodo sodelovali župani obmejnih hrvaških in slovenskih občin ter predstavniki številnih ministrstev.
Priznanja za urejenost vasi in domačij
Prvi nagradi v Zagozdac in k Romovim v Stari trg
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so tudi letos pripravili ocenjevanje domačij in naselij. Komisija je v primerjavi s preteklimi leti opazila napredek, opozarja pa, da bi ljudje lahko še mar-
sikaj popravili in izboljšali.
Cr
-rno-
Priznanja občine melj je na jurjevanju in kresovanju podelila predsednica ocenjevalne komisije Greta Auguštin. Prvo nagrado za najlepše urejeno naselje si je prislužila vas Zagozdac pri Starem trgir, ki je presenetila z enotno ureditvijo, z urejenostjo sakralnega objekta in spoštljivostjo do lip, v središčn vasi pa tudi še ni čutiti mestnega vpliva urejanja okolja. Drugo nagrado je prejela vas Damelj ob Kolpi v KS Sinji Vrh, kjer prav tako ni moč prezreti spoštljivega odnosa do preteklosti. Tretjo nagrado pa so za urejenost naselja ob glavni cesti in množico cvetja dobile Dobliče.
Nelepše urejena domačija v letošnjem letu je Romova, po domače pri Miklarče-vih, v Starem trgu, kije usklajeno vgrajena v strnjeno vaško naselje. Z urejenim pročeljem in rožami je kraju v okras. Dobro vzdrževana so, čeprav so stara, tudi gospodarska poslopja, prav tako sadovnjak. Drugo nagrado si je prislužila domačija Kralj iz Adlešičev, ki je ohranila veliko značilnosti iz preteklosti. Tretjo nagrado je dobila sodobna domačija Filakovih iz Gribelj, ki se ponaša s funkcionalno urejenim dvoriščem, skrbno negovanim sodobnim nasadom jablan in hrušk ter obiljem CVetja'
Pričenjajo se poletne prireditve
Prireditveni odbor pri metliški ljudski knjižnici je na tiskovni konferenci predstavil pester program letošnjih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad”
METLIKA - Na tukajšnjem grajskem dvorišču se bodo v soboto, 29. junija, pričele že osme poletne kulturne prireditve z naslovom “Pridi zvečer na grad”, četrtič zapored pa jih pripravlja poseben odbor pri metliški ljudski knjižnici.
Prav poletne kulturne prireditve so tudi razlog, da je Metlika z gradom in dogajanjem v njem vključena v vseslovenski projekt “Imago Sloveniae - Podoba Slovenije”. S prireditvami se uvrščajo med slovenske poletne grajske festivale, a tudi v mednarodne, saj na prireditvah v Metliki sodeluje vrsta tujih umetnikov. Medtem ko je bilo lani na sporedu rekordnih 14 prireditev, jih bo letos še 5 več. Od 29. junija do 31. avgusta bo vsak konec tedna vsaj ena prireditev, največkrat pa dve ali tri, veljale pa bodo 36.000 DEM. Denar bodo prispevali sponzorji, občinski proračun, nekaj pa se ga bo nateklo tudi od vstopnic, ki bodo veljale simboličnih 500 tolarjev za prireditev. Letos bodo novost abonmajske vstopnice, ki jih bo moč kupiti po polovični ceni. Vse
prireditve razen ene se bodo pričele ob 21. uri. Tudi letos je prireditveni odbor, ki ga vodi Anica Kopinič, izdal programsko knjižico in zloženko.
Na slavnostni otvoritvi metliških poletnih kulturnih prireditev, ki bo 29. junija ob 21. uri, bo nastopila domača folklorna skupina “Ivan Navratil”, ki je svoj nastop naslovila s povabilom “Pridi k nam na kres!”. Predstavili bodo belokranjsko pevsko izročilo, predvsem priložnostne kresne pesmi. Drugi del večera, na katerega so povabljeni tudi prireditelji uglednih slovenskih grajskih festivalov, bo popestrila vokalno-instrumentalna skupina dvanajstih deklet iz Novega mesta z imenom Čopa cabana. Sicer pa bo ponudba letošnjega metliškega kulturnega poletja zelo raznovrstna,
od folklornih nastopov, ljudske glasbe in pesmi ter dramskih prizorov do razstav in različnih koncertov, da bo zagotovo vsak našel nekaj zase.	M. B.-J.
DAN KROMPIRJA
DRAGATUŠ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi pridelovalce krompirja na dan krompirja, ki ga v Prelogu pri Draga-tušu organizira Semenarna Ljubljana. Zbrali se bomo v torek, 2. julija, ob 10. uri na trgu v Draga-tušu. Predstavitev sort krompirja bosta vodila Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta Slovenije ter Primož Štuhec iz Semenarne Ljubljana.
OGLEDI VINOGRADOV
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vinogradnike, da bodo redni letni ogledi vinogradov pod vodstvom inž. Jožeta Maljeviča v petek, 5. julija, in sicer ob 9. uri v Plešivici pri Mikulaševi zidanici, ob 12. uri na Perudini pri Draku-ličevem vinogradu, ob 14,30 v Tanči Gori-Dukmani pri Janjoše-vi zidanici in ob 17. uri v Doblički Gori pri Vrtinovi zidanici.
V SPOMIN NA OBLETNICO SAMOSTOJNE SLOVENIJE - Vsi trije župani belokranjskih občin, Andrej Fabjan, Branko Matkovič in Janko Bukovec, so r nedeljo na hiši v Kolodvorski 34 r Črnomlju odkrili spominsko ploščo ob 5. obletnici ustanovitve samostojne Slovenije. V omenjeni hiši so bile med vojno za samostojno Slovenijo načrtovane in vodene bojne akcije proti agresorski jugoslovanski armadi, ki so jih Belokranjci, pripadniki 23. območja TO Slovenije, uspešno zaključili 30. junija 1991 z osvojitvijo skladišč Vražji kamen in Otovec. Ob tej priložnosti sla o dogodkih pred petimi leti govorila župan Fabjan in načelnik generalštaba slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman, v kulturnem programu pa se je predstavil tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj. (Foto: M. B.-J.)
RAZSTAVA DROBNICE
SEMIČ - Razstava ovc in koz v Semiču, ki je preteklo nedeljo zaradi slabega vremena odpadla, bo v nedeljo, 30. junija. Pričela se bo pri gasilskem domu ob 9,30, živali pa bodo na ogled do 14. ure, potem pa bosta kinološko društvo Črnomelj in Kaličopko poskrbela za razvedrilni program. Ob 12. uri bo okrogla miza, ob 17. uri pa prireditelja - društvo rejcev drobnice Bele krajine in kmetijska svetovalna služba - obljubljata belokranjski kmečki raj. Za zabavo bo poskrbel ansambel Petra Finka, za hrano in pijačo pa pivovarna Semiški gusar.
RAZSTAVA IN KMEČKE IGRE
KRASINEC - Strojni krožek Bele krajine in kmetijska svetovalna služba Metlika organizirata razstavo in demonstracijo kmetijske mehanizacije, ki bo na Kra-sincu v nedeljo, 30. junija, od 9. do 20. ure. Razstavljali bodo Sip Šempeter, Ino Brežice, Mušič Domžale, Joh Črnomelj, Westfa-lia-oprema za molžo. Ob 14. uri pa se bodo pričle kmečke igre, ki jih pripravljata kmetijska svetovalna služba in društvo podeželske mladine Metlika.
PREDSTAVITEV DULARJEVE KNJIGE
. JANKOVIČI PRI ADLEŠI-ČIH - V petek, 28. junija, ob ob 20. uri na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih predstavitev knjige prof. Jožeta Dularja “Smeh na prepihu”. Knjigo bo poleg avtorja predstavil še Dolenjski list, ki jo je izdal, moč pa jo bo tudi kupiti po znižani ceni. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev stalne razstave kolekcije Filak Bela krajina z novo vsebino in obliko iz serije Natur Design oblikovalca Oskarja Kogoja.
Vloge obrtnikov ni moč prezreti
Območna obrtna zbornica Črnomelj ob 20-letnici pripravila slovesnost in razstavo obrti in podjetništva - Število obrtnikov, podjetnikov in pri njih zaposlenih se povečuje
ČRNOMELJ - V Črnomlju so pretekli teden proslavili 20-letnico Območne obrtne zbornice (OOZ) Črnomelj, ki združuje obrtnike iz črnomaljske in semiške občine. Ob tej priložnosti so v kulturnem domu pripravili slovesnost, na kateri sta bila slavnostna govornika predsednica OOZ Črnomelj Pavlina Svetič in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. V obrtnem domu pa so odprli razstavo obrti in podjetništva.
Črnomaljski obrtniki so po doslej znanih podatkih prvič nastopili
V dobre pol minute državni prvaki
Toliko so potrebovali gasilci s Štrekljevca, da so opravili z gasilsko vajo, v kateri so postali najboljši v Sloveniji - Prihodnje leto na gasilsko olimpiado na Dansko
ŠRTEKLJEVEC - Gasilsko društvo Štrekljevec je svojevrsten feno--men. Od nekaj nad 400 prebivalcev s Štrekljevca in iz sosednjih vasi Osojnik, Brezova Reber, Kal, Podreber, Omota in Malin, jih je kar 220 vključenih v gasilsko društvo. Ni družine, ki ne bi imela vsaj enega gasilca, nekatere pa jih imajo celo pet. Sicer pa je gasilsko društvo tudi edino društvo v teh vaseh in je gibalo kulturnega in družabnega življenja nasploh.
Štrekljevski gasilci se razlikujejo od mnogih drugih še po nečem: ne tarnajo. “O, saj bi jadikovali, če bi kaj pomagalo, a dobro vemo, da bomo uspešni le, če bomo trdo delali. Kaj delali, garali!” pravi predsednik gasilskega društva Edi Sodja. To garanje traja že več kot 20 let, ko so začeli pod vodstvom sedanjega trenerja Antona Mal-nariča načrtno vaditi za tekmovanja. Če je takrat uspelo članski ekipi opraviti s trodelnim napadom z motorno brizgalno-suha izvedba v dveh minutah in pol, naredijo danes vajo v 35 sekundah. -Gasilci imajo na leto po 700 ur treninga, ker pa ekipa šteje le 10 članov, je med njimi velika konkurenca. A uspehi ne izostanejo. Na prvem državnem preven-stvu pred štirimi leti so bili šesti, leto pozneje pa so na gasilski
olimpiadi v Berlinu osvojili srebrno značko. Ne nedavnem 2. državnem prvenstvu so člani zmagali, mladinci pa so bili 10. Da so nevarni tekmeci, so zadnja štiri leta dokazovali tudi na številnih
Edi Sodja
pokalnih turnirjih. Samo na letošnjih so bili dvakrat prvi, enkrat drugi in enkrat tretji.
Kot povesta poveljnik za izobraževanje in požarno dejavnost v društvu Jani Simonič in tajnik Jože Malnarič, posvečajo ves čas veliko pozornost tudi naraščaju.
A z uspehi, ki jih je bilo v dveh desetletjih toliko, da imajo v gasilskem domu shranjenih že več kot 100 pokalov, si nalagajo le še večje obveznosti. “Naslednja štiri leta ostajamo državni prvaki, kar pomeni, da bo med gasilci zaradi vaj in tekmovanj še več odpovedovanja in požrtvovalnosti kot doslej. Pri nas gre v glavnem za kmečko prebivalstvo in morda so ljudje tudi zaradi tega še toliko bolj potrpežljivi in vzdržljivi,” pravi Sodja. Ob tem ne pozabi omeniti, da bi bilo prav, ko bi jim država stala ob strani, ko jo bodo zastopali na tekmovanjih v drugih državah, tako kot so jim zvesti Iskra, občina Semič, Tilia, Krka, ministrstvo za obrambo ter še nekaj manjših sponzorjev.
M. BEZEK-JAKŠE
organizirano že leta 1897, združeni v takratni Zadrugi obrtnikov. Po vojni je njihovo organizirano delo zamrlo vse do leta 1975, ko je bilo v decembru ustanovljeno Združenje obrtnikov. V Območni obrtni zbornici z zadovoljstvom ugotavljajo, da je v tem času očiten napredek pri delu obrtnikov, postali pa so tudi bolj spoštovani. Medtem ko je bilo pred dvema desetletjema na območju sedanje OOZ 127 obrtnikov, 160 pa sc jih je ukvarjalo z obrtno dejavnostjo kot s postranskim poklicem, je bilo lani 370 obrtnikov ter 348 pri njih zaposlenih delavcev, samostojnih podjetnikov pa je bilo 544. Po besedah Pavline Sve-
tič danes obrtniki in podjetniki, ki predstavljajo 12 odst. vseh zaposlenih na tem območju, ustvarijo okrog 20 odst. prihodkov.
Predsednik OZ Slovenije Miha Grah je poudaril, da oblastem neprestano posredujejo zahteve, katerih uresničitev je nujna za razvoj obrti. Najpomembnejše med njimi so, da vlada in ostali odgovorni začno zagotavljati večji finančni red in disciplino ter odpravljati sivo ekonomijo in številne nesmotrne zakonske rešitve. Župan črnomljske občine Andrej Fabjan, ki je odprl razstavo, je dejal, da so ob vse slabših razmerah v gospodarstvu, saj je v občini v stečaju kar nekaj podjetij, spoznali, kako pomembna sta pri razvoju obrt in podjetništvo. Župan občine Semič Janko Bukovec pa je dodal, da verjame, da bo v naslednjih letih OOŽ Črnomelj še bolj uspešna.
M. BEZEK-JAKŠE
i r
RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA - Območna obrtna zbornica Črnomelj je po sedmih letih odprla razstavo obrti in podjetništvu, na kateri seje s proizvodno dejavnostjo predstavilo 37 razstavljalcev iz črnomaljske in semiške občine, medlem ko so razstavni prostor opremili štirje cvetličarji. Veliko zanimanja so bile deležni tudi izdelki Arsena Bariča, stiskalnice za sadje, kar v vinorodni Beli krajini ni nič čudnega. (Foto: M. B.-J.)
7u\\
Sprehod po Metliki
ČRNOMALJCI SO VIDEU OGNJEMET NA METLIŠKI VINSKI vigredi, zato so ga pri; pravili na letošnjem jurjevanju, k' je bilo že po tradiciji dodobra začinjeno z dežjem. Prasketaj v zraku pa je imelo drugačen učinek, kot so ga pričakovali organizatorji folklorne prireditve Tisti, ki so bili še doma, se niso upali v jurjevanjsko drago, kerso menili, da gre za povračilno romsko akcijo. Ljudje namreč še niso pozabili spomladanskega pokanja pri belem dnevu pred črnomaljsko pošto.
PRI OBRAČUNU VINSKE VIGREDI so doživeli pripravlja*-ci hladen tuš: znašli so se v rdečin številkah. Ne gre sicer za mih; jone, ampak za nekaj deset tisoč tolarjev. Matjaž Rus, v pripravljalnem odboru zadolžen za rek; lamo in propagando, je ob izgub' hitro pripomnil: “Brž moramo na kakšno žstrokovno’ ekskurzijo, da izgubo zagonimo po grlu!”
TO SOBOTO BODO SLAVNOSTNO ODPRLI letošnje mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad-Govornik pa ne bo slovenski kulturni minister dr. Janez Dular* ampak državni svetnik, pisatelj i" dramatik Tone Partljič. Ministe( je gotovo zelo zaposlen, preden pa bi Metličanom morda le reke1 “ja”, se je pri svojih službah, predvidevamo, pozanimal, kolike daje država iz svoje malhe Metličanom za razcvet žlahtne rožice, imenovane kultura. Ko so niu> domnevamo, pojasnili, da se ns grajskem dvorišču s tem ne b° mogel pohvaliti, se je raje vljudno zahvalil.
Črnomaljski drobir
ŠKROPIVA - Črnomaljci se jezijo, da v Črnomlju ni moč dob'-ti škropiv v manjših zavitkih-Prisiljeni so bili kupovati škropiva v litrski ali kilogramski embalaži, ki jih seveda ne porabijo, 'h ko jim poteče rok uporabe, se nemalokrat zgodi, da jih odnesejo na odlagališče komunalnih odpadkov, kamor vsekakor ne sodijo, ali jih odvržejo v kraške grapo, kamor sodijo še manj. Zanima jih, zakaj Pinus ne da pra; vočasno na trg škropiv za tiste, k. imajo le nekaj sadnih dreves ah manjši vinograd, in takšnih n' malo. Zakaj ni odjemnih mest. kjer bi sprejemali nazaj škropiva, ki jim je potekel rok? Pred volitvami lahko upajo vsaj, da ji.0! bodo odgovore pomagali naj11 Zeleni.	...
DEŽ - Nekdaj so ljudje hodi' v procesijah in prosili za dež te dajali za maše, danes pa je dovolj* da po nekajtedenski suši v Črnomlju pripravijo jurjevanje in krc; sovanje in padavin je, kolikor5 jih poželi srce. Jurjevanje res kaže preimenovati kar v deževanje-ZELENJE - Stojnice na jurj*' vanju ni postavil noben cvetliča ■ kar je bila velika napaka. Eden0 obiskovalcev je namreč očitn menil, da je ravno dovolj zah*0^ da je pravi čas za sajenje okrasne ga zelenja. In ker ga ni moge dobiti nikjer drugje, si g3 priskrbel kar v betonskih kor'1' pred črnomaljskim bankomato"1 PUŠKE - Ob odkritju spom>n* ske plošče na “beli hiši”, P°svef čene peti obletnici samostojn Slovenije, je bilo na prizorišč nekaj vojakov, ki so nekoliko a korakali sem ter tja ter “pot** , vadili" z orožjem. Eden od ma*' nadebudnežev, ki je očitno n3 strojen zelo antimilitaristično.J I ’ tudi pod vplivom pripravljaj01;1, se nevihte, pripomnil: "Bolje bilo, da bi imeli namesto pu> marelc.”
lenjskega lista je za
včer
■	.	• ,|a *•
sejo občinskega sveta pre|c“ 0 list papirja z dnevnim redon^ gradivu pa ne duha ne s*u*')J;jjii
v mladi semiški občini na ta n?c
Semiške troptoej
ODPOVED - Težave s slabj? vremenom niso obšle niti Setu
VlUIIUItllll IIISU UU9IL	. ijn
čanov, ki so za preteklo n.e°?A pripravljali 2. razstavo ovc in » ‘ Bili so tako razočarani, da s° nasprotju s Črnomaljci, ki so ^ trajali z jurjevanjem tudiv .J' J. prireditev kar odpovedali- E j pozno so namreč ugotovili, da ne bi smeli privoščiti takšne nap ke, da organizirajo prireditev isti dan kot je jurjevanje, ki se S zadnja leta drži sloves sla.r>eBj. vremena. Semičani bodo tu'c prireditev prihodnjo nedelj ? vendar so se tokrat prej p02.'.1-,a mali, če ni morda takrat vese v Stranski vasi...	no.
GRADIVO - Novinarka v
nj.*'t
varčujejo z znamkami, bi s' . .....	.i.......r.vvanj"
natečaju ob dnevu varčeva^ zagotovo prislužili prvo nagr‘' Lahko pa je vzrok tudi kaj drut*,.
UtIIIM) |M JL VZ.1UIS I1IUI rv“J *	.,3»
ga, saj v Semiču ne manjka im tivnih predlogov.
Drobne iz Kočevja ] II	\ V........ M A S i...................HO S Č . J........................N
REDARSKA SLUŽBA - Na Podlagi prostorskih načrtov in strategije razvoja turizma so v bevski občini izdelali izvedbene načrte za ureditev parkirišč in Počivališč ob Kolpi. Pred tem °Pravljena študija o občutljivosti ln ranljivosti tega prostora jim je P°kazala, da celotno obkolpsko j*močje od Srobotnika do Dola ®tez škode za to okolje prenese “o 350 parkirnih mest oziroma do ‘•500 obiskovalcev naenkrat, ^to bodo uredili 14 počivališč in Parkirišč, ki bodo sodobno opredena s klopcami, mizami, koši 2a smeti in kemičnimi sanitarijami. Seveda se bo sčasoma izkazalo, da je bil denar vržen stran in es trud zaman, če občinski svet-n|ki ne bodo prisluhnili tistim, ki ?Pozarjajo na potrebo po vzdr-*evanju reda v tem občutljivem °“kolpskem območju. Na občini Pravijo, da razmišljajo o uvedbi 'barske službe.
VEČ MOLIJO - Če v Ribnici Pade več dežja kot v Kočevju, kar Se je, sodeč po pogovoru o vremenu med državnim poslancem ,enjaminom Henigmanom iz penice in predsednikom kočev-kega občinskega sveta Alojzom ^osirjem na nedavnem sestanku kočevski Reki, prejšnji teden
•udi
zgodilo, se je to pripetilo
kot je pripomnil Košir, ker Rtbnici več molijo. To je lepo in Pfav, če je dež dobrodošel! Kaj Pa. če gaje preVeč in dela škodo? 'J1*' na to je nekdo hitro našel ““govor: potem pa Ribničane “°g kaznuje za to, ker samo še ,Petkrat več molijo kot v Ko-
Si!

niški zobotrebci
k ^LADl ODHAJAJO - V par-•u kulturnikov za grajskim obzid-vjrrv Ribnici je danes zbranih že koli 100 imen v preteklosti Pomembnih mož, ki so se v Rib-lc' rodili, šolali, živeli, umrli, ali Pa bili kako drugače povezani z t 'bnico. Tistih, ki bi se v Ribnici °dili in v njej tudi umrli, pa ni kaj °sti. Vsaj tistih ne, ki so dosegli j kot le “krajevno slavo”. Na-'z preteklosti, da so tisti, ki . bili nadpovprečni, odhajali na . lanje v tujino ali pa “s trebu-• °m za kruhom v širni beli svet”, so v Ribnico niso nikoli več vr-. [• kar vse bqlj opažamo v Rib-ijj0‘ 'udi danes. Ker ni zaposlitev, P mladi iščejo drugje, odhajajo ,a 'udi že zaposleni mladi stro-li?Vnjaki. Po stečaju Rika in ve-km težavah Inlesa je v Ribnici jj? Pogosteje slišati bojazen, da ^ b)5kemu gospodarstvu ni po-b^i, češ “da je iz Ribnice že tako vse, kar je bilo kaj vredne-
za park kultur-
h.ROV - Za park kulturnikov v i 'bnici že leta skrbi domače
. .".vi icia sktui uuinacc
'•stično društvo. Pred leti, ko so ^eli.
°Pri
1 park za grajskim obzidjem
k, pmljati s kipi in spominskimi |,j|.1farni, turistični delavci niso • deležni pohval, saj so s svojim ij^rdjem dvigovali tudi prah iz jj ,edaj zamolčane preteklosti.
((jn®s so v Ribnici na park po-, Sn' vsi, vendar pa, kot kaže, •mo ne dovolj, saj je skrb za
j^rk Sc vejno v celoti prepuščena "rističnim delavcem.
Laški sel
Odprli cesto Kočevska Reka - Borovec
Srečanje s predstavniki direkcije za ceste izkoristili za pogovor o cestni problemtiki v kočevski občini - Vzpodbudne novice in koristni napotki
KOČEVSKA REKA - Pred uradno otvoritvijo odseka ceste med Kočevsko Reko in Borovcem na predvideni cesti, ki naj bi povezovala Kočevsko Reko in Osilnico, so predstavniki kočevske občine izkoristili prisotnost predstavnikov direkcije RS za ceste za daljši pogovor o cestni problematiki v občini.
, ^Radne URE - Uradne ure p^bbčini Velike Lašče so vsak j rtedeljek, sredo in petek dopol-jj’’°b sredah pa tudi popoldne, ptpl' pa sprejema stranke vsak ^ dopoldne. Center za social-lo uraduje v prostorih obči-°d ^Sak prvi četrtek v mesecu, pa “‘ck za urbanizem in okolje „l)Vsak drugi četrtek v mesecu, pja°d 10. do 12. ure. Policijska p„arna je odprta za stranke ob ^^deljkih in petkih dopolne, gredah pa popoldne.
I,KRITIKE IN ŽELJE - Anke-fc.Jled občani je pokazala, da si k 1“ žele ukinitev ali prestavitev sobice, boljšo zimsko službo na aR asfaltiranje več cest, do >Pališča v Laščah ureditev Pjl^rka in parkirišča, pri poko-i! •U Ra ,IU*‘ čisteJše narave, ki vi Opomogla k razvoju turizma, b^lje želijo kino na Turjaku, L,“n Pri šoli v Laščah, igrišče na R')i itd.
IZVAŽALI BODO KOSOV-lijjipDPADKE - Kosovne od-ln. ® bodo odvažali z območja ii) A‘‘ka danes, 28. junija, iz Roba h |“likih Lašč pa jutri, 29. juni-lc'; n sicer z mest, kjer stoje kon-nerji za odpadke.
Kočevski župan Janko Veber je povedal, da je gradnja omenjene ceste investicija, ki poteka v skladu z vsemi naravovarstvenimi vidiki. O dosedaj edinem negativno izdanem mnenju s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine h gradnji te ceste je republiški poslanec Benjamin Henigman dejal, da je višek cinizma, da se cesta zgradi na pol in potem opusti; pomočnica direktorja direkcije RS za ceste Ljuba Brank pa je povedala, da so pred nedavnim prejeli z ministrstva za okolje in prostor vzpodbuden dopis. V njem navajajo, da niso pristojni za ocenjevanje nujnosti gradnje ceste, četudi predvidena cesta poteka po naravovarstvenem območju, in da tudi sicer po
OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŽIVAHNO
LOŠKI POTOK - 23. junija so stranke SDS, SKD in SLS pripravile kresovanje. S praznovanjem so nekoliko pohiteli tudi na osnovni šoli dr. Antona Debeljaka. Že v četrtek je glasbena šola izvedla zaključno glasbeno produkcijo, v petek pa so pripravili proslavo v čast dneva državnosti in seveda zaključka šolskega leta. V soboto, 29. junija, se bo za dobro uro v Loškem Potoku ustavil predsednik države Milan Kučan. Tudi za ta pomembni dogodek pripravljajo krajši kulturni program, sicer pa bodo osrednja dogajanja ob obisku predsednika na Travi v KS Draga. 29. junija zvečer bo Potočane zabaval popularni ansambel POP Designe. Družabno prireditev pripravlja gostilna Pri Kapcu, sama prireditev pa bo v njihovi poslovni enoti v Malem Logu (nekdanji Riko). Prireditev se bo začela ob 20. uri.
A. K.
CESTA TRAVA -PODPLANINA NEKOLIKO BOLJŠA
TRAVA - Stalno problematični odsek republiške ceste v dolžini dobrih 5 km od Trave do mejnega prehoda Podplaninaje le nekoliko boljši odkar ima stalnega vzdrževalca Jožeta Žurgo, ki pa pravi, da mu kljub dobri volji primanjkuje orodja in dobrega nasipnega materiala, za kar pa je dolžno poskrbeti cestno podjetje Novo mesto oziroma PE Kočevje. A. K.
Osilniški nadev
zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine zavod ni pristojen za izdajanje mnenj. “To je pravzaprav zelena luč za nadaljevanje del,” je dejala Brankova.
Nekaj pikrih besed o predvideni trasi ceste, ki bo Osilnico povezala s Kočevsko Reko, in o skrbi države za obstoječe ceste v kočevski občini je navrgel nekaj besed predsednik krajevne skupnosti Kočevska Reka Tone Križ. Dejal je, da so krajani razočarani, ker jih pred pričetkom gradnje ni nihče vprašal, kje naj bi cesta potekala, Brankova pa je na njegove očitke, da bo zato ostala borovško-briška dolina brez asfaltne cestne povezave, odgovorila, da je namen priti s cesto do Osil-
nice, obe Brigi pa nista na tej poti. V razgovoru o prekategorizaciji cestnega omrežja v občini oziroma o novi kategorizaciji vseh cest v Sloveniji, ki jo predvideva novi zakon o cestah, ki je pred obravnavo v državnem zboru, pa je Brankova dala Kočevarjam nekaj koristnih napotkov tako glede gozdnih kot ostalih cest v občini.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RAZSTAVA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
KOČEVJE - V ponedeljek, 26. junija, so v domu starejših občanov v Kočevju odprli razstavo izdelkov, ki so jih izdelali stanovalci doma. Razstavo so pripravili ob 10-letnici doma, razstavljni izdelki, ki jih je moč tudi kupiti, pa bodo na ogled še jutri do 17. ure.
OTVORITEV CESTE - Odsek ceste med Kočevsko Reko in Borovcem, ki mu, kot je povedal direktor Cestencga podjetja Novo mesto Franc Gole, sicer manjka še nekaj zaključnih del in ureditev dveh plazov, ki sta se pojavila ob gradnji ceste, je ob pomoči županov kočevske in osilniške občine odprl poslanec v državnem zboru iz Ribnice, Benjamin Henigman, ki ima precej zaslug za to, da je do gradnje te ceste sploh prišlo. (Foto: M. L.-S.)
ZA BOLJŠO VODO
OSILNICA - Z vodo so v osilniški občini težave, čeprav je precej vodovodov razmeroma novih. Vodovod v Osilnici je star okoli 30 let in priključki tudi, zato so možne okvare. Dogaja se, da so včasih cevi suhe, ni pa še ugotovljen glavni vzrok za to. Še vedno ugibajo, če puščajo cevi ali pa spuščajo vodo v hrvaški Zamost, morda pa celo kar v Čabranko. Tudi pri vodnih zbiralnikih je potrebno opraviti vzdrževalna dela in odpraviti morebitne okvare, v Ribjeku pa zamenjati črpalko.
LAŽJE DO POKOPALIŠČA -Na Selih pri Osilnici urejajo dostop do pokopališča. Cesto so že razširili m jo bodo te dni asfaltirali. Popraviti bo treba še obzidje pokopališča, v prihodnjem letu pa načrtujejo še izgradnjo mrliške vežice.	.
KANALIZACIJA IN ČISTILNA - Glavni kanal za Osilnico in Sela je delno že urejen, usposobiti je treba še čistilno napravo in dokončati glavni kanal, za kar je že pripravljen denar, nato pa uredili še priključke na glavni kanal. Med kopanjem za glavni kanal so odkrili temelje nekdanjega tabora okoli cerkve. Potrebne pa so še čistilne naprave za Ribjek, Bos-Ijivo Loko in Mirtoviče ter vse vasi ob Kolpi in Čabranki.
UREDITI EN MLIN - Predstavniki Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine so si pred kratkim ogledali mline v Mirtovičih, Ribjeku in Malinišču ter kovačijo v Mirtovičih. Predlagajo, naj bi iz treh mlinov zbrali še ohranjene naprave in orodja in en mlin usposobili, da bi spet delal. To bodo uredili v prihodnjem letu, saj bodo letos dokončali obnovo cerkvice v Ribjeku.
REKREACIJSKI CENTER -V Fruškovi (hruškovi) ograji bodo popravili nogometno igrišče, ob njem pa uredili še balinišče in trim stezo. Tako bo tu nastal rekreacijski center za območje občine Osilnica.
Igralo bo 7 godb
V nedeljo v Dobrepolju parada godb, mažoretk in narodnih noš
DOBREPOLJE - V nedeljo, 30. junija, bo na Vidmu v Dobrepolju dan godbe. Svečanost se bo začela ob 15. uri s parado sedmih godb (Kočevje, Ribnica, Novo mesto, Grosuplje, Stična, Mengeš in domače iz Dobrepolja), kočevskih mažoretk in narodnih noš iz Dobrepolja in okolice. Zaključek prvega dela slavja bo na trgu pred stavbo občine, kjer bo vsak izmed sedmih orkestrov zaigral po dve skladbi, nato pa bo še skupen nastop vseh okoli 250 godbenikov, ki bodo zaigrali še tri skladbe.
Veseli in zabavni del dneva godbe bo nato na športnem igrišču na Vidmu, kjer bo velika gobena veselica s srečelovom in drugimi nastopi. Sodelovali bodo tudi balonarji balonarskega društva Barje, ki bodo najprej pokazali, kako se leti z balonom, nato pa bodo vozili še otroke. Za ples bo igral ansambel Štradonarji iz Ljubljane.
V SOBOTO PETROVO
OSILNICA-Ta vikend bo nova občina Osilnica ie drugič praznovala svoj praznik petrovo, kije posvečen predvsem obujanju starih običajev. Na predvečer petrovega (kot rečejo tu godu Petra in Pavla), 28. junija, bodo po Osilniški dolini kurili kresove in ob njih izvajali razne programe in igre. Glavne prireditve pa bodo na sam praznik, 29. junija, ki ga bo ob 7. uri naznanilo zvonjenje v pozdrav prazniku v vseh cerkvah osilniške občine. Ob 10. uri se bo začela v cerkvi sv. Petra in Pavla v Osilnici maša. Glavna prireditev pa se bo začela ob 16. uri na trgu v Osilnici, kamor bo prišla povorka koscev, grabljic in kočij. V kulturnem sporedu bo nastopil pevski zbor Vasovalci iz Ljubljane, tekmovali pa bodo tudi harmonikarji. Domači aktiv kmečkih žena bo poskrbel za hrano in pijačo.
Tanja Čebin
Najboljša med najboljšimi
Tanja Čebin iz Kočevja
Ob nedavnem zaključku šolskega leta je na OŠ Ob Rinži v Kočevju šolanje zaključilo 99 osmošolcev; 14 jih je prejelo priznanje za odličen uspeh v vseh letih šolanja, med njimi pa je po mne-nju učiteljev Tanja Čebin upravičena do še dodatne pohvale.
Iz vrst drugih odličnjakov Tanjo izdvajajo številna priznanja z občinskih, regionalnih in državnih tekmovanj v znanjih iz slovenščine, kemije, fizike, tujega jezika in matematike. Koliko ima vseh, niti ne ve več, zadnji pa sta na nedavnem državnem tekmovanju, kamor se je letos uvrstila kot edina iz Kočevja, prisluženi zlati priznanji iz kemije in slovenščine.
Tanja nobenemu predmetu ne posveča posebne pozornosti, “Vse imam rada,” pravi, “če pa se že moram odločiti za najljubši predmet, je to slovenščina,” dodaja. Rada namreč bere, kadar pa je utrujena in nerazpoložena - saj se tudi to, kot pravi simpatična in nasmejana Tanja, včasih zgodi -pa najraje vzame v roke flavto. Taje še nikoli ni razočarala, prav tako kot tudi njena starejša sestra ne, ki je Tanji še vedno vzornik in najboljša prijateljica.Trenutno Tanja svoje sposobnosti izkazuje na mednarodnem raziskovalnem taboru nadarjenih učencev, ki se je pričel prejšnjo soboto v Kostelu.
M. L.-S.
KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI
RIBNICA - Planinsko društvo Ribnica in ribniški SKD sta v ponedeljek zvečer pripravila v počastitev dneva državnosti tradicionalno kresovanje na sv. Ani. Najprej je bila maša za mir in domovino, ki jo je opravil ribniški župnik Maks Ipavec, sledil pa je krajši kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora Lončar, recitalom in nagovorom državnega poslanca in člana SKD Ribnica Benjamina Henigmana, kije, primerno svečanosti, spregovoril o demokraciji in o tem, kaj bi morala država pomeniti njenim državljanom.
Mirtovški šratelj
“V naši občini je res potrebno urejati pokopališča, saj veliko več prebivalcev umre, kot se jih rodi. Imamo pa neporočene mlade ženske in mladeniče, a ne vem, če zato, ker so dekleta preveč izbirčne, ali zato, ker fantje raje drže za kozarec kot za dekliško oz. žensko roko. ”
TELEFONI NAJ BI ZAZVONILI DO KONCA LETA
LOŠKI POTOK - Žc nekaj let tečejo žolčne debate o nujni posodobitvi in po eča-nju telefonskega omrežja. Za posodobitev so Potočani plačevali samoprispevek še, ko so bili v občini Ribnica, žal so ostali praznih rok na tem in še na kakšnem drugem področju. Sedaj je nepreklicno sklenjeno, da bosta Telekom oziroma PAP - Telematika začela z deli po 26. juniju. Seveda gre prvo za dokaj zahtevne izkope za primarno in sekundarno omrežje, poteg 12 km opto kabla iz Sodražice do Loškega Potoka, namestili pa bodo novo, sodobno digitalno centralo. Predvidevajo, da bodo glavna dela opravljena v roku treh mesecev. “Če bo šlo vse po sreči,” pravi tajnik KS in občinski svetnik Janez Bambič,” bodo telefoni zazvonili vsaj do konca leta”.
A. K..
POČITEK NA MOSTU - Na Trubarjevi domačiji so obnovili tudi mostiček med glavno strugo potoka Rašica in mlinskim kanalom, na katerem radi posedajo mladi izletniki in na njem tudi pomalicajo, kar so prinesli s seboj. (Foto: J. Primc)
Največ obiskovalcev v juniju
Na Trubarjevi domačiji uspešno, čeprav je na začetku sezone nagajalo vreme
RAŠICA - Šolsko leto je končano in z njim tudi spomladanska sezona obiskov na Trubarjevi domačiji, ki se je letos začela kasneje kot prejšnja leta. Vzrok je dolga zima. Aprila ni bilo obiskov in tudi konec maja ni bilo običajnega navala. Kriva je verjetno napoved stavke učiteljev, ki so hiteli z učno snovjo in je zmanjkalo časa za izlete. Junija pa seje vse uredilo.
Na Trubarjevi domačiji lahko slišiš vsa narečja, kar jih premore slovenski jezik. Učenci pa se ločijo po okolju, iz katerega prihajajo. Z mestnimi otroki je več disciplinskih težav, ker nimajo spoštljivega odnosa do naravnega in kulturnega okolja. Tudi letos so naredili nekaj škode.
Med sezono je bila delno urejena okolica spomenika Primoža Trubarja, ki je bila obnove zelo potrebna, saj je škarpa pri spo-
meniku že začela razpadati. Bo pa potreben še kakšen poseg, da bo spomenik dobil okolje, kakršnega si zasluži. Na Trubarjevi domačiji so tlakovali dovoz, zaščitili so lesene površine in obnovili most na otok med glavno strugo potoka in mlinskim kanalom.
V petek, 21. junija, je bila v spominski hiši še zadnja prireditev ob desetletnici obnovitve Trubarjeve domačije. Mešani pevski zbor KUD Primož Trubar je
imel letni koncert. V torek, 25. junija, na dan državnosti, pa so imeli na Trubarjevi domačiji prvi postanek konjeniki Valvasorjeve karavane.
Sezona na Trubarjevi domačiji je uspela tudi zaradi vremena. Po obdobju slabega vremena je prišlo obdobje suhe vročine. Zato so vse prireditve uspele in obiskovalci so uživali v prijetnem okolju. Zdaj je na vrsti priprava za jesensko sezono, ki je, kar se tiče šolskih skupin, bolj vklopljena v učne programe. Po desetih letih Trubarjeve domačije delo dobro poteka in optimistično gledamo naprej.
ANDREJ PERHAJ
ttHfefft I Z M A Š I H O B Č l
1^1	II [ Rrjavljevc iskricej l
^i-	.-	1 I I^MN/II . Oclrn nicmn nr('dS^’
Zelena luč za tovarno na Malem Hudem?
IVANČNA GORICA-Za sejo sveta, ki jo je predsednik tukajšnjega občinskega sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) sklicuje v petek, 28. junija, popoldne v prostorih samostana Stična, navkljub grožnji svetnika LDS Franca Gode-še, da v primeru takšne lokacije delovne seje občinskega sveta na tem zasedanju ne bo svetnikov liberalne demokracije, je vodja svetniške-skupine socialdemokratov v iva-nškem občinskem svetu Igor Bončina dobil več odgovorov na vprašanja, zastavljena na prejšnji seji na Muljavi.
Svetnik Bončina je zastavil vprašanje županu Jerneju Lampretu (SDS) glede obratovanja nove tovarne Woco AC (na lokaciji bivšega Ag-rostroja) na Malem Hudem. Bončino je zanimalo, ali je mešano nemško-slovensko podjetje Woco AC pridobilo vsa potrebna dovoljenja za pričetek obratovanja, in če je tako, ali je znan vsaj približni začetek obratovanja te tovarne, saj je bil že nekajkrat prestavljen. Bončina je še vprašal, ali bodo ob delovanju 'e tovarne upoštevali vse zal eve glede varnega in okciju primernega obrato-
Vanja'	P. P.
BIOKROG IN FARMA STIČNA PODPISALA POGODBO?
IVANČNA GORICA - Po dolgotrajnih pogovorih, bolje pogajanjih, med predstavniki ljubljanskega Bio-kroga in vodstvom prašičje farme Stična so s posredovanjem predstavnikov Zelene alternative, kot kaže, korak bliže ekološki sanaciji te farme. Za to naj bi poskrbelo zasebno podjetje Zorana Simiča Biokrog; direktor farme Alojz Plantarič pa bi rad dovolj čvrsto jamstvo, da bo sanacija dejansko uspešna, saj brez tega ne more odvezati mošnje. Simič je končno le pripravil osnutek pogodbe s farmo, na katero je ta že dala precej pripomb. Predsednik ivanške Zelene alternative Franc Hegler nam je v ponedeljek sporočil, da mu je Simič povedal, daje pogodba že podpisana, medtem ko tega ni bilo moč preveriti na farmi, ker direktor Plantarič ni bil dosegljiv.
Nova, sodobna telefonska centrala
Prvi korak v digitalizacijo telekomunikacij v občini TVebnje - Povečanje števila priključkov in boljše zveze - Vrednost vseh naložb lani in letos 140 milijonov
TREBNJE - Najpomembnejša pridobitev ob trebanjskem krajevnem prazniku je sobotna otvoritev novih zmogljivosti vozliščne avtomatske telefonske centrale v Trebnjem. Konec maja ponoči so namreč v Trebnjem že izključili Iskrino analogno telefonsko centralo, naročnike pa prestavili, tudi Iskrino, toda digitalno, sistema SI 2000. Zmogljivost telefonske centrale se povečala od 1.800 na 2.160, pri medkrajevnih priključkih pa od 280 na 450 številk.
Nova trebanjska centrala omogoča uporabnikom ob boljši kakovosti zvez še vse standardne storitve. Dosedanja, skoraj stoodstotno izkoriščena centrala je kot vozli-ščna centrala že onemogočala posodobitev in razširitev končnim centralam v občini: v Dobrniču, na Mirni, v Mokronogu, Šentrupertu, Veliki Loki in Velikem Gabru. Izkoriščenost vseh central v občini je bila 99-odstotna!
Zamenjava centrale v Trebnjem pomeni prvi korak pri digitalizaciji telekomunikacijskega
• Za postavitev telekomunikacijskih naprav na Golievem trgu v Trebnjem je Telekom lani od občine odkupil prostore in jih pripravil za montažo v začetku tega leta. Dobavo in montažo centrale je izvedla kranjska Iskra Tel, dobavo in montažo prenosnih sistemov ljubljanski Firmi Fotona in Iskra IVanssmision, pripravo kabla Trebnje - Mirna z vgraditvijo regeneratorjcv in dograditev optičnega kabla v IVebnjem je opravil ljubljanski Tegrad, prostore telekomunikacijskega centra je uredil novomeški Mal-kom, kabelsko kanalizacijo Cestno podjetje Novo mesto, za preusmeritev telekomunikacijskega omrežja pa so poskrbeli delavci novomeškega Telekoma. Vrednost vseh lani in letos zgrajenih objektov v občini znaša okrog 140 milijonov tolarjev.
omrežja v občini. Hkrati s centralo so delavci Telekoma Slovenije dogradili še optični kabel v Trebnjem in digitalni prenosni sistem med Novim mestom in Trebnjem s kapaciteto 480 kanalov. Med vozliščno centralo do končnih, pa so vključili dva digitalna kabelska prenosna sistema z zmogljivostjo 60 kanalov od Trebnjega do Mirne. Z visokofrekvenčnimi sistemi so zamenjali prejšnje kabelske pare iz Trebnjega do Mirne, Šentruperta in do Velike Loke. Razširili so tudi telefonsko centralo v
RAZSTAVA OB 100-LETNICI VLADIMIRJA ŠTOVIČKA
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri v galerijo na sevniškem gradu, na otvoritev razstave del akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Sto-vička ob 100-letnici njegovega rojstva.
AGENCIJA SKB BANKE POSLEJ V “ZELENI HIŠI" - V temeljito preureditev t. i. zelene hiše, v kateri so imele doslej pisarne le politične stranke in Rdeči križ, je SKB banka za svojo trebanjsko agencijo vložila 38 milijonov tolarjev. Prostori v pritličju in kleli poslovnega objekta na Gubčevi 16, ki jih bo imela v najemu SKB banka, merijo 184 m 2. V zelo kratkem času jih je lepo prenovila vključno s fasado in zunanjo ureditvijo OZ Unitelina z gradbeništvom Zupančič in ostalimi (pod)izvajalci. Direktorica novomeške poslovne enote SKB banke Marica Škoda je med novostmi ponudbe agencije občanom omenila tudi bančni avtomat. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je pozdravil konkurenco, saj ta pomeni boljšo kakovost storitev, predsednik uprave SKB banke, d.d., Ivan Nerad pa je dejal, da so pripravljeni financirali razvoj in da jim ne gre le za zbiranje denarja, ampak da bo kaj denarja prišlo iz Ljubljane. V kulturnem sporedu sta sodelovala občinski pihalni orkester Trebnje in tukajšnji komorni zbor. Na posnetku: župan izro'ča Nerudu darilo. (Foto: P. Perc)
Veliki Loki, pripravljajo pa že dolgo pričakovano zamenjavo
telefonske centrale v Dobrniču. Letos bodo v trebanjski občini vključili okrog 500 novih naročnikov; gostota se bo povzpela od 26 na 29, v Trebnjem pa kar na 38 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, to pa je že precej nad povprečjem v novomeški poslovni enoti Telekoma.	____
P. P.
MEDNARODNI TABOR O REVITALIZACIJI PODEŽELJA
ČATEŽ PRI TREBNJEM - Okrog 25 študentov kmetijstva in nekaj študentov krajinske arhitekture bo prva dva tedna v juliju sodelovalo na mednarodnem delovnem taboru Revitalizacija podeželja, ki bo potekal zlasti na območju trebanjske občine. Tabor prireja IAAS, mednarodna organizacija študentov kmetijstva, živilstva in ekologije, sedež pa bo imel na Čatežu pri Trebnjem v Centru za obšolske dejavnosti. Delo bo potekalo v obliki delavnic (vvorkshop). Na Čatežu bodo po uvodnih predavanjih že naslednji dan, to je 2. julija, sodelovali pri projektu obnove vasi, naslednja dneva v Knežji vasi pri označevanju Baragove pohodne poti, 5. julija pa v Šentrupertu pri urejanju muzeja kmečkega orodja na Veseli gori.
KONGRES ZELENE ALTERNATIVE V GROSUPLJEM
100 LET GOSTILNE PA VL1N IN 70 LET GODBE - Pihalni orkestri iz Vevč, Metlike, Zagorja (Svea), nemškega Lauingena in Trebnjega so v nedeljo, potem ko so na Golievem trgu v čast domače godbe, ki praznuje 70-letnico, izvedli krajši koncert in si izmenjali darila, r paradnem koraku za mičnimi trebanjskimi mažoretkami krenili do drugega jubilanta v bližini - 100-letne Pavlinove gostilne. Godbeniki so tod ustvarili posebej praznično razpoloženje, ko je ob koncu slovesnosti okrog 200 godbenikov pod taktirko Igorja Teršarja še skupaj zaigralo nekaj skladb. Slovesnost pa so pričeli domačini s fanfarami (na posnetku), potem ko sta se birt Janez Pavlin in župan Ciril Pungartnik pripeljala predpražnje okrašeno gostilno. Več o jubilantih prihodnjič! (Foto: P.'Perc)

