1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
Östa: Cek> leto 60 «la, pol leta čeki leta 16 din. liven Jugoslavije« leto 120 din. htseratt ali oznanila se ijo po dogovor«,; pri večkratnem iju primeren popast, lipravništvo i naročnino, inserste hi rekleraaeijs. Telefon iraierarbaa Stili
STRAŽA
Beedsisea poSlfilea list za sIsszbsIb ljudstvo
Poštnina plaCana v gotoyH»!
STRAŽA tzha^- v pondeljek, sredo ta petaka UredniSho ta uprttvni&vc j« v MaribeaoL Koroška ceste St 5 Z nredsiStvom se MN govoriti vsaki Ah* sorao od 11* «ta 12. «■% Rok« pisl se se vračajo.
Nesapds reklamacije so poštnine pnxsla Telefon inten?rbon SL 115.

JO. štev«
Maribor» dtie O. februarja 1023i
Letnilc XV.
Ruhr in Mosul.
'Ođ vseh držav je Francija najbolj militaristična. Od 400 zrakoplovov od leta 1914 je prišla na 1152 in samo v eni granati, ki jo nosijo novi zrakoplovi, je več eksplozivnih snovi, kakor v sto granatah predvojnega tipa. Obseg teh granat in vojaških priprav pa raste leto «a letom, da, celo že dan za dnevom. Ta militaristični orjak se je spravil sedaj nad Nemčijo, ki je premagana, potlačena in okovana. Zmagovalka Francija se znaša nad premagano Nemčijo in pri vsej svoji hrez-primerni oboroženi sili se neprestano povprašuje: Ali se bo Nemčija vojskovala ali ne?
S tem vprašanjem se bavijo pariški listi in v celih anketah se razmišlja, iz česa bi se dalo skiepaii o nemških vojnih pripravah. Današnji položaj Nemčije se razmotriva z največjo natančnostjo in pazljivostjo. Konstatira se, da Nemčija sploh nima vojnega materijala, ker ji je od premirja sem razdejano 33.000 topov, 87.000 strojnih pušk in 14.00^ aeroplanov in da sine imeti sedaj samo 600 topov, kar pa sploh ne pride za kako vojaško akcijo v poštev. Pariški listi nadalje tudi koaštatirajo, da ie nemška vojna akcija nemogoča, dokler francos ki vojak drži Ruhr in zasedba tovarniškega ozemlja 'izključuje vsako fabrikaeijo nemškega vojnega materijala.
Vse to se razmotriva, ugotovi, sto- in stokrat potrdi, končno pa le vsi pariški časopisni glasovi izzvenijo v strahu, da bi se Nemčija le znala vojskovati. To slutnjo ali celo gotovost utemeljujejo tako-le:
Nemčija se je naučila dobro pripravljati vojno, sedaj je odvrgla oboroženi odpor ter začela s pasivno rezistenco, da se na vojno dobro pripravi. Neki francoski poročevalec je bil v Berlinu in tu je slišal od Nemcev: Poprej sme se vojskovali prisiljeno — sedaj se bomo pa iz prepričanja! In Francoz sklepa, da se baš sedaj v nemški pasivni resistenci krepi in širi med nemškim prebivalstvom prepričanje in navdušenje za vojno. Ta Francoz pravi, da so -ljudje že.sedaj za vojno, ker celo športna društva tvorijo vojaške organizacije poleg Or-gescha, Reichswehr, Burgerwehr, Eimvphaerwehr ■ ter-Schutzpolizei in drugih organizacij, ki so čislo vojaškega značaja.
Konstatira ne iuđi silna nemška mržnja proti'Fran eozoin. V primer navaja dopisnik «Excelsiora«, da se je V Nemčiji zelo zmanjšalo število tujcev, da je v Berlinu sicer še okrog oöü.ÖOö Rusov, a samo 200 Francozov in ko je bil eden od teh pozvan ha redarstvo ter vprašan, odkod je In kaj, so na njegov odgovor: «Iz Strasbourga, Francozi« — pripomnili: «Ah, ne bo dolgo in to ne bo več francosko!« •
francoski, listi vedo tudi vedno j več. p' tem,' koliko vojnega materijala za Nemčijo se izdeiv je v inozemstvu, zlasti v Rusiji - in tako se do zob oborožena Fran-, sija vedno bolj boji 'nemškega oboroženega odpora.
Ta strah povečujejo Še Angleži, kj. opozarjajo svet še na drugo močno stran nemškega življa in sicer im delavnost, vstrajnošt, izborno organizirano gospodarstvo in tudi na peditično modrost.
«Daily Mail« pravi, da pada marka sicer od ure do ure, da v padcu doseže poljsko marko, a pri vsem tem je bilo v Nemčiji V polletju lanskega leta samo 707 kon-kurzov proti 9723 v letu 1913. Davki, preračunani in porazdeljeni ha nemško prebivalstvo, so najnižji v Evropi, brodarstvo napreduje kolosalno, toiiaža v Hamburgu je bila lani večja kot leta. 1913 — in kar je glavno, Nemčija nima brezposelnih delavcev, dočim jih pa ima Angiija poldrugi milijon. K temu je izračunal še neki ameriški ekonomist, da ima N 'enači ja v inozemstvu na razpolago kredita od 62Ö milijonov funtov štet-lingoy za svoje izdelke, dočim plačuje vsak n jen pre-biTOlec povprečno 1 funt Sterling davka. ' °
Končno je treba upoštevati tudi to, da, je Nemčija m svojo pasivno resislenco izbrala čas, koradi"prirod-nega; bogastva Mosula lahko nastopi angleško-iiirška-vojna in ko so vezi med antanto najbolj zrahljane. Zveza ruhrske okupacije in mosulskega vprašanja je težje dejstvo, kot vsa mržnja in vse nemške vojne priprave, oziroma moči.
Antanta je na razsulu in da »e. bi polom hi razpad z vso silo izbruhnil, si niso tipali razpustiti iozanske konference, temveč so jo zopet odgodili. Najprej so velesile predložile skupno sestavljen načrt mirovne pogodbe, M ga pa Turki niso hoteli sprejeti. Že tedaj bi se imela konferenca raziti ter upostaviti Vojno stanje. Velesile bi se morale odločili, katera je in katera ni proti Turčiji. A kaj se je zgodilo? — Francija je sporočila angolski vladi, da načrt mirovne pogodbe, kakor se je na lozanski konferenci od strani zaveznikov re-digiral, nikakor ne pomeni zadnje besede. Francija je sicer Turčiji že veliko koncedirala, je pa na še večje koncesije pripravljena! Ce se hočejo Turki v Lozani pogajati dalje, ostanejo francoski delegati polnoštevilno tffm, ako pa ne, je Francija pripravljena pogajati se nravnost z angosko narodno skupščino. — Ta korak vplival kakor bomba, ker pomeri popolno nesoglasje I državo Anglije in Francije, Anglija je namreč
v Lozani izjavila, da predlogi zaveznikov pomenijo minimum njihovih zahtev, od - katerih ne bodo več odstopili iu so Trakom dali lakarekoč ultimatum. Poin-carejevo sporoči o angorski skupščini pa pomeni naravnost briskirarje angleškega stališča. Francosko sporočilo angorski % lađi se je skušalo nekoliko; prikriti, pa kljub temu ni dvoma, da je francoska vlada Angori tako brzojavko poslala in da za njo tiči. gotovo ruhr-sko vprašanje. Je namreč zelo verjetno, da hoče Francija na ta način od Anglije nekaj izsiliti.
Francija je Angliji nastavila nož, naj se odloči, ali ji hoče prepustiti popolnoma proste roke napram Nemčiji, ali pa da riskira, da ostane .sama proti Turkom, ali če Anglija ne prepusti njej Ruhra, ona ne bo prepustila Angliji Mosula. Anglija se ne riipre odločiti in tako je Tozanška konferenca zopet odgođena, Nemčija pa čaka, četudi v zelo težkem položaju, da se antanta razbije, magari tudi stepe, ali pa, da.se odnošaji v njej tako ur- le, da Francija ne bo mogla in smela sama odločevati o nemški usodi. Eno ali drugo mora nastopiti in. Nemčija še na vse pripravlja.
Politični noiožai.
