rssen rsede?J In prazaSfe®« v a a S« d s a tsffij»eš«San. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Št. O/L, U&iteljska tiskarna. Dopise franki ra ti in pod« pisati, sicer aa jih ue pri* ©bžL Rokopise bo ne vrača« Inseratl; Euostolpna petit* vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 Ki ra/.glasi m poslano vrstica po 80 rj| Vefikrutne> objave po do» govore primeren popust* —aESBaagagMMBBBMB V Ljubljani, v petek 25. aprila 1919. Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. Leto Posamezna llav. stana 30 vinarjev. Naročnina; Po pošti ali S dostavljanjem na dom za eelo leto 60 K, za pol leta 80 K, za četrt leta 15 K, *a mesec 6 K. Za Nemčijo eelo leto 85 K, za ostalo tujino in Ameriko 72 K. — Reklamacije za Ust «o poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 8/L, Učiteljska tiskarna Telefonska it. 312» Pripravite se, da dostojno proslavite naš praznik 1. maja počiva vse delol — Vse delavnice, trgovine, vsi uradi, vse šole naj praznujejo praznik de a t Brez odgovora. \ torkovem »Napreju« smo vprašali gospode pri »Zvezi« in pri »Narodu«, da naj nam povedo, pod pritiskom katerih krogov se je pravzaprav poslalo železniškemu ministru v Belgradu brzojav, v katerem se ga ie opozarjalo na nevarnost, da izbruhne železničarska stavka že 3. aprila. Ker se do tedaj od strani naših železničarjev sploh ni mislilo na stavko, ie očitno, da se ie najprej žugalo s štrajkom v krogih, ki ne spadajo v socialistično stranko ... Izredno radovedni smo, kaj tiči za tem. In še najboljše bi bilo, ako bi pojasnili zadevo tisti, katerih se ie naše vprašanje tikalo. Ce zahtevamo pojasnila od njih, imamo svoje vzroke in sicer silno tehtne vzroke . . . Doslej nismo še dobili odgovora, Pa mislimo, da ni to pripisovati kaki zadregi ... »Narod« objavlja sicer Se vedno članke in napade, ki so v zvezi z zadnjim železničarskim gibanjem; ne more in ne more mirovati. Nje-gova stvar. Čudno se nam pa zdi, da nima prostora za kratko pojasnilo o zadevi, ki je vendar tako velike važnosti za vso zgodovino zadnjega železničarskega boja, za vse, kar se je zadnjič tako strastno govorilo in pisalo proti lujskanju in rovarjenju, in sicer zgolj zaraditega, ker so naši železničarji 8. aprila (ne 3., gospodje!) komaj žugali s stavko! Kako naj solimo vaše početje? Zagnali ste se z vso silo proti našim sodriiRom in proti celokupnemu železničarskemu gibanju; očitali ste nam izdajstvo, govorili ste o sumljivih elementih, ki so prodani Nemcem in Italijanom; razburkali in zastrupili ste vso javno mnenje. Nazadnje se pa izkaže, da so žugali s stavko že 3. aprila taki krogi, ki so nam zelo daleč, vam pa zelo blizu... Odgovorite! Stvar je zelo važna, tako važna, da smo pripravljeni v nasprotnem slučaju poseči po zelo neprijetnih virih .., Kdo je pravzaprav hujskal in žuga! do ... 3. aprila? Odgovorite! Slovenci in Jugoslavija. v. Oglejmo si sedal nekoliko gospodarski položaj posameznih dežel. Začnimo pri nas. Slovenski gozdovi so nam daii leta 1910. bruto za skoro 37 milijonov kron lesa. od katerega je bilo Približno 27 milijonov kron konstruktivnega, približno 10 milfionov kron pa za kurjavo. Ti gozdovi merilo okroglo 900 000 ha. Od naših rudnikov smo dobili istega leta bruto za okroglo 20 milijonov rude. Vodnih sil, skoro že vseh naštudiranih, imamo na Slovenskem približno za 600.000 konj. V tem tiči lepo narodno premoženje, ki donaša letno do 60 milijonov, in ki se bo v kratkem še podvojilo. Zaračunajmo, da znaša vzdržavanje teh podjetij in vsega, kar je z njimi v zvezi, polovico te vsote, nam ostane še vedno 30 milijonov letnih čistih dohodkov (zaračunano po razmerah leta 1910.), kar znaša približno trikrat toliko, kolikor Je znašal ves provincialni proračun slovenskih dežel (ali tretjino srbskega proračuna) pred vojno. Iz te vsote naj bi se plačevali naši dolgovi, ki po tej vojni ne bodo ravno malenkostni, podpiralo naše šolstvo, ki ne sme in ne sme nazadovati, dvignilo naše poljedelstvo itd. Oglejmo si sedaj položaj v drugih provincah. Na Hrvaškem so dali gozdovi (1.5 milijonov ha) leta 1905. okroglo 4.5 milijonov kron, od katerih odpade 1.2 miljona kron za stroške. Rudarstvo naravnost rudimentalno, vodnih sil veliko manj, nego pri nas. V Bosni Hercegovini: gozdovi letno bruto približno 31 milijonov kron. Rudarstvo prilično kakor pri nas; zaostaja v izrabi in organiza-ciii pa daleč za nami. Vodnih sd precej, toda premalo naštudiranih. V Dalmaciji: Vse sila skromno, razven vodnih sil. Srbija dobiva iz 600.000 ha drž. gozdov letno bruto približno 370.000 frankov. Oni, ki poznajo or.dotne razmere pravijo ,da so tam gozdovi le za nekatere mogočnjake in šu-marje. V tem oziru, da imamo tam poseben zistem... Rudarstvo v Srbiji je skromno razvito; vodne sile znatne na Donavi. Vojvodina nima ne gozdov, ne rude. Vodnih sil ima na Donavi za približno 300.000 konj. Macedonija nima ne gozdov, ne vodnih sil; za rudarstvo jej pa primanjkuje delavcev. Črna gora ima gozdov, ki pa bodo še precej let nepristopni; vodnih sil borno malo; rude je in ni. Zaenkrat sploh ničesar. Po tem kratkem pregledu nam le takoj očitno, da, ako hočemo vse nasilno združiti in centralizirati, boste Slovenija in Bosna-Hercegovina največ dajala, dobivali pa presneto malo; zlasti Slovenija bi ostala popolnoma na cedilu, ker potrebuje v sorazmerju z drugimi najmanj. Slovenci pa nočemo nazaj; hočemo nasprotno povzdigniti naše gospodarstvo, naše šolstvo, vse naše kulturne potrebe... Ali ne bo naš obstoj in naš napredek kratkomalo uničen, ako bomo morali nositi stro- LISTEK. A Toman: linji (Dalje.) V dokaz temu naj se navedejo dejstva pravičnemu svetu. Kralj je odklonil svojo odobritev Postavam, dasi so bile nujno potrebne v dobrobit ljudstva. Svoiiir glavarjem je prepovedal izdajati zakone, dasi so bili neobliodno in nujno potrebni; bili so neveljavni tako dol-Ko, dokler niso dobili njegovega po trdila — in če so bili prekinjeni, jih ie popolnoma zanemaril. Odklonil je izvršitev postav, ki so služile velikim okrajem, če se dotični okraji niso odpovedali pravic zastopstva v državnem zboru, pravici, ki ie za ljudstvo neprecenljiva in ki ogroža samo zatiralce. Kralj je sklicaval državne poslance v nenavadne, ne-Prikladne in od uradnih lavnih sui- sov (public Reccrds) oddaljene kra-ie, samo zato, da jih utrudi in prisili, da so privolili v njegove odredbe. Razpustil Je opetovano državni zbor, ker je ta z moško odločnostio branil pravico ljudstva. Dolgo je po takin razpustih preprečeval volitve drugih poslancev, kar je povzročilo, da se je zakonodajna moč zbudila v splošnem ljudstvu, ki naj jo izvršuje. Država pa ie v tem času bila izpostavljena invaziji od zunaj in neredom znotraj. Skušal ie omejiti število prebivalstva držav, zato