the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. ŠTEV. (No.) 196. Amerikanski lovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 9, 1930. najstarej& in najbolj.. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. letnik xxxix. Imunski kabinet resigniral— obstojajo go- VORICE, DA BO PRIŠLO NA POVRŠJE FAŠISTIČNO DIKTATORSTVO. _ V NEMČIJI VLADA NE NAJ-DE VEČINE V PARLAMENTU,— ZATO NAMERAVA RAZPUSTITI PARLAMENT IN ENAKO POTOM DIK TATORSTVA IZVESTI SVOJ PROGRAM. v Dunaj, Avstrija. — Dve dr- ^avi'ste danes v Evropi, o ka-tth se s skorajšnjo gotovostjo , računa, da boste v krat-6111 Povečali število tistih dr-ki se nahajajo pod vlado ,'ktatorstva. Prva med njimi Je Romunija. V tej državi je retekli ponedeljek resigniral Predsednik Julius Maniu ^Syojim kabinetom. Dočim je aniu navedel kot vzrok za ^ korak slabo zdravje, je °šno znano, da je dal pravi , v°d za to le njegov spor s JalJem Karlom. Ta dva moža ge sporazumela že odkar Je vrnil Karol iz pregnan-a' dasi mu je Maniu pripo-„ 0gel da se je vrnil. Prepad "VREMENA SE BODO Hed Poni njima je pa še povečal kr, 0vni spor glede Karlovega °tianja. Dočim zahteva Ka- da se ga krona ne glede v t0> se li bo sporazumel s ^Uico Heleno, ali ne, je Ma-'nnonja, da bi ta ločitev ^ovala ugledu rumunske ^ZaVe in zato stoji na stališču, u Gorata biti kronana oba k rati ali pa nobeden. — Tež-0 najti zdaj Karlu novega strn" Predsednika, katerega .. anka bi imela absolutno ve-v v parlamentu, in zato se Ce bolj pojavljajo govori-j,/ bo prišla dežela eno-j) ,Vn° pod dikktatorstvo, in e£ tega pod diktatorstvo v Jaških fašistov, ki tudi k bolj dvigajo glave, od-k« ZJASNILA bolj So nemški fašisti prišli ta-®a površje. t^aniotan je položaj tudi v j^čiji. Vlada hoče in je pri-j^Jiena delovati z vsemi raz-Se °2^ivimi sredstvi na to, da WVede nJ'en Program za fi-Ijj Ctlo reformo, ker drugače »oil d.eželi nastal pravi eko-^ ki kaos. Nima pa potrebščine v parlamentu. Hit-tj ' °vi fašisti so absolutno pro-Jenemu programu, in tudi q^ni demokrati se proti kaj hladno obnašajo. ^ 0 namerava vlada, ako ne f ustvarila potrebne večine, vj«titi parlament sredi no-ft^ a 5n ga sklicati šele v K{ ('U: Med tem bi br6z njega Dc0 'ktatorica izvedla svoj . gra*n jn bj oI) zaSedanju % Hi] Vlš, a Predenj z fakti. 1 A - - duhovščina proti fašizmu Predsednik Hoover pravi, da bo že bolje. — Naj vsak potrpi, češ, da prosperiteta je na vidiku. — Vsak naj pomaga, vleči deželo 'iz blata. —o— Boston, Mass. — Karkoli že kdo misli o predsedniku Hoo-verju, eno mu mora vendar priznati, namreč, da ima skrajno lepe in tolažljive besede, ir, ako bi se od njegovih tolažb dalo živeti, bi ne pohajalo danes na tisoče in milijone lačnih i-ev'ežev ter si prosilo kruha in spalo na klopeh v parkih. Svoje 50. letno zborovanje ima tukaj ameriška delavska federacija. Pred delegate je stopii tudi predsednik Hoovei in jim govoril. Povedal jim je, da se je s pomočjo mnogih konferenc moglo ustvariti sodelovanje med industrijo, trgovino in finančniki, ki je pripomoglo, da se je sedanja gospodarska depresija omejila na minimum, dalje, da je v splošnem ostala plača na prejšnji višini, da si nista kapital in delavstvo preveč skočila v lase in da se je brezposelnost deloma znižala s pospešenim gradbenim programom. In še dalje je šel gospod Hoover. Obljubil je, da je bodočnost ameriškega delavca zasigurana, da ne bo prišlo do znižanja plač, da si delavcu ne bo treba odtrgovati luksusa, marveč, da se bo oboje stalno boljšalo. In končno se je predsednik obrnil na celi narod z milo prošnjo, naj potrpi in naj vsak po svojih močeh pomaga, da se bo zavo'žena dežela izvlekla iz blata, v katerega je za-gazila, na gladko cesto pro-Speritete. Gladni delavec brez dela, trpi in vleči iz blata. -o- UPOR ANGLEŠKIH MORNARJEV Pariz, Francija. — Francosko Riviera pristanišče, Golfe Juan, je bilo zadnje dni pozo-rišče neprijetnih in razburljivih prizorov, ki so sledili, ko se je preteklo soboto uprlo 100 mornarjev angleške ladje "Revenge" in jo brez dovoljenja zapustilo. Kakor se je ugotovilo, je upor nastal vsled presu-rovega ravnanja z mornarji od NOVI COOLIDGEJEV NASIP Iz Jugoslavije, STRAŠEN UBOJ NA DOLENJSKEM. — KOVAŠKI POMOČNIK UMORIL VOJAKA. — STATISTIKA ŽIVINE. — SMRTNA KOSA. — OTROK V BRZEČEM AVTU. — DRUGE NOVICE. Slika nam kaže takozvani "Coolidge Dam" v Arizoni, ki je zgrajen v obliki treh kupol, v čemer je edini na celem svetu. Nahaja se 135 milj jugovzhodno mesta Phoenix in se bo s pomočjo njega namakalo 100,000 akrov zemlje ob reki Gila. CELA DRUŽINA SE ZASTRUPILA Enajst članov družine se zastrupilo s pokvarjenim me- som. KRIŽEM SVETA jofc Nemčija. — Zaveda- Slove\kako zlo je fašizem za ^rilžbo in kaj vse ^ P°vzroči njega fanatical^ J0 katoliški nadškof v J1 Pretekli ponedeljek ^'em,, ločilno besedo1 proti strani častnikov in vsled slabe 6rnu t> ------ Mbo' ro£'asil je namreč od-kat kateri Je prepoveda- ei\iov^an°m' prikl-iučiti se t^ki 1 fašistični tiste kaše nadalje o-četi, prepovedal nemški 1Vie za vse VJ' kateri i * To je bil v resnici " l0-pohod. O tem pohodu bi gel nekako tako-le Pisa^0dr kor se bere v skrivnem r nju po sv. Janezu, ki °')Tl0vJi' da je videl veliko zazna' ^ nih, toliko in toliko t1*0^.^rožice, ki so šle Jagnjetn ti. Konečno so pa bile se nekaterih ni mogel n.ih fi....._ v tem slučaju več kot zdravnik, e(W*i?ka' kolikokrat premore h v r drugi ne more. Zdra-likov v zdravem telesu. Ko-rat so korenine bolezni v duhovnik Cr ^ b korenini zopet duš-^0 ezen v telesnih napa-liku Velika P°moč bo duhov-.,Zdl'avnik- Zdravnik Hvv■ je Bog' on naJ bla" Htfh . 2 usPehi delo in trud 111 telesnih zdravnikov. * Ob drugi priliki, ko je sprejel umetnike v avdijenco, je sv. Oče grajal izrodke moderne umetnosti, ki nobene poštenosti in nobene morale ne pozna. Odobraval je sklep beneškega patrijarha, ki je prepovedal katoličanom obisk mednarodne razstave v Benedkah, ki je vsa preplavljena z pre-kucuškimi idejami modernih laži-umetnikov. Zelo je hvalil papež japonsko umetniško razstavo kot produkt zdrave pameti in zdravega umetniškega pojmovanja. Ta mesec je zopet stopil v italijanske šole katoliški duhovnik. Celih 40 let ni smel v šolo. Po novem lateranskem konkordatu je verski pouk v vseh šolah obvezen, tudi po srednjih šolah. * V katoliško Cerkev se je povrnil duhovnik Frezenborg, ki je bil izobčen cela desetletja. Spisal je knjigo "30 let v pe klu", ki je polna sovraštva do Cerkve in do vsega, kar je božjega. Pred tremi leti se je obrnil na ondotnega škofa in ga prosil sprave, toda še ni bil pripravljen odstopiti od svojih trdovratnih izjav. Pred dobrimi dni je končno uklonil glavo v ponižnosti in se podvrgel škofu. Škof mu je od svete Stolice izposloval dovoljenje, da lahko zopet mašuje in sicer v svoji privatni hiši. Star je 84 let. * Alfred Osvaldo in njegova žena sta stopila v samostan. Oba sta bila znana svetu kot izredno dobra koncertista. Al fred je bil eden svetovnih pia nistov. On je stopil v jezuitski red, žena pa je šla h karmeli-čankam. Čemu sta neki pustila vso karijero in dala slovo svetu. Za to, da se bota "dobro" imela, počivala in "lenobo pasla", bo rekel rdeči prijatelj. Naj vam bodo za zgled in če imate glave na pravem koncu, še vi v samostane, da se bote dobro imeli . . . * Po naših katoliških šolah je letos registriranih 2,640.001 u-čencev. Lep napredek in Jepo izpričevalo. * "Katoličani prihranijo državi vsako leto blizu milijon dolarjev," tako je pred dnevi govoril po radiju Dr. Ch. O'Don-nell, predsednik noterdamske univerze. * Sinovi meksikanskega prezi-denta Ortiza Rubija sta prišla v Združene Države in se upi-sala v benediktinski kolegij Atchison, Kansas. Taki so vsi brezverski tiči: Preganjajo Cerkev, obenem pa pošiljajo mladino v cerkvene šole. . . Sedanji predsednik je s tem korakom pokazal, da ne gleda v cerkvi sovražnice svojega naroda. Callesu, njegovemu predniku, to gotovo ne bo prav. * Nadškof Diaz je bil zadnji mesec obsojen na 250 dolarjev globe radi nekega prestopka v verskih zakonih. Kakor znano je mehiška vlada izdala posebne zakonske odredbe glede cčrkve. Poročilo ne pove, v čem se je nadškof pregrešil. Naj-brže je bil preveč odločen. R-101 Nesreča največje in najmodernejše opremljene zračne ladje. Slika nam kaže prizor, ko dva generala ravno inšpicirata novi možnar, 12 palcev, ki bo služil za obrambo obrežja in je bil javno preizkušen v Sandy Hook, N. J. piiiiiMiiiiiiiiiimiimiiintiiiiiiM Zračna ladja R-101, se je po /sej pravici imenovala, "Zračni Titanik". Ta zrakoplov je bil največji, kar so jih do sedaj napravili. Oljnati motorji — kar je bilo prvič, da so jih porabili za zrakoplov — so bili slaba garancija varnosti, kar to grozno nesrečo še poveča. Kako velik je moral biti ta zračni velikan, lahko nekoliko spoznamo iz naslednjih številk. V velikanskem truplu je bilo prostora za 5,500,000 kubičnih čevljev, med tem, ko ima R-100, komaj 5,000000 in Graf Zeppelin pa samo 3708,000 ku bičnih čevljev. Dolg je bil ta velikan 777 čevljev. Samo za malenkost je bil manjši, kakor velikanski parnik "Titanic", ki se je pred 18. leti potopil na svoji prvi poti v Ameriko. Premir zračnega velikana je bil 131 čevljev. V tem prostoru bi imel trup parnika "Titanic" več kot dovolj prostora. illllllllllllll||||||||M ČUDEŽNO OZDRAVLJENJE MLADEGA DEKLETA "Muenchener Zcitung" poroča o čudežnem ozdravljenju '231etne Marije Zech iz Bede-raua, ki ima enega brata du hovnika, drugi brat pa je v bo-goslovlju. Dekle je bilo preje zdravo in dobro razvito; pred 17 meseci ji je pa težka klada zmečkala desno roko. Najprej je iskala zdravniško pomoč v Krumbachu; toda roka je bila vedno slabša, prsti so postali trdi, koža je postala modro-rjava in pod pazduho se ji je napravila oteklina. Meseca julija je prišlo dekle k zdravniku v Augsburg, ki je ugotovil gnitje mozga. Sprejeta je bila v tamkajšni Vinzentinum. Položaj se ji je slabšal; po vsem telesu so se ji napravili tvori. Dne 5. dec. je bila operirana na slepiču, dne 17. so ji izrezali bezgavke in nekaj dni nato odprli nov tvor. Proti koncu julija letos se je stanje tako poslabšalo, da so zdravniki izjavili, da je mogoče dekletu ohraniti življenje le s tem, da ji roko odrežejo. Domači zdravnik v Vinzentinu in zdravnik, ki je dekle zdravil, sta določila operacijo na dan 14. avgusta. V tem je prišla dekleta obiskat neka gospa iz njenega kraja in ji prinesla relikvijo bi. brata Konrada Perz-hamskega. Dekle, ki je zelo pobožno, je začelo nato devet-dnevnico, ki se je končala 12. avg. V noči na ta dan je dekle zaspalo po velikih bolečinah. domovino. Na sliki se vidi tudi sv. oče Pij XI., ki je bil takrat papežev nuncij v Varšavi. -o- ŽIV MOTOR Najmočnejši motor je človeško srce. Srce bije pri novorojencih po 144 krat vsako minuto, pri 'odraslih ljudeh po 72 krat, če pa delajo lahko delo, pa po približno 100 krat. Ta motor dela neutrudljivo celo življenje, tako da doseže pri človeku, ki doživi svoje 70. leto, okoli 3 milijarde utripov. Vsak utrip pa požene okoli eno dvajsetino litra krvi v žile, torej v celem sedemdesetletnem življenju okoli 150 milijonov litrov. Ta množina krvi bi napolnila jezero, ki bi bilo 1 meter globoko in bi merilo ČEBELE NA GOSI V bližini Budimpešte se je prigodilo. Pred čebelnjak se je'Glede potniške prigugalo in prigagalo devet gosi. Čebele so se vznevoljile in razdražile ter v hipu izroji-le iz vseh panjey naravnost na goske. V par minutah ni bilo več videti gosi, ampak samo še 9 črnih klopčičev. Niti misliti ni bilo, da bi se dale razdražene čebele odpoditi od gosk. Šele z ročnimi brizgalkami je bilo mogoče razgnati čebelne. roje. Radi neštetih pikov, ki so jih dobile, so gosi poginile. -o-- NA JAPONSKEM — LATI-NIČA Na Japonskem se je pričelo živahno gibanje, da bi se sedanja težka japonska pisava na-premetu okoli 220 metrov.! odmestila z latinico. Zlasti v Masa krvi, ki je toliko težka, kakor je težka teža enega člo^ veka, se steče v 20 minutah preko srca. Pritisk, s katerim deluje srčna črpalka, znaša eno petino atmosfere. Na dan opravi srce okoli 18.000 meter-kilogramov "dela", t. j. delo, ki je potrebno, da dvigneš 18 ton v 1 sekundi 1 meter visoko. V celem življenju opravi srce dela za 450 milijonov meterki-logramov. -o- MUHE IN RUMENO STEKLO V neki tovarni za marmelado so okna imela rumena stekla, da ne bi radi močne svetlobe marmelada bledela. Tako so slučajno tudi opazili Ko se je naslednje jutro zbudi-j zanimiv pojav, da so muhe iz lo je izginila oteklina, otvorij dotičnih sob bežale, dasi jih je so bili zaceljeni, koža zopet docela naravne barve in prsti voljni. Dekle je vstalo in se brez tuje pomoči obleklo, kakor da ne bi bila nikdar bolna, in 17. avg. je popolnoma zdrava odšla iz Vinzentina. Slučaj' je vzbudil splošno pozornost. SV. OČE OB VISLI V Loretu so si Poljaki postavili narodno kapelico. Zdaj slikajo notranjščino. Neka slika kaže silovito bitko ob Visli, v kateri so Poljaki pognali boljševike v beg in s tem rešili marmelada privabljala. Če se torej muhe res boje rumene luči, se po pravici vprašamo: zakaj pa ? Poročevalec odgovarja, da skoraj gotovo zato, ker muhe ljubijo ultravioletne žarke, ki pa jih rumeno steklo zadržuje. Pri mravljah so dognali nasproten pojav: Ultra-violetnih žarkov ne marajo,ljubijo pa rumeno ali rdečo svetlobo, ki teh žarkov nimata. Če je stvar res taka, se bodo mlekarne in delikatesne trgovin? nadležnih muh lahko na kaj cenen način odkrižale. trgovskih in šolskih krogih je našla misel vesel odmev. Ker je japonska pisava samo posnetek kitajske, ne vežejo Japonce na njih pisavo nobena ozka, srčna čustva, ki jih narekujejo zgodovinski spomini zato ne kažejo proti latinici nobenega posebnega odpora. -o-- NA SMRT OBSOJEN MORILEC Sodišče v Nišu je po dvo-dneyni razpravi objavilo sodbo v procesu proti Bogomiru Ni-količu, delavcu, ki je umoril svojega delodajalca in ga iz-ropal. Nikolič je bil obsojen na srnic. Med razpravo se je vedel tako cinično, da je publika smrtno obsodbo sprejela ob splošnem odobravanju z vzkliki "Zivedo sodišče!", "Živela pravica!", "E, pa neka živi!" je cinično pripomnil obsojenec in smeje odšel iz dvorane. -o- STOLETNICA ŽELEZNICE V septembru 1. 1830., tedaj ravno pred 100 leti, je začela na Angleškem voziti prva železnica, katero je vodil Jurij Stephenson, izumitelj lokomotive. Angleži se pripravljajo, da bodo ta važen zgodovinski dogodek slovesno proslavili-. Teh svečanosti se bodo udeležili številni znanstveniki in politiki iz vsega sveta. tukaj so pa bili znotraj ter so imeli krasen razgled skozi steklena okna zunanjih sten. Odkar so ga začeli graditi in tudi ko je bil že narejen je bilo pri sestavi in izpopolnitvi veliko poprav in izboljšanj. Velikanski omot je bil razdeljen na dvoje, med katerima' je bil dodan oddelek, ki se je lahko poljubno povečal za dolgost 45 čevljev ter prostor za plin, v katerem je bilo *za 500.000 kubičnih ton, ter dodatek 16 ton za veliko vzpe-njačo, katera je bila težka 119 ton. Kakor pri "Titanicu", ki se je potopil na svoji prvi poti iz Evrope v Ameriko, ko je zadel v ledeno goro, taka usoda je lezla tudi za največjo zračno ladijo R-101. Veselo so bili razpoloženi potniki R-101, ko so se v zadnjo soboto odpravljali na obisk v Indijo. Bila naj bi to nekaka preizkušnja, češ, moderna tehnika je izpopolnila vse in človek je varen tudi v zraku. Najodličnejši angleški inženirji,-v katerih glavah se je rodila zamisel gigantične kon-strukture velikega zračnega velikana R-101 so bili na krovu. Majestično se je dvignil velikan R-101, zakrožil nad angleško prestolnico in na to po lagoma zavil čez rokavski kanal na pot v bajno Indijo, da tam manifestira moč današnje moderne tehnike. Na krovu so bili najodličnejši predstavniki tiska, katerim je bilo naročeno, naj opišejo vse zanimivosti potovanja na velikem R-101 v Indijo. Kdo izmed teh je mislil, da se bo zgodilo, kar se je, nekoliko ur po veselem odhodu iz Anglije. - In nebo se je potemnilo, vihar je prihajal. Poveljnik se je mislil ponižati pod oblake in pri tem se je zadel ob hrib. Sledila je grozovita eksplozija. Velikanski ognjeni plameni so bušknili, ko se je vžgal plin, na znamenje groze in Nikdar nobeden zrakoplov ni bil razkošnejše opremljen, kakor je bil ta. V nobenem do sedaj zgrajenem zrakoplovu ni bilo vse tako preskrbljeno za varnost potnikov, kakor tu. udobnosti, je zrakoplov lahko tekmoval z vsakim oceanskim dvokrovni-kom. V razkošno opremljeni družabni dvorani in veliki o-bednici je bilo prostora za 50 potnikov. Kot posebnost tega zračnega velikana je bilo to, da je bil na njem salon za kadilce, kar ni bilo do sedaj še v nobenem zrakoplovu. Ta salon in sploh vsi oddelki za potnike, so bili prirejeni tako, da se je reklo, d& je popolnoma varno pred ognjem. Velikansko ogrodje je bilo iz samega najčistejšega jekla in močnega duraluminija. Velikan je imel v treh oddelkih tri velike motorje, katerih vsak je proizvajal 585 konjskih sil. Razdeljen je bil velikan v dva krova. Zgornji obsežni strahovitega dogodka in zrač krov je meril celih 5,500 kvadratnih čevljev. Na vsaki strani je bila krasna razgledna promenada z ograjo, kakor na parniku. Glavna razlika med parnikom in tem zračnim velikanom je bila ta, da so na parniku potniki na odprtem, ni velikan je ležal na tleh zdrobljen in uničen. Pod o-grodjem pa je zdihnilo v plamenih 47 ljudi svoja življenja, med temi najodličnejši predstavniki moderne tehnike. Da, ljudje hodijo po svetu (Dalje na 4. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO; Za ameriške dolarje: $ 00 YOU KNOW WHY--- Going to the Theater Is the Cheapest Part ot the Thing? International Cartoon Co.. k. y. 3i>* Drawn for (his paper By fistlEf Za dinarje: 5.00 ...... 6.15 200 Din ......5 4.45 10.00 ...... .. 11.25 500 Din ...... 9.80 15.00 ..... 16.35 1000 Din ...... 18.90 20.00 ..... .. 21.45 1500 Din ...... 28.00 25.00 ..... 26.55 2000 Din ...... 37.00 35.00 ..... 36.70 3000 Din ...... 55.40 50.00 .... 51.90 4000 Din ...... 73.50 75.00 ..... ... 77.50 5000 Din ...... 91.60 100.00 ..... ... 103.00 10000 Din ...... 182.00 200.00 ..... ... 204.00 1500T) Din ...... 273.00 300.00 ..... ... 306.00 20000 Din ...... 363.00 400.00 ..... ... 407.50 30000 Din ...... 543.00 500.00 ..... ... 509.00 40000 Din ...... 724.00 600.00 ..... ... 610.50 50000 Din ...... 902.00 700.00 ..... ... 712.00 60000 Din ...... 1082.00 800.00 ..... ... 813.00 70000 Din ...... 1260.00 900.00 ..... ... 914.00 80000 Din ...... 1441.00 1000.00 ..... ... 1015.00 90000 Din ...... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoltšoe. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$..300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 POUK 0 TEM IN ONEM. VREDNOST C1TRONE Citrone so poleg oranž in paradižnikov najbogatejše na vitaminih, zato bi jih morali čimveč upoštevati in uporabljati. Ker so na trgu vse leto in poceni, jih lahko vsakdo kupi. Ker načeta citrona v poletnem času hitro splesni, jo pred tem obvarujemo, če jo poveznemo na kozarec, v katerem je nekoliko kisa, ali če narezano stran položimo na porcelanast krožnik. Ohrani se dobro tudi če jo zavijemo v celofan, tako, da zrak ne more do nje. Citrona je splošno znan sad in je potreben malone vsak dan v kuhinji. Služi nam njen sok, vodi primešan, kot hladilna in zdrava pijača, bodisi vroča ali mrzla. Vroča limonada služi kot zdravilo pri prehladu, kašlju, glavobolu, hripavosti itd. Zdravniki priporočajo njen sok, ki se dodaja čaju, pri raznih boleznih. Limonin sok s črno kavo ublaži glavobol in želodčne slabosti, ustavlja tudi drisko. Porabljamo ga nadalje pri raznih jedilih v kuhinji. Pri dijetični hrani nam nadomešča kis. Za pripravo raznih sladic sta nam potrebna citronov sok in lupina. Vsak sadni kompot zboljšaš, če mu dodaš nekoliko limonine skorje. Ako stepeš sneg iz beljakov, ti par kapljic soka, ki ga kaneš v beljak, olajša delo in pospeši uspeh. Od sadja in so-čivja, ki ga pripravljaš v kuhinji ti počrnijo roke. Citronov sok ti jih v hipu obeli. Če na opeklino položiš kolesce limone, ti bolečina kmalu rdleže. Tudi kot čistilno sredstvo je limonin sok neprecenljiv. Bakrene in medeninaste predmete osnažiš z njim. Iz perila odstraniš z njim sadne madeže, madeže črnila in vina. Tudi kot kozmetično sredstvo ima ta sok priznano vrednost. Kadar umivaš glavo in lase, stisni v zadnjo vodo sok ene ali pol limone, ter se v tej vodi izplakni glavo. Lasjg^ bodo svetli in mehki. Zmešaj sok limone z glicerinom pa dobiš izborno lečilo za raskave in razpokane roke; koža postane voljna in mehka. Porumenelih zob z nobenim sredstvom, ki ga za drag denar kupiš v lekarni, ne očistiš tako lepo, kakor s citrono, če kaneš par kapljic na zobno ščetko. Če dodaš svežemu mleku par kapljic limone, ti nadomesti najbojšo kremo za obraz in roke. Zvečer ali zjutraj, ko se umiješ, preden se koža dobro osuši, se namaži s tem, pusti nekaj minut, nato pa obriši obraz z mheko brisačo. Koža postane voljna, gladka in mladotsno sveža. Umivanje z vodo, ki ji primešaš limoninega soka, obeli kožo. V ta namen nareži zvečer nekaj kolesc limone v umi-valno skledo in nalij toliko vode, kolikor jo potrebuješ za umivanje. Čez noč potegne voda sok iz limone in zjutraj si umij v tem obraz, vrat in roke. Dcbro je, da pustiš, da se potem koža sama osuši, ne da bi jo otrla z brisačo. Pol limone zadostuje za polno umivalno skledo. Če je polt ožgana od sclnca, jo namažemo s samim sokom, počakamo 10 do 15 minut, nato pa se šele umijemo. Limonin sok obeli kožo in upli-va nanjo osvežujoče in poživljajoče. Če na ta način nekaj časa negujemo kožo, se tudi nategne in napne, če se je prej gubila. Vrhu tega tako umivanje umirja živce. Izžete limonine lupine so porabne še vedno v kuhinji, bodisi za snaže-nje raznih predmetov, bodisi za roke, ki počrnijo ob pripravi nekaterih prikuh. Kožico, ki se nam napravi okrog nohtov, odstranimo tudi s citrono, če jo podrgnemo z njeno lupino. Ne v kuhinji in niti na umi-valni mizi naj ne ruanjka limo- na. Nikoli pa ne položi načete citrone na marmorno ploščo. Njena kislina razje marmor. Nož, s katerim režemo limono, moramo takoj splakniti v čisti vodi in obrisati, da ne počrni. -o- KONZERVIRANJE CITRO-NOVEGA SOKA Sicer se konzerviran sok ne da nikoli primerjati s svežim, vendar pride včasih gospodinja .posebno na kmetih v zadrego, če nima svežih limon in zanje v svoji shrambi nikake-ga nadomestka. Zato podajamo tu par navodil za konzerviranje soka, tega- izredno potrebnega sadu. Prvi način: 30 dkg sladkorne sipe kuhaj z eno osminko litra limoninega soka toliko časa, da se zgosti. Nato ga napolni v konzervni kozarec; kadar se shladi, nalij povrhu za 1 do 2 cm finega namiznega olja. Kadar rabiš sok, poberi s čisto bato olje s površine. Tako pripravljen sok nudi hladilno in zdravo pijačo, če ga primešaš 1 do 2 žlici na četrt litra vode in če dodaš za noževo konico jedilne sode ter dobro premešaš. Drugi način: 10 limon tanko olupi in iztisni v porcelanasto posodo. Pečke odstrani, ižeto meso pa kuhaj četrt ure v ploščenem loncu z enim litrom vode. Nato precedi v porcelanasto posodo k izžetemu soku in prevri d 50 do 60 dkg sladkorne sipe. Potem pa napolni v manjše steklenice in dobro zamaši. Ta ekstrakt je izborno nadomestilo za sveže limone. Na enak način se konzervira oranžin sok. UPORABA CITRONOVIH LUPIN Tudi lupinice si mora gospodinja na deželi preskrbeti, da jih ima pri roki za kuhinjske potrebe pri raznih sladicah, keksih, tortah, poticah itd. Zato je treba limono čim tanjše olupiti, da ni nič bele notranje kožice zraven ter zelo drobno zrezati. Nato vzamemo najmanjši konzervni kozarec in spustimo na dno 1 žlico čiste kristalne sladkorne sipe, na to 1 žlico zrezanih lupinic, zopet 1 žlico sladkorja in spet lupinic, toliko časa, da je pelno, ali kolikor pač imamo. Na vrhnjo plast mora priti sladkor. Nato dobro zavežemo in hranimo. Sladkor se napije lupinič-nega soka in arome, in je ravno tako poraben za odišavlje-nje raznih sladic, kakor lupini-1 ce od svežega sadu. Na enak način se pripravi tudi za tako porabo oranžne lupinice ali od mandarinov, ki so še bolj aromatične kakor od oranže. lyiiiiniiMiii IIIIMIII »■iHiiiiiiiBininuuiamuniii wmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmssss^ NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V Knjigarni "Amerikanski Slovenec" Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bot e želeli naročiti kako knjigo. V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate? R-101 (Nadaljevanje z 3. str.) ponosno. Ponosni so na svoje iznajdbe a za njimi pa tudi stalno hodi koščena žena smrt in človek ne ve ne dneva ne ure, kedaj ta zahrbtna žena stegne svoje koščene.roke po njegoVem življenju. Danes smo — jutri pa. . . ? O*** allll!BlillillllilBllli«llllBIII»ll!lllllli«»»lll!l".................... Povesti in romani AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Trdovezana .................... 85c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Do-stojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana .................................. 60c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brackel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja ................................................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva .............................................. 65c ČUJTE NAS, spis. Rudolf Vrabl. Brošura z 48 str. 6 kratkih povestic, vse zanimive .............................................................. 25c DANILOVI SPOMINI, trdovezana knjiga 232 str. Spomini, ki slikajo začetek in do današnji razvoj slovenske dramatike..$1.50 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ..............................................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest.................... 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .............................'.....................................$1.00 DUH V KENTERVILU, spisal Oscar Wilde. Brošura 42 str. Zanimiva povest.. 25c FABIJOLA, po kardinalu Weisemanu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva.............. 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povesti-ce izpod spretnega Finžgarjevega peresa $1.25 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas pooelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani................................... 75c GLAD, 53 zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani ................................................................$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj ......................................................$1.50 GOLOBOVI, novela spis. Ivan Šorli. Trdovezana knjiga 158 str. Slika iz slovenskega kmečkega življenja. Povest našega naroda, vseskozi zanimiva ..........................$1.25 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fid-"ir. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučaiev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................................................. 40c GOZDARJEV SIN, X. zvezek Liudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja..................................................... 35c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI, Prvi in drugi del, vsak del v trdovezani knjigi. Vsak del ima — 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..........................................$$-00 IZBRANI SPISI ,DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki i" govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ..........................................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Slemenik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da hi jo čitala ameriško-slovenska mladina. Brošura 130 strani ...................................• S0c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani ........................................................ 