Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za V« leta 90 din, za l/. leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Sr«vi)KaT03.
Časopis za	trgovino,	industriio
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tei. št. 25-52.
Izhajavsak ponrtdIA
sredo in petek
Liubliana. ponedeljek	1937
Cena	«0
Naži triie
velesejmi
Včeraj je bil zaključen ljubljanski velesejem, par dni preje zagrebški zbor, v soboto pa je bil otvorjen prvi beograjski velesejem. Ta istočasnost naših treh velesejmov ne govori ravno o dobri organizaciji našega gospodarstva, ker otežkočuje, če ne onemogoča, da bi se vsi trije naši velesejmi dopolnjevali in vzajemno podpirali. Nasprotno sili ta istočasnost velesejma k ostri medsebojni konkurenci, ker je pač jasno, da niti velika podjetja ne bodo mogla istočasno razstavljati na vseh treh velesejmih. Razstavljala bodo zato le na onem velesejmu, ki bo za nje poslovno najbolj prikladen. Če bi vladala popolnoma svobodna konkurenca, potem še nikakor ni jasno, kateri velesejem bi v tej svobodni konkurenci zmagal. Toda izkušnja nas uči, da svobodno konkurenco pri nas ni računati niti v tem vprašanju, temveč da bo ona znana centralistična tendenca skušala s političnimi vplivi in tudi marsikaterimi drugimi dati Beogradu čisto izjemen položaj. Zlasti podjetja, ki računajo na državne nabave, bodo morala ta izjemni položaj upoštevati in zato je kar računati s tem, da bo po obsegu prekosil beograj ski velesejem oba svoja predhod nika. Pri otvoritvi beograjskega velesejma se je to tudi že videlo saj govore mnogi paviljoni le pre-zgovorno, da so bili postavljen samo v državno prestolnico.
Z novim beograjskim velesej mom se je zato položaj ljubljan skega in zagrebškega velesejma poslabšal in nič ne pomaga pri krivati si te resnice. Čeprav pa se je položaj poslabšal, vendar ni tre ba zaradi tega obupavati ali vi deti v tem že katastrofo. Treba je le nekoliko stopnjevati svoje delo, pa bodo premagane vse težave, ki bi nastale zaradi novega položaja, In baš Sedanji ljubljanski vele sejem s svojo nad vse uspešno novinarsko razstavo je pokazal pot, ki vodi k rešitvi. Uspeh novinar ske razstave je bil mogoč le zaradi složnega dela vseh, ki so bili zainteresirani pri tej razstavi, Brez složnega dela ne gre in za nas Slovence mora to biti že kar aksiom. S složnim delom pa vedno gre, in tudi mnogo večje stvari, kakor je bila novinarska razstava, bi mogli izvesti.
A to složno delo se ne sme izražati le v tem, da vsi sodelujemo pri tej ali oni stvari, temveč da si složno postavimo svoje cilje in da smo složni tudi glede načrta, po katerem naj se vodi naše gospodarstvo. Končno pa je tudi potrebno, da se oprostimo vseh predsodkov in vseh osebnih ekstratur ter da že ustanovljenih in delujočih gospodarskih organizacij ne podiramo, temveč jih složno utrjujemo. To velja zlasti tudi za naš ljubljanski velesejem, ki je doživel že marsikatero nepotrebno atako, pa čeprav se je izkazal kot naš v resnici reprezentativni slovenski velesejem, ki je na uslugo in v korist vsem Slovencem.
Zaradi naše maloštevilnosti in silno oslabljene finančne sile se seveda po obsegu naš velesejem ne more meriti z drugimi. Toda na drugi strani sta dokazale lesna in novinarska razstava, da moremo biti Slovenci na drug način konkurenčni vsem drugim. S tako 8kromnimi sredstvi, kakor sta bili Pri nas ustvarjeni lesna in novi
narska razstava, ne more podobne razstave Beograd nikdar postaviti. To moremo čisto odkrito povedati!
tem pa je tudi pot k novim in nadaljnjim uspehom. Mi moramo še nadalje nuditi dokaz, da je mogoče tudi dobre stvari ustvarjati skromnimi sredstvi, seveda pa prvi pogoj za ta dokaz, da delamo složno, v resnici složno.
Na ta način pa bomo dosegli tudi to, da bodo vedela vsa pod-
Rekordne	številke
Vse	glavne	zahteve trgovstva pa	so
kliub temu nerešene
jetja, ki so interesirana na slovenskem trgu, da brez škode ne smejo manjkati na slovenskem velesejmu. Mnogo industrij na to svojo dolžnost pozablja, naša složna volja pa jih mora opomniti na to njihovo dolžnost. V tem pogledu moramo postati pač malo bolj energični kakor pa smo bili doslej. Za odjem na slovenskem trgu je pač velesejem v Ljubljani najboljše priporočilo.
Zavedati se moramo vseh tež-koč, ki jih prinaša novi položaj in ki se kaže v vedno večji tendenci centralizacije tudi v gospodarskem življenju. Proti tej centralistični tendenci je le ena rešitev, da osredotočimo vse svoje sile, da še povečamo svojo delavnost, ker drugače bomo odrinjeni in potisnjeni nazaj. To pa se ne sme zgoditi in na noben način!
Zadnji »Jugoslovenski Kurir« | mesecih so hranilne vloge narasle prinaša statistiko o samih rekord- za 826 milijonov dinarjev, n,ih številkah zboljšanja, ki so bile Tudi obtok bankovcev je rekor-
dosežene v zadnjem času. Tako pi- den. V enem letu je narastel za
še med drugim:	780	na	5687 milijonov din. L. 1934.
»Rudarska proizvodnja v naši P« !e ™ašal eel® samo 4150 mili-državi je bila v letošnjem juliju v b'a™jv> a. se Je torej dvignil za nenavadnem poletu. Indeks rudar- 1517 milijonov din. ske proizvodnje se je povišal na Posojila pa so nasprotno v pada-139 odstotkov. To je najvišja viši- nju ter so v zadnjem letu padla na v zadnjih štirih letih. V letih |za 21 milijonov din, v zadnjih štirih letih pa celo za 237 milijonov. Podloga Narodne banke pa se je povečala za 148 milijonov din.
Tudi zunanja trgovina se je v juliju povečala ter se v primeri 1. 1934. skoraj podvojila. Dvig znaša v juliju nad 400 milijonov din.
1926. do 1930. je znašal le 100 od stotkov, v juliju 1. 1. pa 107"3 odstotka. To pomeni, da se je rudarska proizvodnja povečala v zadnjem letu za skoraj 40 odstotkov.
Tudi cene mineralnih proizvo
dov so v precejšnjem skoku. Po indeksu Narodne banke so bile sicer za 12 odstotkov manjše ko 1. 1926., toda bile so za 4 odstot ke večje ko v zadnjih štirih letih.
Ni niti v športu vedno dobro loviti se za rekordi, v gospodarstvu pa je to še zlasti nevarno. In zato tudi ne moremo deliti
Topilniška proizvodnja se je »Jug. Kurirjem« veselja nad nje-povečala v juliju na 177’6 proti govimi rekordnimi številkami, zla-100 odstotkom v dobi 1926—1930. Uti ne nad onimi, ki so vse prej Boljša je bila topilniška proizvod-1 ko rekordne, nja samo v juliju 1934. V primeri Ce je n. pr. uspeh državnih go-z leti 1926—1930 se je topilniška j spodarskih podjetij kljub tako sil-proizvodnja* povečala za skoraj 80 no zboljšani gospodarski situaciji odstotkov.	celo mnogo manjši ko prejšnja
Monopolski dohodki so bili v le- leta, potem je to v resnici silno tošnjem juliju večji kakor v kat e-1 žalosten, če ne obupen rekord, la rem koli mesecu v zadnjih štirih dokazuje, da se ni naša uprava letih. Znašali so 183 milijonov di- niti najmanj zboljšala, temveč še narjev. Od lani so se povečali zal celo poslabšala, ker drugače si 28 milijonov din. To zboljšanje res ni mogoče razlagati, da dosega dokazuje, da se je kupna moč pre- v zboljšanih gospodarskih razme-bivalstva dvignila, a je to tudi j rah slabše uspehe, kakor pa v slab-uspeh monopolske politike, kakor ših časih. Takšnih čisto jugoslo-pravi »Jug. Kurir«.	vanskih rekordov bi se res že
Državni dohodki so bili v le-1 morali rešiti, tošnjem juliju najboljši v zadnjih Tudi nizko stanje posojil je vse štirih letih. Tudi glede posrednih prej ko rekord, na katerega bi davkov je bil letošnji julij najbolj- smeli biti ponosni. To dokazuje, ši. Samo državna gospodarska pod- da maša kreditna politika ni ure j e tja so razočarala. Dala so v le- jena, kar je dvakrat žalostno spri-tošnjem juliju 232, v lanskem pa čo vedno bolj intenzivnega poho-244 milijonov din dohodkov. I da tujega kapitala v Jugoslavijo.