je zadrževal zakon o naturalizaciji tujcev, zabranil je zakone, ki so bili v korist priseljencem in je oteikočil razdeljevanje zemlje med nove priseljence. Zaviral ie vršitev sodstva, ker ni privolil zakona, tičočega se sodnijskih pravic. Odredil je, da so sodniki samo od njega odvisni. Oživel je mnogo novih uradov ter poslal v Ameriko cele tolpe uradnikov-, da mučijo ljudstvo in zapravljajo n!e-govo imetje. Vzdržaval je v mirnih časih stalne armade, ne da bi mu to ške za druge, pasivne dežele, ako se ne bomo mogli sami upravljati?... Omeniti bi bilo pri tem še ono nadvse važno poglavje o vojnih dolgovih... Strah in groza. Dolgovi bivših avstrijskih dežel so kolikortoliko »domača« posojila avstro-ogrskih kapitalistov in bank. Dolgovi Srbije, Macedonije in Orne gore so pa antantina posojila. Vojna se je bila v prid lastnega in antanti-nega kapitalizma. Naše načelo je, da se teh dolgov ne prizna. Ali medtem, ko se lahko otresemo dolgov na-pram lastnim kapitalistom in bankam, ne bo na drugi strani lahko urediti račun z antanto, ki ne bo skratka odnehala od svojih tirjatev, in ki nas lahko vedlno prisili s puškami in topovi, da jej poravnamo dolgove. Ako se ne bo delalo razlike med posameznimi provincami, marveč vse kratkomalo centraliziralo, bomo plačali ne samo lastne dolgove, marveč tudi dolgove Srbije in drugih. S tem smo pa kratkomalo vsi uničeni, mi Slovenci v najhujši meri. Tisti, ki se slepo ogrevajo za najstrožji centralizem in ki ne gleda jo naprej, naj pomislijo vsaj na te tehtne okolnosti... In naši dolgovi napram francoskim bankirjem in kapitalistom niso ravno navadni drobiž. Milo zaraču-njeno bodo ti dolgovi znašali od 2 do 3 milijarde na vsak tniliion prebivalstva Jugoslavije! Da se ustavimo pri tem, da ne primerjamo, koliko bi v tem sinčaju plačali Slovenci... Pozor, ne derimo v pogubo, glejmo naprej. Premislimo; preiskujmo okolnosti, uvažujmo naš položaj. Uredimo državo na način, da bomo živeli in napredovali, ne nazadovali in poginili. Konferenca v Prevaljah. Na velikonočni pondeljek so se zbrali zaupniki delavskih organizacij mežiške doline v Prevajah na velepomembni konferenci. Zastopane so bile: politične organizacije iz Prevalj, Guštajna, Lješ, Mežic in Črne, strokovne organizacije iz istih krajev ter sledeče konsumne organizacije: podružnica Črna kons. društva Einigkeit, mežiško gospodarsko društvo ter filiali Prevalje in Gu-štajn od kons. društva za Ljubljano in okolico. Izvrševalni odbor jugosl. soc.-dem. stranke je odposlal na konferenco sodruga Antona Kristana, konsumno društvo za Ljubljano in okolico sodruga Dražila in del. iz-obraževa!no_ društvo »Svoboda« so-družico Mici Určančevo. Kot posta sta bila prisotna še: zastopnik kovi- narske organizacije iz št. Lovrenca na Pohorju ter sodrug Sebastijan za politično nemško soc.-dem. organizacijo v Velikovcu. Predsednik sodrug Muri iz Črr ne je po otvoritvi konference podal besedo sodrugu Ant. Kristanu, ki je v govoru, nad dve uri trajajočem, obrazložil naloge delavstva v sedanji velevažni dobi vobče in nalogah delavstva mežiške dobne še posebej. Podal je izčrpljivo sliko položaja, v kateri je privela dolgoletna vojna delavsko ljudstvo — orisal je poti, po kojih hodi sedaj delavstvo Rusije, Ukrajine, Ogrske — in one, ki jih smatra za prave večinsko delavstvo Nemčije, Nemške Avstrije, Češke ter one, ki jih odobrava delavstvo antantnih dežel. Podrobno je razpravljal o stanju našega delavstva v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji. Jasno je predočil zbranim: kal je sedaj naša naloga v političnem, strokovnem, gospodarskem in kulturnem oziru. V debati so govorili ss.: Muri, Mrkva, Vuga, Sebastijan, Vošank, Dražil in drugi. Sodr. Dražil je očrtal nato se podrobno delo, ki ga je izvršiti na kon-zumno-zadružnem polju. Sodr. Mici Urbančeva pa je poročala o važnosti in pomenu del. izobraž. društva »Svoboda«. Navzoči so soglasno odobrili sledeče: a) izvoli se okrajni politični odbor za mežiško dolino, ki ureja v sporazumu z izvrš. odborom stianke vse politično delo. V ta odbor ie konferenca poklicala ss.: Brunker (Pre-. valje), Mrkva (Guštanj), Vuga (Lje-še), Muri (Črna), Ferjančič (Mežice), Smidhofer (Holmec), Macarol (Dravograd). Glavni zaupnik s. Mrkva (Guštanj). — Prvi maj se proslavi s popolnim počitkom dela. Shoda se vršita: v Prevaljah pred zadružnim domom za Prevalje, Lješe, Holmec, Guštanj; v Č r n i za Mežice in Črno. — V vsaki občini se izpopolnijo politične organizacije tako, da bo sleherni sodrug politično organiziran. b) Z veseljem pozdravlja konferenca dosedanje uspehe na strokovnem polju; v Lješah in Holmcu je 98% delavcev že organiziranih. Črna, Mežice in Guštanj so tudi trdne postojanke. Naj se pospeši delo tako, da bodo vsi delavci člani svojih strokovnih organizacij. c) Konferenca vidi v zadružnem delu izborno obrambno sredstvo proti oderuštvu in špekulaciji ter edino šolo za bodoče naloge proletariata, odobrava predloženi načrt Konz. društva za Ljubljano in okolico, po katerem se ustanove poles že obstoječih prodaialen v Guštanlu in Prevaljah še v Lješah, Mežici in Črni; filiala celovškega društva Einigkeit in pa mežiško gospodarsko društvo radi tega stopitaj/ likvidacijo ter se združita z konzumnim društvom za Ljubljano in okc.lico. ki si nadene ime: »Konzumne zadruge za Slovenijo«. d) V vseh občinah mežiške doline se ustanove podružnice Del. izobraž. društva »Svoboda«. V ta namen se izvoli poseben odbor. e) Vsak sodrug mora biti naročnik enega strankinega glasila — ali dnevnika »Naprei« ali pa tednika »Ljudski glas«. Funkcionarjem so priporoči redno čitanje mesečnika »Demokracija«. Člani del. izobraž, društva »Svobode« prejemajo leposlovni list »Svobodo« kot svole glasilo. Povsod se ustanove knjižnice in po možnosti čitalnice. O Konferenca v Prevaljah pomeni važno točko v razvoju delavstva mežiške doline. Le tako naprej — uspehi ne bodo izostali. Načrt glede socializacije v Nemški Avstriji, Na predsedniški konferenci strokovnih organizacij je imel sodrug dr, O. Bauer predavanje o zakonskih načrtih glede socializacijo, ki se sedaj o njih posvetuje socializacija komisija. Dr. Bauer je izvaial v glavnem naslednje: Nad demokratiziranimi obrati borno poizkusili izvesti socialstično organizacijo, organizacijo, ki bo podrejala obrat interesom skupnosti. To se seveda v vseli industrijskih panogah ne bo dalo izvesti enakomerno. Vobče moremo razlikovati nekakšno delno in popolno socializacijo. Delna socializacija se bo nadaljevala deloma na uredbah, ki so nastale že med vojno. Med voiuo s,; v, prilog vojnega gospodarstva mnogo-kje organizirali industrijske ;cveze. Te industrijske zveze ne bomo razgnali, kjer obstoje; nasprotno si bomo morali prizadevati, da ustvarimo; nove, seveda