Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I,—
Naročnina se pošilja uprs^tj^t^arni
sv.' Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez po-sebne naročnine.
SLOVENSKI
ÍISFI1Ü
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobš se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 45.
V Mariboru, dne 8. novembra 1900.
Tečaj XXXIV.
Nove spletke.
Peifit^KgnCnik je bil prvotno določen deželnim nadzornikom z^_Jjudske šole na Spodnjem^&tajarakem. Toda odločen odpor slovenskih poslancev proti osebi Končnikovi na eni strani in na drugi strani kričanje nemških radikalcev proti ustanovljenju de-želno-nadzorniškega mesta za spodnještajarske ljudske šole je povzročilo, da je Peter Končnik ostal ravnatelj nemške celjske gimnazije, dokler ga ni Hein z dQyeligiy«ie^Sctiwiglejiim pridobil za nadzornika kranjskega šolstva.
l!ocfa kakor izvemo iz zanesljivega vira, Peter Končnik ne bo dolgo ~oMat~na .Krani-skem, ampak_bo_JaiakajL_£i^žiyeLsamo_pre-hodno dobo. Potem pa ga dobimo na Sta-jarsko nazaj in sicer na Linhartovo mesto. P(Ster^oo£nik se b^jaoral utnakajti^gosp. Linhartu.
"TCttor je opazoval zakulisne dogodke, ki so se vršili v zadnjem času v Gradcu in na Dunaju, je vedel, da Linhart ne bo več dolgo ostal na Štajarskem. Na Dunaju je zgubil zaupanje, v Gradcu pa so spoznali njegovo strokovno nesposobnost. Mislili smo seveda vsi, da hojnoraLLinhart prostovoljno stopiti v pokoj. Toda Linhart ne bi xad šel v pokoj in oklenil se je barona Heina. Ta nima ničesar proti Linhartu, da pride ob novem letu na Kranjsko in ničesar proti Petru Končniku, da nadaljuje svojo karijero na Štajarskem.
Mi se veselimo, da odide Linhart s Šta-jarskega. Kajti pod njegovo vlado je naše spodnještajarsko slovensko šolstvo grozno trpelo. Ono se ni razvijalo kakor bi se mo-
ralo in moglo, pač pa se je bujno razvijalo šulferajnstvo in pa renegatstvo med našim učiteljstvom. Linhartova doba ostane izmed najžalostnejših dob v razvoju našega ljudskega šolstva.
A ker vemo, da bi pod Petrom Končnikom Linhartov duh vladal naprej, za to se nikakor ne moremo veseliti njegovega dohoda, ampak moramo že kar naprej odločno protestirati. Za šolstvo na Spodnjem Štajarskem hočemo svojega poseBnegaTTad-zornika, ki hr>	gojil naše ŠoTsTvo.
To je naša pravica, to nam"ie"fudl~oBl|uB-ljeno in od tega ne odstopimo. Peter Končnik pa ni mož, ki bi nam jamčil, da bo gojil slovensko šolstvo, ampak ravno nasprotno, za-to bi bilo njegovo imenovanje nadzornikom spodnještajarskega šolstva nova Slovencem storjena krivica.
Sedaj nimamo poslancev, ki bi na Dunaju zastopali naše koristi. A imamo kandidate, o katerih se ve in kateri sami vedo, da bodo izvoljeni poslancem. Ti naj gledajo na-to, da se Slovencem da njih pravica in da se jim sedaj v neparlamentarnem času ne dajejo zaušnice.
Ljudsko štetje.
Vsakih deset let se v celi Avstriji pre-šteje, koliko je vasi, hiš, živine, ljudi moškega in ženskega spola, koliko^oženjenih in neo-ženjenih, koliko Slovencev, Čehov, Hrvatov, Poljakov, Rusov, Nemcev itd. Letos se bo
zopet vršilo tako štetje. Po mestih in trgih se že razpošiljajo napovedovalne pole, po deželi pa se bodo imenovali posebni uradniki, da izvršijo štetje. Čas je torej, da izprego-vorimo nekoliko besedi o letošnjem štetju.
Podatki ljudskega štetja ne zanimajo samo znanstvenikov in učenjakov, ampak tudi politično javnost. Pri nas v Avstriji se namreč nasproti narodom ne postopa tako, kakor zahteva pravica, ampak po njihovem številu, po njihovi številni premoči. Zato pa moramo biti posebno manjši narodi pri izvrševanju ljudskega štetja previdni in pozorni. Kajti vedeti moramo, da je ljudsko štetje pri nas v Avstriji vir in p o d 1 a g a, po kateri delijo p r a v i c e v javnem življenju. Od tega, da nas naštejejo zadosti, da izkažemo upoštevanja vredno število, je odvisno, da se smemo v javnih uradih posluževati svojega jezika ter zahtevati, da tudi javni uradi občujejo z nami v slovenskem jeziku, da dobimo slovenske šole itd. Ljudsko štetje pa ni važno za nas samo zaradi politične koristi, ampak tudi zaradi politične časti. Kajti kadar se enkrat izvrši ljudsko štetje, razširijo se uspehi tega štetja po vsem svetu, vsi jih čitajo, da se poučijo o razmerah v Avstriji. In naše število ne sme pojemati od enega ljudskega štetja do drugega, ampak mora postajati večje, mora rasti. Mi Slovenci nismo propadajoč, ampak vzbujajoč se narod.
Toda marsikateri bo menda rekel, to je nespametno zahtevati, da naše število mora rasti in ne pojemati. Kolikor nas je, toliko nas je, in vse drugo so same prazne besede. Le polagoma! Te besede bi bile docela opra-
Listek.
Na lovu.
(V. Kosm£k. — Jan Stanovsky.)
(Dalje)
»Pozor! Gozdar je že zatrobil. Dokler gonjači ne pridejo blizu in gozdar ne zatrobi drugič, ne smete streljati v letovišče! Pustite najprej zajca, da skoči in zbeži na polje, in potem včesnite po njem, da se mu zapraši s kožuha. In zdaj tiho! Stopite na svoje mesto!«
Bil je jasni dan v listopadu. Babje pšeno je poletavalo po zraku in les je igral v barvah razkošnih, tu žoltih, tu rudečih, tam zopet zelenih, in kadarkoli je potegnil veterček in sem se ogledal na rebra okoli sebe, vedno v novih odsencah in oblikah se je valovito zibalo mladoles in grmičje, rastoče na njih. V prirodi je zavonjala nekaka turobno vplivajoča vonjava, solnce se je posmehovalo kakor oko starčevo, medlo in vendar milo, — vse je bilo tako tiho, mirno, k snu vabeče. Izpod grma je zrla na me bela cvetka, vljudno, odkritosrčno, nedolžno, kakor bi ne
slutila, da je zima pred durmi. Bogve, kako se je tako zakasnila.
Od daleč se slišijo klici gonjačev: »Ho, hah6! haz! hahaha!« in klepanje s palicami ob drevje. Tuintam se sliši pok. — Gnali so od drugega konca proti nam.
Bazala s škofovskim lovcem sta mi stala ob boku, jeden ob levem, drugi ob pravem, naslonjena na drevo. Držala sta puške mirno v naročji in kadila.
»Sem tako ne pride nič takoj«, je rekel Bazala, obrnivši se k Škofovskemu — »na koncu čakam na srnjaka. Kje pa je danes stari gospod glavar? Sicer je vedno med prvimi«.
»Zlodej ga ve!« je odvrnil Škofovski. »Mogoče ga je že vendar enkrat protin po-sukal. Najezil se je nad nami že dovolj, mrmrek stari! Na vsakem psu je videval hibe, le njegov je bil dober«.
»In mrcina ni bila vredna niti vinarja«, je pristavil Bazala.
»Niti pipe tobaka«.
V grmu je nekaj zašumelo. Bazala je pomeril z očmi in mi zaklical: »Pozor, zaje! Gre proti vam. Le dobro merite!«
Nastavil sem puško, meril, meril in se nisem mogel odločiti k strelu, dok ni zaje okoli me — skok! — z lovišča ven. Bazala se je obrnil, posvetil za njim kakor nič, zajec
se je prekucnil in pes je skočil za njim ne vedé, kako bi se zvijal.
»Dobro, dobro«, — ga je pohvalil gospod, »le se zopet vleži!«
Krik gonjačev se je bližal, — streli so bili gosteji.
»Torej glavar ima pre novega psa —« je začel Škofovski.
»Drži jezik za zobmi!« ga je zavrnil Bazala«, že se valijo proti nam«.
In v resnici: v grmovju je zapraščalo in dva kosa srnjetine sta se gnala naravnost proti nam.
»Ne streljajte!« je vpil name Škofovski, mahaje z roko, »jeden kos je srnka!«
Kadar sta mu dobežala v streljaj, se je razkoračil, nameril in — bac! bac! po njima.
Pes je skočil, se spustil za njima in oba lovca sta se pripognila in zrla skozi grmičje, kje srnjak pade.