GROSUPLJE - Predsednica sveta Zelene alternative Marjana Šalehar, te nove, levosredinsko profilirane ekološke stranke na političnem zemljevidu Slovenije, sklicuje v soboto, 29. junija, ob 10. uri v prostorih Družbenega doma v Grosupljem prvi kongres te stranke. Na kongresu naj bi potrdili program stranke, dopolnjen na programski konferenci 25. maja letos, potrdili spremembe statuta ter opravili volitve v organe stranke.
ZA ODLIČNOST GRE - Trebanjski župan Ciril Pungartnik in predsednik sveta KS Trebnje je ob krajevnem prazniku KS Trebnje pretekli petek sodeloval pri otvoritvi že druge banke r prenovljenih prostorih, in sicer ekspoziture Dolenjske banke na Gubčevi 8. Zupan je banki, ki ima najdaljšo tradicijo v teli krajih, čestital za naj novejši uspeh. Več je o drugih uspešnih poslovnih rezultatih Dolenjske banke spregovoril njen direktor Franci Borsan, ki je poudaril, daje cilj banke poslovna odličnost, če že ne more biti najmočnejša r Sloveniji. Kulturni spored ob otvoritvi sta prispevala trebanjska godba in oktet. Priljubljeni Trebanjec Ivan Smuk je ob otvoritvi praktično dokazal, da so pri preurejanju okrog 200 m2 površin ekspoziture banke (stalo je okrog 50 milijonov tolarjev!) pomislili tudi na invalide na vozičkih, saj zanje tod ni arhitektonskih ovir. (Foto: P. P.)
KNJIGA DR. PRUNKA O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE
SEVNICA-Ob peti obletnici osamosvojitve Slovenije je sevniška zveza kulturnih organizacij pretekli ponedeljek pripravila v konferenčni dvorani sevniškega gradu predstavitev nove knjige sevniškega rojaka dr. Janka Prunka “Osamosvojitev Slovenije s kratkim orisom slovenske zgodovine”. Avtor bralcem že v uvodu sporoča, ( da je knjiga posvečena vsem neštetim Slovenkam in Slovencem, ki so se iz človeškega in narodnega dostojanstva spontano odločili za obrambo slovenske domovine. Krajši kulturni spored je ob tej priložnosti pripravila še vokalna skupina Corona.
Ljudsko petje dragocena dediščina
Pred 6. srečanjem ljudskih pevcev v Sevnici - Misli dr. Antona Trstenjaka
SEVNICA - “Čeprav je zborovsko petje pri nas zelo cenjeno, naj pevci ne mislijo, daje imenitnejše od ljudskega in seje treba po njeni zgledovati ter da pojejo po domače zato, ker ne znajo česa boljšega. Zavedati se moramo, daje ljudsko petje tudi umetnost, le drugačna od šolane. Ohranja eno bistvenih kulturnih značilnosti slovenskega naroda,” je prof. Mirko Ramovš z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani položil na srce ljudskim pevcem, ki jih je Odbor za ljudske prireditve v Sevnici nameraval povabiti na 6. srečanje ljudskih pevcev, ki bo v nedeljo, 30. junija, ob 15. uri v čudovitem okolju sevniškega parka, v primeru slabega vremena pa v kulturni dvorani GD Sevnica.
sti, složnosti in harmonije. Ko bi le vsi Slovenci imeli tak posluh za vzajemno harmonijo. Med Slovenci, narodom večglasnega petja, bi ne smelo biti nikogar brez pravega posluha za to večzvočno
Kot je povedal predsednik omenjenega odbora, neutrudni Jože Ašič, so vsem skupinam poslali priporočilo Inštituta za narodopisje, pevce pa je pozval, naj zapojo na način, ki jim je najbližji oziroma običajen v njihovem kraju. Vsaka skupina naj bi zapela po dve pesmi, že po tradiciji pa bodo prireditev, ki sta jo podprla tudi sevniška ZKO in njen tajnik Albert Felicijan, zaključili s Slomškovo “En hribček bom kupil”.
Akademik dr. Anton Tfstenjak je posebej na prošnjo sevniških organizatorjev zapisal nekaj svojih misli o večglasnem ljudskem petju. “Pri Slovencih se takoj zlijejo ljudje z različnimi glasovi v eno samo harmonijo. Kadar pojemo, smo si vsi med seboj dobri, se
dvignemo nad stranke in prepire, smo zmožni popolne vzajemno-
* Poleg številnih skupin ljudskih pevcev iz raznih slovenskih krajev, že starih znancev sevniške prireditve, bo na srečanju v Sevnici prvikrat gostoval moški pevski zbor Pergola iz Sv. Petra pri Sečovljah. 'Ibdi tokrat pričakujejo, da bo pesini ljudskih pevcev posnel nacionalni radio.
harmonijo.” Akademik Trstenjak zatem pravi, da je škoda, ker sodobna mladina izgublja smisel in veselje do slovenske ljudske pesmi in njenega večglasnega petja.
P. P.
mu
Mm#*®! -
Jože Ašič
• Človek je hkrati sramota in ponos narave. (Pope)
• Veliko pričakovanje, majhni dosežki - tako je življenje. (Balzac)
ROMI - Ostro pismo predse^ nika krajevne skupnosti Amt’r{’ Braneta Hočevarja o ron®’1 problematiki, ki ga je poslala1' s.uhokrajinska krajevna skupno* Županstvu občine Ivančna Got1' ca 13. junija z zahtevo, naj r» sko vprašanje takoj uvrsti > dnevni red seje občinskega sve® sicer naj bi KS Ambrus saffjj ukrepala, so ivanški občina1), očitno vzeli zares. Hočevar)' sporočil županstvu, da so kraja« Ambrusa izrazili nezadovoljst'1. ker ne upošteva sklepov, ki sot'
zapisani na javni razgrnitvi1 romski problematiki v Zagrad1*
I UIIINNI piUUlCIliailM V
Tako utegne biti pomirjuje" okolje stiskega samostana »* pravšnje za strpno razpravo o tjj* zelo občutljivem vprašanju, v
prav na seji v petek ne bo svetu1, k
kov LDS.	.	.
NESMOTRNOST? - Cepi* je ivanški župan Jernej Lampr*. potem ko sta Franc Godesa1 Igor Bončina na zadnji seji sye zastavila pisna vprašanja, opoZ" ril na nesmotrnost zastavljani vprašanj jn pobud, za obravna*
katerih Županstvo ni pristojaj oz. ne more imeti vpliva na nji“
-----------------r-------!T‘
vo reševanje, ni pričakovati, <Ja župan uslišan. Najprej zave1!' ' e, da svetniki postavlja)
pravice,
različna (tudi abderitska!) vp® šanja, nesaj zaradi poskusa R ojuveljavljanja, nekaj pa tu
mo (uveljavljanja, hcmij p“. . 4
zavoljo posnemanja, ker bi bik' radi pametni...
Trebanjske iveri
KATASTROFA - Vreme sej po petkovi otvoritvi prenovljen1, prostorov Dolenjske banke Trebnjem in Tabora likov" samorastnikov tik pred urad", otvoritvijo prireditev “Iz treh« skega koša” v mestnem pa.rK začelo naglo kisati. Že ob pf'"J du pisane povorke, s katero 1 označili pestro društveno, turno in športno življenje v d banjški krajevni skupnosti, s® neba priletele posamezne af! kapljice. Ko pa je predsed«' turističnega društva Marija C gelj v pozdravnem nagovoru1 rani množici ob zahvali sode jočim povedala tudi nekaj kf!', nih. denimo, da je bila uku11'
T I C1 r% I	1 rt frt rm nfllSl .
mn, uemmo, ua je ona um/.", ,, TlC-a (turistično-informacijsbj ga centra) v Trebnjem katastre
za razvoj turizma v kraju i®
z«i iuzvuj miiziiui V MOJ« ■	|
turizem pač ne more biti pP'.'L za politično merjenje moči, Je veselo pršelo. Župan Ciril r". gartnik pa se je vse pogost J oziral proti nebu, verjetno z zel da bi vreme zdržalo, ali pa |T' .
ua 01 vreme zuizaio, au p*/ ■ da, da bi se vsaj takoj ulilo i® P[ kinilo govgrnico.
VZDRŽLJIVOST - Treba"),
VZ.UKZ.LJI VUS 1 - irev-e ski godbeniki so ob praznova^
70-letnice doživeli pretekli te® obilo časti in prijetnih trenujk? Naposled so v nedeljo pop°'d ko so se poslovili od prijatelj godbe iz nemškega Lauing(',c
godbe iz nemškega Laumg^p ugotovili, da je bilo ne le (L, lepo, ampak tudi naporno vs j. zdržati. Posebej to velja za kaR:( nika godbe Igorja Teršarja, s"U. izgubil pivski dvoboj ob z. nju zmogljivosti pri pitju P')jj. energično kolegico Ingrid, k' ^ rigira nemškim godbeniku®" j
rigira nemškim gouDcin»“" „j] lani v Lauingenu. Teršar je “K na premoč “domačega te/e"^
toda gospodična Ingrid je dj vzdržljiva kot Jure tudi 1°
bolj vzdržljiva - pri pitju cvička!
Sevniški pabertjj
DR. PRUNK O ZGOD°V'
------------------ Vk(jr.
NI SEVNICE-Sevniški roja* .■
runk dtvi
ojitev OlUVCIllje V"-.
šesto poglavje o razpadu J1?,
o r°rr0vi
Janko Prunk na ponedclJL^ predstavitvi svoje nove k®JI j Osamosvojitev Slovenije (za® - '
.»“Pj i
slavije in nastanku samosU’L| I
SlUVlje 111 I1.1S1.1IIM1 3.111'-	,
Republike Slovenije je	I
Martin Ivanič) m pozabil na’ $ 1 korenine v Loki pri Zida" g mostu. Zbranim Sevniča®0" vj. polaskal, da je bila Sevnica ,. sokeni srednjem veku med da 20 najpomembnejšimi nami na Slovenskem. Up® ,„je učiteljica Branka Bogovič ®’ (,i brž položila na srce, kako h-P bilo, če bi priznani sevniški "jj dovinarji, kot so on, Stane tv w | in Janez Kos, poskrbeli, (Ljo l Sevnica dobila svojo zgodovj|
knjigo, kot jo že lep čas prcl1\.irii jo sosedje Krčani in Bresta®' j,
jo sosedje Krčani in Bresta" u-Morda bi poiskali kakšnega j,, deniča, da bi naredil iz tega jji torat, kajti omenjeni .g0*brUnl: imajo še precej do penzije (J; je omenil, da mu manjka se ►_j|i nih 10 let!), ko se bodo m ukvarjati s pisanjem takš® ,
JIL1)EŽ PRELOŽIL RAZVlpji.
ZASTAVE - Organizatorje®1^, ,
reditev na prostem jo je Pp v,pr | konec tedna zagodlo slab® jji) , me. Tako Sevničani v sobot ^ j imeli koncerta sevniške g°®"[)j|t!i > gradu in v nedeljo niso državnosti počastili na G"' trgu s svečanim razvitjem z‘e(ne občine. Upajmo, da bo ijnC. zdržalo vsaj v soboto P°P,~»;lnjl1 tudi po 17. srečanju srf /".|iiF gasilskih pihalnih godb p® vJ|(i nem trgu, da si bodo obis*
<1 :iIi tlticlčn g* n:»	1lil•
[ Krške novice
GREZNICE - Veliko krških starinskih stanovanjskih blokov tma kanalizacijo. Nekateri najno-Vejši, sodobno zasnovani stanovanjski bloki imajo greznice. Bodoči najsodobnejši stanovanjski objekti v Krškem bodo po tem Pravilu imeli kahlice.
PREPOZNAVEN - Snemalca televizije Slovenije krški organizatorji speedwayskih dirk niso Pustili na dirkališče. Vrat mu niso °uprli niti tedaj, ko je pokazal na Soro svoje snemalne opreme, ki Jo kot snemalec nosi s seboj vsakič ob takih priložnostih. Najbrž s° mislili, da sije snemalno opremo naložil samo zato, da bi brez-P ačno prišel na dirko. Kako pa: .venci si pač množično kupujejo za nekaj 1.000 mark kamer, stojal, kaset, osvetlitvenih sistemov in podobnih snemalnih reči samo zato, da bi si vse to naložili •ja, rame. Tako opremljeni se uelajo snemalce, da bi na speed-*aysko dirko lahko prišli brez
. aJ sto tolarjev vredne vstop-n>ce. Kajneda?
JE DOSTAL, NI DOSTAL? -
mko Sušterič je prepričan, da nekdanji rdeči klan, ki je vodil . rsk' Videm, še živo deluje in da se ni dostal. Če bi dostal, v tovar-n° zdaj ne bi prišel Dostal.
L_Novo v Brežicah
KDO JE? - Za vršilca dolžnosti ,'rektorja Zavoda za šport Bre-Zlce so predlagali Cirila Koležnika. Predlogu niso dodali nič obrazložitve. Mogoče obrazložit-e ni bilo zato, da bi Brežičani 'J!lslili, da je predlaeani v.d. “(rektorja prav tisti Ciril Koleš-'k, kije zgradil stadion. Mogoče obrazložitve ni bilo zato, da bi režičani mislili, da predlagani '.?• direktorja ni tisti Čiril Koleš-1 K' ki je gradil stadion. ŠPORTNA ZVEZA - Pravijo, a športna zveza Brežice skrbi za reziški šport. Eden od brežiških P°rtnih delavcev iz skromnega ^'Uba z dobrimi dosežki je rekel, a športna zveza mogoče res skr-' za brežiški šport, da pa njegov niob" Zadniem desetletju tega še
. PVORANA - Novi večnamen-' telovadnici pri načrtovani novi rednji ekonomski šoli naj bi dali me dvorana Trnje, ker je blizu is-'menskega mestnega predela. ako dobronamerno predlagajo ^ekateri. Ali bo ime obveljalo, se In VC’znano Pa je, da je pot do temnice trnova. In kako trnova
KOPRIVE SAMOSTOJNO-
■ Toliko kot slovenska samotnost so stare tudi koprive ob v®.k?ter'h nekdaj urejenih počili? k^.°b “avtocesti” na ozem-J i brežiške občine. Nazadnje so °Prive pred dobrimi petimi leti Pohodili turški in bosanski gastar-Jterjj, i<j so se pC|ja|i VL Nemčije omov. Od takrat vse do danes f. samostojno rastejo in so že n .. zakrile klopi in mize na
Počivališčih.
KAJ je TO? - Zavod za šport ezice upravlja športno-re-eacijski center Brežice. Tako reV P'^e v papirjih. Ampak kateri s„!jrcacijski center - vsaj vsaka uma brežiška frkljica ima svoje-88 "ekje za mestom.
• • •
toča pobrala
PRIDELEK
žia^EŽICE - Območje bre-Vr K.u občine so 19. junija zajele finske nevihte, ki so pone-^uu prešle v neurje s točo. Med šil Cn'm nalivom je toča pusto-jUu v okolici Brežic, med Krko la . • Vo’ najhuje pa je prizade-Dn "'orodno Bizeljsko, kjer je litapOd škoda tudi 100-odsto-d;"osledice neurja si je oglc-Po iomisija za oceno škode
uRmcntarnih nesrečah.
SLOVESNOST V VOJAŠNICI
vh^ERKLJE OB KRKI - Pred bn i m v tukajšnjo vojašnico ^ danes ob 8. uri slovesnost, s fijcCr° bodo počastili 5. oblel-tlr>° V()int; za Slovenijo in dan szavnosti. Slovesnost bo ob inskih ploščah, ki zazna-o Juta napad Cankarjeve bri-fei. uilJ43. leta na nemško bn?.. ue v Cerkljah in napad kai^'^'1’ teritorialcev na tu-s|,:SnJc letališče nekdanje jugo-Van' nske armade. V nadaljc-prslovesnosti bodo svečano r;.|Vzuli reliefno plastiko genc-S1.,. Rudolfa Maistra, ki jo bo-hei'vlor’ umetniški kovač Jer-Krl■ °rkl), in KS Cerklje ob tr*'podarila 210. učnemu cen-blovenskc vojske.
MŠŠ IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ V Krškem še gradijo stanovanja
Podjetje IR Inženiring s pomočjo posojil državnega stanovanjskega sklada in občine zgradilo prvih 24 neprofitnih stanovanj - Kakovostna - Obisk ministra Gantarja
KRŠKO - V Krškem so v ponedeljek v navzočnosti ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja slovesno odprli stanovanjski objekt, v katerem je 24 neprofitnih stanovanj. Ta je s pomočjo posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, občine Krško in bank ter lastnih sredstev zgradilo podjetje IR Inženiring Krško. Še pred koncem letošnjega leta naj bi dokončali še en podoben objekt s 36 neprofitnimi stanovanji.
Omenjena neprofitna stanovanja je IR Inženiring po besedah direktorja Jožeta Kosa gradil predvsem za večinski srednji sloj in mlade družine, tj. za tisti del prebivalstva, ki ni socialno ogrožen, vendar ima premalo denarja za lastno stanovanje.
Objekta, v ponedeljek odprti in tisti, ki naj bi ga dokončali v naslednjih mesecih, bosta veljala investitorja 6,4 milijona mark.
Prvotno je kazalo, da ju bodo zgradili za slabih 5 milijonov mark. Cena je porasla, kot navaja direktor Kos, zaradi dodatnih
stanovanj. Dejal je, da je v krški občini veliko prosilcev za socialna stanovanja in nekaj manj za neprofitna. Napovedal je tudi, da bo občina priskrbela stanovanja za strokovnjake, ki jih potrebuje.
M. LUZAR
• “Stanovanjski sklad Republike Slovenjje je zasnoval neprofitno stanovanjsko gradnjo tako, da bi ostali stroški stanovanjske gradnje čim nižji. Predvidel je, naj bi imeli prednost tisti prosilci posojil, ki bi jim občine podelile čim več ugodnosti, npr. brezplačno komunalno opremljeno zemljišče, sofinanciranje posegov, izvedenih zaradi geomehanskih vzrokov ipd. Poudariti je potrebno, da v tem primeru takšnih ugodnosti nismo imelC” je na ponedeljkovi otvoritvi med drugim dejal Jože Kos.
del in zaradi gradnje podstrešnih stanovanj, ki jih sprva niso mislili narediti. Gradnja objektov se je zavlekla najmanj za leto dni, kar se je zgodilo zaradi razpada GIP Pionir Novo mesto, pomanjkanja denarja v krškem občinskem proračunu in zaradi nekaterih prepozno opravljenih obrtniških del.
Upoštevajoč vse okoliščine gradnje omenjenih stanovanjskih objektov, je Jože Kos rekel, so s tem stanovanjskim projektom nedvomno “orali ledino”. Po njegovem gre za objekta take kakovosti, ki močno presega dosedanjo.
Župan Danilo Siter je izrazil veselje zaradi uspešne gradnje
NOVA STANOVANJA - Nekaterim od tistih, ki bodo bivali v neprofitnih stanovanjih v novem objektu v Krškem, so v ponedeljek izročili ključe. Obiskovalci otvoritvene slovesnosti (na fotografiji tretji z leve direktor IR Inženiringa Jože Kos, na njegovi desni minister dr. Pavel Gantar) so si za zaključek ogledali nova stanovanja, pred tem so prisluhnili nekaj nagovorom in kulturnemu programu. Trak pred vhodoma v objekt sta prerezala dr. Pavel Gantar in Mira Resnik, predsednica in ustanovna članica gospodarske družbe IR). (Foto: L. M.)
Prijetna človeška druženja
V Brestanici tretje srečanje skupin starih za samopomoč
BRESTANICA - Nasmeh nič ne stane. Ne da se ga kupiti, lahko se ga samo podari. V takem tonu je nagovorila Mirjana Mlakar iz Centra za socialno delo Krško člane skupin starih za samopomoč, ki so se srečali 13. junija ob Ribniku v Brestanici. Srečanje je bilo letos tretjič zapored -prvič je bilo na Otočcu, lani v Brežicah - namenjeno pa je bilo skupinam za samopomoč iz občin Trebnje, Novo mesto, Kočevje, Brežice in Krško. Tokratnega druženja v Brestanici se je udeležilo 14 skupin, in sicer gre za skupine iz domov starejših in iz domačega okolja.
Kot je v pozdravnem govoru rekla Mirjana Mlakar, število skupin za samopomoč iz leta v leto raste. Redna tedenska srečanja članov so topla in človeška in popestrijo ljudem življenje. Mlakarjeva je v svojem govoru tudi sporočila, da sc nekateri včlanjujejo v obravnavane skupine tudi
Možnosti za glasbeni šoli
Pouk glasbe bi radi v primernejših prostorih
MOKRICE - V zadnjem času sem spet postal optimist, saj se kažejo možnosti, da bi sc Glasbena šola Brežice res lahko preselila v nove prostore. Tako je nedavno povedal prof. Dragutin Križanič, ravnatelj glasbene šole Brežice, katere 50-letnico praznujejo letos. Podobno pričakuje, čeprav z nekaj več črnogledosti,
Križaničev krški kolega prof. Drago Gradišek. Oba sta sodelovala v Odprtih straneh Našega glasa, pogovoru, ki ga organizira omenjeni krški časopis in ki so ga tokrat postavili v grad Mokrice.
Srečanje so z glasbo popestrili gojenci krške in brežiške glasbene šole.
Ravnatelja obeh glasbenih šol poznata objekt, ki je za glasbeni
zato, ker so na starost osamljeni.
Zbrane sta pozdravila tudi Danilo Siter in Tone Kladnik, prvi župan občine Krško in drugi predsednik Združenja za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije. Kladnik je pohvalil voditelje skupin iz prej naštetih občin, češ da se povezujejo in da organizirajo skupna srečanja, česar drugod po Sloveniji ni.
Letošnje srečanje so organizirali Krčani, med katerimi sta glavno organizacijsko delo prevzeli Mirjana Mlakar iz Centra za socialno delo Krško in njena kolegica Marjana Sečen. Mlakar-
Slovenija dobiva stanovanjsko hranilnico
Napovedi dr. Gantarja
“Za zagotavljanje gradbenih zemljišč, predvsem v večjih mestih, bomo pripravljali ukrepe na področju obdavčevanja stavbnih zemljišč, ki bodo omogočili v naslednjem letu, da se ta zemljišča hitreje vrnejo v obtok, v zazidavo, namesto da zaradi nizkih davčnih stopenj ostajajo v rezervi in čakajo boljše čase. Skupaj z občinami nameravamo uvesti še nekaj takih in podobnih ukrepov, da bi povečali raznovrstnost stanovanjske ponudbe.
Ključni element nacionalnega stanovanjskega programa, ki ga je vlada že sprejela, v parlament pa pravkar prihaja prenovljena verzija pravkar, je ta, da moramo zagotoviti raznovrstnost stanovanjske ponudbe, vsakemu socialnemu sloju, vsaki družini v njenem življenjskem obdobju ustrezen način stanovanja. Država mora omogočiti posameznikom in družinam, da si sami rešujejo stanovanjske probleme, da zberejo čim večji delež lastnih sredstev za reševanje svojega stanovanjskega problema. Temu je namenjena tudi že napovedana, dolgo obetana, vendarle pričakovana ustanovitev slovenske stanovanjske hranilnice.”
To je med drugim dejal minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar ob otvoritvi neprofitnih stanovanj v Krškem 24. junija.
jeva se je v pozdravnem nagovoru zahvalila za pomoč krški občini in županu.
K	L. M.
šoli primernejši od sedanjih stavb. Te namreč daleč zaostajajo za standardi, veljavnimi za podobne ustanove. Kljub prostorski stiski in pomanjkljivi tehnični opremi obe šoli delo dobro opravljata, so menili v pogovoru. Za zdaj nima-
* V glasbeni šoli Krško bodo začeli poučevali klasične orgle, Za začetek bodo sprejeli največ pel slušateljev.
ta možnosti, da*bi postali srednji glasbeni šoli, vendar velja o takem razvoju razmišljati, še zlasti zato, ker delujejo v obeh šolah nekateri oddelki, ki bi lahko zagotovili srednješolsko glasbeno vzgojo.
L. M.
SREČANJE SKUPIN ZA SAMOPOMOČ - Srečanje je popestril nastop Murenčkov iz krškega otroškega vrtca (na sliki v ozadju) in romske plesne skupine. Za veselje in dobro razpoloženje so poskrbeli tudi instrumentalisti, ki se jim je za nekaj časa pridružil tudi župan Danilo Siter. (Foto: L. M.)
Država pozabila dati denar
O lokalni samoupravi
KRŠKO - Ker so v pripravi nekateri novi zakoni o lokalni samoupravi in ob pričakovanju, da bo Posavje v bodoče povezano kot enotna pokrajina, je krška območna organizacija Združene liste socialnih demokratov organizirala pred nedavnim v Krškem javno tribuno o lokalni samoupravi in regionalnem razvoju. Kot gostje so se je udeležili Breda Pečan, poslanka ZLSD in predsednica komisije državnega zbora za lokalno samoupravo, Andrej Čokert iz vladne službe za lokalno samoupravo in Jože Habinc, predsednik sveta KS Krško. Na javno tribuno je poslala svojega predstavnika tudi občina Radeče, ki meji na posavsko občino Sevnica.
Eden glavnih nerešenih problemov nastajajoče slovenske lokalne samouprave je premoženje, ki so ga nekdanje občine ustvarile s samoprispevki. Stvari se zapletajo tudi z lastninjenjem objektov, kot so zadružni domovi, ki so v preteklosti nastali pogosto s skupnimi vlaganji, celo z naložbami podjetij, danes pa postajajo nemalokrat zasebnikova last.
Udeleženci javne tribune so se zavzeli za obstoj krajevnih skupnosti tudi v bodoče in izrazili pričakovanje, da bo država dala več denarja za delovanje teh
• Po napovedih Andreja Čoker-ta bodo letošnjo jesen dali v vladno proceduro zakon o pokrajinah. Vladni organi se zavzemajo za razmeroma velike pokrajine, še vedno pa je povsem odprto vprašanje, kako pokrajine oblikovati.
skupnosti, zlasti s priznavanjem večjega deleža dohodnine, za kar se je zavzel med drugimi Franci Žohar iz Radeč.
Krajevne skupnosti so v krški občini po besedah Silva Gorenca dejavnik razvoja. Ob tem pa obstaja problem, in sicer ta, da je občina brez razvojnega načrta. Na močno vlogo krajevnih skupnosti je opozoril tudi Vinko Bah, tajnik
občine Krško.	.,
L. M.
DAN DRŽAVNOSTI IN 90-LETNICA GASILSTVA
VRHPOLJE - Gasilsko društvo Vrhpolje in občina Šentjernej bosta organizirala za dan državnosti in 90-letnico gasilskega društva prireditev, ki bo v soboto, 29. junija, ob 18. uri. To je pravi datum proslave; gre torej za spremembo datuma, saj so sprva napovedali, da bo ta prireditev v nedeljo ob 16. uri.
Samostojnost lepa, a ranljiva
Proslava ob 5-letnici samostojnosti Republike Slovenije - Župan Jože Avšič: Nekdanja skupna država ni obetala ničesar dobrega - Pravice izgnancem! - Kučanove čestitke
BREŽICE - S slovesnostjo pri spomeniku "Kose” v Brežicah so v petek, 21. junija, zvečer v Brežicah počastili S-letnico samostojnosti Republike Slovenije. Prireditev je nekoliko motilo slabo vreme, vendar se je je udeležilo precej obiskovalcev.
Na slovesnosti, ki se je začela so govorile tudi zahteve po spre-
PROSLA VILI OBLETNICO SAMOSTOJNOSTI - Prostor pri brežiškem spomeniku “Kuse" v Brežicah, ki simbolizira številne upore slovenskega naroda, so za večerno proslavo opremili nadvse slovesno. Brežiški župan, ki je na tem prostoru govoril udeležencem prireditve, je med drugim rekel, naj si v Sloveniji ne nagajamo in naj ne spotikajmo drug drugega; ko mlada država še išče pravo pol v prihodnost. “Ne ponavljajmo napak iz pretekle in polpretekle zgodovine, "je rekel župan Avšič. (Loto: L. M.)
pri spomeniku ob 21. uri, je govoril župan občine Brežice Jože Avšič. Spomnil je na dogodke, ki so se zvrstili v občini in v državi v slovenski osamosvojitveni vojni pred petimi leti. Ali bomo znali ^samostojnost zdaj in v prihodnje obdržati, se je vprašal. Priznati je treba, je menil, da se je zgodila tudi kakšna napaka. Kateri od osamosvojitvenih projektov ni bil najbolje uresničen. Smo kot otroci. Ko otrok shodi, večkrat tudi pada in se rani. Kaj bi bilo, če bi otroku pri njegovih prvih poskusih nagajali in ga spotikali? Kar doživlja otrok, doživlja tudi mlada Slovenija, je dejal Avšič.
Po Avšičevih besedah je zlasti v začetku devetdesetih let, vendar že tudi leta poprej, Slovencem grozilo, da postanejo v skupni državi Jugoslaviji tudi formalno drugorazredni državljani. O tem
membi ustave SFRJ, na podlagi katere smo imeli pravico do samoodločbe in na podlagi katere smo se po zaslugi naših lastnih odločitev potem tudi osamosvojili.
Avšič je izrazil prepričanje, da leži občina Brežice na enem najlepših koncev in hkrati tudi strateško zelo pomembnem delu države. Pomembnost dokazujejo tudi vojaške-akcije v desetdnevni vojni, to je po njegovih besedah nekoč dokazoval tudi Hitler z izseljevanjem tukajšnjih domačinov. “Ko današnjemu jubileju prištejemo še eno petico, dobimo obletnico, ki označuje enega najtežjih trenutkov občanov brežiške občine, Posavja in Obsotelja. Prav je, da se ob tej slovesnosti spomnimo tudi tega, da je zadnji čas, da se popravijo krivice in uresničijo obljube in zakon za velik del žal
zdaj že starejšega rodu občanov brežiške občine,” je rekel Avšič.
• Brežiški občini je ob državnem prazniku poslal čestitke in lepe želje predsednik države Milan Kučan. V čestitko, ki jo je župan prebral na petkovi slovesnosti, je predsednik med drugim zapisal: “Verjammem, da bomo s skupnimi moči zmogli, trdno vključeni v evropsko ustanovo, to našo državo oblikovati kot varno in prijazno za vse Slovence in Slovenke in prav vse državljanke in državljane Republike Slovenije.”
Med slovesnostjo je občinska delegacija odnesla venec na grob Jernej Molana v Rigonce. Spomin na padlega Molana so počastili tudi s trenutki molka.
Petkovo proslavo sta s promenadnim koncertom napovedala pihalna orkestra Kapele in Loče. Povezovalno besedilo na slovesnosti je prispevala Tea Ferlan.
L. M.
L
KAKO JE Z NAŠIMI KOVINARJI?
Največji v kovinski industrij Dolenjske in Beie krajine je Revoz Novo mesto (2.886 zaposlenih), kije tudi družba z največjim prihodkom v regiji in v državi (lani 113,6 milijard tolarjev). S 752 milijoni tolarjev čistega dobička je na 22 mestu v državi, je pa tudi največji izvoznik.
V Črnomlju se je zrušila livarna Belt, kije še nedavno zaposlovala 1.600 delavcev. Lani jo je prevzel IMP Livar iz Ivančne Gorice in zaposluje le še 200 ljudi, vendar ima perspektiven program, če bo le uspel dogovor o nakupu tovarne med lastnikom, Dolenjsko banko, najemnikom Livarjem in državo. Z dobičkom je lani poslovala družba Trimo Trebnje, ki daje delo 520 delavcem, še uspešnejši po dobičku v tej dejavnosti pa sta bili družbi TPV - Tre-ves sedeži in TPV Novo mesto.
Tildi Posavje ima močno tradicijo v kovinskopredelovalni industriji, vendar so večja podjetja (SOP, Kovinarska) končala v stečajih, manjše zasebne družbe, kljub zahtevnim, tudi izvoznim programom, pa jih ne morejo ustrezno nadomestiti. Metalna Senovo ima perspektiven program, vendar je v zadnjih letih ječala pod bremeni težav matične mariborske Metalne.
V desetletju ob pol delovnih mest
Združenje kovinske industrije v Novem mestu sprejelo izjavo - Opozarja na najnujnejše ukrepe - Manjša podjetja
ne nadomestijo velikih - Razdrobljene strokovne ekipe
TERME V OSLU
ČATEŽ - Na norveško-sloven-ski poslovni konferenci v Oslu je sodelovalo 30 tamkajšnjih podjetij in 8 slovenskih, med njimi tudi Terme Čatež. Predstavniki te družbe so med drugim ponudili norveškemu ministrstvu za zdravstvo možnost za rehabilitacijo bolnikov iz Norveške na Čatežu.
PRODAJA GORENJA
VELENJE - V Gorenju iz Velenja napovedujejo, da bodo julija pričeli z javno prodajo, kateri bodo tudi za certifikate ponudili 15 odstotkov vseh delnic. Skupna vrednost družbenega kapitala podjetja je 12,2 milijarde tolarjev. Nominalna vrednost delnic te družbe je 1.000 tolarjev, zato bo mogoče vložiti tudi manjše ostanke certifikatov.
NOVO MESTO - Slovenska kovinska industrija je v zadnjih desetih letih izgubila 40.000 delovnih mest od skupno 87.000, kar nedvomno priča o veliki krizi in premikih v tej panogi. Žal so bili zadnje čase ti premiki predvsem negativni, zato se mnogo podjetij še vedno bori za preživetje, kar napoveduje nove stečaje. Upravni odbor Združenja kovinske industrije pri GZS je zaradi tega minuli četrtek v Novem mestu sprejel posebno izjavo, v kateri opozarja na stanje ter predlaga potrebne ukrepe za sanacijo in povečanje konkurenčne sposobnosti kovinarjev.
V slovenski kovinski industriji so se zrušili mnogi veliki sistemi, predvsem na področju strojegradnje, med njimi Metalna, TAM, Tomos, Emo in Litostroj, območje južno od Ljubljane pa je v stečajih izgubilo ribniški Riko, črnomaljski Belt ter krški podjetji Kovinarska in SOP.
Podjetja so se po stečajih razdrobila ali pa močno zmanjšala število delovnih mest, marsikje pa so na ruševinah naštetih podjetjih
nastala nova, ki sicer oživljajo stare ali prenovljene programe, se tudi uspešno usmerjajo v izvoz, vendar nekdanjih velikih sistemov ne morejo nadomestiti. Mnogi proizvodni programi so ugasnili (površinska zaščita v SOP Krško, ekološka in gradbena oprema v Kovinarski, male elektrarne v Elektrokovinarju Laško), čeprav so si podjetja ustvarila dobro ime in sloves z objekti doma in v tujini. Kot ocenjujejo v kovinski in-
KDAJ PRA VI SEJEM V NOVEM MESTU? - V športni dvorani Marof je od 20. do 23. junija potekal sejem obrti in podjetništva. “Že lanskoletni sejem je doživel takšen odziv, da so obrtniki zahtevali sejem tudi letos, "je na novinarski konferenci pred sejmom dejal predsednik Območne obrtne zbornice Ivan Krajnc. Agencija Notta, ki je skrbela za izvedbo sejma, je prostor razprodala 70 podjetjem in obrtnikom, okrog 15 interesentov pa je ostalo pred vrati. Razstavljalci so zadovoljni in pričakujejo pravi sejem v Novem mestu. V petek dopoldne so si razstavni prostor ogledali tudi učenci 7. razredov novomeških, škocjanskih in šentjernejskih osnocnih šol (na sliki). (Foto: B. D. G.)
Priznanji območne zbornice
Za gospodarske dosežke sta ju letos dobila Vino Brežice in Viljem Glas, direktor Lisce iz Sevnice
BREŽICE - Območna gospodarska zbornica Posavje je sredi preteklega tedna na slovesni seji upravnega odbora podelila dve letošnji priznanji za gospodarske dosežke. Prejela sta ju družba Vino Brežice in Viljem Glas, generalni direktor družbe Lisca iz Sevnice.
Vino Brežice, ki uspešno deluje že 50 let, je v zadnjih letih prodrlo na nova tržišče s kakovostjo in novimi blagovnimi znamkami. Ponudbo je novemu trgu prilagodilo s preusmeritvijo v male, a dohodkovno zanimive serije. Med posebne dosežke Vina Brežice je mogoče šteti na področju brezalkoholnih pijač pridobitev koncesije Schvveppsa za Slovenijo in Hrvaško ter razvoj lastne blagovne znamke FIT, medtem ko se je
Delnice Lisce na borzo
Na Ljubljansko borzo uvrščena še ena od privatizacijskih delnic, delnica Lisce iz Sevnice
NOVO MESTO - 24. junija so na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev na odprtem trgu C pričele kotirati delnice družbe Lisca, d.d., modna oblačila, iz Sevnice. Ta družba je s 40-odstotnim deležem na domačem trgu naš največji izdelovalec perila, poleg tega pa še pomemben ponudnik kopalk in ženskih bluz. V letu 1995 je ustvarila 4,3 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje in 93,8 milijonov čistega dobička, kar znese približno 63 tolarjev na delnico.
V sodni register je vpisano 1,493 milijarde tolarjev osnovnega kapitala družbe, ki je razdeljen na 1.493.132 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev. Delnice so bile 22. maja letos vknji-žene v centralni register vrednostnih papirjev KDD in s tem izdane v nematerializirani obliki, zato se se sprememba lastništva delnic lahko izvede samo po pravilih KDD pri pooblaščenih pravnih osebah.
Sprva se bo na borzi trgova-
lo zgolj z delnicami oznak A in G, ki so brez omejitve prenosljivosti in predstavljajo 57 odstotkov vseh izdanih delnic. Pri delnicah iz notranjega odkupa (oznaka C) je možna sprememba lastništva zgolj v krogu dosedanjih imetnikov, moratorij za skupini B in D pa bo potekel 7. avgusta 1997.
Vodstvo Lisce si v tem času še ni želelo na trg vrednostnih papirjev, čeprav družba izpolnjuje pogoje za kotacijo na trgu B. V Lisci so pričakovali, da se bo še pred njimi na borzo uvrstilo še kako večje konkurenčno tekstilno podjetje. Zaradi tega kot tudi zaradi velike nestabilnosti trga vrednostnih papirjev je zelo težko napovedati, kaj se bo s ceno delnic Lisce v bodoče dogajalo. Negotovost je še toliko večja, ker se doslej z njimi ni trgovalo niti na črnem trgu. Med borznimi analitiki prevladuje mnenje, da se bo cena gibala okrog 800 tolarjev.	IZTOK PLUT,
DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tel.: 1)68/323-553,323-554, fax: 068/323-552
na področju vinarstva družba preusmerila v proizvodnjo vrhunskih vin, vin posebnih kakovosti, penečih vin in portskega vina.
Viljem Glas je direktor podjetja Lisca že 9 let. Prav v času njegovega vodstva je Lisca uspešno prebrodila izgubo trga po razpadu Jugoslavije, kamor je prodajala velike količine izdelkov. Podjetje seje prestrukturiralo, nadomesti-
* Gost na slavnostni seji je bil predsednik GZS Jožko Čuk, kije prisotnim govoril o gospodarskih gibanjih v Sloveniji, nujnih ukrepih za izboljšanje stanja in o vlogi zbornice pri tem. Med drugim je poudaril, da je gospodarstvo najbolj racionaliziran del naše družbe, o čemer priča že dejstvo, da je v zadnjih 10 letih zgubilo
258.000	delovnih mest, medtem ko je negospodarstvo v istem času odprlo celo dodatnih 15.000 delovnih mest. Industrija, kije motor gospodarstva, je lani dosegla komaj dve tretjini industrijske proizvodnje iz leta 1986.
lo bivše trge z novimi in svoj razvoj od prejšnjih pretežno prede-lavnih poslov preusmerilo v razvoj lastnih blagovnih znamk.
B. D. G.
PRIZNANJA GOSPODARSTVU - Gospodarstvo Posavja je po oceni direktorja Območne zbornice Valentina Dvojmoča doseglo dno recesije. Regija se kljub temu ponaša tudi z družbami, ki v zaostrenih razmerah za poslovanje dosegajo nadpovprečne rezultate. Med njimi sta tudi Vino Brežice - v imenu kolektiva je priznanje prejel direktor Karl Recer - in Lisca iz Sevnice, katere dolgoletni direktor Viljem Glas je letošnji drugi nagrajenec za gospodarske dosežke. (Foto: B. D. G.)
dustriji, kar nekaj tradicionalnih programov v gradnji dvigal in drugi logistični opremi, procesni in gradbeni opremi ni mogoče več nadaljevati, ker so se razbile skupine inženirjev in izkušenih strokovnjakov. V krškem Šopu tako sameva prazna proizvodna hala, hkrati pa cel kup posameznih So-povih strokovnjakov nadaljuje delo, sicer uspešno, a žal razdrobljeno v manjših podjetjih.
Kovinarji opozarjajo na nujna vlaganja v tehnološko obnovo in dokapitalizacijo in menijo, da je za državo mnogo ceneje, če ohrani delovna mesta, kot pa da troši denar za mnogo dražja nova. Posebej je pomoč potrebna v podjetjih, ki tekoče poslujejo pozitivno, ki so neto izvozniki in imajo nadpovprečno dodatno vrednost, a jih bremenijo dolgovi iz preteklosti, ki so kazen v obliki visokih obresti zato, ker so v nepravem času vlagali v razvoj (Cimos in še več drugih).
Člani upravnega odbora so menili, da bosta v letošnjem letu še posebej izrazita problema previsokih obresti za kapital in finan-
DOBRO OBISKANO SREČANJE OBRTNIKOV
DOLENJSKE TOPLICE -Udeležbo na tradicionalnem srečanju dolenjskih in belokranjskih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ki je bilo minulo soboto na jasi v Dolenjskih Toplicah, je napovedalo okrog 900 udeležencev. To je že drugo leto s tako množično udeležbo, ki potrjuje, da so taka družabna srečanja vse bolj potrebna.
ciranje reprodukcije. Domači stroški dela in drugi stroški na enoto izdelka so še vedno previsoki, novi carinski predpisi pa so zapletli in podražili poslovanje, medtem ko nujno potrebnih ukrepov necarinske zaščite še ni. Združenje si prizadeva za spremembe na tem področju, saj zdaj izdelovalci plačujejo 20-odstotni prometni davek na orodja za mehansko obdelavo za industrijo,
• Lani je kovinska predelava, strojegradnja in industrija prometnih sredstev dajala delo petini vseh zaposlenih v industriji, dosegla četrtino vsega izvoza industrije in 139-odstotno pokritje uvoza z izvozom. Vendar pa je bruto dodana vrednost na zaposlenega daleč prenizka in je trikrat manjša od povprečja v Evropi. V strojegradnji komaj pokrivajo nizke plače, nekaj bolje je v predelavi kovin in v proizvodnji prometnih sredstev, medtem ko so najuspešnejši v Analni avtomobilski industriji. V prvih treh naštetih dejavnosti tudi v letošnjem letu proizvodnja pada.
medtem ko trgovina pri uvozu tega blaga plača le 5-odstotni prometni davek. Prav tako želijo doseči skrajšanje časa za vračilo plačanih carin.
Nekatera tuja trgovska podjetja s pridom izkoriščajo sporazume med državami Cefte (ustanavljajo izpostave svojih podjetij na območju-Cefte) in pri nas nelojalno kokurirajo z izdelki iz zahodne Evrope. Ker carina preverja izvor takega blaga samo na osnovi konkretnih prijav, so se kovinarji odločili, da bodo začeli podajati prijave.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Kondenzatorji iz Semiča predragi za Korejo
Zamajalo se je 300 do 400 delovnih mest v Semiču
SEMIČ - “Čeprav smo zadnjih pet let v našem podjetju produktivnost na zaposlenega zviševali za 20 odstotkov na leto, zdaj ne moremo več naprej. Zdaj je zaradi nekonkurenčnosti pod vprašajem 300, morda 400 delovnih mest,” je na nedavni seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Novo mesto dejal Janez Šte-fanič, direktor zdaj še 1400-članskega kolektiva semiške Iskre Kondenzatorji.
To podjetje, ki je četrti največji izvoznik na Dolenjskem in v Beli krajini, je tako nedavno izgubilo tretjino poslov v Koreji, kjer je s svojo prodajo dosegalo kar polovico vsega slovenskega izvoza na ta trg. Za svojo nekonkurenčnost krivi predvsem nove in nove obremenitve, ki jim jih nalaga država.
Tako v Iskri Kondenzatorji pravijo, da je zdajšnji carinski zakon v prvi vrsti nova obremenitev za gospodarstvo, vsaj v stroških poslovanja. Odprto je predvsem vprašanje carinskih obremenitev za sestavne dele, za katere kovinska in elektro industrija plačuje 20-odstotne dajatve, medtem ko je dajatev za končni izdelek le 5-odstot-na. Po drugi strani konkurenčnost domačih proizvajalcev zmanjšujejo uvozniki, ki ponujajo blago brez atestov, garancij in certifikatov.
B. D. G.
Črnomelj težko čaka leto 1997
Lani kar 8 stečajev - V praznih objektih se obeta nova proizvodnja ■ Nova delovna mesta v Danfossu in PC Majer - Dolenjska banka ne popusti pri ceni • Kaj bo z Beltom in Vinteksom?
ČRNOMELJ - Samo v črnomaljski občini je lansko leto stečaj doletel osem podjetij, kar je zmanjšalo industrijsko proizvodnjo v primerjavi z letom prej za 3,2 odstotka in povzročilo 19-odstotno brezposelnost. Nekateri podatki kažejo, da v letošnjem letu brezposelnost ne bo več tako naraščala. Toda čeprav novih delovnih mest letos še ne bo, si v občini že v prihodnjem letu obetajo boljše čase.
Podjetja za letos načrtujejo več naložb v tehnologijo, v prostorih nekaterih podjetij v stečajih se obetajo novi programi, gradi se nova proizvodna hala podjetja Danfoss Compressors, ki bo prinesla najmanj 300 novih delovnih mest, v razvoju pa je tudi poslovni center Majer, v katerem vlaga več manjših podjetnikov. Kot ocenjujejo v občini, se tudi malo gospodarstvo zdaj hitreje razvija kot pretekla leta, večja vlaganja malih podjetnikov pa naj bi ravno tako pokazala rezultate v letu 1997.
V reševanje problematike podjetij v stečaju se je aktivno vključeval tudi občinski svet, kije vzpodbudil delovne razgovore s stečajnimi upravitelji, novimi lastniki podjetij in najenlniki. Lani sta v stečajnem postopku končala Obrt in Tergus iz Črnomlja^ Tekstil iz Adlešičev, Kovinar Črnomelj, Leso Črnomelj, enota Novosti iz Ljubljane ter Belt Livar in enota Novoteksa v Vinici.
Kovinarjeve prostore ima v najemu novomeško podjetje DE-KOP E, ki namerava, če bi mu uspelo odkupiti prostore, proizvodnjo povečati in na začetku
NIKA POSLEJ TUDI V ZAVAROVALNIŠTVU
LJUBLJANA - Družba Nika, Investiranje in razvoj, za letos načrtuje ustanovitev zavarovalnice, ki naj bi se v začetku ubadala predvsem z življenjskim in dodatnim pokojninskim zavarovanjem, kdaj pozneje pa tudi z osnovnim pokojninskim zavarovanjem. Družba načrtuje za letos najmanj 150 milijonov tolarjev dobička, ob nedavni skupščini pa je delničarjem razdelila za 96 milijonov tolarjev dividend za lansko leto.
zaposliti 10 ljudi. Proizvodnjo Lesa nadaljujejo tri podjetja, ki zaposlujejo 115 delavcev, vendar jih bremenijo dolgovi matičnega podjetja, zato si občina prizadeva pridobiti sredstva za ohranitev delovnih mest iz ministrstva za delo. Objekt Tekstila Adlešiči je kupilo podjetje Konfekcija Julija iz Metlike, ki načrtuje v objektu v L fazi 10 novih delovnih mest. Prostore Obrti in Tergusa je nedavno kupil podjetnik Julij Brine iz Otoka pri Metliki, ki je v objektih začel proizvodnjo pokopališkega programa z več delavci.
Občina Črnomelj, ki je solastnica podjetja Eki, proizvodnje elektromehanskih komponent, si prizadeva dobiti nov program za to podjetje, da bi ohranila delovna mesta. Poleg podjetij v stečajih
ODOBREN INLESOV PROGRAM LASTNINJENJA
RIBNICA - Lastninsko preoblikovanje Inlesovih delniških družb in holdinga se je srečevalo s številnimi znanimi težavami in ovirami. Te dni so v omenjenih delniških družbah objavili programe lastninskega preoblikovanja, ki ga je agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo vendarle odobrila. Po tem programu sta se Inles Holding, d.d., Ribnica, proizvodnja stavbnega pohištva, v celoti pripojila k Inles Hrast, d.d., proizvodnja stavbnega pohištva, in inženiring Prigorica pri Dolenji vasi. Odslej bodo delovale Inles Irgovina, d.d., Ribnica, Inles S.D.R., d.d., proizvodnja vhodnih vrat, Sodražica, in Inles Hrast, d.d., Prigorica. Medtem pa je In-lesova delniška družba v Travniku na območju občine Loški Potok že daljši čas v stečaju.
je v občini še podjetje v zapiranju - Rudnik Kanižarica, kjer D delavcev še dela na zapiraln1*1 delih, 35 invalidov je na čakanju' 45 delavcev je dobilo odpravnine, 7 pa so jih prezaposlili. „ B. DUŠIČ GORNIK
DOLENJSKA BANKA NE POPUSTI
Osrednje odprto vpraša" nje črnomaljskega gospa' darstva je trenutno usoda proizvodnje v bivšem Bella in Vinteksu. Belt je oktobra vzel v najem Livar iz Ivančne Gorice, ki nadaljuje pfO' izvodnjo s 170 delavci in ima resen ter obetaven program* še posebej v povezavi s so-sednjim Danfossom. V Bel tu zdaj poslujejo tri podjetja' proizvodnja strojev, pre-vozniki in družbena prehrana, ki so podnajemniki Livarja. To podjetje se zdaj dogovarja z lastnikom nepremičnin - Dolenjsko banko - o odkupu, vendar trdi* da zahteva banka preveč denarja. Obstaja bojazen, da se bo Livar odločil in nadaljeval proizvodnjo na svojem sedežu.
V Novoteksovih prostori*1 v Vinici delile podjetje Vin-teks s prav tako 170 zapoS" lenimi. Stečajni postopek s* vleče, potekajo pa dogovori a prodaji nepremičnim med Doleijsko banko, ki je lastnik, Vinteksoin, občino i*1 ministrstvi za delo in gospo-darstvo. Sestanek, ki naj dal odgovor na vprašanje J* usodi 170 delovnih mest oh meji, je napovedan ravno za danes ob 14. uri v Ljubljani-Tli naj bi se sestale vse vpletene strani z ministroma Dragonjo in Ropom, ki h®" stu morala povedati, koliko je pripruvljena prispeva* država, če Dolenjska banka popusti pri ceni nepremi*-' nin.
Tri leta zadruge Suha krajina
Napovedovali soji le 3 mesece življenja ■ 106 članov, med njimi tudi delavci
ŽUŽEMBERK - Pred tremi leti seje takratna TZO Žužemberk, del novomeške KZ Krka, osamosvojila in postala samostojna kmetijska zadruga. “Pokazalo seje, daje bila to pametna poteza, saj se nismo vklapljali v razvojne programe KZ Krka,” pravi direktor KZ Suha krajina Janko Skube, ki je že več kot 10 let na čelu zadruge oziroma prej temeljne zadružne organizacije.
UMETNO
OSEMENJEVANJE SVINJ
SEVNICA - Zaradi interesa Posameznih rejcev plemenskih svinj in tudi zaradi tega, ker se je v Posavju pojavila kužna bolezen Prašičev (Aujesezkyjeva bolezen), ^ se prenaša z naravnim pripu-stom, bo sevniška veterinarska Postaja pričela s 1. julijem z umetnim osemenjevanjem svinj na območju občine Sevnica. Sevniški Veterinarji želijo z umetnim osemenjevanjem svinj preprečiti šir-Knje te nevarne bolezni in že prejemajo naročila za cepljenje na Veterinarski postaji Sevnica ■ned 7. in 8. uro zjutraj.
'Želim si, da v Sloveniji ne bi bilo vse tako strašno zadrgnjeno. 'Marjan Podobnik, predsednik SLS)
INOVOMEŠKETRŽNICE
“Mi hočemo biti prava zadruga za kmete z našega območja. Kljub slabim napovedim - nekateri so nam prerokovali največ 3 mesece življenja - smo kar dobro preživeli že več kot 3 leta.” Danes je v zadrugi zaposlenih 67 ljudi, do konca leta se naj bi to število povečalo na okoli 80, do leta 1998 pa že na 100. “Morda se sliši veliko, a prepričani smo, da je tudi ta naš cilj uresničljiv,” pravi optimistično Skube.
Zadruga šteje 106 članov, od tega je 69 kmetov in 37 delavcev, za katere veljajo enaki pogoji za
članstvo kot za kmete, morajo pa biti najmanj 5 let zaposleni v zadrugi, da lahko postanejo tudi njeni člani. Članski delež znaša 900 nemških mark v tolarski vrednosti, poleg tega pa mora vsak član za poslovanje zadruge jamčiti s 4-kratnim članskim deležem. Tako znaša jamstveni kapital žu-žemberške zadruge okoli 400.000 nemških mark, njeno premoženje pa brez nove pekarne ocenjujejo na najmanj 3 milijone mark, pekarna pa je vredna še vsaj polovico toliko.
Lastne proizvodnje žužember-
Veliko prodajalcev in kupcev je bilo v ponedeljek na tržnici, koli-je bilo kupčij pa vedo le branjevke. Cene so bile naslednje: )ajca od 22 do 25 tolarjev, košarica Jagod 250, češnje 500, hruške 160, breskve 160, marelice 300, borovce 500, mladi fižol 650, grah ^0, solata 100, pesa 360, blitva korenček 100, krompir 100, bučke 400, jabolčni kis 200, svinj-mast 200, smetana 600, sirček “JOO tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi s<? banane 100, breskve 195, češ-n[e 350, solata 160, cvetača 200, uhrovt 252, paradižnik 225, paprika 683, čebula 160, korenje 184, bučke 200, česen 630, grozdje 550, P°maranče 165, limone 480 tolarjev.
^REŽICE - Na sobotnem sej-so imeli naprodaj 140 praši-e% starih do 3 mesece, in 30 starih. Prvih so prodali 120 po do 330, drugih pa 20 po 200 °240 tolarjev kilogram žive teže.
Kmečka je bila vedno težka
Kako živijo Peterletovi na Rojah pri Trebelnem
ROJE PRI TREBELNEM -Trebeljanski holmi in griči pa Štatenberska dolina z Raduljo sodijo med redko neokrnjeno naravo pri nas. Za naključnega obiskovalca so ti kraji prelepi, še bolj pa se vtisnejo v spomin prijazni ljudje. Tudi pri Peterletovih na Rojah je lepo: pod njimi teče Radulja, nad njimi pa se pričenja prelep valovit gričevnat svet. Je pa življenje na tej zemlji težje kot tam, kjer je zemlja bolj rodovitna. Gospodar Franc in njegova žena Olga nista bila nikoli zaposlena v tovarni, preživljata se s kmetijo. Odkar so pred dobrimi dvajsetimi leti v teh krajih uvedli organiziran odkup mleka, živita od prodaje mleka.
“Zaslužek od mleka ni bil nikoli velik, a včasih si za liter mleka dobil liter nafte, danes pa dobimo za mleko vse manj. Prejšnji mesec smo dobili mleko plačano po 36 tolarjev liter,” pripoveduje Franc. Ko se podraži mleko v trgovinah, se takoj podražijo tudi krmila, ni pa nujno, da tudi kmet dobi več za mleko. “Zanima me le, kaj potem v mlekarnah storijo z manj kvalitetnim mlekom,” se pravi Peterle.
Franc se zaveda, da je bila kmečka vedno težka in da bo verjetno tako tudi ostalo, vsaj v teh krajih, kjer imajo slabo in težko dostopno hribovsko zem-
Franc Peterle
Ijo, po dolini pa zamočvirjeno. Sedaj imata v hlevu 10 glav živine, od tega 7 molznic. Na mesec oddata 1800 do 2000 litrov mleka. Pravita da vsega dela že zaradi bolezni ne bi zmogla sama, če jima ne bi pomagali otroci. Vseh osem otrok se jima je rodilo doma; sedaj živijo z njima še štirje, od tega se dva še šolata.
Franc Peterle se rad pošali na račun trdega kmečkega življenja. Ta, da je kmet največji revež na svetu zato, ker nima -nikogar pod sabo, da bi delal zanj, še zdaleč ni edina šala, ki mu pomaga pri napornem vsakdanu.
J. DORN1Ž
Janko Skube
ška zadruga nima, odkupuje pa tržne presežke, v glavnem sta to mleko in meso; poleg tega v teh krajih za trg pridelujejo še nekaj vrtnin, krompirja; en kooperant se je kljub posmehovanju “pametnih” odločil za nasad jabolk in jih pridela 50 do 60 ton na leto. Zadruga ima 8 trgovin in 2 gostinska obrata.	. _
A. B.
10. RAZSTAVA KOZ V SEVNICI
SEVNICA - Zaradi slabega vremena močno okrnjena 10. razstava koz v Sevnici je v nedeljo izzvenela bolj kot srečanje 12 rejcev, ki so izmed svojih 24 živali izbrali najboljše. Najvišjo oceno je dobila srnasta koza Janeza Juvančiča iz Vodic (Dobrepolje), zatem kozel sanske pasme, last Marije Podvez iz Medvod, tretje mesto pa je odnesel Ivan Sotler za sansko kozo. Hkrati je potekalo v obrtni coni ob Sevnični ocenjevanje štajerskih kokoši. Prehodni pokal je osvojila kokoš Martina Tomažiča iz Šentilja, 2. mesto si je prislužila kokoš Sežančana Draga Malija, 3. Kranjčanke Silve Šenk, 4. mesto pa kokoš Sevničana Silva Osovnikarja, organizatorja te prireditve. Osovnikar ima z ljubljansko Biotehniško fakulteto pogodbo za center za ohranjanje selekcije štajerske kokoši.
kmetijski nasveti
Junijska suša pokazala zobe
Junij je postal zadnja leta najbolj moker mesec v letu in je celo uvzel prvenstvo oktobru. Letos je naredil izjemo in po deževnem ^aju pritisnil s pravo poletno sušo, ki utegne, če bo še trajala, "’?čno zmanjšati pridelek. Suša je že prizadela zlasti (pre)pozno |9ane poljščine, denimo koruzo, ki se od njive do njive zelo razsuje, po višini tudi de etkratno.
i Ob suši vedno znova oživijo razmišljanja o nacionalnem namakalnem programu, ki je v pripravi in ki bo žal zajel le manjši del P0vršin, delno zaradi pomanjkanja denarja, še bolj pa zaradi hri-■ °vitosti Slovenije in pomanjkanja zadostnih vodnih virov. Četudi f Znanost izumila malone čudodelno higroskopno snov agrogel 'Pd nas jo izdeluje Melamin iz Kočevja), ki lahko zelo omili P°gubni učinek suše, tudi ta ukrep za najširšo prakso ne pride v k^tev. Tako kmet bolj ali manj ostaja pri starih agrotehničnih ^epih in upajočem čakanju na izdatnejše padavine.
Sušo je moč omiliti z globokim oranjem, praho in plitvim okovanjem, ki pretrga kapilarno izhlapevanje v zemlji nakopičene age. Mehanska obdelava tal je tudi zavoljo tega še vedno dob-°došla, četudi več stane. Vendar je v vseh posevkih ni mogoče »Praviti, na primer v žitih, ki predvsem na lahkih, plitvejših tleh I® trpijo hudo žejo in obstaja nevarnost, da bodo prisilno prizore-
), Ena izmed možnosti za pomoč v suši je tudi zalivanje z gnojev-3 ki je imajo nekateri že preveč. V poštev pride le razredčena, 3. bi sicer požgala mlado rastlinje, pa tudi v tem primeru je rr,Poročljivo polivanje le med vrstami kulturne rastline, denimo aruze. Gnojevko je najbolj koristno uporabiti na travnatem ki jc sušh zc tiiko prizadela, da ho ciniki odkos kaj slab. i .e"dar je v vseh posevkih ni mogoče opraviti, na primer v žitih, J.1 Predvsem na lahkih, plitvejših tleh že trpijo hudo žejo in ob-aja nevarnost, da bodo prisilno prizorela.
^ Ena izmed možnosti za pomoč v suši je tudi zalivanje z gnojev-3 ki je imajo nekateri že preveč. V poštev pride le razredčena, jJ. bi sicer požgala mlado rastlinje, pa tudi v tem primeru je r^Poročljivo polivanje le med vrstami kulturne rastline, denimo 3'uze. Gnojevko je najbolj koristno uporabiti na travnatem \,atu, ki ga je suša že tako prizadela, da bo drugi odkos kaj slab. 3'dar je tudi tu potrebna skrajna previdnost. Ker vse kaže, da 3Pridelek krme občutno zmanjšanje že zdaj treba misliti in se 'Povijati na setev strniščnih dosevkov, ki lahko rešijo marsikate-krrnno bilanco.
Inž. M. L.
la
26 (2446), 27. junija 1996
SAD ST. 6
KRŠKO - V junijski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše mag. Barbara Ambrožič Turk o izvajanju selekcije in potrjevanju matičnih rastlin v sadjarstvu, inž. Mateja Blažič in inž. Milena Jazbec o vplivu podlage na vegetativni in genera-tivni razvoj breskev, inž. Franci Štampar in inž. Karla Dolenc o vplivu hascona in calciogreena na kakovost plodov in diferenciacijo rodnih brstov jablan, inž. Gordana Veber o prehrani rastlin in inž. Jurij Mamilovič o zatiranju listnih uši.
CENA KROMPIRJA -VEČNA NEZNANKA
Pridelovalci so spet pred (večnim) vprašanjem, kolikšna bo letošnja cena, najprej zgodnjega, potem pa še poznega krompirja. V evropskih državah velja pravilo, da je zgodili krompir za 70 do 120 odstotkov dražji od poznega, pri nas pa je bilo doslej to razmerje še precej širše. Na novomeški tržnici je bil nov krompir pred kratkim po 180 tolarjev, kar je precej več od pridelovalne cene, ki znaša po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije nekaj nad 50 tolarjev kilogram. Zato lahko pričakujemo, da bo ob zvečani ponudbi cena naglo padala in da se bo cena poznega krompirja približala 20 tolarjem, kar je po mnenju kmetov sramotno malo. Vedeti pa je treba, da bo v Evropski zvezi cena še nižja.
EVROPSKA KOMISIJA V KNEŽJI VASI - Že to, da so se na slovenskem kmetijskem ministrstvu odločili, da prijavijo Knežjo vos, kjer je uspešno oh sodelovanju ekipe sodelavcev magistra Marka Koščaka zaživel program CRPOV, na razpis oz. natečaj ARGE (evropska skupnost dežel oz. krajev, kjer so opravili program CRPOV) za najbolje urejeno vas, je lepo priznanje Trebanjcem in predvsem vaščanom. Kakšni bodo rezultati po obisku tričlanske evropske komisije, v kateri so asistentka arhitekture na muenchenski univerzi in dva župana iz Avstrije, od katerih se je eden že pohvalil, da je njegov kraj prejel tako nagrado leta 1904, bo znano šele konec julija. Toda prvi vtisi med ogledom Baragove domačije v Mali vasi (na posnetku) so bili že spodbudni. (Foto: P. P.)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Zahtevna pot do vinskih “draguljev”
O predikatnih vinih
Kakovosti si želimo na vseh področjih. Lažje jo zahtevamo, kot uresničujemo. Ponekod je ta pojem pravilno razumljen, drugje smo preveč neučakani in ni dovolj potrpljenja, da bi vse storili, kar (pri vinu) kakovost zahteva.
V vinogradništvu je vse dolgoročno, prehitevati se ne da. Kakovost vina se ne začne s trgatvijo grozdja, ampak veliko prej, že pri obnovi vinograda. Pregovor "Prava sorta na pravo lego in v ustrezna tla!” nam vse pove. Z dobrim kletarjenjem kakovost grozdja samo prenesemo v vino, ga oplemenitimo. Ni pa mogoče v kletarstvu delati čudežev in iz povprečno zrelega grozdja narediti vrhunsko vino. Dodatek sladkorja pomaga popraviti kakovost vina samo še v razredu deželnih (namiznih vin z geografskim poreklom) in kakovostnih vin. Pripraviti vina posebnih kakovosti (pozna trgatev, izbor) ni mogoče s “sladkorno” pomočjo. Laž ima kratke noge, za kletarstvo to še posebej drži.
Mnogi ljubitelji vina smo veseli, da se v posavskem vinorodnem rajonu, ki se razpostira od Bele krajine na jugu preko Dolenjske, Krškega, Bizeljskega do Šmarja pri Jelšah - Vir-štajna z okolico, prideluje že cela vrsta odličnih vin posebne kakovosti. Da bi tudi letnik 1996 dal čimveč vinskih “draguljev,” svetujem vinogradnikom, naj preverijo, kako je trta obložena z grozdjem. Odvečno grozdje je potrebno takoj pore-
zati in tudi redčenje opraviti pazljivo. Gotovo ni mogoče računati z visoko zrelostjo grozdja, če bo na trti več kot 2 kg pridelka. Sedaj veljavni zakon o vinu predpisuje, da lastnik mora vinograda najaviti na občini trgatev grozdja za pridelavo vina posebne kakovosti (predikatna vina). O prijavah obvestijo občine kmetijski inštitut, ki je pooblaščen za spremljanje dozorevanja grozdja. Po razpisanem roku za redno trgatev posamezne sorte obišče predstavnik kmetijskega inštituta v sodelovanju z odgovornim referentom za kmetijstvo pri Upravni enoti vinogradnike, ki so najavili trgatev grozdja za pridelavo vin posebne kakovosti. Zakon o vinu predpisuje najnižje sladkorne stopnje v grozdju za vina posebnih kakovosti.
Komisija ob prvem obisku svetuje vinogradniku, ki ima z grozdjem preobložene trte, slabšega grozdja, da bi preostalo grozdje lahko doseglo potrebnih 92° Oe sladkorja. Toda s tem ni rečeno, da bo ob drugem obisku dosežena potrebna sladkorna stopnja. Sedaj je že možno z redčenjem grozdja zagotoviti ugodne razmere za potrebno prezrelost grozdja. V obeh primerih je tveganje, ki je vedno sestavni del pridelave vin posebne kakovosti. Zal še vedno ni dokončno rešeno, kdo plača ogled komisije. Za redno trgatev je določeno, da plača oglede država preko svojih upravnih enot (UE). Oglede grozdja po redni trgatvi nekatere UE plačajo; s tem želijo spodbujati pridelavo redkih kakovosti in tako pomagati nevednim vinogradnikom. Povsod pa ni takega razumevanja, zato svetujem vsakemu, ki bo prijavil kasnejšo trgatev, naj premisli, če je grozdje dovolj dozore-
*°- dr. JULIJ NEMANIČ
ŠAMPANERIJA NA OGLED - Isteničevi iz Stare vasi na Bizeljskem, ki so na minulem sejmu vina v Ljubljani dobili za enega svojih šampanjcev, Cuvee princesse, šampionski naslov, so pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem so razkazali predelovalne prostore in kleti, kjer na leto pripravijo blizu 200.000 steklenic penin, po metodi dodatnega vretja v steklenici. (Foto: M. Vesel)
HEiEM mrzlikar gospodinjski kotiček
Sladoled za vsak okus
Preden so ljudje spoznali sladoled, so uživali šerbet. To je bil posladek iz sesekljanega sadja in nadrobljenega ledu. Prvi sladoled iz mleka in smetane je napravil francoski kuhar na dvoru pred dobrimi tristo leti in šele leta 1949 se jc po svetu razširila prodaja industrijskega sladoleda. Pravi mojstri za pripravo sladoleda so Italijani in ti ga sami tudi največ pojedo. Pred dobrimi devetdesetimi leti se je v Franciji prvič pojavil kornet in kmalu za njim še lučka ter osvojila svet.
Sladoled je zdrava hrana, saj porcija sladoleda lahko nadomesti en dnevni obrok. V mlečnem sladoledu so proteini, maščobe, sladkor, minerali in vitamini. V 100 g mlečnega sladoleda je 200 do 270 kalorij. Če ga pripravljamo sami, lahko z malo domiselnosti kombiniramo okuse, izbiramo različne dodatke in napravimo pravo pašo tudi za
oči. Sladoled jemo počasi in takrat, ko nismo pregreti. Otroci, ki ne marajo svežega mleka, lahko s sladoledom nadomestijo primanjkljaj. Če želimo, da se okus in izgled dobro ujemata, sestavimo na primer vanilijev in ananasov sladoled s kepico sladke smetane z jagodo ali limonin in jagodov sladoled z nekaj kapljicami češnjevega likerja in še bi lahko naštevali.
Med zelo znane sladoledne sladice prištevamo BRESKEV MELBA, ki je dobila ime po slavni sopranistki. Polovico breskve kuhamo v sladkornem sirupu nekaj minut. Odcedimo, damo na krožnik, okrasimo s kepico vanilijevega sladoleda, prelijemo z malinovim sadnim sirupom, okrasimo s stepeno smetano in narezanimi mandlji. K sladoledu lahko ponudimo sadni ali čokoladni preliv, sadno kašo ali biskvitno pecivo. Sladoledne kupe pogosto tudi flambiramo.
DOLENJSKI LIST
Svetla lučka le kulturni tolar
V Šentjerneju in Krškem so ministru za kulturo dr. Dularju zaupali težave in nepravilnosti, predvsem glede financiranja, toda denarja za kulturo kot vedno ni (dovolj)_____________________
KONCERT V ČAST EMILIU VEDOVI
NOVO MESTO - Sekretariat 4. Bienala slovenske grafike vabi danes, v četrtek, 27. junija, ob 20. uri v novomeški dom kulture na koncert v čast Emiliu Vedovi, ki je prejel evropski grand prix 1996. Na violino bo igrala Victoria Martino, na kitaro pa Piero Bonaguri. Vstopnine ni.
ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Dr. Janez Dular minister za kulturo RS, je prejšnji torek, 18. junija, obiskal občini Šentjernej in Krško^kjer seje srečal z županoma in ostalimi kulturnimi ustvarjalci. V Šentjerneju je bila glavna tema pogovora sobotno 19. srečanje oktetov in problematika financiranja kulturne dejavnosti, v krški občini oziroma na gradu Rajhenburg pa je bil posvet na temo živa kultura in kulturna dediščina. Obe občini sta bogati tako s kulturnimi spomeniki kot s sedanjim kulturnim dogajanjem, denarja za vzdrževanje in oživljanje prvega ter za nadaljevanje drugega pa primanjkuje. Svetlo točko na obzorju pomeni le zakon o kulturnem tolarju, če bo seveda sprejet.
JAPONSKI IGRALCI V LJUBLJANI
LJUBLJANA - V nedeljo, 30. junija, bo ob 21. uri v Slovenskem mladinskem gledališču gostovala japonska skupina op. eklelt, ki se bo slovenskemu občinstvu predstavila s predstavo Looking at Far East. Predstava opisuje vsakdanje življenje, rituale, dogodke in festivale na Japonskem z zornega kota zunajzemeljskih bitij. •
• Tri stvari morajo biti pretirane, da bi bile zadostne: obzirnost, poštenje, čistost. (Boudet)
Dr. Dularje vesel, da so po sedmih letih v Šentjerneju obnovili tradicijo Srečanja oktetov, ki bo verjetno pripomoglo k poživitvi in prenovi slovenskega oktetovstva. Franc Hudoklin, predsednik Društva srečanje oktetov, je predstavil program in okoliščine sobotne prireditve, šentjernejski župan Franc Hudoklin pa je dejal, da do 19. srečanja verjetno ne bi prišlo brez podpore Ministrstva za kulturo, to pa pogrešajo še na drugih področjih. Razočarani so predvsem nad lanskim zneskom denarja iz proračuna (okrog 2 milijona tolarjev), kar je premalo glede na to, da pri njih deluje veliko število različnih kulturnih društev, 2borov itd. Največji problem pa je ta, da nimajo kulturnega doma, kar pomeni, da večina prireditev poteka v šolski jedilnici. Toda ministrstvo za kulturo praviloma ne sodeluje pri gradnji kulturnih domov razen na demograf-
Šentjernejski oktet
16. SREČANJE SLOVENSKIH OKTETOV V ŠENTJERNEJU - Muhasto deževno vreme je bilo v soboto, 22. junija, krivo, da prireditev Srečanje slovenskih oktetov ni potekala tako, kol so si zamislili njeni prizadevni organizatorji in kot bi si vsi želeli. Kljub temu pa je treba pozdraviti, da so pod simbolom šentjernejskega petelina po sedmih letih spet zadoneli glasovi pevcev 18 oktetov iz Slovenije in Tržaškega okteta. Franc Hudoklin, šentjernejski župan, je dejal, da tamkajšnja tradicija oktetovskega petja sega v leto 1962', ko je bil ustanovljen Šentjernejski oktet, zametek vsakoletnega srečanja pa je leto 1972, ko so bili v gosteh še trije drugi okteti. Minister za kulturo RS dr. Janez Dular je izrazil veselje, da se obnavlja izročilo, za katero smo se že (upravičeno) bali, da bo izumrlo. Zaradi dežja se je prireditev, ki sta jo povezovala Nataša Bolčina - Žgavec in Ivan Lotrič, začela veliko pozneje, povorka po mestu je bila prekinjena, pa tudi program so spremenili: posamezno se je predstavil le domači Šentjernejski oktet, potem pa vsi pevci pod taktirko Igorja Švare skupaj zapeli tri pesmi. Naj bo prihodnje srečanje v Šentjerneju v znamenju sonca! (Foto: L. Murn)
Les kot nekaj svetega
KOSTANJEVICA NA KRKI -Za Jožetom Marinčem je Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki skupaj z direktorjem Bojanom Božičem povabila v goste akademsko kiparko iz Ljubljane Dragico Čadež. Gre za priznano ustvarjalko, ki sc lahko pohvali z neštetimi samostojnimi in skupinskimi razstavami, pa tudi z nagradami in priznanji. Tokrat se predstavlja zelo celovito, saj se z 32 deli razkriva od svojih začetkov v 60-ih letih pa do sedaj. Prava retrospektivna razstava Cadeževe je postavljena v primeren prostor, v cerkev Galerije, saj ima tudi njena umetnost že od začetka bolj sakralen značaj, je med drugim dejal dr. Lev Menaše, ki je podrobneje predstavil kiparko.
Dragica Čadež je kiparstvo doštudirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, tam je leta 1965 končala tudi specialko za kiparstvo, leta 1982 postala docentka, enajst let pozneje pa izredna profesorica za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Menaše jo je označil kot eno redkih ustvarjalk z idejami, ki prav nikoli ni bila dolgočasna. Seveda pa se je njeno ustvarjanje z leti spreminjalo tako glede smeri kot materialov. Zanimivo je, da je prve pomembne rezultate dosegla v betonu, čeprav les, ki ji pome-ni nekaj svetega, ostaja njen
sko ogroženih in dvojezičnih območjih.
Minister je spoznal še kulturni utrip občine Krško - tudi v živo, saj so mu za dobrodošlico zapele
• Minister dr. Dular zaželjenih odgovorov na vprašanja, ki zadevajo predvsem finančno pomoč, ni mogel dati, povedal pa je, da edino svetlo lučko lahko pomeni le sprejetje zakona o kulturnem tolarju. Ta sredstva bi bila namenjena za ohranjanje najbolj ogroženih spomenikov kulturne dediščine, za knjižničarstvo in nujne investicije v kulturi.
pevke Ženskega okteta Brestanica, predstavili pa so se mu tudi učenci tamkajšnje glasbene šole. Izziv pogovora je bil že sam naslov izbrane leme živa kultura in kulturna dediščina, ki jo je pripravil župan Danilo Siter. Kako torej
V cerkvi Galerije Božidar Jakac pregledna razstava 32 del akademske kiparke Dragice Čadež
najljubši izrazni material. Na ogled pa so tudi prisrčne keramične t.i. figurine iz gline. Omeniti velja križ kot enega kiparkinih osnovnih motivov, vendar je ta drugačen od običajne podobe Križanega. Enega izmed križev je Dragica Čadež v letih 1966-67 ustvarila tudi za kostanjeviško Formo vivo.
Razstavo del Dragice Čadež je z besedami, da gre za prvovrsten kulturni dogodek, odprl Stane Mrvič, direktor Uprave za kulturno dediščino RS. K prijetnemu razpoloženju pa je z glasbo pripomogel Dolenjski kvintet trobil.
L. MURN
Novomeški poletni večeri 1996
Začetek v soboto
NOVO MESTO - Da tudi letošnje poletne mesece v Novem mestu ne bo vroče le zaradi visokih temperatur, ampak tudi zaradi pestrega kulturnega dogajanja, skrbi ZKO Novo mesto, ki je znova organizator Novomeških poletnih večerov 1996. Začenjajo se v soboto, 29. junija, ko bo ob 20. uri v Domu kulture klavirski koncert svetovno znane umetnice, pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjak. Poletni večeri pa se bodo nadaljevali vse do septembra, in sicer bo julija v atriju kapiteljske proštije nastopil mednarodni godalni orkester Glasbene mladine, avgusta bo na muzejskih vrtovih koncert Al capone štra-jh tria, septembra pa za popestritev ponujajo še mjuzikl Caffe teatra - Arabella, ki ga bodo uprizorili, če bo le lepo vreme, na dvorišču grmskega gradu.
V tednu od 11. do 18. avgusta, ko bo v Novem mestu svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarstvu, se obeta kar več kulturnih prireditev. V tem času sc bodo predstavile novomeške rock skupine, plesno društvo Terpsihora, Mestna godba Novo mesto bo imela promenadni koncert, nastopil bo tudi pihalni orkester Krkinih Zdravilišč iz Straže, folklorno društvo Kres, Mirko Bizjak bo imel orgelski koncert, za večer šansonov pa bosta poskrbela še Petra Gačnik in Branko Rožman. Ni se težko strinjati s Stašo Vovk, tajnico ZKO Novo mesto, da je pred nami kvalitetna in zanimiva kulturna poletna ponudba v dolenjski prestolnici.
L. M,
obnavljati in hkrati oživljati kulturno dediščino ter skrbeti za pestro tekoče dogajanje na področju kulture? Z obojim so v krški občini zelo bogati, kar so dokazali tudi direktorji oziroma predstavniki različnih kulturnih institucij, ki so razgrnili svoje probleme. Ida Merhar iz Valvasorjeve knjižnice Krško je poudarila predvsem prostorsko stisko in težave pri nabavi novega knjižnega gradiva; Bojan Božič iz Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice
Danilo Siter in dr Janez Dular
Obnovljena polstoletnica
Slovesna otvoritev obnovljenih prostorov Knjižnice Mirana Jarca - Knjižna novost Jožeta Hudečka
na Krki je povedal, da so v fazi dokončne priprave programov za obnovo spomenika in omenil številne probleme, ki jih ustvarja dejstvo, da bo Galerija verjetno kmalu presegla zmožnosti kraja -samo lani so namreč tam našteli 35 tisoč obiskovalcev. Adolf Mo-škon iz kulturnega doma Krško je poudaril težave z lastništvom, Janko Avsenak iz ZKO Krško finančne težave, Tomaž Teropšič je nakazal stanje Posavskega muzeja Brežice, spregovoril pa je tudi predstavnik iz ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter krške glasbene šole. Vsi prisotni so razočarani predvsem nad neurejenimi pravnimi zadevami.
L. MURN
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca, ki letos praznuje polstoletnico svojega delovanja, je jubilej dočakala v boljšem stanju, kot je bila dolga leta, jasnijo pa se ji tudi doslej bolj mračna obzorja. V sredo, 19. junija, sta župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija in podsekretar Ministrstva za kulturo Ivo Svetina družno prerezala trak in uradno odprla obnovljene prostore velike čitalnice, študijskega oddelka in izposojevalnice ter prostora', kjer domuje domoznanska bibliografija. Tako je po skoraj letu dni težavnega delovanja v začasnih prostorih naša osrednja knjižnica, ki opravlja tako naloge matične občinske kot regijske knjižnice, lažje zadihala, predvsem pa varneje.
Veliki prostorski stiski, ki že več let pesti to pomembno ustanovo, se je zaradi posedanja dela stavbe nekdanje kresije, kjer knjižnica domuje, pridružila še nevarnost, da se bo
knjižnice, dokončno rešitev njenih dolgoletnih stisk pa bo prinesel prizidek, katerega gradnja bo stekla še letos, sredstva zanj pa bosta prav tako zagotovila novomeška občina in Ministrstvo za kulturo. Naložba je ocenjena na osem milijonov mark, dokončana pa naj bi bila leta 1998.
Po slovesni otvoritvi, na kateri sta govorila še ravnateljica knjižnice Andreja Pleničar in podsekretar Ivo Svetina, je v obnovljeni veliki čitalnici stekla prva kulturna prireditev. Založnik Jaro Mihelač je predstavil najnovejšo knjigo Ulice mojega predmestja znanega televizijskega komentatorja Jožeta Hudečka. V daljšem pogovoru je avtor v svojem značilnem slogu natresel veliko zanimivega o svojem literarnem ustvarjanju in najnovejšem romanu.
M. MARKELJ
udrl močno razpokani strop. Zaradi varnosti številnih ob-
iskovalcev so bili prisiljeni lanskega julija zapreti veliko čitalnico študijskega oddelka, kasneje pa še drugih prostorov, ko so stekla obnovitvena dela, sanacija temeljev, tal, stropov in razpok v stenah. Knjižnica je ta čas delovala v zasilnih prostorih v sosednji stavbi. Obnovitvena dela, ki so stala 15 milijonov tolarjev, je opravil Pionir Standard, denar pa sta zagotovila Mestna občina Novo mesto in Ministrsto za kulturo. Kot je dejal župan Franci Koncilija v pozdravnem nagovoru, je s temi obnovitvenimi deli opravljeno najnujnejše za delovanje
PRVI KORAK NAREJEN - Župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija in podsekretar Ministrstva za kulturo Ivo Svetina sta na otvoritvi obnovljenih prostorov družno prerezala trak. (Foto: MiM)
		