bodo morale biti popolnoma drugačne, kakor so bile doslej. Zakaj doslej je bilo tako, da ses tamkaj kapitalisti sedeli skupaj in da je imel državni komisar nadzorovalno pravico, kar je pa imelo koro le akademičen pomen, ker le stvar vobče manj razumel kakor podjetniki. To bi ne bila nikakršna socializacija, in tako si je ne smemo misliti, Pač pa mora postati industrijska zveza pomoček, da obrate, v kolikor utegnejo ostati v rokah podjetnikov, podredi gospodstvu države in delavcev ter nastavllencev, kakor ndi dovolil državni zbor, zakrivil je. da ie vojaštvo neodvisno od civilnega sodišča, in da je poslednje podrejeno prvim (namreč vojaškim sediščem). Zvezal se je s temi, da nas podvrže sodstvu, ki je nasprotno naši ustavi in ki našega zakona ne priznava ter jim dal svoje privoljenje, da sodijo po njegovem n a m i š-1J e n e m zakonodajstvu; nastanil je veliko vojaštva nied nami ter jih ščiti potoni navideznega preiskovanja proti umorom, ki so jih ti izvršili nad prebivalci teh držav; prekinil je promet našega trgovstva z vsem ostalim ^svetom. Uvedel ie davke brez našega privoljenja in nam v mnogih slučajih odrekel ra-vico do porotnega sodišča. Kralj ie kriv, da so se vršile preiskave onstran morja za namišljene zločine. Odpravil je v sosedni provin-ciji prosti sistem angleškega zakona ter je mesto njega postavil samo-oblastno vlado, ki naj bi služila kot uzor absolutne vlade, kakršna se bo uvedla po vsej koloniji. Vzel nam je naše pisane pravice, odvzel nam je najbolj dragocene zakone ter korenito izpremenil obliko našega vladanja. Prekinil je naše za-konodajstvo ter se je proglasil za edinega postavodajalca v vseh slučajih. Napovedal nam je vojno in pleni po našem morju, opustušil je naše obali, zažiga naša mesta in moril naše ljudstvo. V tem času dovaža mnogo vojaštva tujih plačancev (Nemcev), da dovršeio delo uničenja, opustošenja in trinoštva, vse to se je začelo z neusmiljenostjo In zavratnostjo, kakršne ne poznajo niti najbolj barbarski časi. in ki je nevredno vladarja civiliziranega naroda. Prisilil ie naše sodržavljane, ki jih je vjel na morju, da obrnejo svoje orožje proti svoji domovini, in da postanejo s tem krvniki svojim prijateljem in bratom. Povzročil je domačo listajo in skušal na mejah naše dežele dvigniti proti nam !...ite indijanske divjake, ki ne prizanašajo nobenemu spolu in nobeni starosti. V vseh teli slučajih tiranstva smo prosili pomoči v najponižnejši obliki. Našim opetovanim prošnjam so r.le-dila samo nova tlačenja. Princ, katerega značaj priča vsak čin tiranstva, ni sposoben, da vlada naše ljudstvo, Bili smo vedno prijazni našim ; Titanskim bratom in smo jih večkrat, da naj njih parlament opozarjali, in ne skuša pridobivati nad nami neupravičene oblasti. Opomnili smo v h' na odnošaje izseljevanja in nasclje-vanja. Sklicevali smo se na njih prirojeno pravičnost in velikodušnost in pri svoji krvni sorodnosti smo uh’ rotili, da prenehajo s temi nasilstvl, ki morejo dovesti do tega, da prekinemo našo zvezo in občevanje. Toda bili so gluhi za besede pr. ce in sokrvnosti. Zato moramo slediti ukazom našega eksistenčnega pogoja, ki nas sili k ločitvi ter lih smatramo — kakor vse drugo človeštvo —- za sovražnike v volni, v mitu pa -za prijatelje. (Dalje pr.h.) konsumentov, torej tistim skupinam, katerim bi moral biti obrat pravzaprav namenjen. Misliti si utegnemo to tako-le: Vzemimo, recimo, v naši kemični industriji industrijo olja in tolšče. Tukaj bo popolna socializacija takoj skoro nemogoča, ker imamo mnogo majhnih in srednjih obratov. In prav te industrijske panoge so že spojene v take industrijsko zveze, tako, da nam bo treba le se izpremeuiti njih vodstvo. Recimo, da v te industrijske zveze na primer pošljemo po eno četrtino podjetnikov industrijske zveze, potem delavčev in nastavijencev, potem konsumentov in končno' strokovnjakov, ki jih imenuje država, da tako dobimo upravni svet. v katerem imajo podjetniki le še četrtino članov. In če se temu zveznemu vodstvu dajo vse pravice, ki jih imajo danes podjetniki ki tvorijo zvezno vodstvo, potem so vsi tisti obrati, ki pripadajo tiski zvezi, deloma socializirani. Zakaj, če tak upravni svet določa cene blagu in mezde ter sklepa kolektivne pogodbe, in če urejuje produkcijo posameznih obratov, tedaj se to pač ne vrši več v interesu podjetnikov, ki tvorijo le četrtino upravnega sveta, marveč v interesu vseh onih, ki so vstopili v upravni svet, torei tudi v interesu delavcev in nastavijencev, konsumentov in splošnosti. Zakonski načrt e industrijskih zvezali. Zakonski načrt o industrijskih zvezah, hoče to misel uresničiti, za take male in srednje obrate izvesti socializacijo tako, da bo posamezni podjetnik podrejen vodstvu industrijske zveze, v kateri ne odločajo podjetniki, marveč zastopniki vobče na-rodno-gospodarskih interesov. Sedaj si mislite takega podjetnika: Njegova oblast je od spodaj v njegovem obratu bistveno omejena po obratnem svetu in od zgoraj po zveznem vodstvu. Tako pridemo do omejitve podjetniške oblasti in podjetnik potem res ni več kot kak drug mezdni uradnjk. Prav karakteristično je, da prihajamo v praksi kljub izhodišča najrazličnejšim teoretičnim naziranjem v vseh teh vprašanjih vedno do istega sklepa. V Rusiji so podjetnike najprej z dekretom izbacnili, a z drugim dekretom so jih zopet morali vzprejeti v obrate, ker se za obrat vendarle koga rabi, ki se je učil voditi obrat in ker v kapitalistični družbi delavec to ne ume. Kapitalist, ki je bil kot podjetnik izgnan, se je vrni! zopet v tovarno kot ravnatelj. Dobil je prvotno v Rusiji plačo, ki ni bila višja Icakor ona delavca. Po nekaj tednih se je to izpremenilo, rekli so si namreč: Moramo jih, ker jih rabimo, za obrat tudi zainteresirati, sicer propade obrat. Tako so, potem ko so v oktobru podjetnike odstranili in jili novembra zopet pozvali kot ravnatelje, meseca marca odredili, da dobivajo ti večjo mezdo kot delavci ter da smejo imeti prejemke, ki so v stopnjevanem razmerju z uspehom obrata. Do tega uspeha, do katerega so prišli v Rusiji po tem ovinku, utegnemo priti mi naravnost. Mi ne po-mečemo v takih obratih podjetnike kar vun, omejimo pa njih oblast s tem, da jim na eni strani postavimo od spodaj obratne, svete in na drugi strani od zgoraj tak upravni svet, in, kar jim ostane oblasti, je to, kar jim ob teh okoliščinah res pripada, namreč oblast obratnega vodje. Če smo zakonski načrt o obratnih svetih že predložili sodalizačni komisiji, tedaj je tudi drugi zakonski načrt o ustanovitvi industrijskih zvez toliko do-gotovljen, da tudi tega, nadjamo se, utegnemo kmalu predložiti. Popolna izključitev podjetnikov. To Je pa le delna socializacija In čeprav sem mnenja, da se bo treba v mnogih primerih zadovoljiti s