Naenkrat je zaklel Bazala: »Eh pre-kli-cano, saj srnjak beži boljše nego srnka. Ti si lovec? Iztakniti ti oko in pluniti tam. Če bi bil škedenj, še tega ne bi zadel! Zakaj nisi pustil temu streliti?« je pokazoval name. »Ta bi bil poprej zadel!«
Pes je medtem pribežal brez vspeha nazaj.
»Vidiš«, je zopet vpil Bazala, »pes že s sramoto prihaja! Sram ga je svojega gospoda«.
vičene, ako bi mi ne živeli v Avstriji, kjer Se imajo Nemci politično nadvlado. Toda mi živimo v Avstriji, v nemškem duhu vladani, in s tem dejstvom moramo računati.
Prvo ljudsko štetje je bilo pri nas 1. 1869. Takrat se je vršilo štetje na podlagi narodnosti, na podlagi materinega jezika. Pokazalo se je, da imajo Slovani v Avstriji večino nad Nemci. To je vzbudilo pri Nemcih strah in začeli so misliti na sredstva, kako bi se dalo doseči, da pri prihodnjem ljudskem štetju dokažejo, da število Slovanov nazaduje ali da vsaj ne raste v istem močnem razmerju kakor Nemcev in zaželeli so si, da se naj ljudsko štetje odslej vrši na podlagi občevalnega jezika. Njihova želja je postala zakon. Pri nas se vrši odslej ljudsko štetje na temelju občevalnega jezika.
Ker pa se pri nas na Avstrijskem vrši ljudsko štetje na temelju občevalnega jezika, za-to je slepilo, ako kdo reče, v tem mestu je n. pr. toliko in toliko Nemcev in toliko Slovencev. Recimo, kak slovenski fant ali slovensko dekle služi v Judenburgu na Gornjem Štajarskem pri nemški družini. Obče-valni jezik je nemški, pri ljudskem štetju moral bi vsak napovedati svoj občevalni jezik, torej slovenski fant in dekle tudi nemški jezik. Po podatkih o ljudskem štetju bi se potem lahko reklo, da v Judenburgu ni nobenega Slovenca, in vendar bi bila to laž. Občevalni jezik so zahtevali in uvedli Nemci le zaradi tega pri ljudskem štetju, da lahko več Slovanov prištejejo v svoje nemške vrste.
Mnogokrat je tudi nemogoče napovedati svoj občevalni jezik. Nemški uradniki po naših spodnještajarskih mestih in trgih morajo v uradih skoro izključno občevati le v slovenskem jeziku. Ali je torej njih občevalni jezik slovenski? Doma pa občujejo z ženo in otroci nemški, s služabniki pa zopet slovenski. Kaj je torej njih občevalni jezik? Kako se pri takih razmerah naj vedemo pri napovedovanju občevalnega jezika? Naše mnenje je naslednje.
Vsak mora dati vpisati kot občevalni jezik svoj materni jezik. Kajti materni jezik to je njegov občevalni jezik, le materni jezik služi vsakemu poštenemu človeku kot občevalni jezik. Če pa je po razmerah prisiljen govoriti tudi drug jezik, potem še ni to njegov občevalni jezik, ampak občevalni jezik onega, s katerim je prisiljen govoriti. Pri naših razmerah je torej dolžan vsak napovedati kot občevalni jezik svoj materni jezik.
Vsak kdor bi drugače izpovedal, sploh . kdor bi kaj neresničnega izpovedal, zapade J
»Pre . . . betaranca ta flinta!« se je hudoval Škofovski in je znova nabijal. »Kaj dela danes? Saj sicer--«.
»Na flinto se ne huduj, ta je dobra, — ampak strelec ni nič vreden!« se je pričkal Bazala in oči so mu gorele, kakor bi bil najbolj razjarjen. »Več se mi ne prikaži v mojem revirju, ti grdoba! Vse zajce mi splašiš, kadar le stopiš sem. Vse se te boji, grdun!«
»Prestaneš! sicer te vstrelim! Kolikokrat si že ti strelil zastonj, tega ne veš?« je kričal Škofovski divje.
Ta dva sta si bila najboljša tovariša in davala sta se tako iz same srčnosti. — Bila je taka navada pri starih lovcih, kadar so bili dobre volje.
»Ho, hoh6! pozor! zaje!« so kričali gonjači pred nami, in trije zajci so jo metli naenkrat. Jednega je vstrelil Bazala in druga dva Škofovski.
»Nu, da se ti je vendar enkrat posrečilo na vsak pok jednega!« je klical Bazala.
»Saj je čudež. Kadarkoli stojim zraven tebe, kakor bi imel začarano — nič in nič! Na drugem lovišču se postavim drugam!«
»Idi, četudi k zlodeju! — Pozor!«
In zopet — bac, bac! in trobente so zazvenele. »Z lovišča ven!« je klicano.
Nekaj zajcev še je pobegnilo ven, za
kazni do 40 kron ali do 4 dnevnega zapora. In vsakega vestnega človeka dolžnost je, da naznani iste, ki pri ljudskem štetju ne povejo resnično svojega občevalnega (mater-nega) jezika, da se oblasti naznanijo in kaznujejo.
Po deželi bodo ljudsko štetje izvrševali za ta posel posebej določeni uradniki. Ako bi koga nagovarjali, naj da vpisati, dejstvu nasprotno, nemščino kot svoj občevalni jezik, naj ga takoj vsak naznani zaradi napeljevanja h kaznjivim dejanjem. Vsakega Slovenca je dolžnost in pravica zahtevati, da se njegov občevalni (materni) jezik resnično zabeleži v rubriki za ljudsko štetje.
Po mestih in nekaterih trgih se pošiljajo napovedovalne pole strankam na dom. Slovenci, ne sramujte se javno pripoznati svojega jezika. Dijaki, služabniki, delavci pazite, da bodo vaši gospodarji pri vas vpisali jezik, v kojem vi občujete, to je vaš slovenski jezik! Pomnite besede krasne slovanske pesmi »Hej Slovani«, ki se glase: Črna zemlja naj pogoltne, tega, kdor odpade.
Politični ogled.
Volilno gibanje. Kranjski nemško-li-beralni veleposestniki bodo volili v državni zbor barona Švegla in na mesto grofa Erv. Auersperga grofa Barbo. — Slovensko-libe-ralni kandidat za peto kurijo na Kranjskem g. Jelene se je zadnjo nedeljo hotel na Viču pri Ljubljani predstaviti svojim volilcem, a socialni demokrati in krščanski socialci so mn pravili tako gorke, da jim je ušel, na kar je bila kandidatura Jelenca soglasno odklonjena. — Konservativno štajarsko nemško veleposestvo se tudi letos ne bo udeležilo državnozborskih volitev.
Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je tako naglo bil odpoklican iz Zagreba na Dunaj, kjer je užigajjped Hrvati jeliko Jta-klonjenosti, je ob ^voj^m ^odbadu^od^Tocil vsako ov^cijOr^L^i^e^znalakrivo razlagati. Sedaj pa sporoča^agreiBaiožr^rT5unaja, da ni nobene zapreke več, ako mu hočejo pri prihodnjem obisku Hrvati pokazati svoje spoštovanje. Zagrebčani se pripravljajo na veliko bakljado.
Izjemno stanje v Španiji. Nova vlada Azcaragova je razglasila izjemno stanje čez celo Španijo, baje, ker hočejo v kali zatreti vsako gibanje Karlistov. Take stroge naredbe izzivajo le odpor.
Vojska v Južni Afriki. Transvalski predsednik Kriiger se pripelje v Marseille na
temi so palili na polje. Nekateri se je zvalil, nekateri je bežal po treh in kjer sem jaz stal, utekli so štirje popolnoma zdravi. Meril sem na vsakega, toda predno sem jaz nameril, — kje je bil že zaje!
Gonjači so prišli do nas. Odtrobili so in Bazala je vesil puško na ramo in zaklel: »Beštije, ti zajci! Kakor bi vedeli, kje stoji najslabši strelec — tam se rinejo kakor splašeni! — Zakaj niste streljali?«
»Jaz ne vem! Predno sem vzel zajca na zrno, je bil že daleč«.
»Na drugem lovišču streljajte, če pade kaj ali ne — le streljati! — Imate kokotek dobro spuščen ? Kažite! Dobro! — Vi, Franc, vzemite zajce! Jaz jih imam pet, Škofovski šest. — Kje je?«
»Odišel je«.
Pravim: »Mogoče se huduje?«
»Oh ne! mi se poznamo. Ampak da ni zadel! Čudna reč! Ta se ne postavi danes zraven me, da se mu ne bi to zopet pripetilo«.
*
* *
Šli smo na rob lesa, kjer so se shajali vsi strelci in gonjači, vsak s svojim plenom. Ustreljenih je bilo v celem 82 zajcev in pa 2 srni. Divjinar, kateri je bil tudi na lovu in je že naprej odkupil vse zajce in srne,
Francoskem. Tam se vrši pod Kriigerjevim predsedstvom posvetovanje transvalskih dostojanstvenikov o nadaljnem postopanju. Vrhovno poveljstvo nad bursko armado z velikim uspehom izvršuje general Botha. Načelnik angleških čet v Južni Afriki je postal lord Kitschener.