Zelo se je povečal devizni pro-1 Naravnost smešno je govoriti o re-met, ki je znašal v juliju 295 mili jonov dim. To je za 90 milijonov din več kakor pred enim letom.
Tečaj vojne škode je tudi rekorden v zadnjih štirih letih. Povprečni mesečni tečaj vojne škode je bil letošnjem juliju 407'8 din. Isti rekordni tečaj je doseglo tudi investicijsko posojilo, ki se je dvignilo od 83-49 v juliju 1936 na 89’48 v juliju 1937. Tudi tečaj begluških predsedništva in upravnega odbo obveznic se je dvignil.	ra Združenja industrialcev za sav-
Cene v trgovini na debelo so sko banovino. Sejo je vodil pred-bile tudi najboljše v zadnjih štirih sednik Arko. Generalni tajnik letih. Sicer še nismo dosegli cen Bauer je najprej poročal o delu iz leta 1926., ki so še vedno za združenja ter s tem v zvezi o več ko 20 višje, toda tako visokih UVodbi nove pavšalirane vozarili cen ko v letošnjem juliju še nismo sj^e tapsc Ta pomeni novo obre
imeli štiri leta.	menitev motornih vozil. Združe-
Povečale so se tudi vloge v ban- ....	.
kah in hranilnicah za 242 milijo- Je mtervemralo, da se ta taksa
nov din, da so znašale vse vloge | odPravi za prevoz surovin ter po-
v juliju 11.632 mliijonov din. Tudi I trebsčin za industrijsko proizvod-
to je rekordna številka za zadnja njo. Intervencije pa so bile do-
štirl leta. V prvih sedmih letošnjih | sedaj brez uspeha. Sklenjeno je
kordu glede naših hranilnih vlog Bi res radi vedeli, kakšen rekord je to, če so hranilne vloge za približno tri milijarde manjše ko leta 1931. Bog nas varuj še nadalj njih takšnih rekordov.
Sicer pa je o teh dvomljivih re kordih zboljšanja treba reči še nekaj. Prebivalstvo Jugoslavije se množi ;in zato je naravno, da bo potrošnja rasla, in da bodo absolutno rasle tudi vse številke proizvodnje. Če je poleg tega nastala tako ugodna konjunktura na svetovnem trgu za agrarne proizvode kakor že ni bila dolgo, potem tudi dvig cen ni tako velik uspeh, kakor bi se hotelo dopovedati. Zato bi bilo mnogo bolj umestno, če bi se manj bahali z raznimi »rekordnimi številkami«, namesto tega pa malo več delali, da bi res dosegli tudi relativno boljše številke.
Ta samohvala pa je tem bolj neumestna, ker moramo kljub vsemu temu »rekordnemu« zboljšanju konstatirati, da je ostal zlasti v Sloveniji položaj tako težaven kakor je bil. Kaj pomaga vendar vse zboljšanje na papirju, če pa se lju dem ne olajša življenje. Kaj pomagajo vsi slavospevi, če pa ostajajo še nadalje vse težave, s katerimi se morajo ljudje boriti.
To vedo zlasti naši trgovci in na-gospodarski ljudje! Koliko za-
industriji v škodo. Zato industrija savske banovine nima nobenega zanimanja za to zadrugo ter odločno protestira proti temu, da se
zadruga označuje kot zadruga kraljevine Jugoslavije. Zlasti pa je tako imenovanje neupravičeno, ko pa smejo biti po pravilih te zadruge v njenem upravnem svetu od skupno 15 svetnikov samo 3 prečani. Če bi nastala v savski banovini potreba po ustanovitvi takšne zadruge, se bo ta ustanovila kot zadruga industrijcev savske banovine. V tem smislu se bo poslala ministru za trgovino in industrijo tudi posebna predstav-ka združenja. (Mnenja smo, da se stališče slovenskih industrialcev popolnoma krije s stališčem hrvaških industrialcev.)
Končno je seja razpravljala še o nekaterih drugih vprašanjih,
si
htev so že izrekli, koliko predlogov so predlagali, a vse je ostalo pri starem in niti ena zahteva se ni izvedla. A če se je vse zbolj šalo, potem bi se morala vsaj ena zahteva izpolniti, ali pa je vse to zboljšanje le prazna pena.
Zato manj hvalisanja, pa več pozitivnih pridobitev, da bodo ljudje od zboljšanja tudi neka; imeli. Od lepih številk nima nihče nič, če pa te v vsakdanjem življenju ne dobe onega potrdila, ki ga ljudje potrebujejo.
Zagrebški	in
o	aktualnih vprašanjih
Proti nabavlialni zadrugi industriicev kr. Jugoslavije
V Zagrebu je bila v Četrtek seja
bilo, da bo združenje svojo akcijo proti tej taksi še nadaljevalo.
Obširneje je seja razpravljala tudi o ustanovitvi Nabavljalnc zadruge industrialcev kr. Jugoslavije. Konstatiralo se je, da so bila sicer vsa industrijska podjetja savske banovine o tej zadrugi informirana, da pa ni niti eno podjetje hotelo vstopiti v to zadrugo. Nadalje je več govornikov konstatiralo, da takšna centralna zadruga nikakor ne more biti v korist industrijam v savski banovini, temveč je nasprotno zelo upravičen strah, da bo ta zadruga hrvaški
zlasti o imenoyanju zastopnika združenja v tarifni odbor.
Otvoritev
beograiskega
velesejma
V soboto dopoldne je bil v Beogradu otvorjen prvi beograjski velesejem. Ustanovitev velesejma se je pripravljala že deset let, toda med beograjskim gospodarskim svetom ni bilo pravega navdušenja za ta velesejem. Šele v zadnjem času, ko je mestna občina začela skrbeti za finansiranje-velesejma, je šla stvar naprej. Mnogo pa je pripomogla tudi agitacija pod- geslom, da mora Beograd biti ne le politično, temveč tudi gospodarsko središče države. Kakor poroča »Jutr-ov« beograjski dopisnik in kakor se splošno govori, je tudi država globoko posegla v žep, da so se mogli kriti vsi velikanski stroški. Velesejem leži namreč na zelo neugodnem ozemlju ter je bilo treba zgraditi poseben nasip in ves prostor dvigniti. Še vedno pa je nevarnost, da bo na spomlad velesejem deloma pod vodo.
Priznati je treba, da je beograjski velesejem zasnovan zelo velikopotezno in v velikih dimenzijah. K uspehu velesejma bo -mnogo pripomoglo tudi to, da je cela vrsta tujih držav postavila lastne paviljone.
Otvoritvena svečanost je bila v paviljonu »Putnika«. Od slovenskih gospodarskih ljudi sta se udeležila otvoritvene svečanosti dr. Fran Windiseher in Tomo Knez.
Otvoritveni govor je imel predsednik obrtniške zbornice Stojanovič, ki je med drugim dejal, da so veljale dosedanje investicije, brez zasebniških, 16 milijonov dinarjev. — Sejem zavzema sedaj prostor 14 ha, ko pa bo popolnoma dograjen, bo obsegal 36 ha.
Nato sta govorila beograjski župan Ilič ter trgovinski minister dr. Vrbanič, nakar je proglasil kralj, namestnik Stankovič velesejem za otvorjen.
Sledila je otvoritev italijanskega paviljona, ki ga je otvoril minister Pirelli, nato češkoslovaškega, romunskega in madžarskega. Skupno je na velesejmu 22 paviljonov, veseličnega prostora pa ni.
Naj bi se uresničile besede predsednika beograjskega velesejma, da bo ta viteški tekmoval z zagrebškim in ljubljanskim. Upamo, da bosta v tem primeru zagrebški in ljubljanski deležna iste javne podpore kakor beograjski. Drugače si viteške tekme res ne itioremo predstavljati.
Liublianski
velesejem
zakliuien
V nedeljo je bil zaključen ljubljanski jesenski velesejem. Pričakovani rekordni obisk je zaradi slabega vremena izostal, vendar pa je bil obisk kljub dežju prav znaten. Posebno mnogo podeželskega ljudstva je privabila na velesejem tekma harmonikarjev, ki je tudi dala zelo dobre rezultate.