Revizijo ustave, nagalaäa Protič, naglašal jo je pa tudi demokrat Davidovič samo s tem razločkom, da se je prvi jasno, drugi pa silno megleno izrazil. Na ustanovnem shodu svoje neodvisne radikalne stranke je bil Protič posebno jasen. Mi smo glavne misli njegovega izvajanja razložili, radi jasnosti pa naj sledi odlomek iz njegovega govora po poročilu beograjskega «Vremena«: «Narod naj odloči, če hoče to (vidovdansko) ustavo izpremeniti ah ne. Mi, ki smo se nekoliko bolj natančno pečati s tem vprašanjem, vemo, da vse gorje v državi prihaja od ustave. Danes imamo veliko državo, v kateri imamo poleg sonarodnjakov tudi veliko število tujih elementov, ki jih je zgodovina tekom stoletij zanesla na naša tla. Tudi s terni moramo ra čunati. ker na ta način rešujemo .svoje sonarodnjake. Ko je bila sprejeta ustava, ki je bila. sklenjena kar čr.ez noč, je bila proglašena, za. inska), od česa,: odvisi obstanek in rešitev države. Toda pred letom 1922 nismo imeli ustave, pa je država vendar obstala. Ustava (vidovdanska) ni nič vredna zlasti za to, ker ne določa take ureditve države, kakor jo narekujejo razmere. V ustavi ni rešeno niti hrvatsko niti slovensko vprašanje in ustava nam Hrvate in Slovence naravnost odtujuje. Najprej moramo biti na jasnem o tem, ati naj živimo s Hrvati in Slovenci v skupni državi, ati nc. S tem vprašanjem so se pečali srbijanski politiki že zdavnaj. ()t>-stojala je težnja, da se-osnuje Velika Srbija brez Hrvatov in brez Slovencev. Toda ta Velika Srbije nebi imela vseh pogojev za samostojno in intenzivno državno življenje. V najboljem slučaju bi obsegala bivšo kraljevino Srbijo, Črno' goro, del Bosne, in Hercegovine, Vojvodino in Srem in mali košček Dalmacije. Mi namreč ne bi sami sebi določati državnih mej, ampak določale bi jih velike sile po svoji volji. Taka Srbija ne bi imela izhoda na morje, oziroma bi imeia le skromen dostop do njega, kar pa za srbsko, trgovino trn gospodarstvo ne bi pomenilo mnogo. Samo" skupno s Hrvati in. Slovenci moremo imeti pravi izhod na morje. Neodvisna Hrvatska in neodvisna Slovenija bi stati pod vplivom Italije iivMadžarske. ¥ tem slučaji bi imeti mi v Hrvatih in Slovencih 'nasprotnike* ki bi nam bili mnogo neprijetnejši, kot so danes, ko živimo ž njimi skupno. Vse okolnosti govore za to, da ostanemo s Hrvati in Slovenci skupaj: Če pa je temu tako, potem moramo stvoriti državo-sporazumno. Brez sporazuma s Hrvati in Slovenci mi .nismo, prava narodna država, ampak smo nova Avstrija, kjer en del vlada, drugi pa se mora, pokoriti. Tak red pa se drži samo z bajoneti, — To je jasno, Davidovičeve izjav« so pa prava megla in nič stalnega ni v njih. Kar je danes jasnega povedal, to je že jutri zavil V kako vodeno resolucijo, ali pa je celo popolnoma umolknil na ljubo disciplini in obstoju demokratske stranke. Morda je delal tako nalašč, ker je čakal, da pritegne kar največ demokratov na svojo stran. To pa ni šlo, čas je bil zamujen in še danes se prav ne ve, s kakimi parolami gredo demokrati levičarji v volilni boj. Gotovo je, da bo « volilnega boja izšla pretežna večina- levičarjev in potem bo pa, res že zadnji čas, da se tudi Davidovič točno in tudi za stalno izjavi glede ustave.
Neodvisna radikalna stranka. V sredo popoldne se je vršila prva konferenca te stranke. Navzoči so biti delegati iz vseh okrajev države. Protič je izjavil, da je vsak krompromis med oficijelno in novo neodvisno radikalno stranko nemogoč. Na to je razvijal program nove stranke, kojega temeljne točke so: 1. revizija ustave, 2. edinstvo naroda in 3. sporazum s Hrvati in Slovenci. Izdelan je bil na tej konferenci tudi volilni proglas, s katerim bo šla neodvisna radikalna stranka samostojno na volitve.
Proiičeva politika jc našla širok odziv posebno v Vojvodini in južni Srbiji, kjer vlada veliko nezadovoljstvo z radikalnimi kandidati. Proti tem kandidatom so
I po mnogih krajih že postavljeni protikandidati in je I tam vsak nadaljni kompromis izključen. Te dni se je j mudil v Subotici in okolici dr. Momčilo Ivanič, ki je j imel več dobro uspelih shodov. Stopil je tudi v stik k 1 Bunjevci in. Nemci za sodelovanje pri volitvah. Naj-I večje nezadovoljstvo vlada v Sremu, kjer so s terori**
I mom vsiliti za nosilca liste znanega Pribičevičevega j prijatelja prof. Janiča in žarka Miladinoviča. Protičevi \ pristaši so že postavili protikandidata. V moravskem volilnem okrožju je prišlo na zborovanju do hudega spopada med Protičevci in PašiČevci. Slednji so proglasili za nosilca kandidatne liste Vel jo Popoviča,_ šefa kabinetne pisarne ministrskega predsednika. Protičevci so pa nato shod razbiti in proglasili za nosilca liste Nastasa Petroviča.
Demokratje in Nemci. Po poročilu «Cillier Zeit.» so demokrati poslali posredovalce in mešetarje k štajerskim Nemcem, da bi jih pridobili za to, da glasujejo za Kukovčevo kandidatno listo. Ker se mešetarija ni posrečila, so demokrati poslali svojo predstražo, orju-naše v Celje streljat in razbijat. Ali niso gospodje demokrati narodnjaki največjega kalibra?
Pogodba z Italijo. Italijanski poslanik na našem dvoru je obiskal zunanjega ministra ter mu sporočil brzojavko Mussolinija, ki javlja, da je italijanska vlada predložila parlamentu nujno ratifikacijo Sv. Mar-geritske pogodbe. Zunanji minister je bil vesel tega sporočila. — Dunajski listi pa poročajo po svojih dopisnikih iz Rima, da je giavni zbor fašistov nastopil proti ratifikaciji dogovorov z Jugoslavijo ter se izrekel za poseben dogovor z Madžarsko.
Glede uradniških draginjskih doklad je na seji finančnega odbora v sredo izvajal v imenu Jugoslovanskega kluba g. poslanec Pušenjak: Položaj drž. uradnikov in uslužbencev je obupen. Zadnji čas je, da se žt zbol jša njihovo gmotno stanje. Predlog fin. ministra ni zadovijiv, ker so stroški za povišanje draginjskih doklad preračunjeni na 91,700.000 dinarjev, med tem ko so proračun jeni dohoditi iz povišanja stanovanjskih doklad, v arine na koruzo, mast, meso ter aggio na izvoz, ki so odrejeni za pokritje izdatkov za povišanje draginjskih doklad na 292,750.000 dinarjev. Na ta način bi imel finančni minister pri vsem tem še velik dobiček. Govornik zahteva, da se vsa ta svota porabi za povišanje uradniških plač. Dalje predlaga, da se v prvi razred poleg Beograda, Zemuna in Sušaka uvrste tudi mesta Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Baker, Senj in podobna ter vsa mesta ob državni meji in vsa letovišča in kopališča. Predlaga, da se ukine maksimiranje draginjskih doklad, tako da bodo vsi državni uslužbenci d rivali iste doklade in isto stanarino. Posebne dragi uske doklade, ki so jih doslej prejemali sodniki, naj se povišajo in razširijo na vse druge uradnike z vse-učiliško izobrazbo. Stanarina naj bo enaka za vse urad niš.* in uslužbence in v isti izmeri kakor v Srbiji. Govornik je opozarjal na obupno stanje finančnih in policijskih stražnikov v Sloveniji in zahteval, da se povišajo dosedanje dnevnice, če vrše službo izven svojeg; službenega mesta. Zahteval je, da kaznilniškim paznikom povišajo osebne doklade tako kakor tudi orožnikom, finančni kontroli in policijskim stražnikom. Govornik je obsodil način, po katerem hoče finančni mi: bister kriti izdatke za povišanje draginjskih doklad., to je s povišanjem izvornih carin in aggia na izvoz. To je navaden circulus vitiosus, ker sc bodo povišale cene vsem življenjskim potrebščinam. Neznatno povišanje draginjskih doklad ni v nobenem razmerju z naraslo draginjo. Končno je govornik izjavil, da bo glasoval za predlog, zahteval pa je, da se predlog izpopolni, v kolikor ne odgovarja zahtevam državnib uslužbence.. Finančni minister je vse to in še druge predloge lepo poslušal, končno pa izjavil, da jih ne more sprejeti, ker nima sredstev.