to srednjo obliko, menim vendar, da bomo morali v pravi veleindustriji iti do popolne socializacije, to je, popolnoma izključiti kapitaliste. Kako, naj se to zgodi? Ta popolna izklju- ‘ čitev se deli na dva dela. Eden je raz!astkey; odvzamemo mu namreč obrat. r)rugi je organizacija nove uprave, ki ga nadomesti. Glede razlastitve imajo mnogi sodrugi prav enostavno mnenje, namreč, da se obrat podjetniku odvzame brez odškodnine. Toda jaz priznavam, da smatram tako pot ob. današnjih razmerah in za našo de-ždp kot popolnoma nemogočo, ker bi nam prinesla strahovito nesrečo. Ce bi jim odvzeli tovarno, pa jim pustili drugo imetje, bi še vedno ne imeli niti vinarja obratnega kapitala. Morali bi torej vobče vse kapitalistično imetje, ne samo tovarne, i.ta-HOvutiiske hiše in zemljišča razlastiti, morali bi Uidi vrednostne papirje iri vojna posojila razveljaviti. Vsak pa, ki ve, komu pripadajo da- nes vojna posojila, da ne pripadajo le kapitalistom, nego tudi hranilnicam, bankam, zavarovalnicam itd., ta ve, kaj bi to pomenilo: hranilnice, rajfeisnovke, banke bi propadle, vsak kmet, vsak mali meščan, uradnik^ nastavljenec, delavec bi izgubil svoje vloge. Kdor si to premisli, mora pritrditi, da bi že to bila neizmerna težkoča, ki bi skoro gotovo povzročila vihar, ki bi mu ne bili kos. Pa niti^ to ne bi bila še največja ovira; veliko težje bi bile mednarodne tež-koče, ki bi utegnile nastati zaradi tega. Vrsta največjih podjetij je popolnoma ali pa deloma last tujih kapitalistov. Tuje dežele bi tega ne hotele dopustiti. In če bi tudi dopustile, vendar vemo, da bi za obnovitev narodnega gospodarstva niti ne mogli pogrešati tuj kapital. Ze danes n s moremo plačati živil brez tujega kredita. Surovine, ki jih petrebu. jemo, bomo dobili le s tujim kreditom in naše gospodarstvo bomo mogli razviti le s tujim kapitalom. Kredit se pa ne more dobiti, Če smo prei izvedli fako konfiskacijo, ki bi naui onemogočila kredit. Zato menim, da bi bilo ob sedanjih razmerah popolnoma nemogoče gladko izvesti konfiskacijo kapitalistične lastnine. (Konec prih.) Pismo iz Maribora. »Mariborski Delavec« je list, ki ga izdaja liberalna »Tiskovna zadruga« in je zanj odgovoren profesor Voglar, državni poslanec JDS. Ta list je izšel v nedeljo, 20. aprila v povečani, rekel bi, nekako slavnostni obliki. Prispevali so za to številko poleg generala Maistra, ki je nastopil kot pesnik in kot — politik, advokati dr. I. Tavčar, dr. Fr. Rosina, dr. \ ekoslav Kukovec, dr. Franjo Li-pold, dr. Karel Koderman, dr. Franc Irgolič ter profesor Voglar. Zanimivi so ti članki iz več ozirov in če bo dopuščal prostor v dnevniku »Naprej«, se bom še ozrl na njih izvajanja. Za danes naj citiram neko trditev, ki jo je vaš ljubljanski župan napisal. Glasi se: »Danes je vsakdo, ki se oklepa naše državne misli, naš brat, naš prijatelj; kdor pa to misel za :!:a, kdor postavlja želodec nad narod, ia le naš nasprotnik in proti temn se mora združiti vsaka slovenska roka«. Ne bom pisal komentarja, upam, da je (Jo vol j, če se ta trditev ljubljanskega župana, kojemu pač ni treba želodca postavljati nad narod, pribije in ovekoveči. * »Mariborski Delavec« v isti številki sporoča vsem somišljenikom to-le: »Vsem somišljenikom. Izdali smo to številko, v katero so prispevali naši najboljši možje, v večjem nakladu. Prosimo vse somišljenike, da z vsemi močmi agitirajo za naš Ust ter ga širijo med ljudstvom. »Mariborski Delavec« je edini slovenski dnevnik na Slovenskem Štajerskem, obenem pa tudi glasilo Jugoslovanske demokratske stranke. Kot prvo nalogo pa si je postavil, da vzbuja naš obmejni narod k narodni zavesti in značajnosti ter ga brani pred napadi nemškega soseda. Dolžnost vsakega narodno mislečega Slovenca je, da naroči naš list.« Kljub temu seve se ta list še vedno svetu predstavlja kot — -neodvisen politični list«. Vprašali bi gospoda Voglar^, kako se strinja vse to s politično poštenostjo? Državni poslanec stranke JDS (liberalne) Je odgovoren za pisavo lista, ki ga izdajajo somišljeniki JDS in list pripoveduje pod svojim naslovom, da je politično neodvisen... škandal! Delavstvo Maribora in okolice opozarjamo na to ter ga poživljamo, naj primerno oceni tsJ'o politično nastopanje našil liberalcev. Drugače gre gibanje veselo naprej. Prvi maj bo Jasen dokaz našega dela. Politične vesti. Jugoslavija. Vrnitev vojnega plena v Belgrad. LDU. Zagreb, 24. Iz Be.grada poročajo: Uprava za vojni pien te dobila z Dunaja pet vagonov različnega blaga, katerega so avstro-ogr-™a, snrešetle v skupno vojsko. Vs »H enoletni prostovoljci, ki so do Tršili častniško šolo, noložili toza . devne Izpite ter imafo izpolnjene tudi druge pogoje za imenovanje praporščakom oziroma podporočnikom, naj nemudoma predlože komandi Dravske divizijske oblasti službenim potom predpisane prošnje za sprejem v skupno vojsko SHS. Tem prijavam se morajo priložiti vse tozadevne listine ter izjave častniškega zbora glede službene in izvensluž-bene sposobnosti. Oni enoletni prostovoljci, kateri so prošnje za povišanje Že vložili, naj predlože samo pravilno izpolnjene formulare prijav za sprejem v skupno vojsko SHS. Predpisani formularji se dobe v ad-jutanturi Dravske divizije v. Ljubljani. — Zveza trgovskih nastavlieucev poživlja vse one člane, kateri še niso vzeli moke, da pridejo isto iskat ob uradnih urah, t. j. od 6. do 7. ure zvečer v društveno pisarno. — »Društvo tehnikov v Ljubljani« naznanja, da se je društveni sestanek, ki bi se imel vršiti to soboto v višji obrtni šoli v Ljubljani — radi nepričakovanih zaprek —> preložil na poznejši čas, ki se pravočasno objavi. — Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri^zvečer in v nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri Jelenu na Savi burko »Španska muha«. Na predvečer prvega maja, t. j. v sredo, 30. t. m. se igra v prid Cankarjevemu spomeniku znamenito delo češkega pisatelja Suberta »Drama izza štirih revnih sten«. — Savska pooSava. V soboto, 19. t. m. je narasla Sava na Hrvatskem za 3:50 metrov nad navadno viso-čino. Voda se je razlila po poljih, travnikih, cestah in prehodih čez Savo, a v pondeljek 21. t. m. dopoldne ie zelo narasla Sava podrla nasip v Trnju, nakar so oblasti prevzele reševalno delo, da bi se preprečilo se večjo katastrofo. — Utonil. Ojuro Goleč iz Malega Bukovca, o katerem smo poročali, da se pogreša, je identičen z možem, ki je 19. marca v Ljubljanici utonil. Ce se je zgodila nesreča ali samomor, še ni dognano. — Prijet žepni tat. 161etni S. S. Je bil včeraj dopoldne radi posku-šene žepne tatvine aretiran. Neka gospa ga je zasačila, ko je ravno segal v žep po denarnico. Oddan Je bil v sodnijske prostore. — Prenos Zrlnskega in Frankopana. Danes, v petek, 25. aprila ob pol 6. uri zvečer bo v »Matici Slovenski« sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, ki se mislijo udeležiti prenosa Zrinskega in Frankopana v Zagrebu. Društva naj pošljejo na sestanek svoje zastopnike. — Cvetlični dan v korist akademskemu domu se vrši v nedeljo, dne 27. aprila v Kranju. — Dežnik ie pozabil na seji v Mahrovi hiši nek sodrug. Dobi ga pri sodrugu Tomcu, Elizabetina cesta 5, I. nadstropje vsak dan od če-tert na 3. do 3. popoldne. Nov češki soc. dnevnik. »Socialistickč Listy« prinašajo v svoji zadnji številki oklic, v kojem poživljajo na podpisovanje deležev za nov češki socialistični dnevnik, ki naj bi širil med čehoslovaškim ljudstvom »napredni socializem«. Oklic, ki so ga podpisali Fr. Modraček, Hudec, Pik, Maček in drugi znani sodrugi, pravi: »Demokratje smo in zastopamo načelo ljudske svobode ter enakopravnosti vseh ljudi brez izjeme, tudi v njihovem razmerju napram državi. Enako smo tudi kot demokratje proti diktaturi katerekoli manjša skupine in hudi sovražniki smo onim, ki hočejo z demagoš-kirni gesli ščuvati delavstvo, da opusti polje demokracije in prestopi k nasilju. Poznamo veliko moralno moč delavskih zahtev, nič manj kot število delavstva ter pričakujemo radi tega, da delavske mase zmagajo ter dosežejo svoje pravice brez krvoprelitja in brez anarhije oziroma kakega terorja. Socialisti smo! To znači, da se borimo za novo uredbo človeške družbe, kjer se ne bo nihče naslajal, ne bo nihče bogatel od tujega dela. To veliko spremembo ne odlagamo na poznejši čas, ampak venomer delamo za izpieme-mtev dosedanjega krivičnega družabnega reda. Naša dolžnost napram delujočemu razredu in celemu narodu je torej, da širimo v tej dobi anarhije, negotovih nadej in raznih hazardnih poizkusov to socialistično' metodo, ter da sodimo o vseli notranjih in zunniih političnih dogodkih raz vidik izkušenosti.« Iz stranke. Praznovanje 1. niajnika v Zagorju Zjutraj ob 4. uri budnica z godb-in streljanje s topovi. Ob 8, uri spre- vod z godbo iz Kisovca na Loke, Zagorje in postajo. Ob 10. uri shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Poročevalec Čobal. — Ob 2. uri popoldne veselica na vrtu pred dvorano in v dvorani g. R. Mihelčiča. Konec veselice ob 9. uri zvečer. Krajevna skupina JSDS v, Celju bo razvila Prvega Maja svojo delavsko zastavo. Spored: Ob 4. uri zjutraj budnica, ob 8. uri sestanek so-drugov iz Westnove tovarne, iz kemične tovarne in cinkarne ter drugih sodrugov iz Gaberja pri Sokolskem domu. Od tu korakajo korporativno do Branibora v Celju. Tam počakajo sodrugov iz Stor, Žavodne in mesta, ki se zberejo v gostilni pri Zelenem travniku z železniško godbo na čelu in zavito zastavo. Od Branibora korakajo tiho in minio na Cesarja Jožefa trg. Tam se razvije zastava, tam bodo pozdravni govori ter javen ljudski shod. Po shodu korakajo po Rotovški ulici do kolodvora, od tam po okrožni cesti na Glavni trg. Od tu po Gosposki ulici, Ces. Jožefa trgu, Rotovški ulici, Graški cesti, kjer se razidejo. Vse udeležence slavnosti prosimo, da se mirno zadrže. Že zdaj pišejo in šču-jejo časopisi, da naj bi se prepovedala naša slavnost. Naši sodrugi bodo delali sami red. Te reditelje se mora brezpogojno ubogati, da bo red in stroga disciplina. Popoldne ob 2. uri bo veselica pod milim nebom in sicer na Zelenem travniku. Sodrugi od zunaj bodo imeli tudi lahko skupno kosilo v tej gostilni. Pri veselic! bo prosta zabava, šaljiva pošta in drugo. * V soboto, 26. aprila ob 8. uri zvečer v Mahrovi hiši sestanek zaupnikov vseh delavskih organizacij; oddale se jim bodo v predprodajo vstopnice za gledališke predstave in koncert. Polnoštevilna udeležba potrebna ! Shodi. Seja Osrednjega odbora Splošne železničarske organizacije se vrši v soboto ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Krajevna politična organizacija za Ljubljano in okolico priredi sledeče shode: Moste v petek, dne 25. t. m. v gostilni pri Terčku (»Pod lipo«) ob,pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug Č e -lešnik. Ljubljana, Sv. Jakob v soboto, dne 26. t. m. v gostilni pri Plankarju (prej Kramer) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug Mihevc. Vič-Gliuce v soboto, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v ljudski šoli. Poročata sodrug Kocmur in župan. Ljubljana, Krakovo-Trnovo v soboto, dne 26. t. m. v gostilni pri Novaku (prej VVeiss) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug dr. Korun. Ljubljana. Martinova cesta v soboto, dne 26. t. m. v gostilni pri Pavšku ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug Golouh. Dnevni red vseh shodov je: Proslava Prvega Majnika. — Sodrugi, sodružice, udeležite se jih v obilnem številu in agitirajte med znanci za impozanten obisk. *; Jug. soc.-dem. stranka priredi v nedeljo, dne 27. aprila t. I. sledeče shode: Mirna — poroča sodrug Kleno v š e k iz Trbovelj. Št. .Turij pod Kumom ob 1. uri popoldne. Poroča sodrug Pečnik iz Zidanega mosta. Svibno pri Radečah — poroča sodrug C obal iz Zagorja. Verd pri Vrhniki — poroča-sodrug Mihevc iz Ljubljane. Medvode — poroča sodrug Pete j a n iz Ljubljane. V Vldinu ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Podjed. — Poroča sodrug Marn iz Celja. V Zagorju ob Savi ob 2. uri popoldne v dvorani g. Mihelčiča. Poroča sodružica S t e b i j e v a iz. Ljubljane. V pondeljek ob 6. uri zvečer se vrši v veliki dvorani »Uniona« iavei? železničarski shod, na katerem oo-ročaio deiesati o zaključku nogalani z železniškim ministrom v Beigradu in v Liuhlfanl. ___________ Strokovno gibanic. Iz strokovnih organizacij. Odborov« seia Orredmevm . rušiva lesnih delavcev in liubliansla' oodružnice se vrši v nedeljo, dne 27 aprila točno ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih, ločna udeležba dolžnost. — Predsednik. Shod kovinarjev podružnica litibliana se vrši v pondeliek, 28. t. m. zvečer takoi po delu v Mahrovi Hiši. I. nadstropje. Udeležba vseh kovinariev dolžnost! — Odbor, Vestnik »Svobode.* Ni nedeljo se vrši ustanovni občni zbor »Svobode« v Hrastniku v »Delavskem domu« ob 3. url popoldne. Po zboru predava sodružica Urbančeva iz Ljubljane. Mladinska podružnica »Svobode« v Ljubljani vabi vso mladino obojega spola na društveni shod, ki se vrši v nedeljo, 27. aprila 1919 ob 2. popoldne v Mahrovi hiši nasproti »Mestnega dotna« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pomen organizacije in njene naloge. Pomen kulturnih, gospodarskih, strokovnih in političnih organizacij. 2. Zahteve trgovskih in obrtnih Šol. 9. Praznovanje 1. maja, njegov pomen. 4. Položaj vajencev; delo sedaj in v bodoče. 5. Pristop k organizaciji in spopol-nltev odsekov: (pevski, 'dramatični, godbeni, telovadni, planinski itd.). 