Nad 700 slik v Galeriji naivne umetnosti
Otvoritev 29. mednarodnega Tabora likovnih samorastnikov v TVebnjem, ki bo do sobote imel v gosteh 15 domačih in tujih umetnikov - Novi prostori za trebanjske glasbenike?^
TREBNJE - Tabor likovnih samorastnikov še vedno pomeni za TVeb-nje kot mesto, občino in njeno galerijo možnost, da se z zakladom likovnih del predstavlja svetu, in to zelo uspešno. Tako je na otvoritvi letošnjega 29. mednarodnega Tabora v galeriji t.i. naivne umetnosti med drugim v petek, 21. junija, dejal trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki je Tabor tudi odprl. Tokrat bo teden dni, do 28. junija, v TVebnjem ustvarjalo 15 umetnikov iz Slovenije in od drugod, z njihovimi deli, ki jih bodo ob koncu podarili Galeriji, pa bo njena zbirka štela več kot 700 slik in skulptur, s čimer se Galerija likovnih samorastnikov že sedaj uvršča med edinstvene tudi v mednarodnem merilu.
Trebnje, ki praznuje 70. rojstm dan, in Glasbene šole Trebnje t>-’r ponedeljkovo slavnostno akj1' demijo v čast dneva državnosti d1 praznika KS, ko so v CIK Trebnje odprl tudi prostore. ^
V tem kraju že od leta 1969 poteka vsakoletni Tabor - mednarodno srečanje naivnih umetnikov. Tabor pa je iz nekakšne množične delavnice prerasel v sedem dni spoznavanja z življenjem, kulturo in umetnostjo različnih narodov ter je s tem pripomogel tudi k utrjevanju mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. 700 slik in skulptur, ki jih trenutno hrani, je namreč ustvarilo kar 146 umetnikov iz 27 držav Evrope, Afrike, Azije ter Severne in Latinske Amerike. Tudi letos je udeležba pestra, saj jih sodeluje kar 15; po eden iz Češke, Italije, Turčije in
CITRARJI DO 15. JULIJA
NOVO MESTO - V šolskem letu 1996/97 bo glasbena šola Marjana Kozine iz Novega mesta odprla nov oddelek za citre, kijih bo poučeval Jurij Marjetič. Prijave na šoli so možne do ponedeljka, 15. julija.
Federacije Bosne in Hercegovine, dva iz ZR Jugoslavije, trije iz Slovenije in šest iz Hrvaške. Umetniki, ki bodo v Galeriji ustvarjali do petka, 28. junija, pravijo, da bodo veseli tudi kakšnega obiska. Na otvoritvi jim je Ciril Pungartnik zaželel bogato likovno ustvarjanje, trem najbolj zaslužnim - Janezu Gartnarju, dr. Zoranu Kržišniku in prof. dr. Mirku Juteršku, ki se že vsa leta trudijo pri Taboru, pa je čestital in se jim zahvalil za pomoč in dobro voljo.
V okviru ostalih kulturnih prireditev, ki jih ob praznovanju občinskega praznika v Trebnjem ni manjkalo, je treba omeniti še položitev temeljnega kamna za izgradnjo novih prostorov godbe
NATEČAJ ZA PRVI FESTIVAL SLOVENSKEGA NEODVISNEGA FILMA IN VIDEA
LJUBLJANA - ZKO Slovenija in KUD Cineast bosta 15. in 16. novembra na L Festivalu slovenskega neodvisnega filma in videa organizirala vseslovenski pregled neodvisne filmske in video produkcije, ki naj bi postal tradicionalen. Prav takšna produkcija namreč pogosto utira nove poglede na filmsko umetnost in uvaja nove prijeme, zato je zelo pomembna. Informacije na tel. št-061/318-929.
V CERKVI GALERIJE BOŽIDAR JAKAC- Na sliki so (od desne proti leti): Bojan Božič, direktor Galerije, v pogovoru z bivšim direktorjem Ladom Smrekarjem, Lev Menaše in avtorica razstave Dragica Čadež. (Foto: L. Murn)
O LITERARNEM USTVARJANJU SLOVENCEV V KANADI
NOVO MESTO - Slovenska izseljenska matica vabi v ponedeljek, 1. julija, ob 10. uri v Izobraževalni center Krka na novinarsko konferenco ob izidu knjige Cvetke Kocjančič Gospodar golega ozemlja in na okroglo mizo o literarnem.ustvarjanju Slovencev v Kanadi. Slednjo bo vodil dr. Mirko Jurak s Filozofske fakultete v Ljubljani.
LETOŠNJI UDELEŽENCI TA BORA LIKOVNIH SAMORASTNI^ - Otvoritve Tabora seje udeležilo tudi nekaj umetnikov (na sliki), ki v Trebnjem ustvarjali ta teden. Prireditev, ki jo je na svojstven nat "LKg: vezovala Zvonka Falkner, je popestrilo pelje Trebanjskega okteta. (
L. Murn)
Ribnica: lani porast kaznivih dejanj med mladoletniki
O kriminalu med mladimi
študentov. V vseh teh programih delajo prostovoljci, kar po mnenju direktorice ribniškega centra za socialno delo Majde Vrh ni osnova za trajnejše, uspešno delo z mladimi.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ČELNO TRČENJE V VAVTI VASI
VAVTA VAS - 24. junija ob 21.30 se je v Vavti vasi zgodila huda prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik I.V. iz Novega mesta je z osebnim avtomobilom pripeljal iz smeri Novo mesto - Vavta vas, pri bencinski črpalki v Vavti vasi pa je zapeljal na levi prometni pas, po katerem je ravno takrat z osebnik vozilom pripeljal voznik M.O. iz Vavte vasi. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem so bile poškodovane štiri osebe - voznika in sopotnika.
• Pri vseh umazanijah, doslej spočetih v slovenskem parlamentu, so vedno mežnarili krščanski demokrati. To je huda trditev, ampak drži. (Dr. Bučar)

„	_ S*
PROTITOČNA RAKETA NA STREHI - Prejšnjo sredo popoldne, ko se je nad Novim mestom in okolico razbesnela nevihta, so iz izstrelišč prožili rakete proti toči. Vsaj dve pa nista eksplodirali takrat, ko bi morali, ampak sta padli na strehi dveli hiš r Novem mestu. Na posnetku je razdeja--nje na strehi, ki ga je povzročila protitočna raketa na Forščkovi hiši na Adamičevi 32, kjer je eksplodirala. Druga raketa je prebila streho Glttcck-sove hiše na Volčičevi 45. padla na tla in tam eksplodirala. V ponedeljek je obe “hiši tarči” obiskal agent mariborske zavarovalnice, kjer ima Hidrometeorološki zavod zavarovano odgovornost za take primere. Menda se to, da raketa pade na hišo in tam eksplodira, pripeti zelo redko. Rakete se pred uporabo pač ne da preizkusili. (Foto: A. B.)
STRELA UNIČILA GOSPODARSKA POSLOPJA - Minulo sredo se je nad Dolenjsko razbesnelo hudo neurje. Mnogokje je močan veter in dež spremljala tudi toča in strela. Ob 13. uri je strela udarila r gospodarsko poslopje A lojza Tisovca v Gorenjem Polju pri Straži. Strela je v hipu prižgala veliko količino suhega sena. Močan ogenj se je razširil tudi na gospodarske objekte sosetla Miha Markoviča. Domači in sosedje so uspeli pred prihodom gasilcev rešili le 9 glav živine in nekaj delavnih strojev. Zgorelo je preko 40 ton sena, pajek za obračanje sena, r ognju se je zadušilo tudi nekaj kokoši. Škode je prek 2 milijona tolarjev. Požar so pogasili gasilci Gasilsko-reševalnega centra skupaj s številnimi prostovoljnimi gasilci iz okoliških vasi. (Foto: J. Pavlin)
GD ŽDINJA VAS IMA PR/iPOR - V tej vasi r vznožju Trške gore so gasilci v nedeljo popoldan pripravili slovesnost, na kateri so razvili društveni prapor, župan Franci Koncilija pa je s prvim metom na koš odprl tudi novo košarkarsko igrišče. Po slovesnosti je bila veselica. Gasilci se tudi po tej poti zahvaljujejo vsem darovalcem žebljičkov in prispevkov za izgradnjo igrišča.
dežurni poročajo
Zgorelo gospodarsko
uSLOPJE - 19. junija nekaj pred Polnočjo je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, kije last M. H.
,e' Pri Mirni. Zgorelo je gospodarno poslopje, v njem pa okoli 10 ton n,na >n 2 kubika smrekovih plohov, .noda znaša okoli 2 milijona tolar-lv- Požar so pogasili prostovoljni te'ki iz okoliških vasi
Našli revolver z naboji
h “ junija ob 21. uri so na vstopu v J* na MMP Obrežje kontrolirali i^nika terenskega vozila znamke ■ssan Teranno, hrvaškega držav-hna D. Ž. iz Zagreba. Pri kontroli s°lranjosti vozila je policist v polnem kovčku našel revolver amke "North American Arris /tep. 22. Long Rifle”, kalibra 5,6 lah' -V	revolverja je bilo 5
»nojev, 5 nabojev istega kalibra pa Policist našel še v kovčku.
Hitrost še vedno
UBIJA *
NOVO MESTO - Policijske “te UNZ Novo mesto so 18. jute v okviru akcije Hitrost ubija ’ Javljale meritve hitrosti z račjem. Hitrost so merili na 24 j.ajih in ugotovili 108 prekora-| “v hitrost; zoper enega voznika l teli predlog za uvedbo postop-^ Pri sodniku za prekrške, 7 s,teik°v pa so le opozorili. Ek-t^nn? prekoračitve tokrat niso
RIBNICA - Iz poročila PP Ribnica, ki ga je svetnikom na seji sveta podal komandir Robert So-mensary, je razvidno, da je bilo število vseh kaznivih dejanj v lanskem letu manjše kot v letu 1994. Povečalo pa se je število kaznivih dejanj med mladoletniki.
43 mladoletnikov je lani storilo 36 kaznivih dejanj, kar je za 7 več, kot jih je bilo storjenih leta 1994. Zagrešili so 19 tatvin, med katerimi so bile štiri velike, en mladoletnik pa je podtaknil kar 8 .požarov. Večino kaznivih dejanj, ki izstopajo, so storili povratniki, med razlogi za takšno početje mladoletnikov pa policijsko poročilo v prvi vrsti navaja zanemarjanje otrok s strani staršev. Kot je povedal komadir Somensary, pa je ob tem vendarle razveseljivo, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci, saj sta lani le dva otroka zagrešila eno kaznivo dejanje, medtem ko je še predlani kar 11 otrok storilo 7 kaznivih dejanj.
Ravnateljica ribniške OŠ dr. Franceta Prešerna in občinska svetnica Andreja Šulentič je ob tem opozorila na povečan pojav mamil na šoli. Možnost za reševanje tega problema vidi v tesnejšem sodelovanju s policisti in v preventivnih programih. Trenutno imajo v občini tri takšne programe: šolo za življenje, ki je za vse osnovne šole v občini, mladinske delavnice za učence 7. razredov in skupino za osebno rast, v kateri trenutno dela 14 dijakov in
HOŽAR V TOVARNI VIDEM
Krško - 18. junija je ob “ 05 v Tovarni Videm v trafo Postaji brusilnice prišlo do težara, ki je povzročil za ok-^°g 2.400,000 tolarjev škode. 4 ogledom kraja dejanja in “banjem obvestil so ugoto-'h, da je do požara prišlo na Jjrvem sklopu, kjer so zaradi tebajanosli materiala eks-M°dirale vse tri dušilke in žar*etile manjši požar, ki so te gasilci PGE Krško uspeš-1,0 pogasili. Eksplozija in težar sta povzročila tudi iz-ted dovoda električne ener-sjJe iz električnega omrežja. , .ušilke, ki obratujejo neprebujeno pod napetostjo 6000 K so stare okoli 20 let in se te servisirajo. V požaru šo “delovali štirje gasilci z dve-"te voziloma.
27. JUNIJ - DAN SLOVENSKE POLICIJE
LJUBLJANA - Slovenska policija danes, 27. junija, praznuje svoj praznik. Ta dan so si izbrali sami policisti, ker spominja na vojne dogodke pred petimi leti, ko so se s sovražnikom spopadli na mejnem prehodu Holmec. Po vsej Sloveniji v enotah policije potekajo številne prireditve, s katerimi se policija podrobneje predstavila državljanom, opozarja na varnostno problematiko v njihovem okolju itd. Enote imajo dneve odprtih vrat, odprte so posebne telefonske linije in številne druge dejavnosti. Osrednja proslava ob dnevu policije bo danes, v četrtek, 27. junija, ob II. uri v vadbeno-oskrb-nem centru v Gotenici. Slavnostni govornik bo minister za notranje zadeve RS Andrej Šter, ki bo podelil pri-znunja organov za notranje zadeve. Ob tej priložnosti bo razglašena tudi najbolj urejena policijska enota. V teh prazničnih dneh bo še predstavitev nove knjige Smer: sever - Koper, ki opisuje vlogo slovenske policije v procesih osamosvajanja Slovenije.
l|{^LO Z MOTORJEM V (if, ORNO KOLO - 19. junija 0 je R- H. iz Podloga vozil I motorjem po lokalni cesti V?.'0ga proti Dragatušu. Izven I k^Ja-Dragatuš se je v levem j ltVj “glednem ovinku pripeljal po Varani, v trenutku, ko je iz H teotne strani pripeljal voznik ljePrriega kolesa F. P. iz Podloga. Cenikoma je prišlo do čel-'rčenja. v nesreči se je F. P. Poškodoval, R. H. pa laže. ti6i!ha so pomoč nudili v novo-I ta.,*! bolnišnici. Škoda znaša j Nfc n° 50 tisoč tolarjev. KUREČA S SMRTNIM IZI-I ’ 20. junija ob 14.50 sc je O naselja Pijavško na mag. C Vrh°v° - Krško zgodila Jtetna nesreča zaradi vožnje ttuteprotnem voznem pasu. V '(■“si je ena oseba na kraju ^i|C“e poškodbam podlegla. \t'alna škoda znaša po ne-lj,| jlvni oceni 110 tisoč tolarjev, ^“'ni kolesar P. A. je vozil C. “o kolo v smeri Krško - Bo-■ vptl 2()-lctnim kolesarjem S. S. I'it. Pripeljal izven Pijavškega, ((d ““sta blago spušča v nepre-111 levi ovinek, je s sprednjim
kolesom oplazil zadnje kolo pred seboj vozečega kolesarja S. S. Pri tem je izgubil oblast nad kolesom, zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno po svoji strani pripeljal voznik opela S. D. iz Dobove. Ta je, da bi se izognil trčenju, zapeljal skrajno desno, vendar je kljub temu s sprednjim delom trčil v kolesarja. Pri tem je kolesar P. A. padel, osebni avtomobil pa ga je povozil. Zaradi poškodb je kolesar umrl.
IZSILJEVAL PREDNOST -20. junija ob 17. uri sc je na Kvedrovi cesti v Sevnici zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. S. A. iz Sevnice je z osebnim avtomobilom pripeljal iz smeri Naselja heroja Maroka od križišča s Kvedrovo cesto in nameraval zaviti v levo proti Glavnemu trgu. Zapeljal je na glavno cesto, v tem trenutku pa je po glavni cesti iz smeri Glavnega trga pripeljal voznik motornega kolesa S. M., ki je trčenje skušal preprečiti tako, da je zavil na levi vozni pas, vendar neuspešno. Pri trčenju je voznik motornega kolesa dobil hude telesne poškodbe.
PRIKAZ SODOBNE OPREME
LOŠKI POTOK - Civilna zaščita mestne občine Ljubljana je v dneh od 14. do 15. junija izvedla prikaz reševanja izpod ruševin, pri čemer so uporabili tudi zdresirane pse in hkrati prikazali sodobno opremo, ki pa jo žal premore le redka enota CZ, kar velja predvsem za novonastale občine. Na vaji je sodelovalo preko 40 pripadnikov CZ pod poveljstvom Romana Lavrača. Še posebej je pritegnila naprava, imenovana lickes 3000 nemške izdelave; reševalec jo nosi na hrbtu z dodatkom bombe za kisik in maske in tako opremljen z lahkoto prodre do žarišča požara. Moč naprave je ogromna in temelji na velikem pritisku ali izstrelu vode. Vaje seje udeležil tudi ljubljanski podžupan Colarič, ki je že pred vajo v imenu župana dr. Rupla pozdravil mnoge goste-in člane CZ Loškega Potoka, spregovoril je tudi potoški župan, o namenu vaje pa sta govorila Robert Kus, načelnik oddelka za CZ mesta Ljubljane, in K. Sodržnik, poveljnik CZ mesta Ljubljane.	v
c
OKROŽNO SODISCE V NOVEM MESTU
skladno z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom TOB, Tovarna obutve, p.o., v stečaju, objavlja
dražbeni oklic
Dne 10.7.1996 ob 9. uri bo na sedežu stečajnega dolžnika v Novem mestu, Vavpotičeva 19, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika.
Na javni dražbi se bo prodajalo premoženje stečajnega dolžnika, ki obsega:
1.	poslovno-industrijski kompleks TOB, Tovarno obutve, Novo mesto, Vavpotičeva 19, tlorisne površine 3.248 m2, s pripadajočim dvoriščem 2.498 m2 in zemljiščem 6.185 m2, ki je vpisan v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novem mestu pod vi. št. 1073, k.o. Bršljin — po izklicni ceni 327.939.887,00 SIT;
2.	garsonjero na Šegovi ul. 16 v Novem mestu, skupne koristne površine 27,10 m2, brez opreme — po izklicni ceni 3.584.291,00 SIT;
3.	počitniško enoto v Miholaščici na Cresu, Hrvaška, skupne koristne površine 33,60 m2, brez opreme — po izklicni ceni 3.884.910,00 SIT.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68307, kar dokaže s potrjeno kopijo nakazila, ali sredstva deponirati najpozneje pred pričetkom javne dražbe na blagajni stečajnega dolžnika.
Varščina se bo uspešnemu ponudniku vračunala v kupnino, drugim ponudnikom pa bo vrnjena v roku 3 dni brezobrestno oz. v gotovini deponirana sredstva takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 10 dni po končani javni dražbi in v celoti vplačati preostalo kupnino v roku 15 dni po podpisu pogodbe, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala.
Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva plača kupec.
Informacije o javni dražbi in ogled je možen 1 uro pred začetkom dražbe oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Vincencem Mančkom na tel. št. 068/324-273 ali 068/323-855.
Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno — kupljeno.
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto z dne 18.6.1996
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV MESTNE OBČINE NOVO MESTO ter
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA KRKA TOVARNA ZDRAVIL
in sicer v času od 28. junija 1996 do 29. julija 1996 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (I. nadstropje) in
v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec
Pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Seidlova cesta 1, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava obeh osnutkov sprememb in dopolnitev bo v torek, 9. julija 1996, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec, na kateri bo izdelovalec obeh osnutkov dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
KAKOVOST 2000
Podjetje za raziskave, razvoj, svetovanje in izvajanje storitev,
Novo mesto, d.o.o.
Podjetje je specializirano za:
-	izgradnjo sistemov kakovosti
po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001,9002 ali 9003/
-	presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti
-	izobraževanje iz področja kakovosti (orodja kakovosti):
FMEA, SPC, AUDITI, ARJP, TIMSKO DELO, TPM, PROJEKTNO VODENJE.......)
SKUPAJ Z NAMI DO MEDNARODNEGA CERTIFIKATA KAKOVOSTI
Tavčarjeva 2 8000 NOVO MESTO tel./fax.: 068/341-11 1
26 (2446), 27. junija 1996
DOLENJSKI LIST
A
SVETOVNO VOJAŠKO PADALSKO PRVENSTVO V CERKLJAH
CERKLJE - Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki bo od 28. junija do 8. julija potekalo 26. svetovno vojaško prvenstvo v padalstvu. V tekmovalnem delu prireditve bo nastopilo okoli 500 padalcev in padalk iz okoli 50 držav, med njimi pa bo tudi večina takih padalcev, ki so med najboljšimi na svetu. Nastopile bodo tudi padalske velesile kot so Rusija, ZDA, Švica, Francija. Italija, in seveda tudi Slovenija, ki je na vojaških prvenstvih osvojila kar nekaj svetovnih naslovov. Poleg tekmovalnega dela bodo organizatorji pripravili vrsto spremljajočih aktivnosti, med katerimi nuj posebej opozorimo na nastop slovite ameriške akrobatske letalske skupine Thu-nderbirds, ki bo z letali F-16 prvič nastopila v Evropi.
Primc četrti dolenjski olimpijec
Igor Primc gre na olimpijske igre v Atlanto - Utrujen od potovanj in nenehnega lova za normo - Le mesec za priprave - Kolesarjem rdeča luč - Ogledalo dolenjskega športa
NOVO MESTO - Igor Primc je izpolnil izredno optimistično obljubo, ki jo je dal dolenjskim ljubiteljem atletike, prijateljem in pokroviteljem - že na prvi letošnji preizkušnji ob začetku letošnje poletne atletske sezone je z 62,72 m dolgim metom popravil državni rekord v metu diska in se s tem uvrstil na olimpijske igre v Atlanti.
SENTJERNEJCANI V VVILDONU
WlLDON - V okviru nekdanjega konjeniškega tekmovanja Alpe Jadran, ki se sedaj imenuje prijateljsko srečanje Šentjernej - Wildon, je bila v nedeljo na hipodromu v Wil-donu dirka, na kateri so nastopili tudi trije šentjernejski konjeniki: Ivan Košak, Božo Radkovič in Jože Darovec. Košakje bil z izposojenim konjem četrti, Darovec peti, Rad-kovič pa zaradi neubogljivosti konja dirke ni končal. Avstrijci bodo obisk vrnili v nedeljo, 30. junija, ko bodo nastopili v Šentjerneja.
BELA KRAJINA V DRŽAVNEM FINALU
ČRNOMELJ- Nogometni klub Bela krajina iz Črnomlja, ki sicer nastopa v četrti ligi oziroma prvi ligi medobčinske nogometne zveze Ljubljana, v mlajših kategorijah spada v sam slovenski vrh. Se posebej dobri pa so starejši dečki. V Črnomlju so namreč pripravili polfinalni turnir državnega prvnstva v tej kategoriji, na katerem so mladi nogometaši Bele krajine zmagali in se uvrstili v finale, kjer se bodo 29. junija za naslov državnega prvaka pomerili z Jarcnino Nissan. Na polfinalnem turnirju so Črnomaljci s 3:0 premagali Koper in na tekmi za prvo mesto s 3:1 še kranjski Triglav, ki je predtem s 4:0 premagal Bilje. Polfinalni turnir v Črnomlju je sodil v sklop prireditev ob 70-letnici nogometnega kluba Bela krajina.
Vse skupaj se sliši lepo, a treba je vedeti, da vse le ni šlo tako zlahka. Atletska zveza Slovenije oziroma olimpijski komite mu najprej norme za nastop v Atlanti ni priznal, saj je Igor ni dosegel na tekmovanju, na katerem bi mu to lahko priznali oziroma je odgovorne može v obeh organizacijah prehitel, saj do tedaj sploh še niso določili tekmovanj, na katerih bi najboljši novomeški atlet to lahko storil. Ker so mu dali jasno vedeti, da bo moral normo (62 m) izpolniti še enkrat, se je takrat za Igorja in njegovega trenerja začel nori lov za željenim dosežkom. Stalni nastopi po skoraj celi Evropi Igorju niso prinesli sreče, saj, vse bolj živčen in utrujen, ni ponovil meta preko 62 m. Prejšnji torek je rok iztekel, a upanje je še obstajalo. Atletska zveza je kljub vsemu zapisala Igorjevo ime med kandidate za nastop na olimpiadi, kar je olimpijski komite tudi potrdil, in Igor Primc je četrti dolenjski športnik, ki je v 100 letih zgodovine olimpijskih iger moderne dobe postal olimpijec.
Lep uspeh, ki pa ima grenak priokus. Namesto da bi se Igor, ko je že na začetku sezone nedvomno dokazal, da sodi med olimpijce, v miru pripravljal na nastop v Atlanti in tam poskušal doseči svoj vrhunec, je razdajal moči na prepogostih potovanjih in tekmovanjih. V mesecu dni, kolikor mu še ostaja do nastopa, se kaj Veliko ne da storiti. Res vrhunsko formo se da doseči z natančno programiranim večletnim
delom, na pa z enomesečnimi pripravami.
Slabše kot Igorju, ki ima še vedno lepo priložnost za uspešen olimpijski nastop, se je razpletlo kolesarjem. Novomeščan Bogdan Ravbar je Sloveniji lani na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji priboril pravico do nastopa v Atlanti. Ljubljančan Robert Pintarič je ob pomoči ostalih članov reprezentance, med katerimi so mu veliko pomagali tudi Novomeščani, letos izpolnil olimpijsko nprmo in bo odšel v Ameriko sam. Čeprav je kolesarstvo pravzaprav moštveni šport, kjer je posameznik povsem odvisen od pomoči tovarišev iz ekipe, bo Pintarič v Atlanti ostal brez pomoči Novomešča-nov Bogdana Finka in Gorazda Štanglja, ki jih je olimpijskemu komiteju predlagala kolesarska zveza. Fantje sicer ne sodijo v sam svetov-
REKORDNO NA ZAULUU?
NOVO MESTO - V državni atletski reprezentanci, ki bo jutri in v soboto nastopila na tekmovanju prve evropske atletske lige za pokal Bruno Zauli v Lizboni, bosta nastopila tudi Novomeščana Igor Primc in Tomaž Božič. Predvsem Božič, ki je ta čas v izvrstni formi, pa tudi Primc, ki se pripravlja na olimpijske igre v Atlanti, bosta poskušala na Portugalskem popraviti svoje državne rekorde, Božič pa si želi postaviti tudi rekord na 100 m.
Blaž IUrk v reprezentanci
Nastopil bo na evropskem ekipnem prvenstvu za igralce do 14. leta - Uspešni nastopi tenisarjev Krke
Od 16. do 23. junija so mladi novomeški tenisarji nastopili na evropskem turnirju 2. razreda v Umagu, kjer se je Blaž Turk uvrstil v tretji krog, Tomaž Kastelec v drugi in Tadej Pucelj v prvi krog glavnega turnirja, medtem ko je Maj Jožef izpadel v drugem krogu kvalifikacij. Med dekleti sta Tjaša Blaznik in Aleša Šantelj uspešno prestali kvalifikacije in v prvem krogu glavnega turnirja izpadli.
NOVO MESTO - Novomeški teniški klub Krka je te dni dobil še eno priznanje za dobro delo in potrditev, da so, ko so se odločili za resno delo z mladimi tekmovalci, storili prav. Te dni je namreč v klub prišlo obvestilo kapetana juniorskih teniških reprezentanc, daje 14-let-ni Blaž Turk izbran v moštvo, ki bo od 30. junija do 2. julija nastopalo v Lagordu v Franciji na tekmovanju Čopa del Sol oziroma na evropskem ekipnem prvenstvu za igralce do 14. leta. Poleg Turka bodo v Franciji nastopili še štirje slovenski igralci: Rok Pogorelčnik iz mariborske Galeje in Andraž Jovanovič, Andrej Kračman ter Matjaž Jurman iz ljubljanskega teniškega centra Bombač.
V skupini s Slovenijo se bodo za nastop v finalu, ki bo od 5. do 7. julija v Rode de Bara v Španiji, borili še Velika Britanija, Francija, Belgija, Finska in Turčija. Kljub temu da je skupina sorazmerno težka, možnosti za finale so, vsekakor pa bi bil nastop v Španiji velik uspeh.
Na 35. mednarodnem Bergantovem memorialu v tenisu za igralce do 14. in do 16. leta sta se člana teniškega kluba Krka Novo mesto Blaž Turk in Tjaša Blaznik uvrstila v polfinale, kjer je Blaža s 6:1, 4:6, in 6:3 premagal Ljubljančan Andrej Kračman, Katjo pa s 6:2 in 6:0 Mariborčanka Tina Hojnik. Nastopilo je 270 mladih tenisarjev iz 14 evropskih držav, od Novonteščanov pa so Tadej Pucelj, Suzana Matoh in Tjaša Blaznik izpadli v prvem krogu glavnega turnirja, Gašper Zupevec in Maj Jožef pa že v kvalifikacijah.
Jure Rovan iz Amerike med zvezde
Jure Rovan, ki že dve leti študira na univerzi v Iowi, je prvi Slovenec, kije s palico preskočil 550 cm • Za las ob normo za olimpijske igre - Njegov cilj 6 m in Sidney
BREŽICE - Brežičan Jure Rovan, član atletskega kluba Fit Brežice, sin in varovanec očeta brežiške atletike Poldeta Rovana, seje v četrtek,
20. junija, proti večeru tik pred začetkom nevihte, ko so na budimpeštanskem štadionu Csepelj že padale prve dežne kaplje, postavil ob bok najboljšim svetovnim skakalcem ob palici. Preskočil je pet metrov in pol in tako kot prvi Slovenec premagal to še pred nekaj leti sanjsko mejo. Le malo je manjkalo, da bi preskočil 560 cm, kar je bila A norma za nastop na olimpijskih igrah.
Če odmislimo fantastične izide Sergeja Bubke, s katerim je dolgolasi Brežičan Jure Rovan, ko je lani v padovi s 535 cm postavil absolutni državni rekord, že stal skupaj na zmagovalnih stopničkah, je njegov četrtkov dosežek izid, ki ga uvršča med boljše skakalce ob palici na svetu oziroma med tiste, ki lahko nastopijo tudi na mitingih najvišjega svetovnega ranga. V četrtek je Jure začel tekmovati, ko je bila letvica na višini 510 cm, in jo je visoko preskočil. 530 cm je preskočil v drugem poskusu, 540 cm, kolikor je takrat znašal njegov in slovenski rekord, je izpustil in nadaljeval na 550 cm, ki mu jih je uspelo preskočiti v tretjem poskusu, ko seje z dvignjeno pestjo gledalcem zahvalil za pomoč in poljubil palico. Z višino 560 cm so sc spopadli trije tekmovalci - poleg Jureta še Rus Petišinski, ki ima osebni rekord 590 cm, in Anglež
Nick Buckfield, vendar je nihče ni zmogel, še najbližji uspehu pa je bil prav Jure, saj je letvica ostala na stojalih še potem, ko je že pristal na blazinah, a se je le “premislila” in padla. Tako je Jure osvojil drugo mesto in premagal Petišinskega pa tudi najboljšega Madžara lštvana Badjulo, ki ima rekord 595 cm.
Juretov letošnji cilj je preskočiti 560 cm, gleda pa tudi precej naprej, saj bi rad nastopil na olimpijskih igrah v Sidneyju leta 2000'in preskočil 600 cm. 20. avgusta se bo že tretje leto zapored napotil v Združene države Amerike, kjer študira in trenira na univerzi v lowi, prav uspešen zaključek študija pa je poleg vrhunskih flosežkov v atletiki njegov poglavitni cilj. Bogate izkušnje in znanje, ki ga imajo ameriški trenerji, so porok, da bo Jure, tako kol v preteklih dveh letih študija v Ameriki, tudi v prihodnje še napredoval.
VltRf K'"' Jure Rovan
Amerika je pač prva svetovna atletska velesila, poleg ameriških atletov pa na njenih univerzah študira in trenira večina najboljših afriških atletov, ki so predvsem v tekih na dolge proge nepremagljivi. Kot zanimivost velja omeniti, da Jure vodi natančen dnevnik treningov in tekmovanj in da je ugotovil, da je bilo tekmovanje v Budimpešti njegov 150. atletski nastop.
ni vrh, a Slovenije zagotovo ne bi osramotili. Tudi Tomaž Božič, ki sicer ni ciljal na olimpijske igre, ni bil daleč od norme.
Dolenjci, ki nismo ravno majhen in nepomemben del slovenskega naroda, imamo šele četrtega olimpijca. Leon Štukelj, Sandi Papež, Jože Smole in Igor Primc so očitno le redke izjeme, ki jim je uspelo prebiti se v vrhunski razred slovenskih športnikov. Medtem ko se v drugih delih Slovenije pogovarjajo o olimpijskih medaljah, Dolenjci sanjamo o nastopu na olimpijskih igrah. To je zrcalo, ki pove največ o bednem stanju dolenjskega športa. Šele pred kratkim je Novo mesto dobilo štadion s tekališčem iz umetne mase, medtem ko sa podobne objekte drugod tisti čas že prenavljali. Namesto sodobne športne dvorane v Šmihelu ob srednjih šolah že dolgo časa kot spomenik nesposobnosti in pišmeuhovskega odnosa do športa in športne vzgoje stoji in propada nekaj betonskih blokov, čeprav je minister Gaber pred tremi leti zastavil svojo besedo, da bo čez leto dni telovadnica za dolenjske srednješolce že nared. Velodrom v Cešči vasi že skoraj stoji in bo prvi tak objekt v Sloveniji, a še tega ne bi bilo, če se ga ne bi lotili zanesenjaki tako rekoč na lastno pest in ob tem še precej tvegali. Tudi to je ogledalo dolenjskemu športu.
IGOR VIDMAR
Prvenstvo in nagrada Krke
V soboto bo v Novem mestu državno prvenstvo v kronometru - V nedeljo balkanski krog za nagrado Krke
- Glavni trg). Člani, med katerimi se bo poleg vseh najboljših slovenskih moštev Dolenjcem prvič predstavila najboljša italijanska amaterska ekipa Fior, katere član je letos tudi Novomeščan Gorazd Štangelj, ki pa bo tokrat zaradi državnega prvenst-
NOVO MESTO - Po dirki Po Sloveniji, ki je kar dobršen del potekala po Dolenjskem in v Beli krajini, in pred mladinskimi svetovnimi prvenstvi v kolesarstvu čaka Novo mesto to soboto in nedeljo še ena pomembna kolesarska prireditev. Namesto tradicionalnega kriterija po ulicah Novega mesta dan pred dirko za veliko nagrado Krke bo kolesarski klub Krka tako kot lani pripravil dirko na čas oziroma na kronometer, ki bo letos veljala tudi za državno prvenstvo, na njej pa bodo poleg slovenskih kolesarjev nastopili tudi gostje iz Italije, Avstrije, Bolgarije, Ukrajine, Belorusije in Hrvaške. Na dirki na kronometer, ki bo speljan od Otočca čez Kronovo, Drago, Dolnji Maharovec in Ratež do cilja na novomeškem Glavnem trgu, kolesarji štartajo posamično in se bodo n 22,7 km dolgi progi borili le z uro. Na nekoliko krajši progi s štartom v Dolenjem Maharovcu bodo ob 15. uri začeli mlajši mladinci, za njimi ženske, z Otočca pa se bodo na progo pognali mladinci in za njimi še člani.
V nedeljo se bo program dirke za veliko nagrado Krke začel ob 10. uri s tekmovanjem mlajših in starejših mladincev, ki bodo morali prevoziti pet 18,2 km dolgih tako imenovanih balkanskih krogov (Glavni trg - Otočec - Ratež
• Prejšnji teden je se je mlada
slovenska reprezentanca vrnila z evropskega prvenstva za mlade kolesarje do 23. leta starosti, na katerem nastopajo tako amaterji kot tudi poklicni kolesarji. Slovenska reprezentanca, v kateri sta nastopila tudi Krkina kolesarja Uroš Murn in Branko Filip, je dosegla lep uspeh, saj so se kar trije uvrstili med prvih 15. Tadej Križnar je bil deveti, Andrej Hauptman je bil 13., Murn je bil mesto za njim, medtem ko je Branko Filip, ki je še z nekaterimi tujimi kolesarji bežal dva kroga, zaradi okvare zadnjega menjalnika na zadnjem dolgem in strmem klancu zaostal in osvojil 65. mesto.
va nastopil v dresu novomeške Krke, bodo deset krogov oziroma 182 km dolgo pot začeli ob 13. uri, končali pa nekaj po 17. uri
Popoln uspeh Krke na prvenstvu
TVojna zmaga kolesarjev Krke na državnem prvenstvu v Lenartu - Izjemno težka proga* pisana na kožo najbolje pripravljenim - Novomeški amaterji pred profesionalci ^
LENART - Strokovnjaki in kolesarji, ki so si ogledali progo za cest- / no dirko letošnjega državnega kolesarskega prvenstva, so bili pred štartom enotnega mnenja. Številni klanci in nasploh izjemno razgiban teren 152 km dolge dirke kolesarjem ne bodo dovolili počitka, prvj pa bodo pripeljali na cilj resnično najbolši oziroma najbolje pripravljeni tekmovalci. Napovedi so se uresničile; da so najboljši, pa so dokazali Dolenjci, saj na stopničke za zmagovalce niso pustili nikomur drugemu. Gorazda Štanglja, kije kolesarsko krono osvojil lani, je na tronu zamenjal Bogdan Ravbar, za njim pa sta na cilj pripeljala njegova klubska tovariša Sandi Papež in Boštjan Mervar. Z razpletom dirke mlajših mladincev so bili najbolj zadovoljni v Krškem.
Krkaši so bili najbolj dejavni že od samega začetka dirke, saj sta najprej poskusila pobegniti Gorazd Štangelj in Bogdan Fink, za njima pa še Brane Ugrenovič. Prav Ugre-novič je bil poleg pri najdaljšem pobegu, ko si je skupaj s Šmercem in Bergantom v tretji četrtini proge prikolesaril 4 minute prednosti, a jih je glavnina ujela.
Dirka se je začela razpletati v predzadnjem od osmih krogov, ko je pobegnil Branko Filip, vendar so ga Rogovi kolesarji v zadnjem krogu sicer ujeli; Novomeščani so trenutek izkoristili, ko je na strmem vzponu na Cerkvenjak najprej pobegnil večkratni gorski prvak Bogdan Ravbar, še štirim zasledovalcem pa sta se pridružila tudi Papež in Mervar. Bogdan Ravbar je bil tokrat nepremagljiv in je na cilju v Lenartu visoko dvignil roke, medtem ko je težka proga ostale kolesarje, ki so na cilj prihajali posamično ali v
VETERANSKI TURNIR
VELIKI PODLOG - V nedeljo, 30. junija, bo nogometni klub Veliki Podlog v Gorici pripravil veteranski nogometni turnir, na katerem lahko nastopijo igralci, stari najmanj 35 let. Turnir se bo začel ob osmih zjutraj, do takrat pa zbirajo prijave. Informacije o turnirju lahko dobite popoldne po telefonu 0608 75 863.
TOMAŽ BOŽIČ NASTOPIL V ZAGREBU
ZAGREB - Med tednom je bil v Zagrebu Hanžekovičev memorial, ki sodi med večje atletske prireditve v sosednji državi. V zahtevni mednarodni konkurenci je nastopilo tudi več dolenjskih atletov. Največ je dosegel šprinter Tomaž Božič, ki je v teku na 200 metrov dosegel tretje mesto (21,21) in četrto mesto na 100 metrov (10.56), Tomič je tekel 1.500 metrov in zasedel solidno 10. mesto (2:48,08).
SPET ZMAGAL ROBERT RUDMAN
NOVO MESTO - Šahovski klub Novo mesto je pripravil junijski hitropotezni šahovski turnir, na katerem je ponovno zmagal prvokategornik Robert Rudman, drugi pa je bil mojstrski kandidat Marjan Kastelic. Robert Rudman je namreč zmagal tudi na majskem hitropoteznem turnirju.
manjših skupinah, močno zdelala. Izkazalo se je, da je. Krka letos kljub vsemu daleč najbolje pripravljeno moštvo, saj je drugo mesto s 17 sekundami zaostanka osvojil Sandi Papež, Boštjan Mervar, ki je sicer špecialist za šprint, pa je s 23 sekundami zaostanka ciljno črto prevozil kot tretji. Med prvimi desetimi so bili skoraj vsi najboljši slovenski kolesarji, saj so Krkini trojici na cilju sledili Kranjčan Rajko Petek, rogovec Boris Premužič in dva od treh profesionalcev - Martin Hvastija iz Cantina Tollo Sava profi je bil šesti, Valter Bonča iz Selle Italia Glacial pa sedmi, oba pa sta zaostala 37 sekund. Edini slovenski kolesar, ki se je uvrstil na olimpijske igre; rogovec Robert Pintarič, ki je
ODBOJKA NA PLAZI
TERME ČATEŽ - Badminton klub Brežice bo v soboto, 29. junija, ob 10. uri pripravil drugi turnir v odbojki na plaži Terme Čatež 96. Za turnir se lahko prijavite pred začetkom na blagajni recepcije kampa. Prijavnina znaša 3.000 tolarjev, s plačano prijavnino pa imajo trije člani ekipe in en spremljevalec prost vstop na bazene. Nastopajo moške mešane ali ženske ekipe, vsako dekle pa v vsakem nizu svoji ekipi prinese točko. Tekmovanje bo na igrišču pri ribniku za termalno riviero.
Bogdan Ravbar
sredi najbolj intenzivnih priprav^ svojo življenjsko dirko, je bil osa1' 39-sekundnim zaostankom, vsi os li pa so za Ravbarjem zaostali zav . kot minuto. V posebni razvrsti' kolesarjev do 23. leta je zmag rogovec Andrej Hauptman, Maf ._ Derganc je bil četrti in Branko lip (oba Krka) peti.	..
Med starejšimi mladinci so v p* cej hladnem in deževnem vren1'; Krkini kolesarji dobro dirkali, aU je za zaključek zmanjkalo mo tako daje bil najboljši Peter R> ’ ki je zasedel zanj slabo 8. rnC!’ n. Med mlajšimi mladinci so var°V:|,e ci krškega trenerja Stojana K°J.( pokazali, kaj jih je naučil, saD. Dejan Žnidaršič krškemu Savap jektu privozil naslov državnega P. vaka, Gregor Zagorc pa je bil Pv Med ženskami je zmagala v Uršič iz Stop teama, članica H Marjeta Sajovec pa je bila
OLIMPIJSKI TEK V SEVNICI ■ Borut Veber, Robin Papež in Ma^fjc Knez (na sliki) so zmagovalci 2400 m dolgega olimpijskega teka, M S ^ v počastitev dneva ustanovitve mednarodnega olimpijskega kontt^j o 100-lelniee olimpijskih iger drugo leto zapored pripravil sev niški ant klub. Teka se je udeležilo več kot 20 tekačev vseli starosti, v ostalih < gorijah pa so bili najboljši: ženske 2400 m - Petra Radišek, ^ m Tomažin in Jasna Zagrajšek; ženske 7200 m - Janja Košar in 7.va ., Bregar; moški 7200 m - Robert Grojzdek. Borut Retelj in Boris Ka-1 (Eoto: Srečko Vodenik)
DOLENJSKI LIST
Francisco de Goya y Lucientes: BOBALICON (DISPARATES), 1819, jedkanica in akvatinta, 24,6 x 35,4 cm
4. bie
graphi
otočec/novoarf^sto 28. iLiana - 30. septembra,1996
-30 September 1996
Izjemno
kakovostna
Razstava
Po dolgotrajnem in napornem prepričevanju in dogovarjanju nam je tudi le»os vendarle uspelo zagotoviti zelo P°trebna sredstva sponzorjev za ta *ahtevni projekt. Uresničitev projekta rjenala sta omogočila Mestna občina ^°vo mesto in ministrstvo za kulturo, ^avna mecena pa sta Krka, tovarna pravil Novo mesto, in OMV Istrabenz J* Kopra. Kot pokrovitelji sodelujejo j,°lcnjska banka Novo mesto, SKB Uubljana, Mobitel Ljubljana, Mladinca knjiga - tiskarna Ljubljana ter števne druge delovne organizacije in posamezniki. Brez številnih sponzorjev in Drez našega entuziazma tako zahtevnega projekta ne bi mogli ohranjati in ga Utli znova realizirati. Vsem, ki ste so-?elovali, torej razumeli pomembnost 5°ntuitetc bienala, se najlepše zahvalimo.
,V Bienale živi osem let. Kakovost je '*a velikokrat potrjena; zelo pohvalno ?° se o njem izrekli tudi priznani stro-0vnjaki velikih tujih muzejev. Najpomembnejše pa je to, da je venem izmed ^pomembnejših svetovnih muzejev, v ^'bertini na Dunaju,'na ogled že 72 °'afik in risb 29 slovenskih umetnikov, kupljenih prek 2. in 3. bienala. Ob 'Pgih odkupih bi moralo biti to zara-1 objektivnejšega vrednotenja primer-
0	Upoštevano - ob analizi drugih rczul-»‘ov predstavitve slovenske umetno-
1	v tujini in njenih ciljev.
Bienale je z velikimi naložbami sodeloval pri prenovi in usposobitvi Dolenjskega muzeja in omogočil najpomembnejše likovne razstave v njem. Pri dogovarjanjih glede statusa bienala ter glede prostorskih in kadrovskih potreb občutimo nam nerazumno nenaklonjenost.
V	katalogu 4. bienala bodo po posameznih vsebinskih sklopih objavljena besedila domačih in tujih poznavalcev stroke. Bogato opremljen z reprodukcijami sodelujočih umetnikov bo gotovo marsikoga navdušil za resno branje in ogled razstav.
V	veliko čast nam je, da lahko nadaljujemo predstavitev velikih imen iz zgodovine svetovne umetnosti - po Rembrandtu in Picassu letos ob 250. obletnici njegovega rojstva velikega ■Španca Goyo.
Evropski Grand Prix 1996 bo prejel za življenjsko delo veliki beneški umetnik prof. Emilio Vedova, ki je pomembno vplival na svetovno grafično umetnost. Izbor avstrijskih umetnikov različnih generacij je pripravil direktor Albertine z Dunaja prof. dr. Konrad Oberhuber. Skupino osmih najuglednejših umetnikov sestavljajo Fritz Wo-truba, Max Wciler, Arnulf Rainer, Alfred Hrdlicka, Christian Ludwig Atter-sce, Peter Willburger, Peter Kogler in Herbert Brandl. Ob risbah Bogdana Borčiča, prejemnika nagrade Grand Prix Otočec 1994, in 47 slovenskih umetnikov je 4. bienale spet izjemno kakovostna razstava in premišljen izbor slovenskih grafičih stvaritev.
BRANKO SUHY, predsednik Bienala
Središče slovenskega kulturnega utripa
V Novem mestu že četrtič pričakujemo zahteven in obsežen projekt na visoki umetniški ravni - Bienale slovenske grafike.
Z bienalom je prav gotovo ne samo Novo mesto, ampak cela Dolenjska pridobila veljavo in postala vsaj za ta čas središče slovenskega kulturnega utripa, ki gre brez sramu v korak tudi s podobnimi evropskimi razstavami. Prireditev pa ni zgolj nekajmesečna postavitev grafik, pač pa je popestrena s številnimi spremljajočimi kulturnimi dogodki, ki mesto ob Krki obvarujejo siceršnjega počitniškega mrtvila.
Likovna dejavnost in, ožje, grafična umetnost kot samostojna likovna zvrst imata v slovenski kulturi pomembno mesto zaradi svoje bogate ustvarjalnosti v preteklosti kot tudi zaradi današnjih izjemnih in raznovrstnih dosežkov. Kar navajeni smo, da se vse, kar je najboljše, ustavi in razstavi v glavnem mestu, v Ljubljani. Bienale slovenske grafike pa ne sledi omenjenemu trendu, ampak skuša dolenjski prestolnici, širšemu dolenjskemu prostoru ter ljudem dokazati, da so vredni zaupanja, hkrati pa pričakuje, da bodo tako oplemeniteni in obogateni zanamcem izročali prejeto bogato duhovno in kulturno sporočilo.
Pripraviti takšno razstavo, kot je bienale, in pri tem ubrati svojo pot je mogoče le s požrtvovalnim, ustvarjalnim, kritičnim in organizacijskim delom številnih zagnanih strokovnjakov in z razumevanjem institucij, ki s potrebnimi
denarnimi sredstvi poskrbijo, da se projekt, kot je zamišljen, lahko v celoti uresniči. Nedvomno pa sta kakovost in kvantiteta razstave predvsem odvisni od umetnikov in od njihovih umetniških del.
Organizatorji letošnjega bienala so nam pripravili pisano paleto grafik, in sicer slovenskih in avstrijskih, predstavljen pa je tudi Goya.
Prepričan sem, da bo letošnji bienale, četrti po vrsti, prikazal celovit pregled domače grafične ustvarjalnosti, ki nedvomno lahko prenese tudi tujo konku-renco.	FRANCI KONCILIJA
župan Mestne občine Novo mesto
Ohraniti prepoznavnost s kakovostjo
Dejstvo, da do srečanja prihaja že četrtič in da postaja ne le slovenska, ampak tudi mednarodna likovna prireditev, dovolj zgovorno pove, da za njim stojijo ljudje, ki se niso pripravljeni zadovoljiti z merili povprečnosti in streči utečenemu okusu, ampak si postavljajo kot merilo visoke cilje odličnosti in najzahtevnejše kakovosti. Edino ti morejo seči v vse, tudi najbolj intimne razsežnosti in vzgibe umetniškega ustvarjanja. To silno ambicijo služiti visoko postavljenim ciljem profesionalnosti, razpoznavne kakovosti in odličnosti si mora ta čas postavljati vsa slovenska družba, država in še posebej narod. V sleherni dejavnosti, v slehernem ustvarjanju snovnih in duhovnih dobrin. To je pogoj, če hočemo v izzivih in protislovjih sodobnega sveta uveljaviti svojo identiteto, postati prepoznaven narod in to identiteto in prepoznavnost v procesih povezovanja in sodelovanja, v procesih globalizacije sveta tudi ohranjati.
Zamisel o srečanju likovnikov na grafičnem bienalu v Novem mestu je globoko zakoreninjena v žeji slediti tisti umetniški moči ljudi te prelepe pokrajine, ki je oblikovala Jakca, Lamuta, Kralje, Gorjupa, Goršeta in druga velika imena slovenske likovne ustvarjalnosti. Je potemtakem povsem naravna ter hkrati svojevrstna potrditev in izraz prav te želje in nuje Slovencev. Ne moremo in ne želimo se zapreti pred svetom za meje svoje države. V evropske integracije želimo vstopati s svojo celovito, še posebej duhovno ustvarjalnostjo in identiteto. Ta nam je bila skozi zgodovino oteževana, tudi omejevana, ni pa nam bila preprečena. Kultura naroda je tisti duhovni kapital, s katerim evropski narodi vstopajo v ta novi prostor svobode. Sodelovanje kultur, tudi tekmovanje, ki je hkrati njihovo medsebojno oplajanje, pa je starejše in hitrejše od sodelovanja politike. Prej in hitreje se je znebilo predsodkov, stvarnih in namišljenih ovir. Je v vlogi tiste človeške dejavnosti, ki vsemu drugemu postavlja mostove in odpira poti. Evropa in svet sta s tem in podobnimi srečanji prišla k nam, da se nam pokažeta v svoji najžlahtnejši podobi in da nas povabita k sebi s kulturo.
Likovno srečanje z mednarodno udeležbo v Novem mestu je zatorej potrditev kulturnega ustvarjanja in njegove vloge same. Čestitam organizatorjem tega bienalnega srečanja, vsem udeležencem ter prijateljem te likovne zvrsti pa želim tudi prijeten slikarski trenutek.
MILAN KUČAN predsednik Republike Slovenije
Koncerta v počastitev umetnikov
Na 4. bienalu slovenske grafike v Novem mestu bosta z izbranimi deli predstavljena tudi dva vrhunska svetovna grafična umetnika, španski slikar in grafik, eden velikih svetovnih likovnih ustvarjalcev Francisco de Goya y Lucientes, čigar 250-letnico rojstva praznujemo letos, ter sodobni italijanski grafik Emilio Vedova, ki je bil izbran za tokratnega dobitnika evropske velike nagrade. V počastitev obeh umetnikov bodo izvedli dva koncerta. Pn i v čast Ve-dovi bo danes, 27. junija, ob 20. uri v Domu kulture, na njem pa bosta nastopila violinistka Vicoria Martino in kitarist Piero Bonaguri. Goyi v čast pa bo končen v soboto, 29. junija, ob 20. uri v Domu kulture, ko bo nastopila znamenita pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak.
Program
otvoritveno
slovesnosti
Otvoritvena slovesnost 4. bienala slovenske grafike bo v petek, 28. junija, v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ob 19.30 bo nastopil pihalni orkester Krka Zdravilišča, sledil bo nagovor ravnatelja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja. Ob 20. uri bodo trobila napovedala začetek osrednje slovesnosti, na kateri bosta predstavila bienale predsednik bienala prof. Branko Suhy in direktor Albertine z Dunaja prof. dr. Konrad Oberhuber. Otvoritveni nagovor bo imel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Po njem bo minister za kulturo prof. dr. Janez Dular podelil bienalne nagrade: evropski grami prix za grafiko 1996, grand priv Otočec in pet nagrad Novega mesta za grafiko.
te*,.