60c IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, povesti, ki jih je izdala Zveza kat. Slovencev v Ameriki ...................................................... 25c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladina ............. ............................................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana I78 strani. Obe jako zanimive........ 50c JUNAKINJA IZ ŠTATRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čitajo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj $1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ..................................................................$1-00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti, črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, ,vsak po ..........................................$L00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripoved ke. — Spomini na deda. — Jurij Koz-jak. — Jesenska noč med slovenskimi _ polhari. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihatapcc. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Rojinjc. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet ii> sad. — Hši mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. • 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetske-ga cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja po-tičnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščliivosti.— Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. , KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvatskega naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ..................................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1 zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode. Brošura 195 str.....................................................................$1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Brošura 245 str. Povest, ki slika gorje, ki ga povzroča alkohol ........................................ 75c KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani ................................................$1.00 KRITOF DIMAČ, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. Ameriška povest, zelo napeta in zanimiva polna petsrih scen razboritega življenja na divjem zapadu ...........................................................$1.50 KRESALO DUHOV, A. A. Sheedan. Zanimiv roman iz irskega življenja. Trdovezana kijjiga 456 str.................................$1.00 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, vsak zvezek po ..................................................................... 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakor-šnega ni med Slovenci. Tri deli v eni knjigi, ki stane ............................................$1.25 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja............ 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Curwood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani ....................................................... 7SC KLEOPATRA, 'R. Haggard. Zgodba 0 kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem pa'dcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .......................................................$1.00 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zve2ek: Brata. — Različni sestri. KRIŠTOV KOLUMB, ali odkritje Amerike^ E. Šreknik. Brošura 282 strani. In-teresanten roman iz življenja Krištofa Kolumba .......................................................... 65c KRIVEC, J. Kostanjevec. Trdovezana knjiga 160 strani. Roman iz življenja našega slovenskega naroda, ki podaja prezanimivo sliko iz življenja,................... 75c KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva prežalostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ....................................a.................. 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ............................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest...... 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja ;iašega naroda v domovini ...................................................... 50c LJUBLJANSKE SLIKE, Jakob Alešovec. Broš. 264 strani. Podoba ljubljanskega sveta pod Alešovčevem drobnogledom. Zelo zanimivo .............................. 60c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd..................... 65c MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrnjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej ............................................ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. ?30 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev .............................................................. 65c MARIJA KOŽUHOVA, L Hemon, povest in francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ..............................................$1.00 MATI BOŽJA DOBREGA SVETA. Povest iz turških bojev konec 16. stoletja. Zelo zanimiva. Broš. 100 strani .............. 45c MIMO CILJEV, M. Pugclj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena.— Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v oni knjigi........$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in stražnih dogodkov na potovanju ..................................$1.00 MIŠO, M. Kukučin. Broš 64 str. Zanimiva povest iz slovaškega življenja'............ 50c MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na. Primorskem. Brošura 110 str.................................................... 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povestic in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ........................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Marryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192. strani ....................................*............$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ...................... 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori ...................................................... 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sli;-* deče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju.................. 45c 7. snopič: Krvna osveta. Povest čer-kevskega častnika ........................................ 30c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Tur-genjev. Povest iz ruskega življenja........ 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. AndrejSkov Jože. Kratke, vese'le povesti .....................-........................................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest.................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika .............................................................. 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lu-jiza Pesjakova. V srce segajoč roman.... 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .................................................................. 30c 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejškov Juže. Velezanimiva povest.... 75c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bede-nek. Gorenjska povest ................................ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .......................................................... 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama ........................................ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca .............. 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože ................................ 30c 60. snopič: Emanek. lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja. ...................... . 30c NA KRVAVIH POLJANAH, I. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov........$1.50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš 292 str. Povest iz časa kralja Jana So- bieskega. Zelo zanimivega značaja........ 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .....;............75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi ................................................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE,' 1. zvezek. Dominikus ..................................... .. 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zevz. Dominikus ............................................................ 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov, 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ............................... 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest .............................................................. 3SC NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških -ijonirjev .............. 30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.. 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz. beneško-slovenske- ga pogorja ...................................................... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str.......... 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja.......... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Broš 94 str. Zanimiva povest ........................................ 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA. Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka ................................................................ 35c NE V AMERIKO, Jak. Alešovec. Broš. 242 str. Povest sestavljena po resničnih dogodkih in doživljajih ................................ 