Bilanca letošnjega velesejma je zlasti zaradi novinarske razstave vseskozi pozitivna. Najuglednejši tujci so priznali, da je bila novinarska razstava presenetljivo dobra in da dela slovenskim novinarjem in vsem Slovencem čast. Zanimanje za novinarsko razstavo je bilo tudi ves čas živahno in že sedaj se more reči, da je bilo z njo izvršeno veliko vzgojno delo, ki bo prav gotovo rodilo tudi lepe uspehe.
Podrobnejše poročilo o uspehu velesejma še objavimo.
Rudarska konferenca v Sarajevu
V Sarajevu je bila te dni konferenca rudarjev in rudniških nameščencev. Na konferenci so bili zastopani tudi absolventi nižje rudarske šole v Celju. Zastopniki rudarjev so zahtevali povišanje mezd za 30 do 40 odstotkov. Nadalje so zahtevali, da se premije povišajo, letni dopusti podaljšajo, da se uvedejo draginjske doklade za žene in otroke ter da se pro-fesionisti kategorizirajo. Za preddelavce, ki imajo kvalifikacijo celjske nižje rudarske šole, pa se je še posebej zahtevalo, da se sklenejo z njimi posebne pogodbe izven splošne kolektivne pogodbe.
Trgovinski register
Izbrisali sta se naslednji tvrdki:
Cvetko in drug, trgovina z mešanim blagom v Studencih — zaradi prestanka obrata.
Andrej Frece, trgovina z mešano robo in poljskimi pridelki — zaradi opustitve trgovine.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 31. avgusta.*
OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Predojevič Mile, Nova Gradiška.
Donavska banovina: Pajič Marija, Novi Bečej.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Haas i Klein-lein k. d., Zagreb; Praznik Stanko, Zagreb; Sla vik Oton, Petrinja; Wiirzburger Gustav, Molve,
Vrbaska banovina: Gazic Čamil i sin, Banjaluka.
Drinska banovina:	Kovačevič
Ljubomir, Sarajevo, Obiličeva ul. 32.
Donavska banovina: Rosenberg Mor, Stari Bečej.
KONČANI KONKURZI:
Primorska banovina: Kabiljo A Halm, Split.
Drinska banovina: Adžovič Meh-med, Sarajevo.
Zetska banovina: Stefanovič Pe tar, Kos. Mitroviča.
Donavska banovina: Stanisav-ljevič i Rankovič, Požarevac; Ziva-novič Stepan, Mladenovac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Josič Lela, Beograd; Nikolič Radivoj, kafedžija, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Jovanovič Bo ško, Sušak.
Primorska banovina: Sloma Nikola, Prvič šeperina.
ZAVRNJENI KONKURZNI PREDLOGI:
Moravska banovina: Milovanovič Joca, krojač, Niš, Stojana Protiča 34
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
Janko Lavrič, Pariz:
O tuiem
Mnogo se je že pisalo in mnogo hujskalo proti tujemu kapitalu. Pri nepristranskem opazovanju pa se vedno zopet vidi, da izhajajo taki napadi iz prizadetih, osebno oškodovanih krogov, da so torej večinoma pristranski in da se ne gleda na to vprašanje iz splošnega narodno-gospodarskega ali državnega stališča. Zato bi bilo morda dobro, da se koristnost ali škodljivost tujega kapitala posma-tra enkrat tudi iz višjega vidika, kar je iz daljine, zlasti iz vele-kapitalističnega inozemstva lažje kakor iz neposredne ali enostranske bližine.
Zakaj iščejo posameznik, skupine ali država kapital in zakaj se plačujejo zanj obresti ali dividende ali druge dajatve? Gotovo le radi tega, ker je dobiček od uporabe kapitala večji kakor so zanj plačani stroški. Trgovec, ki plača svojemu denarnemu zavodu 6 ali 8% obresti, lahko s tem denarjem recimo šestkrat na leto kupi in proda svoje blago, lahko zasluži n. pr. šestkrat po pet odstotkov, skupaj 30% na leto. — Obrtnik ali industrialec iščeta kapital za nabavo obratnih strojev ali surovin, da povečata svojo produkcijo ali da sploh lahko obratujeta, kar jima morda iz lastnih sredstev ne bi bilo mogoče. — Kmetovalec išče posojila za nakup kmetijskih stro-ev, semenja, plemenjakov, kar bo dvignilo njegov pridelek in istočasno tudi splošno državno bogastvo. — Država išče posojila za svoja podjetja, za železnice, ceste, za narodno obrambo itd., kar vse vpliva na razvoj narodnega blagostanja. In brezdvomno je skupna državna korist večja, kakor znašajo obresti od najetih posojil. — Vsakdo upa in računa s tem, da bo dobiček od posojil večji kakor zanj plačane dajatve.
Ugotovljeno je torej in izven vsakega dvoma, da neposredni in posredni dobički od izkoriščanja posojil po veliki večini in v izdatni meri prekašajo plačane obresti in druge dajatve. V nasprotnem primeru nihče več ne bi iskal posojil. Posredni dobiček celotnega državnega gospodarstva pa je morda še višji in zlasti stalnejši kakor neposredni dobiček posameznikov ali Skupin.
Kar velja za posodila vobče, velja naravno tudi za posojila iz inozemstva. Res je sicer, da gredo obresti ali dividende večinoma v tujino. Toda zakaj naj bi ne plačali inozemstvu obresti ali del dobička, ako nam ta kapital pomaga pri razvoju našega gospodarstva, da razvijamo svojo industrijo in dajemo zaslužka našemu delavstvu, ki bi moralo sicer v še večji meri v inozemstvo s trebuhom za kruhom, v službo inozemskega kapitala izven naših meja? V Franciji sami živi okrog 50.000 jugoslovanskih delavcev, in sicer mladih, sposobnih, zdravih delavcev, ki delajo za tujce. Ko bi imeli naša industrija ali naši denarni zavodi dovolj likvidnega kapitala, čeprav tujega, bi lahko zaposlili vse te izseljence na naših tleh; omogočen nam bi bil hitrejši razvoj naših obrtov in industrij in našega rudarstva; predelavali bi lahko svoje primitivne narodne dobrine v finalne produkte, ki jih danes še v veliki meri uvažamo in katere bi potem lahko izvažali, s pomočjo tujega kapitala, namesto da uvažamo najdragocenejše, kar imamo, to je našo kri, naše mlade in najboljše delavce, cele polke naše narodne obrambne sile.	,
Poudarja se, da nas tuji kapital izrablja in da nam ostanejo le drobtinice od njegovih zaslužkov. To je v mnogih primerih resnica, zlasti pri rudarskih in industrijskih podjetjih. A kdo je tega kriv? Vendar mi sami, če to dovoljujemo. Saj smo vendar v Jugoslaviji na svoji lastni zemlji, v svoji drža-
vi in mi sami delamo svoje zakone. Če so ti zakoni ali pogoji dostikrat v preveč enostransko korist tujega kapitala, tega vendar ne moremo očitati temu kapitalu, ki mora z gospodarskega stališča stremiti za tem, da čim več zasluži in da amortizira svoje naložbe. Spremenimo torej zakone in pogoje in če je treba tudi našo upravo, če ta ne zna braniti naših narodnih in gospodarskih interesov proti tujemu kapitalu.
Namesto da prodajamo rudo-kope in rudoslede, dajajmo za 50 ali sto let veljavne koncesije, v katerem razdobju inozemstvo lahko amortizira svoje investicije.
Ali pa zahtevajmo:
51odstotno državno udeležbo pri tujih podjetjih ali pa poskrbimo, da prevzame skupina jugoslovanskih denarnih zavodov s pomočjo državnega kredita (ne denarja) 51% kapitala, ki naj bi imela odločilen vpliv vsaj pri razdelitvi dobičkov.
Zahtevati bi nadalje mogli, da je vsaj 51% vseh podjetij v jugoslovanskih rokah in da je večina upravnega sveta jugoslovanska in ako mi sami ne najdemo potrebnih 51%, naj nam jih da na razpolago tuji kapital sam, v obliki
posojila po nizkih obrestih ali brezobrestno.
Mogli pa bi tudi kar vnaprej omejiti višino dividend, od katerih naj bi pripadel določen del državi ali posebnemu fondu, zlasti če prekašajo dividende normalno višino itd. Načinov za obrambo državnih interesov ne manjka, ako se le hoče. Kot ekstrem lahko navedem Italijo, ki odreka v določenih primerih inozemskim delničarjem celo glasovalno pravico!