O RODNOSTI IM DRUŽINSKI POLITIKI
So otroci še največje bogastvo?
Razprave o (pre)nizki rodnosti so se v Sloveniji začele že sredi osemem-desetih let in se v devetdesetih še okrepile. Predvsem pred volitvami je ta tema med politiki dokaj priljubljena, vendar strokovnjaki za rodnost opozarjajo, da na tem področju ne bi smeli eksperimentirati, ker je rodnost nekega naroda zelo kompleksen pojav. V Evropi je rodnost začela upadati konec šestdestih in sedemdesetih let. Države so se na ta pojav različno odzvale. Najbolj kompleksno so se tega problema lotile skandinavske države, med katerimi je najbolj uspešna Švedska. In kaj smo storili pri nas?
Danes se namreč v skoraj vseh evropskih državah, izjema je le Švedska, Islandija in Irska, rodnost giblje pod nivojem enostavnega obnavljanja prebivalstva, to pomeni, da število živorojenih otrok na eno žensko ne dosega več vrednosti 2.08, ugotavlja v svoji doktorski disertaciji Majda Černič Istenič, slovenska strokovnjakinja za rodnost. Rodnost je začela močneje upadati ob koncu šestdesetih in sedemdesetih let, tako na zahodu kot tudi vzhodu Evrope, sočasno pa se je začelo starati prebivalstvo. Neugodno razmerje med generacijami pa negativno vpliva na uspešnost in učinkovitost gospodarstva, saj zahteva vedno več denarja za zdravstevo in pokojninsko zavarovanje, s tem pa je manj denarja za investicije in šolstvo. Posamezne evropske države so se na problem nizke rodnosti različno odzvale, nekatere so ostale nevtralne do tega problema in stvari pustile takšne, kot so, druge, npr. skandinavske države, pa so sprejele več spremljajočih se ukrepov za dvig rodnosti. Švedska je z različnimi ukrepi uspela svojo rodnost celo nekoliko povečati.
Na rodnost vplival spremenjen način življenja
Prve diskusije o prenizki rasti prebivalstva pri nas so se pojavile v sredini osemdesetih let. Po letu 1980 se je namreč rodnost začela naglo zniževati, saj je padla pod nivo enostavnega obnavljanja prebivalstva, povprečno število živorojenih otrok na eno žensko je znašalo 2,02, leta 1992 pa le še 1,34. Majda Černič Istenič pravi, da so bile takšne spremembe povezane z družbenimi procesi različnega karakterja. Upadanje rodnosti je močno povezano s spremenjenim načinom življenja. Zamirati je začela tradicionalna družinska morala, kjer je o pomembnih življenskih odločitvah odločal širši krog sorodnikov. Zaradi industrializacije in deagrarizacije je družina zgubila dobršen del ekonomske funkcije. Včasih je bilo zelo pomembno, da se je na kmetih rodilo veliko otrok, saj so bili dragocena delovna sila. Danes pa so postali otroci velik strošek za družinske proračune. Razširjanje vrednote odgovornega starševstva pomeni za starše vse večjo odgovornost za šolanje otrok, podaljšuje se doba odraščanja, otroci vse dalj časa živijo pri starših, še posebej pri nas, ko na to vpliva tudi vse večja brezposelnost mladih. Z upadanjem rodnosti je nedvomno povezano tudi število razvez in izvenzakonskih skupnosti; s sistemom socialne države je spremenjena tudi družbena vloga družine pri skrbi za ostarele. Socialna varnost ostarelih je vse manj domena otrok in vse bolj domena države. Zaposlovanje žensk, ki jim je prineslo ekonomsko neodvisnost, je prineslo tudi nove obremenitve; prav to neskladje med vlogo zaposlene ženske in vlogo matere gospodinje pa rešujejo z zmanjševanjem rojstev otrok. Družba in moški se namreč niso prilagodili spremenjenemu položaju žensk.
Na padec slovenske rodnosti v devetdesetih letih je v veliki meri vplival tudi vse slabši življenjski standard velikega dela slovenske populacije. V kritičnem položaju so se znašli predvsem mladi, ki so že vstopili v rodno obdobje, pa še niso našli zaposlitve, prav tako še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. V Romuniji npr. so sc zaradi zmanjšanja števila rojstev poslužili restriktivnih metod, prepovedali so splav, vendar jim to na dolgi rok ni prineslo nobenih sprememb, poslabšalo se je le zdravstveno
stanje žensk in otrok. “Družina oz. gospodinjstvo je prva institucija, ki se ukvarja s kompleksnostjo in tveganji obnavljanja celotnega gospodarstva (pri čemer se ne upošteva le skrb za otroke, ampak tudi za druge odvisne in pomoči potrebne družinske člane). Vendar tega bremena ni sposobna v celoti nositi sama, še posebno v določenih življenjskih obdobjih ne,” pravi Isteničeva v svoji doktorski nalogi, ki jo je izdala v knjigi Rodnost v Sloveniji. Država bi morala pomagati predvsem mladim na najrazličnejše načine, od pomoči pri nakupu stanovanja in zaposlitvi pa do otroškega varstva, kajti ko se mladi odločajo za otroke, ocenjujejo svojo trenutno situacijo.
Leta 1993 je bila v našem parlamentu sprejeta Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Sloveniji. Resolucija predvideva več ukrepov: univerzalni otroški dodatek (ki ga trenutno še nimamo), dodatek za varstvo in vzgojo otrok do treh let starosti, razne davčne olajšave, vključevanje obeh partnerjev v izobraževanje in svetovanje za starše, pravico do različnega delovnega časa staršev otrok, starih do tri leta, ugodna stanovanjska posojila in ohranja nekatere do sedaj veljavne pravice, kot so polna nadomestila do porodniškega in starševskega dopusta, ki traja 1 leto, ter delitev starševskega dopusta med oba starša. Isteničeva pravi, daje spreminjanje rodnostnega obnašanja zelo občutljivo početje ter da na tem področju ne bi smeli eksperimentirati. Praksa mnogih evropskih držav je, da nameravane ukrepe predhodno preverijo pri ljudeh.
Otrok naj bo deležen pozornosti obeh staršev
Prihodnji mesec se obeta razprava o spremembi delovne zakonodaje, ki naj bi na novo uredila tudi vprašanje porodniškega dopusta. Predlog za podaljšan porodniški dopust je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Urad za žensko politiko pri vladi Republike Slovenije pa meni, da ni nobenih razlogov za hitro in izredno spreminjanje obstoječe ureditve porodniškega dopusta in dopusta za varstvo in nego otrok, saj je ta ureditev v Sloveniji sedaj ena najboljših v Evropi. Prekašajo nas le
Vera Kozmik
za žensko politiko Vera Kozmik. Evropske družinske politike poudarjajo predvsem otrokovo pravico, da je deležen pozornosti obeh staršev, da se v nego, vzgojo in skrb za otroka vključita oba starša. Na Uradu pravijo, da bi triletni porodniški dopust, kot so ga predlagali v stranki SKD, pomenil še slabše možnosti pri zaposlovanju žensk, še težje bi se vključevale v stroko pa tudi v delovno okolje. Madžarske iz-kušnje namreč kažejo, da se zaradi triletnega porodniškega dopusta, ki ga sedaj opuščajo, ni rodilo nič več otrok, celo manj, povečala
sta se število samomorov med ženskami in alkoholizem. “Razumljivo je, da bi se delodajalci še bolj otepali zaposlovanja žensk, saj delovni proces tako dolge odsotnosti z dela pri dveh ali treh otrocih ne bi prenesel,” pravi Kozmikova.
Preobremenjene ženske
“Vodja ene največjih švedskih industrijskih družb je pred kratkim v nekem intervjuju izjavil, da je med vzroki njegovega uspeha tudi ta, da je “imel srečo”, ker se je poročil z žensko, ki je ostala doma. Celo tisti možje, ki sredi svoje kariere nimajo takšne zakonske družice, da bi bila doma od jutra do večera, imajo, pogosto ženo, ki prevzame vso odgovornost za dom in otroke. Po drugi plati pa je težko najti žensko, ki bi “imela srečo” in bila poročena z moškim, ki bi ostal doma in poskrbel za domača opravila in za družinske dolžnosti. Ženske se imajo za “srečne”, če najdejo takšnega moža, ki je to odgovornost pripravljen deliti z njimi,” je zapisal Bengt Wester-berg, ki je bil od leta 1983 do 1995 švedski minister za socialne zadeve ter podpredsednik vlade od leta 1991 do 1994. Zakonodaja o starševskem dopustu v skandinavskih deželah se je razvila kot del politike enakopravnosti. Argumenti pri prizadevanju za večjo enakopravnost je, da je večja enakopravnost med moš-
kimi in ženskami pri zaposlovanju inv javnem življenju odvisna od bolj enakopravne porazdelitve odgovornosti v družini glede skrbi za otroke in za družino. Večino gospodinjskega dela še vedno opravijo ženske. Bolj pravična razdelitev gospodinjskega dela pa ni v tem, da bi ženske prevalile vse breme gospodinjstva na moška pleča, ampak da bi si celotno skupno delo bolj pametno porazdelila. Tega pa predlagana triletna porodniška ne bo rešila, kvečjemu bo ženske še bolj potisnila za štedilnik.
V eni od raziskav, ki razkriva vzroke za (pre)nizko rodnost v Sloveniji, je bila tudi ugotovitev, da so moški med vzroke za pogoste ločitve kot zelo pomemben razlog navedli “lenobnost” slovenskih žensk v postelji. In če to ugotovitev povežemo z nekoliko starejšo raziskavo, kije govorila o kakovosti življenja v Sloveniji v osemdesetih letih in razkrila, da smo Slovenci fanatično delaven narod, lahko rečemo, da je slovenska ženska preobremenjena in kronično utrujena. Njen delovni dan se ne konča po osemurnem delu za trakom, v trgovini, pisarni, ampak jo potem čaka še delo doma. Lenobnost žensk v postelji razkriva tragičnen problem, in če veselje do seksa vzamemo kot enega izmed življenjskih sil in radosti, potemtakem slovenskim ženskam po napornem vsakdanjiku preostane le malo veselja do življenja. Tu pa se začne že druga zgodba, ki pa je na žalost s prejšnjo še kako povezana.
JOŽICA DORNIŽ
MEDVED IM ČLOVEK

skandinavske države, ki jim je uspelo vprašanje O medvedih?
__
Med živalmi, ki jih ljudje omenjajo precej pogosto in o katerih govorijo z nekaj spoštovanja in z več strahu, je gotovo medved. Živi med drugim v kletkah ob gostilnah, kjer ga že po pregovoru postavljajo na ogled “kot medveda ”, Najdemo ga tudi v nekako bolj naravnih in nedotaknjenih okoljih, v gozdovih. Nekaj najnovejših primerov kaže, da ob cestah po notranjskih, dolenjskih, kočevskih in še katerih gozdovih ne visijo zaman table z napisom: Pozor, območje medveda! Kakor koli že, medved je nekako vroča tema, in lahko govorimo o nekakšnem nerešenem medvedjem vprašanju v Sloveniji. Toda ali gre res za
uskladiti starševstvo in poklicne obveznosti in približati enakopravnost in enakost žensk in moških. Ena od njihovih pozitivnih izkušenj je možnost občasnega in izmeničnega dopusta. Švedska je leta 1974 uvedla dvotedenski posebni očetovski dopust ob rojstvu otroka. Najnovejša raziskava je pokazala, da je očetovski dopust zelo uveljavljen, saj ga uporabljajo skoraj vsi očetje, medtem ko del starševskega dopusta (leta 1989 so uvedli “očetov mesec”, ki ga lahko izkoristi samo oče in ni prenosljiv) vzame vsak drugi novi oče.
“O podobnih ukrepih bi veljalo razmisliti tudi pri nas, kjer doslej o vlogi očeta nismo razmišljali. Pri kakršnemkoli spreminjanju zakonodaje na tem področju bi bilo nujno potrebno upoštevati tudi vlogo očeta oz. položaj vseh članov in članic družinske skupnosti. Predlagamo: dopust, ki bo namenjen samo materi, in sicer 1 mesec pred porodom in 3 mesece po rojstvu otroka; potem dfipust, namenjen samo očetom, ki naj bi ga izrabili takoj po rojstvu otroka npr. 1 mesec in po šestem mesecu otrokove starosti prav tako 1 mesec, ter starševski dopust, ki si ga lahko oče in mati delita (npr. 10 mesecev),” razlaga direktorica Urada
V Evropi so v zadnjem desetletju pričeli resno razmišljati in z znanstveno natančnostjo iskati prostore, kjer je nekoč živel medved in bi ga spet lahko naselili. Medveda skušajo ponovno naseliti Avstrijci, Italijani, Francozi in Skandinavci. Zato je Slovenija s svojimi živimi medvedi zanimiva za razvite Evropejec. Ti pri nas vidijo možnost za ponovno naselitev medvedov v svojih krajih, in to z ohranitvijo poti do Alp ali pa tako, da bi v svoje gozdove naselili v Sloveniji ujete medvede.
Prišlo je na dan, da so doslej odpeljali dve medvedki iz Slovenije v Francijo. Ti dve medvedki, Živo in Kolpo, so izpustili v pirenejskih gozdovih blizu španske meje. Toda prihod slovenskih medvedk je sprožil val ogorčenja. Več kot deset županov katalonskih vasi je sestavilo protestno pismo, s katerim izražajo ogorčenje zaradi prihoda omenjenih zveri. To so storili v strahu, da jim slovenski kosmatinki ne bi zredčili črede drobnice, saj bi v tem primeru ostali brez živali in tudi brez državne odškodnine za povzročeno škodo. Franconski lovci, ki so iz Slovenije dobljeno medvedko izpustili v gozdove - sicer francoske, vendar ob meji s Španijo - jemljejo zadevo bolj z lahke plati, češ slaba je vaša vlada, če vam ne zagotavlja odškodnine.
Če bo domnevna nosečnost vsaj ene od slovenskih medvedk zagotovila zahodni Evropi nekaj medvedjega naraščaja, sc bodo tamkajšnji ljudje sčasoma srečali z vprašanjem, kako uravnavati številčnost medveda? To vprašanje Slovenija že obdeluje.
V kulturni krajini je treba številčnost medveda uravnavati z odstrelom. Samo-uravnavanje je za kulturno krajino premalo, še posebno za tako zver, kot je medved, ki je lahko nevaren tudi človeku. Medved napada ljudi, iztakne jim oko, izmaliči jim glavo. Koga na zatožno klop kot krivca? Ali tistega “ponorelega" medveda? Ali ljudi, ki bi morali postoriti vse potrebno za celovito rabo prostora v svoji državi?
Vsekakor medvedi niso nedolžna zadeva. Po nekaj kričečih primerih iz zadnjega obdobja - pustimo ob strani druge - lahko sklepamo, da gre za nevarno žival. Tako je medvedka z mladičema hudo ranila po obrazu 70-lctnega domačina iz Zlatega Repa pri Ortneku, ko se je mož vračal zvečer domov. K sreči ga žival ni usmrtila, vendar ga je močno poškodovala. Predstavniki Lovske zveze so ob tem dejali, da morajo biti ljudje v gozdu previdni. In da medvedi sicer zbežijo, če se jim približa človek, razen če niso poškodovani ali v nevarnosti. Kako pa naj
Igrača in nevarnost
gozda prinesel zibko hrušk, ali pa
ve nič hudega sluteči pešec v gozdu, alj je medved pred njim medved kar tako ah je poškodovan medved, ki je v svoji medvedji glavi neizpodbitno ugotovil, da jev nevarnosti?! Še bolj svež primer medvedje škodljive navzočnosti je nedavni pri" hod medveda na pašnik pri Loškem P°" toku. Kosmatinec ni le prišel, ampak se je izdatno okrepčal z jagnjetino, kakršno jedo tudi državni uslužbenci, če nanese priložnost in če je dovolj zapečena.
Človek verjetno prične varovati dobrino šele takrat, ko mu je prične zmanjkovati ali pa je ogrožena. Tudi z medvedom je tako; ko je zaradi odstrela število medvedov upadlo, so prepovedali od; strel. Na življenjski prostor medveda m ob obširnih nedotaknjenih gozdovih maloštevilnih cestah in izobilju miru za medveda nihče pomislil.
Zdaj je že drugače. V notranjske ih kočevske gozdove hodi že več ljudi ko! včasih, saj so ti predeli dostopni tudi z avtomobili. Najbrž sto tihih in umirjenih obiskovalcev gozda v čevljih naredi divjadi manj škode kot deset ljudi s motornimi vozili. Ali obstajajo na papirju inv glavah pravila obnašanja v naravi? Ali se ve, do kod sme terensko vozilo nedeljski« “pohodnikov” v gozd? Terensko vozil0 zmore v vsak hrib, toda ali je res potrebno vsepovsod peljati? Primeri zase so vojaška strelišča, ki po naravi stvari ne spadajo med mirne kotičke. Nemir, 1° ali drugačen, prihaja v nedotaknjeno naravo z vseh koncev. Potem se čudijo, k®' ko da sc medved pojavlja v bližini naselij-Ali je medved sovražen? Je medved ogrožen? Prebivalec v samotni hiši kje Suhi krajini, kamor lahko pride medve > je ogrožen.
Medved daje vtis zveri, ki ne spada območja, gosto poseljena s človekom-Zato se je lahko ohranil po svetu povso tam, kjer so bile za gosto človekovo p° selitev neprimerne razmere. Osrednj območja, najprimernejša za medveda, s v Sloveniji zato gorski masivi in plan°t0 visokega krasa, ki so skoraj neposelj°n in imajo manj kot 20 ljudi na km? Ob M statistiki medvedje vprašanje neha bi vprašanje o živalih in postane vprašanj za ljudi. Ljudje morajo odgovoriti, pj^ tisti, ki so za to plačani in nameščeni vladnih službah. Povedo naj, ali bodo K „ čcvce, Krajinčane in druge “staroselc^ prepustili upanju, da jim bo medved
bod°
zadeve glede medveda obravnavali ma^ P,a,liie"°'	MARTIN LUŽA«
,
SLOVENSKO—HRVAŠKA MEJA V ISTRI
Odprto ali priprto okno v svet
Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja z mednarodno priznano mejo, ki J morala biti osnova tudi za mejo med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Desno: H°ger Gogala.
Slovenija ima svoje pomorsko okno v svet in se upravičeno prišteva pomorske države. To okno je sicer majhno, slovensko morje je kot hžica ob boku velikih morij in oceanov, vendar je tu in nam odpira pot v °ed svet. Toda bolj kot v majhnosti je hiba našega pomorskega okna VJem> da bi ga rada z nami vred odpirala in zapirala južna soseda Hrvaška, s katero se nikakor ne moremo dogovoriti o pravični in za Movenijo sprejemljivi morski meji. Diplomatsko in politično capljanje na mestu ter agresivno obnašanje Hrvaške dajeta vtis, kot da je naša z^ava brez pravih argumentov, ko gre za takšno začrtanje meje v Istri ln na morju, ki bi nam omogočala neposreden dostop do mednarodne-8a morja. Pa sploh ni res! V slovenskih rokah so mnogi zelo močni argumenti, le uporabiti bi jih bilo treba.
. Na nedavni okrogli mizi, ki jo je ob l2'du knjige Rogerja Gogale “Boj za Južno mejo - Istra” pripravil ČZP Enot-Uust, je bilo slišati ostre besede na račun ^venske zunanje politike in vlade, češ 8 ne znatne more ali celo noče obliko-Vati pravilne strategije razmejitve s sos-jUJnjo državo. Udeleženci - med njimi so 'J' prvak Slovenske nacionalne stranke ^nago Jelinčič, poslanec Borut Pahor, jUsec knjige novinar Roger Gogala, ure-?Uik založbe Marjan Horvat, mag. Mitja ‘pisinger in še nekateri - so se strinjali, a Sloveniji manjka jasna strategija pri ttrejanju zelo kočljivega, a za našo državo Usodnega vprašanja razmejitve na jugo-^hodu. Pri oblikovanju primerne strate-°)JC 'n pri ozaveščanju javnosti naj bi prav ^°galova knjiga odigrala prebudniško °go, saj je v nji zbranega veliko gradi-Va> ki vprašanju razmejitve v Istri in na ^rju daje nove, doslej hote ali nehote J^zrte razsežnosti.
'‘Kaj nam bo tisto skalovje na Savudriji!”
Morda je najpomembnejša ugotovi-. v> od katere se pravzaprav začenja odvija ves klobčič, da meja med Slovenijo in . ^aško v tem delu ni bila nikoli dolo-
!l,a> da ni nobenega uradnega doku-
^Nta, protokola ali sporazuma, ki bi ^edeljeval mejo po strugi Dragonje, j c,1iljevidi za šolsko rabo so jo sicer tako zarisano, kar pa seveda nima učaja uradnega dokumenta. Osnova za Omejitev med republikami nekdanje Ugoslavije je bil le ustni dogovor na 3. k Scdanju Avnoja, ko so se domenili, da b°do meje med republikami tekle po a,)ovinskih mejah stare Jugoslavije, v '|>eru Istre pa naj bi upoštevali zgo-°vinsko dejstvo, daje bila Istra kot podaja v okviru vojvodine Kranjske. Iz-°dišče naj bi bila torej meja med avst-Jskim in ogrskim delom nekdanje Stroogrske monarhije. Stvar je potem ckla povsem drugače. po ukinitvi Svobodnega tržaškega e|ttlja leta 1954, ko je Jugoslaviji pri-8(Jla cona B, sta Bakarič in Kardelj tcgnila slovcnsko-hrvaško mejo v Istri ™rcki Dragonji. Takšna meja je povsem Mišljena”, saj ne temelji ne na kata-, skih ne občinskih ali kakšni drugi prej d *°čcni meji. Tako je Hrvaška po vojni I "'la praktično celo Istro, čeprav ta po-nikoli v zgodovini ni bil hrvaški, kar Gogalovi knjigi obsežno popisano in ^Ijito dokumentirano.
£ukaj je Kardelj pristal na mejo, kije m1,1,0 v škodo Sloveniji? Gotovo nikoli P°mislil na to, da bi Jugoslavija lahko
razpadla, česar pa ni mogoče tako zanesljivo reči za Bakariča, kije poskušal dobiti pod eno upravo (v Splitu) celotno jugoslovansko jadransko obalo. Kardelj je verjel v celovito Jugoslavijo, v kateri meje med republikami ne igrajo prav nobene vloge. Na sestanku, na katerem so se ustno dogovarjali o meji med Slovenijo in Hrvaško v Istri, je Kardelj menda vzkliknil: “Kaj nam bo tisto skalovje na Savudriji!”, kot pravi ljudski glas, ki dodaja, da se je Kardelj zarekel in je namesto reka Mirna rekel reka Dragonja, potem pa.na-pako omalovaževal z besedami o savud-rijskem skalovju. Tako so se na hrvaški strani znašle popolnoma slovenske vasi in ozemlje, ki je bilo pet stoletij pod piransko upravo, v primeru Savudijskega polotoka celo ozemlja, ki so bila pravno veljavno podarjena občini. Darilno listino, ki to potrjuje in za katero seje mislilo, da je izgubljena, so odkrili letos.
Prebivalci savudrijskega polotoka so podobno kot prebivalci še nekaterih istrskih vasi, ki so pripadle Hrvaški, prosili oblasti, da bi jih priključili Sloveniji, vendar so bile zaman njihove prošnje. Celo odkrit upor na območju Gradna in Črnic, kjer niso upoštevali referenduma, s katerim so se prebivalci večinsko odločili za Slovenijo, ni zalegel. Slovence, ki so se borili za prikljčitev Sloveniji, so preganjali. Bili so pač časi, ko glas ljudstva ni veljal prav nič in so voljo ljudi, če je bila v nasprotju ž voljo vladajoče partije, grobo utišali. Kot drobnarijo omenimo, da je tudi pokojni slikar Božidar Jakac, kot v knjigi priča Lojz Tršar, menil, da je bila slovenska Istra prodana in da bi morala biti meja na Mirni. Razmere je dobro poznal, saj njegov rod izvira iz istrske vasice Jakci, od koder seje njegov oče preselil v Novo mesto.
Pravična meja vsaj na Savudrijskem polotoku
Kje naj bi torej potekala meja? Po mnenju več poznavalcev naj bi veljala tista meja v Istri, ki je bila kot zadnja mednarodno priznana. To pa je meja, ki je tekla med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem. Ta začasna mala državica je nastala z mirovno pogodbo septembra 1947 in je zajemala sporno ozemlje od Tržaškega do Mirne, ki sta ga zase zahtevali tako Jugoslavija kot Italija. Razdeljeno je bilo na coni A in B. Cona A je bila pod zavezniško upravo, cona B pa pod okriljem republike Slovenije oziroma Jugoslavije. Uradna jezika v STO sta bila slovenščina in italijanščina. Celotnemu svobodnemu ozemlju naj bi vladal guverner, ki naj bi ga
postavil OZN, vendar do tega ni nikoli prišlo. Leta 1954 so z londonskim memorandumom STO razpustili. Cona A je pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Meja med obema conama je danes z rahlimi popravki, opravljenimi v našo korist, državna meja med Slovenijo in Italijo. Južna mejo cone B pa ni ostala taka, kot je bila, ampak so slovensko in hrvaško republiko razmejili povsem na novo, čeprav po Londonskem sporazumu ne bi smeli spreminjati meja osnovnih administrativnih enot. Pa se je prav to zgodilo, saj je bila administrativna meja piranske občine do leta 1954 (in petsto let nazaj) potegnjena po sredini Savudrijskega polotoka, po novem pa ta ozemlja niso več pripadala piranski občini oziroma Sloveniji. Slovensko prebivalstvo se je s polotoka začelo izseljevati, Hrvaška pa je takoj ukinila slovenske šole in poskrbela za hrvaške učitelje tudi v krajih, kjer so ljudje govorili samo slovensko.
Če se že v Jugoslaviji nihče ni hotel potegniti za pravičejšo mejo med obema republikama, pa bi to vsekakor morali storiti naši politiki, ko je prišlo do osamosvojitve. Hrvati se niso držali niti dogovora o zatečenem stanju in so postavljali očitne ozemeljske zahteve, ko so
kako motivirati delavca?
Delavec ni stroj
Slovenci smo odvrgli samoupravljanje, kot pač človek odvrže obrabljeno obleko. Stopili smo v kapitalizem, dišeč po avstrijskih šilingih in nemških markah, in vsi navdušeni pozabili na svojo goloto. Novi gospodarji so začeli delavca obravnavati kot stroj s tridesetletno dobo obrabe, vendar tuje izkušnje kažejo, da je mogoče iz delavca izmolsti veliko več, če smo pri tem bolj prefinjeni. V urejenih in uspešnih podjetjih so zato bič in ustrahovanje že davno opustili.
hoteli mejo med Slovenijo in Hrvaško v Istri povleči celo po stari strugi Dragonje, ki je v času dogovora med Bakaričem in Kardeljem že zdavnaj ni bilo več.
Razlogi Sloveniji v prid
Mag. Mitja Deisingerje prepričan, da bi slovenska vlada morala zahtevati od Hrvaške nazaj vsaj ozemlja na Savudrijskem polotoku. V prid temu govori več razlogov. S pripojitvijo cone B Jugoslaviji leta 1954 meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila uradno določena z nobenim pravnim aktom, ampak jo je še treba določiti. Uveljavljena razmejitev pomeni očitno kršitev londonskega sporazuma, saj katastrski občini Kaštel in Savudrija ne bi smeli oddvojiti od piranske občine. Do leta 1910 so bili avtohtoni prebivalci Savudrije le Slovenci in Italijani, hrvaško prebivalstvo se je priselilo kasneje. Pomemben je nedvomno tudi strateški razlog: Slovenija potrebuje savudrijski rt za prost izhod na odprto morje, ta argument pa je pri vseh mednarodnih razmejitvah odločilen. Dejansko stanje prav tako govori nam v prid, saj je bil Piranski zaliv ves čas od leta 1954 v upravljanju Slovenije. Zgodovina jasno izpričuje, da Istra ni bila nikoli hrvaška in jo je repubi-
ka Hrvaška pridobila šele po drugi svetovni vojni, del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja pa šele po letu 1954. Območje do Mirne je bilo stoletja pod koprsko cerkveno oblastjo. In ne nazadnje nekaj velja tudi načelo pravičnosti. Republika Hrvaška bi morala upoštevati, daje Istro, Reko in Kvarnerske otoke pridobila izključno na rovaš Slovenije in njenega etničnega ozemlja, ki je ostalo v Italiji. Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po 2. svetovi vojni je namreč temeljila na tem, da v vsaki državi ostane približno enako velika manjšina, kar so Slovenci plačali z več 120.000 rojaki in s slovenskim ozemljem na Tržaškem. “Meja na Savudriji bi bila torej le drobtinica, ki jo Republika Hrvaška mora priznati,” zati^uje Deisinger.
Če so v rokah Slovenije tako močni argumenti in, kot je 'mogoče razbrati iz obsežne dokumentacije v knjigi, tudi načelo najosnovnejše pravičnosti, potem je res nerazumljivo, da se slovenska vlada s hrvaško ne pogaja vsaj o meji na savudrijskem polotoku, če je že meja na Mirni prehuda reč. In če se z našimi južnimi sosedi ni mogoče pogovarjati, zakaj bi se potem bali mednarodne arbitraže? Na to vrašanje novinarja Dolenjskega lista je Zmago Jelinčič brez dlake na jeziku odvrnil, da zato, ker so vsi, ki bi morali o tem odločati, posr....
MILAN MARKELJ
Nekoč je bilo samoupravljanje
Kako smo sami upravljali podjetja, je zdaj že dobro znano, vendar delavskemu upravljanju ne moremo naprtiti krivde za vse težave, v katerih se je znašlo gospodarstvo. Samoupravljanje je imelo tudi svoje prednosti, čeprav je o tem zadnja leta skoraj greh govoriti. Delavci so imeli občutek pripadnosti podjetju, bili so obveščeni in so soodločali preko delavskih organov. Žal, vsaj formalno, tudi o povsem strokovnih, torej finančnih in gospodarskih zadevah.
Temu obilju delavskega “samoupravljanja” je sledila nova doba. Delavci so se prelevili v čisto navadne mezdne delavce in se začeli tresti za svoja delovna mesta. Podjetja, ki poslujejo po zakonih, sicer še vedno ne morejo kar tako vreči na cesto delavcev, a nekateri se pri tem kar dobro znajdejo in se ne ozirjao na predpise, moralo in pravice.
Začepljena usta
V večini podjetij delavci ne smejo več vedeti nič, še manj spraševati, prepovedano jim je celo predlagati. Ponekod nc poznajo lastnika podjetja, še direktorja ne. Obremenitve na delovnih mestih so se izredno povečale, zaposleni so prisiljeni opravljati vsako delo, čeprav velikokrat nc vedo, ali bodo zares plačani in kdaj bodo. Mnogi si nc upajo na bolniški dopust, tudi če zbolijo.
Na ta način se iz ljudi očitno kar da izsiliti nekaj večja produktivnost, vendar se napredek slej ko prej konča, kar so že davno pred nami ugotovili kapitalisti. Začeli so izboljševati pogoje za delo in uvajati delavsko soupravljanje, ne zaradi dobrosrčnosti, ampak iz samega pohlepa po večjih zaslužkih. Če delavec ne dela z voljo ali z zavestjo, da dela tudi za svoje dobro, če je delo neorganizirano, čc ne ve nič o tem, kaj se v podjetju dogaja, in če si prehitro pokvari zdravje, pač nc da od sebe vsega, kar bi sicer lahko.
V	Sloveniji so danes v nekaterih podjetjih že spoznali, da brezobzirno ignoriranje delavcev, še posebej v kriznih razmerah v podjetju, vodi samo k enemu - k stavki delavcev, ki lahko v takem času celo ogrozi obstoj podjetja. Če se to zgodi, menedžerji brezglavo s prstom kažejo na delavce, ki so ogrozili posle, ne pomislijo pa, koliko so k protestu zaposlenih s svojo kratkovidnostjo in neznanjem prispevali sami.
Zdaj nas uče tujci
Omenili bomo dve svetli izjemi na Dolenjskem, čeprav to ne pomeni, da ni še kakšne, obe sta v podjetjih, ki jima gospodarijo tujci. Novomeški Revoz, ki je v večinski francoski lasti, si zaradi zahtevnosti proizvodnje ne more privoščiti slabe organiziranosti, želja po čimvečjem profitu pa mu narekuje, da čimbolj izkoristi vsakega zaposlenega. V ta namen so v podjetju oblikovali osnovne delovne enote (do 20 delavcev) in se posvetili vsakemu delovnemu mestu ter vsakemu delavcu posebej, kar je zagotovo pripomoglo, daje novomeška tovarna med najuspešnejšimi Renaultovimi tovarnami.
Kot poudarja direktor proizvodne direkcije v Revozu Anton Repovž, take enote omogočajo hitro prilagajanje v proizvodnji, bolj neposredne stike med zaposlenimi in nadrejenimi, lažje uvajanje novosti in lažje obvladovanje stroškov. Prav tako v enotah lažje zagotavljajo točne proizvodne roke, kakovost opravljenega dela, bolj natančno lahko opredelijo naloge posameznika, ga lažje vzpodbudijo k delu, izobražujejo, usposabljajo, obveščajo in tudi lažje vodijo.
Razgovori z delavci
V	Revozu se vsak četrtek ob 12. uri proizvodnja ustavi za 20 minut in takrat je čas za sestanke delovnih enot. Delavci sodelujejo pri reševanju nastalih težav in dobijo informacije o dogodkih v podjetju in v zvezi z njim. V Revozu tudi spodbujajo zaposlene, da dajo čim-več predlogov za izboljšave v delovnem
procesu. Vsak vodja enote ima enkrat mesečno še razgovor s posameznim delavcem.
Z dodatnim usposabljanjem so delavci postali mobilni in lahko delajo na več delovnih mestih. Delavce razporejajo na mesta, kjer so lahko najuspešnejši, najtežja dela razbremenijo z menjavanjem delavcev, z spodbujanjem zaščite pri delu pa so tudi bistveno znižali število nesreč pri delu. Do leta 1992 sta se v tovarni zgodili skoraj dve delovni nesreči na dan, lani samo še 0,2 nesreče na dan. Prav tako so uspešno znižali odsotnost z dela zaradi bolniškega dopusta z 8 na 4 odstotke.
Črnomaljski Danfoss Compressors je uspešno samostojno podjetje, ki je del danskega sistema s 14.000 zaposlenimi. Njegov direktor Leopold Panjan pravi, da ima črnomaljsko podjetje trikrat manjši izmet izdelkov kot npr. nemško podjetje, enako produktivnost in 4-odstotno odsotnost zaradi bolniških dopustov. Tudi tu imajo delavci redne sestanke, na katerih jih vodje obveščajo o poslovanju podjetja, delavci pa lahko dajejo tudi predloge. Izdajajo tudi tovarniško glasilo in nagrajujejo boljše delavce.
Za dobiček, a tudi za delavca
Ne smemo se slepiti, da tovarnarji in menedžerji vse te ukrepe uvajajo zaradi delavcev in njihovega boljšega počutja. Ne, Podgorci v Revozu, na primer, zdaj mnogo bolj delajo za tekočim trakom, saj delodajalec do skrajnosti izkoristi vsako plačano minuto njihovega delovnega dneva. Pa vendar je nauk naše zgodbe v tem, da je delavca nujno obravnavati kot človeka, ne kot stroj, mu dati osnovno kar potrebuje, tudi dostojanstvo. In bo delal. Pridnosti nam Slovencem ne manjka, a motivacije zanjo večkat.
BREDA DUŠIČ GORNIK
DOLG BOJ ZA PRAVICO
Trgovec Alojz in njegova pravica
Čeprav se je boj za pravico nekdanjega trgovca v Metalkini poslovalnici 10 v Metliki Alojza Stefaniča iz Križevske vasi pri Metliki začel že pred dobrimi petimi leti, je končni epilog na sodišču dobil šele letošnjo pomlad. O dogodkih v Metalki sojakrat po mestu veliko govorili, govorice pa pridejo na Stefaničeva ušesa še danes, zato se je odločil, da javnost končno zve za resnico.
Alojz Štefanič drži v rokah zajeten kup različnih dopisov, mnenj, odločb, sklepov, sodb v imenu ljudstva in še česa. To je zgodovina njegovega boja za pravico. “Nimam kaj skrivati,” pravi, ko razgrne papirje po mizi. “Vem, da bo ta zgodba tudi koga prizadela, toda želim biti iskren in pošten do sebe in drugih, za besedami, ki jih bom izrekel, pa stojim s polno odgovornostjo. Ne nazadnje pa vse, kar bom povedal, potrjujejo ti papirji,” pokaže na pisanje.
Začetek nesoglasij
Stefaničeva zgodba z Metalko se pričenja daljnega leta 1970, ko se je, takoj ko so v Metliki odprli poslovalnico 10, zaposlil v njej. Čez pet let ga je poslovodja Janez Stopar izbral za svojega namestnika. “A že po nekaj letih se je začelo sodelovanje med nama krhati zaradi najinih različnih pogledov na kadrovsko in poslovno politiko pri vodenju poslovalnice. Leta
1979 sem se vpisal v poslovodsko šolo in jo tudi končal, čeprav poslovodja tega ni odobraval, ker je imel nižjo izobrazbo od moje,” pripoveduje Štefanič, kije deset let pozneje, oktobra 1989, želel opozoriti delavski svet Metalke v Ljubljani na razmere v Metliki. Predvsem pa je predlagal, naj bi se kakšen dinar vrnil v Metliko za obnovo stare ali celo odprtje nove prodajalne. “A delavski svet mojega pisma ni dobil, pač pa je direktor Metalke Franc Okorn sklical sejo kolegija, na kateri so sklenili, da me premestijo za dva plačilna razreda nižje. Iz namestnika poslovodje sem postal vodja oddelka, ki pa ga sploh ni bilo. Dobil sem le odločbo o novem delovnem mestu, toda nikakršnih pojasnil o moji pristojnosti in odgovornosti,” pripoveduje Alojz. Po kolegiju so trgovci v Metliki dobili tudi navodilo poslovodje, češ da je bilo v Ljubljani sklenjeno, da lahko na naročilnice stanovanjske zadruge Šentrupert prodajajo vse blago, ne le gradbeni material. Po njegovih besedah so to tudi na veliko delali, na naročilnico in dobavnico pa napisali gradbeni material. “Med številnimi kupci smo bili tudi prodajalci. Ne tajim, tudi sam sem bil med njimi. Ena od dobavnic se je glasila na moje ime, druga na bratovo. Poslovodja je bil navzoč pri pisanju obeh dobavnic, bratu pa je Stopar celo sam prodal hladilno skrinjo. Koliko dobavnic smo napisali samo v letu 1990, pove že to, da je imela moja številko 2520, bratova pa 2552. Bratova dobavnica je bila napisana 15. oktobra 1990, moja nekaj dni prej. Domnevam, da je takrat poslovodja sporočil direktorju v Ljubljano, da imajo pogoje, da me

Mercator
Dober nakup od 26.6. do 13.7.*96
Nakup izbranih izdelkov
vam bo v vročih dneh popestril ter olajšal
pripravo vsakodnevnih obrokov
in vam prihranil dragoceni čas.
Nekateri izmed 40 izdelkov vam bodo v veliko pomoč, drugi pa vam bodo polepšali dan.
Nakup v Mercatorju je dober nakup!
3 OKUSI

^fOOrrn	-T"
meč"°^js,ro,k7fZT

osvežujoče
Tunina pašteta 170,00
Delamaris 80 g
Ribji namaz,
izdelan na sodoben način, brez konzervansov, z dodanim paradižnikovim koncentratom.
Sladoled Princesa 580,00
v banjici 11 Zmajčkov butik
Eden za vse, pa ne vedno vsi za enega okusov
je veliko.	•	_
Lattella	74,00
Gorenjska mlekarna Kranj 0,51
Osvežujoča mlečna pijača iz sirotke.

/i
ohladi
mm

vržejo iz službe, kajti že dan pozneje je prišla kontrola iz Ljubljane, 17. oktobra pa ji je sledilo osem ljudi iz vodstva podjetja, ki so me suspendirali, ob tem so mi očitali še veliko drugih kršitev.
V trgovino nisem smel več stopiti.”
Podtaknjene obtožbe
Čez nekaj dni so prišli -gl na Štefaničev dom krimi- S nalisti UJV Novo mesto. V S precej zajetni mapi s kršit- g vami, ki naj bi jih storil na s delovnem mestu, so imeli o delavci UJV tudi katalog z £ opisom del in nalog, ki so ga I po Štefaničevih besedah Alojz Štefanič dobili v metliški Metalki, ni pa ustrezal dejanskemu stanju. Štefanič je bil namreč opredeljen kot poslovodja z največjo odgovornostjo in v najvišjem plačilnem razredu. Po večurnem pogovoru s Št«" faničem so kriminalisti opravili še široko zastavljeno akcijo, zaslišali v)e zaposlene, na UJV Novo mesto povabili okrog trideset strank Metalke in pregledali njihovo dokumentacijo ter na koncu napisali kazensko ovadb« zopet poslovodjo Stoparja, in ne zoper Alojza Štefaniča. “Pri vsej obširni kontroli mi ni bilo moč očitati niti najmanjšega samostojnega prekrška; Vse obtožbe razen pisanja nepravilnih dobavnic, kar smo počeli vsi v naši poslovalnici, so mi bile podtaknjene. Ker se Metalki račun ni izšel, so ubrali drugo pot, da me spravijo iz službe. Proti meni so uvedli disciplinski postopek,” pripoveduje Štefanič. Na dveh disciplinskih postopkih prve in druge stopnje je disciplinska komisija v Metalki v Ljubljani spoznala Štefanij za krivega več hudih kršitev, za katere so po njegovih besedah kriminalisti že zdavnaj ugotovili, da so podtaknjene. Tako je 27. januarja 1991 dobi' po pošti delovno knjižico. Ostal je na cesti brez vsega, tudi brez nadomestila na Zavodu za zaposlovanje.
Prav v tem času je bila v Ljubljani seja kolegija Metalke, in kot je razvidno iz zapisnika, so razpravljali o razmerah v metliški prodajalni in ugotovili, da so po opravljeni kontrolni inventuri in izključitvi vodje oddelk« Štefaniča razmere tako zaostrene, da onemogočajo normalno poslovanj« ter postavljajo pod vprašaj celo obstoj enote. Ker vodja enote Stopar«' mogel zadev usmeriti v pozitivno smer, so se v soglasju z njim dogovorili da poiščejo novega vodjo. Štefanič zatrjuje, da je po njegovem odhod« promet v trgovini močno upadel, kar je bila gotovo tudi posledica vseg«> kar se je pletlo okrog Metalke. Prvič po dvajsetih letih, kar je bila Metalka v Metliki, je bil inventurni rezultat za poslovanje od oktobra do decembra 1990 negativen.
Zoper Štefaniča je tekel postopek na Delovnem in socialnem sodišč« v Ljubljani (takrat se je imenovalo še Sodišče združenega dela), oddeli v Novem mestu, zoper poslovodjo pa na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Črnomlju. Sodišče združenega delav Novem mestu je maja 1991 odločilo, daje Štefanič odgovoren za kršitevv zvezi z bratovo dobavnico, kjer so bile cene označene nepravilno. S tem j« storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato mu je bil izrečen disciplin^1 ukrep “javni opomin”, medtem ko so del sklepa, ki se je nanašal na suspenz, potrdili. Suspenz se je namreč nanašal prav na dobavnice. Ker p« Štefaniču ni prenehalo delovno razmerje, je bila Metalka dolžna poklic«« ga nazaj na delo, mu za čas, ko ni delal, izplačati osebni dohodek ter plačati stroške postopka. A Metalka se je pritožila na Višje sodišče v Ljubija1'1, to je sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno presojo enoti v Novem mestu. Na ponovni obravnavi septembra 1993 je sodišče zopet odločil0 v Štefaničevo korist. Predsednik sodišča Franci Cvelbar si je pridobil tu01 kazenski spis Temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Črnomlju, aM' lerega je bilo razvidno, daje sodišče poslovodjo Stoparja spoznalo za kri«« ga, ker je podrejenim prodajalcem neupravičeno dovolil, da so na nar° čilnice stanovanjske zadruge za nabavo reprodukcijskega materiala pr°^a jali tudi nereprodukcijsko blago, to pa je počel tudi sam. Metalka se J6 ponovno pritožila na Višje sodišče v Ljubljani, ki je znova razvelja«1. odločbo novomeškega sodišča, iz nadaljnjega postopka pa izločilo sod«1' ka Francija Cvelbarja. Po Štefaničevem mnenju zato, ker ni našel dok« zov, da bi ga kaznoval.
Končno pravnomočna sodba
V tretje je v Novem mestu zadevo prevzel v roke sodnik Metod in marca letos je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Nov««] mestu, razsodilo, da se sklep disciplinske komisije Metalke, v katerem J navedena vrsta kršitev (za katere jc Štefanič trdil, da so mu bile podt« njene), razveljavi. Štefanič je odgovoren le za nepravilno izpolnjeno bra tovo dobavnico ter napeljevanje sodelavca, da je zanj izpolnil dobavni««) Zaradi teh dveh težjih kršitev delovnih obveznosti, kjer pa gre le za dis^1 plinsko, in ne za kasensko odgovornost, saj je pri obeh kršitvah sodeloj3 ' tudi poslovodja, mu je sodišče izreklo disciplinski ukrep “prenehanja d lovnega razmerja”, ki pa ne bo izvršen, če v šestmesečni preizkusni d° ne bo storil hujše kršitve delovnih obveznosti. V sodbi je bilo pon°v« zapisano, da mora Metalka Štefaniču priznati delovno dobo od 27. j«« arja do 14. avgusta 1991, ko se je ponovno zaposlil drugje, izplačati pl« , za ta čas ter mu povrniti stroške postopka. V obširni obrazložitvi je <«e drugim zapisano, da je sodišče na Štefaničcvi strani našlo Števd« olajševalne okoliščine, med drugim, da ni odgovoren za očitane krš« razen za omenjeni dobavnici. Sodelavci v prodajalni so ga ocenili kot ve5 nega delavca, sicer pa so v poslovalnici vsi zaposleni enakovredno opr« ljali vsa dela. Metalka se je zoper sodbo zopet pritožila, o po pre1« pritožbenega roka.
“Po pravnomočnosti sodbe je Metalka storila vse, kar ji je bilo nal^jL v sodbi. Kljub temu da sem bil torej spoznan za nedolžnega, razen g'« dobavnic, ki pa sojih, kot že rečeno, izpolnjevali vsi moji sodelavci, ««* teri še vedno premlevajo dogodke izpred dobrih petih let. Med nji«1)! najdejo tudi takšni, ki me nanje spomnijo z opazkami, ki so zame Žalj))^ čeprav seje boj za pravico iztekel v moj prid. Zahvalil pa bi se nekdanj sodelavcem iz metliške poslovalnice Metalke, ki so kljub grožnjam, da1,0 , dobili delovne knjižice, pričali na sodišču. Žal so od kolektiva, ki je nek ‘. štel celo enajst članov, danes ostali le še trije," je zaključil pripoved o d° * poti do pravice trgovec Alojz Štefanič.	gg
MIRJAM BEZEK-JA*




NAGRADI V KVASICO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral Damjana Matkoviča s Kvasice in Milico Avsec iz Novega mesta. Matkovič bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Avščeva pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8 julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 13. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 12. nagradne
KRIŽANKE
Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KAROTIDA, ANALITIK, SLOVENIJI, PEKRE, LOB, RAMAN, ANEMONA, ETAPA, KAPUS, PEKET, LOS, OR, SRŽ, STALIŠČE, ŠTEVILO, ELEAT, AAL, KOMET, SLA, TRA, ENOTA, TAR.
PRGIŠČE MISLI
Dveh čustvenih stanj se je treba bati pri S(bi in drugih, tudi pri najbolj dobrodušnih: °bupa in besa.	, .
L.	KOVAČIČ
L vsaki smrtni nevarnosti je polno sredstev, se izogneš smrti, še imaš dovolj trdo kožo, “ajih uporabljaš brez sramu.
PLATON
Eniško doživljanje sveta je oblika svobode.
M.	STERLE
Kult osebnosti jefetišizem modernega člove-*a> je čaščenje zlaganih avtoritet.
J. PUČNIK
NAGRADNA KRIŽANKA 13
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
INDONEZ. UNIVERZITETNO MESTO NAJAVI
MALAJSKA
BLAZNOST
AMERIŠKO MOŠKO IME SINONIM ZA AMERIČANA)
NASELJE
BLIZU
KRŠKEGA
DEJAVNA
MOČ,
DOLOČNOST
MLINSKI
ŽLEB
STROKOV.
NJAKZA
MASKIRANJE
NORDIJSKE
SMUČI
MESTO V STAREM EGIPTU
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
DOMAČE
GROBO
SUKNO
ZAMORSKI
MAČKI
SORODNA
JEL RODILNIH •RGANOV
ZEM.OŽINA NA MALAKI
VRSTA
AMINO-
KISLIN
POVEČEVALNO STEKLO
SLOVENSKI
TEDNIK
IME
IGRALCA
SOTLARJA
ANG.FIZIK, ODKRIL IZOTOPNOST (FRANCIS VVILLIAM)
SESTAVLJA-
LEC
URADNIH
LISTIN
KAPITEL
'KINEMATOGRAF
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VREDNOSTNI PAPIR
NAŠA ALP. SMUČARKA (NATAŠA)
DOLINA V JUL.ALPAH
OBROČEK ZA PREPREČITEV SPOČETJA
NEKDANJA AGENCIJA SOVJ. ZVEZE
MATERIJA,
SNOV
KRAJ NA KOROŠKEM
ČEŠKO
ŽENSKO
IME
ČEBELJI
SAMČEK
OCVIRK
VASJA
ANTIČNO
FENIČANSKO
MESTO
IIMALAJI
KOZA
IŠKA
•ZA
ZAROŽENELA PLOŠČICA NA PRSTIH ROK IN NOG
GLASBILO,
BRENKALO
KEM.SIMBOL ZA IRIDIJ
DESNI
PRITOK
MORAVE
JANEŽ
SKANDINAVSKO MOŠKO IME
ŠVICARSKI
KANTON
NAJVIŠJI VRH V TURČIJI
^NAMENITI SLOVENCI: IGNACIJ KNOBLEHAR