85c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Bro. šura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja....................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest ki opisuje ruske revolucionarce ..:............. 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str.................................................$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .................. 85c OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre............ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ............................................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega ............................................................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš 237 str. 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str................................................... 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje ............ 80c OTROKA KAPITANA GRANTA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napela povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem...............................................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalcn. Broš. 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju..................$1.25 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...........,...................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mučenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled, v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali Kristjane.................... 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešovec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te ........................................ 85c POL LITRA VIPAVCA, D. Feigl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja ....................................................'■•'•......... 50c POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda .................................................. 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 sir. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi ...............................................................$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Feigel. Broš. 155 st,r. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive ....._................................... 75c PETER MARKOVIC, Iv. Pregelj. Broš. 201 sir. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje 75c PLANINA SMRTI, J- Jeras. Broš. 94 str. Do^rovoljčcvi spomini na srbski umik čez Albanijo U'ta 1915. Zelo zanimiva knjiga ................................................................ 75c POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ........................................................$S.OO POVESTI IN SLIKE, Ks. Meško. Broš. 79 str. Kratke povesti iz življenja............ ^ PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .................... PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vpo- rabljive za zabavo in kratek čas................ 75c PREGELJ IVANA, ZBRANI SPISI......... Broš. 255 str .Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ....................JI-®" PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana...,........ 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja..................$1,00 . Brošura ........................................................ 60c PRIPOVESTI O .PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ................ PRI STRICU, Ivo Trošt. Broš. 112 str. Povest zajeta iz slov. življenja ................ 45c PROLETARSKE NOVELE. Martin An- ' dersen Nexo. Te novele so zbudile veliko zanimanje v Franciji, Angliji in drugod. Zdaj so prevedene tudi v slov. jezik in so res nekaj izrednega. Knjiga obsega 157 strani. Brošura .................................... 75c PRST BOŽJI, ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš. 78 str......... PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva ......................................................... RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta govest ................................................ RIBIČEV SIN, Pravljica .......L.Z."......... 75c 45c 7SC 25« SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov ........................'........ SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str......... SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50* SLIKE, Ks. Meško. Broš. 490 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zani mania .............................................................................. č-c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................... 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita "c SORODSTVO,1 Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja— SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice ..............................< STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja .................................... 30p SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove po- . vesti je tudi prav zanimiva......................... SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja.— ŠOPEK SAMOTARKE, Manica Romanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ...................- 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM UJETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje voj- „ nega ujetnika ................................................ SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dosto- jevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo , humorističen roman iz ruskega življenja— TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije.......... TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo-To je nadaljevalna povest iste. Tu citate, ^ kaj se je z Tarzanem godilo pozneje......» TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs-Trdovezana 274 str. Napete pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju-Ta roman je prav tako zanimiv kakor . - t* ....... 75« 75c 80' 85« 6* 40C druge poevsti o Tarzanu TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samoobtoženca .................. TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja .................................................... TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki........................... TO KRAJ IN ONKRAJ SOTLE, ter tam preko. F. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudpniušnice, ki se z zanimanjem čitajo TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tolmincih in njihovem ^ življenju .......................................................... TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivi11 povesti v .'tli knjigi ................................... TROJE ANGELSKIH ČEŠČENJ, }' Vošnjak. Zanimiva kmetska povest lZ jjp slovenskega življenja.............................•'"" TUJSKI PROMET, F. Detela. — 'Trdovezana 174 str. Povest iz življenja P0^ lenjccv iz novomeške okolice. Zelo Z'1 jj q0 ....................................................................... TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 2a* ■ str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj1 ^jO ne odloži dokler ga ne prečita................' TURKI PRED SV. TILNOM, J- Slap' šak. Trdovcž: 84 'str. Zgodovinska P0' 6$e vest iz turških časov ............................. UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Broš. 132 str- 5}c Zanimiva slovenska povest......................■ J UMIRAJOČI BOG TRIGLAV, Fr .Be».' Bros. 171 str. Zanimiva morske po v ;st s pri- morsise ........................................ rrTt. VENEC SLOVANSKIH pOVE ofr- Broš. 270 str. 6. knjiga. - frtice * oti. Ijbtn. — Ta trelja. — Poroka po P01^ v Vse tri povesti so vilo zanimive. v .....■ eni knjigi ................................................. 80« «0C Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo post" nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL- HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA POKORA Ves začuden je Jernej pogledal okrog sebe, ko se je prebil. Zdelo se mu je, da bi tnoral biti nekje na kameniti 8r°Mji, kamor so ga odložili, Pa ni bil. Bl1 je v nekakšni temni vot-^ pred njim pa so bila vra-a' ffpkrat večja kakor cerkve-Ila.ln Pa čisto zlata. Čudom se čudil Jernej, pa se ni mogel začuditi. Kaj, da ni umrl tam na grobi ji, kamor so ga, vsega pijanega in skoro pol ltvega položili, da pogledajo Poiščejo v bukvah; kako je Postavo in pravico. Pa so se odprla vrata in ven Pogledal sam angel nebeški. ?erneJ je odprl usta na stežaj al je, da je JJstoji pre(j božjimi vrati. , pojdi Jerneji" 8?n!ku si Pozvan, da se ti * pravica!" Kaj Seje žudil Andrej z menoj, o hlapec je rekel angel. "K bo Praviš, angel nebeški?' Pred Sod-■f, Torej sem res umrl?" si> o Jernej in tvoje ,'eži, kjer je ležalo, na to življenja. Pojdi, o Jernej, zopet na zemljo, za eno leto. Tam boš iskal krivice in boš potrpel in ne boš trmast in boš mislil name in ne na posvetno pravico — toliko časa boš iskal krivice, da bo tvoj dolg odslužen in boš poljuboval roke, ki so te teple, poljuboval boš brez jeze in trme!" duša pa je splavala PraV' sv°j° sodbo in Je stal pred svojim Bo- 2 * !