Napačno je torej, če le kričimo proti tujemu kapitalu, da ga plašimo in da si tako sami kvarimo kredit, ki je tvorilec blagostanja. Bolje je, da ga skušamo privabiti, po možnosti v obliki dolgoročnih posojil. Če to ni mogoče, se mu mora seveda dovoliti primeren zaslužek in možnost amortizacije rizika. Nikdar pa ne smemo izgubiti kontrole nad njim, kar pa je odvisno le od nas samih, od naših zakonov in izvršilnih organov. Tudi moramo imeti pred očmi cilj, da polagoma amortiziramo vse inozemske udeležbe in inozemska posojila. Idealna je seveda vedno popolna gospodarska samostojnost in neodvisnost od inozemstva; dokler pa mi sami nimamo dovolj potrebnega kapitala, nam naj tuji kapitalisti pomagajo na potu do tega ideala.
Pretirani nekaterih	tuii
Na 'drugem mestu objavljamo članek svojega pariškega sotrud-nika o koristih, ki nam jih more dati tuji kapital. Članek smo objavili predvsem zato, da pokažemo, da nas ne vodi prav nobena animoznost proti tujemu kapitalu, če nastopamo včasih proti pretiranim dobičkom, ki jih dosegajo pri nas nekatera tuja podjetja. Da pa so ti dobički dostikrat res že neoprostljivo pretirano visoki, dokazuje to, kar navaja »Narodna odbrana« za dobičke Trepča Mineš Limited.
Kakor navaja družba sama v svojem poročilu, so znašali njeni dohodki v prvem letošnjem četrtletju 433.000 funtov, vsi njeni izdatki pa samo 136.200 funtov, da so bili dohodki skoraj trikrat večji kakor izdatki. Družba je imela v prvem četrtletju 296.800 funtov čistega dobička, to je več kakor eno četrtino vse glavnice. Če bodo dohodki družbe do konca leta tako visoki, potem bo družba zaslužila do konca leta 1,200.000 funtov ali 285 milijonov din, to je toliko, kolikor znaša vsa njena glavnica. Verjetno pa je, da bo zaslužila še
več, ker so bile cene v aprilu večje kakor pa v začetku leta.
Kako silno narašča dobiček družbe Trepča Mineš Limited kažejo naslednje številke:
'čisti Obreetovanje dobiček glavnice v funtih	v °/o
1933/34	161.000	38\5
1934/35	307.000	73'0
1935/36	402.000	96’9
pol leta 1936/37 550.800	134-0
V letošnjem iprvem polletju je torej znašal dobiček družbe že skoraj 560.000 funtov, kar je polovica glavnice, ki znaša 1,125.000 funtov.
Te številke jasno dokazujejo, kako silno smo lahkomišljeni, da ne rečemo kaj drugega, da sami ne izkoriščamo svojih rudnikov. Ugovor, da so potrebni za izkoriščanje rudnikov veliki kapitali, ki jih mi nimamo, nikakor ne drži. Kajti čeprav nimamo kapitala, pa bi si mogli tega izposoditi. Tudi če bi plačevali oderuške obresti, vseeno ne bi bil ta denar za nas predrag, ker bi v par letih toliko zaslužili, da bi mogli že v nekaj letih vrniti ves izposojeni kapital, do-čim bi nam rudniki z vsemi napravami ostali.
Politične vesti
Zunanja trgovin?
Dalmatinske tvornice cementa
so prišle v konflikt s perzijskimi tvrdkami zaradi dobave 9000 vagonov cementa. Plačilo cementa je bilo dogovorjeno v francoskih frankih, po devalvaciji fran. franka pa so naše tvornice zahtevale, da se pogodba revidira. Ker perzijske tvrdke na to niso pristale, so morale naše tvornice začeti z dobavo cementa po starih cenah.
Grško-albanska trgovinska pogodba, ki je potekla 2. t. m., je bila podaljšana za nadaljnjih 6 mesecev.
Pogajanja za ureditev gospodar-kih odnošajev med Češkoslovaško in Madjarsko so bila ugodno zaključena.
Letošnja žetev bombaža v Grčiji se uradno ceni na 70.922 ton.
Astra Romana, na j več j a romunska petrolejska družba, je sporočila romunski vladi, da se odpoveduje izkoriščanju treh koncesij in da zato odpoveduje najemno pogodbo z državo. Vzrok je v premajhnih količinah olja ter je zato izkoriščanje nerentabilno.
Bolgarska proizvodnja tobaka bo
dala letos samo 32 namesto lanskih 42 milijonov kg tobaka. Kvaliteta letošnjega tobaka pa je izvrstna.
Letošnji vinski pridelek v Avstriji se ceni na 1,2 milijona hi. Od lani je ostalo še pol milijona hi potrošnja pa znaša 1 milijon hi’, da bo ostalo okoli 700.000 hi vina.
Švica je povišala uvozne carine na sveže namizno grozdje, orehe in lešnike. Za grozdje znaša uvozna carina od 10 do 15 frankov za 100 kg. Višina carine je odvisna od vrste zaobale.
Cene volne so se v Avstraliji na zadnji dražbi povečale za 5°/o, v primeri z onimi pred enim letom pa so sedaj cene večje za 25 do 30°/o.________________________________
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. septembra objavlja: Pravilnik o oddajanju državnih žrebcev javnim in zasebnim zdvo-dom ter zasebnim konjerejcem za plemenitev in uporabo — Odločbo o izpremembi v cestnih prehodih — Razne razglase in objave.
Mussolini je pisal Chamberlainu pismo, v katerem pravi, da bo Italija sklenila z Anglijo trajen sporazum, kakor hitro prizna Anglija aneksijo Etiopije. V Španiji nima Italija nobenih osvojevalnih namenov.
V Nyonu je prišlo do sporazuma glede ukrepov, ki so potrebni za varnost plovbe na Sredozemskem morju. Sporazum določa: 1. Vsaka država izvaja kontrolo v svojih lastnih vodah. 2. Na Sredozemskem morju izvajata kontrolo Francija in Anglija skupno. 3. Podmornica, ki bi bila zapažena izven svojih teritorialnih voda, mora takoj dati znake svoje pripadnosti ali pa se bo z njo postopalo kakor z roparsko ladjo.
Poslanec delavske stranke polkovnik Wedgewood, ki pripada angleškemu parlamentu že od 1.1906., je objavil na zunanjega ministra Edena odprto pismo, v katerem opozarja, da je še bolj strašna od vojne brezčastnost. Angleška varnost je naravnost odvisna od ohranjevanja stare tradicije, ki je slonela na humaniteti ter ljubezni do pravičnosti in svobode. Ne zadostujejo oboroževanja, temveč vse zavisi od duha, ki je za oboroževanjem. 2e dve leti se neprestano pravi, da še nismo dovolj oboroženi, bojim se pa, da se bo čez dve leti prav tako reklo, kajti vlada se noče boriti proti diktaturam. Z vsako koncesijo pa, ki jo napravimo tujim tiranom, odvračamo od sebe svoje prijatelje ter uničujemo duha lastnega naroda.
Dr. Eckhardt, vodja madžarske stranke malih posestnikov, je dejal na nekem shodu, da hoče sicer živeti Madžarska v najboljšem razmerju z Nemčijo, da pa noče biti nobena južno vzhodna kolonija. Nikdar tudi ne bo Madžarska nemško kulturno ozemlje, ker to bi bilo istovetno z nemško nadvlado. Vedno smo pripravljeni priznavati duševne velikane ko Goetheja in Shakespearea, toda strankarskim agitatorjem ne bo Madžarska odpirala vrat. Nato je govoril dr. Eckhardt še proti vsemogočnosti države, ki hoče popolnoma uničiti osebno svobodno mnenje.
Tudi Japonci že uvidevajo, da bo vojna s Kitajsko mnogo bolj težavna, kakor so prvotno mislili. Ministrski predsednik Konoye je izdal oklic na japonski narod, v katerem med drugim pravi, da je postala vojna večja, kakor pa se de moglo misliti, ko je sklenila vlada, da pošlje nove čete na Kitajsko. Japonska ne more odnehati, dokler ne doseže odločilne zmage. Japonska da je hotela vedno doseči trajen mir ter je zato stremila za sodelovanjem s Kitajsko. Ta pa da je vedno vodila samo proti japonsko politiko. Kako dolgo bo še trajala vojna, ni mogoče povedati. Vlada zato poziva japonski narod, da svoje napore podvoji, da bi se dosegli cilji kazenske ekspedicije (!). Zgodovina da dokazuje, da je bil japonski narod vedno enoten, kadar je nastopila stiska in da je bilo vedno posledica te enotnosti povečanje narodnega blagostanja.
Zaradi prodiranja japonske mornarice proti Hongkongu in Kantonu so v Avstraliji silno razburjeni. Avstralski vojni minister je napovedal, da bo predložil parlamentu zakonski načrt o oborožitvi Avstralije.