Obisk Knobleharjevega groba
uvedbiJokalne samouprave v naši državi sta nekdanji krajevni skupnosti Škocjan in Bučka postali občina Škocjan. V začetku letošnjega teta smo se svetniki naše občine odločali o občinskem prazniku. Po temeljitem razmisleku in glede na rezultate ankete smo sprejeli odlok, P° katerem je postal občinski praznik Knobleharjev dan, to je 6. julij, r°jstni dan Ignacija Knobleharja, velikega škocjanskega rojaka, misi-l°natja, jezikoslovca in raziskovalca.
V tistem trenutku se morda niti nis- štincev sprejel predstojnik in nas popel-zavedali, kako velik je bil človek, po katerem smo imenovali svoj občinski Pfaznik. Že na naslednji seji sveta je svct-Lado Hočevar predlagal, da bi obi-skali Neapelj, kjfir je Knoblehar pokopan, in se poklonili svojemu slavnemu Jojaku. Vzpostavil je zvezo s patrom dr. lavkom Krajncem s Ptuja, ta pa je na-j.e^al stik s princem Mariom Constan-Pnijem Nemanjo Paleologom, predstoj-Pjkom viteškega reda sv. Brigite Švedske.
X času papeževega obiska v Sloveniji je J* z ambasadorji pri sv. sedežu in takrat Seje pater Slavko srečal z njim. Po tem ,rečanju se je začelo iskanje groba oz. lraja, kjer naj bi bil pokopan Ignacij ^»oblehar.
,. Po zaslugi Paleologa so v Neaplju naš-1 v samostanu bosonogih avguštincev erkev Madonna della Verita, iz katere °dijo stopnice v kripto, kjer je pokopan jtPoblehar. Paleologo je dobil iz Rima in ®aplja posebna dovoljenja, da se sme P0 več kot 40 letih stopiti v kripto, p Vsi občinski svetniki, župan Janez °všič, župnik France Brečko in še dva rs'a smo 7. junija odpotovali pod strohnim in duhovnim vodstvom p. dr.
: avka Krajnca. V nedeljo, 9. junija, nas na vratih samostana bosonogih avgu-
jal v njihovo kapelo, kjer smo se pripravili na sveto mašo. V veliko čast nam je bilo, ko se nam je že pred mašo pridružil princ M.C.N. Paleologo ter zastopniki civilnih oblasti Neaplja. Po maši, ki sta jo darovala p. Slavko in g. Franc Brečko delno v slovenščini, delno v italijanščini, smo imeli čast stopiti v kripto. V poltemi smo se spustili po stopnicah, ki vodijo iz sredine cerkve, in nato po hodniku v kripto, kjer smo se srečali s pravim pokopališčem.
Cerkev, vhod v kripto in grobovi, vse natančno ustreza opisu Knobleharjevega zadnjega počitka iz leta 1871, ko so ugotovili verodostojnost njegovih posmrtnih ostankov. To je bij zadnji uradni obisk Slovencev na njegovem grobu. Po kratkem ogledu kripte smo se osredotočili na kraj, kjer je po opisu iz leta 1871 pokopan Ignacij Knoblehar. Med nami je nastala tišina. Teh občutkov ne bom nikoli pozabila. Najprej nas je smelo vstopiti v kripto samo pet članov delegacije, nato pa so se nam za komemoracijo pridružili še ostali. Slovesnost je vodil p. Slavko. Po uvodnem razmišljanju smo med petjem psalma vzeli nekaj zemlje s Knobleharjevega groba (odnesli smo jo domov) in nato nadaljevali razmišljanje. Med zak-
ljučno pesmijo V nebesih sem doma sta župan in predsednica občinskega sveta na grob položila lovorjev venec s trakovi barvah slovenske zastave. Doživeli smo nekaj nepozabnega.
Po svečanosti smo se v prostorih samostana srečali s princem M.C.N. Paleologom, vodstvom samostana in predstavniki civilnih oblasti Neaplja. Izročili smo jim simbolična darila in se jim zahvalili za to, da so nam omogočili obiskati grob Ignacija Knobleharja. Predstojnik samostana je izjavil: “Nismo vedeli, kako velik človek počiva v našem samostanu.
°cja tiska delegacija z g. Paleologom (v sredini), vodstvom samostana in
/edstavniki civilnih oblasti pred samostanom v Neaplju, kjer leže Knoble-Urjevi posmrtni ostanki.
Ignacij Knoblehar
Ingnacij Knoblehar, misijonar in raziskovalec, se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, bogoslovje pa študiral v Ljubljani inJRimu na misijonskem zavodu. Na prvo misijonsko pot je odšel v Sudan, kjer je kasneje prevzel vodstvo misijonske postaje, za katero mu je uspelo dobiti avstrijski protektorat, hkrati ko je za misijonsko delo v Afriki navdušil še druge v domovini. V Kartumu je postavil veliko misijonišče in šolo za koptske otroke, ob Belem Nilu pa je ustanovil še dve misijonski podružnici. Veliko je potoval in na potovanju po Belem Nilu prispel do gore Logvek in tako za 50 milj presegel najjužnejšo točko, do katere so takrat prodrli raziskovalci. Na potovanjih je sistematično zbiral geogrefske, naravoslovne, etnološke in jezikovne podatke. Slovel je kot največji poznavalec Belega Nila. Umrl je zaradi bolezni 13. aprila 1858 v avguštinskem samostanu v Neaplju, ko se je vračal domov.
Njegovo desetletno misijonsko delovanje v osrednji Afriki je tako bogato in takšne vrednosti, da bi narod, ki bi pozabil nanj, pozabil in zanikal del svoje zgodovine. Vse njegovo delovanje govori o široki razgledanosti in predvsem o globoki misijonski zavesti tega velikega slovenskega misijonarja. Blizu mu je bilo spoznanje, da oznanjevanja evangelija m' brez poznavanja kulture domačega naroda, zato je bila njegova osnovna metoda v procesu oznanjevanja natančno opazovanje ljudi, spoznavanje njihovih navad in učenje domačega jezika. V
svoje oznanjevanje je vnašal to, kar je pozneje 2. vatikanski cerkveni zbor označil z besedami: “Oznanjevalci... naj imajo radi narodna izročila; z veseljem in spoštljivostjo naj odkrivajo v teh izročilih skrita semena Besede.”
Sam Knoblehar je zapisal, da se kot misijonar pred odgovorno nalogo oznanjevanja veselega oznanila počuti majhnega in nesposobnega, vendar se krepi ob Pavlovih besedah “močan sem takrat, ko sem slaboten”. Knobleharjeva globoka misijonska zavest in izraz, da je samo božji poslanec, se izraža v besedah: “Medtem, ko smo navkljub velikim oviram, številnim težkim preizkušnjam postavljali prve osnove za prihodnji misijon med črnimi, nam je Gospod čudežno pomagal”. Zavzetost slovenskega misijonarja se kaže tudi v njegovih prošnjah predstojnikom glede bodočih sodelavcev. Z gotovostjo lahko sklepamo, da je takšen, kakršne je želel imeti sodelavce, hotel postati tudi sam. Na prvo mesto postavlja očetovsko srce za pristop k ljudem, ki nikoli niso slišali evangelija. Najprimernejša mu je oseba, ki jo odlikujejo previdnost, ponižnost, skromnost, ljubezen, usmiljenje do ubogih in popolno zaupanje v Gospoda. “Samo takšen misijonar bi lahko priesel med afriške brate Svobodo,” zapiše.
Ignacij Knoblehar, “veliki pionir krščanske civilizacije in odlični apostol črnih”, se je odzval božjemu klicu in ga na edinstven način uresničeval. Velik škoda bi bila, če bi ga pozabili.
IVANKA TAD1NA
h I
praktični . -praktični KRIŽ praktični praktični
Ta vaš misijonar je tudi naš, zato naj nas združuje.”
Trenutno sta cerkev in kripta nedostopna za obisk romarjev. Upamo pa, da bo po predvidenih restavratorskih delih cerkve in kripte mogoče obiskovati Kno-bleharjevo poslednje počivališče.
Na poti proti domu smo se ustavili tudi v Rimu in Vatikanu, kjer nas je za kratek čas sprejel in pozdravil slovenski veleposlanik pri sv. sedežu Stefan Falež, ki je tudi delno pomagal, da smo dobili potrebna dovoljenja. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. MARIJA HALAS
Naravne maske
S pomočjo različnih svežih darov narave lahko prav poleti in jeseni naredite veliko za svoje boljše počutje. Za primer le dve maski, ki ju naredite s pomočjo lubenice ter s sezamovim oljem z riževo pasto. Meso lubenice ali melone narežite na koščke in pustite, da tekočina odteče. Nato jih položite na očiščen obraz. Po 15 minutah odstranite masko, ki pomirja razdraženo kožo, jo hladi po predolgem sončenju ter posvetli sončne pege in pigmentne madeže, ter splaknite obraz in nanesite kremo. Če pa imate na rokah zaradi izsušenosti nagubano in grobo kožo, vtrite vanjo sezamovo olje. Nato nanesite na roke masko iz riževe ali pšenične moke, ki jo pripravite tako, da žlico moke gosto zmešate z nekaj mleka. Pustite učinkovati 10 minut. Zaradi toplotnega učinka bo olje prodrlo globoko v kožo.
GD
Paradižniki v smetanovi omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 12 enako velikih paradižnikov, 300 g šalotk, 6 strokov česna, 1 feferon, 1 žlico masla, 1 žlico olja, 1/8 1 zelenjavne juhe iz kocke, 1/81 belega vina, 3 dl sladke smetane, sol, poper, baziliko, parmezan. Paradižnikom izrežemo trdi del ob peclju; za nekaj trenutkov jih potopimo v vrelo vodo, nato jih prelijemo z mrzlo vodo in olupimo. Olupimo šalotko in česen. Feferon drobno sesekljamo, semenje odstranimo. V kozici segrejemo maslo in olje. Steklasto popražimo šalotko in česen. Dodamo feferon. Zalijemo z juho in vinom in kuhamo na močnem plamenu, da dobimo gosto omako. Prilijemo smetano in kuhamo na srednjem plamenu, da se omaka kremasto zgosti. Solimo in popopramo, nazadnje primešamo osmukane bazilik-ine lističe. Paradižnike zložimo z zaobljeno stranjo navzgor v ognjevarno posodo. Prelijemo jih z omako, potresemo z naribanim sirom in pečemo v ogreti pečici pri 220 stopinjah 10 do 15 minut.
Zakaj pokajo u 1	češnje?
Sv. Vid je češenj sit - če jih le premočno ne napade češnjeva muha ali razpoka in nagnije obilen topel junijski dež. Lani se je slednje zgodilo na marsikaterem drevesu, tako da je šla po zlu obetajoča letina hrustavk občutljivejših sort. Letos kaže bolje, saj je junijska suša pripomogla, da so plodovi lepo dozoreli. Pokanje češenj povzroči voda, ki se dalj časa zadržuje na plodovih in zaradi osmoze vdira v mezokarp s tako silo, da raznese češnjevo kožico. Bolj občutljive so debele, sladke sorte s tanko kutikulo (bing, kraljica trga, napoleonovke idr.). Agronomska stroka pozna načine, ki preprečijo pokanje češenj, vendar žal večina njih ni gospodarna in jih cena češenj ne prenese. Najpreprostejše je otresanje dreves, predvsem manjših, po dežju. Pokanje je možno preprečiti tudi s škropljenjem s kalcijevim nitratom ali naftil-ocetno kislino, ki dajeta večjo trdnost celičnim membranam in češnjevi kožici. Še bolje se obnese poseben pripravek wuxel suspension 2.
/
Lj
Varčna žarnica
Kompaktna fluorestenčna žarnica ali varčna žarnica v obliki majhne fluores-tenčne cevi, balona ali valja z vgrajeno ali ločeno predstikalno napravo prinaša največ novosti. Za namestitev te žarnice ni potrebna nikakršna predelava napeljave. Lahko jo privijemo v vsako svetilko, ker ima standardni navojni okov E-27 ali E-14. Prednosti v primerjavi z navadno žarnico sta: 4- do 5-krat manjša poraba energije in 8000 ur gorenja (8-krat daljša doba trajanja). Edina slabost teh žarnic je visoka nabavna cena, so namreč 20-krat dražje od navadnih žarnic. Kljub temu je prihranek pri uporabi varčnih Philipso-vih žarnic v primerjavi z navadnimi na nemškem tržišču 100 do 194 nemških mark. Nasvete o racionalni rabi energije dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah na tel. 0608/62 050, int. 202, v Črnomlju na tel. 068/52 040 in v Novem mestu na tel. 068/28 866.
g
2
Tone Lamut s Sel pri Dragatušu
Pesem in slika Lamutovega rodu
Na Selih pri Dragatušu stoji še danes Lamutova domačija, gnezdo rodu, ki ga je življenje svojčas vrglo onkraj oceana, ga dušilo v italijanskih taboriščih in razpršilo po Beli krajini ter širom Slovenije. Od tam izhajata tudi Tone, oče znanega novomeškega slikarja Vladimirja Lamuta in oče bratranca najstarejšega Lamuta, štiriinosemdesetletnega Toneta, ki še danes živi z ženo Malko in potomci na tej kmetiji.
Okoli poldneva, ko se življenje zaradi poletne vročine umakne s polj med hladne stene domačije, se s Tonetom ob oknu njegove sobe pogovarjava o življenju na tej kmetiji, medtem ko pod oknom čeblja Tonetova petletna vnukinja Maja. Lamutova kmetija je za naše razmere kar velika, na začetku stoletja pa je bila skoraj pol manjša. Drugi del je v Ameriki prigaral Tonetov oče Janez. S sabo onkraj luže je vzel tudi ženo Ano in v Ameriki so se jima rodile tri hčerke. Tisti čas je šla na boben sosednja kmetija na Selih in mlada zakonca sta s prihranki kupila, kar se je dalo, potem pa se leta 1902 vrnila in zagospodarila na tako združeni kmetiji. Doma sta se jima rodili še dve deklici in štirje fantje. Tretji izmed njih, Tone, se je rodil leta 1912. Takrat je živel še ded Janez, katerega korenine so segale tja v prvo polovico prejšnjega stoletja. Tone se ga še spominja, zlasti pa mu je ostala v spominu španska bolezen leta 1918, ki je deda vzela. Pa tudi Tonetovo življenje je takrat viselo na nitki.
“Devet v družini nas je takrat obležalo. Jaz sem izgubil zavest. Ta čas, ko sem bil jaz v nezavesti, je ded umrl. Odnesli so ga in pokopali, jaz pa sem se po dveh dneh prebudil in ostal,” pripoveduje Tone o prvem desetletju svojega življenja, življenja, ki je bilo že na začetku zaznamovano z boleznijo. Tudi kasneje je bil ves čas precej slaboten. Še dvakrat je potem smrt v obliki pljučnice potrkala na njegova vrata, a se je vedno nekako zmazal. Usoda ga je namenila, da bo nadaljeval rod na Lamutovini, a prej je moral prestati še nekaj drugih preizkušenj.
Ker je bil bolj slabotne rasti, so ga namenili za krojača. Do uresničitve . te namere nikoli ni prišlo. Življenje ga je prisililo, da je prijel za kmečka dela, ki so ga počasi le okrepila. Že v zgodnjih dvajesetih letih je od doma odšel starejši brat Jože; sedemindvajsetega leta jeseni ga je v rudniku zasulo. Tudi drugi brat Janez je odšel v Ameriko. Dolgo tamkaj ni dobil državljanskih pravic, ko pa je izbruhnila druga svetovna vojna in je bilo potrebno veliko vojakov za boj proti Hitlerju, državljanstvo ni bilo več vprašanje. Janez je vojno preživel, a ga ni bilo nikoli več nazaj. Že dolgo je od tega, kar je dobil večni mir v ameriški zemlji.
Oče Janez je umrl v polovici tridesetih umrl in na kmetiji sta od
moških ostala le še Tone in njegov pet let mlajši brat Lojze. Tako je bilo do druge svetovne vojne, ko so Italijani zasedli naše kraje in pričeli odvažati moške v internacijo. Tudi oba Lamutova sta se znašla med nji; mi. Lakota in pekoče sonce na otoku Rabu sta bila okupatorjeva zaveznika. Zdesetkala sta vrste internirancev. Tone, ki je bil že po naravi bolj slaboten, je kmalu ovenel in skupaj z mnogimi drugimi bolniki so ga naložili na ladjo in ga poslali na kopno, od tam pa v iatlijansko taborišče Vis-co. Mnogi pa niso imeli te sreče in so na Rabu ostali za vedno. Tudi v Vis-co je kmalu prišlo sporočilo, daje na Rabu za tifusom umrl Lojze, kije bil telesno sicer precej krepkejši od Toneta.
Slednji je v Viscu nekako zdržal do italijanskega zloma in se peš in po železnici, kjer je ta tisti čas še delovala, prebil do rodne Bele krajine. Preko visokega viadukta v Otovcu je takat še šlo do Črnomlja. Nekaj ur zatem je zletel v zrak in tudi ta prometna žila je bila potem za nekaj let prekinjena. A Tonetu železnice niso bile več potrebne. Doma si je zopet povrnil moči, ki mu jih je izsesalo italijansko taborišče, potem pa seje pridružil partizanom in ubiral drugačna pota. Ta so ga vodila od izpo-stavljnih položajev na Dolensjkem do notranjskih straž. In ko je zavladal mir, se je spet znašel na domači kmetiji na Šelih. Zdaj je bil edini še živeči moški potomec iz Lamutove rodovine in kaj dosti druge izbire ni bilo kot ostati doma in se oprijeti kmetovanja.
K hiši je pripeljal ženo Malko, ki mu je povila Toneta, Lojzeta, Anico in Zinko. Tone je ostal doma in ima tudi naraščaj, tako da se za obstoj Lamutov na Selih ni bati. Sicer pa imata Malka in Tone, čeprav sta se poročila razmeroma pozno, skupaj že sedem vnukov.
To je kratek oris Lamutovega rodu in življenjske poti najstarejšega Lamuta s Sel pri Dragatušu. Razgibana usoda in trnjeva življenjska pot kmečkega človeka, tako je videti na prvi pogled. A pri vsem tem nekaj manjka. To je pesem, ki se je vila kot mehka tenčica skozi vse življenje in pripomogla, da je bilo lepše in znosnejše. Tone je pri dragatuških cerkvenih pevcih pričel peti že v dvajsetih letih tega stoletja in jim ostal zvest do pozne starosti. Pesem še zdaj zveni v njegovem srcu, in ko pripoveduje o številnih nastopih drgatuških pevcev po Beli krajini in izven nje, se njen žar preseli iz srca na njegovo lice in v prostor, pa ven in v svoj čarobni splet kot vrtinec ovije domačijo na Selih. In ko se potem odpraviš na pot, je ta magična slutnja v okolju še prisotna. “To je tisto pravo, kar ljudi veže na zemljo, in s čimer ta zemlja živi,” pomisliš takrat.
TONE JAKŠE
PROFESORJI NOVOMEŠKE GIMNAZIJE
Grenki in lepi spomini
Človek mora biti narejen iz posebnega testa, da se mu skozi vse težave, s katerimi ga življenje krotoviči, ne zruši svet vrednot, ki jih vsrka v svoji mladosti, zgradi ob njih svojo osebnost in jim posveti svoje življenje. Med takimi vrednotami je lahko materin jezik, narod in njegova kulturna dediščina, nekako kar sama po sebi pa se zraven prideneta še
poštenost in delavnost. Vse to je vtkano v osebnost Janeza Kolenca, profesorja slovenskega jezika, ki je desetletja dolgo vlival mladim na
novomeški gimnaziji in na učiteljišču znanje o slovenščini in njeni literaturi ter jim ob tem poskušal vdahniti tudi nekaj čuta za vrednote, ki so njemu samemu najbolj pri srcu.
Zdaj teče že šesto leto, kar je zapustil profesorski kateder na novomeški gimnaziji in se upokojil. To je storil nekaj let prej, kot bi bilo potrebno, saj ni imel še vseh let za polno delovno dobo, bil pa je dovolj star. K odločitvi, da preneha poučevati, ga je delno nagovorila tista plat njegove osebnosti, ki je bila veliko časa prikrita, zadnja leta pa je nezadržno udarila na dan, ko so se začele ena za drugo izhajati Kolenčeve knjige. Janez Kolenc se je namreč ves čas svojega življenja intenzivno ukvarjal tudi z literarnim ustvarjanjem, ni torej le učil mladih o lepotah in duhovnih širjavah leposlovja, ampak je tudi sam kot ustvarjalec zahajal vanje. Kot upokojenec ima več časa na voljo zase in tako ureja stvari, ki jih je poprej pisal in jih pripravlja za objavo, vmes pa še vedno ustvarja nove stvari, predvsem se kritično odziva na pereče probleme sedanjih trenutkov. Kot je povedal, je doslej izdal le kakšno tretjino vsega, kar je napisal. Tako si ob njegovih sedmih knjigah in osmih pesniških listih samo mislimo, kako marljivo se je sukalo Kolenčevo literarno pero.
In še eno ljubezen ima, ki mu lepša upokojenske dneve. To je njegov vinograd. Četudi komaj kdaj spije kozarec vina, se ljubeče ukvarja s trto, pravi pa, da se tam gori v svojem vinogradu tudi ob trdem fizičnem delu zares odpočije. Gotovo pa se med trtami porodijo mnoge od misli, ki jih potem prelije v verze.
Ni hotel vohuniti za kolegi
Najbrž se kdaj zamisli tudi nad muhavostjo usode in postaj svojega življenja, med katerimi je gotovo ena pomembnejših tudi gimnazija, kjer je desetletja poučeval. Do poklica, ki gaje pripeljal na novomeško gimnazijo, se je težko prikopal. Od 23. oktobra 1922, ko se je rodil na Mirni, se mu življenje v prvih desetletjih ni najlepše obračalo. Njegov oče je bil izseljenec v Kanadi. Družino si je ustvaril v Sloveniji in se potem, ko so se rodili otroci, z vso družino vrnil nazaj v Kanado. Ko je bil Janez star pet let, sc je mama zaradi bolezni z otrokoma vrnila domov na Mirno, a je že čez nekaj tednov umrla. Oče je umrl tri leta kasneje. Tako je Janez postal sirota in moral je jesti tuj kruh. Tri leta se je šolal na mirn-ski osnovni šoli, potem šef v Marijanišče v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. Vpisal je študij slavistike, slovenščino pod a in ruščino pod b. Tudi kot študent je tolkel revščino in bil večkrat lačen kot sit. Zaradi vojne in peripetij po nji, ko je le srečno naključje preprečilo, da ga niso ustrelili, je z nekaj zamude diplomiral.
“Dobil sem tri mesta na voljo: Postojno, Brežice in Novo mesto. Se pred prihodom v Novo mesto so me svarili, naj
ne grem na novomeško gimnazijo, češ da je s tamkajšnjo ravnateljico Kasesnikovo težko shajati. Med počitnicami sem šel v Škofjo Loko za vzgojitelja, ko pa sem se vrnil v Ljubljano, sem zvedel, da so me dodelili prav v Novo mesto. Če bi vedel, kaj me čaka, ne bi šel,” pravi Kolenc, ko v pogovoru obudi spomine na gimnazijo. Žal je tako, da se med lepe in spominjanja vredne kar naprej vrivajo tudi grenki, ki bi jih najraje za vedno zaprl in zapečatil s stoterimi pečati pozabljenja.
Mnenja o tem, kakšna je bila zdaj že pokojna ravnateljica Palmira Kasesnik, sojazlična, a dejstvo je, da je bila za Janeza Kolenca trpka življenjska izkušnja. Sprva je z ravnateljico dobro shajal, ko pa gaje hotela po svoji navadi vključiti v intrige in vohunjenja za profesorji in dijaki, se ji je uprl.
“Med drugim je, denimo, zahtevala od mene, naj obiščem starše tistih dijakov, ki so stanovali pri frančiškanih, in jih prepričam, da bi jih vzeli ven. Starši so mi lepo povedali, da se me to nič ne tiče, da je to njihova stvar. Dal sem jim prav ter tako povedal tudi Kasesnikovi. Najini odnosi so se počasi začeli krhati in začela me je preganjati, da mi je postalo silno mučno. Kaj vse mi je zakuhala, kolikokrat sem moral na okraj na zagovor zaradi izmišljenih stvari, kolikokrat mi je nakopala na vrat inšpektorje, ki pa niso našli nič napačnega v mojem poučevanju! Škoda besed! Tako je pač bilo. Tega ne morem pozabiti in ne morem drugega, kot priznati, da sem jo zasovražil, naj se sliši še tako grdo,” še danes s prizadetostjo pripoveduje Kolenc.
Slovenščina kot velika vrednota
Povsem drugačni pa so spomini na ostale profesorje. “Bili so odlični kolegi, da boljših ne bi mogel imeti. Imeli smo se kot bratje in sestre, dobro smo se razumeli in držali skupaj,” pravi Kolenc.
In kakšen je bil kot učitelj? V začetku je bil prestrog, priznava. Trdo je privil
svoje dijake predvsem zato, ker je bil tako navajen iz let, ko je sam obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, in je mislil, da tako pač mora biti. Prizna pa tudi, da je v začetku nastopil strogo, da bi dobil avtoriteto in bi ne bil kot nekateri profesorji, ki so se jim dijaki posmehovali' Vendar se je mladi profesor hitro unesel in našel pravo mero med potrebno stro-gostjo in prizanesljivostjo. A če je tudi koga med letom trdo privijal, mu je pr' najbolj odločilnem trenutku, pri maturi, pomagal, kolikor je mogel.
“Učil sem precej po svoje. Sistematično sem, denimo pri literaturi, obravnaval težje avtorje, Jurčiča, Tavčarja in podobne pa manj, saj sem menil, da jih -dijaki lahko razumejo in dojamejo brez dodatne pomoči. Moja priljubljena literata sta bila Cankar in Župančič, obema sem posvečal veliko pozornosti in skušal bogastvo njune literature približati dijakom. Bilo bi mi žal, če bi ju zaradi nerazumevanja ne brali. Sploh sem si prizadeval, da bi jim odprl bogastvo slovenske književnosti. Enakovredno z literaturo sem obravnaval tudi jezik. Vem, da dijaki niso marali slovnice, a sem vztrajal, da jo morajo poznati. Da bi jim zbudil zanimanje za jezik, sem skušal prikazati harmonijo jezika, kako je sestavljen, kako so ga naši predniki sestavili iz svojih življenjskih izkušenj. Uporabljal sem tudi zglede iz primerjalnega jezikoslovja, da je bila stvar bolj zanimiva. Predvsem sem želel, da bi dijaki dojeli, da je materin' ščina velika vrednota, ki jo moramo spoštovati. Za nas, Slovence, je še toliko večja, saj nas brez jezika ni. Slovenščina nas drži pokonci, literatura pa je bogastvo, ki ga je v tem jeziku naš narod ustvaril,” pravi Kolenc.
Stezice le v nekaj izvodih
Kot slavist je Kolenc na gimnazij' dobil zadolžitev tudi za knjižnico. Del° v knjižnici je bilo prva leta seveda brezplačno, a Kolenc se je vseeno potrudil, kolikor je pač mogel in znal, da jo je spravil v red. Spominja se, da so knjig" ležale kar po tleh, ko je knjižnico prevzel. Ob pomoči svojega razreda je naredil nekaj reda, seveda pa ne po knjižničnih pravilih, saj jih ni poznal.
Druga stranska zadolžitev pa so bile Stezice, gimnazijski list. Tistikrat so izhajale poredkoma in le v nekaj izvodih; Kolenc je moral zbrati gradivo, kar n' bilo lahko, saj dijaki niso radi sodelovali. Razumljivo, Stezic tudi brali niso, saj je bila naklada le 16 izvodov, večino p3 so razdelili zunaj gimnazije, da seje videlo, da je gimnazija tudi na tem področj" dejavna.
“V največjo pomoč pri pripravljanj11 Stezic mi je bil Tone Srebrnjak, že d°lg° pokojni pesnik,” se spominja Kolen"-“Naš tajnik pa je bil šolski sluga, kije tip' kal po mojem nareku, najprej šest kop>Jn in potem še enkrat šest kopij. Šlo je zel počasi in zgodilo se je, da je med tipka11' jem kar zaspal.”
Stezice je čez leta na lastno želj pustil. Ni prenesel, da je v njih nek dij3K’ ki ga noče imenovati, lahko nemoten0 blatil profesorje. To je lahko počel zat°> ker je imel podporo pri ravnateljici, 0. val pa jo je, ker je bil njen vohun. Bil° J precej kreganja na profesorski konfete0 ci, vendar je Kolenc vztrajal in s Stez cami ni hotel imeti nobenega opravk več. Šele čez več let, že v zadnjem obdo ju službovanja na gimnaziji, se je P° novno posvetil Stezicam.
“Popolnoma drugačni časi in drug3 čne Stezice so bile to. Ni bilo težav z raz množevanjem, dijaki so zavzeto sode vali in praktično vse sami uredili, jaz se bil le mentor. Pazil sem le, da sem d° v uredništvo zavzete ljudi,” pravi Kol": '
Še veliko spominov na novomes ^ gimnazijo se je zapisalo prof. Kolenc0
srce, lepih in slabih, a ko se zdaj ozi
ira °3
leta svojega poučevanja na gimnaziji, 01 grenki spomini ne zatemnijo celo podobe.	.
MILAN MARKIČ
PRIČEVANJA

v
Se en pogled na vojno
Pogancah začela ter se po večjih spopadih na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu tudi končala z zajetjem moštva Prodanovičeve oklepne enote. Časovno se avtor ni omejil le na vojno dogajanje, ampak je segal v čas pred njo, saj sta bila od poprejšnjih priprav in organiziranja bistveno odvisna potek in izid vojne. Pri izbiri metode pa se je odločil za tak način pisanja, ki daje prednost kronološkemu prikazu dogodkov; ocen in analiz se ni
loteval, pač pa prepušča bralcu, da si sam ustvari svojo sodbo. To je lahko prednost, lahko pa tudi pomanjkljivost knjige, kar pride do izraza v primerih, ko se bralec znajde pred zapisi, ki se mu ne zde povsem verodostojni, in pomisli, daje pisec kakšno stvar nehote ali namerno zamolčal, drugo pa preveč poudaril. To bo najbrž tudi poglavitna spodbuda morebitnih odzivov in odmevov na Budjevo knjigo. Kdor bo Ščit želel uporabiti kot vir gradiva, pa se bo znašel še pred eno pomanjkljivostjo, kije pri tako naravnani knjigi precejšnja, to pa je popolna odsotnost seznamov, imenskih, krajevnih, časovnih preglednic, uporabljenih člankov, virov ipd. Res škoda, saj bi bila knjiga zaradi obilja zbranega pričevanjskega in drugega gradiva lahko bogat vir. To sicer je, le zajemati iz njega bo za uporabnika zelo težavno.
MILAN MARKELJ
Gorjanci
udjevo knjigo so predstavili prejšnji četrtek v Krkinem hramu na Trški gori. Predstavitev je bila v sklopu praznovanj yl'etnice osamosvojitve Slovenije in pod pokroviteljstvo Vlade, udeležili pa so se je številni gostje, med njimi minis-?r Boštjan Kovačič in načelnik Generalnega štaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman. Na sliki (z eve proti desni): Rado Klisarič, avtor Bojan Budja, župan Franci Koncilija, založnik Ivo Kuljaj in Renata Mikec iz rad‘a Krka.
Safno pet let je minilo od prelomnih zgodovinskih dogodkov, ko so se Mitična prizadevanja za samostojnejši položaj Slovenije, ki je dobilo Mvomno plebiscitno podporo, nekoliko tudi po sili razmer, strnila v Močilno dejanje - sprejem temeljne ustavne listine o samostojnosti in odvisnosti Republike Slovenije. Ni se še povsem polegel šum slavja, s Merim je ljudstvo tistega 25. junija slavilo osamosvojitev, ko so na Mte prihrumeli tanki JA in se je začela tako imenovana desetdnevna Mna za samostojno Slovenijo. Slovenija je pokazala, da zna komaj r°jeno samostojnost tudi ubraniti in svojo pot zagovarjati tudi z najtežjim fcikom - govorico orožja.
, To so bili nesporno veliki dnevi uso-n|h odločitev. Izredno majhna je verjet-!^> da bi se slovenska osamosvojitev ko uspešno končala, če ne bi bilo v Pfavem trenutku enotne volje ljudi, da ■ z orožjem v roki potrdijo svojo vol-1 > kot je tudi res, da vsa volja ne bi kaj Jrida hasnila, če ne bi bil odpor omo-v*?n že predtem, če se ne bi mnogi ro-°°'jubi tudi za ceno lastnih življenj že esece poprej skrivaj pripravljali na spo-jph zbirali orožje, opremo in organizira-^anevrsko strukturo narodne zaščite.
'aPad Jugoslovanske armade tako Slo-“cev ni tako presenetil, predvsem pa se j agresorji niso znašli praznih rok. To I. . JLA sicer načrtovali z odvzemom jTeritorialni obrambi, vendar akci-jni v celoti uspela. Slovenija je v desct-^vni vojni zmagala, čez nekaj mesecev ™lc naša tla zapustil še zadnji vojak JA. j j Slovenska osamosvojitvena vojna ima neverjetno veliko podob, po stari ^ Sfdi slovenski navadi nategujejo veli-pogajanje vsak na svoje kopito, iz-rjsčajo ga za strankarske in druge del-k Interese, in kar še najbolj čudi, po ..Jševistični navadi, ki se je prikrito ; .ta v način ravnanja, po svoje prekra-1° dogajanja. Tako nastaja zelo pisan . *aik pogledov in ocen, vse bolj pa ,staja tudi jasno, da celovite in jasne a|ize še nimamo.
k Morda bo k nji kaj pripomogla knjigi’ je pred kratkim izšla pri založbi a8n°|jja in jo je napisal novinar Večera, s eJ dolga leta novinar Dolenjskega li-k ’ Bojan Budja. Pod naslovom Ščit in ij. :^slovom Dolenjska pot v samos-Slovenijo je zbral vrsto pričevanj, j/ta®entov, časopisnih člankov in nekaj tj !n'h zapažanj, da bi razgrnil tiste stva-L. so bile, vsaj kar se dogajanja na Do-jsketn tiče, doslej le delno ali celo na-prikazane. V prvi vrsti gre v Bud-^! knjigi za osvetlitev delovanja policije, i^e> kot je mogoče razbrati iz knjige, kj^ala precej bolj pomembno vlogo, i'J' jo običajno pripisujejo. Knjiga je jj °dgovor na trditve, javno obclodan-l* v eni od knjig o desetdnevni vojni, namreč dolenjski policisti med vso jj taosvojitveno vojno niso izstrelili enc-i^taniega naboja, na postaji pa da so
Za vsak primer pripravljeno belo
Ljtaec se je pri orisu dogajanja ob-omejil samo na Dolenjsko, kjer pa v desetdnevni vojni odigrale po-| tabne stvafi. Tu se je vojna s streli na
Odlomek iz knjige Bojana Budje Ščit
Vojna akcija, ki si jo posavski policisti štejejo za enega največjih uspehov, je zajetje zloglasne skupine JA s poveljujočim majorjem Prodanovičem na Gorjancih. Enote, s katero se je začela in končala slovenska osamosvojitvena vojna. Načelnik UNZ Krško Rajmond Veber je dogajanje opisal tako:
“Vojaki JA so po dogajanju v Krakovskem gozdu in potem, ko jim je lastno letalstvo uničilo vozila, spoznali, da je tu konec njihove poti. Preostalo jim je le še upanje na pobeg preko Gorjancev do Karlovca, kjer je bilo domovanje enote. Oboroženi so zato v zgodnjih jutranjih urah krenili peš preko Krškega polja, prebredli reko Krko in se odpravili proti Gorjancem. Na cesti so pustili bojna oklepna vozila, neuničenim so prižgali motorje, da bi nas zavedli. A so bili krajani, katerih sen je bil tiste dni, razumljivo, nemiren in čuječ, dovolj previdni. Vojake so opazili in nas o njihovi nameri nemudoma obvestili; okoli pete ure zjutraj, vsega poldrugo uro zalem, ko so vozila zapustili, je že stekla obsežna in organizirana akcija. Vanjo smo vključili naše policiste, pripadnike posebne enote milice, kriminaliste v civilu in nekaj pripadnikov Vurnostno-informativne službe. Enota JA se je med begom proti meji s Hrvaško razdelila v dve skupini, vendar smo že okoli 9. ure zjutraj dokaj natančno vedeli za smer njihove poti. Prvo skupino nad Kostanjevico je odkril poštar, drugo smo našli nad Pobočjem. Z vsemi razpoložljivimi močmi in oborožitvijo smo potem odšli v akcijo, odločeni, da gremo na vse. Če se ne bodo predali, jih bomo napadli. S prvo skupi-
no je bil major Prodanovič; presenetili smo jih med počitkom in malico v gorjanski soteski. Pozvali smo jih, naj se predajo, ker so obkoljeni, sicer bomo napadli. Odgovora lep čas ni bilo, naposled se je pojavil major Prodanovič z dvignjenimi rokami, za njim tudi vsi ostali. Podobna je bila usoda druge skupine. Vse skupaj smo potem prepeljali na našo UNZ, vojakom zasegli njihovo oborožitev, dokumentacijo. Bili so izčrpani, fizično in psihično. Za njimi so bili dnevi trpljenja in bivanja v bovih, krvavi dogodki na Medvedjeku in v Krakovski bosti. Ujetnike smo odpeljali v našo menzo. Zdi se mi, da so bili za malico dunajski zrezki s solato. Nikoli ne bom pozabil, kako so se lotili hrane. Z rokami so si v usta hkrati tlačili meso, kruh in solato. Drugačen, južnjaško ponosen je bil njihov poveljnik Prodanovič. Hrano je odklonil, prosil je le, če mu omogočimo, da se umije. Vseeno smo vztrajali, naj gre z nami v menzo. Ko je videl svoje fante za mizami, kar ni mogel verjeti prizoru. Priznal je, da ni pričakoval takšne humanosti, takšnega odnosa do svoje enote.
Tej pohlevnosti tako zloglasne enote niso verjeli niti v Ljubljani. Nekateri so nam celo očitali, zakaj nismo opravili z njimi kar na Gorjancih, da si enota, ki je povzročila toliko gorja, zaradi katere je bilo aktivirano letalstvo JA in kateri so na pomoč hitele tankovske ter oklepne enote iz Hrvaške, takšnega ravnanja ni zaslužila. Celo Pavle Čelik je bil takšnega mnenja. Kakor koli že, Prodanoviča in njegove vojake smo potem prepeljali v zbirni ujetniški center na Dob. ”
tl KNJIŽNA POLICA
Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49
Z lansko letnico izida je pred kratkim v sodelovanju Dolenjske založbe in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU kot 15. knjiga v Seidlovi zbirki izšlo delo novomeškega rojaka dr. Staneta Grande DOLENJSKA V REVOLUCIONARNEM LETU 1848/49. Zasnovano je bilo v okviru projekta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda pri SAZU.
Revolucija 1848/49 je skupna oznaka za vrsto dogodkov, s katerimi se je izvršilo sklepno dejanje revolucionarnega vretja, spočetega s francosko revolucijo 1789, in v katerem so si evropski narodi šest desetletij prizadevali za odpravo fevdalizma, zrušenje oblastniške samovolje, za meščansko demokracijo in narodne pravice. Zajela je skoraj vso zahodno in srednjo Evropo, odmevala je v slovenskem narodu in seveda našla pot tudi na Dolenjsko. Za Slovence je bilo revolucionarno leto 1848/49 še posebej pomembno. Srečali so se z dvema temeljnima problemoma: s socialnim in nacionalnim. Prvi je zajemal odpravo fevdalnega družbenega reda, kar se je uresničilo z zemljiško odvezo, po kateri naši kmečki predniki niso bili več tlačani, kar je bilo zlasti za dolenjske ljudi veliko olajšanje, saj jih je ta jarem žulil do krvi. Nacionalnega problema leta 1848 sicer niso rešili, so pa Slovenci takrat prvikrat v svoji zgodovini povedali, da želijo vztrajati pri svojem jeziku, zgraditi na njem svojo kulturo in utemeljiti svojo državnopravno organiziranost. Javno je bil predstavljen načrt Zedinjene Slovenije, ki je navdihoval številne slovenske politike vse do nastanka samostojne slovenske države. Avtor se je v knjigi osredotočil na Dolenjsko in njene prebivalce ter jih pospremil skozi njihova dejanja, povezana z reševanjem socialnega in nacionalnega vprašanja, pri tem pa je upošteval vse takratne sloje prebivalstva: kmete, meščane, plemstvo ter državno uradništvo in Cerkev. Obdelal je gospodarske in socialne razmere na Dolenjskem pred revolucijo, meščansko revolucijo na Dolenjskem, podeželje v revoluciji, frankfurtske volitve, peticij-sko gibanje, volitve v dunajski parlament in prvi novomeški in dolenjski časopis Sloveniens Blatt, ki je zavzeto spremljal dogajanja.
Delo je dr. Granda napisal na osnovi obsežnega arhivskega gradiva, ki ga je raziskoval pri nas in v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, uporabil pa je tudi obilje tiskanih virov in že napisane literature. Tako je ustvaril temeljito znanstveno delo, mimo katerega najbrž ne bo mogel nihče, ki bo še raziskoval revolucionarno leto 1848 pri Slovencih.
MILAN MARKELJ
Slovstveni in
kulturnozgodovinski
vodnik
Vse pogosto se zgodi, da bolje poznamo tuje kot domače kraje. Zato je več kot pohvalna odločitev Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki se je odločil, da bo izdal SLOVSTVENI IN KULTURNOZGODOVINSKI VODNIK PO SLOVENIJI, ki bo v sedmih zvezkih zajel slovstveno in kulturnozgodovinsko pomembne kraje v Sloveniji in zamejstvu. Kraji, ki so pomembni zaradi posameznih dogodkov ali pa osebnosti, bodo tako predstavljeni tudi z vidika enotnega kulturnega prostora. Izšli so že zvezki Gorenjska, Štajerska z obrobjem, Ljubljana z okolico in pred kratkim Dolenjska in Bela krajina, v načrtu pa so še Koroška, Primorska z Notranjsko in Severovzhodna Slovenija.
Ker je delo zasnovano kot vodnik, kulturnozgodovinski dogodki, kraji in osebnosti niso nanizani po abecednem leksikografskem postopku, ampak kot kulturno-regionalne enote z vsemi prometnimi potmi, ki omogočajo dostop do mest, vasi, zaselkov, posameznih zgradb. Vodnik bo opremljen tudi s specialnimi
zemljevidi in legendami. Čeprav so bistvena vsebina dela pretekli dogodki, pa je vsebina dela tudi aktualizirana. Zgodovina sega od prvih markacij, ki so pove,-zane z ljudmi, ki so kot domačini ali tujci oblikovali naš kulturnozgodovinski razvoj do sedanjosti.
Četrtki zvezek Vodnika s podnaslovom Dolenjska in Bela krajina obsega 314 strani. Je rezultat timskega dela, saj je 5 poglavij pripravilo osem ljudi. Za Zahodno Dolenjsko, ki obsega Turjak z velikolaško okolico, Ortnek, Slemena, Sodražico, Ribnico, Dolenjo vas, Kočevsko s Kostelom ob Kolpi, je poskrbel Janez Debeljak, za Škofljico do Litije pa Jože Sever. Poglavje Suha krajina z obrobjem, v katerem so zajeti kraji po dolini Krke, Sela pri Šumberku, Marinča vas, Zagradec, Soteska, Žužemberk in drugi, je delo Ivanke Mestnik. Pri poglavju Osrednja Dolenjska je Jože Zupan poskrbel za Temeniško in Mirnsko dolino ter Šmarjeto in Škocjan, Sprehod po Novem mestu je delo Nataše Petrov, Marinka Dražumerič pa je obdelala Dolenjske Toplice, Vavto vas, Stražo, Prečno, Novo mesto in velik del Vzhodne Dolenjske, ki predstavlja četrto poglavje - Šentjernej, Pleterje, Gracarjev Turn, Groblje, Kostanjevico, Otočec, Leskovec, Rako, Bučko in Škocjan in drugo. Kostanjevico je podrobneje raziskal Lado Smrekar. “V Belo krajino” je naslov zadnjega poglavja in je delo Jožeta Dularja, obsega pa belokranjsko magistralo, pot ob Kolpi in Semič z okolico. Za lažje iskanje je na začetku Vodnika krajevno kazalo, ki pa še ne prinaša ključa do zaželjene informacije ali znanja. Številki zraven je namreč treba prišteti 12, potem pa bo šlo.
Tudi četrti del Slovstvenega in kulturnozgodovinskega vodnika po Sloveniji, Dolenjska in Bela krajina, bo gotovo zelo dobrodošel vsakemu, ki ga zanimajo naši kraji in dogodki v njih, ne bodo pa ga mogli pogrešati predvsem v šolah kot didaktični pripomoček.
LIDIJA MURN
Dachauske pesmi
V taboriščih smrti, ki jih je nacizem zgradif, da bi v njih pospravil s sveta vse, kar je zločinska ideologija zapisala uničenju, je med drugo svetovno vojno trpel in dotrpel tudi prenekateri Slovenec. V enem od koncentracijskih taborišč, v Dachauu, je bilo med več kot 200.000 interniranci kar 4.000 Slovencev, domov pa se jih je vrnilo le 1.700. Tisti, ki so preživeli Dachau, so bili za vse življenje zaznamovani z njim, saj grozot in človeškega ponižanja, ki so ga bili deležni v lagerju, ni mogoče zbrisati iz spomina. Ohranjena so številna pričevanja da-chaucev, med njimi tudi taka, ki skušajo preseči spominsko in zgolj pričevanjsko raven ter segajo na področje umetniškega. Med take poskuse spadajo tudi pesmi, ki jih je napisal Bojan Ajdič, nekdanji dachauski interniranec. Pod naslovom DACHAUSKE PESMI so pred kratkim izšle pri Dolenjski založbi s spremnim zapisom urednika Francija Šalija.
Pesmi so razvrščene v pet ciklov z zgovornimi naslovi: Eden med njimi, Lakota, glad, smrt, Upanje vztrajnosti, V srcu te nosim, Moja pesem. Pesnik v njih ubeseduje osebna občutja in stanja.v svetu, kjer “ni sonca,/ ne pravega življenja”, v svetu, ki je “z zlobo,/ s sovraštvom,/ prezirom začet,/ z besom prežet,/ z besedo,/ da smo manj/ kot na cesti smet”. V tem razčlovečenem okolju, kjer so ljudje “samo številka,/ nič več osebe/ nič več človek” sicer sneži in listje jeseni pada z dreves, a za pesnika v njem tudi narave ni ne časa, tu sta vladarja le smrt in lakota, sreča je “rdeča pesa v juhi in košček krompirja v njej”, veselje pa, “ko pod nebom kroži jata zavezniških letal”. V izmučenih ljudeh pa vseeno utripa srce, v njem pa pod težo pričakovanja skorajšnje smrti, domotožja in obupa utripljejo čustva, domotožje, ljubezen in upornost.
Zbirka je opremljena z risbami Vlasta Kopača. Tudi te risbe imajo kot Ajdi-čeve pesmi za svoj rojstni kraj zapisan Dachau.	MILAN MARKELJ



CfomretteMmgit a> jgipgiteijp^P]
,
3Q&3bM


* '-S?	.,,
OSVEŽITEV V POLETNI VROČINI - V vročih poletnih dneh prija počitek in osvežitev v vodi. Tem užitkom se tudi v preteklosti niso odrekali. Kopali so se predvsem v vodotokih v bližini svojih domov, premožnejši pa so odpotovali v letovišče, opremljeni z vso ustrezno kopalno opremo. Vesela družba na sliki je iz kopališča Grado, oblečena pa je v modne predvojne kopalne kostume. Glede na opozorila o škod-jivosti izpostavljanja soncu in glede na ciklično ponavljanje modnih tokov se morda lahko nadejamo podobnih kopalnih oblek tudi v prihodnjih letih. Za veselo razpoloženje pa bomo morali poskrbeti kar sami. (Pripravila Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja)
mm
iSH


O beračih - Berači dobe sila velika darov, zl. o kakem sejmu ali shodu. V mestu 29. novembra prišla dva iz mesta, dobivši vsak med 2-3 for. Dobro sta pila iti gostila se z juho, klobasami in štruco. Obnašala se osorno, začela kvantati, mešati se v pogovor pivcev, zmirjati in vpiti na krčmarja postrežbo in jedi. Sedela pri peči - peč za berača, klop za gospoda. Včasi se upijanita, da eden druzega ne poznata. Eden ima 25 letno ljubico, s ktero že pel let hodi. Ta dedec govoril: “Če ne bom pil vsaki dan vino, bom umrl, ona pa hoče tudi dobro živeti - zato mi je včasi malo težko. Kedar ni denarja, pije se pa saj žganje - Tako se gre po svetu zmirom dobre volje, od sejma do sejma, danes smo v N. mestu, danes teden bomo v Kamniku, pa v Zagorji. V Zagorje pridejo posebno dobri ljudje - kar dade dobri ljudje nam, to pa mi dajemo zopet naprej drugim dobrim ljudem, birtom in ženskim - zakaj slab je tisti mož, ki ne plačuje za ljubico - to je še le navada zadnjih let, da napajajo fante dekleta, včasi je bilo drugače mi berači držimo se stare šege, zato nam ne manjka se nikoli dobrotljivih dušic, ki nas spremljajo po svetu in nam življenje sladkajo. Tak sem jez, tak je tale moj tovariš, taki smo vsi berači. Bog poživi beraški stan in beraške ljubice!” - Taki faloti so skoraj vsi berači, ki se klatijo po Dolenjskem brez razločka krvi, naj so Dolenci, Gorenci, Hočevarji in Hro-vatje. Naj bolj nesramni so Hrovatje, precej za njimi pa Hočevci.
sfinjf
Skozi okno je prihajala medla svetloba zgodnjega jutra in med škrebljanjem dežja je bilo slišati čudne, kot nezemske zvoke, tiho, brneče in zamolklo. Kar nekaj časa je premišljevala, kaj bi bilo to, dokler ni vstala in odprla vhodnih vrat. Zvonilo je v sosednji vasi - navček. Zvok je skozi megleno ozračje in dež prihajal tuje in boleče. Zvonilo je Nadici, revici tam pod hribom, s katero je čustvovalo vse naokoli.
Pri srcu jo je stisnilo in oglasila se ji je vest. Se včeraj je bila tako depresivna, brez pravega vzroka je bila vsega naveličana in zdelo se ji je, daje najbolj nesrečno bitje pod soncem. Pa je vendarle vse v redu, tisti občutki, pogojeni z vremenom, so le kapljica v morju v primerjavi s smrtjo te nesrečne mlade ženske.
V bolnišnici niso mogli ničesar ugotoviti. Poslali so jo v Ljubljano, na Univerzitetni klinični center. To je bilo pred tremi meseci. Čez teden dni pa je krožila naokrog strašna vest. Nadica je brezupen primer. Vse nas je pretreslo. Pametna, pridna, skromna, vedno vedra, čeprav še zdaleč ni bilo vse tako rožnato v njenem življenju, pa vendar je znala vse nekako urediti in potrpeti, zdaj pa...
“Strašno je bilo, ko sem bila zadnjič pri njej in je komaj še lahko šepetala,” je dejala sorodnica. “Poklicala je svojo starejšo sestro k postelji, da ostale nismo slišale, kaj ji šepeta. Njen glas je bil komaj slišen. Potem, ko smo že odhajale od nje, je teta povedala, da je bil to naš zadnji obisk. Drugega dne Nadica že ni bila več pri zavesti.”
“Sanjalo se mi je, da grem k tebi na obisk, pa meje malo pred tvojo hišo napadel bel pes. Strašno me je ogrizel po rokah, vratu, nogah. Vpila sem in prosila za motiko. Prinesla si mi jo in psa sem presekala na pol, toda prvi del psa je živel dalje, še naprej se je glava z dvema nogama poganjala vame in trgala meso z mene. Nenadoma je pritekel majhen črn pes in napadel belega, toda tudi
črnega psa, ki me je reševal, je beli ogrizel. Potem sem se zbudila... Čudne sanje,” je pripovedovala teta med potjo, druga pa je pripomnila: “Beli pes je bila Nadičina huda bolezen, črni pa smrt.”
“Vse tri smo bile tiho, nobena od nas ni spregovorila besede in čez dva dni je Nadica res umrla,” je končala sorodnica. Po licu so ji polzele solze.
“Nisem vraževerna, ampak sanje' so bile res čudne, in če skozi sanje govori naša podzavest, potem je Nadica vedela, kako in kaj, čeprav ni nikdar tožila in obupavala ter niti najmanj dala vedeti, da ve, kako je z njo hudo.”
Zdaj pozvanja navček skozi dež in meglo v majsko jutro. Še ptic ni slišati iz hoste, le škrebljanje dežja in žalostno potrkavanje iz sosednje vasi.
TOnt VIPfltlT
UUbfZfH DO ZtrtLJf
Človek mora sam doživeti in občutiti čudoviti vonj domače zemlje, ko v njena nedra polaga in seje, kakor so to delali naši pradedje s tako ljubeznijo, da smo tudi mi otroci postali in jih spoštljivo pozdravili, ko
smo se vračali mimo polj iz šole domov. Učitelj nas je učil cepljenja sadnega drevja v majhnem sadovnjaku pri šoli. Ko smo bili mi pri teh opravilih, so se dekleta učila plesti. Tako smo se učili tudi povsem koristne stvari.
Prijetni sončni žarki so oživili čudovito brstenje pomladi. Prvi vsajeni sadovi so že poganjali iz zemlje in treba jim je bilo odstraniti plevel. Kako lepo je bilo v naših dušah, ko smo zagledali na njivi pod našo šolo dedke in babice, ki so okopavali krompir. Velikokrat so nam prav te babice in dedki v dolgih mrzlih zimskih dnevih potisnili v premražene ročice suhih krhljev. Joj, koliko-rat se jih sedaj spominjam!
Domači fotograf Vovkov Ivan jih nekega dne slikal, ko so postali in se z motikami postavili v vrsto pred njegovim fotoaparatom. Prav vsi, ki so tistega dne z ljubeznijo obdelovali vsak svoj košček zemlje, že počivajo pri sv. Erazmu. Koliko dobrote in dobrih naukov, koščkov suhega koruznega kruha smo prejeli od njih. Koliko pravljic in -povesti so nam povedovali pozimi! Za nas otroke so bili žive legende. Živeli so z naravo in narava jim je ljubezen in skrb dobrotljivo poplačala. Ročno so pokosili sleherni laz, poželi s srpi žita, vsako jabolko, hruško in tepko so pobrali, da ni segnila. Cenili so darove narave.
Kaj pa je danes? Vse hiti. Saj lačni nismo, naši pradedje pa so bili, a bili so trdoživi, delavni. Zapustili so nam bogate nauke. Ko bi jih le bolj upoštevali!