Minister pravde na agitaciji. Kako agitira minister pravde dr. Lazar Markovič, nam kaže ta-le slika iz njegovega agitacijskega potovanja po Hercegovini. V Tre-binje je prišel s tremi avtomobili. V prvem je bilo par njegovih agitatorjev, pomočnik velikega župaua in pa dva žandarja, v drugem je bil minister z velikim županom iz Mostarja in tretji avto je bil naphan z žandar ji Radi večje varnosti je poklical minister na pomoč še poručnika obmejne čete v Bileči. Vsa policija je bik. na nogah ter zbrana okrog novega srezkega načelnika ki je bil speci jelno postavljen za ministrovega agitatorja. Vse to pa ni pomagalo in minister Markovič j moral na shodu v Trebinju nehati govoriti ter se uma niti v čitalnico. Zastonj še toliko žandarmerije, če na rod noče!
Pretep med radikalskhni kandidatu še ko so bil
radikali formelno skupaj, so se v moravskem okrug' hudo prepirali radi kandidatov in ko so eni hoteli ime ti nekega Veljo Popoviča, drugi pa Nastasa Petroviča je prišlo v Varvarinu — do pretepa. Mogoče bi se L večkrat pretepali kot kandidati ene in iste stranke, dr se Protičeva struja ni odcepila ter proti kandidatu oficijelne radikalne stranke postavila svojega moža. Si cev pa pretepov ni treba biti konec, kakor so se tepli <h
včeraj, kot «drugovi« ene in iste stranke, tako se lahko tepejo od danes naprej kot pravi politični nasprotniki.
Neodvisna delavska stranka, katero j snovalo srbsko delavstvo z nekaterimi bivšimi komunističnimi poslanci na čelu, bo menda le zabranjena. Policija je zaplenila njen program, sodnija je pa ovrgla to zaplembo in pričakovati je bilo, da bo vladi merodajen sodnijski in ne policijski izrek ter da bo stranko pustila na miru. Za kaj takega bi povsod drugod ne bilo niti dvoma, če sodnija ne najde nič protizakonitega, potem je vše v redu, pri nas je pa seveda drugače. Kaj zakon, kaj sodnija! Stranka je nevarna režimu in zato se mora udušiti. — čemu pa imamo Pašičevo volilno svobodo! — Delavstvo v Beogradu se je radi tega nezaslišnega nasilja oklenilo republikancev, v velikem številu se je udeležilo republikanskega shoda ter sklenilo glasovati za republikansko stranko.
Zemljoradniki se zopet ujedinjujejo. Ko sta zemljoradnički skupini na agitaciji opazili, da škoauje razcep eni kakor drugi, se je začolo od obeli strani sedaj zopet misliti na pomirjenje in ujedinjenje. Posebno Lazičeva skupina je postala mehka ter popustljiva. Zemljoradniki so se zato ločili, ker so levičarji opazili, da večina poslancev koketira z Davidovičevo demokratsko skupino in da bi rada šla tudi v njegovo vlado. Sedaj, ko vladajo sami radikali, ni seveda govora o izpolnitvi kakih želj po vladi in odpade tako vse, kar je bilo povod razkola. Zemljoradniki levičarji in desničarji so se najprej hudo pobijali v svojih proglasih, sedaj bodo pa najbrž izdali skupen proglas na narod. Tega v njem seveda ne bodo povedali, da jih je najprej ločila želja po vladi in da jih sedaj zopet združuje želja po mandatih.
Nekaj o dr. Trumbičevi kandidaturi v Dalmaciji. «Jutarnji list« poroča: Dne 5. t. m. se je vršil v Splitu sestanek dr. Trumbičevih pristašev. Ob tej priliki je nastopil dr. Trumbič kot glavni govornik ter razvil svoj volilni program. Dr. Trumbič se je izrekel proti vele-rbijanstvu, ustavi ter razdelitvi na oblasti. Glede Dalmacije je povdaril, da bo igrala le tedaj ulogo, ako bo bolj navezana na Zagreb kot pa na Beograd. Trumbič je obsodil brezglavi centralizem, koncentracijo vsega v srbijanske roke, nadvlado enega plemena in hlapčevanje drugih dveh. Dr. Trumbič je bil po končanem govoru proglašen nosilcem liste za Dalmacijo in bo razvil sam agitacijo med Dalmatinci.
Po svetu.
Nekaj o razmerah v Albaniji. Albanski poslanik v Beogradu je podal o razmerah in položaju v Albaniji sledeče zanimivosti: pred sedanjo albansko vlado so hoteli ustaši pod Hasanom Prištancem uprizoriti državni preobrat, pa albanski narod ni hotel priznati ustaške ‘vlade, ampak jo je izgnal in ustaški kolovodje so ušli s svojimi pristaši v takozvano nevtralno cono. Iz nevtralne cone vpadajo vstaši neprestano v albansko ozemlje, a doslej se je še vladi vedno posrečilo, da jih je prepodila. Vse ustaše cenijo na 1200 mož, ki imajo tri poveljnike. Albanska vlada kroti te ustaše razven z o-rožniki še s tremi stotnijami pešcev. Albanska vlada je hotela skupno z jugoslovansko uničiti ustaše, a so se temu uprli diplomati velesil, češ, da nevtralna cona mora ostati res nevtralna. V parlamentu ima sedanja vlada večino, dne 15. januarja je potekel postavni rok za delovanje parlamenta in sedaj se bodo vršile nove volitve. Albanska vlada obstoji iz sedem članov in se trudi na vso moč, da dvigne deželo v ekonomskem oziru ter skrbi predvsem tudi za to, da ima v proračunu vedno ravnotežje. Oa srednjih šol ima Albanija največ gimnazij, višje šole pa obiskujejo Albanci v inozemstvu. Naobraženo in šolano inteligenco dobivajo Albanci :iz Amerike, kjer je naseljenih preko 60.000 Albancev. -Diplomatske zveze Albanije z inozemstvom so v razvoju. Doslej ima Albanija samo dva zunanja zastopnica in sicer v Beogradu in Londonu. Z novo Turčijo nimajo Albanci prav nobenih zvez.
Predsednik češke republike in smrtna obsodba. «Ladove Noviny« poročajo, da je predsednik Masaryk silno težko podpisal smrtno obsodbo znanega morilca Novaka. To je bila prva justifikacija na Čehoslovaš-kem. Pred podpisom se je dolgo časa posvetoval z raznimi pravniki, ki so mu vsi svetovali, naj obsodbo podpiše. Ko je Masaryk smrtno obsodbo podpisal, je postal silno razburjen in od tedaj ne more spati. — Naši ministri pa tako mirno spijo pri tolikih in tudi izvršenih smrtnih obsodbah.
število komunistov v Čehoslovaški pada. Na kongresu komunistične stranke v Čehoslovakiji je priznal glavni referent in glavni tajnik stranke Zapotocky, da število strankinih udov pada. Začetkom lanskega leta je znašalo število članov 254.000, tekom leta 1922 je odpadlo 122.000 članov in sedaj znaša celokupno število čehoslovaških komunistov 132.000.
Memelsko vprašanje. Litovci glede Memela še niso nič popustili kljub ultimatu antante. Poveljnik litovskih prostovoljni čet Bodriš je poveljnika zavezniških čet, polkovnika Tronsona pozval, naj odide iz Memela. Litovska vlada v Kovnu izjavlja, da ne more zoper prostovoljce ničesar ukreniti.
Švica bo dala za odnovo Avstrije 20 milijonov zlatih kron.
Donava vedno bolj narašča. Že v zadnji «Straži« smo iavil.i, da je vsled deževja Donava tako narasla, da je okolica Dunaja pod vodo. Iz Budimpešte javljajo, da Donava vedno bolj narašča in da so morali iz strahu 'pred poplavo izprazniti vsa skladišča v budimpeštanski okolici.