Nova pridobitev Rusije, Časniki poročajo, da se je tibetanski kralj, Dolaj Lama, poklonil ruskemu carju v Livadiji, da mu položi v roke varstvo širne tibetanske države. Tudi kitajski poslanik v Petrogradu se je šel poklonit carju v Livadijo. Ta dogodek pa je zopet silno razburil Angleže, kateri vidijo v tem novo pridobitev Rusije v vztočni Aziji. Tibet je v enem oziru samostojna država, vendar je s svojo upravo odvisna od Kine in mora često storiti le to, kar velevajo v Pekinu. »Dolai Lama«, čeravno ima oblast in sijaj polboga, je vendarle orodje v rokah kitajskih princev in ministrov. Zgoraj omenjenim korakom pa je izrečeno, da je hotel Li-Hung-Čang izraziti popolno zaupanje Rusiji, ob enem pa zahvalo za to, kar je dobrega storila in še bode. Ako se vzame, da je Tibet jedina civilizovana država, ki ne mara Evropejcev, je ta politični akt pravo zmagoslavje za Rusijo, ki si pridobiva kraljestva in pokrajine na veliko jezo Nemcev in Angležev. Angleži se že prizadevajo blizo 100 let, da bi našli pot iz Indije preko Tibeta, a ni se jim posrečilo.
Vojska na Kitajskem. Zopet so se dogodile na Kitajskem izvenredne stvari. Princ Tuan je pobegnil, t. j. oni grozni princ, ki je duša vsega boksarskega ustanka in vodja krvavega klanja kitajskih kristjanov. Pobegnil pa je v Mandžurijo in sicer preoblečen v meniha budhističnega reda. Tuan bi bil moral v kratkem biti usmrten, a dali so mu priliko, da se odtegne kazni in skrije, kar je zdaj tudi storil, skrivaj pa nadaljuje svoje delo proti inozemcem. Njegov sin, ki bi imel dobiti nasledstvo na kitajskem prestolu, izgubi to pravico, tako vsaj se čuje. Enako poročajo časniki malo verojetno novico, da sta princa Lin-Kun-Ji in pa Čan-Či-Tung nujno prosila kitajski dvor, naj brž pomori vse krive prince, ministre in boksarje, ker drugače je v nevarnosti obstanek Kitaja. Mednarodno sodišče v Pekingu je obsodilo na smrt in tudi takoj ustrelilo tri Kitajce in sicer državnega blagajnika v Pao-tingfu, nekega guvernerja in enega polkovnika. Toda taki nastopi inozemcev proti domačinom le še bolj razburijo merodajne kitajske kroge in seveda tudi vojaštvo, katero se maščuje, kjer more.
kolikor jih bode postreljeno, prešteval si jih je še enkrat in potem je je deček odpeljal. Jaz sem bil z mladeničem Ridlom in penzi-jonistom Vocelko, kateri je veli jednega zajca ustrelil, — v govoru. Prišel je k nam mlinar in nam podaval piti s čutare.
»Zahvaljujemo se, nimamo še žeje!«
»Žeja mora biti vedno«, je rekel mlinar. »Kdor nima veselja piti, nima niti biti — ni vreden niti beliča: jaz jo imam vedno«, in nagnil je pošteno. »In če smem, slavna družba vprašati — kdo je ta bradač, ki je za našim imenitnim gospodom gozdarjem še enkrat štel zajce?«
»To je divjinar. — Kupil je takoj pred lovom vso divjačino«.
Mlinar je izbulil oči. »Ima nos in brado kakor žid. Kaj ne?«
»Saj je žid!« nasmejal se je mladenič.
»Ti nebodigatreba!« se je raztogotil mlinar. »Tako, že tudi v to se mešajo? Sami tega ne jedo, pač pa nam izpred ust kupujejo, da bi k temu pošten človek nikakor ne mogel priti na lažji način. Počakaj, Izmael, tebi danes dam! Godilo se ti bo po pasje! In gospodje, če mu eno zasolim, ne da bi me zapustili!«
»Tega pa že ne! Stali bomo $pri vas, kakor garda!«	(Dalje pride).
Dopisi.
Iz Maribora. (Gledališčna predstava.) (Takgjiolfig^e^slav^egtne dvprane naSega^Narodnega doma nismo videli kakor zadnjo' nedeljo povodom predstave »Mlinar id^^^^^ÇêîTr^ AE^senodo ^Pvsi dali s svdjci prT4etošnjem ljudskem štetju vpisati kot Slovenci, potem nas bo v Mariboru kot listja in trave. Igra se je predstavljala izborno. Najrajši bi vsakega igralca posebej omenili in pohvalili, pa gotovo bi nam zavoljo veli-rega števila igralcev tokrat zmanjkalo nazadnje pohvalnih izrazov, kakor so: izborno, izvrstno, nenadkriljivo, dovršeno in drugi enaki. Zato jim izrekamo sl^pno svnje oh-6ydovanjê~ïïad njihovimi zmožnostmi na gledališkem odru. Med mnogobrojnimi posameznimi dejanji je svirala značaju igre primerno veteranska godba mariborska. Navadno kritiziramo igralce, danes pa bi radi nekaj povedali gledalcem. Večina nas gre v gledališče, da imamo kak dušni vžitek. Dovršeno igranje naših marljivih diletantov nam ga tudi v dovolj obilni meri ponuja. Toda •pri vsaki resni igri nas moti peščica nedo-1 raslih gledalcev, ki še s svojimi mišicami za smeh ne znajo primerno razpolagati. Njih ravnanje moti resne gledalce, pa tudi igralce. Gmotni uspeh tega večera, <îdlûÛÊEJ2âJlai2bo «T r.ifiia jn MpWI» je bil baje jako po-voljen. V nedeljo dne 11. t. m. igrajo v Narodnem domu diletantje bralnega in pevskega društva »Maribor«. — Dne 25. t. m. pa priredi čitalnica sijajen Slomšekov večer s petjem in pa s predstavo Lendovšekovih dramatičnih prizorov »Slomšekovo rojstvo«. K temu večeru se pričakuje posebno veliko gostov od zunaj.
Iz Ponikve. Kdor bi sodil naše razmere po nazorih znanega dopisca »Domovine«, prišel bi do popolnoma krivih zaključkov. Nedolgo je od tega, kar je vpil, kaka nevarnost preti pri obč. volitvah od nasprotnikov, med temi so paradirale, seveda, tudi dolge gosposke suknje, t. j. duhovništvo. In nobeden »nasprotnik« niti s prstom ni mignil zaradi volitev, nobenega zunanjega upora in vpliva ni bilo. Pri nas v obče ni mogoče, da bi zmagala nemška stranka, ker take ni, trije še menda niso stranka.
In sedaj zopet hvali, menda isti dopis-nikar, da so zmagali »vkljub zunanjim vplivom« — ta zunanji vpliv pa je bil le v do-piščevih možganih — narodnjaki, ter je ves »osupnjen nad razsodnostjo in obsodbo« občinskih odbornikov, ker so, baje za kandidaturo Hribarjevo. Da, s slanino se miši lové. Treba se dobrikati ter dokazovati, kako so grozno »razsodno« ukrenili, ker so se izrekli za Hribarja. Če se so? To je ravno vprašanje! Mi smo trdno prepričani, da gsp. dopisnikar vkljub svojemu »prisluškovanju« — prisluškovanje, kako možat posel — ni razumel prav.
Potem gsp. prisluškovalec trdi, ga gosp. Žičkar ni ukrenil čisto nič zaradi resolucij, katere so mu volilci izročili pred 2 letoma. Čujmo Žičkarja samega, kar odgovarja na to predbacivanje v pismu dne 31. oktobra 1.1.
»Za 21etno vojaško službo sem storil to, kar so storili drugi slovanski poslanci, da sem namreč podpisal dotični predlog. Da se o predlogu ni razpravljalo, tega nisem jaz zakrivil. Doposlali so mi lani 2 ali 3 peticije, naj se popravijo Vaše ceste. Dobro ! jaz sem eno priporočil in izročil c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, drugo deželnemu odboru in tretjo c. kr. okraj, glavarstvu v Celju. Ne vem, kaj bi bil mogel več storiti !«
Tako gospod Žičkar!
Taki negotovi gospodiči pa mislijo, da poslanec lahko doseže vse, kar le hoče, in da posebno naše slovenske poslance na Dunaju čakajo ministri kar v rokavicah, da bi vstregli vsaki želji njihovi.
Ako povzamemo celo delovanje gospoda Žičkarja, vsak kdor je resnicoljuben, ne bo za-mogel tajiti, da je naš poslanec storil, kar
se je v danih razmerah v obče storiti za-moglo, in da je dopisnik »Domovine« govoril naravnost neresnico, kakor glede odloka našega občinskega odbora, tako glede delovanja gosp. Žičkarja, za katerega bodo stali naši volilci »vkljub zunanjemu vplivu«.