HNHI
Sestopala sva po številnih stopnicah, ki vodijo do templja. Tu pa tam me je v mraku noči in gozda prestrašila kamnita mrcina, eden izmed stražarjev poti do templja. Katmandu seje odpravljal spat. Zaznal sem ga samo še po številnih medlih lučeh v daljavi.
Naslednje dni sva porabila v raziskovanju doline. V njej je vladala napetost. Po mestnih ulicah so se opotekale skupine obarvanih ljudi. Bilje praznik ob-livanja z vodo. V tem času medkastne zavore popustijo in pljusku obarvane vode se le redkokdo izogne, naj si bo svečenik ali pa turist. To ni bilo najhujše. Po dolini se je v sproščenem vzdušju neupoštevanja običajnih norm širil duh upora proti kralju. Nezaslišana stvar, saj je nepalski kralj utelešeni Višnu na zemlji, skratka neizmerno svet. Upor je bil tako rekoč naravnan proti božjemu in naravnemu redu. Nepalski bogovi so se čudili in jezili. V mestu so se vrstile demonstracije, stavke, večina trgovin je ostajala zaprtih. Na vsakem vogalu so postavali vojaki, oboroženi z gorjačami in zaščiteni s čeladami, lesenimi oklepi in ščiti. Na posameznih zidovih sta se rdečila srp in kladivo. Zmaj, za katerega sem mislil, daje bil v Evropi ubit, je pod streho sveta dvigoval glavo. Med belci so se širile novice o prvih truplih.
Po ustavi je kralj najvišja verska in posvetna oblast. Sedanji kralj Birendra Bir Bikram poizkuša uporabljati svojo veliko oblast v korist države; spodbuja turizem, gradi prometnice in hidroelektrarne. Kljub temu doživlja nasprotovanja, ki so leta 1972 in 1979 prerasla v hude nemire. Maja 1980 je kralj dovolil ljudsko glasovanje o svoji obliki vladavine. S tesno večino se je izteklo njemu v prid.
Izredne razmere so nama včasih koristile, drugič škodovale. Na tempeljskih trgih so pravljične stavbe zaradi pomankanja ljudi, ki jih je pregnala prisotnost vojakov, delovale še bolj veličastno, še bolj sveto. Problemi so nastajali pri prevozih v oddaljena mesta, ker so javni prevozi večkrat zatajili.
Bogastvo in prekletstvo turizma
Patan in Blj^ktapur sta mesti, ki sta poleg Kath-manduja dejavno vplivali na razvoj doline. Ker je v zadnjih dveh stoletjih prevzel vodstvo Kathmandu, sta ostali manjši, brez velikih sprememb in zato žlahtnejštler bolj obvladljivi.
Patan so včasih imenovali mesto tisočerih zlatih streh, prebivalci pa ga imenujejo lepo mesto. Kathmandu in Patan loči le reka Bagmati, v kateri najdejo zadnje prebivališče številni prebivalci doline. Zgra-
Janez
iti
jeno je v krogih okoli kraljeve palače in tempeljskega trga. Nepalski princi, knezi in kralji so vedno stanovali skupaj z bogovi. Na obrobju mesta ob glavnih vpadnicah, ki se združujejo na osrednjem trgu mesta, stojijo štiri stupe, ki jih povezujejo z Ašokinim prihodom v Patan. Patan ima od treh mest najbolj tibetanski navdih.
Bhaktapur, znan tudi po imenu Bhadgaon, je najmanjši dragulj med žlahtno trojico. Samostojna lega, od Kathmanduja je umaknjen za dobrih 10 kilometrov, mu daje posebno lepoto. Začetki mesta segajo v 9. stoletje. Med 14. in 16. stoletjem pa je bilo celo glavno mesto doline. Ob trgu templjev mu dajejo poseben čar tudi tisoči in tisoči lončenih posod, ki se sušijo pod milim nebom in seveda lončarji, ki čepe izdelujejo vrče na ogromnih lončarskih kolesih.
Strmo pobočje seje v vijugastih terasah spuščalo
v dolino. Med valovečim riževim žitom so tu in tam čepele kolibe kakor raztreščena jata ptic. Pravokotniki rjave in bele barve so bili kriti s slamo in pločevino. Med njimi so rastla drevesa, tudi pomaranče in banane.
Bolečina v ramenskem obroču me je spominjala, da že ves božji dan prenašam nahrbtnik. Pokhar-sko jezero se je svetilo v daljavi globoko pod nama. Bilo mi je neizmerno vroče. Nič čudnega, saj leži mestece Pokhara občutno nižje kot Kathmandu. Pred dvajsetimi leti je bilo mesto uspavan odročen trg, ki je zaživel le čez zimsko sezono. Takrat so se v dolino spustili prebivalci hribovskih dolin, da bi zamenjali svoje pridelke in izdelke. Danes pa je Pokhara najhitreje rastoče mesto v Nepalu. Razvoj je prinesla cesta in z njo nesluten razmah turizma.
Po plačilu pristojbine za vzpon proti goram in obvezni menjavi določene vsote denarja sva se zagnala proti belim obronkom, iz katerih je izstopala visoka piramida Machapucharc. Po nekaj kilometrih se je vozna cesta razblinila v ilovnato pot. Znašla sva se v vsakdanji stvarnosti nepalskega prebivalstva.
Turizem je glavni vir nepalskih deviznih dohodkov. Omogočila ga je divja in razčlenjena pokrajina, ki sicer ovira družbeni in gospodarski razvoj dežele. Vlada pobira visoko pristojbino od alpinističnih odprav, ki naskakujejo ledene vršace, mo-
gočnike med mogočniki svetovnih gora. Prav tako pa pobira vstopnino od pohodnikov, ki se odpravijo med strme doline nepalskega sredogorja in visokogorja, da bi tako povohali ledeno svetišče bogov, uživali v prečudoviti pokrajini, spoznali številna nepalska ljudstva, njihova verstva in navade ter pobegnili iz modernega sveta v svet starožitnosti in miru. Pristojbina je, kljub temu da je kaplja pelina ob vstopu v svetišče narave, sprejemljiva tudi za plitvejši žep. Za tujce so odprta samo določena območja. Smeri pohodov nosijo popularna imena, kot so: Langtang trek, Mount Everest trek... Da popotniki ne zaidejo v nedovoljena področja in ne pozabijo plačati vstopnine, skrbijo vojaki in policaji v posameznih vaseh ob poti. Tuji obraz je nemogoče skriti. Odločila sva se za Jomosom trek, ker je z svojo dolžino 130 kilometrov v eno smer popolnoma zapolnil najin tesno odmerjeni čas, prav tako pa v ugodnih razmerah omogoči združitev z Annapurna around trckom in s tem obkrožitev ene najlepših gorskih verig. Pot pripelje navadne smrtnike najbližje veličastnim vrhovom.
Turizem je bogastvo in prekletstvo hkrati- \ samo naraščanje nepalskega prebivalstva v zadnp desetletjih ogroža krhko ekološko ravnovesje v o1 malaji. Večina Nepalcev živi od zemlje, ki jo mora jo gorjanci v vsakodnevnem boju za obstanek iztf gati gozdovom. Krčevine se najbolj zajedajo v g°z dove po dolinah in njihovih bregovih, saj tam pr° dirajo terasasta polja čedalje više. Prav tako pada) drevesa za gradnjo, izvoz in kurjavo. Krčevine meč, ki visi ne samo nad Nepalom, ampak tudi na sosednjimi državami. Monsunsko oeževje odna prst v doline in ravnine, kjer blatni pritoki zatrpal, z glenorn velike reke Ganges, Brahmaputro in *1' Njihove struge ne zadoščajo za tolikšno vodov)' zato pustošijo po Pakistanu, Indiji in BangladeS velike poplave. Prst, ki je nastajala več stoletji, la ko deževje spere in odplakne že v nekaj letih. 1“ izgubljene prsti ni mogoče nadomestiti ali vrnil1
večina seje nazadnje znajde na globokem mor: dnu. Bliskovit razvoj turizma, ki je zdaj že glav
■skei’1 nivl(
.. h
nujno potrebnega zaslužka v neštetih pokrajin^' prinaša nadaljno nevarnost za himalajsko naravo-velja zlasti za vedno bolj priljubljene pohode v 0 maknjene gorske samote. Pohodniki porabijo mn^ go več kuriva kot domačini, še več lesa pa gre izboljšanje poti, da bi bila njihova potovanja la2)^ Strokovnjaki opozarjajo, da utegne Nepal, kjef turizem razvija najbolj vrtoglavo, ostati popoln0 brez gozdov že v enem desetletju.
Vojaki s palicami nadzorujejo razgrete demonstrante.
d
H
v
Cas za plavanje
Plavanje je v lem letnem času najbolj priljubljen rekreativni šport, zato bomo spregovorili o koristnosti takšne rekreacije. Plavanje nas okrepi, osveži in pomladi. Zdravniki pravijo, da je plavanje vrelec mladosti in dobrega počutja. Okrepi nam srce, Pljuča, ožilje, mišice in čutila. Poleg tega koristi tudi koži. Po Plavanju smo boljše volje, kaj-d dražljaji vode uravnavajo delovanje vegetativnega živčnega sistema. Plavanje je šport ra vse starosti. Primerno je slasti za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico in sklepi, kajti v vodi telo izgubi težo, obremenitev kosti in sklepov se zmanjša. Plavanje je tudi odlična dihalna šola. Okrepi se dihalni aparat, kajti vsakič, ko zajamemo zrak, moramo Premagati vodo, ki pritiska na 1elo. Postopoma se zvečuje kapaciteta pljuč. Če redno plavamo, nas nelta zbadati pod srcem. Zjutraj se zbudimo spočiti, zvečer pa smo prijetno utrujeni. Ni treba, da plavamo dnevno. Za zdravega odraslega človeka je dovolj dvakrat na teden po dvajset minut. Plavanje odsvetujemo le zelo "oblim, starejšim ljudem z vrtoglavico ali omedlevico, z motnjami v presnovi sladkor-1° ali s kroničnim vnetjem obnosnih votlin in srednjega 11sesa.
M. S.
Denaja zmagala na hipodromu Brege
Odlični izidi kasačev na konjeniški prireditvi v Bregah - 1:15,5 Benjamina O Leeja je rezultat evropske kakovosti - Domačin Milan Kokalj je s kobilo Denajo omagal
BREGE PRI KRŠKEM - Konjeniški klub Posavje iz Krškega je v nedeljo pripravil tradicionalne poletne konjske dirke, na katerih je nastopilo 80 konj iz Slovenije in Hrvaške. Med zmagovalci je tudi Milan Kukolj (Denaja). Sijajen tek Benjamina C Leeja (Janko Mokoter), ki je dosegel evropski čas 1:15,5. Kljub slabemu vremenu je konjeniška prireditev v Bregah privabila blizu 1.000 ljubiteljev konjeništva, ki so uživali v lepih in atraktivnih dirkah.
Gledalci so zlasti pozdravili zmago domačega tekmovalca Milana Kokalja, kije zmagal s kobilo Denajo, ravno tako gladko zmago mlade Simone Jureš iz Ljutomera, ki je z Anomisom lahko opravila s svojimi tekmeci. Vrhunec prireditve je bila 9. dirka, kjer je Ljutomerčan Janko Makoter s konjem Benjamin C Lee zanesljivo osvojil prvo mesto in
PODVODNI RIBOLOV
KRŠKO - V prvem krogu državnega prvenstva v podvodnem ribolovu, ki sta ga pri otokih Linije in Zeča skupaj organizirala potapljaško društvo Vidra iz Krškega in športno društvo Škarpina iz Nere-zin - tekmovanje je bilo tudi mednarodno prvenstvo - so se izkazali tudi krški podvodni lovci. Zmagal je Pirančan Robi Podgoršek, Krčan Jani Longo je bil enajsti, Ivan Ger-jevič, Miran Verstovšek in Boško Karabaš pa so se uvrstili na 13. do 23. mesto. Ekipno je bilo Krško sed-
^ <* f*-
' nefi?
v
L
ji
aš Stankovič, član novomeškega erokluba, je posta! juniorski JZavni prvak v skupnem seštevku Veh modelarskih tekmovanj v kaloriji letalskih modelov A-1. Na adnjem tekmovanju v Novi Gori-‘le bil v kategoriji A-1 tretji, vkale-°°riji F-I-A pa drugi. V skupnem Jtevku so njegov uspeh dopolnili . arka Kaferle s 4. mestom, Goran avHn s 7. in Jure Žulič z 10.
RAKETAR PERC 5. NA SLOVAŠKEM
BRATISLAVA - Dvodnevnega tekmovanja raketnih modelarjev za svetovni pokal v raketah s trakom in radijsko vodenimi raketoplani sta se lahko v glavnem mestu Slovaške, Bratislavi, zaradi pomanjkanja denarja udeležila le dva člana Astro-bavitično-raketnega kluba Vega iz Sevnice. Drago Perc je tekmoval le v kategoriji raket s trakom in osvojil 5. mesto. Zmagal je domačin Michal Zitnan, 2. je bil rojak Vasil Pavljuk, tretji pa Italijan Antonio Mazaracchio. V kategoriji radijsko vodenih raketoplanov je zmagal Slovak.Alojz Padlhauser, 2. je bil Švicarjem Hans Stoli, 3. Rus Aleksej Korjapin. Sev-ničan Matjaž Požuna je bil 17. Tekmovalce je na poligonu ovirala huda vročina.
Plava,	j, kolesari, I	teci
Tak je naslov knjige o triatlonu, kije učbenik in biblija te vse popularnejše športne panoge		
Plavanje, tek in kolesarjenje sPadajo med najbolj razširjene, Priljubljene pa tudi koristne in *urave športne panoge tako v tekmovalnem kot tudi v rekreativcem smislu, predvsem ko gre za daljše proge, saj kot osnovni J^držljivostni športi izredno dobrodejno delujejo na srce in Krvožilni sistem. Konec sedemdesetih let so vse tri discipline ^družili v enem športu in v osemdesetih letih je svet dobil novo *Portno panogo - triatlon, ki se je d® danes dodobra uveljavil tudi Pri nas.
Tako kot pri vsakem športu je ‘Udi pri triatlonu rezultat v precejšnji meri odvisen od načrtnega m strokovnega dela, pa naj gre za Jekracijo ali pa za vrhunske špor-uike. Ker je triatlon sorazmerno u°v šport, pri nas do sedaj nismo 'Uieli ustrezne strokovne literature, zato je slovenski prevod mrjige ameriških strokovnjakov '-‘lenna Towna in Todda Kcar-Ueya Plavaj, kolesari, teci, za kakega je poskrbel vodilni slovenski prevajalec športne strokovne derature Novomeščan prof. Ja-Uuz Penca, za stroko izjemno dragocena pridobitev.
Knjiga Plavaj, kolesari, teci je uko rekoč biblija triatlona. V njej 0 izjemno koristne napotke d°hi| začetnik, ki o triatlonu še ne ® Prav nič, kot tudi izkušen tekmovalec vrhunskega razreda. V Hv°dnem delu avtorja predstavita triatlon kot športno panogo, nadaljevanju pa je zapisano vse "ajnujnejše o opremi, sledi bio-[dehanična analiza plavanja, olesarjenja in teka pa tehnika in metode treniranja. Uidi o načinu "rehrane vzdržljivostnih športni-
kov, o psihologiji in o poškodbah in zaščiti pred njimi ter o specifičnih zahtevah triatlonskega tekmovanja je v knjigi povedanega dovolj tudi za najbolj zahtevnega bralca. Skratka, pred triatlonce je prof. Janez Penca položil učbenik. brez katerega si vadbe tega vse bolj priljubljenega športa skorajda ni moč zamišljati. Prof. Janez Penca je knjigo izdal v sodelovanju z Dolenjskim listom v samozaložbi, natisnjena je bila v Tiskarstvu Opara na Malem Slat-niku. izredno privlačen ovitek je oblikoval Bojan Radovič, besedilo je lektoriral Andrej Bartelj, za računalniško pripravo pa je poskrbel Drago Rusija.	I. V.
Glenn Town ToddKearrrcv
Fotografije na naslovnici knjige je posnel Andrej Svent, ko je na najtežji športni preizkušnji na svetu ironman triatlonu na Havajih spremljal najboljšega slovenskega triatlonca vseh časov Igorja Kogoja, ki je takrat nastopal za novomeški triatlonski klub.
postavil kilometrski čas evropske vrednosti (1:15,5). Prireditev je bila vzorno pripravljena, tekla je točno po urniku, kar potrjuje, da so organizatorji svoje delo dobro opravili. Ob koncu prireditve so nastopile tudi kmečke dvovprege na 1.000 metrov dolgi progi. Uradni napovedovalec je opozoril nastopajoče, da bo diskvalificiran vsak, ki bo 1.000 metrov tekel galop.
Rezultati - 1. dirka: L Enigma (Cerar, Ljubljana) 1:25.32,4. Lucky Law (Mars, Posavje) 1:28,22; 2. dirka: 1. Natty (Cvetko, Maribor) 1:24,29; 3. dirka: 1. L. Ouen (Heric, Ljutomer) 1:22,66; 4. dirka: 1. Denaja (Milan Kukolj, Posavje) 1:21,58; 5. dirka: 1. Amita (F. J ureš, Ljutomer) 1:22,05, 3. Jard II. (Cetin, Posavje) 1:22,35,5. Safir II. (G. Mars, Posavje) 1:22,74; 6. dirka: 1. Anomis ^Simona Jureš, Ljutomer) 1:20,89,3. Inda (Govek, Šentjernej) 1:21.50,4. Aliska (E Cetin, Posavje) 1:22,89; 7. dirka: 1. Boke Falos (Ma-letič, Šentjernej) 1:21,00; 8. dirka: 1. Anihila (Sagaj, Brdo) 1:19.90; 9. dirka: 1.Benjamin C Lee (Makoter, Ljutomer) 1:15,50, 3.-4. Keysten Tornado (M. Kukolj, Posavje) 1:17,68,7. Sunday Love (Bernardič, Posavje) 1:22,70.
S. DOKL
NOGOMETNI TURNIR
PODBOČJE - Športno društvo Podbočje in MNK Veliko Mraševo bosta v soboto, 29. junija, ob 20. uri pri osnovni šoli v Podbočju pripravila 10. turnir v malem nogometu, za katerega se lahko prijavite po telefonu 0608 78 239.
SKUPŠČINA SMUČARJEV
NOVO MESTO - Redna letna skupščina smučarskega društva Krka Rog Novo mesto bo v četrtek, 27. junija, ob 18. uri v konferenčni dvorani hotela Krka (nekdanji Metropol). Na skupščino vabijo tudi nekdanje člane in vse druge ljubitelje smučanja.
ZMAGI SEVNIČANOV
SEVNICA - na mednarodnem atletskem mitingu mladih v Kranju so uspešno nastopili tudi Sevničani. Med mlajšimi deklicami je bila v teku na 300 m Alenka Radej druga in na 600 m Polona Martič tretja, med starejšimi deklicami je na 600 m Petra Radišek zmagala, med strejšimi dečki pa je bil na isti razdalji Borut Veber prav tako prvi.
1NTERIERJEVA POLETNA KOŠARKARSKA ŠOLA
KRŠKO - Košarkarski klub Inte-rier iz Krškega bo v osnovni šoli v Kostanjevici od 14. do 20. julija pripravil poletno košarkarsko šolo za dečke in deklice od 3. do 8. razreda osnovne šole. Poleg košarke bodo otroci spoznali tudi druge športne discipline, kot so veslanje, lokostrelstvo in pohodništvo. Cena košarkarske šole je 29.000 tolarjev, več informacij pa dobite na 0608 87 250 dopoldne in 78 305 popoldne.
DEZ V POSTOJNI
POSTOJNA - Atlete, ki so v nedeljo nastopili na madnarodnem atletkem mitingu v Postojni, je motilo za ta čas hladno vreme in dež, kljub temu pa so dosegli kar nekaj dobrih izidov, V teku na 100 je Novomeščan Tomaž Božič zmagal s časom 10,74, medtem ko je bil med mladinci v teku na 300 m Kastelic s časom 36,51 tretji.
LITIJO PRVI
LITIJA - Po neuspešni sezoni starejših ekip litijskega košarkarskega kluba - člani so po eni sezoni izpadli iz prve lige - so zablesteli najmlajši. Ekipa dečkov, rojenih leta 1982 in 1983, je namreč nastopila na velikem mednarodnem turnirju za Trofeo topolino v Torinu in med 32 moštvi iz Češke, Malte, Italije, Avstrije in Slovenije osvojila I. mesto. Na poti do zmage so premagali Ginnastico C s 176:12, Venairo iz Verone s 193:20, Cereo iz Torina s 126:30, Custa iz Torina s 106:50 in v finalu še Ginnastico iz Torina s 73:69.
M.Š.
SIMONA JUREŠ V ZRAKU -Takole so zmagovalko 6. dirke Simono Jureš iz Ljutomera v zrak dvignili ljubitelji konjeništva na Krškem polju, ki jih je navdušila njena vožnja. (Foto: Slavko Dokl).
KRČANI V BERLINU
KRŠKO - Kegljači Krškega -Macur, Planinc, Vanič, Golja, Čosič in Kocjan - so na turnirju v Berlinu zmagali, Slovenske Konjice so bile druge, tretji pa berlinski Semper.
N. G.
KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nedeljo, 30. junija, ob 15. uri pripravil veliko kasaško dirko.
ZMAGA TOMIČA IN KEVA
LJUBLJANA - Na atletskem mitingu Olimpije na štadionu v Šiški v Ljubljani novomeški mladinec Aleš Tomič v teku na 1 miljo ni imel pravega konkurenta in je z izidom 4:25,37 zmagal. V metu kladiva so prva tri mesta zasedli Brcžičani. Zmagal je Vlado Kevo (63,30 m), drugi je bil Grubič (53,42) in tretji Mešič (45,46).
LOKOSTRELSKI TEČAJI
NOVO MESTO - Lokostrelski klub Novo mesto bo med počitnicami na strelišču poleg kampa v Dolenjskih toplicah pripravil štiri petdnevne lokostrelske tečaje, ki se bodo začeli I. oziroma 8. julija in 5. oziroma 12. avgusta. Informacije o tečajih lahko dobite in se prijavite po telefonih 068 84 591 (Samo Šeni-ca), 83 686 (Marjan Ilar) in 24 627 (Drago Sluga).
Tom dobro v Nemčiji
Murn in Plahutnikova v finalu
MIRNA - Mladi igralci badmintonskega kluba Tum so letošnjo zelo uspešno sezono kronali s sijajnim nastopom na enem močnejših mladinskih turnirjev v Evropi - Globus Top 3000 v VVaghauslu v Nemčiji. Med 300 igralci in igralkami sta najboljša slovenska mladinca Urša Plahutnik in Aleš Murn odlično igrala in se uvrstila v finale ter tako potrdila, da lahko tudi v mednarodni konkurenci dosežeta najvišje uvrstitve.
Novomeščan v mirnski ekipi Aleš Murn je v pofinalu po hudem boju v treh nizih s 5:15, 15:10, 17:14 izločil favorita Nemca Jochena Cassla. Ker je imel do finalnega obračuna le četrt ure časa, si ni mogel odpočiti od naporenga polfinala, zato tekme proti drugemu Nemcu Svenu Reuterju ni mogel odigrati tako, kot zna. Prvi nižje dobil Murn s 15:10, potem pa mu je zmanjkalo moči in je preostala dva niza izgubil s 5:15 in 6:15.
Urša Plahutnik se je v finale močnega mednarodnega mladinskega turnirja v kategoriji do 18. leta tokrat uvrstila že tretjič zapored. Po zmagi v Meranu v Italiji in drugem mestu v Friedrichshafnu v Nemčiji je tokrat v finalu klonila proti Nemki Katrin Lepczyk (6:11, 5:11). Plahutnikova je skupaj s klubsko tovarišico Nino Sumi igrala v polfinalu dekliških dvojic, Šumijeva sama pa je igrala v polfinalu v kategoriji do 16. leta.
M. ČUK
TENIS TUDI ZA A M RA SA DORJ E - V Metliki je bil v soboto 3. belokranjski teniški turnir, na katerem se je pomerilo več kot 80 poslovnežev, direktorjev, bančnikov, univerzitetnih profesorjev, poslancev in veleposlaniki Rusije, Grčije, Nemčije, Italije in Evropske skupnosti, konzul Češke in predstavnik (Vesting House iz ZDA. Glavni namen turnirja je poslovno-spoznavno srečanje, s katerim želijo organizatorji gostom predstaviti Belo krajino in še posebej Metliko, seveda pa gre tudi za navezovanje poslovnih stikov med partnerji. Pred začetkom tekmovanj je udeležence pozdravil metliški župan Branko Matkovič, ki je tudi odprl turnir. (Foto: M. B.-J.)
VSI SPLA VALI - Z Debelega Rtiča smo se učenci 4. razredov Ajdovca, Dvora in Žužemberka veselo vrnili domov po zelo uspešno opravljeni šoli v naravi, r kateri smo se vsi učenci naučili plavati. Program pasmo lahko izpeljali, ker so nam finančno pomagali: Alojz Murn, Anica Stupar, Anton Mačerol, Brane Hren, vsi z Dvora, ter dvorsko gasilsko društvo, potem Tone Zupančič iz Stavče vasi, Ivan Filfot iz Mačkovca, Novoles z Dvora in iz Straže, borovniški Stelem, Gasilsko društvo Žužemberk, Jože in Stane Novinc s Prapreč, Krajevna skupnost Žužemberk, Marjana Pečjak, Olga Pajk, Aleksander Jordan, Vanja Kastelic, Jože Kovač, vsi iz Žužemberka, Kekon Žužemberk, žužemberško društvo prijateljev mladine, Anton Papež z Gornjega Križa, servis Vovk iz Žužemberka in Ebipi Nazif, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi DPM z Dvora, ki je dvorskim šolarjem prispevalo denar za izlet. (Učenci, učitelji in spremljevalci)
Pl-AVALNI TEČAJ DELFINČKOV - Konec maja se je na osnovni šoli Grm končal 6-dnevni plavalni tečaj za predšolske otroke WE Labod iz Novega mesta in WE Čebelica iz Šentjerneja. Otroci, stari od 5 do 7 let, so z različnimi igrami v vodi pridobivali spretnosti, kot so potapljanje, gledanje pod vodo, izdihovanje in podobno. Vsi otroci so ob koncu tečaja osvojili program prilagajanja na vodo, nekateri pa so že plavali “žabico" in si tako prislužili priponko delfinček. K navdušenju nad vodnimi igrami in plavanjem so z lastnim motiviranjem pripomogli tudi starši, skupaj pa bodo pridobljena znanja uporabili v poletnih dneh. (Vaditeljice plavanja Tončka, Rosana in Marjeta, VVZ Labod.)
NOV! Cl IROENOV AVTO - Pred dnevi je Novotehna t’ Novem mestu predstavila novi Citroenov avto Saxo. Novo avto, ki ga ponujajo tistim, ‘ki jim je majhen avto premajhen”, je naslednik priljubljenega Citroeno-vega malčka AX. V Novotehni sedaj ponujajo ta avto s štirimi različnimi motorji (trije bencinski in dizelski) in štirimi nivoji opreme, cena avtomobila pa je glede na prostornino motorja in opremo od 1.630.000 do 2.274.000 tolarjev. (Foto: A. B.)
SREČANJE POSAVSKIH KMETIC - Z izjemno pestro in bogato kulinarično razstavo (na posnetku) so kmetice iz sevniške občine v stari boštanjski šoli počastile kmetice iz brežiške in krške občine ter ostale goste, ki so se v soboto udeležili srečanja posavskih kmetic v Boštanju. V dvorani TVD Partizana so predstavile svoje delo in težave, prijetno pa jili je presenetila s klenim nagovorom predsednica slovenske zveze kmetic, poslanka Mihaela Logar, in s tem, ker je s seboj pripeljala skupino žena iz Vukovarja, ki že 6 let živi v izgnanstvu v Zagrebu in priložnostno nastopa kot zbor. Logarjeva je poudarila, da so kmetice vajene trdo delati, ob vse večjem povezovanju z EU in odpiranjem v Evropo pa je ogrožen obstoj večine manjših kmetij. Zato kmetice zahtevajo od slovenske vlade, da jim omogoči preživetje tudi na teh kmetijah, kar bi bilo pomembno tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine. Kmetice je pozdravil tudi predsednik sveta KS Boštanj Jože Železnik. (Foto: P. Perc)
DIRK HEIJ V ŠPELIČEVI HIŠI - Špeličeva hiša je s svojo artoteko, v kateri združuje več belokranjskih likovnih umetnikov, postala že uveljavljeno ime v belokranjski kulturni ponudbi. V petek je bila r njej odprta raztava slik in plastik Dirka Heija. nizozemskega umetnika, ki že od leta 1987 živi v Dragatušu in je bil tudi eden od pobudnikov artoteke. Na sliki: Dirk Heij (levo), ki je v soboto povabil skupino rojakov, ki stalno žive v Sloveniji, in njihovih svojcev na ogled razstave svojih likovnih del in lepot Bele krajine. (Foto: T. Jakše)
SLIKE IN VITRAŽI - Obnovljena cerkvica si'. Vida nad Čatežem ob Savi, ki je ena najstarejših na Dolenjskem, ima sedaj tudi lepo notranjščino. Domačin Franci Les, slikar samouk, je narisi nekaj nabožnih slik in pripravil osnutke za vitraže na oknih. V cerkvici je tudi slika sv. Huberta, zaščitnika lovcev. Čateški lovci so se domenili, da bo poslej enkrat letno pri sv. Vidu maša za zeleno bratovščino. (Foto: M. Vesel)
DIRKA OLDTIMERJEV- Območna obrtna zbornica iz Ribnice in Hast, d. o. o., iz Dolenje vasi, sta v soboto, 22. junija, organizirala v Ribnici prvo dirko oldtimerjev od Ribnice do Rakitnice. Zaradi slabega vremena je na pot za osvojitev nagrade “lončeni top" krenilo manj kol polovico avtomobilov, motorjev in koles, ki jih je za dirko prijavilo okoli 80 lastnikov oldtimerjev iz vse Slovenije. Čeprav je vreme onemogočilo izvedbo prireditve v celoti (po hitrostni vožnji do Dolenje vasi in nazaj je bila načrtovana še spretnostna vožnja vozil, predstavitev limuzin in žrebanje nagrad kupcev Renaultovih vozil v podjetju llast) pa je bilo precejšnje število gledalcev, ki so kljub dežju pospremili šlart vseh vozil, dokaz, da so takšne prireditve v Ribnici dobrodošle. (Foto: M. L.-S.)
Odgovori in popravki po §9.
Sporočilo bralcem
r
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Bodo Semičani vzeli pravico v svoje roke
Dol. list št. 25, 20. junija * v
Kot redni bralec Dolenjskega lista opažam, da se v zadnjem času pojavlja vse več člankov in pisem bralcev, ki se lotevajo romske problematike na zelo enostranski način. Zdi se, da ljudje razmišljajo o Romih samo takrat, kadar se zgodijo protipravna oz. kriminalna dejanja. Takrat so pa celo tako zagreti, da bi najraje vzeli pravico v svoje roke in “na kratko”, kot pravi pisec v trebanj-•skih iverih v isti številki DL, opravili z Romi, čeprav mi ni čisto jasno, kaj naj to pomeni.
Semiški župan Janko Bukovec, kakor ga navaja M. Bezek-Jakše, po tragičnem dogodku pri Semiču, ko je Rom streljal na voznika osebnega avtomobila J. Ž. iz Kota in ga pri tem hudo ranil, pravi, da se “lahko zgodi, da bodo občani zares sami ukrepali proti Romom”, če država ni sposobna zagotoviti ljudem varnega življenja. In dodaja, “da te besede niso iz trte izvite, potrjuje tudi to, da je lani že zgorelo nekaj romskih avtomobilov. In kaj, če bi v katerem od njih spal otrok?” Župan meni, da sc spričo rastoče romske agresivnosti in številnih prometnih in drugih prekrškov pa hkrati neučinkovitega oz. nezadostnega ukrepanja pravosodnih oblasti, ljudje počutijo ogrožene in nemočne. Od tod je pa lahko samo še korak do prav tako nezakonitih povračilnih dejanj v slogu linčanja, svari župan Bukovec.
Velika večina Romov obžaluje in obsoja vsako nasilje, šc posebej nasilje Romov. To lahko trdim, ker sem tudi sam Rom in si že mnogo let prizadevam, da bi se življenje Romov izboljšalo. Posamezni agresivni Romi tudi nam delajo hude težave in v romskih naseljih pogosto pride do medsebojnih obračunavanj. Vseeno mislim, da so v pravni državi, katere del smo tudi mi, Romi, za to postavljeni pristojni organi, ki naj
v takih primerih ukrepajo. Kam bi a prišli, če bi si vsakdo po svoje rojil pravico? Na ameriški Divji zahod izpred sto let. Kolikor mi je znano, je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu za osumljenca poskusa umora v Semiču odredil pripor, in tudi policija je bila učinkovita.
Vendar pa, kot sem dejal na začetku, se z romskim problemom večina javnosti ukvarja samo takrat, kadar pride do hujših protizakonitih dejanj oz. ogrožanja javne varnosti in premoženja. Vse premalo in predvsem s pomanjkljivim strokovnim aparatom se lotevamo dejanskih in trajnejših problemov Romov, kot je vzgoja in izobrazba, vprašanje zaposlitve, zdravja, socializacije, ohranjanje kulturnih, etničnih in jezikovnih posebnosti itn. Resda nimam bogve kakšne izobrazbe, vendar mi dovolite, gospod Bukovec, da se nekoliko drugače lotim te problematike. Zakaj sploh prihaja do takšnih incidentov in kako bi jih morda lahko preprečili?
Zadnji dve leti smo dejansko priča vse pogostejših prepirov, pretepov in še hujših dejanj nasilja med Romi. Problematičnih Romov ni veliko, v vsakem naselju ali občini morda dve ali tri družine. Kdaj izbruhnejo spori in pride do nasilja? Največkrat sc to zgodi tiste dni, ko dobijo Romi
denarno podporo od države. Takrat nekateri nied njimi, predvsem moški, izgubijo sleherni čut za realnost. Ne pomislijo na to, da njihovi otroci potrebujejo primerno prehrano, obleko, šolske potrebščine. Zanašajo se na to, da bo država poskrbela za te stvari. Denar, čeprav gre za sorazmerno majhne zneske, uporabijo za nakup avtomobilov, konj, orožja in podobno, “privilegije”, ki jih omenjate, gospod župan, in ki so jih deležni samo nekateri Romi, nikakor pa ne vsi, v glavnem zafr-čkajo za statusne dobrine. In prav te dobrine so tudi največkrat vzrok za mnoge družinske in osebne obračune med Romi in za nasil-niško vedenje ter kriminalna dejanja nasploh.
Kako preprečiti ali vsaj zajeziti naraščajoče nasilje? Pri občinskih centrih za socialno delo in v odgovornih komisijah in službah točno vedo, katere družine in posamezniki delajo težave tako v naseljih kot tudi nasploh med prebivalstvom. To je dejstvo. Zakaj jim kljub temu dajejo oz. omogočajo državno podporo v denarju? Zakaj ne v kakšni drugi obliki, na primer v obliki prehrambenih nakaznic ali podobnega? Tako bi morda vsaj delno preprečili, da bi tisti romski moški, ki so nagnjeni k alkoholu in nasilništvu, ne zapravljali denarja, ki je namenjen za življenjsko nujne zadeve, za zadovoljevanje svojih agresivnih nagnjenj in apetitov. Tako v romskih naseljih vidimo vse več starih, tehnično oporečnih avtomobilov, vse večje orožja in druge tehnične šare, romske ženske in otroci pa živijo v prav takšnem pomanjkanju, kot so v času, ko ni bilo nobene takšne pomoči. Ali država in njene inštitucije sploh vedo, kam gre denar davkoplačevalcev in kaj se z njim dogaja? Klic občanov po maščevalnem linčanju zaradi posameznih romskih ekscesov bo zgoraj opisano stanje še bolj zameglil in nas oddaljil od reševanja dejanskih problemov romskega življa na Slovenskem. Se vam ne zdi tako, gospod Bukovec?
BOJAN TUDIJA
Novo mesto
Bioenergetik čer ali svetilnik
Pred desetimi leti sem zbolel za hudo boleznijo črevesnim colliti-som. Imel sem hude bolečine in močne krvavitve, ki so se tako hitro stopnjevale, da sem moral v’ bolnišnico. Po nekaj tednih zdravljenja so mi zdravniki ustavili nadaljnje slabšanje z zelo strogo dieto, močnimi zdravili in transfuzijami. Po dvem mesecih so me odpustili v domačo oskrbo. Tehtal sem komaj 47 kilogramov in nisem bil več sposoben za delo. Bil sem na koncu življenja. Kljub dieti sem moral naslednje leto spet v bolnišnico, po končanem zdravljenju pa sem od svojega botra Matije izvedel za gospoda bioenergetika Ivana Pirca. Takoj po odpustu iz bolnišnice sem se odpeljal v Hrastnik k njemu; začel je s tridnevnim zdravljenjem in ga po enem mesecu ponovil. Reakcija na njegovo energijo je bila tako močna, da sem imel občutek, kot da sem na ladji. Njegovim čudežem in mojemu ozdravljenju kar nisem mogel verjeti. Od njega sem šel popolnoma zdrav, doma pa so me čakali žena in otroka.
Od zadnjega obiska pri bioenergetiku je minilo devet let. Sedaj sem star 32 let, lahko opravljam fizična dela in tehtam 90 kilogramov. Ne potrebujem ne diete ne zdravil, zato sem g. Pircu nadvse hvaležen.
CIRIL BRATUŠA
IDOLENJSKI LISTI
KD OREL VABI V NEDELJO
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič vabi v nedeljo, 30. junija, ob 10.30 k sv. maši na Blatnik pri Vrčicah, posvečeni spominu dekana Antona Aleša, ki je bil pred 100 leti med pobudniki in organizatorji izgradnje prvega belokranjskega vodovoda. Po maši bo kratek kulturni program kulturnega društva Orel v počastitev 98. obletnice prvega belokranjskega vodovoda (27. junija 1898). Istega dne ob 13. uri pa bo na Vimolu pred lovsko kočo družabni piknik v počastitev svetovnega dne družine. Prijave najkasneje do četrtka, 27. junija.
Horuk in lop po Mokronogu
Zakaj krščanski demokrati nismo prišli na kandidacijsko listo? - Želimo občino Mokronog
MOKRONOG - Kot je znano, so krščanski demokrati OO Mokronog v prvi vrsti za vrnitev občine Mokronog. Toda glej ga šmenta, prav oni so izpadli z liste volilcev za svet KS, in to po zelo smešni, a žal resnični zgodbi. Vse do zadnjega trenutka odbor SKD Mokronog za izvolitev kandidatov v KS ni bil seznanjen s potekom oddaje pristopnih izjav. Čeprav smo se trudili na različne načine izvedeti: pri predsedniku KS, na matičnem uradu kakor tudi telefonsko na občini Trebnje (29. maja pri tajnici župana oziroma pri g. Mežnaršiču). Kakorkoli že, ni nam bilo znano, kje je sploh predsednik komisije v Mokronogu. Menimo, da je do te zmešnjave prišlo zaradi naše nevednosti oziroma morda načrtovanega zavajanja s strani omenjenih organov, kajti na naše povpraševanje je bil odgovor le:”Nič ne vemo.”
Kot je razvidno že iz teh dejanj, je mogoče sklepati, da občina
POZABLJIVOST KRIVA, DA SEM OSTAL SAM
V zvezi s svojo “Spomeniško pobudo”, s katero sem zainteresiranim predlagal ustanovitev Društva za ureditev spominskega parka pri nedograjenem “udarniškem” betonskem mostu v Podutiku pri Ljubljani, v katerega bi zainteresirani lahko namestili spomenike velikanov revolucije, želim obvestiti javnost, da doslej razen mene v ta namen ni nihče prispeval niti tolarja na začasni žiro račun morebitnega bodočega društva.
Prepričan sem, da je edini razlog za takšno stanje pozabljivost morebitnih dobrodelnežev in bodočih članov društva, in jih zato ponovno vljudno prosim za prispevke na začasni žiro račun št. 50100-678-46054 s pripisom: Za spominski park “MOST SPOMI-
NA IN OPOMINA”.
DANIJEL MALENŠEK Ljubljana Rožna dolina c. IV/5
APLAVZ NI OBVEZEN
“Gabrova” malica
Po uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se je r osnovnih šolah zmanjšalo število tistih otrok, ki so prejemali brezplačne malice, in sicer od petindvajestih na štiri odstotke. Najpotrebnejše naj bi določili ravnatelji, ki menda dobro poznajo gmotni položaj osnovnošolcev. Varuhe otrok je strah, da bo po Gabrovi “pojedini” sedelo v šolskih klopeh vse več lačnih, kajti med nami so tudi taki starši, ki porabijo otroški dodatek za kaj “po-trebnejšega”, kot so šolske malice.
Pa ne gre zgolj za Rome, ki so prvi prihrumeli v šole jadikovat, da nimajo denarja za malice svojega (številnega) naraščaja, ki bo, resnici na ljubo povedano, domala v celoti izčrpal štiriodstotni fond. Se pravi, da bo le malokateri “civilni” otrok deležen ugodnosti ministrstva za šolstvo in šport. A v naši državi, žal, niso samo romski otroci lačni, brezposelnost in vse drugo sta pripeljala med pomoči potrebne tudi pridne in delavne ljudi.
Druga plat medalje pa je takšna: po malici ostajajo v šolskih jedilnicah kupi kruha: zgodi se, da preobjedeni lepijo štručke, namazane z evro kremo, na stene, da zlivajo mleko v umivalnike ali da se niti ne dotaknejo čaja, v katerem je med. Nemalo je šol, ki oddajajo pomije kmetom, da z njimi redijo prašiče, v zameno pa dajo šolam gajbo ali dve krompirja. Šestavljalci šolskih jedilnikov se držijo za glave, ker nikoli ne vedo, če bo ponujeno šlo otrokom v slast ali ne. Skratka: na eni strani razvajenost in presitost, na drugi omedlevanje za koščkom kruha. Pa tako prvi kol drugi živijo na sončni strani Alp, tako različni, a enakopravni.
TONI GAŠPERIČ
Trebnje ni več obvladljiva. Kdo naj bo kriv, saj tudi ni nihče odgovoren za mokronoški proračun! Če bi bil Mokronog občina, bi proračun znašal 100 do 150 milijonov tolarjev letno. Lahko se le sprašujemo, kje so ta sredstva. Kako tudi zagotoviti razvoj in socialno varnost naših krajanov, vsakemu zaposlenemu zaslužek za dostojno preživetje in kako kulturno usmerjati ljudi?
Naj se še malo povrnem k volit; vam v svet KS. Koga naj sedaj volimo, če nam je krščanskim demokratom izpadla kandidacijska lista? Izostrimo svoj zgodovinski spomin, da ne bomo spet ostali kljub velikim obljubam praznih rok in, kar je še pomembnejše, praznih src. Zato kar z dobro voljo naprej v korak za ustanovitev občine Mokronog! Želimo si svojega mokronoškega svobodnega in demokratičnega duha. Gre za človeka, in to iz Mokronoga, zato še enkrat premisli, dragi vo-lilec!
PETER KOLENC
Mokronog
Spet o lastninjenju
čani, da je dovolj upokojencev,
NOV MOST PREKO
ZOPET KOPALNI VLAK LJUBLJANA -METLIKA
METLIKA - Od 1. julija do 31. avgusta bo iz Ljubljane do Metlike in nazaj vozil kopalni vlak. Iz Ljubljane bosta vlaka odpeljala ob 6,37 *n 9,20, iz Metlike pa se bo vračal ob 19,40. Ustavil se bo v Grosupljem, Ivančni Gorici. Trebnjem, Mirni Peči, Novem mestu, Semiču in Črnomlju. Potniki bodo imeli 40 odst. popusta za povratno potovanje ter 50 odst. popusta za povratnu potovanja skupin mladih do 26. leta starosti, upokojencev >n oseb, starejših od 60 le** Družinam ponujujo še posebno ugodnost, in sicer 40 odst. za starše ali stare starše in otroke nad 15 leti starosti, medtem ko mlajši otroci potujejo brezplačno.
:
Zakaj še vedno zavlačujejo?
ŠENTJERNEJ - Prišel je čas, ko bi se ljudje radi lastninili tisto, česar niso gospodarji, in ne razumem, kako je to mogoče v državi, .»kjer hočejo, da je poštenost na prvem mestu. S tako poštenostjo smo hoteli tudi v Evropsko skupnost. 25. junija smo slavili že peto-obletnico samostojnosti Slovenije, toda če se ozremo na razlaščence, vidimo, da jih je pri nas prav veliko. Še vedno so razlaščenci, čeprav so usta oblastnikov polna lepih besed o že vrnjenem premoženju. Ne želimo si vec lažnega zavlačevanja vračanja naše lastnine. Volitve že trkajo na vrata. Občinske upravne enote, k' so dolžne vračati, se sprenevedajo, češ da nimajo ustreznega kadra, ki bi vso stvar od ministrstva izpeljal do konca.
Razlaščenci smo trdno prepr>;
bi bili pripravljeni za pošteno plačilo speljati stvar do konca. D° takrat pa ne bo vse v redu. Pa zbogom, lastninjenje!	«,
EMILIJA LAUŠEVIC
Šentjernej
REKE REKE
IMARTNO PRI LITIJI - Preti teden so delavci celjskeg3 rada podrli most preko reke ke v Šmartnem, na regionaln* ti R - 365, ki povezuje Litij0 ? lenjsko. Obstajala je namreč na nevarnost, da se pod tez° ornjakov most zruši. Obvozza bna vozila in pešce je urejen ko lokalnega mostička, ki pa
0	gostega prometa, kot J* aj, ne prenese. Na njem so s avile razpoke, ki kažejo, dah rebno misliti na obnovo tu° a. Ves tovorni promet je °s; rjen preko Jablanice. Kraja11 arina so z novo gradnjo nezadovoljni, čeprav izvajalec z
1	krepko zamuja. Direkcija z* te RS ima kot investitor )šnjem programu popravilo sL :ga mostu v Šmartnem.
Še papeževemu obisku na rob SEžitJe
izrabiti za poglabljanje razprtij med narodom, ko je ta že pred leti dosegel polno mero ponovnega sožitja. Javni nastop tako ugledne osebnosti, iz katere veje zanikanje narodnoosvobodilne borbe, ponižuje borce NOB, ki smo se štiri leta v skrajnih življenjskih razmerah borili proti okupatorju in domačim izdajalcem, zato nikoli ne bomo pristali na to, da se nas enači s sodelavci okupatorja, ki so bili celo plačani za to, da so pobijali svoje sonarodnjake.
MARTIN RUKŠE v imenu skupine borcev NOB iz Novega mesta in okolice
Enostransko poročanje slovenske duhovščine svetemu očetu je dejanje proti spravi, ;__ki je bila v zadnjih letih že neštetokrat zlorabljena za potrebe dnevne politike
Ko smo spremljali prireditve ob Papeževem obisku, nas je nepri-| Jetno presenetilo izvajanje nad-sl(ofa, ki je imel za potrebno ob-| lotiti svetega očeta o napadu na ! Vovka, ki se je kmalu po v°jni zgodil v Novem mestu. Dogodek je vsekakor vse obsodbe Vfeden. Bilo je barbarsko deja-nJe> kar lahko zagreši le sprevrže-j j)a osebnost, ali kdo, ki ga žene I Kruta maščevalnost, ali pa morda Asociacija na čas pred stoletji, ko *° na grmadah plameni požirali Nedolžne žene in matere, ki jih je a\no cerkev obdolžila čarovništ-a m obsojala na mučeniško smrt.
Tipaje že omenil ta dogodek pa “Unovnike, ki da so bili po zapo-'n in maltretiram, smo upraviče-®° pričakovali, da bo poročal tudi I grozodejstvih, ki so jih v letih »41.1945 na Slovenskem zagre-1,1 nekateri služabniki cerkve.
■ Naj opišemo samo primer, ki se f zgodil v Beli krajini malo pred *aPitulacijo Italije in ga starejša 8eneracija še dobro pomni. Parti-Tan Tonček s Krasinca, borec °ntšičeve brigade, je bil v boju Phjti okupatorju ranjen, zato seje adrževal v okolici doma, kjer je „ nj skrbela mati Karolina, po-v°sna kmečka žena. Bil je njena ■ellka ljubezen, njen edinec, ki ga ob hčerah vzgojila sama. Mož p ®oral za kruhom v Ameriko.
^■čakoval je, da bosta z dekle-°m> lepo, krščansko vzgojeno Mladenko, ki ga je čakala, ustva-Ja družino in imela potomce njej narodu v ponos, ko bo domovi-spet svobodna. Toda nekega
»a
ecera ga je v zasedi ujela belo-|ardistična patrulja iz Metlike. : am so ga imeli zaprtega več dni l^ga nečloveško mučili. V posad-le bil pod orožjem tudi bogo-°vec iz okolice Metlike. Vse to j® Počeli rablji, katerih idejni vodih ln.organizator je bil tedanji getliški prošt (R. Vogrič: Boj ■ e|okranjcev), torej tudi udele-pri tej krvavi orgiji. Italijani so . °d zadeve popolnoma distan-rali. O dogajanju so mater oblili tisti, ki so slišali krike Učenega. Vsakodnevne prošnje a>ere pri proštu, da bi ga izpu-'n. niso zalegle. Končno so ga jega pretepenega odgnali v bliž-/ Rosalnice, kjer so ga v cerkvi . .utaja izmučili in polomili ter jjUopali na tamkajšnjem poko-Pušču. Ob prekopu je bilo zaznali'da je bil pokopan napol živ.
cdtem mu je uspelo okoliča-(J*1. ki so v poznih urah poslušali Jue iz cerkve uspel zakričati, naj la vpdo materi in ostalim, da so ga Soh- -n bclognrdisti mučili in obudi na smrt.
Končni epilog te drame se je
odvijal v Gradcu po kapitulaciji Italije, ko je omenjeni prošt, zavedajoč se krivde, bežal z Italijani. V Gradcu pa so ga zajeli partizani in ga imeli nekaj dni zaprtega v tamkajšnjem gradu. Ko je za to izvedela mati, je zahtevala soočenje z njim in enako usodo, kot jo je doživel njen sin, ter da bo sama obračunala z njim. Na vse njene obtožbe ni zmogel niti besede v svoj zagovor. V Novem mestu še živi priča tega soočenja talyatna mladinka Mimica, ki je bila na kraju dogodka tudi ob Tončkovi aretaciji, vendar ji je skupaj s kolegico uspelo rešiti se s skokom v Kolpo, česar pa Tonček ni zmogel zaradi ranjene roke. Seveda partizanska komanda ni dovolila linčati zapornika, saj ga je morala predati sodišču, ki je tedaj že delovalo. Tonček in mati pa sta v spominu takratne generacije okoliškega prebivalstva postala in ostala belokranjska junaka in mučenika. Kakšna je bila bolečina v ljudeh ob tem dogodku, pove podatek, da se je ob prekopu Tončka v domači kraj vila za pogrebom kolona, dolga več kilometrov.
In kakšna je bila krivda partizana Tončka? Ni bil ne komunist ne “krvav revolucionar”, bilje le preprost katoliško vzgojen kmečki fant, ki je sledil klicu domovine na boj proti okupatorju. Pri tem je bil v borbah ranjen, od belogardistov pa s pristankom cerkvenih služabnikov skrajno mučen in pobit do smrti. Prošt, za katerega je mati zahtevala enako usodo, je vojno preživel, preživel pa je tudi škof Vovk. Ni pa preživel borec proti okupatorju domovine partizan Tonček...
Končno se sprašujemo, ali je nadškof poročal papežu o napadih na cerkvene služabnike zato, da bi se ti nikoli več ne ponovili. In če je tako, prav; zakaj pa ni poročal tudi o takih primerih - ki je tu opisan in jih ni bilo malo - z namenom, da bi se cerkve nikoli več ne spremenile v mučilnice, cerkveni služabniki pa nikoli več ne sodelovali pri mučenju in usmrtitvah borcev za domovino, ne glede na to, pod čigavo ideologijo bi se borili? Kajti domovina je le ena in le zanjo, če je v nevarnosti, je boj upravičen.
Tako enostranko poročanje svetemu očetu je dejanje proti spravi, kije bila v Sloveniji v zadnjih letih že neštetokrat zlorabljena za potrebe dnevne politike.
Cenimo papeža Vojtilo zaradi njegove življenjske poti in miroljubnega poslanstva, ne moremo pa mimo dejstva, da sc je pustil
KJE PA JE KOSTANJEVICA?
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjevica je prvo poletno nedeljo imela v gosteh Karaoke. Ob siceršnjem navdušenju mladih pa domačini niso mogli preboleti napisa pod odrom, kjer je sicer vedno z velikimi črkami označen kraj gostovanja. Tam namreč ni pisalo Kostanjevica, pač pa Krško. Menda so za to krivi tisti v Krškem, saj naj bi bile Karaoke po prvotnih načrtih v glavnem mestu občine, Kosta-. njevičani pa so tako dobili še eno potrditev na že znano misel o tem, kako so odrinjeni in pozabljeni ne le od republiškega centra, pač pa celo od občinskega. Ni čudno, da ta dolenjski biser pogosto nima prave cene. To je postalo še bolj jasno, ko je voditeljica na koncu snemanja vsem gledalcem pred televizijskimi sprejemniki poslala pozdrav iz prelepe Kostanjevice ob Kolpi...
vojnega nasilja
Upravne enote se trudijo
KRŠKO - Vse tri upravne enote v Posavju so pred dnevi sklicale sestanek s predsedniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije in jih seznanile z reševanjem zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Le-teh je v Posavju po zadnjih podatkih okrog 11.000. Predstavnike Društva izgnancev so obvestili, da reševanje zahtevkov ne poteka dovolj hitro, ker še vedno manjkajo nekateri pravilniki za izvajanje zakona. Še zmeraj je tudi nepojasnjen status begunca, saj bo o slednjem še razpravljal parlament. V vseh treh upravnih enotah še vedno nimajo vse potrebne računalniške in programske opreme, ki naj bi jo dobile julija. Problem so tudi prostori in pisarniška oprema.
Ne glede na vse težave, s katerimi se srečujejo, vse tri upravne enote delajo naprej. Usklajujejo podatke o datumih in krajih izgnanstva ter nudijo pravno pomoč; v slednjo sodi zasliševanje prič za druge upravne enote. V maju so se začeli izdajati upravičencem odločbe, od katerih sojih nekaj že pregledali in potrdili republiški revizorji. Delo v zvezi z reševanjem zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja bo potekalo hitreje po odpravi navedenih težav, vseeno pa bodo zahtevke reševali tudi še v prihodnjem letu. Delavci upravnih enot bodo storili vse, kot zagotavljajo, da bi zahtevke rešili čimprej in kar najbolje. Vendar pa našteto kaže, da je hitrost reševanja zahtevkov še najmanj odvisna od delavcev upravnih enot. To je med drugim navedeno v informaciji, ki sojo podpisali načelniki upravnih enot Brežice, Krško in Ševnica Darko Bukovinski, Anton Podgoršek in Jožko Kovač.
“Brežiški” poslanec Šetinc
Ali ni zanimivo, da je poslanec mag. Marjan Šetinc pol leta pred volitvami začutil potrebo po sodelovanju?
Hotno spomenike NOB pustili onečastiti ali celo podreti?
Razmislek veteranke na posvetu 9. maja v Novem mestu
“Domovina le ena je vsem do-Ve‘jena in eno življenje in ena sirirt •’ Kpiifo iepate in resnice je , 'eh besedah! Ko je otrok maj-if], je njegova velika domovina nJegov dom, potem bližnje okolje,
‘ se razširi na kraj, vas, mesto,
^krajino. Tako lepa je nave-?'l°st na dom, na okolje, na 9°>novino! Iz te navezanosti r(,sie najgloblja prabitna Ijube-- ljubezen do domače zemlje.
9 domovino ni nobena žrtev ^eč in nobena žrtev prevelika.
Naš narodnoosvobodilni boj ni ul front, bojišč; fronta je bila ‘!>l''°d, bojišča so bila polja, goz-vasi, hribi in doline. Nikjer ‘ bilo “doline miru", skoraj l[Ner koščka domovine, kjer ne t‘ krvaveli naši ljudje. To doka-9lcjo številni spomeniki, spo-J^ske plošče, grobovi, grobišča.
0	so dokazi o številnih žrtvah,
1	dl ih v narodnoosvobodilnem ^Ju.
bi zdaj? “Hodil po zemlji sem 9'i in pil nje prelesti. ” Pogosto j.espremljajo ti Župančičevi ver-1^° mojih številnih poteh po l)o-r Nski. Toda: grem skozi vas,
?r°gspomenika brskajo kokoši,
D Potegujejo mačke in psi, trava ^ dojena, cvetja nikjer, sveče so Ijjdovnaj pogorele. Na pokopa-k*h je toliko marmorja in cvet-
’ partizanskem grobu pa so
še ostanki novembrske okrasitve.
Na srečo pa le ni povsod tako. Tudi marsikatera žena, ki na spomeniku nima zapisanega svojca, skromno skrbi za obeležje, sadi cvetje in prižiga svečke.
“Žalostno se piše narodu, ki se sramuje svoje preteklosti. ” Kaj bomo spomenike sedaj kar zanemarili in jih zapustili, jih kakorkoli onečaščali ali celo podrli? Naše vasi bi najbrž ne izgledale tako, kakor Ugledajo danes, ko na spomenikih z rdečo zvezdo ne bi bilo vpisanih toliko imen naših fantov in deklet, mož in žena. Ali res njihova življenja niso toliko vredna, da se jih spomnimo s cvetjem in svečko ali vsaj s skrbno počiščenim okoljem? Danes redko to napravijo šolski otroci ali mladina. Kdo naj jim da zgled? Mislim, da smo za to poklicane ravno me žene. Saj bomo na ta način povedale mlademu rodit, da mora v narodu živeti spoštljiv odnos do padlih, pobitih, vseh, ki so dali svoja življenja v boju proti sovražniku, v boju za svojo zemljo - svojo domovino. Pozneje bodo oni poklicani, da ob skrbi za ta obeležja in grobišča negujejo narodovo zgodovino, na katero bodo vedno lahko ponosni.
Razmislimo, napravimo načrt in sklep, kako bomo to uredile in ga tudi uresničujmo!
Očitno sta geslo socialdemokratov ob zbiranju 40.000 podpisov za spremembo volilne zakonodaje in za možnost odpoklica poslanca “Ali veste, kdo je vaš poslanec?” ter predvolilni čas spodbudila poslanca LDS-a mag. Marjana Šetinca, da sc je s pismom obrnil na Brežičane. S pismom nas poslanec poziva, da bi prišlo med njim in nami do tesnejšega stika in sodelovanja.
Ali ni zanimivo, da je poslanec Šetinc začutil potrebo po sodelovanju z brežiškimi volilci šele sedaj, to je manj kot šest mesecev pred državnozborskimi volitvami in dober mesec pred parlamen-larnimivpočitnicami? Ce bi si po- * slanec Šetinc res želel sodelovati z Brežičani, potem bi pobudo k sodelovanju sprožil pred tremi in pol leti oziroma takrat, ko je bil imenovan za poslanca. Sedaj pa je namen pisma le predvolilno nabiranje glasov oziroma da bi si zagotovil še en mandat lagodnega bivanja v državnem zboru, nato ga pa tako ali tako čaka “zaslužena” upokojitev.
Poslanec Šetinc je izredno discipliniran poslanec LDS-a, pravi “glasovalni stroj”, ki se izjemno redko oglasi v državnem zboru. Je človek, ki ga vodijo in usmerjajo strankarsko vplivni kolegi, zato upravičeno dvomim, da se bo s kakršnokoli besedo ali dejanjem zavzel za občino Brežice, če to ne bo hkrati popolnoma v skladu z ozkimi pridobitnimi interesi LDS-a. Kot dokaz povedanemu naj navedem nekaj njegovih glasovanj v državnem zboru. Poslanec Šetinc:
-je glasoval PROTI podržavljanju tovarne Videm, kar bo omogočilo, da se bodo s prigaranim premoženjem Posavcev okoristili posamezniki, najverjetneje tujci,
-je glasoval PROTI uvedbi enkratnega brezplačnega toplega . obroka za osnovnošolce,
-	NI PODPRL predloga, da bi imeli učenci pravico do brezplačne izposoje učbenikov,
-	je glasoval PROTI uvedbi nekonfesionalnega pouka o religiji in etiki v osnovnih šolah...
Poslanec Šetinc jc bil eden izmed pobudnikov za uzakonitev dodatnih privilegijev za poslance
v smislu predčasnega upokojevanja poslancev. Ko naj bi svoje argumente v smislu predčasne upokojitve poslanec pojasnil v TV-oddaji voditeljice Lidije Hren, se oddaje ni udeležil, kar samo po sebi govori o interesih in naravi omenjenega poslanca.
V kolikšni meri je mag. Marjan Šetinc res brežiški poslanec, kot navaja v svojem pismu, pove tudi podatek, da poslanec Šetinc nima uradnih ur in poslanske pisarne v občini Brežice in da ga lahko Brežičani uradno dobijo le na telefonski številki Državnega zbora v Ljubljani.
Brežičan: mag. ANDREJ VIZJAK
DAN DRŽAVNOSTI
ŠKOCJAN - V nedeljo, 23. junija, so v škocjanski občini slovesno proslavili dan državnosti. Na Stopnem so najprej imeli mašo za domovino, po njej pa je bila kratka akademija. Zbrane je pozdravila predsednica sveta občine Marija Halas. Nastopili so učenci osnovne šole in upokojenski zbor iz Škocjana. Aktiv kmečkih žena jc pripravil pogostitev. Popoldan ob 16. uri so začeli z Oratorijem. Ob 18. uri pa je nastopila najprej dramska skupina iz Škofljice s komedijo Tri stevardese, nato pa še dramska skupina v okviru Salezijanskega mladinskega centra s Komedijo o Faustu.
TOPLIŠKI UPOKOJENCI V PLANICI
DOLENJSKE TOPLICE - Rekreativna sekcija topliških upokojencev je zelo delavna, saj tudi v tej vroči sezoni skrbi za svoje člane, ki jih je prejšnji torek, 11. junija, povezala na vseslovenskem srečanju upokojencev. To je bilo zelo skrbno pripravljeno. Topliški upokojenci so si spotoma ogledali več znamenitosti in zanimivih stvari. Z izletom so člani zadovoljni in si takih ogledov Slovenije se želijo. Seveda so nadvse hvaležni organizatorjem, ki tudi na ta način polepšajo starost.
T. V.
“CVET IN SAD” NA MULJAVI - Kulturno društvo Josip Jurčič na Muljavi spoštuje tradicijo in uprizarja dela iz bogate domače zakladnice ter hkrati izkorišča čudoviti ambient letnega gledališča na Jurčičevim na Muljavi. Pred premiero predstave Cvet in sad, ki bo v petek, 28. junija, ob 21. uri, je nastal tale posnetek z vaj prizadevnih ljubiteljev Talije na Muljavi. Ponovitve te predstave v letnem gledališču bodo še to soboto, nato pa v petek, 5., in soboto, 6. julija, ter v petek, 12., in soboto, 13. julija, vsakokrat s pričetkom ob 21. uri. (Foto: P. Perc)
PRINC AUERSPERG NA DVORU - Od 8. junija naprej je v začasnih prostorih Novolesove tovarne na Dvoru razstavljeno del predmetov iz bogate zapuščnine pok. Marjana Marinca. Darovalka Mara Šindič-Vrtačnik je na podlagi dedovanja in želje g. Marinca izročila zbirko Mestni občini Novo mesto. V času odprtja si je predmete ogledalo mnogo skupin učencev in tudi starejših obiskovalcev. V soboto, 22. junija si je razstavo ogledal tudi princ Heinricli Auersperg skupaj z ženo, ki živi v Avstriji. Gospod Auersperg živi v Avstriji od takrat, ko je moral kot otrok zapustiti svoj dom - grad v Soteski. (Foto: S. Mirtič)
PETDESET LET LOVSTVA NA DOLENJSKEM - V letošnjem letu praznuje večina lovskih družin, ki so vključene v Lovsko zvezo Novo me-
sto, 50-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Na seji organizacijskega odbora, ki ga vodi inž. Janez Bulc, so pretekli petek sklenili, da bo osrednja proslava v počastitev visokega lovskega jubileja 23. novembra letos. Takrat bo v Novem mestu slavnostna akademija, razstava likovnih del znanih umetnikov s tematiko iz lovstva in lovskega plesa v športni dvorani Marof. Lovci bodo izdali tudi priložnostni bilten, v katerem bodo prikazali javnosti svojo dejavnost. Lov namreč ne pomeni samo plenjenja, lov jc predvsem veselje do žetve. Na fotografiji: predsednik upravnega odbora Lovske zveze Novo mesto inž. Janez Bulc, ki uspešno vodi lovsko organizacijo in pripravo na praznovanje 50-letnice lovstva na Dolenjskem. (Besedilo in slika: Bojan Avbar)
SREČANJE OREHOVŠK11I STAROSTNIKOV - Konec tedna so se v oreltovški osnovni šoli, ki je pred časom praznovala 100-letnico, srečali starostniki te krajevne skupnosti. Štiriinštirideset jih je prišlo i> upanju, da bodo skupaj sedli in pokramljali tudi naslednje leto. Prisrčen program so jim pripravili šolarji in pevci domače vasi, pozdravil pa jih je tudi šentjernej-ski župan Franc Hudoklin. Srečanje sta pripravila KO RKS in njena predsednica Stanka Kastelic s sodelavkami. Na srečanju so šopek izročili najstarejši udeleženki srečanja Ani Koželj, ki je nedavno praznovala 90. rojstni dan. (Foto: J. Pavlin)
POTRDILA O VERIFIKACIJ OBRATOVALNIC - Na posebni slovesnosti ob dnevu obrti in podjetništva je Obrtna zbornica Slovenije, v petek, 21. junija, v Novem mestu podelita 45 potrdil o verifikaciji obrtnih obratovalnic, kar je veliko priznanje za dolenjske obrtnike. To pomeni, da bodo od zdaj obrtni mojstri lahko opravljali praktični pouk za učence. Na sliki: potrdilo je preje! tudi mizarski mojster Marjan Kovač iz Bršljina. (Besedilo in fotografija: S. Dokl)
TELEVIZOR ZA IVA - V četrtek, 20. junija, so predstavniki Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Novo mesto s predsednikom Blatnikom, županom občine Semič Bukovcem in predsednikom sindikata Iskre iz Semiča Kobetom na domu obiskali Iva Malenška iz Oskoršnice pri Semiču, ki se je lani hudo ponesrečil pri delu z eksplozivom. Prinesli so mu skupno darilo, barvni televizijski sprejemnik, ki bo Ivu, nekoč dobremu delavcu Iskre in aktivnemu članu društva gluhih in naglušnih, krajšal dneve in večere.
PRI NOVAKOVIH JE BILO ŽIVO - Minuli teden je bilo na kmetiji Novakovih v Brežini pri Brežicah spet živo, kot se to zgodi trikrat vsako pomlad in enkrat jeseni. Da bi s kmetijo lažje preživeli, se namreč že več kot desetletje ukvarjajo z rejo piščancev. V tem času so kupci Novakove piščance že dodobra spoznali, zato proizvodnjo iz leta v leto povečujejo, posodabljajo kmetijo in prostore ter kujejo načrte. Zdaj na leto kupijo 26.000 enodnevnih piščancev, ki jih prvič prodajajo pri petih tednih starosti in nato še dopitane z domačo hrano pri devetih tednih. Piščeta prodajajo živa ali tudi zaklana in očiščena, zato pri delu potrebujejo tudi pomoč. (Foto: B. D. G.)
JAGOD V IZOBILJU - Letos kasnejše in vroče vreme je povzročilo hitro dozorevanje jagod, zalo je bilo pri pobiranju potrebno več ljudi. Pri Stanetu Jurkoviču na Brodu pri Podbočju je jagode pobiralo tudi 40 in več ljudi hkrati. Sicer pa je zaradi uvoza in nove tunelske pridelave jagod ponudba na trgu veliko večja kot prejšnja leta, pa tudi kakovost zelo različna. Kljub mnogim nevšečnostim pri pridelavi jagod so precej pridelka izvozili na Hrvaško, neprodane količine pa bodo prvič predelali v jagodove napitke. (Foto: M. Vesel)
RAZPADAJOČA HIŠA V PODPRESK1 - Razpadajoče hiše je mogoče najti po vsej občini, nekatere so skrite, druge bolj vidne, in seveda niso ravno v ponos sicer skrbno urejenim vasem, ki žele nekaj iztržiti tudi od turizma. Te hiše so bodisi brez pravega lastnika ali pa gre preprosto za zanemarjenost, kot je primer s to, ki je na tej fotografiji in sloji tik republiške ceste v vasi Podpreska. Preti nevarnost, da se zruši na samo cesto. Domačini in KS Draga so menda že večkrat poskušali rešili ta problem, tudi inšpekcije, žal brez uspeha. (Foto: A. Košmerl)
Kje je prostor za KZ Sveti Križ?
Težave novoustanovljene kmetijske zadruge, za katero ni in ni pravega posluha
GABROVKA - Z razdružitvijo KGZ Gabrovka - Dole v dve samostojni zadrugi in s tečajem KGZ Gabrovka je nastala v KS Gabrovka velika praznina pri prodaji kmetijskih pridelkov (meso, mleko) in oskrbi kmetov z repromaterialom. Kmetje so bili tako prisiljeni ustanoviti novo KZ Sveti Križ, pomoč - najnujnejša sredstva pa jim je obljubil v.d. direktorja KGZ Gabrovka v stečaju. Toda zadruga je ostala praznih rok. Začela je poslovati brez lastnega kapitala. S prostovoljnim delom in vlaganji je bila kupljena osnovna oprema (računalnik, telefonska linija in telefax).
V obdobju november - december lani je bilo odkupljenih 10.653 kilogramov mesa pitanih govedi in 153.540 litov mleka. Takoj po uvedbi stečajnega postopka je bil opravljen razgovor s stečajnim upraviteljem g. Simičem in izražena je bila želja o najemu poslovnih prostorov (za katere zadruga plačuje zelo visoko najmenino) in trgovine z repromaterialom - ta je za vsako zadrugo osnovni vir dohodka - namesto prosilca pa jo je dobil zasebnik pod neznanimi pogoji. 12. februarja letos je KZ Sveti Križ vložil pisno prošnjo za odkup telefonske linije v poslovnih prostorih. Ta je bila odkupljena po znatno višji ceni kot jih prodaja Telekom.
Za zbiralnici mleka v Tihaboju in Moravčah, ki sta bili zgrajeni s prostovoljnim delom in sredstvi Ljubljanskih mlekarn in Občine Litija na privatnem zemljišču, je bila KGZ Gabrovka v stečaju dana prošnja za odkup v znesku 400 tisoč tolarjev. Marca letos pa je stečajni upravitelj obvestil KZ Sveti Križ o ponudbi za odkup po ceni 517.718 tolarjev za eno zbiralnico, kar je bilo nesprejemljivo. Pozneje se je izvedelo, da se ena zbiralnica prodaja v sklopu obrata Presad, drugo pa bo dobil v roke neki zasebnik brez natečaja in pod neznanimi.pogoji. KZ Sveti Križ je tako praktično*na cesti, saj v Gabrovki zanjo ni primerne-ga prostora. M. ŠUŠTERŠtČ
SREČANJE
STAROSTNIKOV
METLIKA - Na kopališču v Metliki je bilo v sredo pretekli teden 9. srečanje domov za starejše občane z Dolenjske in Bele krajine. Udeležilo se ga je okrog 230 stanovalcev domov iz Črnomlja, Ponikcv, Grosupljega, Novega mesta, Kočevja in Metlike, ki so pripravili tudi kulturni program in družabne igre.
BILO JE PRED STO LETI
Socialdemokratski shod za neizkušene
Izbral Miloš Likar
Prejšnji teden so nameravali pri nas v Novem mestu zborovati tako zvani socialni demokrati. Ker se o tej reči toliko govori, piše in laže, je pač dolžnost našega lista, da spregovorimo o tem popolno resnico.
Uže več tednov se je čulo, da hočejo pri nas socialni demokrati napraviti shod ter zapeljevati neuke in neizkušene ljudi. Gospod dr. Marinko je imel kot načelnik Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov nekajkrat govor o tem. Povedati je hotel, kaj nameravajo ti ljudje. To je bila pač njegova sveta dolžnost, in to je tudi storil.
Na tem shodu socialnih demokratov naj bi prisostvovali tudi naši zastopniki. Žal pa shoda ni bilo, ker socialni demokrati niso prišli. Prav gotovo so se bali naše katoliške družbe.
Ponoči na 31. maj pa so socialni demokrati z lepaki naznanili, da bodo prišli na zborovanje. Ti lepaki pa so bili že v ranem jutru do sedme ure raztrgani. Žopct smo jih "pričakovali ”, toda gostov iz Ljubljane ni bilo, bali so se nas.
Dolenjske novice, junij ISV6
Na starost se moramo pripraviti sami
Predavanje doc, dr. Jožeta Ramovša o prihodnosti starega človeka pri nas
KOČEVJE - V okviru prireditev ob 10. obletnici Doma starejših občanov Kočevje je prejšnji torek zvečer spregovoril o sedanjosti in prihodnosti starega človeka v Sloveniji namestnik predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka, doc. dr. Jože Ramovš.
Dr. Ramovš je povedal, daje 12 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let na Kočevskem le za pol odstotka več, kot je povprečje v Sloveniji, ki sodi po merilih, ki veljajo v svetu, med države, ki ima zelo staro prebivalstvo. Čez 15 ali 20 let pa se glede na podatke o številu rojstev obeta še manj rožnata populacijska slika. Tedaj bo starega prebivalstva nekaj več kot 100.000 več kot sedaj, kar
pomeni okoli 350.000, srednja generacija pa bo za nekaj 100.000 manjša, kot je sedaj. Pokojnine bodo zato proporcionalno manjše, kot so sedaj, saj zmanjšana srednja generacija ne bo prenesla bremena ohranjanja takšne kvalitete življenja v smislu materialnih dobrin za tedanjo povečano starejšo generacijo, kot ga ima sedanja starejša generacija. “Sedanji srednji generaciji zato ne preostane nič drugega, kot da se na starost pripravi vsak sam,” je dejal dr. Ramovš in dodal, da so srednja leta zadnji rok za pripravo rta starost.
Že sedaj naj bi pričeli srednjo generacijo pripravljati na spremembo kvalitete življenja na nematerialnem področju stroke.
Spremeniti bi morali predvsei*] sedanje razumevanje starosti, kj je tako, kot je bilo to še pred neki.) več kot pol stoletja rojstvo, dane tabu tema. “Nematerialna pripr^ va na starost je zavedanje, da &*■ vsako obdobje v človeškem živ ljenju svoje prednosti in slabosti, je dejal dr. Ramovš. Značilnost starosti so enostavnost življenj* vedrina in sproščenost in s te® vse tisto, česar si denimo srednj2 generacija ne more privošči*1 Poleg ogromno čustev, veliko čas* in življenskih izkušenj, ki jih Ja^j ko daje stara generacija mladi, P* so to tudi prednosti starosti, J sicer ni vedno lepa, a je lahko n* primerni kvaliteti življenja naprej smiselna.	.
M. LESKOVŠEK-SVET
KUČAN BO ZAGOTOVO OBISKAL VINIČANE
VINICA - Viniški osnovnošolci so pretekli petek pripravili v gasilskem domu proslavo ob zaključku šolskega leta z naslovom “Glasbeni šopek za vas”, na katero so povabili tudi predsednika države Milana Kučana. Kučan se jim je opravičil zaradi drugih obveznosti, vendar jim je v pismu napisal, da se z veseljem spominja zelenega Jurija, ki ga je skupaj z vinjskimi učenci in folkloristi letos obiskal že devetič. Zagotovil pa je, da bo držal obljubo, da jih obišče, in to še pred zimo.
SREČANJE INVALIDOV
PRILOZJE - Na belokranjskem športnem letališču v Priloz-jubovsoboto, 29. junija, ob 11,30 srečanje društev invalidov Dolenjske in Bele krajine ter hkrati praznovanje 20-letnice društva invalidov Metlika. Invalide bo nagovoril metliški župan Branko Matkovič.
OB PETI OBLETNICI
Zdi se mi, da so naši junaki osamosvojitve povedali že vse o takratnih dogodkih, pa vendar se mi nobeden od njih ne zdi prepričljiv. Zato se večkrat ti ljudje politiki zdijo kot nosilci štafetne palice.
Peta obletnica se mi zdi priložnost, da povem, da sem bil v času desetdnevne vojne aktiven tudi sam: skozi Gorjance in Belo krajino sem prišel na Hrvatsko, od tam pa iz Zagreba z vlakom v Beograd (poveljstvo JLA, g. Brovet). Petega julija pa sem se odpeljal še z avionom v Moskvo: vozne karte imam še danes.
Nevarnosti za Slovenijo pa s tem še ni bilo konec. Zato sem v času volitev leta 1992, ko sem ocenil, da ima NATO nekaj povedati nacionalistom oz. Sloveniji, pisal rusko-sovjetskemu vodstvu oz. mednarodni skupnosti, da imam sam v načrtu javno-psihološki spopad z nacionalisti m cerkvijo.
ANTON JUDEŽ
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V STRAŽI
STRAŽA - 16. junija je tukajšnja organizacija RK Straža organizirala srečanje starejših občanov. Udeležilo se ga je nad 100 članov. Aktivisti RK Straža smo poskrbeli, da so se čim bolje počutili med sabo in med nami. Učenci OS Vavta vas so pripravili kratek program; zapeli in zaigrali so na sintetizator. Starejše občane so pozdravili: predsednica RK Straža, tajnica RK območne enote Novo mesto ter namestnica sekretarja RK Slovenije Darja Horvat. Ža zabavo in dobro počutje smo pripravili srečelov. Dobitke zanj so prispevale razne organizacije in drugi. Za narodnozabavno glasbo pa je poskrbel ansambel Slavček. Imamo obču-^ tek, da bi morali' imeti še več takih medsebojnih snidenj.
Odbor KO RK Straža
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE IN PORODNIŠNICO
Za izgradnjo porodnišnice in nabavo dragih medicinskih instrumentov so prispevali: delavci Sodavičarstva More namesto cvetja za pok. Marico More
10.000	tolarjev, sorodniki gospe Marice More za izgradnjo porodnišnice namesto cvetja za pokojno
21.000	tolarjev.
KVALITETA SO TUDI MEDČLOVEŠKI ODNOSI - Doc. dr. Jože Ramovš je povedal, da so domovi za ostarele po Sloveniji po standardu med najboljšimi v Evropi, da pa so pomembna sestavina kvalitete življenja starih ljudi tudi -.medčloveški odnosi.
MESEC VISI NA MLADI VEJI VEČERA
ARTIČE - KUD OŠ Artiče je pred kratkim založil izdajo pesniške zbirke svoje učenke Line Ravbar z naslovom Mesec visi na mladi veji večera. Pesna je izbrala in uredila mentorica novinarskega krožka Vida Petelin, ki je zraven zapisala, da mlada Lina občuteno razmišlja
o sebi in svetu, ki jo obdaja, da j
se zna poigrati z besedami, da so njeni verzi izraz sproščenega izražanja in jo včasih < zapeljejo v žargon itd. Za pri; j mer ena izmed Lininih pesm>: ! “Rada bi bila sonce, da hi gre- j la samo sebe in da bi se z mano | igrala ljubezen sončnih vzho- jj dov in zahodov.” Naj ustvarja I še naprej!
Invalidi v lastnem domu
Vztrajnost obrodila sad ■ Prenova poslovnih prostorov na Rozmanovi 32 a stala 3,28 milijona tolarjev
Kdor čaka dočaka. V torek, 18. junija, so invalidi novomeške občine uradno odprli svoje nove poslovne prostore na Rozmanovi cesti 32 a, dostopne vsem invalidom brez arhitektonskih ovir.
Štirinajst let je Društvo invalidov Novo mesto kot podnajemnik na treh lokacijah delovalo v prostorih, ki niso bili vedno najprimernejši za njihovo dejavnost. Z rastjo društva je rastla tudi želja po lastnem in trajnem poslovnem prostoru.
V januarju 1996 so našli primeren prostor in stekla je široko zastavljena akcija. Prva sredstva so zbrali člani sami s svojimi prispevki. Prošnjam invalidov so se odzvali obrtniki, podjetniki, podjetja in ustanove, sodelovala so invalidska društva po Sloveniji in Zveza invalidskih društev Slovenije.
Sodelovanje med Društvom invalidov in mestno občino Novo mesto je obrodilo najbogatejši sad. Župan in njegovi sodelavci so razumeli stisko invalidov in občina je kupila prostor ter ga podarila v trajno uporabo invalidom, svojim občanom. Celotni znesek prenove je znašal 3.280.000 tolarjev. Ker nimajo še finančno pokrite cele investicije, akcija zbiranja sredstev še teče.
Trak na otvoritvi sta prerezala župan Franci Koncilija i" predsednik ZDIŠ Marjan Škofič, prošt Jožef Lap pa je blagoslovil prostore in prapor Otvoritev je popestrila mestna godba in gosta v dolenjski narodni noši.
Društvo invalidov je najza; služnejšim posameznikom prl pridobivanju poslovnih pr°' štorov podelilo spominske pla' kete, izvajalcem del in stanovalcem bloka, v katerem prostori, pa izročilo spominska darila.
Praznovanje je Društvo invalidov Novo mesto nadaljevalo v soboto, 22. junija, v osnovni šoli Grm ob štirinajsti obletnici svojega plodnega delovanja. Na kulturno-zabavni prireditvi, katere se je udeležilo p*e' ko 150 članov in gostov, s° podelili društvena priznanja-plakete in zahvale zaslužnif1 posameznikom ter plakete zvestobe za desetletno članstvo-Za razvedrilo je poskrbel ansambel Slavček, pripravili pa s° tudi bogat srečelov.
Že v soboto, 29. junija, pa.je bo sto članov društva udeleži 0 tradicionalnega srečanja invalidov dolenjske regije v Metliki-Organizator srečanja je Društvo invalidov Metlika. . > ANDREJ GREGORO
NAJBOLJ VESELI NOVIH PROSTOROV-Društvo invalidov je od ^ junija v novih prostorih v pritličju bloka na Rozmanovi ulici. Tega so vsi člani neizmerno veseli, kar so pokazali tudi na svojem srečanju letnici društva v soboto dopoldan v telovadnici osnovne šole Grm-' jih je 170, med katerimi so bili tudi takšni, ki so za 10 let zvestobe df . ji prejeli plakete društva. To je bila tudi priložnost, da so se zahvali'1'j številnim, ki na vse načine pomagajo k dejavnosti društva. Med dob'' t plakete je bilo tudi Uredništvo Dolenjskega lista. Na sliki: Tajnik dr,Lip Zvone Tkalec (levo) je na vseh srečanjih invalidov prva in najbolj <7 < na oseba, zato je bil tudi na grmskem srečanju za svoje delo nagi"! mogočnim aplavzem in darili. (Foto: J. Pavlin)
modni kotiček
Torbica - pika m i
Brez torbic ali, kot je nekdo duhovito dejal, brez priročnih garsonjer ne znamo več hodi-
V takšni ali drugačni obliki sepojavljajo vedno in povsod, 'udi veliki modni ustvarjalci ne Korejo mimo njih. Uporabljala jih ženske, moški mladi in s'ari, skratka tisti, ki določene s'vari nujno potrebujejo seboj “d pa jim torbica služi kot n,odni dodatek. Kakorkoli že, Primerno izbrana torbica je 'udi pika na i naše urejenosti.
Trenutni hit so t.i. pisemske 'orbice, ki jih nosimo v roki, ali Pa malo večje, ki jili nosimo P°d roko. So iz različnih ma-1(rialov; ujemajo pa naj se s Cevlji. Kako se boste navadile "a tako majhne stvarce, kam b°ste pospravile vso kramo, se sprašujete. Seveda takšna tor-b,ca zahteva drugačno izbiro vsebine in tudi drugačen pri-s'op do sebe. Končno se boste Zamislile in vanjo pospravile le 1ujne osebne stvari, on pa bo Ze poskrbel za svoje! Tako je 'udi prav.
Če pa se vam slučajno moč-1,0 upirajo malčki ali pa niste Posebno prevzete s trenutno "‘odo, vam predlagam nakup Praktične, elegantno-športne 'orbice, ki jo boste imele ves (as ob sebi in s tem tudi vse, kar vam pomeni nujnost. Pomembno je, da jo negujete, kako, pa vam mora svetovati Prodajalka. In če sodite med odstotek tistih, ki torbic sploh ne “porabljajo? Naj tako tudi ostane! Torbica naj bo del vaše P''mnosti, po kateri ne sme Brskati nihče, zato je ne odla-kajte, ne posojajte, skratka, ne 'guorirajte je.
JERCA LEGAN
Novomeška obrt včasih
Knjiga Slavka Dokla in Vaneta Murna
NOVO MESTO - Ena od spremljajočih prireditev na dnevih obrti in podjetništva 1996 je bila tudi četrtkova predstavitev knjige Čevljar gre v štiro (Novomeška obrt med obema vojnama), ki je delo dveh avtorjev: Slavka Dokla in Vaneta Murna. Novomeščan Vane Murn je bil izučen medičar in svečar in je zbral veliko uporabnega strokovnega gradiva o zgodovini novomeške obrti, zlasti med obema vojnama, zaradi prezgodnje smrti pa mu tega gradiva ni uspelo združiti v knjigo. To je storil in Murnovim prispevkom dodal še svoje Slavko Dokl, novomeški novinar, publicist in pisatelj, ki je Murnu tudi posvetil nastalo delo.
93 strani obsežna knjiga, ki jo je založil in izdal Dolenjski list, je prav gotovo pomembna za poznavanje naših preteklih, predvsem gospodarskih, pa tudi ostalih družbenih dogajanj. Po poglavjih so namreč podrobneje predstavljene različne obrti, od kovaštva, sedlarstva, vrvarstva, čevljarstva, krojaštva, frizerstva in mizarstva pa do kamnoseštva in sodavičar-stva. Obravnavani so samo obrtniki, prikazani so tudi odnosi med mojstri, pomočniki in vajenci ter njihova strokovna organiziranost. K večji zanimivosti knjige pripomorejo hudomušne anekdote pa tudi številne fotografije iz tistega obdobja. Ivica Križ, kustodinja Dolenjskega muzeja, v predgovoru h knjigi med drugim pravi, da smo po zaslugi obeh avtorjev dobili pomemben prispevek k poznavanju gospodarskih, družbenih in drugih razmer v Novem mestu in na Dolenjskem, predvsem med obema vojnama.
L. MURN
2. SREČANJE SLOW FOOD NA BREGU
NOVO MESTO - Po prvem, ustanovitvenem srečanju gibanja Slovv food v gostišču Kos, ko se tudi na Dolenjskem širi gibanje za pravico do uživanja ne samo hrane, pač pa nasploh življenja, je bilo v petek, 21. junija, v restavraciji Breg drugo takšno srečanje. Tudi tokrat je bilo veselo ob dobri domači hrani in pijači ter seveda družbi. Še vedno se je možno včlaniti v gostišču Kos.
Najboljši v Moskvo
NOVO MESTO - V torek, 11. junija, so na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na zaključni slovesnosti podelili zlate, srebrne in bornaste Preglove plakete iz znanja kemije in znanja kemije z raziskovalno nalogo. Državnega tekmovanja Znanost mladini iz kemije se je udeležilo tudi 22 dijakov novomeške Gimnazije in 7 dijakov s Centra srednjih šol Novo mesto; bili so zelo uspešni. Na državnem tekmovanju je iz prvih letnikov 2. mesto zasedla Jasmina Pavlinac z Gimnazije Novo mesto, z iste šole je sodeloval še Matej Kolenc, iz Centra pa Anton Kočevar; med tekmovalci drugih letnikov ie 3. mesto dosegel novomeški gimnazijec Janez Ilaš, iz iste šole je sodeloval še Andrej Komeli; iz Šolskega centra srednjih šol pa se je najbolje odrezala Janja Jakše (4. mesto), sodelovali pa so še Mate-i Šašek, Nenad Čekrlič, Bine
ja Šašek, Nenac
"	_ 'li, ' '
tretjimi letniki so se bili odlični
Črnugelj, Alenka Avbar. Med
spet naši gimnazijci: 1. mesto Samo Plut, 3. mesto Mojca Šime, 5. mesto Sabina Jakše; sodelovali so še Matija Fortuna, Adnan Bešo in Matija Longar. Med četrtimi letniki je dijakinja novomeške Gimnazije Vesna Krošelj dosegla 2. mesto; sodelovali so še Anka Lisec, Zvone Simončič in Gregor Kosec. Štirje dijaki se bodo od 14. do 24. julija v Moskvi udeležili mladinske kemijske olimpiade, iz Gimnazije Novo mesto sta to Vesna Krošelj in Gregor Kosec.
Med tekmovalci gibanja Znanost mladini - raziskovalne naloge sta 2. mestovzasedla Janja Jakše in Nenad Čekrlič iz Srednje zdravstvene in tehniške šole Novo mesto, sodelovali pa so še z iste šole Alenka Avbar (bronasta plaketa), Gabriela Kočevar, Bine Črnugelj, Jože Moškon in Janja Jakše (oba bronasta plaketa); iz Gimnazije Novo mesto so bronasto plaketo dobili Sabina Jakše, Vesna Krošelj in Zvone Simončič, srebrno pa Janez
ll3Š' '	L. M.
Ko športniku v kolenu poči
Katja Koren je bila po operaciji kolenskih križnih vezi tri tedne na zdravljenju v Šmarjeških Toplicah - Dobrodošel mir • Po 200 dni na leto zdoma
J ŠMARJEŠKE TOPLICE -plravilišče Šmarješke Toplice se azvija v vrhunski zdravstveni ?enter za rehabilitacijo poškodb Portnikov. Pred nedavnim je bila ./tedne na rehabilitaciji v Smar-Jeskih Toplic izvrstna slovenska Sntučarka Katja Koren.
Katja se je na prvem treningu a snegu za novo sezono v itali-aaski Cervinii konec aprila hudo Poškodovala. “Bilo je tretji dan reninga, pri prostem smučanju ?em padla na bok, spodnjo smučjo mi je zarobilo in čez desno •toler
;°'eno me je vrglo na drugo _tran. V kolenu je počilo in me *aPeklo in takoj sem vedela, da ”)e za poškodbo križnih kolen-vezi,” je pripovedovala naša /nunska smučarka, ki sodi v sam klovni vrh.
Da gre za to poškodbo, je Katja vedela, ker je prav tako doživela že pred štirimi leti, in na njenem levem kolenu je brazgotina od operacije dobro vidna. Sedaj jo ima na obeh. “Poškodba križnih kolenskih vezi je najpogostejša poškodba med smučarji, še posebej med smučarkami,” pravi Katja. Lani je prizadela tudi našega asa Andreja Miklavca, ki se je po operaciji prav tako uspešno rehabilitiral v Šmarjeških Toplicah.
“Po prvi poškodbi pred štirimi leti sploh nisem vedela, da gre za tako hudo stvar, in sem še celo leto smučala. Seveda sem imela težave, saj vezi niso držale, koleno mi je kar iz sklepa metalo. Potem me je končno pregledal prof. Vinko Pavlovčič in takoj ugotovil, za kakšno poškodbo
Katja Koren
gre. Po prvi operaciji sem začela smučati prej kot v petih mesecih.”
V	Cervinii seje Katja po poškodbi še odsmučala v dolino. “Za to poškodbo je značilno, da takoj močno boli, potem pa bolečina popusti. Tolažila sem se celo, da morda vezi le niso povsem strgane. Še isti večer me je v Ljubljani pregledal prof. Pavlovčič in seveda se je izkazalo, da je potrebna operacija. Počakali smo teden dni. Če bi noga v tem času otekla, me ne bi smeli operirati.
V	torek, 7. maja me je profesor operiral. Operacija je trajala uro in pol, v bolnici sem ostala 10 dni, potem sem bila kakšnih 10 dni doma, sedaj sem pa tukaj,” je pripovedovalo to prijetno dekle iz Maribora.
Katja poškodbe ne jemlje tragično. “Če bo vse po sreči, bom konec septembra že na snegu. Prva tekma konec oktobra bo minila brez mene, konec novembra bi pa v Ameriki že lahko nastopila,” se nadeja. “Če bo treba, bom na prvih tekmah smučala tudi z opornico, vendar bi raje brez nje.”
V teh tednih, ki jih je Katja preživela v Šmarjeških Toplicah, so bili poleg nje na rehabilitaciji za tako poškodbo še trije športniki: dva nogometaša in košarkar. "Rehabilitacija zelo dobro napreduje in sedaj, mesec dni po operaciji, že poskušam hoditi brez opornice,” se je pohvalila športnica, ki smo jo navajeni gledati, kako brzi po zasneženi strmini proti cilju, ne pa v kratkih hlačah
Na Jugorju: “Ate in mama so mi povedali”
V soboto stari ljudski običaji v igri in pesmi
JUGORJE - V soboto, 29. junija, bodo na Jugorju pri Metliki spet obudili nekatere stare običaje in opravila. Na prireditvi “Ate in mama so mi povedali” se bo med seboj pomerilo 9 ekip z obeh strani Gorjancev. V zanimivih igrah bodo nastopile ekipe iz Dragomlje vasi, Grabrovca, Gradnika, Jugorja, Lokvice, Nove Cerkve, Podgrada, Stopič in Vinice. Tekmovalke in tekmovalci bodo pokazali svoje spretnosti pri spravljanju buč, žaganju drv, vleki “bajte”, plezanju na mlaj, mlatvi in valjanju v senu. Avtor iger “Ate in mama so mi povedali” je Rudi Škof iz Novega mesta, po rodu Belokranjec, doma iz Dragomlje vasi.
Kulturno-turistično prireditev na Jugorju bo obogatila še vrsta domačih mojstrov iz obeh koncev Bele krajine. Milena in Metka Starešinič iz Ravnac pri Suhorju bosta prikazali izdelovanje “drsalk”, Marija Cvitkovič iz Adlešičev pa izdelovanje belokranjskega platna, veznin in pisanic; Vera Vardjan iz Velikega Nerajca bo izdelovala gudala, Ivan in Niko Veselič ter Jože Mušič iz Vrbovcev bodo opletali steklenice, pletli košare in peharje iz slame. Tina Zevnik s Sel bo predla prejo na kolovratu, Franc Bojane s Sel pa bo vezal brezove metle. Začetek prireditve s povorko vseh nastopajočih bo ob 17. uri. V okviru prireditve, ki se bo odvijala v dolini pod Bado-vinčevo gostilnno si bo možno ogledati tudi vozila Seat -Avtoslaka Trebnje. Pridite na tradicionalno prireditev Ju-gorje 96!
KONCERT MLADIH GLASBENIKOV - Ob zaključku šolskega leta je konec preteklega tedna glasbena šola Črnomelj pripravila letna koncerta v Metliki in Črnomlju. Med mnogimi od 262 učencev, ki so obiskovali glasbeno šolo v Črnomlju, Metliki in Semiču, sta se predstavila tudi sestra in brat, flavtistka Urša in kitarist Iztok Flek iz Metlike (na fotografiji).
in šepajočo na zdraviliški terasi. “Tukaj se počutim zelo dobro. Ob dopoldnevih imamo terapije, popoldne pa delamo vaje še individualno. Gre za razgibavanje kolena in krepitev mišic. Pravijo, da so, potem ko se poškodba pozdravi, kolenske vezi veliko močnejše kot pred poškodbo. Vezi pri operaciji staknejo in nekako pričvrstijo z vijačkom. Po prvi operaciji me ta vijaček ni pri smučanju in tudi sicer nič motil, le pri klečanju ga čutim. Dokler bom smučala, ju ne bom dala odstraniti.”
Sicer pa Katja pravi, da ji v Šmarjeških Toplicah ni dolgčas, saj dan hitro mine: dopoldne rehabilitacija, popoldne individualne vaje pa seveda kopanje. “Smučarske druščine pa prav nič ne pogrešam, kar dobro mi dene, da se malo spočijem od njih in od vsega, kar je povezano s smučanjem. Sploh ne vem, kje so sedaj in kaj delajo, in me tudi ne zanima...” Pravi, da je v toplicah “vse super", od osebja do gostov, zlasti starejših, katerih ljubljenka je bila ta prijetna in vesela Štajerka, sicer študentka ekonomije. “Res mi je lepo v Šmarjeških Toplicah in na Dolenjskem sploh. Samo za en vikend sem šla domov, sicer pa sem tudi sobote in nedelje raje preživela v zdravilišču. Tak umirjen ritem je prav prijeten, saj se sicer med letom samo podimo po svetu od tekmovanja do tekmovanja, ko je teh konec, pa sami treningi. Po 200 dni na leto sem zdoma,” se je potožila športnica, ki je že petkrat stala na stopničkah za zmagovalke in je tudi nosilka olimpijskega odličja.
Po rehabilitaciji enake poškodbe v Šmarjeških Toplicah je Andrej Miklavc osvojil prvo mesto v tekmi za svetovni pokal. Naj to uspe tudi Katji Koren!
A. BARTELJ
ŽELJO STA URESNIČILA SAMA - Že pred zimo in med njo smo nekajkrat poročali o 76-letnem Antonu Slapšaku in 55-letni Mileni Tušek, ki sta se lani poleti odselila iz doma starejših občanov v Kočevju in si uredila bivališče pod polivinilno streho v gozdu pri Cvišlerjih, kjer sta preživela tudi vso zimo. Njuna želja je bila, da bi njima kdo pomagal aprito do prikolice, v kateri bi jima bilo udobneje, vendar sta to željo morala uresničiti kar sama. “Za prikolico z vso potrebno opremo sva varčevala leto dni. Vsak mesec sva dajala na stran. Kupila sva rabljeno, ki je veljala 3.700 DEM. Denarja nisva nabrala dovolj in sva si 120.000 tolarjev sposodila pri Ljubljanski banki, in zdaj odplačujeva posojilo, "prvi Anton, ki je ta čas sam, saj je Milena morala v bolnišnico. Ograjo okoli prikolice je postavil zaradi krav, ki se pasejo okoli in so radovedno silile tudi v predprostor. (Foto: J. Primc)
OTROCI IZ VRTCA VAVTA VAS VESELO ZAKLJUČILI ŠOLSKO LETO - V petek, 14. junija, je bila na jasi v Dolenjskih Toplicah zaključna prireditev z imenom Ringa raja piknik, kjer so se srečali starši, stari starši, otroci in vzgojiteljice ter varuhinje iz vrtca Vavta vas. Vrtec sodeluje v mednarodnem Sorosovem projektu “Korak za korakom", toda tokrat je bilo še posebej veselo. Ob glasbi so se vsi zavrteli. Program je vodila Pika Nogavička. Otroška modna revija, tekmovalne igrice, pevski nastop otrok, iskanje skritega predmeta, smešne anekdote iz otroških ust - vse to je popestrilo dan. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo. Želimo si, da bi s starši naših otrok tudi v naslednjem šolskem letu tako prijetno sodelovali. (Sonja Novak, foto: Brane Aš)
NAJSTAREJŠA VZGOJITELJICA - Julijana Lobe, najstarejša upokojena vzgojiteljica v Novem mestu, je pred kratkim, ko je praznovala 90. rojstni dan. Otroci iz vrtca so ji prinesli darila, torto in ji zapeli pesmico. Gospodična Julka, tako so jo vedno morali klicati, je otrokom zrecitirala Župančičevo Ciciban in čebela, ki jo je pospremila s podučnimi komentarji. Julijana je pred upokojitvijo delala v vrtcu na Ljubljanski cesti in se redno udeležuje srečanj upokojencev, na katera pride z berglami, ne z vozičkom, na katerem sicer prebije večino časa. (Foto: I. V.)
ŠOLA IZDALA TURISTIČNI PROSPEKT - KS Tržišče se razprostira na približno 20 km2 v Mirenski dolini, šteje pa 22 strnjenih naselij in 27 zaselkov. V teh krajih, zlasti na vinorodnem Malkovcu, si precej obetajo od kmečkega in izletniškega turizma. Tod bo speljana vinska cesta; v reki Mirni je še dosti rib, v gozdovih pa divjadi in gob. Ta košček prelestne slovenske zemlje je občudoval že Prežihov Voranc v potopisu Od Mokronoga do Pijane gore, Valvazor pa v Slavi vojvodine Kranjske hvali tukajšnja vina. Tržišče in okoliški kraji Skrovnik, Spodnje Mladetiče, Kaplja vas izpričujejo z antičnimi izkopaninami zgodnjo poseljenost. Vso to ponudbo predstavlja turistični prospekt Tržišča na Dolenjskem, ki so ga konec prješnjega tedna predstavili učenci OŠ Tržišče (na posnetku) in Breda Rman, ravnateljica šole, ki je ličen prospekt z razglednico izdala in založila v 3000 izvodih. (Foto. P Perc)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 27. VI.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.45 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.15	OTROŠKI PROGRAM NA POČITNICE
10.30	SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 5/13
10.55	TEDENSKI IZBOR
SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. oddaja, 3/13
11.25	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
16.35	ČUDNA POKRAJINA, angl. dok. serija. 4/5
17.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz., 4/14
18.00	TV DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 1/26
18.35	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SEINFELD, amer. naniz., 11/22
20.35	TEDNIK
21.25	ZLATA ŠESTDESETA SLOV. POPEVKE: nostalgija z Ireno Kohont
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	POSLOVNA BORZA
23.15	SOVA: TAGGART, Škot. naniz., 4/9
V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 4/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -13.45 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 14.15 V žarišču; 14.35 Sokolarst-vo, kan. dok. oddaja; 15.30 Maks in železninar-ji, franc, film; 17.20 Seinfeld, amer. naniz., 10/ 22; 17.45 Sova: Taggart, Škot. naniz., 3/9 -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 V žarišču -
20.35	Dr. Ouinnova, amer. naniz., 4/18 - 21.25 Povečava - 22.15 Igrani film - 23.55 Tenis
KANALA
15.10	Tv prodaja • 15.55 Video strani - 17.00 Tržišča (dok. oddaja) - 17.30 Dance sesion (ponov.) -18.00 Hondo (ponov. 7. dela) -19.30 Švet športa: Ribištvo - 20.30 Pot flamingov (amer. nadalj.) - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (12. del nadalj.) - 23.10 On je v mojih možganih (ponov. amer. filma) -1.05 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored-7.25 Poročila-7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -
12.15	Ljubezen (serija) - 12.40 Jaz in moja družina (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.40 Poročila -16.50 Dokazovanje krivde (serija, 3/4) -17.50 Kolo sreče -18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zalivska vojna (dok. film) -
21.15	Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron -1.05 Poročila
HTV 2
16.55	Video strani -17.10 TV koledar -17.20 Ekran brez okvirja - 18.20 Šopek dolarjev (ponov.) - 18.50 Razpotje federacije - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Izenačevalec (serija 8/22) - 21.05 Rešitelj 911 - 22.00 Ameriški film
PETEK, 28. VI.
SLOVENIJA 1
9.15-2.30 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.55	OTROŠKI PROGRAM
UČ1ČMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 16/52
10.10	DENIS POKORA, amer. naniz.,9/13
10.35	TEDENSKI IZBOR
ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, ponov. 10. oddaje
11.30	ČRNI SEZNAM, fran. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.20	VRHUNSKI POSNETKI, angl. dok. serija, 1/2
16.10	PORTRET SLOV. GLASBENIKA
16.55	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
16.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz., 5/14
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.30	LINGO, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SORODNE DUŠE, angl. naniz., 16/21
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	SLEEPING TIGER, angl. film
0.20 SOVA: V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz., 5/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 11.00 Tedenski izbor; Izobraževalna oddaja; 11.30 V žarišču; 12.00 Znanost, kan. nadalj., 17/20; 12.25 Povečava; 13.15 Igrani film; 14.551 Hired A Contract Killer, fin.-šved. film; 16. lOSorodne duše, angl. naniz., 15/21-16.40 Svet divjih živali, angl, poljudnoznan. serija, 4/13 -17.10 Lahkih nog naokrog-17.55 Sova: Taggart, Škot. naniz., 4/9 • 18.45 Spin • 19.25 Denis pokora,
10/13 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Ljudje kot mi, amer. na-dalj. - 21.10 Studio City - 22.10
10.000	obratov - 23.00 Novice iz sveta razvedrila -
23.25	Zavrtimo stare kolute, 8. oddaja - 23.55 Aliča, evropski kulturni magazin - 0.50 Tenis
KANALA
15.10	Tv prodaja -17.00 Svet športa (ponov.) -
18.00	Pot flamingov (ponov. 11. dela) -19.30 Popotni vodič - 20.00 Ljudje na položajih (1. del naniz.) - 20.30 Večno tvoja (amer. film) - 22.30 Čikaške zgodbe (7. del naniz.) - 23.45 S kamero na potepu (pqnov.) - 0.15 Čaught in the act (koncert) -1.40 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija)-8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Srtonosna ekspozicija (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program -16.40 Poročila -16.50 Dokazovanje krivde (serija, 4/4) -17.50 Kolo sreče - 18.25 Pol ure za kulturo -18.55 Hugo, tv igra - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10	Javna stvar - 20.45 Aplavz, prosim (zabavna oddaja) - 21.45 Moja zgodba o Hrvaški (dok. serija) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko -
23.05	Naravni svet (dok. oddaja) - 23.55 Poročila
HTV 2
17.20	TV koledar -17.30 Turbo limach show -
18.45	Govorimo o zdravju - 19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija, 10/18) - 20.45 “Ava-lanche" (kan. film) - 22.25 Latinica - 23.40 “White Phantom” (amer. film)
SOBOTA, 29. VI.
SLOVENIJA 1
9.15-1.20 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.40	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
10.00	ŽIVALSKE PRAVLJICE
10.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.45	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: angleščina
11.00	ŠTIRJE BREMENSKI GLASBENIKI, Špan. film
12.25	POPOTOVANJE V BENETKE, 9/9
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, ponov.
14.50	VRHUNSKI POSNETKI, D.N., avstral. poljudnoznan. oddaja
15.40	TEDNIK, ponov.
16.30	CRISTY, amer. nadalj., 20/21
17.20	OGNJENA MOČ,amer. dok. serija, 6/15
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM OPERACIJA STROGO ZAUPNO, ko-prod. naniz., 3/24
18.35	OZARE
18.40	HUGO -TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	TETER PARADIŽNIK
21.15	NAMIBIJSKA PLEMENA, D.N., amer. dok. serija, 1/2
22.10	TURISTIČNA ODDAJA
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	MOŠKI NA BALKONU, Šved. film 0.35 SOVA: VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 1/25
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.15 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 11.55 Posnetek 27. tabora slov. pevskih zborov iz Šentvidau pri Slični -13.10 Znanost od blizu - 13.35 100 let olimpijske slave • 14.36 Motociklizem, posnetek iz Assna -15.30 Smučarski skoki, posnetek iz Velenja -16.30 Karaoke -17.30 Otvoritev SP v padalstvu, prenos iz Cerkelj ob Krki -19.30 Na vrtu - 20.05 National Lampoon’s Vaca-tion, amer. film - 22.30 Sobotna noč - 0.35 Tenis
KANALA
9.00	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -11.00 Dance sesion - 14.30 Aronove viteške igre na Socerbu -15.15 Čikaške zgodbe (ponov. 7. dela) • 16.30 Vedno tvoja (ponov. amer. filma) -18.00 Mala morska deklica (4. del risane serije) -18.30 Račje zgodbe (4. del risanke) -19.00 Caught in the Act (koncert) - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz.,32. del)-21.00Zelda (amer. film) - 22.35 Dežurna lekarna (12. del hum. naniz.) - 23.05 S kamero na potepu - 0.00 CNN poroča
HTV 1
8.30	TV spored - 8.45 Poročila - 8.50 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Dokumentarna oddaja -14.20 Briljanten -15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -
16.05	Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte -18.00 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.30 Melodije Istre in Kvar-nerja - 23.20 Dnevnik - 23.40 Nočna premiera
HTV 2
16.30	TV spored -16.45 Beverly Hills (serija 19/ 31) -17.35 Melrose plače (serija, 19/31) -18.15 Dok. film -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 21.15 Lepa naša (dok. film) - 20.45 Vid-ikon - 21.35 Moje modro nebo (amer. film) - 23.30 Od duha I; duhu (dok. oddaja) - 23.55 Hr top 20
NEDELJA, 30. VI.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.05 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.10	TEDENSKI IZBOR
DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz, 1/26
9.35	SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz, 6/28
10.00	GLASBENA ODDAJA
11.00	ATLAS ČLOVEŠKEGA TELESA, amer. izobr. oddaja, 2/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	16. SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.40	KARAOKE, razvedrilna oddaja
15.40	NEDELJSKA REPORTAŽA
16.10	DLAN V DLANI
16.25	STAREC IN MORJE, amer. film
18.00	DNEVNIK 1
18.05	PO DOMAČE
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	IGRE BREZ MEJA
22.50	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.35	SOVA: TAGGART, Škot. naniz, 5/9
V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz, 6/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronoews -12.05 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 12.55 Videošpon; 13.40 V vrtincu; 14.25 Tok, tok; 15.10 Spin; 15.50 Lahkih nog naokrog; 16.35 Na vrtu -17.05 Šport
-	22.00 Diva, fran. film - 23.55 Tenis
KANALA
9.00	Muppet show (ponov.) - 9.30 Kaličopko -10.30 Risanka -11.00 Svet poroča -15.00 Zelda (ponov. amer. filma) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risana serija) -17.30 Račje zgodbe (risana serija) -18.00 Skrivnost izgubljene doline (2. del amer. mlad. filma) -19.00 Popotni vodič (ponov.) -19.30 S kamero na poteu (ponov.)
-	20.00 Jessie (7. del naniz.) - 21.00 Kako je bil os-vojendivji zahod (ponov. 12. dela) - 22.45 Unpato (pogovor v studiu) - 0.10 CNN poroča
PONEDELJEK, 1. VIL
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.35	OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, 9/10
11.00	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 17/26
11.30	MELVIN IN HOWARD, ponov.
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.40	TEDENSKI IZBOR
UTRIP
15.55	ZRCALO TEDNA
16.10	FORUM
16.25	NEDELJSKA REPORTAŽA
16.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.25	SIMPSONOVI, amer. naniz, 39/48
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.20	ŽIVALSKE PRAVLJICE: orel z imenom Ivan
18.35	ABC-ITD, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SOSTANOVALKE, angl. naniz, 9/13
20.35	POGOVOR S PREDSEDNIKOM MILANOM KUČANOM
21.25	ČUDNA POKRAJINA, zadnji del angl. dok. serije
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA: TAGGART, Škot. naniz, 6/9
V OMOČJU SOMRAKA, amer. naniz, 7/62 0.45 SVET POROČA
SLOVENIJA 2
9.00	Euroncws -10.25 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 10.40 Turistična oddaja; 10.55 V žarišču; 11.10 Chrisly, amer. nadalj, 8/21; 12.00 Teater Paradižnik; 13.00 Sobotna noč; 15.00 Studio Cily: 16.00 Športni pregled;
16.30	Sostanovalke, 8/13; 16.55 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadlj. 11/14; 17.50 Sova: Taggart, Škot. naniz, 5/9- 18.45 Sedma sleza-19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Orgelske improvizacije - 21.00 Otvoritev ljubljanskega festivala - 22.00 Adiju knapi, aktualni feljton - 22.55 Tania Maria, 2. del - 0-25 Tenis
KANALA
16.00	Smučarski skoki (posnetek iz Velenja) -
17.00	Unapato (ponov.) -18.00 Jessie (ponov. 7. dela) • 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta -
20.00	Zlata dekleta (42. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Billy Bathgatc (amer. film) - 22.15 Tropska vročica (33. del naniz.) - 23.05 Glasbena oddaja - 0.00 CNN poroča
TOREK, 2. VIL
SLOVENIJA 1
10.15-0.40 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE
10.55	TINA IN NEJC V ETNOGRAFSKEM MUZEJU
11.35	ŠTIRJE BREMENSKI GLASBENIKI, Špan. film
13.00	POROČILA
13.05	ABC - ITD, TV IGRICA
15.55	TEDENSKI IZBOR
ATLAS ČLOVEKOVEGA TELESA, izobr. oddaja, 2/13
16.25	OBZORJE DUHA
16.55	MOSTOVI
17.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz, 6/14
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz, 7/28
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz.
20.40	MADE IN SLOVENIA
21.30	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK3, VREME, ŠPORT
23.10	SOVA: TAGGART, Škot. naniz, 7/9
V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz, 8/62
SLOVENIJA 2
7.40	Tedenski izbor: Sedma steza; 8.10 Osmi dan; 8.40 Ognjena moč, amer. dok. serija, 6/15;
9.10	Igre brez meja; 11.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana; 22.20 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.1010.000 obratov; 14.00 Analitična mehanika, 25/52; 14.30 Brez žensk ne gre (15/ 19) -15.00 Tenis -17.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz, 4/18 -17.50 Sova: Taggart, Škot. naniz, 6/9 - 18.45 Bajke na Slovenskem - 19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. naniz, 12/14 - 21.25 Obiski - 22.15 Rdeča gostilna, franc, film (ČB) - 0.00 Kolesarska dirka - 0.10 Tenis
KANALA
16.00	SP v lokostrelstvu (posnetek iz Martuljka) -17.30 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -
18.00	Tropska vročica (ponov. 33. dela) -19.30 S kamero na potepu (ponov.) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Jeleni z zahoda (15. del amer. naniz.) - 21.30 Sirene (7. del) -
22.30	Elizije (2. del) - 23.00 Dannvjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 0.30 CNN poroča
SREDA, 3. VIL
SLOVENIJA 1
10.15	-1.20 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.50	OTROŠKI PROGRAM
POHORSKI STEKLAR
11.10	MLADI PICASSO, Špan. nadalj,
1/18
11.40	TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA
16. SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
15.20	TEDENSKI IZBOR
DLAN V DLANI
15.35	MADE IN SLOVENIA
16.25	LJUDJE IN ZEMLJA
17.25	KOMISAR IN KOMPANIJA, nem. naniz, 7/14
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ERIK1N1 CILJI. angl. naniz, 5/12
20.35	FILM TEDNA:
METULJ DVIGNE MAČKA, nizoz. film
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA: TAGGART, Škot. naniz, 8/9
V OBMOČJU SOMRAKA, amer. naniz, 9/62
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs-10.50 Tedenski izbor: Bajke na Slovenskem; 11.15 V žarišču; 11.45 Obiski;
12.35	Starec in morje, amer. film; 14.00 Tenis;
16.45	Erikini cilji, angl. naniz, 4/12; 17.10 Ljudje kot mi, amer. nadalj, 2/4 -17.50 Sova: Taggart, Škot. naniz, 7/9 -18.45 Beduinska trava, nem. dok. oddaja -19.15 V vrtincu - 20.00 V žarišču - 20.00 Atletski miting - 22.30 Moja vojna, portret - 0.25 Tenis
KANALA
15.55	Video strani -17.00 Elizije (ponov.) -
17.30	Dežurna lekarna (ponov. 12.dela)-18.00 Sirene (ponov. 7. dela) -19.30 Oddaja o stilu -
20.00	Hondo (8. del naniz.) - 21.00 Ovaduh (amer. film) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.00 Gospodarski magazin (dok. oddaja) - 0.00 CNN poroča
SRAKIN GLASBENI VEČER V TANGU
OTOČEC - Nocoj se bo ob 20. uri v restavraciji Tango bo na Otočcu nastopila Glasbena produkcija in založništvo Sraka iz Novega mesta. Skladbe s svojih novih plošč in kaset bodo na odru zapeli in zaigrali Alenka Godec, Blaž Jurjevčič, Nataša Mihelič, Tomaž Pengov ter skupine Vagabundi, Nagelj in ansambel Petra Finka. Prireditev bosta povezovala Lucija Vidmar in Robert F>ja-vec. Vstopnine ne bo.
NIZOZEMSKA POROKA V OSILNICI- V osilniški občini, ki ima z lW<jj rojenim Matejem le 394 prebivalcev, je poroka redek dogodek. ZaM poroka, ki so ji bili prebivalci te najmanjše slovenske občine prič11 ponedeljek, 17. junija, pa je bila še dodatno nekaj posebnega. Po stuU vaških običajih in v prisotnosti župana in županje v osilniški narodni not-staršev in peščice prijateljev ter velikega števila “firbcev", namreč usodo1, ga “da ” nista izrekla domačina, marveč mlada Nizozemca Linda Groeo veld in Gerberi Rodts, ki sta s potrditvijo svoje ljubezni na svojstven not1 izpričala tudi ljubezen in zvestobo Osilnici, v katero zahajata kot tudP že vrsto let. Dogodek je zato moč razumeti tudi kot posebno priznanje rizmu v osilniški dolini, kjer se vsako leto od maja do septembra zvrsti ^ do pet tisoč ljudi, ki želijo svoj dopust in prosti čas preživeti v nepotvotl nem vaškem okolju ob zgornjem toku Kolpe. (Foto: M. L.-S.)
či(!
ZAKLJUČNI VEČER V GLASBENI ŠOLI RIBNICA - V petek, 7. junij1* je bila v glasbeni šoli Ribnica zaključna slovesnost gojencev šole z bogat1"' kulturnim programom. Predstavili so se vsi oddelki, tudi novi oddelek sov petja. Še posebna popestritev večera je bila noviteta skladatelja Mirka J® bolja. Ravnateljica Bernarda Kogovšek še je vsem pedagogom zahvalila•* njihovo požrtvovalno delo, posebno pa tistim, ki so pripravljali učence • sprejem na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kamor letos odhajajo karta je učenci: Aleksander Oražem, Emanuela Montanič in Nina Šenk. Ravnatt Ijica je vsem trem zaželela uspešen študij glasbe in se od njih poslovila s sf minskim darilcem. Doživeli smo lep večer in poslušalci so se z navdušen& aplavzom zahvalili nastopajočim za prijeten glasbeni užitek. (Fr. De.)
PRENOVLJEN SLAVČEK - Ivan Šiška je ansambel Slavček ustatuo ^ že pred 15 leti. Nekako ob osamosvojitvi Slovenije je prenehala z igrutr prva zasedba, ki je sicer požela kar veliko priznanj festivalov narodno4 bavne glasbe, izdali so malo in veliko ploščo in 3 kasete. Z mlado SW nijo se je rodila tudi nova zasedba, ki igra in nastopa že pet let. V njc^j trije iz družine Šiška: Ivan (vokal), Stane (harmonika), Janez (kitara), 'fj Cesar poje in igra bas kitaro, Zvone Udovč pa prepeva. Pred dnevi so j(I kaseto z 20 skladbami, med katerimi se je še najbolj prijela naslovna > ta mlada”. Skladba je bila kar nekaj tednov prva na lestvici Studiu V Dolenjskega lista, vrtijo pa jo tudi ostale lokalne radijske postaje po Slo ,■ niji. Slavčki ta čas največ igrajo po veselicah in olicetih širom po SlovC' (Foto: J. Pavlin)
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Doleti skega lista dodelil nagrado Mileni Abrahamsberg iz Ribnice. Nagra jenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je 1 teden takšna:
1	(1) Velik špas - ANS. MIRO KUNC
2	(4) Nazdravimo za slavljenko - ALFI NIPIČ
3	(2) V Čateške Toplice - ANS. TONIJA HERVOL.A
4	(5) Hej, šoferji - ANS. VINKA CVORLETA
5	(3) Na Gorjanec - FANTJE Z VSEH VETROV
6	(9) Mlad kaplan - ANS. PREROD
7	(-) Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBIN
8	(6) Strto srce - ANS. VIHARNIK	,,
9	(8) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJA
10	(7) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA Predlog za prihodnji teden: Brž na dopust - ANS. BLEGOŠ.
-----------------------------------------------
KUPON ŠT. 26
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 68000 Novo mesto/
VELIKO trgovin
v
vam lahko VEC ponudi. Mi vam nudimo VSE!
Vse na enem mestu!
VABIMO VAS NA PRIREDITEV
v petek, 28. junija 1996, s pričetkom ob 14. uri
PROGRAM:	• nagradno žrebanje ob 19.15
•	degustacije, predstavitve
•	zabavno glasbeni program
GOSTJE VEČERA: • VILI RESNIK
• ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA
ZA JEDAČO, PIJAČO IN DOBRO RAZPOLOŽENJE
POSKRBLJENO!
j?.
ALP ŠPORT
TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO
PE BTC Novo mesto Tel.: 068/316-127
PE PREŠERNOV TRG 8 Novo mesto Tel.: 068/21-414
POLETNA
6.990 SIT
NAHRBTNIK GREEN 55
\
14^«(SIT
PONUDBA
11.990 SIT