O velikem zbliževanju med Italijo in Japonsko poročajo listi. Verjetno je, da bo Italija pristopila nemško-japonskemu protikomunističnemu bloku. Na drugi strani pa se poroča o poslabšanju italijan-sko-ruskih odnošajev. V Leningradu je bil aretiran italijanski inženir Patrone, ki je vodil gradnjo ruskih ladij.
Zaradi zaplembe japonskih ribiških ladij je protestirala japonska vlada v Moskvi. Sovjetska vlada pa je protest japonske vlade odklonila. Po zadnjih vesteh so ruske vojne ladje zaplenile še novih 27 japonskih ribiških ladij, kar je vzbudilo na Japonskem silno razburjenje.
Japonci so zbrali okoli Pekinga že okoli 250.000 mož in ogromno vojaškega materiala. Po mnenju evropskih vojaških strokovnjakov eo japonske Vojaške priprave mnogo večje kakor pa bi bile potrebne, da se stre kitajski vojaški odpor. Zato sodijo, da se Japonska že pripravlja na vojno z Rusijo. Tudi Rusija nadaljuje s svojimi vojnimi pripravami. Sodijo, da bo že letošnjo zimo prišlo do vojne med Japonsko in Rusijo.
Boji pred Šanghajem se nadaljujejo. Japoncem se še vedno ni posrečilo streti kitajski odpor. Nasprotno dosegajo Kitajci vedno nove uspehe. V bojih pri Tiencinu pa so bili Japonci uspešnejši ter zasedli Mačan.
Denarstvo
Državna konferenca bančnikov
Iz bančnih krogov se poroča, da bo najbrže v oktobru sklicana državna konferenca bančnikov. Na tej konferenci bi se razpravljalo o vprašanju saniranja bank.
Kakor znano, je večina bank mnenja, da bi morala Narodna banka prevzeti od bank njih terjatve proti kmetom in industrial cem. Za bone Priv. agrarne banke bi plačala Narodna banka okoli 850 milijonov din. Državna hipotekama banka pa naj bi prevzela hipotek, posojila zasebnih bank, ki sedaj ne morejo .teh terjatev izterjati, ker je DHB na teh hipotekah intabulirana na prvem mestu. Ce bi DHB to storila, bi dobile banke okoli poldrugo milijar
Zadnji izkaz Francoske banke
izkazuje nov predjem francoski' državi v višini 800 milijonov frankov. Obtok bankovcev se je povečal od 88‘25 na 90 milijard frankov, zlata podloga pa je ostala s 55‘7 milijarde neizpremenjena. Zlato kritje se je znižalo od 52‘35 na 52‘01 odstotka.
*
Konferenca guvernerjev narodnih bank Male antante bo 26. in
27. septembra. Konferenca bo predvsem proučevala vprašanja, ki so v zvezi s povečanjem zunanje trgovine med državami Male antante.
Trgovska in obrtna banka v Novem Sadu praznuje letos 301etnico. Banka ima 29,5 milijona din lastnih sredstev ter je dosegla lani 3,1 milijona din čistega dobička. Banka bo izplačala 6 in pol odstotno dividendo. Hranilne vloge banke so znašale 111,6 milijona din. Ban-
ka deluje večinoma z lastnimi sredstvi ter je likvidna.
Obrestna mera Francoske banke je bila znižana od 4 na 3 in pol
DD Bank (Deutsche Bank und Disconto-Gesellschaft) je sklenila, da se bo zopet imenovala samo Deutsche Bank.
Sovjetsko obrambno posojilo v višini 4 milijard rubljev, ki je bilo pred dvema mesecema razpisano, je že prepisano za 920 milijonov rubljev.
730'-
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA-
Deske-plohi, neobrob-ljeni, L in II. . . Deske-plohi, oetrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm . . . . . .
Frizi I., širine od 8 cm
naprej.................... 820'
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II.
Plohi, parjeni, I., II. .
Parketi: hrastovi, za m2 . . . bukovi, za m2 . .
Železn. pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg . »caneilla«, za 100 kg .
830'-
820'- 930’— 750'— 800'—
800'—
830'—
51-
40'-
33-—
21'—
12'-
11'-
37-
42-
970'-
860'-
920'-
56'-
45'-
37'—
24'—
13'—
12'—
45'—
47'—
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 4,238.599 05
Napraim predzadnjemu tednu je nazadoval devizni promet prej-
šnjega tedna za skoro 2 in četrt do din. Velikim industrijam pa sol milijona dinarjev pač zbog tega, dale banke okoli poldruge mili-1 ker so bili le trije mesto petih
jarde din kreditov. Teh terjatev ni mogoče kar na hitro izterjati, ker bi od tega preveč trpelo narodno gospodarstvo. Zato naj bi državni denarni zavodi prevzeli od zasebnih bank te terjatve. Na ta način bi dobile zasebne banke skoraj 4 milijarde din likvidnih sredstev na razpolago in bi bile s tem rešene.
Prav zelo dvomimo, da bi se ta predlog zasebnih bank uresničil.
rednih borznih sestankov.
Beograjska borza
Položaj na beograjski borzi je bil pretekli teden neizpremenjeno
Devize:
(vse Amsterdam Berlin Bruselj Curih Din-deviza Dunaj London Montreal New Yorik Pariz Praga Trst Solun
predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev)
16 3644 30 167 386 377 1129
361
112
6
6
247
57
2106 priv. klir.
57
213 avstr. pr. ki. 684 avstr. pr. kt. 784 priv. klir.
4
323
4
7
		din	din
7% inv. poe.	7. IX.	89'75	90'75
	10. IX.	92'-	94'—
8% Blair	7. IX.	93'50	94'50
	10. IX.	94'—	94'-
7% Blair	7. IX.	84'-	85'-
	10. IX.	84'—	85'-
7% Seligman	7. IX.	98'50	100'-
	10. IX.	98'-	100'—
4% agr. obv.	7. IX.	53'-	54'-
	10. IX.	53’50	54'50
4% drž. gar.			
agr. Obv.	7. IX.	51-50	53'-
	10. IX.	51'—	53'-
6% begi. Obv.	7. IX.	76'-	78'—
	10. IX.	75'-	76'—
2'5% voj. škoda	7. IX. 408'-		409'-
	10. IX. 406'-		408 —
— boni
Iz zgornje tabele sledi, da je
Čvrst. Blaga je primanjkovalo celo)najobčutneje padel devizni pro-
po višji ceni, kakor pa so bili met z nemško marko,, in sicer za uradni tečaji. Papirji so v rokah nad 1'54 milij. din. Ta padec v rentierjev, ki jih nočejo prodajati, devizi Berlin je pripisati pred-Tečaji so zato ostali na efektnem vsem slabljenju tečajev nemške trgu neizpremenjeni. PAB je celo marke, katere v zadnjih dveh dosegla za večje kose 201 din, za borznih dneh preteklega tedna ni manjše 198 din. Delnice Narodne bilo mogoče plasirati v večjih ko-banke so znova poskočile ter so ličinah. Poleg Berlina je popustil dosegle tečaj 7700 din. Promet pa promet v Londonu za približno je bil za polovico manjši ko prej- 350 tisoč dinarjev ter prav toliko šnji teden.	v devizi Dunaj. Narodna banka je
Na deviznem trgu je bilo blaga posredovala kot navadno, v Curi-v izobilju na razpolago. Zaradi in- h« m Londonu; skupni HfterVen-tervencije Narodne banke je ostal I cijski zaključki so znašali 105 ti-tečaj funta neizpremenjen, tečaj soč dinarjev, avstrijskega šilinga pa je napre- V privatnem klinngu doval od 835 na 840. Ponudba dosežem ti-le denarni, marke se je povečala in je zato blagovni tečaji za
so bili oziroma
njen tečaj nazadoval na 1.283. Za lire je zanimanje zelo slabotno ter je njih tečaj nazadoval na 205. Ves promet je znašal 25 milijonov din, za 3'3 milijona manj ko prejšnji teden. Največ prometa je bilo v Berlinu in Londonu, skupno za več ko 20 milijonov din.
Na ouriški borzi so nazadovali tečaji skoraj vseh deviz,
Na svobodni borzi v Beogradu so ostali tečaji neizpremenjeni
angleški funt:
7. septembra din 238'—
9. septembra din 237'20 10. septembra din 238'—
avstrijski šiling:
septembra din 8'34 septembra din 8'38 septembra din 8'37
nemška marka:
7.	septembra	din	12-815	13'015
9.	septembra	din	—'—	12'83
10.	septembra	din	12'70	12'90
Tekom poslednjih treh borznih
7.
9.
10.