Sicer bi pa temu »Narodovemu« valptu dali tudi njemu koristni nasvet, naj »prisluškuje« tam, kjer mu je treba, da bo prej ko prej postal koristen ud človeške družbe, posebej še slovenskega naroda.
Sv. Jakob v Slov. goricah. (Politični shod in Slomšekova slavnost). Ob prav obilni udeležbi Jakobčanov se je prav lepo izvršil v nedeljo dne 4. nov. politični shod s Slomšekovo slavnostjo. Po predsednikovem pozdravu je nastopil kot govornik narodni kmet Janez Rošker od Sv. Jurija v Slov. goricah. Govoril je o bližajočih se državno-zborskih volitvah in sicer s popolnim uspehom. Toplo je priporočal izvolitev prof. Ro-biča in kmeta Mlakarja. Viharno odobravanje je bilo zasluženo plačilo vrlemu kmečkemu govorniku, ko je končal. Jakobčani, pokažite pri volitvah volilnih mož, da ste res možje, da niste le pri shodih navdušeni za naš narodni napredek, nego tudi pri volitvah! Na tem shodu se je mislil kandidat Mlakar predstaviti, toda zadržala ga je bolehnost. Njegovi kandidaturi je itak ves zbor soglasno pritrdil. Na to so bile med splošnim odobravanjem vsprejete znane jareninske resolucije, zraven njih še nekatere, ki jih objavljamo na drugem mestu. Zanimivo je, kar je povedal predsednik pri pojasnjevanju gesla »Proč od Gradca!« Tretjina štajerskega prebivalstva ni toliko vredna, da bi imela pri namestništvu v Gradcu tudi svojega moža v višji službi! Iz merodajnega vira mu je znano, da n. pr. pravila slov. društev v Gradcu še prej prelagajo v nemški jezik, da jih morejo razumeti in potrditi. To se je pred 2 letoma zgodilo tudi pri pravilih jareninskega političnega društva. Zakaj ? Zato, ker nikdo onih visokih gospodov pri namesništvu ne razume slovenski, Slovenca pa ondi ni nobenega v višji službi. To je pravica, ki jo uživamo Slovenci?! To je škandal! Sedaj predsednik zaključi politični shod in prične se Slomšekova slavnost. Mladenič Sekolov izvrstno dekiamuje Slomšekovo »Popotnica vojaška«. Na to pa predsednik Gomilšek spregovori slavnostno besedo o Slomšeku. Vsi zborovalci so navdušeno pritrjevali govornikovim besedam. Želeti je le, da najde naš Slomšek obilo posnemovalcev med Jakobčani! Mladenič Sekolov še prednaša Lendovšekovo pesem: »Slomšeku«, na to pa predsednik zahvali ljudstvo za obilo udeležbo in sklene slavnosti, na kar iz grl vseh navročih zadonč trikratni mogočni živio! papežu in cesarju. — Mirno in dostojno se je vršil ta politični shod in Slomšekova slavnost, prirejena od jareninskega političnega društva. Bog daj, da obrodita obilen sad!
Volilno gibanje.
Gornja savinjska dolina. Občini Sol-čava-Luče sta imeli v nedeljo 28. okt. shod in so se navzoči soglasno izrekli za gospoda Žičkarja in Berksa. Tu sta bila zbrana župana s svojimi odborniki in drugimi volilci in duhovščina. A vsled tega ne porečemo cela Gornja savinjska dolina je za Žičkarja, kakor bahato to dela za Hribarja kak mo-zirski »veleposestnik!« in zadrečki župan se svojim Žagarjem brez žage.
~~ Iž~Haloz. Koga naj volimo v peti ku-riji ali Žičkarja ali Hribarja? Mi Haložani smo edini kakor en mož in glasovali bomo za gosp. Žičkarja. Ko se za našo bedo ni zmenil noben živi krst, potegoval se je gsp. Žičkar krepko za nas ter nam izposloval 60.000 K državne podpore. Znano je, da je naša vlada kaj trdega srca, posebno nasproti slovenskemu kmetu, in ni lahko izviti ji tolike svote denarja. A Žičkar se je vrlo potrudil
in hvala mu gre, da se je vlada vendar enkrat na nas ozrla skoz veliko okno Bila bi torej največja nehvaležnost zavreči tako skrbnega poslanca, pa seči po novincu. Nadalje pa bi bila kaj grda nehvaležnost, gosp. Žičkarju odreči svoje glasove, ko še uživamo dobrote edinega njegovega truda. Tako početje bi bilo Halozam v nečast. Volili bomo torej enoglasno Žičkarja, ki ima srce za slovenskega kmeta. Žičkar za Haloze, Haloze za Žičkarja!	Haložan.
Sv. Krištof pri Laškem trgn. Podpisano predstojnlštvo javi svojim volilcem, da bo za prihodnji državni zbor odločno podpiralo za V. kurijo kandidata g. Žičkarja in nikogar druzega, ker se je ta izkazal kot vrli zastopnik vseh stanov naše občine: kmečkega, rudarskega in obrtnijskega.
Županstvo Sv. Krištof dne 1. nov. 1900. Karol Sunta, župan; Josip ^imonič, svetov. ; Andrej Rebozu, odbornik. Vsi kmetje s soglasjem vseh odbornikov.
Podpisane občine damo s tem na znanje, da mi ne posedujemo posestnika, najsi bo za volilnega moža za volitev v državni zbor voljen kateri si bodi iz naše sredine, da bi volil katerega drugega kandidata, kakor gsp. Jožefa Žičkarja, katerega zasluge so nam predobro znane.
Občina Ljubnica, 4. novembra 1900.
Anton Rotonik, župan.
Občina Brezen, 4. novembra 1900.
Ivan Skok, župan.
Občina S p. Dolič, 5. novembra 1900.
Jernej Jevnišek, župan.
Vitanje. Tukajšno podporno delavsko katoliško društvo, katero je ustanovil gosp. Josip Žičkar, se je trdno zavezalo, da ne voli drugega kakor velezasluženega poslanca Josipa Žičkarja zopet v V. kurijo. Tudi vse občine, katerim je pastiroval J. Žičkar neumorno in vstrajno-vneto skozi trinajst let, oddale so enoglasno zaupanje g. Josipu Žičkarju v V. kuri ji. Mi smo za njega! Zastonj torej onemu demokratu Čobalu vpitje in rožljanje po vitanjskem trgu. Mi kmetje smo prezavedni, da bi plesali na njegovo rešeto. Živio Žičkar!
Iz savinjske doline. Nekaj slovenskim obrtnikom in delavcem v premislek! Toliko se naglaša, da bodi poslanec pete kurije mož, ki bo zavzet za obrtni in delavski stan. Dobro, mi se tudi strinjamo s tem. Poleg kmečkega stanu zagovarjaj ljudski poslanec obrtnika in delavca. A iz tega ne sledi, da bi poslanec moral biti obrtnik ali delavec. Obrtniki in delavci naj gledajo pri izbiri svojega poslanca ne toliko na njegov stan, ampak na to, da bo njihov poslanec deloval v njihovo korist. Glejte, obrtniki in delavci Spod. Štajarja, tak mož je Žičkar. Dne 24. junija 1900 je na shodu v Žalcu poleg kmečkega stanu prav gorko zagovarjal tudi obrtni in delavski stan. Povedal je, da je v zbornici stal vsikdar na strani prijateljev obeh imenovanih stanov, glasoval za premembo tema stanovoma škodljivim na-redbam, posebič še za spremembo §§. 69, 60 obrtnega reda. Prav posebno pri srcu mu je slovenska obrt, kateri želi vspeha in neodvisnosti od tuje obrti. Tudi za trpina-delavca pod zemljo je imel gorko besedo in zapovedal, da se je nahajal v zbornici na strani tistih, ki so glasovali za 8 urno delo pod zemljo. Dr. K a r 1 o v š e k mu je za njegovo požrtvovalnost in vnemo za kmečki, obrtni in delavski stan izrekel javno zahvalo, katero so odobrovali na shodu številno zastopani obrtniki in delavci. Slovenski obrtniki in delavci! Žičkar dobro pozna naše stanje, nič manj, kot mi sami, on deluje tudi v naš prid in hasen. Zato mu zaupajmo tudi v prihodnje in enoglasno volimo za poslanca pete kurije gosp. Žičkarja.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Mil. knez in škof so se v ponedeljek odpeljali na Dunaj k škofovskemu zborovanju ter se vrnejo še le prihodnji teden.
Imenovanje. Preč. gospod stolni dekan Lovrenc Herg je imenovan stolnim proštom.
Volilni shod priredi »katoliško politično društvo« za okraj Sv. Lenart v Slov. goricah in sicer v pondeljek dne 12. listopada ob 2. uri popoldne in sicer pri Sv. Trojici v Slov. goricah v sobani »Kmetijske zadruge«. Na shod sta povabljena kandidata IV. in V. volilne skupine dr. Ploj in dekan Zičkar. Oba sta svoj prihod že naznanila. Volilci vsega šentlenartskega okraja, pridite v obilnem številu, da sami vidite, poslušate svoje bodoče poslance ter se sami poprej prepričate, ali so vredni Vašega zaupanja ali ne.