Nova perzijska vlada. Perzija je dobila novo vlado pod predsedstvom znanega Mustafa Mamaleka. Novi
premir je načelnik nacionalističnih demokratov, zaklet nasprotnik Anglije in prijatelj angorske vlade. Govori se, da je na designiranje Mustafa Mamaleka vplival zelo novi nemški poslanik grof Schulenburg in seveda tudi ruski sovjetski poslanik. S Francijo je novi minister prijatelj. — Tako bo cel vzhod proti Angliji obenem pa v dobrih odnošajih z Rusijo in kmalu se bo udejstvila vzhodna velika antanta.
urini irr*-’- '	'a
L**	? ■*
Irgovina s kandidaturami. Srbijo je poplavila množica ljudi, ki bi hoteli postati narodni poslanci ali vsaj kandidati. Biti kandidat, to silno imponira, nekateri so pa pripravljeni, odreči se te časti samo za denar. Neka-; *erb ki imajo samo dva do tri pristaše, se zadovoljujejo I tudi s 50 dinarji odškodnine, drugi vplivnejši pa zah-I tevajo kar po 100.000 dinarjev ter grozijo, da v nasprot-
■	nem slučaju vse razbijejo. Srbske stranke ne vedo, kam j hočejo s tolikimi kandidatskimi aspiranti in resni kan-j didati -morajo vedno odpirati mošnjiček. Sicer pa pra-• v‘i°’ je tudi Radič dobil za Božič po pošti 80 šunk i od samih reflektantov na kandidature.
j Redki in radodarni volilci. «Obzor« poroča: Ako se j Loga proglasi kandidatom, je bila doslej navada, da se j je sklicalo strankine zaupnike in ti so se potem izrekli za ali pa proti kandidatu. V Vojvodini pa, ki je postala j pri sedanjih volitvah nekaka politična arena za razne j stranke, so se oklenili bogati in kapitalistični policaj-I demokratje čisto novega načina vzpostavitve kandidata, j Nekemu demokratskemu kandidatu v Vojvodini so po-j slali volilci 160 svinjskih gnjati s pismom, da ga smat-i rajo za svojega kandidata in da bodo tudi zanj glaso-i vali. Svinjske gnjati kot vzklicno sredstvo bi lepo pri-i stojale policaj demokratu dr. Kukovcu in njegovemu j zvestemu tovarišu Petovar ju.
i tomamatmmmmmmBKnmmmmmmmmHmcmmmaKumammmmrnEemsmzmmazmm
! Dnevne novice.
i
Izredni zbor JDS zaupnikov. Dr. Gregor Žerjav in j celjski ključavničar Rebek sklicujeta za nedeljo, dne i 18. t. m. izredni občni zbor svojih zaupnikov v Ljub-j ljano. Na tem zboru bodo odobrili kandidature, a de- j j mokratske kandidatne liste so že vložene. Potrditev kan- i i didatur je pri policajdemokratih naknadna. Pri tej pri- j j liki bodo govorili o demokratskem boju za našo severno ’ j mejo. O tem boju bo menda poročal dr. Kukovec, ki je i I svojčas ponudil Radgono Nemcem, ponujal avtonomijo : Celovčanom, postavlja pa sedaj na svojo listo za Prek- i j murje take madžarone, ki so bili zaprti radi veleizdaje j napram naši državi. Demokratski zaupniški zbor bo ; tako velik in sijajen, da je za udeležence naročen skup-j ni obed v kazini in ta skupni obed bo tudi velika mani-1 festacija demokratske stranke z ozirom na bližajoče se volitve. Ta demokratski skupni obed bo menda sed-! mina pred volitvami, a bo tudi gotovo sijajna mani-I festacija glede jedi in posebno še pijače, ako se ga bodo j udeležili na primer: mariborski demokratje ala Kukov- j j čevega in dr. Kodermanovega kalibra. K policajdemo- i j kratski manifestaciji pri bogato obloženih mizah že- ; i limo demokratom: dober tek in Amen!
Kje so bili te dni ata Kukovec? Na to vprašanje j nam daje odgovor «Jutro«, ki na dolgo in široko raz-I laga, da se je ata Kukovčeva častitljivost mudila v j Beogradu pri notranjem ministru Vujičiču. Dr. Kuko-: vec se je ministru bridko potožil, v več zadevah kakor: j Narodne stranke (peščica slovenskih policajdemokrat-1 ov) bodo izvajale skrajne konsekvence, če se bo zatiral I slovenski živelj na korist Nemcem. Na to atejevo praz-I no grožnjo je g. minister čisto pravilno odgovoril, da se \ ni doslej Nemcev prav nič favoriziralo, ampak se jim j je le dala volilna pravica in dovolila veselica v Celju, i S tem odgovorom ata niso zadovoljni. Druga Kukov- ' i čeva pritožba je bila ta, da ljubljanska pokrajinska j ]. uprava terorizira opozicijonalne kandidate. Koga in j j katere opozicijonalne kandidate je mislil ata, nam ni i j znano. Minister je zopet odgovoril čisto pravilno, da i j mu ni nič znanega o kakšnem terorju napram opozici- j ' jonalnim kandidatom, najmanj pa napram policajde- | i mpkratskim. Ta ministrov odgovor je Kukovca užalo-! stil. Tretjič se je dr. Kukovec pritožil radi tega, ker je j še Hribar vedno pokrajinski namestnik, kljub temu,
I da so imenovani veliki župani. Na to pritožbo je za-! upal Kukovcu minister, da bodo nastopili še le po kon-j čanih volitvah veliki župani v svoji popolni funkciji, j Ta odgovor pa je ate ja naravnost konsterniral, ker po I volitvah ata ne bodo niti poslanec več, kaj še le veliki ; župan za mariborsko oblast. Na kratko povedano: ata
■	Kukovec so se peljali v Beograd, a nič dosegli, ker vedo i v Beogradu, da slovenski policajdemokratje ne pomenijo v Sloveniji nič, v Beogradu pa prav nič! Dr. Kukovec se je torej peljal v Beograd na uro gledat, ker je po vo-
j litvah kot poslanec ne bo več gledal.
Nekaj iz političnega delokroga g. Lovreta Petovar. Kakor slišimo, prireja napredni kandidat, «nesebični« in za revne viničarje «zelo« vneti g. Petovar iz Ivanj-kovec pridno sestanke zaupnikov, na katere vabi tudi pristaše SL,S. Uspehi teh sestankov so hudomušno posmehovanje in tembolj vneto delo za krščansko stranko, ki bo g. kandidatu po volivah menda le nudilo razven potrebnega počitka tudi prepričanje, da slovenski volilci ne marajo prenapetega centralista in kulturno-bojneža,	_	'
Gospod pokrajinski namestnik ima besedo. Policij- ; ski svetnik dr. Senekovič ima navado, da se vsakokrat, j če ga kak list opere, obrne z lepim pismom na kako o- ! sebnost, o kateri meni, da je blizu lista, ter prosi in moleduje, naj se stvar popravi ali vsaj prestane. Tako je delal poprej in tako dela zopet sedaj, ko smo-ga pri- ;
jeli, ker krši g 104 srb. kaz. zak. z -zmerjanjem-pokrajinske uprave. Dr. Senekovič je človek, ki ne mišji nositi odgovornosti za svoja dela in ko mu tudi tajiti ne kaže, se skrivi v pozo prosilca in miloščinarja, M pa ne prosi naravnost, temveč po raznih ovinkih m če bi šlo, oziroma če bi kdo na to reflektira!, hi dal menda tudi kako kompenzacijo iz svoje policijske prakse, V primer imamo na razpolago pismo, katero je pisat gospodu, ki je stal nekdaj najbližje mariborski «Volksstimme« in «Enakosti«, ter ga prosil, naj ugotovi, da on — Senekovič — ni bil tisti/ki je nagovarjal k časopisni gonji proti okrajnemu glavarju g. dr. Lajnšiču. Ta prošnja ni imela uspeha in dotični gospod je še vedno pripravljen, vse tako ugotoviti, da rte bo «pomote v ©-sebi.« — To samo tako mimogrede v karakteristiko. —■ Slabih strani g. Hribarja nismo krili niti najmanj let jih tudi v bodoče ne mislimo — njegova dobra stran, pokazana v nastopu proti orjuncem, nas pa veseli, če se bo po zagotovilu izvedla ter tudi Senekoviča ne bo* spregledala, ki je ostre lupe že davno potreben ter -ha* za vsak slučaj tudi — «boljšo službo«!
Predsednik Kmetijske družbe — veriži z galice. Tajnik Kmetijske družbe ing. Lah je pri društveni sept dne 7. t. m. ugotovil, da je predsednik Pirc letos potom Kmetijske družbe zase nakupoval galico ter jo z mili-jonskim dobičkom prodajal. Predsednik Pirc tega ni tajil, samo je rekel, da od te galice ni bil niti en kilogram prodan v Sloveniji. To se pravi, da je z njo drugod verižil. Pirc veriži že od preobrata z galico, vinogradniki je pa nimajo. Sedaj vsaj vemo, kdo draži galico! — Pirčevo verižništvo bomo še podrobnejše opisali, za sedaj bodi povedano še to, da se gre za 25 vagonov galice in da se je špekuliralo tudi z dva in pol milijona družbenega denarja.
