List 42. Tečaj XXXI. spodarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta I gold.; pošiijaue po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo ld. oktobra 1873. O b s e g : Letošnji napredovalni kmetijski kurs v Celovcu. Gospodarska novica. tero se razglašajo določbe o posredovalstvih za poskušanje poravnav med strankami v prepiru. (Konec.) za obravnavo malih pravdnih reci (Bagatellverfahren). Postava, veljavna za Kranjsko, s ka- — Postava Najnovejša slovenščina. Bismark in peklenšček. Poslano. Ozir v preteklost, sedanjost in prihodnost. Naši dopisi. 4 Novičar. Gospodarske stvari. so bila sem in tje jako navskrižna. ► Frei, pustivši sadjerejo nam Letošnji napredovalni kmetijski kurs v Celovcu. menin Ie 7 se ve da nekaj Zadnji teden o gaoji se- bolj ^z ozirom na vrtnarstvo kot Ce je pa kaka reč na zemlji kmetijstvo prednašal. Gorenskega 20. oktobra, pripravna člověka v slabo voljo spraviti, bilo je gotovo Po prestanku dveh let dovolilo je si. ministerstvo Frei-jevo predavanje tukaj. No, tukaj pač nisi slišal kmetijstva letos zopet razlaganje kmetijskih naukov druzega kot od zeljnatih glav, salate, špargeljnov, ko- (kmetijski kurs) za ljudske učitelje. Za Ko- renja, redkvice, čebulje, češnja itd. itd., dokler se niso roške in Kranjske učitelje bil je ta kurs letos v Ce- te litanije pri zeljnatih glavah zopet začele; pri tem lovcu, katerega se je 30 Koroških in le 10 Kranjskih povratku smo se drug druzega plaho pogledovali, boječi učiteljev vdeležilo. To je vsakako neka čudna razmera ako se pomisli, neposrednjega davka plačuje , Koroška pa gold., po takem tudi več podučnih sredstev zasluži. ) se ; da bi tudi naše glave ne vzeljenele. da Kranjska na leto 2,330.861 gold. le 1,138.566 Kakor se iz povedanega vidi, smo m sicer obširno, a vendar pomanjkljivo vzeli oddelek in 4. od- dekretih si. deželnega šolskega sveta od 13. av- polnoma prezrli Pl^V/i uuoiiiiUj M y ^uLuuiijttijiy u v uvjil ^ ćj • iu uu' deiek, ki obadva sta gotovo velike važnosti, pa po- 7 zakaj ? gusta se je učiteljem velelo, da se imajo do 22. avgusta pri direkciji učiteljskega izobraževališča oglasiti. Večina nas, odkritosrčno rečeno, podala se je nekako po- se za naše učitelje kmetijski kurs v Gorici ali pa v Marsikaj bi se dalo še o tem kurzu povedati naj zadostujejo te vrstice, ki dosti očitno kažejo , pa naj bi tega srca na pot, kajti vsacemu izmed nas bilo je več Ljubljani napravi k aj ti da bi slovenski učitelji v ali manj znano, da Koroško s Celovcem ni ugoden kraj tako šolo hodili kmetijstva se učit kot je letošnja bila za kmetijsko šolo. Tega smo se takoj prepričali: veliko v Celovcu, bilo bi res škoda ne le za čas, temveč tudi nismo ondi pričakovali, a res smo tudi malo našli. za Precej prve dni našega kurza smo zapazili, da smo se prišli nekam kmetijstva učit, kjer nijednega profesorja ni, ki bi v kmetijstvu bil kraj, vsak Naj gros rece kdo 7 da nisem resnice govoril! strokovnjak, in v kjer razen nekega vrta, v katerem kakih 2 do tisoče sadnih drevesec in nekaj gozdnih sadik stoji, pod milim Bogom nimajo ničesa pokazati. kar bi za kme- tijstvo maj hne važnosti bilo. Gospodarska novica. * Velikánská trta, največana svetu, je pri sv. Bar- r vu> i u § v \aj y ju t jlivv w t v tv»^ j v ^ i. i w » • v* a. bari v Kaliforniji. Deblo te 48 let stare trte je pri tleh Nauk o kmetijstvu razdeljuje se bistveno v 4. glavne oddelke, vsak oddelek posebej v se ti štirje glavni oddelki so : zemlje v pododdelke ; poznanje in obdelovanje se čevlje veje m palce debelo čevljev nad zemljo začnó 7 in pridelovanje koristnih rastlin in sadežev živinoreja, 3. sadjereja, in 4. gozdarstvo. 