Usposobljenostni izpit delajo v Mariboru sledeči gospodje učitelji in gospice učiteljice: Cajnko Avgust iz Sv. Martina pri Vurbergu, Cvetko Fran iz Sv. Barbare v Halozah, Jamšek Fran iz Sv. Florijana ob Boču, Korbar Fran iz Zg. sv. Kunigunde, Kosi Jožef iz Sv. Jurija ob Ščav., Lah Avg. iz Sv. Antona v Slov. gor., Najžer Ivan iz Sv. Tomaža v Slov. gor., Pesek Anton iz Sv. Duha v Halozah, Potočnik Ant. iz Podsrede, Robnik J. iz Sv. Križa pri Mariboru, Amal. Hojnik iz Sv. Lenarta v Slov. gor., Osenjak Marija iz Kalobja, Skrlec Marija iz Sv. Miklavža pri Ormožu in Wutt Ana iz Slivnice pri Mariboru.
Žrtev bele žene. Dne 30. oktobra se je vršil v Novi cerkvi pri Vojniku pogreb, kakoršnega še ni videl ta kraj. Dijaško akad. društvo »Triglav«, kolegi juristi, celjsko pevsko društvo, celjski Sokol in mnogo domačinov spremilo je k večnemu počitku svojega prijatelja, kolego, društvenika in jjg-rodnjaka jurista Frana Doklerja Kratko pred žaželjenim ciljem, pred dovršenimi študijami pobrala ga je nemila smrt sorodnikom, prijateljem in slovenskemu narodu, čegar vrlega sina se je ob vsakej priliki pokazal. Vselej, kadar ugasne kako mlado življenje, stori se tožno tudi neznancu, kadar pa umre_mlad, navdjišenjzna^^	sin matere
Slovenijej~EakoršWle^BiT ranjki Dokler, je to dvakrat žalps^no! Nagrobnico govoril je č. g. dekan novtičerfcovški in odposlanec društva »Triglav«. Do srca segajoč je bil kratek govor č. g. dekana in vsakterega oko se je rosilo, ko je rekel: »V tolažbo, starišem, bratom in sestram moremo le reči, da želimo, da C bi se vsakdo od nas tako skrbno na smrt J pripravil, kakor se je ta mladenič!« Bodi mu žemljica lahka!
V Pišecah je začela s 1. novembrom poslovati nova pošta. — Lepo starost je dosegel v Pišecah kmet Jože Germovšek, rojen je bil namreč 1806. leta, pokopan pa 1. novembra t. 1. — Predrzni tatovi rogo-vilijo že več časa tukaj; po nekterih hišah so več reči pokrali, v klet vdrli, na drugih krajih so jih domačini komaj odgnali. Našim orožnikom bi želeli več gibčnosti in sreče, da bi brž lopove zalotili in tako ljudstvu strah izgnali.
Ormož. Opozarjamo slovenske kmete iz ormoške okolice in Velikenedelje, ki so dali svoje otroke vpisati v nemško ormoško šolo, da to ni nikaka gimnazija ali celo vseučilišče, ker si ljudje od te ponemčevalnice toliko obljubujejo, nego, da je to navadna dvorazrednica za Nemce, ter se slovenski otroci najbrž niti pošteno pisati ne bodo naučili.
Pameče. Dne 4. t. m. so bili tukaj trije odraščeni ciganikrščeni. 441etna mati, nje 161etna hči in T4Teten~sin. Cerkvica je bila natlačena vernih, ki So pazljivo gledali zanimive cerkvene obrede, ter do_soh ginjenj ppslggali kfltehiimpinpi,—kierL_SO-glas~no in čyrsto odgovarjali. V kratkem bo mati po-
močena, ter prejme s svojimi otroci prvo sv. ^bhajilo, katero se pogojno krščenim še ni jjodelilo.
V	Marenbergu je »Siidmarka« ustanovila ljudsko knjižnico, da prej ponemči ondotne Slovence. Šulferajn pa ustanovi otroški vrtec. Slovenci na branik za domovino !
Agitacija proti Zičkarju. Že zadnjič smo osvetlili majhen pomen kozjanske izjave za Hribarja. Danes nam je samo dostaviti, da je dr. Peitler izjavil, da ni podpisal one izjave in da sploh ne ve, kako je prišel podpis na izjavo. Popraviti pa nam je, da se v Kozjem res nahaja nek Eduard Boheim. O ljutomerskem zaupnem shodu se nam ponovno poroča, da se nič ni glasovalo na shodu za Hribarja, ampak se samo povedalo, da se konečno udajo sklepom ptujskega zaupnega shoda, kateri pak se je izrekel za Žič-karja. Da se g. sedlar Karba tako poteguje za Hribarja, nam je umevno, ker vemo, s čem je Hribar že pri zadnjih volitveh uplival nanj. Ali deluje sedaj zopet enak »upliv« ? — V Kokarjih je uprizoril oni »mnogobrojni« volilni shod za Hribarja jungovski učitelj Žagar; večina kmetov je odšla s flosi in jih ni bilo doma. — Iz Loke pri Planini smo dobili od g. župana to izjavo: »Kakor pred tremi leti, bodemo tudi sedaj za poslanca v V. kuriji volili velezaslužnega gospoda Žič-karja. Nedamo se od nobenega nasprotnika več premotiti, ampak kot katoliško misleči volilci njemu zvestobo ohranili.«
V	mariborskem glavarstvu so se s 1. nov. začeli razpolagati po različnih občinah imeniki iz splošnega in kmečkega volilnega razreda. Kjer je še čas, preglejte imenike! Naši kandidatje so za V. kurijo kmet Fr. Mlakar, za IV. kurijo prof. Robič. Volite le zanesljivo krščanske in slovenske volilne može!
V	ptujskem glavarstvu se vršijo volitve volilnih mož dne 12. nov. Janeževci, Drstela, Dobrina, Zetale, Vintarovci, Jurševci, Kočice, Nadole; dne 13. nov. Trnovci, Lanca ves, Sv. Florijan, okolica Slatina, Zgornja Pristava, Jurovci, Sečevo, Slatina; dne 14. nov. Sv. Barbara, Sv. Katarina, Gradiš, Bre-stovec, Nimno, Slatina, Sv. Elizabeta, Št. Mohor, Tokačevo; dne 15. Turški vrh, Sv. Trojica v Halozah, Gruškovec, Plat, Zavrč, Gorenski vrh, Kostrivnica; dne 16. nov. Sv. Marjeta, Formin, Gajevci, Muretinci, Malaves; dne 17. nov. Mezgovci, Možganjci.
V	celjskem glavarstvu se začnejo volitve volilnih mož dne 19. novembra in bodo trajale do 29. novembra. Dne 19. novembra volijo Sv. Krištof, Vransko, okolica celjska, Ponikva, Petrovče, Svetina, Sveti Rupert, Sp. Dolič, Kozjak; dne 20. novembra volijo: Laško, Gradec Marija, Mozirje, Sveti Jeronim, Škofja vas, Sv. Vid, trg Šmarje, Griže, Kalobje, Zbelovška gora, Paka, Vitanje, Brezno, Ljubnica. Nadalje prihodnjič.
Resolucije političnega shoda pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Razun znanih resolucij jareninskega shoda so še bile vsprejete sledeče: 1. Shod se odločno izreka proti vpeljavi nemškega kot državnega jezika, ker bi ista popolnoma nasprotovala zakonu o jednakopravnosti avstrijskih narodov in bi v obraz bila dejanskim razmeram v Avstriji, v kateri biva le 8 mil. Nemcev, Slovanov pa 14 mil. 2. Shod opozarja visoko vlado, naj ne dela samo obljub, naj ne hlapčuje le nem-ško-liberalni prusaški birokraciji (uradništvu), temveč naj se postavi vendar že eukrat odločno na stališče pravičnosti tudi nasproti vsem slovanskim narodnostim. Le tedaj, ko bo strla vladohlepnost Nemcev ter podelila Slovanom v zakonih zajamčene pravice, bo zavladal mir in se bo lahko pričelo uspešno gospodarsko delo toli potrebno vsem narodom. 3. Volilci zbrani na shodu pri Sv. Jakobu izražajo upanje, da se v novem državnem zboru najdejo vsi slovanski poslanci ter edino postopajo, da pridejo Slovani v Avstriji do tiste moči, katera jim gre po njih številu.
V slogi počiva moč Slovanov avstrijskih, v njih slogi pa počiva tudi moč celokupne Avstrije.