Pogajanja glede prevzema južne železnice. Za dne 15. t. m. je določena v Rimu glavna konferenca zastopnikov vseh onih držav, po katerih teče železniško omrežje južne železnice. Pred to glavno konferenco pa re vršijo sedaj v Beogradu nekake predkonference, na katerih bi se naj pripravil materijal za glavni sestanek t Rimu. Južna železnica je naši vladi že predložila načrt za prevzem njenega železniškega omrežja v okvirje na-; še države. Južna železnica predlaga dve možnosti prevzema: naša država naj prevzame omrežje v zakup. Maša država bi se morala zavezati, da plača družbi južne železnice 22.50% od brutto-dohodkov, minimum 5,200.000 zlatih frankov, maksimum 7,500.400 zlatili frankov. Ta zakup bi trajal do leta 1968, ko ugasne družbina koncesija. Drugi predlog pa bi bil ta, da prevzame naša država omrežje južne železnice v svojo državno režijo in izrabo. Ako bi se sprejel ta načrt, M morala prevzeti država jamstvo za morebitni primanjkljaj in izplačati 22.50% brutto-dohodkov, minimum 5 milijonov in maksimum 7 milijonov zlatih frankov. O ravnokar omenjenih predlogih južne železnice pa se še ni sklepalo nič definitivnega, pač pa so merodajni krogi mnenja, da bi prevzela naša država jugoslovansko omrežje južne železnice v zakup do leta 1968.
Obmejni volilni glas. Od Sv. Križa nad Mariborom nam poročajo: Na našem shodu dne 4. februarja se je zbralo prav mnogo resnih volilcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali poslanca Žebola. Pri prihodnjih volitvah se bodo vojskovale dve skupini: avtbnomisti proti centralizmu. Centralizem je tisti sedmerogiavi zmaj, ki požira naš denar in naše vojake, pa tudi zatira našo vero in šole in bolnice. Avtonomisti smo pa vsi, ki smo zdaj trpeli najrazličnejše krivice, pa upamo, da bo konec teh krivic, ko se združijo pri volitvah vsi zatirani v eno fronto, ki bo premagala centralističnega zmaja ter mu odsekala glave. Ali so menda naši Vojaki psi, da bi morali lajati v peč. Kar je preveč, je preveč! Radovedni smo, kako se bodo zvijali zastopniki centralističnih strank pri nas — če nas sploh pride kateri prigovarjat, naj še nadalje pošiljamo polne Žaklje denarja v Beograd, nazaj pa še toliko ne dobimo, da bi vsaj našemu uradništvu ne bilo treba stradati — če že ubogo ljudstvo ne sme jesti drugega, kot neslan krompir.
Glasovi od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Pretekli teden je hrvatski seljak ponujal razno posodo po naših vaseh na prodaj. Pravil pa je ljudem tudi, kako jim bo Radič ustanovil hrvatsko republiko. Dne 20. februarja morajo priti vse občine z zastavo in godbo v Krapino, kjer bo imel Radič shod za ustanovitev republike. Italija in Amerika mu bota baje pomagali pri ustanovitvi. Kdor to bere, mora pač vzdihniti: Revež, kdor dandanes ne bere ničesar! Ni je laži tako velike, da ji ne bi verjel. Ni je prevare take hude, da se ne bi dal speljati na led po njej. Tako so pri zadnjih volitvah mnogi samostojneži slepo šli za plačanimi mešetar ji, ki so jim obljubljali kmetski raj. Toda ni ga bilo od nikoder, pač, prišel je za voditelje in mešetarje. Ti so si nakupili s krivičnim dobičkom lepa posestva, gradili krasne hiše, še na svoje žene niso pozabili, kakor g. Pucelj, samostojni volilici pa težko plačujejo neznosne davke, katere so pridno pomagali nalagati njihovi samostojni poslanci. Težke milijone ljudskega denarja razsipavajo zdaj gospodje okrog vladnih korit, da bi preslepili u-bogo ljudstvo in mogli ostati pri zlatih jaslih. In mnogi še zdaj ne spregledajo! Pravijo: Enkrat še hočemo poskusiti. Da, le poskusite! Pomnite pa tudi besede hudobnega kralja Roboama, ki je rekel ljudstvu: Moj oče vas je tepel z bičem, a jaz vas bom tepel s škorpijoni. Nikdar ne bodo nastopili boljši časi, dokler bo ljudstvo sledilo mešetar jem, ki ga izročajo belgrajskim mogotcem!
Izlet šoštanjskega Orla v Šmartno pri Velenju. P*
lepi akademiji in prisrčni božičnici v Šoštanju je prihitel delavni šoštanjski Orel k nam in nam pokazal v krasno uspeli akademiji sadove svojega dela. C»-
9> svečana 1023;
dili srn,o se, da je mogoče s kmetskimi fanti in dekleti doseči toli’ ' izvežbanosti. Spored je obsegal 18 točk, a bila je s as lepša od druge. Petje, deklamacije, telovadba bi ta Orličic, obojega naraščaja in članov kar v štirih točkah se je vrstila v pestrem sporedu in navdušenje gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili Društveni dom, se je stalno stopnjevalo in doseglo svoj višek pri res krasno izvajanih težkih skupinah. Zelo je ugajalo tudi ljubko petje naraščaja, kakor sploh ves nastop naših najmlajših. Ogrel je tudi slavnostni govor šoštanjskega kaplana č. g. Grila, ki je navdušeno in ognjevito, kakor vedno, povdarjal, da je Orel v sedanjem času neobhodno potreben, saj združuje najboljše med dobrimi, kakor tudi danes nastopa tu cvet šaleške mladine. Dal Bog, da bi plemenito stremljenje in vse žrtve tega glavnega širitelja orlovske ideje v naši lepi šaleški dolini našlo povsod umevanje in rodilo toli zaželjene sadove. V Šmartnem se že kažejo in .sklenilo se je ustanoviti dne 11. t. m. orlovski odsek. Popoldne po večernicah je ustanovni občni zbor. Priđe govornik iz Ljubljane. Starši, ki želite imeti poštene fante in vsi fantje, ki se ne sramujete svojega krščanskega prepričanja, pridite polnoštevilno! Bog živi šaleške Orle!
Sprememba voznega reda. Na progi Dunaj—Maribor izostaneta brzovlaka št. 9 in 6. Vlak 9 pride zadnjikrat dne 8. II. in vlak 6 odhaja iz Maribora gl. kol. zadnjikrat 9. II. — Na progi Maribor—Pliberk izostaneta brzovlaka 409 in 410. Vlak 409 vozi zadnjikrat dne 8.
II.	in vlak 410 pride zadnjikrat 9. II. — Na progi Zagreb—Zidanmost—Maribor gl. kol. izostane od 9. II. brzovlak 503-6 in vozi brzovlak 506b-6b, odhod iz Zagreba ob 23.05, prihod v Maribor ob 2.40.
Propadanje sarajevskega muzeja. Beograjski «Novi list« je vzel sarajevski muzej za primer, kako vsled zanikernosti propada pri nas kultura ter piše: Nekdaj se je sarajevski muzej štel za prvega na Balkanu, pa zanj se je tudi mnogo izdajalo in prispevalo. Avstro-Ogrska je obračala mnogo pozornosti takim kulturnim •ustanovam, ker je poznala njih veliko vrednost. A kako izgleda ta muzej sedaj, odkar je v naših rokah? Taisti muzej, ki se je lahko vrstil z modernimi svetovnimi muzeji, je danes v velikem pomanjkanju ter strašno zanemarjen. Nastavljeni uradniki brezbrižno gledajo, kako vse razpada. V špiritu so raznovrstne kače iz bosanskih gora. a špirit je že davno izpuhtel in neki tujec je ob obisku tega zanemarjenega muzeja napravil fino šalo, ko je uradnika vprašal: «Ali se ne bojite, da vam kače utečejo?« — Na tem muzeju se posebno dobro vidi, kako malo se brigajo merodajni faktorji .za kulturne ustanove in to je vedno merilo kulturne stopnje dotičnega naroda.
Ubil lastnega brata. V selu Veliki Slatnjak blizu Čakovca je ustrelil kmet Martin Ranteš iz lovske puške svojega lastnega brata Aleša. Ko ga je enkrat ustrelil, ga je še lopnil po glavi in po roki s sekiro.