6, Slučajnost!. Mladina na noge! Ustanovni občni zbor izobraž. društva »Svobode« se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v Zagorju ob 10. uri dopoldne v dvorani g. Mihelčiča. Kultura. Spored koncerta ruske umetnice, vijolluske virtuozinje, gdč. Min je Tomšinske v soboto, 26. t. m. v Ljubljani obsega sledeče skladbe: 1. Tartini: Vragov trilček. 2. Čaj-kovskij: Koncert za gosli in klavir. —■ Odmor. —■ 3. a) Hšlndel: Lar-ghetto. b) Wieniawski: Concert de Polonaise. 4. Hubay: Fantazija na motive iz opere »Carmen«. 5. Wie-niawski: Souvenir de Moscou, (Spomin na Moskvo.) Klavirsko sprem-Ijevanje izvede domači, odlični pianist gospod Niko Štritof. — Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. Raznoterosti. * Žene na tigra. »Slovenski Narod« je prinesel članek pod tem naslovom, ki pravi: Bili so časi, ko so device krotile zmaje s svojo nedolžnostjo. Tako tudi danes ženske krote moške s svojo lepoto itd. Cehi so se zavedali tega in so poslali v Pariz^ znano krasotico igralko, češ, v našo škodo ne bo, če ona ukroti tigra Ciemenceaua. Tako je tudi ru-munska kraljica šla v Pariz, da s svojo osebnostjo vpliva na rumun-sko-poljsko zvezo. — Dresura tigrov in tigričev! To je poštenje na zlatu sedečih, ali ne? * 3000 kron imajo madžarski žar« nallstl mesečne plače. Dunajski poročevalci peštanskih listov so dobili od svojih izdajateljstev telefonična naznanila, da se uvede od 1. maja po-čenši na Ogrskem za vse časnikarje — vštevši poročevalce drugod in so-trudnike ogrskih listov — enotna plača-3000 kron mesečno, brez ozira na službeno dobo. — Lepo je to od ogrske komunistične vlade, da je priznala, da so tudi časnikarji ljudje, ki imajo — ne glede na to, da delajo z glavo ter žive, kot pravijo, bolj z visokim obzorjem — tudi želodec in ne morejo hoditi nagi. V »demokratičnih« republikah in državah tega doslej še niso izprevideli. V teh državah so časnikarji ponekod slabše plačani kot kaki pomožni delavci. Najnovejše vesti. Kompenzacijska pogodba med Jugoslavijo In Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 24. (ČTU.) V kompenzacijski pogodbi med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sta se za vpla-čevalnici za kompenzacijsko blago določili Praška kreditna banka v Beigradu in pa Deutschosterreichi-sches Warenverkehrsbureau na Dunaju. Praška kreditna banka v Beigradu ima po vsej Jugoslaviji podružnice n pa bančne zveze. Promet med nemško-avstrijskimi in jugoslovanskimi trgovci se vrši na ta način, da se jugoslovanski kupec pred sklepom kupčije z nemško-av-strijskim prodajalcem prijavi »Centralni upravi« v Beigradu in od nje zahteva, da se nemško-avstrijskemu blagovnoprometnemu biroiu nakaže fakturni znesek. To nakazilo preime ootem nemško-avstrijski dobavnik. Ko ta predloži prejeto nakazilo, se mu izroči izvoznica. Plačilo izvrši Warenverkehrsbureau. Obraten postopek se zgodi, kadar nemško-avstrijski kupec dobavi blago iz Jugoslavije. Za vodjo belgrajske podružnice nemško - avstrijskega biagov-noprometnega biroja imenovani gospod Edvard Dittich bo 25. in 26. t. m. v zborničnem poslopju, soba št. 77, sprejemal ponudbe nemško • avstrijskih trsrovcev, Knifžnica dr. .iaeiča, LDU. Dunaj. 24. (CTU. Vest, ki io je po »Slavische Korrespondenz« priobčil list »Zeit« z dne 19. t. m., da ss je knjižnica dr. Jagiča na dražbi prodala za vsoto 100.000 kron, m resnična. Izredno bogaia in dragocena knjižnica dr. Jagiča, naivečlega živečega slavista, je slej kakor prej v njegovi posesti, pač pa namerava priletni starosta slovanskih učenjakov, svojo knjižnico prodati znanstvenemu zavodu, ako se mu n njegova raziskovanja potrebni knjižnični deli puste v uporabo za poljubno dobo. Jadransko vprašanje. LDU. Pariz, 24. (ČTU.) »Bureau Europa Press« poroča: Vsled odpora proti italijanskim zahtevam v jadranskem vprašanju, se Orlando posvetovanj ni udeležil, vendar se nadaljujejo privatna posvetovanja med Orlandom in Lloyd Georgem. Razpravlja se o ponovnih posredovalnih predlogih. Italijanski delegatje so znižali svoje prvotne zahteve in sestavili minimalni program, ki obsega Reko, Zader in Šibenik, dočim prepuščajo Italijani dalmatinsko obrežje in zaledje Jugoslovanom. Wil-son se ne strinja niti s tem italijanskim načrtom. Meja med Nemško Avstrijo in Italijo. LDU. Pariz, 24. (CTU.) Nova meja med Nemško Avstrijo in Italiio je končnoveljavno določena. Meja teče severno od Bremierja. Slikar Brockhausen umrl. LDU. Nauen, 24. (Brezžično.) Znani nemški slikar Theo v. Brockhausen, ki je bil dvakrat izvoljen za predsednika »Svobodne secesije«, je umrl v 30. letu starosti vsled tuberkuloze. Ncmško-avslriiska narodna skupščina. LDU. Dunaj, 24. (DunKU.) S sklepom od 4. aprila sklicani poslanci iz Štajerske in Južne Tirolske so danes prisegli. Državna pisarna je predložla pismo, v katerem se naznanja, da je nemška državna vku!a novabilo nemško - avstrijsko vlado, da pošlje 5 članov nemško - a vsi rilske narodne skupščine k posvetu, njem nemškega ustavnega odseka. Imeli bi nalogo, da sc udeležijo posvetovanj odseka s posvetovalnim glasom. LDU. Dunaj, 24. (CTU.) Kakor se govorf v političnih krogih, pretresa vlada načrt, staviti narodni skm?-ščini predlogo o zagotovitvi vsestranskega kredita. Vlada bi bila na ta način pooblaščena, da vzame v' inozemstvu posojilo v znesku 120 milijonov dolarjev. Protikomunistična akcija v (j*adcii. LDU. Gradec, 24, (DunKU.) Mestna policija je s sodelovanjem žandarmerije in narodne hrambe danes predpoldne izvršila v tajui-štvu komunistične stranke in v stanovanjih posameznih vodij hišne preiskave in zaplenila letake in obširno korespondenco osobilo z ogrskimi somišljeniki. Vsled izida ieh preiskav je bilo več pristašev komunistične stranke, med njimi vodji Maresch in Brodnik, aretiranih in izročenih kazenskemu sodišču. Obe tajništvi komunistov so oblastveno zaprli. Neprestano agitatorično delovanje tukajšnjih komunistov ter , vedno večje prihajanje in javno nastopanje tujih, csobito ogrskih komunistov je povzročilo v prebivalstvu nemir in strah, da bi nadaljnje dopuščanje delovanja komunistov utegnilo dovesti do prevrata sedanje državne oblike. Ofenziva proti ogrski republiki svetov. LDU. Budimpešta, 24. (DunKU.) OKU javlja: Dne 23. t. m. so Rumu-ni nadaljevali prodiranje posebno proti južnemu krilu vzhodne armade. Po zadnjih poročilih so stali na črti Kirtfisz-Sarkad ob Sebes-K6r8su - Komadi - Debreczin - Mh-teszalka. Od Debreczina je prodirala samo rutnunska konjenica. Posebno hrabro so se držali Slkulci, ki so sovjetski vladi zvesti in ki po večdnevnih krvavih bojih še vedno vztrajajo pred Mateszalko v neposrednem dotiku z Rumuni. Češke čete, ki so v smeri proti izlivu rek g Unga nekoliko kilometrov napredovale, smo odbili. Y ostalem so Čoki samo v neposredni okolici UnrrvaM prodirali proti občini Zerdanui, ki • t jo zavzeli. Med češkimi četami s-a širi komunizem. , Položaj na Bavarskem, LDU. Nauen, 24. (B. o/žično) Položni v JVSotird>ov rn if» v b ' ’ ; oHzoretnpnfert. vendar se da ubilalo kblnnnisfi na • :• Augsburg je sedaj pon^nremt v '• PodruZnlcei v Splitu 11 Liljano ptiJiu zjgr. ^Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9.