15.990 SIT
SPALNA VREČA MOON 7.690 SIT
ARMAFLEX 1.490 SIT Velika izbira čutaric SIGG
Velika izbira ženskih in moških kopalk, majic in kratkih hlač ter vsa oprema za tenis, namizni tenis in badminton.
Renaultovi tovornjaki za vso Slovenijo
Zastopnik firma Gimpex
NOVO MESTO - Novomeška zasebna firma Gint-Pex, katere lastnik je Igor Gruden, je izključni zastopnik za prodajo Renaultovih Sospodarskih vozil v Sloveniji. Predstavništvo imajo v Ljubljani, svoje zastopnike P<* tudi drugod po Sloveniji. Prejšnji teden so v svojem Prodajnem centru v Ločni Predstavili novi težji Renaul-*°y tovornjak z imenom Pre-
niium.
Igor Gruden
“Renault Premium je ime 2a skupino novih Renaultovih tovornih vozil z močjo od '10 do 385 konjskih moči in s skupno maso nad 15 ton, ki s° namenjena tako za dosta-v° vseh vrst blaga na krajših Razdaljah kot za prevoz na "Plgc relacije,” je povedal direktor Gruden. “Toseben Poudarek je na varnosti in Udt)bju voznika, vzdrževanja Pa je tretjino manj kot dos-
. Poleg tovornjakov prodajajo v Gimpexu tudi Renaultove avtobuse, rezervne dele 2a ta vozila, poskrbijo tudi za ?eryisiranje. Največji kupec jc ljubljanski Viator, sicer pa l® krog njihovih kupcev zelo S|rok in se povečuje. Glede na tip, motorno moč in oprezuje možno izbirati kar med ^“variantami. Vozila bomo ?ačeli dobavljati v začetku Jdjija, stanejo pa do 150.000
A. B.
Novomeški levi proti slepoti
Lions klub zbira denar za nakup kamere za slikanje očesnega ozadja za novomeško bolnišnico
NOVO MESTO - Novomeški Lions klub je doslej v okviru svojega sicialnega programa podaril računalnik slabovidnemu dekletu iz Šentjerneja, mlademu fiziku, zmagovalcu slovenske olimpiade v fiziki, je klub plačal letalsko vozovnico v Avstralijo, kjer se je mladenič udeležil svetovnega tekmovanja mladih fizikov; lani so pripravili prvo javno dražbo slik na Dolenjskem in čisti dobiček namenili za razne dobrodelne akcije. Sedaj pa bi radi novomeški bolnišnici kupili kamero za snemanje očesnega ozadja.
“Ta kamera je izredno pomemben instrument za pravočasno odkrivanje diabetične retinopatije, to je okvare oči, ki jo povzroča sladkorna bolezen in ki lahko pripelje do slepote,” sta povedala dr. Marija Gregorčič iz očesnega oddelka in dr. Milivoj Piletič iz dispanzerja za diabetike.
Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni; ocenjujejo, da ima to bolezen 3 - 5 odst. celotnega prebivalstva. Tako je na območju, ki gravitira na novomeško bolnišnico, registriranih 3.500 diabetikov, v Sloveniji pa preko 70.000. Ena od komplikacij te bolezni je okvara oči - diabetična retinopati-ja, ki lahko pripelje do postopnega pešanja vida in celo do slepote. V razvitem svetuje prav diabetična retinopatija najpogostejši vzrok slepote.
“S pravočasnim odkrivanjem začetnih sprememb na očeh, čemur je namenjena fundus kamera za slikanje očesnega ozadja, in z ustrezno terapijo (laserska fotokoagulacija) je moč preprečiti 70 odst. slepote pri diabetikih,” sta povedala specialista. Kamera pokaže že najmanjše spremembe, ki jih s klasično metodo ne morejo zaznati, tako da lahko že v zgodnjem obdobju napredujoče bolezni z ustrezno terapijo preprečijo nadaljnji razvoj za vid nevarnih sprememb. Sliko, ki jo kamera posname, lahko shranijo v računalniku, kar omogoča kasnejšo analizo stanja in primerjave v določenih časovnih obdobjih ter ugotavljanje uspeha zdravljenja.
Cena tega aparata je okoli 50.000 nemških mark. Znesek, ki
•	Ugodje duh upočasni, težave pa ga vzgajajo in krepijo. (Petrarka)
•	Največji lažnivec na svetli je: govori se. (Mallock)
ga posamezniki namenjajo za take humantitarne akcije, šteje v davčno olajšavo. V Lions klubu in novomeški bolnišnici upajo, da bodo potreben denar za nakup zbrali do jeseni.
A. B.
ZAHVALA SPONZORJEM JURJEVANJA
Občina Črnomelj in Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj se najlepše zahvaljujeta vsem sponzorjem, ki so finančno pomagali pri organizaciji tradicionalne prireditve Jurjevanje in kresovanje. Ti pa so: IPS Ljubljana, Metalka Ljubljana, Dnevnik Ljubljana, Rayer Pharma Ljubljana, Jakša-ventili Ljubljana, Berkopec Črnomelj, Tiskarna Ka-pušin krasinec, radio Sraka Novo mesto, Studio D Novo mesto, Elek-Iroinštalalerstvo in meritve Dragica Vrščaj (Črnomelj), D & R club Črnomelj, SKB banka, Begrad, Danfoss, Eki, Integral, Ambiens, Toppos, Pot, Dolenjske pakarne, Ford Stepan, Present, Flora, Emona Merkur, Reno servis Vrtin (Črnomelj), Kmečka družba, Kamnoseštvo Udovič in Art & Craft.
ZAHVALA
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto se zahvaljuje članom društev, predsednikom in sekretarjem, predstavnikom ZGNS, direktorici ASIS-a, tolmačem, županom Novega mesta, Škocjana in Metlike, nastopajočim, gostiteljici restavraciji Tango (vodstvu in osebju), voditelju programa, vabljenim gostom, snemalnim ekipam in novinarjem, ki so prišli na proslavo 40-letnicc delovanja društva na Otočcu. Hvala Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih Ljubljana, Provineialatu Šolskih sester de Notre Dame Ljubljana, Izvršnemu odboru Društva za pomoč duševno prizadetim Novo mesto, Društvu multiple skleroze - dolenjska podružnica, Društvu gluhih in naglušnih Murska Sobota in drugim, ki so nam isno ali ustno čestitali, dali prispev-e in nam zaželeli še veliko uspešnega dela.
Pohval, ki jih vsi v društvu sprejemamo, smo zelo veseli. Za dobro organizacijo pa so zaslužni tudi: naša podporna članica ga. Šinkovec, Mestna občina Novo mesto, Enigma, Sitotisk Avbar, Grafocommerce in vsi, ki ste nam pomagali z nasveti, informacijami, sponzorstvom in občutkom do sočloveka, kije drugačen.
Predsednik in sekretarka društva MDGN NOVO MESTO
®wnSJHL
• Življenje mi najbolj ogroža dvoje srečanj: s prepolno cesto in s prepolnim krožnikom. (Sršen)
TRGOVINA IN STORITVE
8340 ČRNOMELJ, Na bregu 31, tel: 068/51-770
PRODAJA VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV TER POOBLAŠČENI SERVIS ZA VW IN AUDI
UGODEN
PORSCHE LEASING SLO KREDIT
n a
OBNOVAl	CERKVE 'SV
FRANČIŠKA - Med naselji Stari in Novi Kot ter Loški Potok tik zraven hrvaške meje stoji propadajoča cerkev sv. Frančiška (Roka), ki je tako kot pokopališki kompleks zraven nje, v zelo slabem stanju. Tamkajšnji krajani, župnija in občina so se odločili, da ta kulturni spomenik obnovijo, kar je za 62 tu živečih krajanov prav pogumno dejanje in hkrati njihova tenkočutna zavest, da ohranijo kulturno dediščino. Domačin Anton Knavs je brezplačno izdelal načrte za obnovo, ki naj bi znašala približno 14 milijonov tolarjev, cena izvajalca pa je mnogo višja od projektne vrednosti. Obnova je zalo razdeljena na tri faze - prvi dve, ki naj bi stali 7 milijonov tolarjev, naj bi opravili že letos. Nabavljeno imajo že strešno kritino, železo, les, računajo pa tudi na prostovoljna dela, pomočvbiine in države. Prav slednja v preteklosti ni znala prisluhniti tem ljudem. (Foto: A. Košmerl)
vasem
kanalu
v soboto ob 18. url
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure.