Alojz Gradnik: Srbske narodne pesmi v slovenskem prevodu. V založbi «Jug« v Ljubljani je te dni izšla zbiraka narodnih pesmi, katere je prevedel na slovenski jezik pesnik Alojz Gradnik. Zbirka obsega 20 obširnih narodnih pesmi, katerim je pridejano zgodovinsko ozadje in pa razna pojasnila, ki so potrebna za boljše razumevanje narodnih pesmi. Zbirka, ki je na prodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in v vseh dragih slovenskih knjigarnah, se odlikuje po lepem tisku, finem papirju in sploh jako lični zunanji opremi. Cena nevezanemu izvodu je 16 D, vezanemu 22 D. Zbirko toplo priporočamo v
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
v sredo zvečer je bila zelo viharna. Župan poroča najprej, da vpoklicani obč. svetnik Ferenc mandata ne sprejme, ker je kot dostavljalec z delom preobložen. Dr. Leskovar ugotavlja, da izvoljeni ob. svetniki morajo mandat sprejeti in ga ne morejo brez vsakega vzroka odložiti. Z delom preobložen je tudi marsikateri drug in vendar ne gre, da bi radi tega odložil mandat. Kdor ne misli mandata izvrševati, naj se ne da voliti. Vkljub temu večina vzame na znanje izjavo g. Ferenca. Mesto njega se vpokliče za obč. svetnika višji preglednik g. Fran Arko (NSS). Sploh ima NSS smolo s svojimi namestniki, ker se po vrsti branijo časti obč. svetništva.
Nato preide župan na glasovanje o toliko zaželje-nem proračunu. Pred glasovanjem zahteva dr. Jerovšek (SLS) besedo k poslovniku in izvaja: V zadnjih 4 meseih smo se morali žal opetovano prepričati, da naš g. župan ne pozna občinskega reda in ga zato krši po vrsti skoraj v vsaki seji, G. župan je svoj čas dal izplačati svojemu pristašu Kohlbesenu mastno provizijo brez dovoljenja občinskega sveta; dal si je nadalje izplačati povišano plačo, ne da bi obč. svet vedel za' to, dasiravno obč. red izrečno določa, da župan ne sme niti vinarja izdati brez dovoljenja obč. sveta. Proračunske debate so zopet pokazale, da se župan še vedno ni naučil obč. reda. On ni vedel, da je treba za veljavno sklepanje o proračunu navzočnosti dveh tretjin vseh obč. svetnikov in da mora imeti za nalaganje bremen absolutno večino vseh faktično obstoječih občinskih svetnikov in da ne zadostuje absolutna večina navzočih svetnikov. To nikakor ni lepo za mariborskega župana. Tako se naš župan ne sme blamirati. A vkljub temu pa, da se je naš župan v zadnjem času skoraj v vsaki seji blamiral, se še tudi do danes ni naučil obč. reda. Izjavljam, da današnja seja ni pravilno sklicana, ker se ni sklicala v smislu § 52 obč. reda. Po tem paragrafu mora župan svetnike sklicati k seji pis-
STRA2A
Sbr&n &
meno, z naznanilom dnevnega reda in sicer 3 dni pred seja Ako se to ni zgodilo, je seja neveljavna in neve-. Ijaven vsak sklep, ki se napravi v taki seji. Jaz pa sem i dobil povabilo k seji šele v ponedeljek ob 9. uri in tov. j žebot ga je dobil celo šele v torek dopoldne. Današnja j seja je torej neveljavna in bo neveljavno tudi Vaše glasovanje o proračunu. Zato protestiram proti tej seji in proti eventualnim sklepom kot neveljavnim in zah-j tevain, da se ta protest doslovno zabeleži v zapisniku.
! Med izjavo dr. Jerovšeka so socialisti kakor kače si-: kali v govornika, ki je mirno stal in jih posmehljivo i pomiloval. Odločno in opetovano jim je zaklical: «Se j vas nič ne bojimo!« Župan je zvonil in miril, a njegovi j zblazneli otroci ga niso poslušali. Videlo se je, da Ba-hunovci župana pač malo upoštevajo.
Ko se je zbornica pomirila, se je začel zagovarjati župan. A ni mu uspelo. Požreti je moral govornikova I očitanja radi umazanih provizij in radi svoje plače, i ker jih ni mogel tajili. Hvalil se je, da je poznal obč. red, dasi je proti njemu ugotovljeno, da je § 45 obč.re-da začel študirati šele na obč. seji, ko ga je opozicija opozorila nanj. Trdi, da je današnja seja pravilno sklicana, kajti on je dal tisti poziv spisati dne 3. februar- , ja, torej pet dni pred sejo. Pravi, da je sluga dr. Je- j rovšeku hotel dostaviti vabilo že v soboto, pa ni mo- i gel, ker so mu v Cirilovi tiskarni rekli, da se je g. j ravnatelj odpeljal v Zagreb, Žebot pa vabila na ulici ; ni hotel sprejeti, češ, naj se mu dostavi na dom. Dr. j Jerovšek odločno ugovarja in zakliče županu: «To je j čisto navadna laž, jaz že poltretje leto nisem bil v Za- | grebu. Moji uslužbenci slugi tega niso mogli povedati, j ker ne prosim uslužbencev za dopust, ako hočem kam j oditi, in jim tudi ne povem, kam grem. Tako je pri meni doma, kako prakso pa Vi imate v svoji hiši, je pa j Vaša stvar.« Vmešavati se je hotel tukaj tudi dr. Ser- j nec, ki je pa bil tako odločno zavrnjen, da se je vsedel j in miroval.
Nato se je pričelo glasovanje o proračunu. Social- ! demokrati in demokrati so kar tekmovali, kateri bi po- j prej vzdignili roko in s tem naložili ubogemu, izžetemu j ljudstvu nova bremena. Pomagala sta jim pri tem iz- j med narodnih socialistov brivec Novak in bančni urad ) nik Šega. Glasovali so za velikanska bremena nad vse ] lahkomiselno in brez vsakega prevdarka, da večina | niti vedela ni, zakaj glasuje, ker proračuna ni poznala, j To se je pokazalo posebno pri glasovanju o povišanju j cene za večjo porabo vode. Kaj je razumeti pod večjo j porabo vode, tega ni znal povedati ne referent, ne g. j župan in tudi nikdo drugi iz večine, podučiti je mo- ) rala slavno večino zopet opozicija, kar je storil g. dr. j Leskovar. Tako je bil proračun po dvomesečnih teža- j vah končno izglasan, pa seveda neveljavno. Kajti dr. Jerovšek je dal protokolirati odločen protest proti veljavnosti seje in proti veljavnosti sklepov, s katerimi je bil proračun sprejet, ker seja ni bila sklicana po § 52 obč. reda.
LAŽNJIVIM DOPISNIKOM IN INFORMATORJEM «TABORA.«
«Tabor« je prinesel v svoji zadnji številki celo kopico laži o moji osebi. Z ozirom na te laži izjavljam in konstatiram sledeče:
1.	Podla laž je, da si nisem dal pravočasno dostaviti vabila k seji, da bi onemogočil s tem sejo. Bil sem v soboto dne 3. februarja stalno v pisarni v Cirilovi tiskarni do druge ure popoldne in me med tem času noben občinski dostavljalec ni iskal.
2.	Podla laž je, da bi bil v tiskarni svojim ljudem
naročil, naj rečejo občinskemu dostavljalcu, da sem sc odpeljal v Zagreb in se vrnem še le v pondeljek. Ni nikdar bia in ne bo moja navada, da bi svojim ljudem pravil, kam odhajam in kdaj se vrnem, ker jih to nič ne briga. Zato je	'
3.	Podla laž, da bi bil kdo izmed mojih ljudi v tiskarni dostavljalcu izjavil, da sem se odpeljal v Zagreb in se vrnem še le v pondeljek.
4.	Resnica pa je, da sem se v soboto popoldne ob pol 3. uri odpeljal v Dravinjsko dolino, kjer sem imel v nedeljo shode v Makolah, Studenicah in Poljčanah, koji shodi so bili že v 1 -rek poprej napovedani in objavljeni. Resnica je torej, da se nisem radi tega odpeljal, da bi preprečil dostavo vabila k občinski seji.
5.	Da bi me bili občinski svetniki v občinski dvorani imenovali lažnjivca, žal v divjem kričanju socialistov in demokratov nisem slišal; če je pa to res, poživljam tiste občinske svetnike, ki bi bili to storili, da to obdolžitev še enkrat ponovijo, da dobijo priložnost, to svojo obdolžitev na primernem mestu tudi dokazati.
6.	Za nadaljne napade se ne menim, ker me «Ta-borovi« dopisuni sploh ne morejo žaliti in padejo njihove psovke na nje same nazaj. Bilo bi pod mojo čast jo, s podlostjo še nadalje polemizirati.
Dr. Anton Jerovšek, občinski svetnik.