238'80
8'44
8‘48
8-47
r -------------- -	, v,-	-	'jjucucuiijiu ireu oorzniu
Napoleondori so se plačevali P°| sestankov nastala tečajna razlika
je znašala (vse izraženo v poenihl) pri devizi:
306 dinarjev.
Frank oslabel
Amsterdam —4'75, Berlin
žejo
Šnje
vznemirjenje, so bili te dni
slabosti francoskega franka. Tečaj franka je začel padati ter je padel v Londonu na 136. Istočasno pa so se povišale deportne postavke od 12 do 13 na 18 do 20 odstotkov.
Glavni vzrok padca franka je v tem, ker je ustavil intervencijski fond Francosko banke svoje delovanje. To so takoj izkoristili špekulanti in navalili na frank. Posledica tega je bil nov beg kapitala in povišanje tečajev za vred-hostne papirje, dočim so državni Papirji oslabeli. Kapital je večinoma odšel v USA.
A tudi zunanje politični vzroki so povzročili oslabitev franka. Zlasti je javnost vznemirjena zaradi sredozemskih dogodkov. Francoski biicialni krogi pa označujejo sedanjo 'oslabitev franka kot izjemno m to je tudi vzrok, da ni nastopil
0'50, Bruselj	—0'50, London		—0'60,
New York in Curih neizpremenje-			
na, Pariz -	-4'94,	Praga neizpre-	
menjena in	Trst -	-0'26.	
Devize		Povpr.	Pon.
		din	din
	1937		
Amsterdam	7. IX.	2394'41	240901
	10. IX.	2389'66	2404-26
Berlin	7. IX.	174003	1753'90
	10. IX.	1739'53	1753'40
Bruselj	7. IX.	731'44	736*51
	10. IX.	730'94	736'-
Curih	7. IX.	996'45	1003-52
	10. IX.	996'45	1003'52
London	7. IX,	214'91	21607
	10. IX.	214'31	216'36
Nevv York	7. IX.	4307'25	4343'56
	10. IX.	4307-25	4343'56
Pariz	7. IX.	161'71	163'15
	10. IX.	15677	158'20
Trst	7. IX.	227-70	23078
	10. IX.	227'44.	230'52
Efektno		tržišče	
Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so tečajno poskočile za deset točk in v petek, dne 10. t. m. beležile din 250’— v povpraševanju, a din 270’— v ponudbi.
Žitno tržišče Tendenca trdna
Tudi v minulem tednu je bilo perfektuirano le par zaključkov v pšenici. Cene so nekoliko popustile, in sicer pri koruzi za din 1' a pri pšenici za dip 2‘— pri 100 kilogramih. Vse ostalo blago vštevši mlevske izdelke — je no-tiralo brez izprememb.
Na zadnjem borznem sestanku so bile na ljubljanski borzi dosežene te cene:
Žito;
Koruza:	din	din
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja	- 93‘—	94'-
Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 175'50 178--nova, gor. bačka, 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 175'50 178'-Ječmen:
63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135'— 140--
64 kg, 2°/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo pro-ti duplikatu, franko nakladalna postaja . 145'— 147'50
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna . • 165'— 170' Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112'— 117‘50
Mlcvski izdelki:
din
Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval, 79/2°/o din 170'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Ti**) kval. 79/2%> din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2°/o din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2°/« din 166'-.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2°/« din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara nja) kval. 78/79/2°/« din 168--.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2°/« din 166'-.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3°/o din 164'-.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kvaL 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'-.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Tendenca za državne papirje vedno stalna
Na tukajšnjem efektnem trgu je ostala povsem neizpremenjena
intervencijski fond v zaščito fran-1 situacija. Državni efekti so bele . .- Ti krogi tudi odločno poudar- žili ob malenkostno čvrstejših te-3aio, da ni nobenega vzroka za na- čajih, kot je razvidno iz sledeče zadovanje franka.	I	tečajnice:
din
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 280'— 285'-pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 280'— 285' pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 260'— 265' pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	240'—	245-
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaji .	.	•	110'—	115-
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	•	100'—	105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja:
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8” debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjev« neob robi jene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobijeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobijeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18mm; dobava po dogovoru.
Že v 24 urah
barva, plecira in kemično tnaif obleke, klobnke itd. Skrobi in avetlolika srajce, o vrat «ike in manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
[ Poljanski nasip 4-6 Selenburgova ni. 8 Telefon St 22-78.
Konkurzi - poravnave
tembra ob 11. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru zbor upnikov, ki naj razpravlja o predlogu, da se vse neizterljive in dvomljive terjatve prepuste prezadolženem Potrja sc med trgovcem Vinkom Zorkom v Mariboru ter njegovimi upniki sklenjena prisilna poravnava. Po tej poravnavi plača pre-zadolženec upnikom III. razreda 25% kvoto v 12 enakih zaporednih mesečnih obrokih, katerih prvi zapade po veljavnosti poravnave.
Lesno tržišče
Tendenca nestalna
Konferenca naših in nemških gospodarskih strokovnjakov se je pričela danes v Dubrovniku in bo trajaLa predvidoma celih deset dni.
Naši delegaciji načeluje dr. M.
Pilja. O uspehih teh dogovorov bomo še posebej poročali.
Prav je, da so se pričeli ti razgovori že sedaj, ker je baš trgovina Nemčijo z vsakim dnem bolj komplicirana im se mora na nem ška plačila čakati zelo dolgo, ker,	.
se stavljajo neverjetne težikoče hit- \ zadevi trgovca Franca Dove-remu efektuiranju vplačil. Prav	carJa	®e	na	predlog	konkurznega
te nepriltke so krive tudi temu, I	uPravitelja	sklicuje	na	dan	27. sep-
da je danes skoroda nemogoča vsaka zanesljiva kalkulacija v kupčijah z nemškimi odjemalci.
Tudi jugoslovanska in italijanska delegacija sta se sestali na Reki; razmotrivali sta razne probleme, vendar do kakega pravega, t. j. zadovoljivega rezultata ni prišlo.
Glavni uspeh se obeta šele od razgovorov začetkom prihodnjega leta.
V ostalem ni v naši lesni trgovini nobenih bistvenih sprememb Še vedno je veliko povpraševanje po brusnem lesu za celulozo, ki se na veliko izvaža. V drvah je že občutno pomanjkanje, ker so vse zaloge skoro povsem izčrpane.
Cene gorivu so znatno poskočile, čeprav izvoz v Italijo še ne funkcionira.
Les:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II. monte . 125;- 155;-Brzojavni drogovi . . 150'— 160;-Bordonali merkantilni 145'— 165'-Filerjii do 576' . . . 150- 160;-Trami ostalih dimenzij 145'— 165'— |
Škorete, konične, od 16 cm naprej	.	.	.	340'—	360--
Skorete, paralelne, od
16 cm naprej	.	.	.	360'—	390--
škorete, podmeme, do
15 cm............... 260'— 300 -
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej	.	.	.	255'—	275'-
Deske-plohi, par., od
16 cm naprej	.	.	.	285]—	315'-
Kratice, za 100 leg .	45'—	55'-
Bruani les za celulozo 120'— 130'-Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobijeni, monte 250'— 260'
Deske-plohi, naravni, ositrorobi, I. in II. . 335'— 365'-Deske-plohii, parjeni, i neobrobijeni, monte 275'— 305 Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . 515'— 555'—
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej . . 240'— 280'
Bordon&li . . . , . 830'— 930'
Deske-plohi, boules . 900'— 940'—
Iz zadružnega registra
Izbrisali sta so naslednji zadrugi: Splošna gospodarska poslovalnica v Ljubljani — zaradi končane likvidacije in Kmetijska eksport-na zadruga v Mariboru — zaradi končanega konkurza.
Občni zberi
Cinkarna d. d. v Gaberju pri
Celju ima redni občni zbor v ponedeljek, dne 27. septembra ob 15. v svojih poslovnih prostorih. Delnice se morajo položiti šest dni pred občnim zborom pri glavni državni blagajni v Beogradu ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. 10 delnic upravičuje do 1 glasu.
»Službeni list«
| kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. septembra objavlja: Odločbo ministrskega sveta o odobritvi in uzakonitvi deklaracij, podanih na Lozanski konferenci leta 1932. glede moratorija za nemške in nenemške reparacije — Navodila za izvajanje kontrole insulina — Navodila o izpremembi in dopolnitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode
Dobave - licitacije
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo raznega materiala za električne instalacije.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 19. septembra ponudbe za dobavo azbestnih zapušačev.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo razne žice.
Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo Specialnih žepnih svetilk; do 5. oktobra za dobavo naprave za električno varjenje in do 15. oktobra za dobavo raznega jekla.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 21. septembra ponudbe za dobavo bombaža za čiščenje, petroleja, masti za usnje, konsistentne masti, raznega olja, vazeline, mila in sode za pranje, raznega avtomateriala, konopne-nih gasilskih cevi, potrebščin za gasilce ter do 27. septembra za dobavo gasilskih aparatov s priborom.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo 200 m3 jelovega jamskega lesa.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. septembra ponudbe za dobavo 400 kg kremenega peska za čiščenje.
LICITACIJE:
Dne 14. septembra bo pri Tehniški komisiji br. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo 2500 kg kar-bolineja.
Dne 27. septembra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za nabavo 1000 m3 desk za tobačno tovarno v Nišu.
Dne 20. septembra bo pri tehničnem oddelenju kr. banske uprave v Novem Sadu pismena licitacija za oddajo raznih hidrotehnič-nih del iri instalacijo oentralnp kurjave v novi zgradbi bukovniškega kopališča v Arandjelovcu.
Dne 25. septembra bo pri direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za dobavo 30.000 kub. metrov rečnega peska.
Dne 29. septembra bo pri Upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo raznega jekla.
Dne 20. septembra bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amonijakovega solitra in trinitroluola.
Dne 20. septembra bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo ljudske hrane (fi žol, riž, kava, čaj, olje, kis i. dr.)
Dne 25. septembra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu lici' tacija za dobavo 17.550 bobnov belega papirja za potrebe tobačnih tovarn.
Dne 20. septembra bo pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija za dobavljanje hrane za bolnike za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1938 (telečje meso, mle ko, jogurt, cikorija, marmelada suhe slive in suho grozdje).
Dne 24. septembra bo pri Okrož nem uradu za zavarovanje delav cev v Osijeku licitacija za oddajo raznih električnih, keramičnih steklarskih in pečarskih del za no' vo zgradbo tega urada.
Dne 16. septembra bo v inten dianturi štaba Vrbaške divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za nabavo pisarniških in knjigoveških potrebščin.
Dne 14., 16. 20. in 23. septembra bodo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu licitacije za dobavo raznih lekarniških potreb ščin, dne 22. septembra za dobavo dvokolic za ranjence, dne 24. in 25. septembra ter dne 2. oktobra pa za dobavo raznega sanitetnega materiala ter bolniške opreme.
Dne 25. septembra bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo 90 plaščev za policijsko stražo Zagrebu.
Dne 25. septembra bo pri ekonomskem oddelku gen), direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo pregrevalnih elementov domačega izdelka in dne 29. septembra za dobavo vodovodne naprave na postajo Vinkovci.
Dne 14., 15., 16., 17., 18., 22., 23., 24. in 25. septembra bodo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kra-
Razna važna gospodarska
Odbitnost samoupravnih doklad od I posredni davki in samoupravne davčne osnove pridobnine. | doklade, nasprotuje, kolikor g te
Upravno sodisče v Celju je za ,	.	.	, ,
,,ii	J.	dobnmo,	zgorai	navedenim	dolo-
vzelo v konkretnem spornem pri- J:	•	B	.
i j jv,	■_____‘	,	cilom	zakona	in.se	torej	ne	more
meru glede odbitnosU samouprav-	1
nih doklad od davčne osnove pri- UP®S ev.a 11	,.
1 Gornje stališče upravnega sodi-
dobnine naslednje stališče:
Čl.' 54. zakona o neposrednih davkih ne našteva postavk, ki se odbijajo od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka radi ugotovitve pridobninske davčne osnove, izčrpno, nego samo primeroma. To jasno izvira iz besede »kakor«,
gujevcu licitacije za dobavo raznega električnega materiala; dne 16. septembra za dobavo vazeline, dne 18. septembra za dobavo jeklenih kroglic, dne 20. septembra za dobavo strojnih jermen, bakra, bakrenih cevi ter bakrene pločevine; dne 22. septembra za dobavo raznega usnja in dne 23. septembra ofertna licitacija za prodajo odpadkov od gume.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
J za samoupravne doklade na pri-
šča glede odbitnosti samoupravnih doklad je potrdil tudi državni svet s svojo sodbo z dne 1. aprila.
Taksa na račune, kateije izdajajo poljedelci-vozniki.
Na vprašanje Centrale industrijskih korporacij št. 4139 od 13. julija 1937 o tem, kako je taksirati račune za izročeno blago, katero prevažajo poljedelci, ki niso obrtniki, ako zahtevajo poleg cene za blago tudi plačilo za prevoz, se daje to ]H>jasnilo:
Po tar. št. 34. zakona o taksah podleži taksi iz te tar. številke samo oni račun, ki ga izda trgovec ali obrtnik. Ker poljedelec ni niti prvo niti drugo in se obrtoma ne peča s prevažanjem, ni mesta za pobiranje takse po tar. št. 34. zakona o taksah, in sicer tudi tedaj ne, ako se blago prevaža proti plačilu odškodnine za prevoz.
Povpraševanje	p
v tuiini
Les in lesni izdelki:
959 — Lecce (Italija): protje ki se nahaja pred naštetimi odbit-1 (italijansko »giunco«) za izdelova-niini stroški.	Temu nasproti pa	nje kolobarjev	za stiskanje	oljk
našteva čl. 55.	navedenega zakona	pri proizvajanju	ricinusovega	olja,
izdatke, ki se od kosmatega do-	960 — Bruselj: les za celulozo
hodka ne smejo odbijati, najsi so (žagana borovina), pod faktičnimi izdatki vefrodostoj-	961 — Bombay: surove jelove
no dokazani.	Pod točko 2. tega	deske,
člena je kot	taka neodbitna po- 962 — Johannesburg: lesna	vol-
stavka naveden neposredni davek na za pakiranje sadja in gradbeni
po tej obliki, to se pravi neodbit- material,
na je pridobnina (osnovna in do-	963 — Solun: stavbeni les,
polnilna). Radi jasnega besedila	964 — Berlin: žagan les jelke,
»neposredni davek po tej obliki«	965 — Astorp (Švedska): obro-
se pod ta pojem ne morejo suh- či za sode iz vrbe.
sumirati tudi samoupravne dokla-1	l>cžclni pridelki-
de na pridobnino. čim pa samo-	966 _ Hamb '. {ižol živalska
upravne doklade na pridobnino krma
ni or, navoHnno moii izčrnnn nnvfi- 1	,	...
967 — Kodanj: kamilice,
niso navedene med izčrpno nave deiiimi neodbitnimi izdatki čl. 55., so te doklade odbitne. To pa navzlic temu, da niso izrečno navedene med odbitnimi postavkami čl. 54. Kajti ta člen našteva, kakor že rečeno, upoštevane režije le primeroma, a očitno je, da spadajo samoupravne doklade na pridob nino med stroške, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje cosmati dohodek.
Pri izračunanju davčne osnove
968 — Anvers: sekanec soje. Proizvodi sadjarstva:
969 — Hamburg: suhe češplje. Proizvodi rudarstva:
970 — New York City: cement,
971 — Johannesburg: cement.
Industrijski izdelki:
972 — Dunaj: tkanine za dežnike,
973 — Stockholm: kartonska
Št. 1.
Curih: neka tvrdka
pridobnine se ne morejo analogno podlaga za preproge iz linoleja, uporabiti določila čl. 82. točke 1.	974 - Rotterdam: hišne copate,
zakona o neposrednih davkih. Če z roko vezene bluze ter drugi izje zakonodajalec radi pritegnitve delki v narodnem slogu, samoupravnih doklad na družbeni | Opombe: davek v davčno osnovo tega davka dopolnil določilo čl. 82. točke 1., bi bil to moral storiti tudi pri določilu čl. 55. točke 2. zakona o neposrednih davkih, ako bi bil hotel tudi samoupravne doklade na pridobnino pritegniti v davčho osnovo tega davka. Tega pa zakonodajalec ni storil, nego je pustil določilo čl. 55. točke 2. neizpreme njeno.
Iz navedenega torej sledi, da so samoupravne doklade na pridob nino odbitne.
išče kupce za cortex Quillaya i, oleum eucalypti ter indijski šelak.
Št. 2. — Potsdam: išče se zveza z našimi tvrdkami, ki bi bile pripravljene uvažati v Jugoslaviji po novem patentu izdelovane steklenice s trojnim dnom, okrepljene s kovinskimi obroči. Steklenice so zlasti pripravne za avtomobilske izlete, ker se morejo dati vanje tri različne pijače.
Št. 3. — Budapešta: ponuja se »suhi led« v posebni ambalaži za zaobalenje raznih proizvodov, ki se lahko kvarijo; led ne vpliva niti na okus niti na barvo.
Št. 4. — Berlin-Halensee: neka tvrdka išče zveze z jugoslovanskimi uvozniki-grosisti južnega sadja.
