L Moli in delaj fiUor je Itil ufjog fcniot. Da-si je pridno d<*lal noč in dan. ter mu njegova žena Meta zvesto pomagala pri vsakom delu, vender si ni mogel doati opomflči. Iraela sta sina, sedeiu let starega, na ime Pavla, katerega sta vzrtijala v prtivem fcršžanskoin dnhu. V^ler je po svojih starižih po-dedoval kmetko liiso in nekaj njiv, a bilo jo vsii tako zadul^coo, da je moral trdo delati, da ho se izplačevaln obresti. katilro mu je bilo placevati od dolga; njemii tedaj ju ustajalo le malo prebitka za vsakdaoji živež. Kolikor se je dalo brez velike kvam oil domafi.js odtrgati, uioral jc poprodnti. A naj-vei-ja nesreia za pridimga 1'otni ju bila ta. da je imcl odnruha (iričarja za , sosoda, kateri bi bil rad vse Pctruvo jioseatTO v avojo lasl spravil. Posojeval je Potru skoraj po sili na visoke obresti denarja in žita tako dolgo, dokler ' iii videl, da ma la nikuli ne bodo mogol vsoga vvniti. Sosed Griitr jv bil imovit, trdosrtcn in brczbožcn mož : sam brezbožnež; zna ae, da poštcncga in bogaboJGŽcga Petra ui nikoli rarl vidcl. Kadar se je Pelrovega Snlga ilouti nabralo, tov.il ga je tirifair, in v nsmih dnnh l>i l)il moral Pcter ves dolg poravnati. Kaj inu jc bilo storiti ? Pri prijateljili ,jo iskal pomoOi : ti mu jo ob-Ijubijo, a uekoliko puzaeje. kailar spravijo svoji' pridelke v denar. Sd je za* torej k soacdu Uričarju iu ga prosil polrpljenja. ,,Kam bi pri.šel jaz in nioj 147 ,ir.-' tognti s bLme bolelo gledati, kaku prodajnjo n;išo Uš«.J odgoTuri Diu oče. .Dorolite mi tedaj. nuli Ijnba, da sc Jk poslo\ira od travoikov, njiv, jjora. zčleuih ^ozdnv in kapfiliee, kjer spm toltkokrat uvee pasel." l^ida ti dovoliin lo, a uc uiudi s*^ dolgo. da nc- zamudiš vpferje!" Pavlek Hliljubi ter hiti na plano. Mislil si j^, da bode. kakor tli'iigekrati, viw,'lo okolo li-tul. a spnmnivši so. da donos od U)Ii krajov nlovti jfiinJjo. biln nm jp nt>kakr> i.snu pri srci. liog ve, liiislil si je. ali ilmgoil tmli tako lepu sokice sije. ali P" ilrugili krajili tudi tako tepp cvetira c.veui iii ptii-ld tako lepo poju. Tako uiislm' natrgfd ai ,je uekuliku cvetic: v sopek in dospevH v gozd il« kapelice. ki je liila sv. Fetru posve&ua, pokleknil je pred podobo sv. Petra ut sc railo razjokal. Potein je izmoiil vso molitvirt!, kitlikor jih je znal na izust ter sklouil z naal^dnjiini ItesoduJiii: nLjubi sveti Peter! V3A\ bi Se molil tukaj pri tebi Uko lepe molitviee, kakersne moja niati vuč-knit iz molitvene knjigc uiolijo, ali np zmim jili. Priael som, da m poslovim od t«be iu tvoje kapelic«, ker jutri zgndaj odidemo daleč od tukaj, moj oc-e, mati id jaz. MtHrocp, da m aikilar več ne vruemo. Prižii )>odo jutri možje, kateri prodadn iiiiMi liišo in njive. Ljubi sveti Pelcr! li si velik svetnik v oebenili, proai lioga, ilii iji raoji atariši elrugje srečnpjši bili nčgo li tukaj. Hnj oče so tako dobri in inkisto jim je ime kakor tebi; bolj.