* MMBVBBSBBitfKBil Kupi se mi Itlillliliii lili. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo. BMHBBBfeBmi«iiaffiB Cebelni vosek sur. e satine in odipadk« svei kupuje po najvišji duevni ceni J. KOPAČ, sveiar Ljubljana, Celo vika cesta SO. Miši, potice, Izdelova- stenice, ižurki l til,,™ preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za Ščurke K 5‘— ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5' —, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2”50 in K 5-— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uSi v obleki in perilu K 3; tinktura proti pasjim bolham K 1'50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokonfevanje mrčesa M. J On k er, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, IH. Več čevljarjev za prvovrstno zobčano delo sprejme takoj Čevljarska zadruga iz Mirna, seda; v Vrbovcu pri Mozirju. Oglasi se pismeno! m — —— iH „CROATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema V« ib m vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Slovenijo, Stari trg št. 11 Ljubljana Stari trg št. 11. Mtun matu potnike In tastiinikt. katerim se nudi prilika velika lastnika. bbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbm« Dolnllka glavnica K <18,000.000. Sprejema vloge na knji-tiče in tekoži rafcun proti umodnemu obrestovanim Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Poslovnica razredne loteriie. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru. kah vladnih čet. Tud! predmestje Obernhausen, kjer so komunisti imeli svoje zatočišče, so večinoma očistili. Kljub temu so delavci proglasili splošno stavko za dobo navzočnosti vladnih čet. Augsburg bo služil sedaj kot opirališče akcije proti Monakovemu. LDU. Berlin, 24. (DunKU.) Kakor zanesljivo doznava »Berliner Tageblatt« iz Augsburga, bo trajala 'danes začenjajoča ustavitev vsega osebnega prometa in lokalnih vlakov no vseh železnicah na desni strani Rena in na Bavarskem 8 do 10 dni. V Saksonski proglašeno obsedno stanje. LDU. Berlin, 24. (DunKU.) V ?vrho vzdržavania javne varnosti se je v Saksonski proglasilo obsedno stanje. Italijanska delegacija zapušča Pariz. LDU, Dunaj, 24. (DunKU.) »Reuter« javlja: Glasom pariške vesti !istu »Neuer Tag«, ki dosedaj od iirmre strani še ni potrjena, je Italijanska delegacija došla v položaj, da 11 ni več mogoče, udeleževati se konference. Italijanska delegacija zapušča Pariz. Aprovizacija. Iz seie mestnega aprovlzačnega odseka z dne 23. t. m. Je poročati: Deželna vlada je nakazala mestni aprovizaciji od došlega vlaka ameri-kanske masti in Špeha po 1 vagon Špeha s približno 7000 kg In 1 vagon masti. Nakazana mast in Špeh nikakor ne zadostuje, da bi bilo omogočeno razdeliti maščobo vsemu ljub« ljanskemu prebivalstvu. Zato odsek sklene, naprositi deželno vlado, da odkaže aprovizaciji vsaj še 1 vagon masti, da bo omogočena razdelitev za celo Ljubljano na osebo po pol kilograma masti ali Špeha. Razdelitev bo urediti potem na ta način, da dobe nekateri okraji Špeh, dočim dobe iirugi okraji mast. Seveda bo cena Špehu primeroma nižja od cene masti. da ne bo nihče prikrajšan, oziroma oškodovan. Od prejema Špeha. oziroma masti bodo izključeni člani železniških aprovizacij in Vojne zveze, kar je tudi pravično, ker bodo imenovani dobili od svojih aprovizačnih razdeljevalnic ameri-kansko maščobo. — Prvi vlak koruze in pšenice, ‘ki je bila nakupljena oo aprovizacijskih nakupovalcih je lospela ravnokar v Ljubljano. Na .uestno aprovizaciio odpadajoči del pšenice in koruze je bil oddan takoj v mlin. da bo v nekaj dneh omogočeno mestnemu prebivalstvu razdeljevati cenejšo moko oziroma kruh, kot dosedaj. Tudi ostalo nakupljeno žito v Banatu pričakujemo v najkrajšem času v Ljubljani in je drugi vlak že v Osjeku, a ne more vsled transportnih težkoč semkaj. — Do srede drugega tedna se peče kot dosedaj kruh iz bele pšenične moke. Od srede naprej se bo 4 dni pekel kruh iz mešanice 20% bele. 30% ržene ir< Iz 50% koruzne moke. Hlebci bodo tehtali po 70 dkg in stane hlebec 1 K 40 vin. Kakšen kruh se bo pozneje pekel, določi aprovizacijski odsek v prihodnji seji. — Nkiivečje pomanjkanje trpi Ljubljana na petroleju. Aprovizacija je ponovno posredovala pri deželni vladi, da dobimo petrolej. Deželni viadi je bilo do danes nemogoče preskrbeti petrolej. Zatrjuje se, da je petrolej že na potu iz Amerike v naše kraje, venJar pa nihče ne ve, kdaj pride. Kakor hitro bo deželna vlada razpolagala s petrolejem. aprovizacija takoj vse potrebno ukrene, da se oddeli Ljubljani, iolikor mogoče velike količine petroleja. — Velika je brezposelnost v Ljubljani in znova grozi številni ka-tegoriil stavbinskega delavstva, da bo brez zaslužka in s tem tudi bre? kruha. Zvijanje mezd stavbinskemi. delavstvu in podraženje materijah) ije povzročilo, da se je stavbno delo 'znatno podražilo. Vsled tega ne dobe podjetništva nobenih naročil in ne :bodo mogla zaposliti svojega delavstva. Deželna vlada bo morala na vsak način priskočiti na pomoč in preskrbeti delavstvu delo, ker od svojih mezdnih zahtev delavstvo ne more popustiti, če hoče živeti. Pričeti je brez odloga z državno zgradbo stanovanjskih hiš, ne samo vsled važnosti zgradb samih, ampak tudi vsled nujnosti, da se zaposli delavstvo in mu s tem omogoči živllen-ske pogoje. — Deželna vlada za Slovenijo se naprosi in poživlja, da preskrbi čimprej po sklepu miru in odprtju mej dovoli manufakturnega blaga lz Inozemstva, da se morejo osobito nižji sloji in fiksni nastavljen-ci primerno obleči; blago naj se odda prebivalstvu po kar najnižjih od vlade določenih cenah in se pri razdelitvi blaga ne sme noben stan pro-težirati na škodo drugega; komisija vseh strank nadziraj pravilno razdelitev in se naj s primernimi odredbami osobito prepreči, da trgovci, ki bi prevzeli razprodajo, ne bi mogli zadrževati in zakrivati blaga in ga potem drugam prodajati po oderuških cenah. Pri določitvi maksimalnih cen ne smejo odločati nikaki oziri na posamezne stanove, na pr. na trgovski stan, marveč se morajo upoštevati edinole koristi splošnosti. Enako Je postopati tudi pri živilih, ki bi se mogoče oddala trgovcem v prosto razprodajo. Blago naj dobe le oni, ki imajo svoje lastne lokale, da se s tem omeji vsaka manipulacija z blagom in obenem omogoči tudi uspešnejša kontrola. — Odsek izreče tudi nujno zahtevo, da se nora najstrožje nadzirati vsa trgovina z živili In drugimi neobhodnlmi predmeti tako glede cen, kot glede načina prodaje. V sumljivih slučajih je najvestneje uradno dognati nakupno ceno in prisvojeni dobiček. Proti vsakemu, ki bi si prisvajal nepo-stavne dobičke, Je nastopati naj-strožie. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Peteian. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. St. 4944/V. u. Razglas. Celokupna deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 10. aprila 1919, št. 446, odredila: § 1. Vsak avtomobil in motocikel brez ozira na vrsto in rabnost mora biti najpozneje do dne 30. aprila 1919 prijavljen avtoreferatu deželni vladi za Slovenijo, ki bo vodil evidenco vseh avtomobilov in motociklov na ozemlju Slovenije. ' Prijave na tiskovinah, ki se dobivajo pri avtoreferatu, Je kolkovati z 2 K; prijave državnih in vojaških oblasti so kolka proste. S 2. Vsak avtomobil in motocikel dobi na podstavi prijave svojega lastnika evidenčno številko in tablico, ki mora biti pritrjena pri avtomobilih na sprednji steni pred šoferskim sedežem, pri motociklih pa n? vzniku sprednjih in zadnjih vilic. ,§ 3. Vsak avtomobil mora Imeti spredaj in zadaj po dosedanjih predpisih (§ 32. naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za notranje zadeve z dne 28. aprila 1910.) napravljeno in potrjeno tablico s črkama »Sl« in evidenčno številko, ločeno od Črk s kratko prečno črto. Številke do 999 so arabske, tisoči se označujejo z rimskimi številkami; na primer: SI — 905. Za motocikel zadošča ena tablica s črkama »Sl« in z evidenčno številko, pritrjena, kakor je predpisano v § 32. citirane naredbe. Številko pri-deli avtoreferent, pričenši z eno, in sicer ločeno za avtomobile in motocikle. S 4. Vsak lastnik avtomobila (motocikla) mora dokazati, da Je bil avtomobil (motocikel) že pred dnem 28. oktobra 1918. njegova last, oziroma da ni bil pred označenim dnevom last bivše avstro - ogrske vojne uprave. V dvomljivih primerih avtoreferent ali njegov zastopnik izvrši ogled avtomobila (motocikla). Stroške trpi — če se izkaže, da so lastnikovi podatki pravilni — deželna vlada za Slovenijo, v nasprotnem primeru pa priglasitelj. § 5. Vsak avtomobil (motocikel), o katerem sedanji lastnik ne bo mogel dokazati, kar zahteva § 4., bo smatral avtoreferent za demobilizacijsko blago in ga bo zaplenil. § 6. Avtomobili (motocikli), ki prihajajo iz ostalih delov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem iz tujih držav ter ostanejo več nego 14 dni na ozemlju Slovenije, se morajo istotako prijaviti pri avtoreferentu deželne vlade; o tem dobe lastniki pismeno potrdilo, oziroma, če ostanejo trajno v Sloveniji, našo evidenčno številko. § 7. Označba, navedena v S 3., Jn evidenčna tablica (§ 2.) morata biti na vsakem avtomobilu (motociklu) najpozneje do dne 31. maja 1919. pritrjeni na predpisanem mestu, drugače se bo lastnik kaznoval z globo do 600 K, oziroma z zaporom do šestih tednov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. aprila 1918. St 44/12/11. Razglas. Za varnostno službo pri parnih kotlih se imenujejo začasno, t. j. do končnoveliavne ureditve te služba po strolnih inženirjih, sledeči državni nastavljenci: 1. Za vse zasedeno ozemlje na Koroškem in Štajerskem, izvzemši politični okraj Brežice, stavbni svetnik inž. Ivan Marek v Celju, kot preizkuševalni in izpraševalni komisar; 2. Za politična okraja Krško in Brežice stavbni nadkomisar inž. Ant. Hupka v Krškem, kot preizkuševalni in izpraševalni komisar; 3. Za politična okraja Novo mesto in Črnomelj stavbni nadkomisar inž. Aurel. Kobal v Novem mestu kot preizkuševalni in izpraševalni komisar; 4. Za politične okraje Radovljica, Kranj in Kočevje, stavbni komisar J. Vanek v Ljubljani, ter 5. za politične okraje: Ljubljana mesto in okolica, Litija in Kamnik, stavbni komisar inž. R. Bailon v Ljubljani, oba kot preizkuševalna komisarja. Kot izpraševalni komisar za okraje navedene pod 4. in 5. posluje stavbni nadsvetnik inž. Leo Bloudek v Ljubljani. Izpraševanje kandidatov za strojnike pri parnih strojih se poveri ravnateljstvu višje obrtne šole v Ljubljani po lastnem osobiti. Postavne obvezne prijave kotlov oziroma prošnje za preizkušnjo ali revizijo parnih kotlov kakor tudi prošnje za izpite za službo pri parnih kotlih in parnih strojih naj se vpošiljajo neposredno pristojnim komisarjem oziroma imenovanemu ravnateljstvu. Izpiti za kotle in stroje se vrše v bivališču poklicanih organov. Pristojbine za pregledovanje parnih kotlov se določiio sledeče: Kurilna Pristojbina za ploskev m* preizkuSnje revizijo manjša kot 25 15'— K 8’— K v izmeri 2-5 do vSt. 10*0 30•— „ 6*— „ , , 10-0 . , 50 0 50 — , 10-— , čez 50-0 60-- , 15- , Način vplačevanja pri državnih blagajnah ostane isti kakor do sedaj. Pristojbine za izpite znašajo: za kurjače 15 K: za strojnike 25 K, do sedaj 10 K. ter jih vplača kandidat še pred izpitom v roke komisarja. V Ljubljani, dne 16. aprila 1919. Poverjenik za lavna delal A. Kristan 1. r. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Knpnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobuve in dovoljaje —— aprovizacijske kredite. ---- Štev. 3401, Razpis. Pri državnem kopališču v Do-bernl se oddasta po javnem razpisu za kopališko dobo leta 1919. proti navedenim letnim najemnim zneskom: 1. Kopališka restavracija s stanovanjem ter vsem restavracijskim in kuhinjskim inventarjem za 1200 kron; 2. kopališka kavarna s stanovanjem in delnim inventarjem za 700 kron. Za električno razsvetljavo obratnih in stanovanjskih prostorov Je posebej plačati pavšalne zneske in sicer za restavracijo 800 kron ter za kavarno 260 kron za sezijo. Navedena najemninska zneska je smatrati za najmanjša ponudka, vendar poverjeništvo za Javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje po-nudke. Ponudbam, katere naj se vlože do dne 30. aprila 1919 pri poverjeništvu za Javna dela je poleg ponudbe najemninskega ;..ie-ska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje upra-viteljstvo kopališča v Doberni oziroma so tam razvidna, ter se priro-minja, da se najemne pogodbe pri ugodnih primerih na Jesen lahko za /eč let podaljšajo. V Ljubljani, dne 18. aprila 1919. Poverjeništvo za iavna dela. BBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBOBBBB —— Dve dobro izvežbani VI * • *V1 • v« m zlasti zanesljivi v računovodstvu, sprejme imtto ettiilno 1 v Velenju. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBO I/ Cflfl* nnHnniolin kateri vrne dne 19. R Jul) PUSlcuJdnll, aprila ob pol 2. uri popoldne na poti čez jubilejni most zgubljeno listnico s vsebino K 1700 do 1800. Sprejme in izplača Anončna eksp. Al. Matelič, Ljubljana. se pospešuje, sla-bost, izpahanje preneha, blagodejno odvajajoče, krče odpravljajoče, blatenje urejujoče Fcilcrje?« rabarbame ===== ELS& KRO