Izjava. K grdim napadom na ravnatelja dr. Jerovšeka v «Taboru« z dne 9. februarja pripomnim slede-! če: Ko je prišel 3. febr. popoldne magistratni sluga v upravništvo in vprašal po g. dr. Jerovšeku, se mu je reklo, da g. ravnatelja ni doma in jaz sem pripomnil, j da se je g. ravnatelj z vlakom odpeljal. Da bi se bil kdo j v Cirilovi tiskarni izrazil, da se je g. ravnatelj v Zagreb odpeljal, je popolna neresnica. Ako pa je sluga mislil, i da človek, ki se z vlakom odpelje, mora v Zagreb iti, j i ni naša krivda. — M. Ljubša, upravitelj.
Malomarnost povspešuje zločin. Nedavno so zaprli v Mariboru železniškega uradnika Dragotina Jenka, ker se je izkazalo, da je s časom poneveril okroglih
400.000	dinarjev. Prideljen je bil sekciji glavnega kolodvora in izplačeval je delavce ter drugo po pobotnicah, katere je predlagal. To aretacijo so beležili razni listi.
Eni so pisali, da je bil to zelo simpatičen mož, ki si je pridobil pristop ter ugled v najboljših družbah, drugi, da je postal žrtev žene, ki je od njega vedno več denarja zahtevala, nego ga je zaslužil, tretji, da je bil vajen razkošja in da je kradel, da mu zadosti, vsi pa vedo povedati, da je pobotnice, oziroma izkaze ponareja! ter po njih dvigal denar, če je imel po pravem za sprejeti 330 dinarjev, je pač pristavil spredaj še trojko ter sprejel 3330 dinarjev, izplačal 330, 3000 pa porabil za svoje in ženino razkošno življenje. S tem si je pridobil tudi «ugled« v najboljših družbah in to je sramota, da se danes ravna ugled po denarju. Tako je šlo, dokler goljufije niso narasle na 400.000 dinarjev. Še le potem so se začeli spogledovati ter povpraševati, odkod Človeku toliko razkošje, ko ima samo tako malo plačo. To je nemarnost, ki favorizira zločinstvo! Mesce in mesce se je s fijakerjem vozil v urad, pa se nikdo ni vprašal: kako, odkod, ko je pošteno zaslužena plača samo toliko in toliko in ko ob njej toliko in toliko tovarišev strašno pomanjkuje?! — Seveda, če ima mož «ugled«, potem se sploh ne povprašuje! — In to je to, kar povspešuje razširjanje korupcije v uradniških krogih. — Beograd jo je vcepil ,ker pravi, da plača sploh ni za življenje, temveč to, kar se zasluži s pomočjo oblasti in «ugleda.« Kolikokrat je že vprašala poštena javnost kako morejo cariniki IV. klase cele noči šampaniziiatš ter hazardirati, pa še ni dobila odgovora, zlorabe uradniške službe in zločini se pa množijo od dneva db dneva.
351etničo poroke in 2oletnico službovanja kot pošlo-lovodja slavi to nedeljo, dne 11. t. m. g. Lovro Cvahtr s svojo soprogo Marijo. Našemu vrlemu somišljeniku iskrene čestitke!
Opozarjamo na dobrodelni plesni venček mariborskih kat. mojstrov, ki se vrši v soboto, dne 10. t. m., pri «Gambrinu«! Začetek ob 20. uri. Naše somišljenike lepo vabimo in pfosimo, da se udeležijo tega venčka kar v največjem številu!
Mestno električno podjetje naznanja svojim cenjenim odjemalcem: Mestni občinski svet je sklenil v svoji seji dne 19. januarja 1923, da se do definitivne rešitve vprašanja glede zvišanja cen električnega toka zviša cena za luč in moč začasno od 1. januarja 1923 na dvakratni sedanji znesek, oz. zviša draginjski pribitek na 300 odstot. Radi tega se bode začasno zaračunil v pavšalnih zneskih za mesec februar in pri števcih za januar a ob enem z iiu ta čas odpadajočimi zneski naknadni povišek za januar, oziroma v mescu aprilu tudi za I. četrtletje. Eventualna diferenca, ki bi nastala po definitivni rešitvi tega vprašanja, se predpiše in zaračuni naknadno od 1. jan. 1923.
Društvo za podporo revnih učencev je v drugi polovici januarja zopet razdelilo 22 parov čevljev in 18 dekliških oblek, ter 24 parov nogavic. Nogavice, najboljše kakovosti, so velikodušni dar veletrgovine Gaspari in Faninger, za kar izreka društvo najlepšo zahvalo. Še mnogo otrok nas prosi pomoči in to potom šolskih vodstev, ki so vposlala društvu natančen seznam najrevnejših družin z mnogimi otroci. Zato priporočamo človekoljubne namene društva nadaljni naklonjenosti občinstva ter se najuljudneje zahvalimo za vse nam v zadnjem mesecu doposlane prispevke.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v MariBorn,
r.	z. z o. z. ima svoj redni občni zbor dne 25. februarja ob-pol. 10. uri dopoldne v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru soba Štev. 53-1 s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Sklepanje o za-dolženju zadruge. 6. Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora. 7. Morebitna sprememba pravil. 8. Slučajnosti.- -— Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, zboruje pol ure kasneje pri vsakem številu članov. Bilanca je zadružnikom od 15. t. m. v zadružni blagajni v pogled.
Društvo stanovanjskih najemnikov daje na znanje, da so od danes naprej uradne ure za člane izključno vsak dan od 9. do pol 12. ure predpoldne. (Rotovški
Ir g L)
Razpis natečaja gradbene loterije MG A. Od centralnega odbora pooblaščeni pododbor za I. loterijo Mariborske Gradbene Akcije je razposlal na koncesijom -rana stavbena podjetja v Mariboru in okolici razpis natečaja za zgradbo treh stavb, ki bodo tvorile tri dobitke loterij. Prvi dobitek je lepa vila. Drugi in tretji dobitek je dvojna stanovanjska hiša. Natečaj se je poveril, kakor rečeno, vsem koncesioniranim stavbenihom, oziroma zidarskim mojstrom. Ako bi kateri naslov pomotoma izostal, naj se dotični takoj zglasi v pisarni Mar-Stan. Vpoštevali pa se bodo samo načrti onih podjetij, ki so člani društva Mariborska Gradbena Akcija in ki so članarino, oziroma prispevke že vplačali, ali ki jih vplačajo pred 20. februarjem. Dne 20. februarja nafti-reč morajo biti že vsi načrti oddani, ker se vrši seja loterijskega razsodišča, katero bo pregledalo vposiane načrte, isti dan. To je po dolgem času v Maribora prva prilika, ko naša podjetja zopet lahko pokažejo svojo strokovno sposobnost, pa tudi svojo pripravljenost in dobro voljo, po možnosti prispevati kot pomoči stanovanjske bede. Vpoštevati je pri tem razpisu tudi dejstvo, da se za to prvo loterijo že danes zanimajo širši krogi tudi daleč izven Maribora in celo izven naše države, da bo to delo zgodovinsko delo za Maribor in da se lahko uveljavi kot razstavni objekt tudi vsak načrt, ki od razsodišča za prvo loterijo ne bo sprejet. Zato naj bi bil vsak stavbenik ponosen, da mu je dana prilika tekmovati v tem za Maribor zgodovinskem gradbenem natečaju.
' tftran 4,
9;. svečami lUZL
veistćez:
kateri se priredi v nedeljo, dne tl. februarja 1028 v GOSTILNI KLUG NA PESNICI Začetek ob 15. uri.	Vstopnina 5 Din.
Za obilen obisk se priporoča
gostilničar ŠKOF.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
tnriuie »se bsnčne pasle MfkilMrtneie. - Kajvižje obrestovani® »les na toplic® s tekočem raätBo.
Po^blašiesti prodajalec srežk državno razredne letorUo,
Odgovorni raceanik: Vlado Pušenjak.
arisk tiskarne sv, Grila i Maribora,

Izdaja konzorcij
ti G. JVGLLSi
Zgodba o nevidnem človeku.
22
»Norec!« je dejal dr. Kemp, se obrnil na peti in se-
tisti, ki so gledali begunca od blizu in videli nje-poln strahu in groze, so mislili drugače, pogledal ne na desno ne na levo, njegove širom odprte oči so s koprnečo grozo zrle doli po ulici, kjer so se prižigale luči in so se zbirali ljudje. Njegovi žepi so bili nabasano polni in žvenketalo je v njih kakor od sa~ mega zlata. Usta so se mu povesila, pene so se m,u de-iale na ustnicah in hropel je. Ljudje so se ustavljali po ulicah, gledali gorindol in se začudeni popraševali, pred kom beži.	v
In tedaj je visoko gori na griču zatulil pes, ki se je še psovka r mirno igral na cesti, in je zbežal za vrata in ko so še stali ljudje čudeč se, je nekaj kakor veter pihnilo mimo njih in pad pad pad kakor od bosih nog je prihitelo m težko sopenje je bilo čuti.