še matere pa tudi ni na svctn od moje. \'sc molitvic«, kulikor jili znaru, naw".Ui so me raoja mati, iu koliko lepih ini|niT6dek 30 mi aže poredali! Ali zdaj nekaj taaa vedno jokajo. Zatorej il' prosiiu, Jjubi sveti Piiter. poproai Bo^a za mojega oecta. mojo mater iii mdi inone ne pozabi. Priporoti me hv. Pavln. ker je- ou moj patron. Vem, ila si ti njogov dober prijatelj. kw ata aknpaj v nebesih \u se v pratiki vaju skupaj vidira. Poviy mu, da boceiu biti veduo dober io pridea, kakor so moj o(-e doliri iu pridui. Nu zdaj se pa muram od tebe lotiti; kor druzega oimam, diimjem ti te iiitbrane evpticei lep sopek jih je!" To rekši, vruo sp Pavlok domov in ravuo k veuerji pride. Ko so se vsi oiji' pri večerji sttdeli, sLopita dva pfosjaka v hišo. ^HvaljoB bodt Jozu^ Kristus!'1 pozdravit« prosjaka za iuizo sedečo dražiuo. nNu vekomaj, ajnon !J odgovorijo oče. ,V imunii Kristnsovem vas prosiva prenočiiča. Noč je na.ju preb.itola iii ue moreva da^je. Prosila sva uže v sosednjej vasi prenoiišča, a Ijudje bo le godcrnjali nad nama." L BOd srea rad vaju prenoHm," odgovori Peter ; ^livala Bogu, denos mi ¦I to ljubav atoriti ae mogoče. a jutri ne \ea.' ¦n ii< i- ( m io* 148 ,Kako to?" vprafia jeden prosjakov. .Jotri pridejo niozjo in nam proiludo vse, kar imamo. odgorore ofe. ^Katorej pojdemo uže na vsc zgodaj ilalcč proe," prislari Paviek. v t?m fc0 ai mati solze otarejo, a oče z rokama iice zakrije. „1 kaka ste pa prišH v t&ka nesrečo?" vpra&a drngi prosjak. _ A!i sle imeli slabe letinc?" rNi>. nikakor nf." refe Peter. ,Bodi Bogn dast in hv»k. on mi je ved.no blagoslovil delo mojili rok in lehko bi izhajal s svojo družino. ako |,j ne bil % hiSo iTed prevzcl tudi veliko dolgi od STojega rajncega očeta." ,,A]i vaS očo niso bili dober gospodar?" vpiaSa prvi prosjak. „0 dober, dober gospodar so bili moj raJDki oče, Bog jim daj oebe^&t često so mi pripovedovali, da je bila naša hiša pred turško vojsko zolo imi>vita. Ali Turki so pridrli t dežfiio, in moj oee so momti v vojsko. Eadar s« » vrnili, niw) od hiSe in gospodarskega poslopja na^li drnzega nego gole steue. 06i>ta in mater 80 jini Turki nbili, njive so bile opustoJcne in iivina pokradons." ,Ali niao vai ded morda pred Turki kakih denarjer skrili?" opAmnr jedpn proBJakov. nVsc Bva z očetom preg]«lala in povsod stikala. a našla nisra niiesar." rZnnaj pred biSo sva vidda dcbulo razklano dr«v6 na zomlji ložati; zakaj tega dreveaa ne prodate za drva?" ,Lep denar bi zanj dubUi," mčni drngi prosjak. BTo je stari kostanj, t katerega je pred tremi tedni ndarila strela: ztlaj ne amem nifesar Teč prodati, ker je nie vse zarubljeno," odgovori Peter. V tem, ko so m možje to in ono razgovarjali, zaspal jc Pavlek za niijo. Mati so ga vzeli in odncsli v postcljo. ter potem tudi za tujea po$te]j pripraviJi. Ni se še zjutraj dobro zdantlo, vstals sta uYL Jioprej pismo, katero jt? ležalo pri denarjih ter dejal žpni in Pavlelm: | _I'okieknimo in zahvaliino se Bogn, ker nam je v uajvef jej sili na toko čiideu način poinagal; čast in slava ran bodi na voke!" V pismo je bilo pisait^| »Ljubi sin! ^l V tem, ko se ti bojnješ v vojslri proti Turkom, priSel je soiTažnHu tuili k nain tcr niiin