%jCU(^a se mu Je J^liščalo Ded °Cmi in obšlo ga je nekaj , °Povedljivega, da bi zajo-£ kakor Ig majhen otrok. Po- •)e zgrudil na kolena in ., ?a je spreletela, zakaj J« bi obstal pred Njim? edemdeset let si živel, spod j. . . Krn 'g jG1)°zabil name in ti je bil p08tava Jernej si je pomel oči, pa cčem ni verjel. Sedel je namreč za mizo, kjer je štirideset let služil in okrog njega so pri žgancih sedeli domači. Gospodar je bil umrl in mladi ie prevzel gospodarstvo za njim, Mladi pa je bil surov človek in Jerneja ni maral, zato ker je bil pametnejši kakor on. In se je zgodilo, da je po kosilu mladi vstal, potrkal s pestjo po mizi in rekel: "Štirideset let si služil, o Jernej pri naši hiši, zdaj pa si star in betežen, pa pojdi, o Jernej, kamor te noge no. o. Mi te ne bomo redili, saj nisi več za drugega, kakor da bi pestoval mačke." Jernej pa je vstal, pokleknil pred mladega in mu s solzami v očeh poljubil roko. In je šel s culo in marelo od hiše. Zdelo se mu je, da je nekaj lažji. Pa je stopal Jernej po blatni cesti. Kam bi? Stopal je dalje, nekam bo že. In je hodil ves dan in je proti večeru prišel blizu velikega mesta. Naenkrat je ugledal, da drči proti njemu ogromna luč in preden se je Jernej zavedel, ga je luč prevrnila v jarek, da je bil krvav in se je onesvestil. Ko se je prebudil, je bil v ječi, med samimi razbojniki in iblajtarji. Ti so zahtevali od njega tobaka. "Nimam tobaka, gospodje," je milo vzdihnil Jernej. "Zakaj umrl sem in prihajam nazaj z onega sveta delat pokoro na zemljo za moje grehe. Kaj bi, možje, v takem času s tobakom?" Strahovit krohot mu je udaril na ušesa. Nato'je dobil Jernej brco, da se je zvalil v kot in ga je zabolela glava, kakor bi bila ubita. Jernej je pokleknil pred debeloglavo barabo in ji poljubil kocinasto roko. — Razbojniki so pokali od smeha in vso noč so uganjali burke z Jernejem; ko so se pa naveli-z glavo skozi zid?'čali, so ga nabili in vrgli pod prično na pljunke, kjer je Jernej, blagoslavljajoč razbojnike, utrujen zaspal. Zjutraj so ga peljali pred sodnika. Strog mož je bil in je Jerneju povedal, da je bil sno-či pijan in cla se je iz same objestnosti vrgel pod avto- samega predsednika zveze indu-strijcev in spravil avto in predsednika v življenjsko nevarnost. Čudom se je čudil Jernej. Potem je sodnik zaslišal pričo, pijanega šoferja, ki je izpovedal, da je avto vozil počasi kakor plož in da je Jernej hotel avto napasti. Smehljal se je Jernej, poljubil roko pijanemu šoferju in strogem'u sodniku in odšel v zapor, kjer so nekaj mesecev uganjali burke z njim razbojniki. Čedalje lažje je bilo Jerneju. Po vsakem krivičnem udarcu, ki mu je pretresel stare kosti, mu je bilo lažje, ker je čutil, kako se manjša-kup njegovega dolga. Ko so Jerneja odpustili iz je- "laPeo t Pel dernej. in si delal m tr- Sel 0 si delal in veliko b^' 0 Jernej, in zvrhano pol-. ena skodela tehtnice, za-| 7 Vzdihijaja nisem poza-^ krivice, niti krivičice, o.j tS io storili. Pa to ni vse, kakor je zvr-pol«a ena skodela teht-Vendar tudi druga ni 0 Jernej." 'ernejTU nioJ'»" -le zaJeclal ■ ' '|mari sem kdaj komu ivico? Mari sem kra- '»ih? ul)ijal kakor razbojnik Ajgj ' 0 Jernej. Niti krivice %aUdem delal, niti kradel,1 2nj ubijal. Toda, o Jer-V8i a.kaj si nosil jezo v srcu trmast in potrpel I j' °dpuščal, ampak rova- 4 Nil si UP! verjel samo v pravico Xii?ta'ki je ni-nisi pa X , u k meni, ko,se ti je go-?liHis-I!ica? Povej, o Jernej, umirajoč klel sveta S) Pesti, zame pa nisi ai,0j ne vdane misli? Za-Nca ne^> si pozabil, da je J sit Sam° v moji roki, za- sveta, w • -""»va onega v bukvah?" je Pokrkil obraz s ko-r|jte! r°kami in je spoznal . .J°kal kakor malo dete. o Jernej," je na- Pn. Niti mil ni bil nje- HBIjH pV niti jezen, niti mogo-m" ie neskončno pravi- «l(!j Olj neskončno ^ . Namenil sem ti, v nebesih. Toda, o w "isi'^kore še nisi opravil ! da bi stopil med či- O nai t , 6 Onrlstorim Gospod moj, v V im?" V ^ Si že, O Jernej, Sl spoznal svojo zmo- E NAGELJNI, 2 DUCATA .....................35c ?OŽE GLADI01Y nai"efiane .35c ^olaa® Floral Co. (PREJ J. J. KOLAR & SON) 22«d Street Telefon Cicero 1230 če, so ga podali v ograjeno, rumeno pobarvano stavbo, kjer so bili norci. Tam so Jerneja vse sorte izpraševali, potem so ga do vratu posadili v čeber ledenomrzle vode in so nemilo delali z njim. Jernej pa jim je poljuboval roke, ko je sedel v čebru in so mu od mraza šklepetale stare kosti v telesu. Dolgo časa so ga opazovali in mučili, nazadnje pa so ugotovili, da je zdrav, da pa simulira fiksno idejo in so ga sunili iz stavbe na cesto. Hišnik sam ga je porinil čez prag, da je padel in se pobil. Jernej mu je poljubil roko brez jeze v srcu. Pa je bral o Jerneju v časopisih lastnik cirkusa "Mira-kel" in ga je-poiskal na cesti. Vzel ga je v svojo službo, ker je bral, da je čudovit mož, in da vse udarce krivice kvitira s solzami v očeh in poljublja ljudem, ki ga tepo, roke. "O, Jernej, velik talent je v tebi. Ali boš zaječal, če te u-darim?" "Udari," je rekel Jernej, 'ne bom zaječal!" In direktor je udaril in Jernej je molčal in je direktorju poljubil roko. In se enkrat je udaril direktor in še enkrat mu je Jernej poljubil roko. "Vidim, o Jernej, da si človek na mestu. Imel boš procente." Pa so ga oblekli v obleko indijskega fakirja in mu okrog stare in sive glave ovili pisan turban. Potem so ga, starega, polomljenega in betežnega vlekli v Amerike in so dali tiskati plakate z napisom: "SENZACIJA NAD SENZACIJO !!! Indijski fakir Khas-Agora v New Yorku! Atrakcija! Se pusti mučiti na vse načine, pa ne zaječi in poljublja mučiteljem od hvaležnosti roke! Pridite k predstavi I^has-Agore še nocoj!" Jerneja so tepli boksarji vsega sveta in ni ječal, marveč jim je poljubljal roke. Dobil je celo: procente, listi so pisali o njem, čudovitem utelešenju in simbolu slovanske rase po vsem svetu in bogata Američanka, celo filmska zvezda mu je ponudila roko v zakon in milijone, ameriška vlada mu je ponudila mesto senatorja. Pa je šel, Jernej, nazaj v domovino med rojake, zakaj dolg je moral odslužiti in iskati krivice, ki mu je pa tujina ni hotela dati. • Ko j ko je stopil na meje domače dežele, so ga aretirali kot mednarodnega pustolovca, zakaj slišali so o slavi, ki je je bil deležen v tujini. Zoptet jc prišel fned razbojnike v ječo in iblajtarje in je bil tepen na vso moč in vsak dan je poljubljal roke in blagoslavljal svoje rablje. Potem so ga po mesecih enkrat, pol mrtvega in vsega nebogljenega odpravili v domovinsko občino, zakaj *nirt se mu je bližala že v dru- gič in eno leto pokore se je bližalo svojemu koncu. Jerneju so veselo žarele oči iz izsušenega, mrtvaškega in izmučenega obraza, ko so ga v živinskem vozu vozili domov, daleč tja v hribe. Bal se je samo še tega, da bi ga tam končno v bukvah za pravico in resnico našli in mu izkazali pravico, zakaj čutil je, da je še nekaj malega dolga, katerega treba odslužiti. Veselo presenečen je poljubil županu roko, ko ga je vrgel čez prag in tudi županu sosednje občine je poljubil roko, ko ga je pahnil na cesto. Poljubil je tudi sabljo občinskemu policaju, ki ga je vlekel na grobi je, kjer naj bi počakal, da se v bukvah najde postava in pravica. Sam rejeni župan ga. je brcnil na groblje, da so zašklepe-tale Jernejeve kosti po kame nju, kakor bi bile tega vesele. Blažen smehljaj se je pojavil na Jernejevem obrazu, ko ga je še policaj usekal po glavi za njegov smeh. Župan pa se je hudoval: "Mrcina taka, iblajtarska, razbojniška! Vsi smo bili prepričani, da je ;že enkrat umrl, razbojnik, pa glej ga, kristjan, zopet tukajle na groblji! Leži in se nam smeje v obraz, razbojnik! Še s samo smrtjo nas vleče! Na!" Jernej se je trudoma dvignil in poljubil županu čevelj. Nato pa je vzdihnil k Bogu in se preselil v nebesa po svojo palmo in po svoje večno veselje, zakaj njegov dolg je bil odslužen in hlapec Jernej je bil očiščen. Njegov obraz pa je bil po smrti bel kakor mesečina in srečen kakor obraz bla-ženca in smehljal se mu je kakor obraz otroka. Spoznal je bil resnico : Če se boriš za pravico, umreš na groblji, če iščsš krivice, umreš na istem grob-1 ju. Prazen je ta svet, boljši je oni. Ko je umiral, so se zbrali rodoljubi in so sklenili, da je bil hlapec Jernej velik človek in da je proslavil domovino tako na političnem, kakor na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju in so določili, da se Jernej pokoplje na stroške naroda, katerega milobo duše je nesel v svet in jo po-slavil po obeh svetovnih pol-kroglah. Kakor hitro je prišel sel in naznanil, da je Jernej zatisnil svoje oči, so naročili pogreb in godbo in oblekli frake in nataknili flore, si popravili kravate in odkorakali slovesno in dostojanstveno, polnoštevilno k pogrebu. Tam so govorili odposlanci vseh narodnih, kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih organizacij in so se poslovili od Jerneja s solzami v očeh, stotnik pa je ukazal salvo, tako gromovito, da so se še mrtvemu Jerneju v grobu tresle kosti. Župan pa, ki ga je brcal ob njegovi smrti, je zaključil svečanosti, vrgel šopek v grob in vse oči so bile mokre, ko je zaihtel ob odprtem grobu: "Sveti Jernej Veliki, Slovenski, prosi za nas!" TO 1NJ)N0. SI OLETNICA DINAMC-STROJA Prihodnje leto, dne 29. avgusta bo minilo 100 let, odkar je znameniti angleški naravoslovec Faraday izumil