V se je vpilo in se strahoma umikalo. In vpitje je hitelo po griču navzdol in spodaj na ulicah so kričali ljudje, f? predene je pridirjal do njih Marvel — on je bil —. vrata so se zapirala in zaklepala.
Tomaž Marvel je slišal krik in loputanje z vrati in zbral ^ ^dnje moči ter obupno skočil naprej, da bi ne prišel prepozno. Pa strah in groza sta ga prehitela ih se polastila ulic in mesta.
BRZOJAV!
Došle zopet najnovejše oblike
j danskih staniito* za poletno serijo Izdelujem nova Tagst in Piko
ter prevzamem v popravilo vse vrste slamnikov damskih in moških.	Cene zmerne!
MH KVAS, MASISGS, MELJSKA C. 74
Siodsjištajersta ljudska posojilnica
^ y Mariboru, Stolca ulica ftov. 6, r. us.z.
* “Obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, k&tere se zt, more vsak čas dvigniti
Vloge na trimesečno odpoved po 5 */*%> večje In stalne! še vloge po dogovora od 6% d« 6 VsVo*

oblast r eno izpraäaai zidarski mojster
Sadvanj© 3©„ pri Ivdlarifeor-u.
•s p*ipxoča bo vsa v to stroko spadajoči nova ia poprsvilna
»Nevidni človek prihaja! Nevidni človek —I«
XVI.
Čudna borba pri »Veselih kvartavcih.«
Gostilna «Pri veselih kvartavcih« leži na vznožju griča, tarn kjer se začne cestna železnica.
Ob tistem času je slonel gostilničar pri mizi in go-voril o konjih in konjskih kupčijah z bledim bolehavim izvoščekom. Črnebradat rnož v sivi obleki je sedel poleg njegQf jedel kruh in sir jn pil slabo pivo ter govoril v omerikanskem narečju z mestnim policajem.
»Kaj neki pomeni to kričanje?« je dejal izvošček in stopil k zamazanemu oknu. Kričaje je nekdo letel. mimo.
»Morebiti gori --?« je pripomnil gostilničar.
Težki, okorni korald so pribežali, vrata so sjloma odletela in Marvel je planil v sobo. Klobuk je nekje izgubil, ves poten je bd in razmrsčenih las. Suknjo na vratu je imel raztrgano. Hlastno se je obrnil in skušal zapreti vrata za seboj. Nekaj se je zamašilo med njo in ostala so polodprta.	-
»Že pride!« je vpil in glas mu je bil hripav od groze »Že pride! Nevidni človek! Za menoj je! Za božjo voljo! Pomagajte! Pomagajte!«
»Zaprite vrata!« je naročal policaj. —- .»Kdo pride? Kaj pomeni krik?«
Stopil je- k vratom, odrini! zapreka in jih zaklenil. — Amerikanec je zaklenil druga vrata,
»Skrijte me!« je prosil Marvel, se trese! in si brisal potno čelo, pa že vedno trdno držal knjige. »Skrijte me! ,.aidenite me —! Kamorkoli! Pravim vam, za menoj prihaja! Ukanil sem ga! Ubil me bo, je dejal, in bo me!«
»lukaj ste varni!« je rekel mož s črno brado. »Vrata so zaklenjena. —- Kaj se je zgodilo?«
»Skrijte me!« je prestrašeno vzkliknil Marvel. Silovit udarec je zabobnel po vratih in nekdo je zunaj kričal in razsajal.
»Halo —! Kdo je?« je vprašal policaj.
Tomaž Marvel je s tresočo se roko otipaval zapahe in ključavnice. »Ubil me bo! Nož ima! Za božjo voljo!«
»Sem pojdite! Tuie se skrijte!« mu je rekel krčmar.
Odprl mu je vrata v sobico in zunaj se je ponovilo razsajanje. »Nikar ne odprite!« je ječal Marvel. »Prosim, nikar ne odprite! — Kje se naj skrijem?«
»To je torej nevidni človek —-?« je govoril mož s črno brado in držal roko za hrbtom. »Mislil sem si tako, ko sem čul -o njem!«
ifiKreiilmm« vsako množino fUiPUlifil orehovih in hruškovih debel, zdrave, ravne, po možnost brez grč. Ponudbe se prosi na: P. Higersperger, Celje.
2—2 58
MU'S za eno obitelj, velika skla-SllJtlf dišča za trgovino z dr-vami. apnom, premogom in cementom, električna razsvetljava, vodovovod, vse zidano 1. i9ia, stavbišče za dvonadstropno hišo. ves kompleks meri 890m9, leži blizu Glavnega trga v pro metni ulici, sposobno za vehkp delavnico, se proda. Kupec lahko takoj prsvzame in se naseli. Cena
225.OOO	Din.; do 50.000 Diu. o stane lahko vknjiženo. Posredo valci dobijo provizijo. Vprašati pri M. Grgič, Koroška c. 49, Maribor.	I—3 64
ft z« spalno sobo in riSl'Sili kuhinjo, solidno delo, se proda. Maribor, Vojaš niška ulica 8, Rojko. 2—3 57
Wiiniv vsa^° množino borov »IIpilil 5 m do!gih in 35 cm debelih. Pavel Ledinek, sodar, Gozdna ulica št. 6, Maribor. 4-6 Sl
Kamen je priletel v okno, da se je žvenketaje sesulo. Kričanje in beganje se je čulo na ulici. Policaj je zlezel na klcp in škili skozi malo lino v steni. Gostilničar j® zaklenil «a Marvelom in stopil h gostom.
Vse je bilo za trenutek tiho. »Da bi imel svojo palico!« je godel policaj. »Ako odpremo,, ho prišel noter-in nihče mu ne more braniti!«
»Nikar se ne prenaglite s tistimi vrati!« je dejal, bolehavi izvošček z boječim glasom.
»Odprite!« je zapovedal mož s črno brado. »ha. če pride —.«
Pokazal je samokres.
»To ne gre! To bi bil umor!« je svaril policaj.
»Vem, v kateri deželi sem! je odgovoril Amerika-nec. »Meril bom na noge. — Odprite!«
»Pa ne c a bi se tista reč sprožila za mojim hrbtom!« je pravil krčmar in gledal skozi okno.
»Dobro, dobro!« je dej«l črnobradati, stopil s samokresom v roki k inatom in jih odklenil. Vsi so nemirne gledali po sobi.
»Vstopite!« je dejal polglasno Amerikanec, naredil, korak nazaj in meril s samokresom na vrata.
Nihče ni vstopil. Vrata so ostala odprta —.	;•
Črez pet minut je drug izvošček pomolil glavo skoz* vrata in prišel v sobo. Še so stali vsi nepremično in boječ, glas iz sosedne robite je popraševal po položaju.	;•
:. »Ali so vsa vrata v hiši zaprta?« je vprašal Marvel. »Krog hiše stopa in išče drug vhod! Zvit je in prekanjen.
»Dobri Bog!« se je prestrašil gostilničar. »Kuhinjski, vrata na dvorišče! Oh, saj pravim!«
Brezupno je gledal krog sebe. Na dvorišču so se zaloputnila vrata ih ključ se je zasukal.
»Dvoriščna vrata!« je vzkliknil in planil iz sobe.
Črez par trenutkov se je vrnil z nožem v roki. »Odprta so bila!« je dejal in usta so se mu povesila.
»Morebiti je že v hiši!« je rekel prvi izvošček,
(Dalje prihodnjič.!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pepj© 5E26» posteljo;
oroška
CESTA 19
MARIBOR
interurb, telefon št. 157
Vgtetr&evlna s premogom in drami n® debelo -■	®a ärotmo
F. «& A. UHER
Štto-veiMlsa. til, @
Telefon 344
OErraac:
2—lo 55
PBEMOG v vsaki množim na dom postavljen po Din. 32, 37, 42, 45-25 in 66 75 za 100 kg.
DEVA: bukova cela na dom postavljena la Dirt. 700, Ha Din. 625 za klaftro.
BUKOVA BEZENA 20 cm dolga na dom postavljena la Din. 50, Ila Din. 45 za meter.
MEHKA 1 meter dolga vezaza (odpadki) Din. 0*27 z» kg na dom postavljena.
Haračila se sprejmejo simo v pisarni v Slovenski ul. 8.
iu.m IH iBIllHMIIIIIIIIIlll I llP"!..