Volilci v mestni skupini Maribor-Ptuj pripravljajte se že sedaj na obilno udeležbo. Na dan volitve vsi na volišče! Takrat naj ne bo izgovora: Saj ne bomo zmagali, ampak z geslom: Tem večje število slov. glasov! pojdite na volišče! Smešno bi sicer bilo vedno opozarjati na volitve priprosto ljudstvo, slovenska naša gospoda pa bi na dan volitve obsedela doma za pečjo. Slov. gospoda, meščani in tržani slovenski, na noge, da izkažemo 'sijajen napredek slov. zavesti po mestih in trgih med Dravo in Muro!
Slovenci ob meji in sicer v radgonskem, cmureškem in arvežkem okraju, tako v slov. občinah radgonske in apačke župnije, pri Sv. Ani na Krempergu, pri Mariji Snežni, na Sladkem vrhu, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, v Kapli in v slov. občinah lučke župnije volite v 5. kuriji take volilne može, ki bodo glasovali za kmeta Mlakarja. Slovenci za Slovenca!
Sv. Jurij ob južni žel. Od pamtiveka Šentjurčani še niso videli kaj takega, kakor letos 22. oktobra. Dve sestri, Uršula Sivka omožena z Andrejem Vovk in Marija Sivka omožena z Blažem Soler ste ta dan po srečno preteklih 50 letih zakonskega življenja svojima može®a obljubili goget. zvestobo. To je bil res dan, ki ga je Gospod naredil. Ze zgodaj zjutraj so nam naznanjali topiči z Vovkovega doma, da se je približal zaželjeni dan. Ob 9 uri pridejo zlatoporočenci v spremstvu svatov: svojih otrok, vnukov, sosedov in prijateljev v župnijsko cerkev, kjer jih je domači g. župnik slovesnosti primerno nagovoril. Po govoru se je vršila zlata poroka. Prizor je bil res ganljiv; kdor ga je videl, ga ne pozabi. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo slišali zlatoporočence odgovarjati na duhovnikova vprašanja. Zlatoporočenci so še vsi pri dobrem zdravju. Po ginljivem obredu se je služila daritev sv. maše, med kojo so zlatoporočenci in vsi svatje prejeli sv. obhajilo. Po cerkveni slovesnosti so se podali vsi svatje na domove zlatoporočencev, da se pri dobri kapljici nekaj časa skupaj veselijo. Ta slovesnost nam je lepo pokazala, da Bog svoje zveste služabnike vedno blagoslavlja. Mi pa želimo zlatoporočencem: Bog, ki dal je pede-seto, naj da še dijamantno leto!
»Pravičnost« Nemcev se posebno sedaj pri volitnem gibanju sijajno kaže. To je razvidno tudi iz sledečega pogovora dveh celjskih nemcev. A.: »Ali si že ti naznanil svoje delavce, ki volijo ? B.: Da, že vse, razun ednega, tega pa mi ni treba — ker je win-discher«. Tako si torej pomagajo Nemci! Slovenci pozor.
V	blaznosti. V noči od 5. do 6. t. m. vračala se je v Celji družba brivskih pomočnikov iz gostilne domu. Po poti potegne eden izmed njih naenkrat nož ter zabode svojega tovariša in ga nevarno rani. Slednjega odple-ljali so v bolnico, prvega pa v zapor. Sluti pa se, da je to storil v blaznosti.
Jubilejske kolajne še vedno dobijo one osebe, katerim gre pravica jih nositi, proti znižanem plačilu 14 v. za kolajno.
V	občini Rače je za župana izvoljen g. Anton Faleš, torej je g. Botheju spodletelo. Novi župan je vrl slovenski mož!
Kmetijska zadruga v Slivnici si je na kolodvoru v Račah postavila lepo skladišče in bo začela delovati.
Povozil je vlak ženo Antonijo Mirt na Rožnem blizu Rajhenburga dne 7. nov. Bila je pri priči mrtva.
Z bobom zadušila se je v Račah pri Mariboru 41etna hčerka ključavničarja Mayerja.
Za mariborsko slovensko šolo je daroval gosp. profesor J. Zidanšek 20 K. V isti namen je daroval gosp. Marzidovšek že zadnjič izkazanih 10 K. Bog živi posnemovalce! —
• Za šolo na Muti je nabral g. Vincenc Poplaz na Kaudekovi gostiji 3 K.
Slovensko gledišče v Celju. Letošnje predstave začele so se s 1. oktobrom, na kteri dan se je igrala kot prva igra »Brat Martin«, ki je bila nepričakovano dobro obiskana. Manj poslušalcev pa je bilo pri dne 1. novembra se vršeči predstavi »Mlinar in njegova hči«, menda za to, ker se je že v lanski sezoni predstavljala, vrhu tega pa naše verno slovensko ljudstvo ta večer raje doma prebije — pri molitvi za ranjke, kar je vse hvale vredno. — Igro »Mlinar in njegova hči« je radi svojega žalostnega značaja dile-tantom jako teško pravilno in zanimivo predstavljati. Oziraje se na to in če vpoštevamo, da za nektere uloge ni bilo primernih moči, se sme način letošnjega predstavljanja te igre še dosti povoljen imenovati. — Vodstvo dramatičnega odseka je sklenilo predstavljati vsake 14 dni po eno igro. Vsled tega se bode še tekom tega mesca vršila predstava spevoigre »Ob Vrbskem jezeru«, ki je že bila lani na vsporedu in se je s svojimi krasnimi koroško-narodnimi popevkami vsem prikupila.
Iz šule. Nadučitelj pri Sv. Antonu okr. Sevnica je postal g. Ivan Zupančič iz Pečice. Učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. postane g. Anton Vogrinc iz Slivnice pri Celju, učiteljica pri Sv. Križu tik Slatine postane gca. Ana Ambrusch iz Laškega, na Bizeljskem pa gca. Marija Hiti, v Trbovljah-Vode gospica Ida Maci.
Društvene zadeve.
Slovensko politično društvo v Ljutomeru vabi na zborovanje dne 10. novmb. dopoldne ob 10. uri v gostilni gosp. Ivana Vaupotič v Ljutomeru, dne 11. novembra popoldne ob 3. uri v gostilni gosp. Mart. Slana pri Sv. Juriju na Ščavnici. Pri obeh zborovanjih predstavil se bode volilcem kandidat za državnega poslanca v kmetskih občinah gosp. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik pri upravnem sodišču na Dunaju. Rojaki, volilci, vdeležite se v obilnem številu!
Martinov večer priredi bralno in pevsko društvo »Maribor« v nedeljo dne 11. novembra 1900 ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Igrale se bodo igre »Uskok« in »Bob iz Kranja«. V odmorih svira slavna veteranska godba. Po igrah bode se v restavraciji dražbala Martinova gos in udarjal društveni tamburaški zbor. K obilni vdeležbi vabi odbor.
„Slovensko kat. politično društvo Sloga" za ormoški okraj priredi v četrtek dne 15. novembra 1900 ob 2. uri popoldne v gostilni gsp. Gomzija v Ormoži izvanredni zbor. Pri istem predstavi se dr. Ploj kandidat za državni zbor za kmetsko skupino Ptuj Ormož, Ljutomer itd. Z ozirom na važnost tega zbora pričakuje se mnogobrojne udeležbe.
Društvo „Dijaška kuhinja" v Ptuju je imelo 22. oktobra svoj občni zbor, kojega se je vdeleževalo precejšnje število ptujskih Slovencev. Veselilo nas je, videti med njimi tako imenitne odličnjake! Po poročilu taj-nikovem in blagajnikovem volil se je novi odbor, ki je za šolsko leto 1900/1 tako-le sestavljen: Predsednik gsp. c. kr. notar Ožgan, namestnik g. dr. Horvat, tajnik č. g. Moravec, blagajnik profesor Majcen, odborniki gg. dr. Brumen, Zelenik, Cilenšek in dr. Ozvald, namestnika gg. dr. Jurtela in Pinterič. — Novi odbor priporoča »Dijaško kuhinjo« vsestranski podpori, posebno rodoljubom ptujskega, ormoškega, ljutomerskega, št. lenartskega in Slov. Bistriškega okraja, — dasiravno nam je podpora, če tudi se tako majhna, od drugih krajev enako ljuba ter se sprejme z največjo zahvalo. — Darovali so v novem šolskem letu 1900/1. gg.: Zupanič, župnik 2 K, Sta-zinski 4 K, Hajšek kanonik itd. 10 K, Sanda 5 K, Sinko 20 K, Schreiner, kaplan 4 K, dr. Horvat 20 K, Pintarič 6 K, Lorber 4 K, Stepic 4 K, Koje 2 K, Fleck 20 K, Mahorič 3 K, o. L. Vaupotič 4 K, Kavkler 5 K, Kopič 2 K, dr. Stuhec 10 K, dr. Fr. Jurtela 10 K, Oschgan 2 K, Toplak 1 K, Podvinski 2 K, Moravec 2 K, Cilenšek 2 K, dr. Brumen 2 K, Majcen 10 K, si. posojilnica v Ptuju 200 K Prisrčna hvala vsem blagim dobrotnikom. .
„Slovensko društvo" priredi v nedeljo dne 11. listopada 1900 ob 3. uri popoldne v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo v preteklem društvenem letu, 2. volitev novega odbora, 3. državnozborske volitve, 4. morebitni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor.