3 ki se vijejo na plantah dalječ krog in krog. Vsako leto, če vreme nic ne pokazí, rodi 100 do 120 centov grozdja; grozdi od do funtov so zeló na- vadni. Trta ta stoji na homcu in ni nikoli bila gnojena Da se pa gospodoma učiteljema kaka krivica ne zgodi, bodi tukaj javno izrečeno, da gosp. Sauer kot kemik je izvrsten, gosp. Frei kot vrtnar na pravem mestu, a s tem vendar še ni rečeno, da sta za preda- Postava 9 veljavna za vojvodino Kranjsko 7 vanje umnega kmetijstva sposobna, cesar sta gospoda S katero Se razglašajo dolocbe 0 posredovalstvih Za po gotovo sama prepričana. Predavanja bila so ta-le: Iz kemije, ozira na ločen fiziki in čebeloreji, vsakemu predmetu po katero je blizo 4 tedne trajalo brez posebnega oddelek kmetijstva. Zadnji teden bil je od- skušanje poravnav med strankami v prepiru. (Konec.) ure Kdo plačuje stroške. vkup; čbeloreja narekovala se nam je po nekem starem §. 24. Stroške posredovalstva ima občina plačevati, Bienenzuchterji"; praktičnega se nam ni ničesa po- ki pa ima zato pravico, da po deželnem zakonu od 3. decembra 1868. leta št. 17 odmerjene takse od strank Frei mlátil je cele štiri božje pobira. Za odškodovanje zaupnih mož se pa ne sme kazalo. Drugi nas učitelj tedne sadjerejo, pa je v tem času še ni v vseh oddelkih razun v 19. odst. dokončal, čemur se pa ni čuditi, ker dotična predavanja plačilo od strank pobirati. navedenega slučaja — nobeno Žup ano va skrb mora biti, da se posredovalstvu iz-ročena opravila brez pomude in redno opravljajo. Nadzorovanje posredovalstva. §. 25. Posredovalstvo stojí pod postavnim nadzor- stvom za občinske naprave. Sodnijske gosposke imajo pa tudi nalogo, posredo-valstvom po potrebi poduke dajati ter se za odstranjenje zapazenih napak na politično gosposko obrniti. Ta naj ali po lastnem področju učini, kar je primerno, ali naj se pa z deželnim odborom zarad potrebne pomoči dogovori. Posebne določbe. §. 26. V velikih ali močno obljudenih občinah se smejo za poedine oddelke občinskega okrožja posredovalstva postaviti. §. 27. Tudi več občin enega sodnijskega okraja se more združiti, da si postavijo skupno posredovalstvo. Dotično združenje se mora deželni vladi predložiti v potrjenje po dogovoru z deželnim odborom. Posebno ima to združenje zadevati sedež posredovalstva, način opravljanja in razdelitev stroškov in določbo občinskega predstojnika za podpisovanje uradnih bukev in uradnih listin. §. 28. Ako se postavi tako skupno posredovalstvo, ima skupščina odbornikov dotičnih občin zaupne može voliti. Ta skupščina ima tudi, ako se ni kaj druzega skle-nilo, vse pravice in dolžnosti na sebi, katere imajo drugi občinski odbori nasproti posredovalstvom svojih občin. Ta skupščina se shaja na poziv vodje posredovalstva po nasvetu odbora ene izmed vdeleženih občin, ali pa na poziv politične gosposke. Tej skupšcini predseduje župan, ki je v tretjem odstavku §. 27. zaznamovan. Za veljavnost sklepov mora biti večina udov na- zočih in nadpolovična večina glasov pričujočih. Konecne določbe. §. 