| AVTO KLINIKA, d.o.o.
Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu!)
‘ST 068/ 323-035
I
I
I
I
I
V našem servisu nudimo kvalitetne in hitre mehanične storitve na vseh tipih vozil po konkurenčnih cenah. Redno pa vam BREZPLAČNO zamenjamo pri nas kupljeno olje in oljne filtre, ki so vedno na zalogi.
Olja:
CV1 STROP I t /.	PROTON
SVEČKE IN OLJNI FILTRI CHAMPION
C____
NOVO! ROČNA AVTOPRALNICA - —
i vvntLL^s rMUiVIU IIUN
I ALU PLATIŠČA
V —	—--------

CHEROKEE ROAD
MASTER
4)
4)
štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki
centralno daljinsko odklepanje in osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km
7 let garancije na karoserijo
o Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM O Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM
CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6%
Pooblaščeni prodajalec:
BABIČ EVALD s.p.
Tovarniška 7, 8270 Krško
tel. 0608/ 21 307, faks 0608/ 21 307
"c
<U
b
-C
’ Jž5
"S
i
a
C/3
3
'S
Oh
Uj
f
a
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: Novo mesto, Krško, Brežice, Črnomelj, Metlika, Šentjanž, Žužemberk, Lucija pri Portorožu, Kostanjevica, Jesenice na Do-tenjskem, Masla Strmca, Drnovo pri Krškem,, Brestanica, Šentjernej, Čatež pri Zaplazu, Soteska in drugod;
•	vikende in zidanice: Straža, Ždinja vas, Dolž, Rožič vrh, Semič, Doblička gora, Trebnje, Bučka, Škocjan, Telče, Trebelno, Križe pri Novem mestu in drugod;
•	poslovne stavbe: Novo mesto, Črnomelj, Krško, Drnovo in drugod;
•	prodamo parcele za gradnjo, kmetijska zemljišča in gozdove, kmetije po vsej Dolenjski;
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
.....-.. '.'.vTn
RADIO
VW GOLF 1,8 GL, 90 KS, 5 V že za 27.990 DEM
Oprema: klima, servo volan, centralno daljinsko zak., radio, 8 zvočnikov, tonirana stekla, odbijači v barvi, zadnji spojler z zavorno lučjo, termo zaščiten akumulator. Prodaja:
HATOR, d.o.o., Ljubljana tel. 061/133-84-18 061/133-84-30
Informacije: 068/81-630
VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA
Mftgic line
090 4 123
TUDi PISNO p p 34 L|ubiianci Črnuče i 56 SIT mir.
NIPP0N S&P. d.n.o.
f # anan}
POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER
,0,YdLV05-’
107.3 \l y \l 107.5
91.2
OGNJIŠČE
tel. 152 11 26 f«X. 152-13-62 j

| TELEVIZIJA NOVO MESTO)
,vaš kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
Uno 1.0 Bas8 5V Panda 1.1 4x4 Punto 55 S Punto 75 SX Brava 1.4 S Bravo 2.0 HGT Lancia Kappa Lancia Zeta 2.0 L
12.890 18.630 od 16.450 od 18.980 od 23.270 Od 37.690 od 55.000 od 47.830
Bravo 1.4 S Brava 1.6 SX
CZ, airbag, radio,] temna stekla.
80KM, 12v, poraba 5,21/1 OOkm
22.490 DEM
i
servo volan, airbag, CZ, el pomik stekel, radio, bočne ojačitve, koda, 4 vzglavniki, nastavljiv sedež in volan po višini,
1.6 16v, 103 KM. poraba 5,51/100 km
26.990 DEM
DUCATO PANORAMA, DUCATO FURGON IN FIORINO
IPtadluMS&tm 14€)
I .Viminili • Sl.irn /.n novo
. Delovni čas:
MtfKETING 9-13, 14-17, sob. 9-12
teT. 061 159 70 72I
risama - Neuberge/jeva 1 7, Salon in servis - Podutiška 1-40. s.	Ljubljana	j
ISDN
digitalno omrežje z integriranimi storitvami
Telekom Slovenije
ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM.
INFORMACIJE: Telekom^) Slovenije *\s
PE Novo mesto
Novi trg 7a
8000 Novo mesto
ali po telefonu 080 8080
Ženitna posredovalnica
Metulj
Tržaška c. 2, Ljubljana Tel. (061) 126-35-84
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29 IB090/42-38I
CD BTV SELEČO
(D potovanje v BENETKE za 2 osebi CD fotoaparat KODAK (D parni likalnik ROWENTA in še DESET ZANIMIVIH NAGRAD!
Javno žrebanje bo na prireditvi v SOBOTO 29. junija ob 12.30 uri v nakupovalnem centru
KOVINOTEHNA
iij|iMi(6@g/Sj: idx6mm (mij^ig
m IMM&Sftp UJM MA(UMai3
Od 20. do 29. junija zbiramo nagradne kupone ob gotovinskem nakupu blaga nad 5.000 SIT.
M® Sl IM) jjurnla
mmm m.(0u& hoji m«)
TMJ1W®®PW m
Najboljši plačilni pogoji, gotovinski popusti in praktično darilo ob nakupu:
ROČNI ŠIVALNI STROJČEK SINGER
iMiifrifMMiM <Sag m MŠMAfR?
s®
intermarket
BflfSSfiTRHB
Brežice
tel.:0608/62857
INTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
odkupimo delnice LEKA, PIVOVARNE UNION, PIVOVARNE LAŠKO, RADENSKE, KRKE in MITOLA trgujemo z delnicami TERM ČATEŽA, MERCATORJA, KOLINSKE in SLOVENIJALESA na Ljubljanski borzi izvajamo prenos lastništev delnic v KDD INTARA. PRAVA IZBIRA Telefon: (061) 137-73-73,137-74-74,137-75-75,173-44-44 Fax: (061) 173-44-80
SKD
Naj vse nas minuli praznik — peti rojstni dan naše domovine — navda z novim upanjem in veseljem.
O O SKD Novo mesto
ZARADI POVEČANEGA POVPRAŠEVANJA IŠČEMO SAMOSTOJNE SODELAVCE na
terenu z izkušnjami za širša področja Novega mesta, Krškega, Črnomlja in Trebnjega. Edinstvenost izdelka in znani kupci so garancija za dober zaslužek.
Tel.: 061/787-635 od 8. do 18. ure.
ZAPOSLIMO slikoples-karje in stavbne mizarje ter gradbene monterje in termoizolaterje (klasične — steklena volna...) s končano šolo ali priučene za delo v tujini — Nemčija. Tel.: (061) 323-398 dopoldan ali (061) 441-180 popoldan ali pisno na ALPE —TERMOMONTAŽA, d.o.o., Ljubljana, Kamniška 25.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec
RUDI TRBOVC
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
kolektiv mercator-kmetijska zadruga
KRKA, NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
LEONA
SKRABLA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Se posebna zahvala velja osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice,dr. Balažiču, dr. Stariču, dr. Kapšu in dr. Kranjcu ter sestri Slavki za vso skrb v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi podjetju Telecom za izredno pozornost in gospodom Zupancu, Golobu in Vuteju za izrečene besede slovesa ob grobu.
Žalujoči: žena Ela, hčerka Alenka, sinova Vojko in Janko z družinami
ZAHVALA
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči, v domovih naših je praznina.
Spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni.
V 68. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in sestra
FRANČIŠKA
SMOLE
roj. Krese
iz Čužnje vasi 24 pri Trebelnem
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, g. župniku Janku za lepo opravljen obred, zdravnikom Splošne bolnice Novo mesto in Kliničnega centra Ljubljana ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci, hči Silva z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ KOCJAN
Klenovik 6, Škocjan
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in spremstvo Pokojnega na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in podjetju Labod za darovano cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 38. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi sin, brat, stric, nečak, svak in prijatelj
ANDREJ
ŽELEZNIK
Iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Adria-Mobil in košarkarjem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. patru Darku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
1. julija 1996 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mami, stara mama, sestra in teta
MARIJA
VIDIC
roj. Junc
112.8.1922-1.7.1995), iz Žabje vasi 8, Novo mesto
Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vse življenje si garata, vse za dom, družino dala, ako bi ti volja do življenja zdravje povrnita, ne bi tebe, ljuba mama, črna zemlja krila.
Po težki bolezni nas je zapustila naša predraga žena, mama, stara mama, sestra in teta
KAROLINA PLUT
roj. Gornik
s Krvavčjega Vrha
^aša zahvala vaščanom, sovaščanom, sorodnikom ter prijateljem za številna pisna, telefonska in !*stno izražena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Pose-?eJ se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz Metlike, Novega mesta in Ljubljane, gospodoma 2uPniku in kaplanu, ge. Pepci Kočevar, ge. Diti Požek za poslovilne besede pred domačo hišo, Pekarn in organizatorju pogreba. Vsi skupaj ste pokazali, da ste imeli našo mamo radi, kar nas je hrabrilo v najtežjih trenutkih, Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože in hčerke z družinami
ZAHVALA
Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mati, v zameno za Tvoje srce?
(A. Gradnik)
V 98. letu je tiho zaspala in nas pustila same naša ljuba mama, babica in
prababica
ANGELA JAKŠE
z Uršnih sel
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se z dobro mislijo, besedo ali dejanjem, s solzo, molitvijo in pesmijo poslovili od nje. Posebej se zahvaljujemo za večletno zdravljenje dr. Kokalju in dr. Balogu. Naša srčna zahvala pa velja zlasti patronažni sestri ge. Jelki Pirc za skrbno in nesebično pomoč pri negL Hvala farnemu župniku za obiske in pogrebni obred. Zahvaljujemo se za vse izraze sožalja, g. Šobarju za poslovilni govor, za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na zadnji poti. V naših srcih ostaja za njo bolečina, ljubezen in neskončna
hvaležnost.
Vsi njeni otroci z družinami Uršna sela, 23.6.1996
ZAHVALA
Od življenja, ki ga je tako rada živela, sc je v 93. letu poslovila naša draga mama
ANA PUHEK
iz Gor. Suhorja 13 pri Vinici	v
j^nogo več kot besede zahvale smo dolžni sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se prišli Poslovit od pokojne mame in ji prinesli toliko rož in sveč, nas pa tolažili in izražali sožalje. Z ahvalo bi se radi spomnili vseh, ki ste prihajali na njen dom, kjer je živela sama in ji z besedo in ®'orn lepšali in krajšali vsakdan. Hvala medicinskemu osebju novomeške bolnišnice za skrbno dravljenje in nego ter ge. Ivanki Mestnik iz Novega mesta, ki je v bolniški sobi naši mami Posvetila veliko časa in ji izrazila spoštovanje. Prav posebno zahvalo izražamo g. župniku z 1 niče za obiske na domu in v bolnišnici ter za ganljivo opravljen obred ob slovesu. Hvala g. f/niju in pevkam z Otovca. Za izraze sožalja se zahvaljujemo sosedom na Mavrecnu in v Ljub-Jani na Tbilisijski 36, Ul. 28. maja 67, Ul. bratov Učakar 6 ter družini dr. Novaka iz Domžal.
Hvala vsem, ki ste nam pisali in bili v teh težkih trenutkih iskreno z nami.
Otroci: Mimica, Vlado, Anica z družinami
ZAHVALA
Ko tragično smo prejeti vest, verjeli nismo, da to je res, življenje mlado si končal, ga kruti cesti daroval.
Zdaj solze za teboj teko, spomin na tebe trajen bo.
Ob tragični in prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, nečaka, bratranca, vnuka in prijatelja
BOŠTJANA
FLORJANČIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, spremstvo pokojnega na zadnji poti ter vso drugo moralno pomoč. Posebno zahvalo dolgujemo reševalcem in bolnišemu osebju za požrtvovalnost, g. župniku za opravljen obred ter govornikom za poslovilne besede, gasilcem in pevcem ter kolektivoma Ključavničarstvo Črtalič in Vulkanizerstvo Vidic. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oči, mamica, brata Damjan in Primož, Alenka in ostalo sorodstvo
m TEDEN' M!
/A TEDENSKI KOLEDAR — KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM IFA — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
Četrtek, 27. junija - Ema Petek, 28. junija - Hotimir Sobota, 29. junija - Peter, Pavel Nedelja, 30. junija - Emilija Ponedeljek, 1. julija - Bogostav Torek, 2. julija - Marija Sreda, 3. julija - Irenej
LUNINE MENE
1. julija ob 5.58 - ščip
kino
BREŽICE: 27.6. (ob 18.30) melodrama Joči, ljubljena dežela. 30.6. (ob 19. in 21. uri) in 1.7. (ob 21. uri) drama Zadnji sprehod. 3.7. (ob 21. uri) komedija Ptičja kletka.
ČRNOMELJ: 28.6. (ob 21. uri) in
29.6.	(ob 19. uri in 21.15) ameriški film Dvanajst opic. 30.6. (ob 19. in 21. uri) film Ženska za umret.
KRŠKO: 27.6. (ob 19. uri), 28.6. (ob 20. uri) in 30.6. (ob 18. uri) ameriška drama Casino.
KOSTANJEVICA: 29.6. (ob 20. uri) ameriški film Dvanajst opic.
30.6.	(ob 20. uri) melodrama Holan-dov opus. 3.7. (ob 20. uri) drama Zbogom Las Vegas.
METLIKA: 28.6. in 29.6. (ob 21. uri) film Ženska za umret. 30.6. (ob 19. in 21.15) ameriški film Dvanajst opic.
NOVO MESTO: 28.6. ter od 30.6. do 3.7. (ob 19. in 21.30) akcijski film Kritična točka.
ŠENTJERNEJ:'28.6. (ob 20. uri) ameriški film Dvanajst opic.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 29. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od J. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas
od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: marke! Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. dc 20. uie: market Perko, Sentpeler od 8. do 18. ure: Urška, Uršnasela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market od 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 30.junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
< Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samo-
postrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: marke! Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni Irg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
Žužemberk: od 8. do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Marke! Čardak
Semič: od 7.30 do 10.30: Market Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
Branje, ki prvo In edino doslej razkriva Identiteto ter početje tistih, ki $o Dolenjsko In Slovenijo pripravljali In pripravili na vojno. Pisanje, ki prvo In edino doslej prinaša prepise v hladnih gotenišklh tunelih spravljenih dnevnikov vojnih In predvojnih dni leta 1991.
Pri Magnoliji, založbi slovenske pomladi, je izšla knjiga “Ščit”, s podnaslovom “Dolenjska pot v samostojno Slovenijo", avtorja Bojana Budje. Cena knjige je 3.200 tolarjev, do nje pa je moč poleg telefonskega naročila na številki (061) 553-775 priti tudi s spodnjo naročilnico, s katero je naročniku priznan 10-odstotni popust. Izpoljeno naročilnico pošljite na naslov:
Založba Magnolija, Celovška 108,1000 Ljubljana
f€-------------------------------------------------------------H
Ime in priimek__________________________________________________
Naslov:
Naročam izvod(ov) knjige Bojana Budje “Ščit”
DOLENJSKI LIST
l\
IZDAJA TELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA oh četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. polletje ■1.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno lOO DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na pni ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-6IO; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefas (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@insert.si Internet htlp:/lwww.insert.si/dlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenju (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka:Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kmetijski stroji
PRIKOLICO za traktor TV, nosilnosti 1500 kg, primerno tudi za manjši traktor, prodam. « (0608)87-033.	7074
TRAKTOR IMT 549 star 6 let, malo rabljen, prodam. Franc Žurko, Kamence 3, Cerklje ob Krki.	7080
MOTORNO KOSO Stihi, malo rabljeno, v garanciji, ugodno prodam. « (068)59-078.	7106
GUMI VOZ, 15 col, in kravo sivko, brejo, prodam. Antonija Pepel, Šmarješke Toplice 28.	7107
KOSILNICO FIGARO D prodam ® (0608)82-222.	7110
TRAKTOR Štajer 540, s koso in kabino, prodam. « (068)58-033 ali (0609) 610-849.	7112
HLADILNI BAZEN, 3201, lepo ohranjen, in atomizer, 350 1, prodam. Judež, Prapreče 2, Šentjernej.	7117
MLATILNICO poljske izdelave, s popolnim čiščenjem, malo rabljeno, ugod-. no prodam. * (061)789-434.	7120
TROSILEC hlevskega gnoja, pajka na 4 vretena in dvoosno prikolico prodam. «(068)81-323.	7137
UNIVERZALNI STROJ- mlin Mio Standard UM 11, malo rabljen, ugodno prodam. ® (068)89-290.	7149
SAMONAKLADALKO SIP, 17 m3, traktor IMT 542, 750 ur, in jedilni krompir za krmo prodam po 10 SIT/kg. « (068)40-170.	7156
MOLZNI STROJ Vitrcx Virovitica, malo rabljen, ugodno prodam. « (068) 57-421.	7166
TRAKTOE URSUS 35 prodam « (068)78-284.	7176
kupim
TRAKTOR IMT 539, ohranjen, kupim in prodam kabino za IMT 533. « (0609)637.177.	7143
I m3 suhih češnjevih desk, debeline 20 ali 25 mm, kupim. ® (068)52-496. 7147 R 5, letnik 1991 ali 1992, dobro ohranjen, kupim. « (068)21-806.	7158
motorna vozila
LADO 1300 S, prevoženih 89.000 km, letnik 12/84, prodam za 2600 DEM. S (068)43-573.	7073
Z 101, letnik 1984, neregistrirano, prodam. ® (068)24-472.	7075
HONDO 1.4, 1. 90, prodam. « (068) 26-669.
OPEL ASTRO 1.4 i, letnik 8/92, rdečo, prevoženih 71.000 km, prodam ali menjam za golf 2 diesel. « (068)48-542.
7079
GOLF JX D, letnik 1986, ugodno prodam. Irena Tomašič, Ul. 21. oktobra 4 a, Črnomelj.	7082
JUGO 45, letnik 1988, prodam. « (068)341-662.	7085
Z 101, letnik 1987, in fiat uno 45 Fire, letnik 1986, prodam. Brane Muhič, Jur-na vas 14, Novo mesto.	7087
MERCEDES BENZ 200 D, letnik 1978, registriran do konca leta, bel, CZ, lita platišča, servo, temna stekla, vlečna kljuka, odlično ohranjen, prodam za 7700 DEM. ® (068)53-007, popoldan.
7088
LADO KARAVAN, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam. « (068)87-558.
MERCEDES 508 prodam. « (061) 737-093.	7093
R 5 FIVE, letnik 10/94, 24.000 km, prodam za 10.200 DEM. « (068)25-479.
7098
JUGO KORAL 45, letnik 1991, registriran do 6/97, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam. « (068)49-567, Anita.	7100
OPEL VECTRA 1.4,1. 91, prodam « (068)26-669.
JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 11/96, prodam. ® (068)49-707.
ŠKODO, letnik 1981,55.000 km, re-gistrirano do 8/96, lepo ohranjeno, prvi lastnik, prodam. « (061)857-199. 7103 JUGO 55, letnik 1987, registriran do 10.4.1997, prodam za 2700 DEM. ® (068)73-346.	7108
JUGO GVL, letnik 1988/89, 70.000 km, prodam za 3000 DEM. ® (068)50-355.	7109
Z 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)57-739.	7114
APN 6 S, zelo dobro ohranjen, moder, prodam. ® (068)25-837.	7115
GOLF 1,3 GL, letnik 1986, registriran do 6/97, 147.000 km, električni pomik stekel, sončna streha, daljinsko centralno zaklepanje, deljiva zadnja klop, gume R14, prodam. ® (068)42-932.	7124
R 5, 5 V, 5/93, prodam. ® (068)25-536.	7132
AX 1,1 FIRST, 5792, sive kovinske barve, druga lastnica, prodam. ® (068) 25-217.	7133
126 P, registriran do decembra, ugodno prodam. ® (068)81-453.	7135
PASSAT 1,8 ABS, letnik 1992, 58.000 km, rdeč, CZ, tonirana stekla, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Cena 18.500 DEM. ® (068)87-603 ali (068)87-204.	7136
R 5 CAMPUS, letnik 1991,54.000 km, 5 V, registriran do 2/97, kot nov, prodam. ® (068)46-510, dopoldne ali (068) 45-438, po 18. uri.	7140
R 4, letnik 1987, registriran do 10/96, rdeč, prodam. ® (068)42-956.	7141
LADO SAMARO, letnik 1993, ugodno prodam. ® (061)855-538, od 16. ure dalje.	-7150
GOLF CL 1,9 DIESEL, letnik 1993, temno rdeče kovinske barve, 55.000 km, prodam. ® (068)83-309.	7151
MOTORNO KOLO skuter Piaggio, 49,4 CC, novo, ugodno prodam. ® (068)41-153.	7162
GOLF CL 1,3 B, letnik 1991, 70.000 km, modre barve, registriran do 1/96, prodam. Barbara Blas, Florjanska 24, Sevnica.	7165
126 P, letnik 1989, nove gume, akumulator, prevleke, radio, prodam. ® (068) 325-721.	7167
CLIO RT 1,4, letnik 1993, sončna streha, radio, prodam za 15.000 DEM. ® (068)24-313.	7175
R 5, letnik 1991, registriran do 2/97, prodam. ® (068)40-804.	7177
126 P, 11/87, 77.600 km, nove gume, ohranjen, ugodno prodam. «(068)22-392.	7179
GOLF JGLD, 5 V, registriran do 6/97, dobro ohranjen, prodam. Viktor Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto.
7182
R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. ® (068)76-248.	7183
MOPED EKSPRES, dve muzejsko starinski omari in 100 1 prešo, odlično ohranjeno, prodam ® (068)22-020.
7184
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 3/97, 70.000 km, prodam. ® (068)342-291, dopoldne. (068)43-659, popoldne.	7187
R 5 PLUS, I. 9/93, rdeč, 3 V, ohranjen, ga raži ran, ugodno prodam. Inf. po 14. uri. ® 068/27-668
JUGO KORAL 60, l. 89, bele barve, 1 lastnik, prodam za 3500 DEM. ® 87-615 dop. in 83-233 pop.
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, «(068)49-567.	5175
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.	5810
ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi celoten program senčil, in sicer: rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, roloje, sereene, komarnike in markize. V naši trgovini pa dobite tudi vse sestavne dele za omenjena senčila. ® (061)651-247.	6561
posest
PARCELO v bližini Pahe, primerno za vinograd ali sadovnjak, prodam. ® (068)75-329.	7081
DEL starejše hiše v Krškem prodam. «(064)332-753.	7084
GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo, v naselju Dore v Brestanici,. prodam. ® (062)771-578.	7121
VINOGRAD s 740 trtami z načrtom za zidanico in njivo, v skupni izmeri 48 a, prodam. ® (068)50-101, zvečer. 7134 35 AROV NJIVE, primerno za njivo, vinograd, vikend, elektrika in voda na zemljišču, dostop z vsakim vozilom, prodam na Planini pri Raki. ® (0608)42-601.	7138
GRADBENO PARCELO v Trebnjem prodam. ® (061)125-94-57 ali (061)268-715 popoldan.
NOVEJŠO HIŠO v okolici Škocjana s cca 50 ari zemlje prodam ® (061 )50-286 ali (068)24-997.	7139
prodam
PRAŠIČA, težkega 80 do 100 kg ter otroško kolo, 20 col, 5 prestav, prodam. Ana Starc, Gor. Brezovicca 18, Šentjernej.	7076
HIDROFOR prodam /a 110 DEM. « (068)68-585.	7077
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:
Ulica in kraj:..................................
IVšta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
ENOFAZNI CIRKULAR, malo rabljen, prodam. ® (068)22-611.	7086
STROJENO govejo kožo, 4. 23 m2, črno-bele barve, prodam. ® (068)67-362 ali 68-647.	7092
2 PERZIJSKI MUCKI, zelo lepi, 1 siva, druga 4-barvna, prodam. ® (068)76-575.	7095
100 DO 200 L šmarnice, 8 mesecev staro teličko simentalko in gumi voz, 16 col, prodam. Anton Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, ® (068)41-071.	7096
RESASTE GONIČE, odličnih staršev, prodam. ® (068)50-475.	7097
SONČNI KOLEKTOR, 2 m2, IMP, nov, ugodno prodam. ® (068)51-037 ali 51-462.	7099
KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, in bikca simentalca, težkega 350 kg, prodam, ® (068)87-402.	7101
JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE z vso opremo ugodno prodam. ® (068)25-912, popoldan.	7104
UGODNO PRODAM kravo sivko, četrtič brejo 5 mesecev, težko 760 kg, prodam. S (068)40-788.	7105
MEŠANO bizeljsko vino, rdeče in belo, prodam. ® (068)51-040, dopoldan.
7113
KLAVIRSKO HARMONIKO, 40-
basno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)27-516.	7116
2 HRASTOVIH VRAT, rabljenih, tro-delno okno in zidake porušene hiše prodam. « (068)40-005.	7118
DOBRO OHRANJENO 48-basno harmoniko, rdečo, za prvi uk otroka, ugodno prodam. ® (068)23-289 ali 42-714.	7119
KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, s tretjim teletom, prodam. ® (068)76-373.
7123
DOMAČO svinjsko mast prodam in kupim izkopalnik krompirja. ® (0608) 82-J 69.	7142
ŠOTOR za 5 oseb z opremo in 10 m3 bukovih drv ugodno prodam. ® (068) 85-684.	7145
10 m2 brezovega parketa ugodno prodam. ® (06H)65-309.	7146
MOTORNO ŠKROPILNICO IMP Panonija super 50 prodam za 15.000 SIT in vlečno kljuko za daihatsu za 8.000 SIT. «(068)83-302.	7153
BREJO TELICO, 7 mesecev, in Z 128, letnik 1990, višnjeva rdeča, vredno ogleda, prodam. Alojz Borjan, Hrušica 1.
7155
RABLJENO PEČ za etažno centralno s kompletno dodatno opremo prodam. «(068)24-519.	7160
RDEČE VINO in šmarnico prodam. S (068)49-306.	7161
KUHINJSKO MIZO in 6 stolov, lepo ohranjeno, ugodno prodam. « (068)51-768.	7163
MIKROVALOVNO PEČ, Moulinex 750 W, še zapakirano, prodam za 35.000 SIT. «(068)68-096.	7164
KRAVO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev s četrtim teletom, prodam. « (0608)84-443.	7168
BIKCA, starega en teden, črno-belega, prodam. «(068)78-256.	7171
KOZLIČKE za zakol prodam. « (068)84-305.	-7180
TELIČKO, staro 10 dni ter molzni stroj Virovitica prodam. «(068)78-368.
7181
DVE KOZI sanske pasme in nov štedilnik na drva Bitola 90, desni. « (068)28-075.	7186
VEČJE ŠTEVILO ODOJKOV kr-škopoljske pasme, črno-bele, težke od 20 do 25 kg, prodam. Baznik, Zasap 17, 8263 Cerklje ob Krki.	7188
razno
V	ZELO kratkem času vam natipkam
vse vrste besedil. ® (068)49-371.	7078
V	BLIŽINI Novega mesta oddam v najem okrepčevalnico. « (068)21-043.
7083
LOKAL, 25 m2, v BTC Novo mesto ugodno oddam. «(068)28-549 ali (0609) 642-659.	7090
GROB v Črnomlju oddam. « (061) 1373-259, po 21. uri.	7111
ANGLEŠKI JEZIK inštruiram. ® (068)341-888.	7130
IZOLA! Oddam apartma blizu Simonovega zaliva za 4 do 5 oseb ter sobo s kopalnico v juliju in avgustu. «(066)63-634.	7144
INŠTRUIRAM matematiko za OŠ. « (0608)88-180.	7159
NUDIMO vam kvalitetno montažo domofonskih sistemov v stanovanjskih objektih, hišnih alarmnih naprav ter telc-fomskih central. Alojzija Lavrič, Sadinja vas 36, Dvor.	7170
V	NAJEM ODDAM bife v okolici Do-lenjskih toplic. « (0609)633-553. 7174
OSEBJE RENAULT- REVOZ išče apartmaje za dve ali tri osebe. g.J.Larc-hez, pri g. Nenadu Vučiniču, Aškerčeva 12, Novo mesto.	7178
službo dobi
Gostilna Javornik na Rakovniku išče kuharja (-ico). Zaželjena kreativnost. « (068)47^-178.
VEČJA TRGOVINA z živili v Novem mestu išče sposobnega poslovodjo. OD po dogovoru. Ponudbe pošljite na Dolenjski list pod šifro: -SAMOINICIATIVNOST«.	7091
ZASTOPNIKA za prodajo ekskluzivnega prehrambnega artikla za restavracije na območju Dolenjske iščemo. Kosta Commerce, d.o.o., BenčiČcva 2 c. Koper.
7122
ZAPOSLIM dva potnika. Pogoj je dostavno vozilo, tt (068)20-375.	7125
DOBER TEDENSKI PRIHODEK s posredovanjem naše pošte! Prava priložnost. Pošljite naslovljeno pisemsko ovoj nico z znamko na naslov: Matej Heine, Zali Log 4, 4228 Železniki.	7128
NA PODROČJU Dolenjske iščemo komercialiste.« (062)227-834*	7129
DELO po pogodbi dobite na \ (068)73-058 ali (068)624-582.	7l5>
Voznika C in E kategorije
redno zaposlim za opravlja; nje prevozov v mednarodni špediciji. Tel.: 068/57-607, 57-535 WEST transport -Tkalčič.
1 VI	• V V
službo išče
DEKLE išče delo v času letnih po^
nic (julij-september). S (068)42-961
71*
stanovanja
ODDAM SOBO s kopalnico in WC: možnostjo kuhanja, najraje študentk^
«(068)20-485.	f
V	ČRNOMLJU najamem garsonj«J
v bloku ali hiši. ® (068)22-483.	7|!'
STANOVANJE, 40 m 2, CK, na GrflJ prodam. Vseljivo takoj. ® (068)27-ffl po 17. uri.	71*
V	KRŠKEM prodam dveinpolsob^ stanovanje, 70 m2, CK, telefon, balkflj Takoj vseljivo, cena 65.000 DEM J (0608)32-660 ali (0608)31-796. W
IŠČEMO eno ali dvosobno stano^ nje v Novem mestu ali okolici- J (068)321-259.	W
NA JAKČEVI v II. nadstropju mo dveinpolsobno stanovanje. « (®%. 322-282.	W
. NA LEVSTIKOVI, Novo mesto, P1* dam garsonjero. « (068)342-470. 71'
DVOSOBNO STANOVANJE vF vem mestu prodam ali menjam za sobno. «(068)73-106.	71®
NAJAMEM enosobno stanovanj^ Novem mestu ali bližnji okolici. v < 321-701.
preklici
TRGOVINA Sneguljčica, BTC N<* mesto. Ljubljanska 27, Zdenka Kuknjjj s.p , zapiram trgovino 19.9.1996.	™
Prodaja in montaža garažnih in dvoriščnih vrat z motorni'’1 pogonom. Motor je možno montirati tudi na obstoječa vrata.
Tel. 42-982
ZAPOSLIMO slikopleskarj® in stavbne mizarje ter gradbene monterje i** termoizolaterje (klasične -steklena volna) s končane šolo ali priučene za delo v tujini (Nemčija).
Tel. (061) 323-398 dopoldan ali (061)441-180 popoldan ali pisno na: ALPE ” TERMOMONTAŽA, d.o.o-, Ljubljana, Kamniška 25-
Revija SARA vabi k sodelovanja honorarne sodelavce za delo na področju marketinga. Pisne vloge z dosedanjimi izkušnja”11 pošljite na naslov:	'
SARA-MARKETING, p.p. & 4000 Kranj
Zaposlimo šoferja s C in P kategorijo za nedoločen ča5 za notranji promet 1,1 Hrvaško.
Informacije na tel.: (0609) 643-573 ali (0608) 75-197
^ri^Lukj
Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612
LADA
avtomobili
NAJUGODNEJŠI KREDITI
Nudimo kredite in leasN , tudi za rabljena vozila-
Trgovsko podjetje Zrno Raj
zaposli trgovca tehnik stroke za nedoločen čas-Informacije na tel. 0608/7 410 ali 0608/75-086

30
DOLENJSKI LIST
Industrija in rudniki nekovin
KREMEN NOVO MESTO, p.o., Rozmanova 9, 8000 Novo mesto, Podaljšuje javni poziv upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic podjetja.
Javni poziv je bil prvič objavljen v časopisu Dolenjski list in Uradnem listu RS št. 20/96, z dne 12.4.1996.
Javni poziv za predložitev lastninskih certifikatov, potrdil in gotovine za vpis delnic interne razdelitve in notranjega odkupa se Podaljša do 30.8.1996
Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja po tel. (068) 322-315.
ZAHVALA
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(Tone Kuntner)
V 78. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama
MARIJA SLAK
roj. Omahen
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami ter pokojni darovali toliko cvetja in sveč. Se posebna zahvala sosedom, pevcem za občuteno zapete žalostinke in dr. Humarju za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Medvedjek, Stranje, Ljubljana, Cleveland
RAZVOJNI CENTER TIVOLI, d.o.o.
Šlandrova 10
1231 LJUBLJANA ČRNUČE
Iščemo in takoj zaposlimo
1.	1 VODJO GRADBIŠČA
2.	1 GRADBENEGA DELOVODJA
3.	5 KVALIFICIRANIH TESARJEV
4.	5 KVALIFICIRANIH ZIDARJEV
Od kandidatov pričakujemo:
pod 1.: dipl. inž. gradbeništva ali inž. gradbeništva, strokovni izpit, najmanj 2 leti delovnih izkušenj
-	pod 2.: gradbeni tehnik ali delovodska šola, 2 leti delovnih
izkušenj
-	pod 3. in 4.: kvalificiran tesar oz. zidar in vsaj 1 leto delovnih
izkušenj.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je na naših gradbiščih v Republiki Sloveniji.
Delavcu nudimo primerno in prijetno delovno okolje, dober osebni dohodek.
V upanju, da se boste odločili za sodelovanje, pričakujemo vaše prijave, najbolje pa je, da se oglasite osebno na naš naslov:
RC TIVOLI, d.o.o., Šlandrova 10, ČRNUČE, ali nas pokličite po tel.: (061) 161-17-03, 372-713, da se o vsem dogovorimo. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.

ZAHVALA
Tiha je gomina kjer počivaš, dragi očka, ti, le svečka na grobu ti večno gori, pesem slavčka sliši se.
Kdo skrbel bo zdaj zame?
V 33. letu starosti nas je zapustil
FRANCI
KUHAR
Ob nenadni izgubi našega Francija se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki ste nam stali ob strani, družinama Bučar in Medved, sosedom in vaščanom ter sorodnikom. Vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in nam denarno pomoč, sodelavcem Iskre, OŠ, VVO, g. župniku za iskrene besede v večernih molitvah in pri sveti maši, iskrena hvala.
Tvoja Barbara in Peter, žena Andreja, starši in sestra z družino
NOVOLES - LESNA INDUSTRIJA STRAŽA, D.D.
objavlja
RAZPIS
prostih delovnih mest
1.	VODJE KADROVSKE SLUŽBE
2.	SOCIALNEGA DELAVCA
Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
Pod točko 1:
-	visoka ali višješolska izobrazba ustrezne družboslovne smeri
-	tri leta delovnih izkušenj Pod točko 2:
-	visoka ali višja šola za socialno delo eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES, lesna industrija, d.d. - KADROVSKO-PRAVNI SEKTOR, Straža, Na žago 6, z oznako “za razpis”.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
SWIFT 1,0 GLS 3V
•	airbag
•	el. nastavljiva ogledala
15.990 DEM
BALENO dianthus 1,6 GS 3 V 22.490 DEM
•	airbag • servo volan • el. ogledala • el. pomik stekel • cent. zaklepanje
BALENO dianthus 1,3 GL 3V 19.990 DEM
•	airbag • servavolan
KOMBI CARRY VAN 5V
15.990 DEM
DARILO OB NAKUPU • DARILO OB NAKUPU
V NOVI ŠTEVILKI PREBERITE:
*	Kataloška prodaja: Kupci radi potipajo, preden kupijo.
*	Združevanje je za uspešne male trgovce.
*	Telefon je odlično orodje, če ga znate uporabljati.
*	Najem poslovnih prostorov: Brez papirja ne gre.
[££9
Naročila sprejema:
GOSPODARSKI VESTNIK, Dunajska cesta 5,1000 Ljubljana.
Po faksu gre hitreje: (061) 132 21 30.
ZAHVALA
Ko tragično smo prejeti vest, smo mislili, da to ni res, da življenje mlado si končal, ga kruti cesti daroval Zdaj solze za teboj teko, spomin nate trajen bo.
V 36. letu starosti je tragično preminil naš dobri ati, sin in brat
RUDI TRBOVC
iz velikih Poljan 18
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu PE Krmila Bršljin, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za opravljen obred, govornikoma in pevcem.
Žalujoči: hčerkici Jani in Andreja, mama Tončka, brat Mirko z družino in ostalo
sorodstvo
RADIO
104.5 A A A 105.9
♦
107.3 \l
107.5
91.2
OGNJIŠČE
I
' , • f IvJ'.:;.'«.	.	.	S'
tel. 152-11-26 f«x. 152-13-62
v.v7..vrv-.T.z...:..........
ALFA NOVO MESTO, d.o.o.
Smolenja vas 10 Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	ŠIVILJA — 5 delavk
2.	VODJA ŠIVALNICE IN KROJILNICE — 1 delavec (- vka)
Zaposlitev je za nedoločen čas, preizkusni rok je 3 mesece. Pogoji:
1.	končana šiviljska šola,
2.	končana srednja tekstilna šola, praktično znanje šivanja in krojenja, poznavanje proizvodnih norm, sposobnost vodenja.
Nudimo stimulativni OD.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po razpisu.
O izbiri vas bomo obvestili v roku 30 dni po dnevu razpisa.
v-e želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: J^olcnjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
f
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
in priimek:_
Upokojenec:
Inv (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
,"ročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa J* naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
'"ročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:
1996.
Datum:
Podpis:
	
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
PREVOZ OSEB IN BLAGA JOŽICA KOBE, $.p.	Delovni čas od 8. do 14. ure. 2? 068/ 58-314 in 0609/ 622-332
GOTOVINSKA POSOJILA	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, TS 061/210-174 in 061/126 20 70.
KOPALNICE 2? (068) 322-879	NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto.
KLJUČAVNIČARSTVO MALERIČ 2? 068/57-562	IN0X posode in filtri za vino, oprema za čebelarje (posode za med, za odkrivanje satja, za parno kuhanje voščin), kuhinjske nape, nerjaveče dimne tuljave!
ART računalniki Metlika - nova avtobusna postaja -! 2? 068/59-545	GOSTINCI, TRGOVCI POZOR! Računalniške rešitve vaših problemov. Nudimo vam programsko in strojno opremo!
GOSTINCI! I TRGOVCI!	Registrske blagajne in računalniški sistemi za gostinsko in trgovinsko poslovanje. Biro elektronik, Kandijska 31, Novo mesto. Informacije po f? (068) 321-090, Bojan Osolnik.
PORTRET TECjA TEdlNA
Ana Bevc
*
Marsičesa se lahko naučiš na tem svetu, tega, da imaš srce za soljudi in njihove probleme, pa nikoli. In prav je tako. Z ljudmi morajo delati ljudje v pravem pomenu te besede, še posebej če gre za tako občutljivo delo, kot je sociala. Ana Bevc, upokojena socialna delavka iz Novega mesta, ki ima za sabo več kot trideset let dela z ljudmi, ki tako rekoč sodijo na samo obrobje družbe, je vedno delala s srcem. Vnajveč-je zadovoljstvo ji je bilo, če so bili z njeno pomočjo zadovoljni. Presenečena in vesela je bila, ko ji je v začetku junija Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na predlog Socialne zbornice za letošnje leto podelilo nagrado za izjemne uspehe pri delu na področju socialnega varstva, saj tega ni pričakovala.
Ana, ki se je rodila v kmeč-ko-mlinarski družini na Gorenjih Sušicah, je bila na svoje kmečko poreklo vedno ponosna. “Ker so nam med vojno Italijani požgali dom, je po vojni ves denar šel za gradnjo hiše, gospodarskega poslopja in obnovo mlina, zato smo živeli zelo skromno, ” pripoveduje. Leta 1952je njen oče v obnovljenem mlinu spet začel mleti moko za okoliške kmete, v njem pa še danes melje Anin brat.
Ana je po štiriletni osnovni šoli na Gorenjih Sušicah odšla v nižjo gimnazijo v Dolenjske Toplice, kamor se je vsak dan odpravila peš. Po opravljeni nižji gimnaziji se je vpisala na novomeško gimnazijo in njeni sošolci pravijo, da je že takrat imela izoblikovan socialni čut. Na očetovo željo se je odločila za dveletni študij na višji šoli za socialno delo v Ljubljani, ker je dobila štipendijo.
Leta 1964 se je zaposlila na novomeškem centru za socialno delo. Leta 1971 je bila med ustanovitelji medobčinskega kluba zdravljenih alkoholikov
na Dolenjskem, v katerem je delala do leta 1979. Pri ustanavljanju takšnega kluba je pomagala tudi Trebanjcem in Brežičanom. V letu 1981 se je zaposlila kot strokovna tajnica na SIS socialnega skrbstva in socialnega varstva, kjer je delala vse do ukinitve sisov konec leta 1989. V tridestletnem obdobju je doživela vrsto reorganizacij in sprememb na področju socialnega varstva, pa tudi veliko prijetnih doživetij in spoznanj. “Rada bi napisala, kaj vse smo delali na področju sociale, saj me moti, da hočejo nekateri danes vse to izničiti. Čeprav bi lahko delala birokratsko, tega nisem nikoli počela, vedno sem bila v stiku z ljudmi, pa naj je šlo za invalide ali za Rome, "pravi.
Z vstrajnostjo, strokovnostjo in odprtostjo za različne poglede je prav gotovo veliko prispevala k uresničitvi nekaterih konkretnih projektov, kot je bila dograditev doma starejših občanov, odprava arhitektonskih ovir za invalide v mestu, gradnja Varstveno-delovnega centra in poglobljeno ter strokovno reševanje socializacije Romov. V tem času je bil sprejet program gradnje romskega naselje v Zabjaku, leta 1988 so Romi pod strokovnim vodstvom kot usposabljanje za enostavna gradbena dela zgradili prvo hišo, nadalje pa je gradnja stekla po sisteme javnih del, leta 1992 je v naselju začel delovati tudi vrtec, ki je postal center vseh izobraževalnih programov, tudi za odrasle Rome. V dobrem desetletju je bilo za Rome zelo veliko narejenega in prav gotovo tudi po Anini zaslugi.
Ana nikoli ne govori, kaj je naredila, in si ne pripisuje zaslug, vedno pravi “naredili smo”. Čeprav je rada delala v sociali in je v njej pustila tudi dobršen del življenja, se je upokojila pred polno delovno dobo. Po reorganizaciji občin se namreč ni strinjala z nekaterimi županovimi postopki, ki so zadevali področje socialnega varstva. “Vedno sem bila odkrita, stvari sem ocenjevala po strokovni plati, vendar tako malo pripravljenosti do pogovorov in upoštevanja strokovnosti še nisem doživela, "pravi.
Vendar je Ana še naprej aktivna, saj se skrbi do soljudi ne dajo upokojiti, še naprej dela v društvu Sožitje za pomoč duševno prizadetim, potem v območni organizaciji RK in v društvu novomeških upokojencev. Pravi, da vsega tega ne bi zmogla, če ne bi imela podpore moža in hčere. Mnogi pa bi dodali, da v.st' to zmore zato, ker je Človek z veliko začetnico.	JOŽICA DORN1Ž
Kresnice vabile na kresovanje
Črnomaljsko jurjevanje in kresovanje je kljub slabemu vremenu dobro uspelo -Glavni namen prijateljsko druženje ljudi dobre volje - Vrsta dobrodošlih novosti
ČRNOMELJ - Čeprav vreme minuli konec tedna organizatorjem prireditev na prostem ni bilo najbolj naklonjeno, pa marsikje niso vrgli puške v koruzo. Tako tudi ne v črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zi-ku), ki je letos prvič pripravil jur-
jevanje in kresovanje, ki je bilo sicer že triintridesetič zapovrstjo.
Kresnice so v soboto zvečer, ko je bil vrhunec prireditve, ki se je sicer pričela v četrtek, končala pa v nedeljo, od črnomaljskega gradu so jurjevanjske drage privabile številne obiskovalce, ki doslej
ČAR JURJEVANJA IN KRESOVANJA - Množica belih narodnih noš -tudi to je čar črnomaljskega jurjevanja in kresovanja, saj pridejo na prireditev vse belokranjske folklorne skupine, ki jim ni vseeno, ali bo ostalo bogato ljudsko izročilo živo med ljudmi ali bo potonilo v pozabo. (Foto: M. B.-J.)
takšnih povabil niso bili vajeni. To pa ni bila edina novost letošnjega jurjevanja in kresovanja. Bilo je še veliko drobnih presenečenj, ki so jih obiskovalci sprejeli z veseljem. Med njimi tudi pastirske igre, v katerih so uspešno nastopili celo tujci, ki jih tudi sicer v vseh dneh v Črnomlju ni manjkalo. Otvoritve jurjevanja se je udeležil celo angleški ambasador v Sloveniji.
A s prireditvijo niso bili zadovoljni le obiskovalci, ki so po sobotnem rajanju celo pod dežniki vztrajali do jutranjih nedeljskih ur, ampak tudi v Ziku. Jasna Seruga-Muren, je povedala, da je prireditev dobro uspela, saj so dosegli glavni namen, torej da so ljudje doživeli jurjevanje kot ljudski praznik in veselo druženje, ki ga ni skalil niti dež. Zakaj neki, saj so se po nekaj tednih suše kmetje dežja vendar razveselili! V Ziku so se potrudili, da so poleg ljudskih pesmi, plesov in običajev, ki sojih prikazale folklorne skupine in kresnice ter Jazo, tudi sami precej raziskovali stare običaje. Zatrjujejo, da bodo s tem nadaljevali ter da bo na temeljnem kamnu, ki so ga zakopali letos, v prihodnjem letu zrasla še vrsta novosti in
POLETJE V BTC-JU
NOVO MESTO - Pričela se je velika nagradna igra, ki sodi v sklop prireditev z naslovom Poletje v BTC-ju in jo pripravljajo prodajalne v novomeškem BTC-ju. Trajala bo do jeseni, prva etapa pa se bo s celodnevno akcijo zaključila jutri, v petek, 28 junija. V nagradno igro so vključeni prav vsi kupci, ki ob nakupih v BTC-ju izpolnijo nagradni kupon in ga oddajo v prodajalnah. Jutrišnje nakupovalno-zabavno popoldne bo postreglo z nastopi številnih znanih in manj znanih pevcev in ansamblov, med drugimi bodo nastopili Vili Resnik, ansambli Toni Verderber, Ivan Pugelj in Šaleški odmev, duo Palma, program za otroke pa bosta predtavili mladi pevki Moni Tkalec in Monika Tratnik. Obiskovalci BTC-ja bodo v prodajalnah in na stojnicah pred poslopjem deležni številnih popustov in prodajnih akcij, znani slovenski proizvajalci bodo brezplačno predstavljali svoje prehranbene proizvode, ob 19. uri bo na sporedu 1. etapno nagradno žrebanje akcije Poletje v BTC-ju, zatem pa bo pred BTC-jem še veselica z znanimi ansambli in gostinsko ponudbo.
• Skopost je največja revščina. (Pregovor)
• Ne zamenjuj življenja s sanjami. (Gary)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Belokranjski borci nasprotujejo prenarejanju zgodovine ob papeževem obisku ■ Za vse večji kriminal med Romi kriv denarni dodatek? - Bojan Ihdija predlaga rešitev
Prvi nas je poklical Lojze Jerman iz Črnomlja in povedal sledeče: “Belokranjci se ne moremo strinjati s tem, da so cerkveni dostojanstveniki z njihovim vrhovnim poglavarjem papežem na čelu zanikali narodnoosvobodilni boj Slovencev proti okupatorju.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Bela krajina je dajala zadnji kos kruha našim borcem, zato smo toliko bolj ogorčeni, ker predsednik države Milan Kučan, kije na prireditvah papeževega obiska prisostvoval, ni odločneje ugovarjal prenarejanju zgodovine in s tem zanikanju našega prispevka k osvoboditvi domovine in porazu protifašističnih sil, kar nam priznava ves svet. Taki enostranski nastopi ne morejo prispevati k spravi, ampak nasprotno k ponovni delitvi. Škoda toliko truda in porabljenega denarja za ta obisk.”
Poklicala nas je tudi prizadeta bralka iz Šentjerneja, ki se sprašuje, če sc sedaj lahko gradi brez vsakega dovoljenja. Šentjernej-čanka namreč opaža, da nekateri v njeni bližini veselo gradijo brez dokumentov, njej, ki se je hotela lotiti gradnje legalno, se pravi z vsemi ustreznimi dovoljenji, pa na občini tega niso dovolili.
Bralka z Bučke, ki je na lastni koži skusila izgnanstvo, lakoto in še marsikaj hudega v drugi svetovni vojni, se je oglasila na pisanje dr. Jožeta Pučnika. Dejala je, naj Pučnik raje pokaže, kdo je kriv, da so slovenski fantje šli v belo
DNEVI
DIVJAČINSKIH JEDI
GOSPODIČNA NA GORJANCIH - Tukajšnji dom Vinka Paderšiča, katerega oskrbnik je gostinec Vojko Mrhar, je organiziral 14., 15. in 16. junija dneve divjačinskih jedi. Jedilnik je ponujal skupno 25 jedi, upoštevajoč še priloge in sladice, pa je bil precej daljši. Med hladnimi predjedmi, ki so bile na voljo v tistih dneh, omenjajo medvedje in jelenje pršute ter salame in klobase iz divjačinskega mesa. Med glavnimi jedmi je bilo na voljo na več načinov pripravljeno meso medveda, gamsa, srnjadi, divjega prašiča, jelenjadi, fazana, prepelice in polhov. Vse ponujene sladice so pripravili in sestavili iz gozdnih sadežev. Večino navedenih vrst jedi lahko obiskovalci Gospodične dobijo še v teh dneh.
popestritev ter presenečenj za obiskovalce. Ponudili pa bodo morda še več spremljajočih prire-
ditev kot letos, poleg dobre volje in pristnih belokranjskih spominčkov pa tudi še več dobrot, ki so jih spekle kmečke žene, da jih ne bo zmanjkalo že v nedeljo zgodaj popoldne. BEZEK.JAK§E
Valvasorjeva konjenica gre na pot
Pobudnik Mirko Kaplja
BOGENŠPERK - Leta 1993, ob 300-letnici Valvasorjeve smrti in v počastitev dneva državnosti, se je na pobudo litijskega župana Mirka Kaplje Valvasorjeva konjenica (skupina konjeni* kov in sopotnikov na vozovih) prvič odpravila na pol po krajih, ki jih je opisoval in obiskoval Janez Vajkard Valvasor, Potovanje Valvasorjeve konjenice traja pet dni in tako bo tudi letos četrtič zapored na poti od 25. do 29. junija. Začetna in končna postaja je Bogenšperk, pomembnejši kraji, kjer se konjenica že vsa leta ustavlja, pa ‘so Muljava, Rašica, Velike Bloke, Cerknica, Borovnica, Ljubljana, Kresnice, Litija in spet Bogenšperk.
Organizacija popotovanja je že od začetka v rokah Martina Kneza, stotnika konjenice, in njegovih namestnikov: Mirka Puklja, Lojzeta Potočnika, Franca Okorna, Janeza Martinčiča, Vilija Kralja (starešina), Sandija Gombača (namestnik praporščaka) in Daneta Namestnika (kronist). Projekt se vsako leto dopolnjuje in poleg Dolenjske se želijo pridružiti še ostale slovenske pokrajine in znane Slovenke in Slovenci iz zamejstva.
M. ŠUŠTERŠIČ
Vseslovenski tabor mladil)
Letos bo v Dolenjskih Toplicah preživelo počitnice skoraj 2000 mladih - Od lani številne novosti
DOLENJSKE TOPLICE - Občinska zveza prijateljev mladine Mojca Novo mesto je tudi letošnje poletje, že tretjič zapored, pripravila vseslovenske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz različnih krajev Slovenije in tujine. V Tabor mladih Slovenije letos v 35 skupinah prihaja skoraj 2000 mladih, ki bi radi del svojih prostih dni preživeli malo druga-

če: v naravi, v 32 hiškah, s svojih11 sovrstniki in to na zelo zanim>ve načine, ki jih ponuja bogat pr0' gram.
Da je za tabor vse večje za#1' manje, je povedal tudi Janez Pav' lin, predsednik Zveze prijatelj0' mladine Mojca. Prav zato “Vese* počitnice 1996” organizirajo’ dveh terminih: od 23. do 19. ju?1 ja in od 30. junija do 6. juliji Gostili (so) bodo športnike, g'aS benike, malošolarje, folkloriste-mlade gasilce pa tudi Rome L begunce v okviru projekta » . drugačni vsi enakopravni. Zara” potrebe po dodatnih ležiščih 5 od lanske sezone uredili skup0 ležišča še za 26 oseb, tako da 1*® ko sedaj v taboru naenkrat bi 131 otrok. Organizatorji s° pomočjo delavcev iz progran1 javnih del in s prostovoljnim °.	■
lom poskrbeli še za nekaj izbod šav: vseh
32 hišic so dodat"* toplotno izolirali, tlakovali sov° kot 600 kvadratnih metrov pov
šin pred hišicami, postavili so u>0'
gardo, sicer sprava ne bo možna. Dodala je še, da v parlamentu vsi gledajo le zase, za svojo plačo, puščajo pa propadati tovarne, ki so včasih dajale kruh tisočerim delavcem in s tem tudi njihovim družinam.
Na pisanje o streljanju v Semiču sc je oglasil Bujan Indija iz romskega naselja v Šmihelu, sicer predstavnik Romov na Dolenjskem. Dejal je, da tudi on opaža, da je med Romi zadnja leta vse več kriminala in da bo glede tega potrebno nekaj storiti. Misli, da so policisti v Semiču naredili vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti, zato ga je toliko bolj presenetil naslov prispevka, ker meni, da s tem, ko bodo krajani vzeli stvari v svoje roke, ne bodo ničesar rešili. Več o tem piše Bojan Tbdi-ja še v odgovoru na članek “Bodo Semičani vzeli pravico v svoje roke?” (DL 20. junija I L stran).
Za konec nas je poklical še Peter Milakovič iz Jablanc pri Kostanjevici, ki je naš redni bralec in zadnje čase na prvi strani časopisa pogreša napovednik. Meni, da ga zaradi navala oglasov ne bi smeli ukiniti.	* J. D.
MALA SLOVENIJA V DOLENJSKIH TOPLICAH - V Taboru mladih ta čas Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta gosti mlade osnovnošolske počitničarje iz domala vseh večjih slovenskih mest. Tem so se pridružili še košarkarji kluba Krka iz Novega mesta. Na sliki: V nedeljo zvečer je na otvoritvi tabora nastopila plesna in navijaška skupina Bombe iz Žirov (državni prvaki v tej zvrsti) in akrobatska skupina Paglavci iz istega kraja. Obe skupini ta čas izpopolnjujeta svoje znanje na Veselih počitnicah. (Foto: J. Pavlin)
kjer se bodo lahko otroci žaba**
li v primeru slabega vremena
-t Z •! ■ „ • _ __________— viti S®
V prihodnje pa želijo postavi 16 novih hišk.	MfJ^
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj .
Dolenjske Ilovice.
/
■N
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular
Pri maturi
Profesor: “Zakaj ne odgovorile? Ali vam je morda vprašanje pretežko?"
Dijak: “Vprašanje mi ni težko, ampak odgovor!"
Iz Šole
Dijak brzojavi po srečno prestani skušnji: “Nehajte moliti, zdelal
Skopuška
Nekega skopuha je njegov revni brat pismeno prosil za podporo. Skopuh ni vedel, kako bi se izgovoril, da bi ne bilo treba nič dali, slednjič pa je bratu odpisal:
“Ljubi brat! Tvojega zadnjega pisma, kjer me prosiš za podporo, nisem prejel. ”
Dober zagovornik
Doktor je zagovarjal tatu takole: “Gospodje porotniki, pomislite, da je vlomil v hišo v trdi noči, ko se težko loči, kaj je moje, kaj tvoje. ”
t- SMEH »TJEPOLl V ZDRAVJl
Šale izbira Bojan Ajdji
Vprašanje	.,
“Ali bi sc poročila z bedak0 I zaradi njegovega denarja?” SP' j šuje fant svoje dekle.
Ta mu odgovori: “Odvisno J od tega, ljubček, koliko denau | imaš!"
Previdnost
Ko je žena rekla možu, da bodo popoldne obiskali znan0', I prijatelji, je začel odnašati knj? j s knjižne police v spalnico. 1 “Se mar bojiš, da bodo g%| je vzeli tvoje knjige?” ga vpr>' * žena.	-	, pi ■
“Ne, odnašam jih zato, da 1,0 kdo prepoznal svojih knjig!