dinamo in s tem ustanovil moderno električno industrijo. Če pomislimo, kako silno je ta panoga tehnike napredovala, moramo smatrati ta izum za eden najvažnejših v zgodovini tehnike. Zato pa se v Angliji, že pripravljajo vlada, visoke šole in znanstveni zavodi da skupno proslave spominski dan na najbolj svečan način. Glavno slavnost bo priredila kraljevska družba znanosti (Royal Society,) kajti v njenih prostorih je Faraday delal svoje poskuse. S slavnostjo bo združena tudi Faraday-eva razstava, kjer bo dan pregled o vseh poskusih in aparatih, ki so za izum bili količkaj pomembni. Izdali pa bodo pri tej priliki tudi Fa-raday-ev dnevnik, kjer je veliki učenjak vestno zabeleže-val vse asvoje poskuse.Iz njegovega dnevnika so sicer že mnogo prepisali, ves dnevnik pa doslej še ni bil objavljen. -o- ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove društvene knjižice,,v katerih so "PRAVILA.in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 35c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naroČilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec BOMBE IN VODA Ljudje se ne bore proti ljudem samo z bombami, ampak tudi z vodo. Znano je že davno, da pokličejo oblasti prav rade na pomoč gasilce, da z močnimi curki vode iz - brizgaln razganjajo možice, če se nočejo raziti. V Poznanju pa se je zgodilo to-le: V tamkajšnji jetnišnici, ki je ena največjih v Nemčiji, so se uprli kaznjenci zaradi slabe hrane. Kaznjenci so v tej kaznilnici razdeljeni na skupine. Prva se je uprla, skupina A, ki šteje okoli 600 kaznjencev. Kaznjenci so kričali kot besni in razbili so vsa okna in vrata in vso opravo celic. Krik in vik je bil tolik, da so se začeli že prebivalci sosednih hiš bati, da bodo kaznjenci pobegnili in začeli ropati in pleniti po mesu. Policija, ki so jo takoj poklicali na pomoč, je imela prav težko delo. Ko pa, se je posrečilo kaznjence zopet odriniti v njihove celice, so raz-jgrajali napr.ej, dokler niso po-iklicali na pomač še gasilcev, ki ,so v vse celice spustili vodo, ki 'se je dvigala vedno višje in višje. Šele hladna voda in pa ne-|varnost, da bodo potonili, je kaznjence pomirila. -o- 65 LET RUDAR Nedavno je bil odlikovan z redom francoske častne legijo rudar Duboisset, ali kakor ga navadno imenujejo, "oče" Duboisset. Odlikovali so ga pa za-jradi rekorda, ki ni samo v i Franciji, ampak na vsem svetu j edinstven. Duboisset je nam-l:*eč 65 let delal pod zemljo kot rudar in dela še danes redno dan na dan v rudniku, čeprctv je že 77 1. star. Malo ljudi njegove starosti je še tako čvrstih kot je on. Ko je bil star komaj 13 let, se je prvič podal v rov v rudniku v Commentry-u, kjer je delal potem polnih 33 let. Od tam se preselil v rudnik v Brassaeles-Mines. Odkar dela v rudniku, je doživel že mnogo izprememb v rudarstvu, zlasti vedno nove stroje in izboljšanje razsvetljave in zračenja. Na njem so seveda vidne tudi mnoge praske in braz-jgotine, ki jih je dobil pri raz-I nih nesrečah. Svojega mesta i pa ni nikdar zapustil, čeprav bi ga bil lahko, ker je na svoj poklic silno ponosen. Na dan svoje slave se je odpeljal v rov na delo tako kakor po navadi. SEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 24. okt. (7. zv.) ; 21. nov. (7. zv.) PARI3, 10. okt. (6. pop.) ; 5. dec. (4. pop.) FRANCE, 17. okt. (7. zveč.) 14. nov. (7. zveč.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali 213 N. Michigan Avenue, Chicago, III. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. CHICAGO, ILL. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zaclovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih no kakovosti od NAPREJ. BMililfcilMilllMilMlMIlIMIlMlilllM^^ .....................■IIIIMBIMIIIIMIMIUIlUg SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Moiitezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec J«iiiHii»i»«u UMIlIlIHUUailHIlliaillllBlllllBllUl milil UIIIBIlHIlIHlil Tako sem sklenil, da mu sledim tja, in se pri tem nekoliko tolažil z mislijo, da bom vsaj videl nove, čudovite kraje, daši se mi niti sanjalo ni, kako novi in čudoviti so bili. Sedaj mi ni preostajalo nič drugega, kakor da spravim na varno premoženje, do katerega sem bil tako nepričakovano prišel. Ko sem ugibal in premišljeval, kako bi to reč najboljše dognal, sem po naključju izvedel, da se je ladja Srečolovka iz Yarmoutha, prav ista ladja, s katero sem se bil pred dobrim letom pripeljal na Špansko, zopet nahajala v pristanišču v Kadizu; tedaj mi je prišlo na misel, da je najboljše, kar morem storiti z zlatom in drugimi dragocenimi in vrednostnimi rečmi, da jih pošljem na Angleško, kjer naj jih shranijo zame. Poslal sem sporočilo prijatelju kapitanu Srečolovke, da imam zanj dragocen tovor, in sem se začel z vso naglico pripravljati na odhod iz Sevilje. V ta namen sem prodal hišo svojega dobrotnika, premičnine in mnogo drugih vrednih reči za mnogo manjšo ceno,-kot so bile vredne. Obdržal sem večino knjig, srebrnine in zlatnine in več drugih stvari, jih zložil v zaboje in dal prepeljati po reki v Kadiz, kjer sem jih izročil v varstvo onim zastopnikom, do katerih so mi yar-mouthski trgovci bili dali priporočilna pisma. Ko se je to zgodilo, sem se podal sam tjakaj vozeč seboj glavni del svojega premoženja, zlato, katerega sem premeteno skril v številnih zabojih. In tako se je zgodilo, da sem po enoletnem bivanju v Sevilji za vedno obrnil hrbet temu mestu in deželi. Moje bivanje tam je bilo srečno; prišel sem bil v deželo reven in jo zapuščal bogat, da ne omenjam bogatih izkušenj v življenju in svojem poklicu, kar je tudi bilo veliko. Vendar sem bil vesel, da sem odhajal, kajti tukaj mi je bil ušel de Garcia, tukaj sem bil izgubil svojega najboljšega prijatelja. V Kadiz sem dospel srečno in brez vsake izgube; najel sem'si čoln in odpeljal na Sre-čolovko, kjer sem našel kapitana, Bell mu je bilo ime, zdravega in prav veselega, da me je zopet videl. Vse bolj pa mi je bilo všeč, ker je imel zame tri pisma, enega od očeta, enega od sestre Marije in enega od moje zaročenke Lilije Bozard, «dino pismo, ki sem ga sploh prejel od nje. Vsebina teh pisanj ni bila posebno prijetna; iz njih sem izvedel, da je zdravje mojega očeta jako slabo in da mora biti v postelji; in prigodilo se je — kar sem seveda izvedel šele čez dolga leta — da je umrl v ditchinghamski cerkvi prav isti dan, ko sem jaz prejel njegovo pismo. Njegovo pismo je bilo kratko in žalostno; pisal mi je, da ga silno žalosti, ker me je bil pustil iti na tako pot, ker me gotovo ne bo več videl živega, in me priporoča varstvu Vsemogočnega in Ga prosi, da bi dodelil, da bi se srečno vrnil. Ko je Lilija čula, da je Srečolovka zopet nameravala odpluti v Kadiz, je skrivaj poslala kapitanu pismo zame; pismo ni bilo kratko, bilo pa je žalostno; pisala mi je, da jo je moj brat Goeffrey, čim sem obrnil domu hrbet, zasnubil pri njenem očetu, in da sta onadva tako silno pritiskala nanjo, da je bilo njeno življenje prav nesrečno; brat jo je vsepovsod zalezoval, njen oče pa je ni nehal oštevati, češ da je neumna deklina, ki za-metuje srečo zavoljo popotnega človeka brez beliča. "Vendar pa," se je glasilo pismo dalje, "bodi zagotovljen, dragi, da se ne bom dala odvrniti od svoje obljube, razen ako me s silo poroče, kakor sta mi zagrozila. In, Thomas, ako bi me tako proti moji volji poročili, ne bom dolgo žena, kajti dasi sem močna, vseeno mislim, da bi umrla od sramote in žalosti. Hudo je, da me tako mučita, in to samo zavoljo tega, ker nisi bogat. Vseeno pa upam, da se bo na bolje obrnilo, ker vidim da je moj brat Wilfred jako naklonjen tvoji sestri Mariji, in dasi me danes še on priganja na to možitev, je ona dobra obema nama in ga utegne pridobiti na najino stran, preden sprejme njegovo snubitev." Nato se je pismo končalo z mnogimi nežnimi besedami in molitvijo, da bi se srečno vrnil. Kar se tiče pisma moje sestre Marije, se je glasilo precej podobno. Dotlej, je pisala, Še ni mogla ničesar storiti zame glede Lilije Bozard, kajti brat Geoffrey je zaljubljen vanjo, moj oče pa da je preveč bolan, da bi se vmešaval v celo zadevo; gospod Bozard pa si je njuno poroko vbil v glavo zavoljo premoženja, za katero gre. Vendar je namignila, da se utegne zgoditi, da ne bo vedno tako, ker zna priti čas, ko bo ona lahko izpre-govorila kako besedo zame in ne zaman. Vse te novice so mi dale veliko misliti. In še več; vzbudile so v meni hrepenenje po domu, ki je bilo tako silno, da je postalo malo-dane bolestno. Njene ljubeče besede in vonj, ki je dihal iz pisma moje zaročenke, vse mi je tako seglo v dno duše, da me je sr ce bolelo od koprnenja, da bi bil pri njej. Zavedal sem se tudi, da bi bil sedaj dobrodošel snubec, kajti moje imetje je bilo daleko večje od bratovega, in starši ne pokažejo vrat snubcem, ki prinesejo seboj več kot dvanajst tisoč zlatov. Želel sem tudi videli očeta, preden bi odšel na drugi svet. Ampak med menoj in mojim hrepenenjem je stal de Gar-cia in moja prisega. In tako silno sem se poglobil v svoje maščevanje, da sem se celo spričo te velike močne izkušnjave zavedal, da moje življenje ne bi moglo biti veselo, ako bi opustil svojo namero in svojo dolžnost. Če sem hotel biti srečen, sem se moral popreje maščevati nad de Garcio. Bil sem celo prepričan, da bi me gotovo zadelo prokletstvo, katerega sem bil klical nad sebe, ako bi se sedaj odrekel maščevanju. V tem sem pa sledeče storil. Šel sem k notarju in mu naročil, da naj sestavi lastninsko listino, katero sem potem prevedel na angleški jezik. S to listino sem poveril vse svoje imetje, razen dvesto pesos, ki sem jih obdržal za lastno uporabo, trem osebam, ki ga naj upravljajo zame, dokler ne pridem sam ponj. Te tri osebe so bile: moj nekdanji učitelj zdravilstva dr. Grimstone iz Bungaya, o katerem sem vedel, da je poštenjak poštenjakov, moja sestra Marija Wingfield in moja zaročenka Lilija Bozard. S to listino, katero sem podpisal na ladji in jo dal potrditi po treh pričah, kapitanu Bellu in še dveh drugih Angležih, da bi bila dovolj veljavna, sem jim izročil popolnomočje, da naj ravnajo z mojo imovino po sVoji najboljši vesti in uvidevnosti, da naj nalože ne manj kot polovico v nakup zemljišč, ostanek pa na obresti; te obresti in najemščina zemljišč pa naj se izplačuje imenovani Liliji Bozard v njeno osebno u-porabo toliko časa, dokler ostane neomožena. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki r dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Jxvriujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. NAŠI ZASTOPNIKI b 4 COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Elmhurst, — Karolina Milost. Galesburg, — Anna Dolinšek. Granville, — Frank Perše. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Peoria, — Jim Terlep. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. W. Pullman, — Frank Gabriel. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, Ind.: Mrs. J. Gerbeck. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc, Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery. Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, Mich.: Charles I. Prazen in Steve Potočnik. Grand Haven, — Ang. Resner. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Iron Mountain, — Kath. Hebem. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri-čar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — B. Globočnik,. Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Mrs. B. Globočnik. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. Walkerville, — Mary Kotze, Kath. Fomazich. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begelj n Vine. Ovca. DHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bmh- bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš, Jos. Shega. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — A. Jaksetich, glavni zastopnik, J. Resnik, M. Glavan, Rev. J. J. Oman, Rev. Ma. Slaje, Rev. M. Jager, Matija Kavasz. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Frank Požar. Noble, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Perusek. Petersburg, — M. Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, —. Mary Gorichan. Homestead, — Jos. Simcic. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. _ ^ Lawrence in okolica—Car. Rosman Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich. Sheffield, — Frank Debevc. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš, Ana Lopert. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. PISANO POLJE m Soooooooooooo j. M. Trunk WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Neelyville, Nayor in Poplar Bluff, Mo. — Ant. Slanc. CANADA: Mart. Hamilton, Ont., Canada. — Geld. % Trail, B .C., Kanada: Frank Balko- vec. Princ George, B. C., Canada. — Fr. Saje. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob, George Ferenchak. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Maplewood, N. J. — Jennie Mevzek Helper, Utah. — August Topolovec. Valley. Wash. — Mary Swan. Richwood, W. Va. — Nich. Bado-vinac.. Thomas, W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — T0hn Jurca. I Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan. Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. in ponoči. MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. * a n —i i Nervoznost tu, nervoznost tam Mr. John Kobi, Duluth, Minn., odgovarja v Prosveti nekemu dopisniku v A. S. — Stvar je bolj osebno prerekanje. Nekaj je značilno. Dopisnik v A. S. je menda' omenil, "da socialist postane nervozen, ako kaj sliši o duhovniku, ker socialisti sovražijo 'garje' itd." To bi bila ena nervoznost. Druga nervoznost pa je zopet, kakor pravi g. Kobi, "da je pri velikih priložnostih videl, kako so nekateri v zadregi (toraj nervozni), če jim človek kaj omeni o socializmu." Nervoznost bi toraj bila na obeh straneh. O sebi pravi Mr. Kobi, da on ne sovraži nobenega človeka, toraj niti kakega "farja", kar je vrlo lepo, in verjamem mu tudi, ko meni, da sovraštvo ni noben socialističen nauk. To bi bilo vse v redu. Ampak eh, er . . . dejansko bo pa roba malo drugačna. Ali Mr. Kobi ne pozna navadne govorice, da je tisti najboljši socialist, ki najbolj udriha po — farjih? Ali ima vsak tak zadosten razlog za to? Je neka nervoznost, in ta mora imeti korenino malo globokeje. On navaja slučaj, da ima vzrok biti nekako nervozen na duhovnika. Ne zanikam, ker neka nervoznost na protisocia-listični strani tudi ni ravno brez razloga, dasi sovraštvo nikoli ne more biti opravičeno, ker je nervoznost na sociali-^ stični strani, pogostoma sovraštvo in sicer brez razloga. Bo nekaj socialistov, ki imajo najboljšo voljo s svojim programom, ampak g. Kobi ne bo mogel tajiti, da je še več pač le nervoznih socialistov, katerim zavre kri, ko vidijo duhovnika, in radi te nervoznosti je nervoznost morda tudi na drugi strani. To je že tako, ko ne gre za kak program, g. Kobi, temveč za — naziranja, katera so na dnu programa. Osebni doživljaji so samole zunanji obliž, dno je malo drugačno. * * * Gluho nebo. To je napis članka v št. 212 Prosvete. Vsak si lahko misli, kakšna je vsebina, ako Pro-sveta omenja — nebo. Huda suša tare to leto velik del naše Unije. Vlada je brez pomoči, ali ni sposobna za pomoč. Ne gre za to. Clankar piše o sedanji produkciji, odvisnosti pri kruhu, od naravnih sil itd. in pokazava na dobo, ko se bo kruh prideloval v tovarnah, neodvisno od naravnih sil. Dobro, ako bo kdaj tako. V članku pa je cela vrsta še drugih stvari. Razume se, da se ne-pozabi na — prošnjo za deiž. Nastalo je v protestantskem listu "Christian Century" živahno prerekanje, in baje še ni končano. Clankar zafrkav-lja in smeši in se roga, da se sploh na kako molitev misli. Naravno za materialista. Ljudje prosijo, nebo pa je gluho, dežja ni, in materialist je na konju, saj za njega ni Boga, in dežja ni, in to je ateistu zadosten dokaz, da pač ni Boga, ker "nebo je gluho". . Ni mi na tem, da bi Pn teJ priliki nastopil za obrambo in •opravičenje prošnje za sploh prošnje v kakorsibodi potrebi, kjer odpovejo clove ške moči in človeška sredstva- Opozoril bi pa na pek« prav iz — Prosvete, in o S hem nebu". Pred leti je b>10' ko je v Mehiki divjal boj zoper cerkev. Papež je tedaj P® zval katoličane na — 1110,1 e ' Prosveta je hudo vihala nočeš, papež je naiven, 111011 je kikenkoken, Mehika in ^ gotci bodo šli svojo pot- "a ^ tedaj. In.danes? Kako je Mehiki? Kdo je zgoraj, K spodaj? Kdo je bil gluh? Se ena stran tega — £lu ga neba. ^ Tudi na Koroškem Je . huda suša. V Velikovcu Je trgovec, ki je pri vsaki P11 #> vero, zabavljal pred kmeti čez da sem kratek. Suša pa ie ^ tiskala, in kupovalcev Je^ manj in manj, in suša se Je . javljala tudi v trgovini i"^. prodajalcu. Pride par 0 .. čev, in kupijo le za nekaj šev, vrlo. malo. Suša je sU' tudi mošnje, kmetov in ^^ čevo mošnjo. Tu se je ^ Napredni in prosvitljeI1^,eC brezverski in ateistčni ti£ kina- se prav zadere na "Al ča bote šli s kako P1'0' jo prosit za dež?" Kmetje ices'-ni- Jpit' so naglavo padli in so i®0 solili nazaj, da se niti ni upal več o kakih — ve neumnostih. Resnična d° ba. H "Gluho nebo," he, he • y uredniški sobi. Suša, sUfa' $ litev in še suša na pak pri sobotnem čeku v . n0. ništvu na Lawndale še bene suše, in s čekom se a)j kruh, naj pride iz zemU' morda iz tovarne za ki itala ,botr>' ises- , Sllš* Ampak kaj, ko bi po^'^eiH in trajala suša pri soC čeku? Ko bi ne prišlo mentov, ker je suša vse ^ šila? Ali bi v urednik' pfi Prosveti tudi tedaj, tor%iK0 suši v uredništvu, vlada ^ x prešerno razpoloženje gluhem nebu? He? -o--- nfrf1 Samo cent in pol stan® Slovenec" naročnike In vendar koliko in koristnega berila n» i i»»m za ta rent »ti P"'- ilt" ivtf # * 4 4 4 4 4» 4 4 4 44 4 4 4 4 * 4 4»4 4 4 4» 4? * palaczev POGREBNIŠKI DOM i * * * * * + + + * + * + Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. SLOVENCEM V CHICfcGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. El t»*1 when soothing Zenio " ^ Right from the first touch, healing Zemo takes the ^ misery out of mosquitoJJiwf' 3, and many other skin afflic«0' tof. it also for itching, Pf,1'™ fol£ Bathers and other outdoor ff0(s thank cooling Zemo for ^soni'lf sunburn. Douse it on Pimples and dandruff fade wo* jt i0 antiseptic Zemo M apphe«- ^ stantly eases razor-smart- 0,< * have Zemo nearby where*®' i - c, 60c, Any druggist. 35c, gdnina oceanu P R E K O CHERBOUB^ 6 UNI PREKO BREMEN Potujte v in iz JUGOSLAVIJE ^ nn nujhitrcjiih pnrnlWth. jib 1>1°V<* ^ | bceheh ali :kSPreS* roief* na znanem e nem parniku COLDMBDS Za navodil« vpra»»Jt« lokalnega 7»«toPnil<" ^ NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolp« S*" Chicago J