»Eatol. polit, društvo« za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem ima prihodnjo nedeljo dne 11. novembra popoldne ob 4ih v prostorih gosp. Franca Gučeka svoje letno zborovanje. Volil se bo nov odbor za eno leto in nastopili bodo razni govorniki, med njimi gospod Anton Korošec, učni prefekt iz Maribora. Slovenci, posebno Vi udje tega društva, pridite tedaj v nedeljo v prav obilnem številu v Kozje, kjer boste marsikaj zanimivega slišali! Na veselo svidenje, uljudno vabi odbor.
Gasilno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredi v nedeljo 11. novembra »trgatno veselico« v gostilni gospoda Slana, kjer sodeluje godba gasilnega društva; vse narodnjake ter prijatelje gasilnega društva prijazno vabi odbor.
»Katol. podporno društvu v Celju« so darovali: Neimenovana 20, Gomilšak G., 10, gg. Presečnik, Vaclavik, Bratkovič, Ropaš in Kunst po 4 K, Lajnšic 80 v. Bog povrni!
Slovensko posojilništvo. Dne 3. t. m. so se posvetovali odposlanci slovenskih posojilnic o snovanju diskontnega društva za slovenske posojilnice. Izrekli so se za osnovanje takega zavoda.
Novo bralno društvo se v kratkem ustanovi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pravila so že potrjena.
Narodna čitalnica v Ptuju obhaja dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih »Martinov večer«. Odbor vabi vse ude in prijatelje na vdeležbo.
Gospodarske stvari.
Najprostejša pravila umnega kletarstva.
«Erso-pravilo umnega kletarstva se glasi: ^mej sode vedno polne. Da imamo tu v mi-"slihsode, v TiaTerih leži v4nQ za prodaj, ali
tiste, iz kategh-^^Vflflk dan Tri^ vsaltifan razumele pač safflo o sebi. 1H zakaj naj bodo pa sodi vedno polni? Zato, da se ne dela na površju vina kan in da se vino ne veši. Kan je glivica, je živo bitje, katero se živi od alkohola vina, torej od najvažnejše vinske tvarine. Afeojs^usti, da nastaja na vinu kan, poatajalQ^bode-j(ino.-5!^dgo -sla-botnejše. In ako se konečno kan tako na-) množi, da postane toliko težak, da se v vinu . potaplja, potem je tako vino za proč zliti, /ker nima nič več moči v sebi in je tudi Mialno.
Vedno pojng se pa obdrži sode na ta način," da se jih čez kake tri tedne potem, ko se jih je ob trgatvi polnilo, pa ne prav dovehenapolni ter zabije, pqtem pit vsak ieden^alfv^kJiS^!1 ^jln^zafije. Prej se to seveda ne smeSToriti, prej mora vsakega soda nekoliko manjkati pod vSho, v kateri je zataknjena kipelna veha. Ako bi morda se to že prej storilo, to je, ako bi se že koj takrat, ali prav kratko potem, ko se je kipeči mošt iz kadi v sod polnilo, sod do vehe na-točilo in potem zabilo, utegnila bi ga v njemu nastajajoča oglikova kislina raznesti. Za zalivanje, katero se ima, kakor rečeno, vsak teden ali pa vsaj vsakih 14 dni ponavljati (pozimi vsakih-JJ dni poletivsak-led^ i^ajholjsivsako soboto) imetTjeTreba v majhnem soa5ekii"'3obV6/zalije, to je dobrega čisto nič napačnega vina. Da pa tudi v tem sod-čeku na vinu kan ne nastaja, zakaditi se mora vsak teden vrhu njega nekoliko z žvep-lenim dimom. Za to zakajenje služi najbolje tako zvana žveplalna kadilnica, kakoršne bi
se ne smelo v nobeni vinski kleti pogrešati, kakoršne se pa po Štajarskem skoraj v nobeni kleti ne nahaja. Taka, iz bakrene ploš-čevine narejena kadilnica služi tudi za zakajenje praznih sodov, da ne splesnijo, in kakor rečeno, v nobeni kleti bi se je ne smelo pogrešati. Ako konečno zalije zmanjka, zakaditi je treba se ve da, se žveplenim dimom tudi nad vinom v sodu, kar naj se zgodi še posebno tedaj, kadar se iz soda kolikor toliko vina odtoči, in ako ne kaže, ostanek takoj v manjšo posodo pretočiti.
Drugo pravilo umnega kletarstva se glasi: pretakaj vino o pravem času. Pretakanje vršiti se ima v prvem letu vsaj trikrat, namreč prvič o božiču, drugič o veliki noči in tretjič o binkoštih. Pretakanje vina ima dvojni namen, namreč prvič ta, vino stanovitno napraviti, in drugič ta, vino v kratkem času do svoje mogoče popolnosti dovesti. Stanovitno napravi pretakanje vino vsled tega, ker se s tem pretakanjem iz spodnjega dnišča drožje odstrani, v katerih, ako se jih ne odstrani, kaj lahko vino pogubljivo kipenje ali boljši rečeno, gnijenje nastane, katero v navadnem jeziku po Dolenjskem kubin imenujejo. Stanovitno napravi pa pretakanje vino tudi vsled tega, ker pride pri pretakanju se zrakom v dotiko. Ta dotika pa stori, da se kisik v zraku spoji z beljakovinami, katere se v vinu raztopljene nahajajo in katere tudi lahko vina pokvarijo. Učinek tega spajanja je ta, da se beljakovine strde ter strdjene na vamp soda vležejo, od koder se jih s sledečim pretakanjem lahko odstrani. Nekateri Štajarci so mnenja ali pa še celo prepričanja, da pretakanje vino slabi. In v gotovem oziru imajo prav, kajti prve tri štiri tedne po pretakanju je vino res nekako kalno, svešano, skratka slabotno. Ali vse to se popravi, in na mah je vino zopet čisto, čistejši kakor je prej bilo in — posebno pa postane boljšega okusa, boljšega duha, s kratka, pjretakano vino postane v vsakem oziru boljši, kakor je prej bilo, posebno pa postane stanovitno. Razume se pa samo o sebi, da se mora pretakanje z največjo natančnostjo vršiti, to je, pretakati se mora v popolnoma izmit sod, in kakor hitro prične le količkaj kalno vino teči, vlivati se ga ne sme več v sod ampak v posebno posodo. Ako se pretakanje z največjo natančnostjo, največjo snago ne vrši, potem ne izpolni svojega namena.
Cerkvene zadeve.
Dne 28. oktobra se je vršila na Bučah izvanredna cerkvena slavnost. Blagoslovila se je mladeniška zastava, ki so si jo omislili bučki mladeniči pri šolskih sestrah v Mariboru. Zastava je kras cerkve in znak krščanskega prepričanja bučkih mladeničev.
Duhovniške spremembe. Vič. gospod župnik poličanski Ivan Lenart je dobil župnijo Šmartina pri Slovenjem Gradcu.
Cenjenim našim naročnikom!
Kdor je nov naročnik in nam kaj pošilja, naj to izrecno pove. Ta mali trud nam mnogo mnogo dela prihrani, ker smo z delom itak preobloženi. — Stari naročniki naj izvolijo blagohotno pri pošiljatvi naročnine, pri reklamacijah itd. zapisati število, ki je zapisano na adresnem zavitku. — Reklamacije v odprtih pismih so poštnine proste. — Nekateri naročniki dolgujejo naročnino že po več let. Kdor list redno sprejema, podaja se v dolg in se zaveže s tem dolg poravnati vsaj do konca leta.
Zahvala in priporočilo!
Zahvaljujoča se za zaupanje, ki ste ga skoz 15 let skazovali mojemu ranjkemu soprogu, naznanjam ob enem, da nadaljujem obrt pod tvrdko
Albert Fiebiger,
z pomočjo spretnega poslovodja, in da bode vedno moja skrb tudi zanaprej kakor najbolj zadovoljiti cenjene odjemalce in naročnike.	Odličnim spoštovanjem
Cecilija Fiebiger,
479 l	vdova kotlarskega mojstra
v Mariboru, Koroška ulica št. 6.
Karol Tratnik,
izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode
stolne ulice it. l. v Mariboru, Domgasse Nr.l

Priporoča se preč, duhovščini za napočila cerkvenih orodij :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno oroitje prav tlobro popravljam, pozlatim ali poarebrim v ognji.
Za rse svoje Izdelke Jamčim, prlznalna pisma naročnikom; na razpolago.
Svoji k svojim.

s*
r t t t-t^tt rt
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovoe, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak nad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
: t;::
Hiša in vila
na prodaj. Zraven je sadunosnik in vrt, studenec z izvrstno vodo. Stanovanje je primerno posebno za penzijoniste. Pojasnila daje Anton Merčun, Maribor, Wein-baugasse 1.	476 2
Hiša in posestvo
dva in pol orala njiv, vrt in sa-donosnik se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Več pove lastnik g. Dominko, ptujska cesta 28, v Mariboru.	484 1
FotograJijsUi zarod r Mariboru
je najstarejši
v Fritscli-evi vili "ME
75 Badgrasse št« 11.
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. t Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do DC* Zalagatelj c. kr. avstrijske uradniške zaveze. % človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
Henrika Krapeka,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Špitalske ulice št. 13.
Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd.
za najkulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4V»% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. 467 6 Borzna naročila.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wieden ergürtel 20
ali pa	34
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Südbahnstrasse 2.
Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica).
Dobi se pri 14-26 R. Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
Izvrsten letoš. most
z 13° do 18° dobi se po 28-50 v. L za izvrstna vina pri dvakrat di-plomovanem c. kr. poštarju Fr. Košer v Juršincih pri Ptuju.
473. 1
Viničar
se išče do sv. Martina, ki ima od 4—6 delavnih močij. Oglasi naj se pri gosp. Fr. Gertu, županu v Framu.	458. 1
Franc Brezovšek, Konjice,
izdelovalec cementnih rečij
priporoča vsa v njegovo stroko spadajoča dela, na pr. ploščice za tlak po cerkvah in drugod, korita za studence in za hleve, jasli, strežnike, stopnice, podboje, vsakovrstne predmete za stavbe. Vse se izdelqje iz najboljšega portland-cementa, in sicer z rokami, in vsled tega je blago trpežniše, kakor če se dela s strojem. Cena zmerna. Kjer sem v dobi dveletnega bivanja v Konjicah že delal, povsod so z mojim delom zadovoljni.	X
Priporočilo!
Kot novo izvežbani zidarski vodja se priporočam č. g. župnikom in občinskim predstojnikom za nove stavbe. Delam točno in ceno. Kdor želi kako stavbo imeti dobro izvršeno, naj se oglasi pri meni
Janez Gašparič
zidarski vodja.
Sejanci pri Sv. Tomažu,
p. Ormož. 436. 1
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Otvoritev trgovine!
¥>. n.
Najuljudneje naznanjam, da sem otvoril
v Celju, Graška ulica štev. 4 steklarsko obrt
pod tvrdko
Fran Strupi
kjer prodajam vsakovrstno v to stroko spadajoče blago, kakor steklo, porcelan, svetilnice, zrcala, različne okvirje za podobe, šipe za okna itd., itd.
na debelo in na drobno. 475 2
Prevzamem tudi vsa v to stroko spadajoča dela pri stavbah kakor tudi vsa popravila, katera izvršim po najnižjih cenah. V obila naročila se priporoča.
Postrežba točna in solidna.
Mojster Konrad Skaza
atelir za cerkvena dela in posestnik v Sv. ITlrich-u,
C-roden na Tirolskem
se priporoča preč. cerkvenim predstojništvom za prenovljenje cerkvenih del, za preskrbljevanje novih oltarjev, lec, rezljanih (Relief) in slikanih križevih potov, posameznih podob, kipov in križev. Specialist za Betlehemske jaslice z 30 rezljanimi podobami od 30 gld. višje.
Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije; za križe pa rezljane razpela na ogled, frankovano vsakemu dnhovniku.
Spričevalo.
Gospod Konrad Skaza, pozlatar in slikar skozi 10 let delovodja pri Stuflesserju v Groden na Tirolskem, je prenovil letos v cerkvi Matere božje v Vitanju dva oltarja lečo in orgije. Delo je izvršil, kakor veščaki sodijo, lepo okusno in fino, da ga smem z najboljšo vestjo najtoplejše priporočati cerkvenim predstojništvom. Tudi cena je nizka. Ker je preskrbel za tukajšnji okraj mnogo kipov in krasnih križev iz Tirolskega, sem se sam prepričal, da je mnogo boljše, enake reči pri tem gospodu naročevati, kakor po kteri drugi poti. — Ker pa je g. Skaza naš slovenski rojak in zasluži da se mu vsakovrstna cerkvena dela izročajo.
Vitanje, 5. avgusta 1899. J. Zičkar, župnik.
J o^^.	O^^O o^^o (
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in , sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	33
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
' °7T7» »«T»» "oTT» °c7o° °7T7<= iTT» »«;,«°7TT° °TTT0 °TTT° •«To» *
Naznanilo !
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Ru-pestris Monticolo in sicer:
6000 Laški rilček (Välsch-riesling), 4000 Zlahtine (Gutedel), 2500 Sipona (Mosler), 2000 Tra-minerja (Traminer), 1000 Mali rilček (Kleinriesling), 1000 Beli rafol (Raniol weiss), 1000 Burgunder beli (Burgunder weiss), 900 Burgunder rudeči(Burgunder roth), 900 Sylvaner (Grüner Syl-vaner).
Cepljeno na Rip. portalis.
600 Traminerja (Traminer), 550 Burgunder beli (Bugunder weiss), 300 Sylvaner (Grüner Sylvaner), 100 Sipon (Mosler), 100 Zlahtnina (Gutedel).
Cepljeno na Rup. Monticolo.
50 Sipon (Mosler) na Solonis. Skupaj 21.000.
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene ter se prodajo po 160 kron 1000 komadov, ali 8 kr. komad; kdor naroči najmanj en tisoč, dobi jih 50 brezplačno.
Oglasiti se je vsaj do novega leta pismeno ali ustmeno pri Antonu Slodnjaku, trtnarju v Juršincih pri Ptuju.
Ivan Cesar
podobar v Mozirju (Staj.)
uljudno naznanja, da je z dnem 1. oktobrom t. 1. svojo zalogo iz Narodnega doma v Celju preselil nazaj v Mozirje, ter da bode kakor do sedaj, tudi zanaprej vse v svojo stroko spadajoča dela v Mozirju izvrševal, ter se preč. duhovščini in slav. občinstvu za nadaljna naročila vljudno priporoča.	477. 1
„Glorla" redilna krma za konje,
zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre „Glorla" začimba krma govedi, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. „Olorla'1 mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranjuje napake mleka.
1 veliki zavitek velja K 1'20, mali K 0*70, 5 kg. v zavitku za poskus po pošti K 5"— poslano iz Duniya. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kilogr. za poskus K 2-—, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje v ple-hastih škatljah: '/» kg. 60 vin., 1 kg. 1 K, 5 kg. K 4. Rusko patent, mazilo za usnje po '/, kg. K 1-10, 1 kg. K 2.-, 5 kg. K 8.-.
— Navodilo brezplačno. —
Miha Barthl in drng. Dunaj X.
I
Kdor hoče 400 mark
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoea - Ezped. K. F. WoJtan Leipzlg-Lnd.
r& n
i^-- • • - »'A
LNt,
a kaj ao I» tfadje, kateri Kaibntee* Eneipp-oro riadno ^ kavo n« rabijo, afcoravno j» ktl tako prijeta» in «drava kavina pijača?
Zato, ker Se vsi m vedA, kater« velike prednosti ima
Kathreinerjeva kava od bobov» kava, ki skoa en ekstrakt i» l&etline bobove kave pridobi le duh in okna bobove kave, ne pa njene zdravju Škodljive lastnosti. Združuje to raj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata
■ priljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid «dravju od milijonov ljudi in v sto tisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.

■ ■■■■■■■■■■■
P. n.
485 3
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril dne 10. oktobra 1.1. svoj
zobozdravniški m © © © atelier
za vse zobozdravniška dela.
Ordinacijske ure so: od 8.—12. dopoludne in od 2.—5. popoldne v Narodnem domu v Celju.
dr.Hinko Suklje
11 «ac
1X1
praktični zdravnik.
muroffij n mm»--*
• ■ ■ ■
■ ■ ■
Cerkovnik
mlad neoženjen, pošten z lepimi spričevali išče službe na kaki večji ali vsaj dobri fari.
Več pojasnuje Jožef Medved sluga pri dr. Bock, Ljubljana, Gradišče 7	483
Mladega trg. pomočnika
dobro izurjenega v manufakturnem in špecerijskim blagu. Tudi učenca z dobrimi šolskimi spričevali od poštenih sta-rišev sprejme takoj:
Jakob Volovec
trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru, Štajarsko.	461 (1)
\a prodal
novi hram, trdna stavba, 4 stanovanja, kleti, drvarnica, studenec, sadonosnik in kuhinjski vrt, blizu cerkve in šole. Cena 5600 gld. 2300 gld. ostane lahko na dolgu. Več pove upravništvo. 470 9
0
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja fiS
v ¡Mariboru,
MoscIM-Allee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	38
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarua sv. Cirila v Mariboru,
Zaloga in posojilnica glasovirjev
Berte lfolckmar,
državno izkušane učiteljice 'na glasovirju
v Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54.
v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo
novih*
glasovirjev
in
pijanin
s križnimi strunami, (orehovo polituro, črni in __ameriški orehov les)
kakor tudi
__Harmonij
po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po tovarniških cenah.
Glasovirj i „Ehpbap"! "K
jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo
Posojila po najnižji ceni.