jn pubral vse, kar smo imeli. Z vdiko tež&vo stsjA 149 utel te denarje, ki sem jih takaj v kostanjevo deblo skril. Bog (taj, da Li bi skoraj soTraznika iz dežele pognali ter bi se ti zopet domov povrail! m U«g bodi s tcboj! T ¦ of(> E Pavel." " Vsota najdcncga dpnarja ni bil& n>lika a zadostna za porarnanje Pe-jrovih dolgov. Izpla&l je admiha (iričarja. tpr tako sobi in družini dom LjiraJiiL ¦' Kakor dosltij. tako je Ppter tudi p<> tpm dogodkn pridno delal, ter ni Hkoli pozabil Boga, ki ga jp taku eudno rešil iz odpražkih rok. \ nekoliko Mih si je Peter opomogel in bU mtjimoritejfti kraot v onem kraji. Sosed Bričar je popolupm oubožal. Ker je poštenemu Pfttru šlo rse sretno izpod pk. jpzilo jp to ]akomeLa in zavidljivega (irirarja. (>n bi bil najrajše vse WBXn pogiTibil, zato se je polotil VHakovratnih in nevarnih kupčij. pri kateriii Wk naposlnl vse izgubil. K (irič-iu- je iiiicl dTa otroka, Tončka in Franico. Oba sta bila dobra in Tiistrourana. Mati jiraa jo bila nže zgodaj nmrla, a imel« sta dobro staro teto, kali'ra jn jo utila muogo lopega. VTp(-krat je godrnjal ofa (iričar na njo in dpjal: ^Cpdiu mi nčiš otroke toiiko moliti, saj ne liosta šla v samostau ; uči jih rajšo, Jcako se deiiar jiriiluliiva. ker to je p»gla\itna stvar na svetn ; kdor ima nbilo dcnarja, ni mu sp trpba nčitt nife,sar." Ku 8c je začelo Grič.aqu alabo godili, jezil bp j'p nad avojo nesrečo, kcr Bi pmnislil. da je to zaiij zaslnžcna kazen. Začel je pijanSovati in hodil od krfmp iln krčmp ; rcdko kdaj je bil trezon. Vsi njogovi nckdanji prijatfjji so sp g» izogibitli in njogova otroka milovali. Z nevošljivostjo in jezo je moral dan na dun gledati, kak» sp Petru dobro godi in kako ga vsi pošteni ljudjp jijio-itiijpjo in Ijubijo. Petru sp jp (iričar v srep amilil, pomagal bi mn bil rad z dejanjem in ia dubrimi nauki. ali znal je, da je Gričar tudi v svojej nesreči ošabnež, tor ibi 1'etrove pomoH niti vzprcjel nc. Necega vefpra jp Gričar vinjp.n domov taval, padel v neki jarek ter ondu oiilcžul. Druzega jutra, ko je bilo Bolnop užo visoko na neb« , našel ga jc Peter vsega pobitfga tev ga npsel dnrauv. Takoj so poklicali zdravnika. ki jp dejal, da ,|p za ranjenca rnalo npanja, kpr mu jo glava provpč poškodovaua. Ko so poznpje gospnd župnik pri njcm sedpli in ga tol.17.ili, poklite ranjpnec tudi Pptra k sebi in mu rei'P: ,Proaim to, odpnsti mi vse, kar aem ti žakga storil; iz srca obžalujpm vse avojc pregrpškp. 0 da bi bil Bogu sltižil. kttliko laža bi bila zdaj moja vpst. Lohko bi mi bilo zdaj umreti. ia Tcsl bi mi tie očitnla, da aem krivifno dolal s leboj in lanomarjal STnja uboga ntrnka, ki sta zdaj siroti. tpr niraala druzpga uego žalostea sporain na malovrpdnega očpta. Ako jima po mspodu. ^l Kakor je bil Petcr OriHiju »Ijljabil, tako je tndi storil: vzel je 0^1 otroka, Tončka in Franico za svoja. ter jn je ni'il moliti in inidno dektL. 1 1'ošteni 1'cter je rciil (.irii-arjovo posestvo. da ni liilo prodann . tmvjd pozneje izrofil doraslemtt Tončku. a Franics je OHtala pri Pulrovih tur