29. Kjer se v tej postavi govori od občinskega odbora, se ima vselej pod to besedo razumeti občinski zastop, ki izvršuje pravice občinskega odbora, dasitudi ima drugo imé. Postava za obravnavo malih pravdnih reči (Bagatellver- fahren). Ta postava je s 1. oktobrom veljavna postala. V to obravnavo spadajo pred vsem take pravde v denarnih rečéh, katere — brez obresti in druzih pristojb —-ne presegajo 25 gold., ali pa pravde za take reči, ki so tolikošne vrednosti. Ce je pa obema prav, se more obravnava na tej kratki poti tudi raztegniti na tirjatve do 500 gold. Obravnava je ustmena in očitna kar na- ravnost pred sodnikom brez dolzih pisarij. Podučite stvari. Ozir v preteklost-, sedanjost in prihodaost. Preteklost stavimo do konca 18. stoletja, v seda-njosti živimo sedaj, in kar pride po njej, je nam pri-hodnost. V preteklosti se je človeštvo večidel vkvarjalo s porabo materijalnih moči; na duševni napredek je malo kdo mislil, in tako je večidel vse pri starem ostalo. Samo iznajdbi smodnika in tiska ste vojskovanje in množenje vednosti nekako predrugačile. Kar je oče znal, je sin posnel , in se tega strogo držal. Za vse drugo ni mu bilo nič mar brez prevdarka, je li dobro in pravo ali ne. V nadlogi ali zadregi je sosed sosedu velikodušno na pomoč priskoči!, in tako se je patrialhalno živelo. Potrebe bile so majhine; večidel vsak gospodar si je domá přidělal in napravil, kar je za se in za svoja družeta potřeboval, in tako mu je bilo le malo denarja treba za davke in druge reči. Vlada je opravljala vse svoje dolžnosti z malimi stroški, toraj je tudi le malo davka zahtevala. Tudi osebne potrebščine bile so redke in pa nizke cene. v sedanjosti se je vse predrugačilo. Iznaidba parne moči, parobrodov, železnic, telegrafa, raznih strojev , napredovanje v izurjenji duševnih moći, množenje vojaščine, uradniške prenaredbe ia strašansko množenje uradnikov je vse predrugačilo. Vladne in osebne potrebe so se močno povekšale, denarja je dosti več treba; toraj mora vsak člověk, vsak stan misliti na to, kako bi bilo mogoče, vsem potřebám zadostiti ; kmet mora prevdarjati, kako je mogoče iz svojega posestva več in bolj šega pridelka dobiti kot do sedaj, rokodelci in umetniki drago blago cenejše izdelovati itd. Vse to tirja telesno in duševno napredovanje, izurjenost obojih moči. Za vse to so razne šole utemeljene, kjer je vsacemu mogoče si potrebnih vednosti prilastiti; al po dokončanih šolah se tudi priden dijak še ni do dobrega izučil; on se mora praktično vaditi v tem, kar se je teoretično učil. Tudi mora vedno paziti, kako se drugod v raznih rečéh napreduje, sicer zaostane, in ne more dohajati drugih. V sedanjosti se je tudi predrugačilo kaznovanje hudodelstev. Iz prenapetega kaznovanja se je stopilo v premilostno ravnanje s hudodelci. Ječe, mesto biti káznice, so pitanice, zato marsikter izpuščen hudodeinik gleda, da sopet kmalu nazaj pride, vsaj je v ječi z vsem dobro preskrbljen. Ta napačna naprava delà vladi spet le jako dosti nepotrebnih stroškov! Ubogo ljudstvo pa mora vse z velikimi davki zdržati, med tem, ko najtrdnejše moči v vojaščini in v jecah tičé, polje-delec včasih za noben denar delavcev ne more dobiti. Kam neki pridemo v prihodnjih Časih? Će bode „svoboda" današnjega časa tako se razcvetala, kakor so nam jo na Francoskem pokazali, najbrže na internacionalni socijalizem! V marsikaki podobi se vže kaže. Nepremožni vzame sosedu kar mu pristuje in kolikor more; on vadi svojega otroka koj iz majhnega, vele-vaje mu: „glej, da kje dobiš drv, sadja, krompirja itd." Taki ljudje se z mlađega vrinejo v misel, da si smejo vse prilastiti, kar vidijo in si poželé. Sosed rad ali nerad moraš jim dati, kar zahtevajo, ako ne, si si gotov petelina na strehi. Malo časa še tako naprej, in socijalizem je na pragu ! Zadnji Čas je tedaj, da vlade vkrenejo, kar se tiče kazenske postave in kaznovanja, na ostrejšo pot, da bodo hudodelstva kaznovana, ne pa hudodeici v pitanje vzeti. Dr. J. Orel. Slovstveiie stvari. Najnovejša slovenšeina. il (Dalje.) 