Št. 5. — Solun: neka tvrdka želi uvažati v Jugoslavijo kovine v palicah in ploščah.
•
Izvozniki, ki sa zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra ševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način em balaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pri de blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetu
Pritličje levo
Združenih papjrnic_Veyče^j3o-
rlčane ln Medvode d. d. v Ljub-		
Uani in	Industrija	papirja in
lepenke	d. z 0. z.,	Sladki vrb
Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vel. kralj Peter sta se s kraljevičema Tomislavom in Andrejem vrnila z Bleda v Beograd.
Na Cetinju je bil svečano pokopan vojvoda Vukovič, bivši brigadir črnogorske vojske. Bil je brat zadnje črnogorske kraljice Milene Določba pravilnika k čl. 120. za- jn stric sedanje italijanske kralji-kona o neposrednih davkih v ob- ce Helene. Vukovič se je pred dnevi liki čl. 16. novele z dne 18. febru- ponesrečil pri avtomobilski vožnji
arja 1934, da se od kosmatega do- Predsednik Masaryk je dobil hodka ne smejo odbiti plačani ne-1 pljučnico ter vzbuja njegovo stanje
najbolj resne skrbi. Takoj sta odpotovala v Lany predsednik dr. Be-neš in šef vlade dr. Hodža,
Bivši minister dr. Lazar Markovič je prišel v Zagreb, kjer je imel posvetovanja z voditelji združene opozicije, nato pa se je odpeljal v Kupinac, kjer se je sestal z dr. Mačkom. Njegov prihod v Zagreto spravljajo v zvezo s poskusi, da se znova poskusi doseči sporazum med strankami združene ojoozicije za skupen nastop.
Veliki vojaški manevri bodo letos v drugi polovici septembra na Dolenjskem in ob Kolpi. Manevre bo vodil bivši vojni minister in predsednik vojnega sveta armijski general Milovanovič. Manevri bodo največji, kar jih je doslej bilo v Jugoslaviji.
Na Koroškem so začeli orožniki naenkrat pobirati po slovenskih hišah slovenske knjige, ki so jih zbrali slovenski koroški študenti za slovenske otroke. Tudi slovenskim kulturnim prireditvam delajo nemške oblasti ovire.
KASTELIC
I^DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 9
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Zagrebški uradni list je objavil razglas, da je na prodaj zagrebški dnevnik »Morgenblatt«, ki je bil dosedaj last Jugoštampe oz. njene konkurzne mase.
Monopolska uprava javlja, da bo v bodoče prodajala le štiri vrste cigaret in sicer »Drina«, »Vardar«, »Morava« in »Drava«. Cigarete »Drava« da bodo znatno zboljšane in se bo dobilo 8 cigaret za en dinar.
V Vršcu je bila ustanovljena vinarska zadruga, ki naj z intervencijo na trgu prepreči padec cen. Glavnica zadruge znaša 125.000 din, prav toliko pa je tudi dalo kmetijsko ministrstvo. Zelo dvomimo, če bo zadruga svoj cilj tudi dosegla. Bojimo se, da bo imela intervencija tudi neprijetnih odmevov.
Kmetijski minister je izdal uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči v donav ski banovini.
Kvaliteta letošnje sladkorne repe je zaradi zadnjih deževnih dni močno trpela. Pridelek pa bo velik.
Letošnja trgatev hmelja v Voj vodini bo zelo slaba. Ceni se na 6000 do 8000 metrskih stotov, do-čim je lani znašala 18.000 stotov. Vrhu tega pa je tudi kakovost letošnjega hmelja zelo slaba, da se bo hmelj zelo težko izvažal.
V naši državi je danes že 42 podjetij za predelavo konoplje, dočlm jih je bilo pred petimi leti samo 17.
Trgovinski minister je odobril ustanovitev tvomice za trikotažo in rokavice »Posavina« s sedežem v Beogradu. Glavnica družbe znaša 5 milijonov din.
Drava je podrla most pri Vuzenici. Zaradi silnega naliva se je namreč odtrgal neki splav, ki se je potem ustavil ob mostu v Vuzenici. Vsi poskusi, da bi spravili
splav naprej, so bili brezuspešni. Silno narasla voda je nato odnesla | most.
Kot stalna člana beograjske opere sta angažirana Zlata Gjungje-nac in Josip Rijavec.
V mariborske šole se je letos vpi- ! salo 6163 učencev in učenk, lani pa samo 5878.
V Varešu bo postavljen nov plavž, ki bo začel delovati že leta j 1938. Z njim bo povečana proizvod- , nja železa od 150 na 200 ton dnevno. Odjem železa je v Angliji že zagotovljen.
Podpredsednik avstrijske Narodne banke dr. Joas je bil v Zagrebu ter se nato odpeljal v Crikvenico na dopust.
Ravnatelj mednarodne banke za izplačila v Baslu Quesney je pri kopanju utonil. Sodijo, da ga je zadela srčna kap in da je zaradi nje utonil.
Vest, da bo Japonska zaradi vojne s Kitajsko odpovedala prireditev olimpijade v Tokiu, ni poučene kroge presenetila. Prvotno navdušenje japonske javnosti za olimpijado v Tokiu se je namreč močno ohladilo, ker so prišli japonski gospodarski krogi do prepričanja, da bi se zaradi velike daljave in ve- j likih stroškov udeležilo olimpijskih ! iger zelo malo Evropcev in Ameri-kanoev in bi zato Japonska sama morala nositi večino stroškov za olimpijado. To pa Japoncem nikakor ni po volji.
Švicarskim manevrom je priso- j stvovai tudi francoski maršal Petain.
Rusija se ne bo pridružila splošni kontroli v smislu sklepov Nyonske konference, temveč bo svoje trgovinske ladje branila sama.
V Biarritzu so se po vesti agencije Havas sestali delegati generala Franka in barcelonske vlade, da sklepajo o separatnem miru med Katalonci in nacionalisti. Razgo- j vori so trajali ves dan, a se še niso končali.
V Asturiji so se republikanci znova utrdili pred Gijonom. Istočasno so začele republikanske čete j ofenzivo na skoraj vseh frontah. | Zlasti se trudijo republikanske če- j te, da bi osvojile Saragoso. Nacionalistično poročilo trdi, da so bili vsi napadi republikancev odbiti.
Japonsko vrhovno poveljstvo je razglasilo, da bo bombardiralo vsa prometna sredstva. Samo ona nekitajska prometna sredstva ne bodo bombardirana, ki se bodo že naprej prijavila japonskim obla- i stem.
Med japonskimi vojaki pred Šanghajem je začela razsajati kolera. 20 vojakov je že umrlo, 80 pa se jih bori s smrtjo. Kljub silno strogim ukrepom japonskih oblasti se širi kolera še nadalje. Japonci pravijo, da so zanesli Kitajci nalašč med Japonce kolero, kar pa Kitajci zanikajo.
V zasebno stanovanje papeževega višjega komornika je bilo vlomlje- 1 no. Kaj je bil namen in uspeh vloma, se ne poroča.
Dva atentata s peklenskim strojem sta bila v soboto v Parizu, in sicer prvi v prostorih generalne zveze francoskih patronatov, drugi pa v prostorih kovinarske družbe. Eksploziji sta bili tako močni, da se je podrlo več sten. Dva policijska stražnika sta bila ubita. Preiskava ni dala dosedaj še nobenega rezultata.
Nemška gradbena delavnost je bila v prvi polovici 1. 1. za 12°/o večja ko v istem času lani.
Sir Malcolm, visoki komisar za nemške begunce, je pripravil za Zvezo narodov poročilo o stanju beguncev. Pravi, da je silno žalostno in da je še danes 20.000 beguncev brez zaslužka.
Radio Ljubljana
Torek, dne 14. sept. 12.00: Iz čeških logov in gajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored 19.30: Nac. ura: O jesenskih vojnih manevrih — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Harmonisti pojo (plošče) — 20.10: Podpore v zavarovanju za starost, onemoglost in smrt (Rudolf Smersu) — 20.30: Koncert. Sodeluje gdč. Milica Polajnarjeva (sopran) in operni Šramel — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 15. sept. 12.00: Plošče
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored — 13.15: Vojaške godbe igrajo (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: šah — 20.00: Plošče — 20.10: Mladinska ura (prof. Miroslav Adle-šič) 20.30: Koncert. Sodeluje violinska virtuozinja ga. Faniki Brandlova in radijski orkester -7 22.00: čas, vreme, poročila, spored
— 22.15: Radijski orkester.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d d. njen predstavnik Otmar Mlhaiek vsi v Ljubljani