8. Življenje — zitek, žizen. Ne bom se tu spušČal v preiskave ali prepire zastran pisave : življenje ali živenje; naj le povem, da po mojem prepričanji je živenje izpeljano iz glagola žive ti in pomenja: Le-ben; življenje pa je iz glagola živiti in pomenja: Nahrung, hrano;vpa vendar pišem življenje, ker se le tako govori. Čudno pa je, da ravno tisti, ki so bili začeli pisati živenje? zavrgli so vže tudi to, ter rajši Zraven njega pa stoji hudič in pažljivo gleda, kaj Bis-pišejo žitek, žizen. Prvo je ogersko, drugo pa sta- mark delà, in ga praša, kaj da delà? Cerkev moramo roslovensko da ni navadno, pa je že boljše! Ko s poti spraviti mu Bismark odgovori. Tako! cer- jim pri besedi življenje in pri nekaterih drugih ob- kev hočeš s poti spraviti? in kako dolgo, misliš lika je ni menda po volji, kujejo si med tem brez šte- bodeš s tem opraviti imel? vila novih imen na je, kar je proti duhu slovenskega bo to vse storjeno ali letih da mislim > i mu zavrne Bismark. Dobro Vila il U v111 i LUCIi ua 1 vj , ivai jc pivu uuuu oiuvcuoixcga u\j iu vdc oiuijouu , - uiu /jutiuv xj i o jlu ca, i xy • jls\jktl\j jezika, posebno če so izpeljana iz perfektivnih glagolov, srečo! — mu odgovori peklenšček — jaz sejaapenjam kakor so: razkritje, podstatje itd. Memogredé naj ome- že čez 1800 let, pa še nisem nič opravil. ...........potem se Ce tebi mm da oblika slovenskost mi je tudi Čudna nova to posreči v ali letih prikazen, ki nima še para Ubogo ži vij enj e ! Se tako si kratko, in vendar te nekateri zmirom bolj kraj- šajo moje mesto odgovori hudič Bismarku. yy všedi n: Vaterl." ) prej v žive nje, potem v žitek, žizen ve, kam še pridemo! - Bog Oce otec. besedi otec mesto oče, kakor tudi o besedi žizen mesto življenje in o marsika- teri drugi veljá to, kar je rekel yy Glasu") gosp. prof. St. Kociancič o besedi trebé mesto treba, namreč, nim da je stara krpa ali zaplata na novo suknjo. K temu hočem pristaviti Ne Poslano* Svojim rojakom! „Slovenski Narod" me je počastil z obširnim vvod-člankom pod naslovom: „Dr. Costa in njegove za- šimo sami sebe ! sme-še en luge za slovenski naroď tem članku našteva vse analogičen izgled iz italijanskega slovstva. Italijanskega slovstva in jezika zlata doba je bila v XIV. stoletji, ko so živeli in pisali Dante, Petrarca, Boccaccio itd. res je jezik teh pisateljev izvrsten. Pa vendar s ni mogoča ) in Ol Lahi danďanes njihovih oblik ne držé, ampak se novih po- zadovolj služujejo, pa tudi odmrle besede z novimi pregreške, katerih sem se krivega storil. S „Slov. Narodom" poštena polemika Vsak drug stavek tega lista je laž, namesti dokazov pa rabi psovke, katerih je tako poln, da noben drug časnik na celem svetu ga ne prekosí v tem. Bodimo y da Je naš jezik malo razširj Kako bi se zivimi na- domeščujejo, kakor uči že zdrava pamet. Nekateri pa, in med temi posebno P. Cesari (sicer izvrsten pisatelj) skuša!i so tudi naših dni rabiti le take besede, ki so bile takrat (v XIV. stol.) v navadi; pa zdrava kritika je njihovo pisavo zavrgla in ostali so na samem, če tudi današnja laška pisava od one 14. stol. ni toliko morali sramovati mi Slovenci, ko bi izobraženi narodi vedeli, kako neotesano in neo li ka no piše slovenski temveč ka- y topnik „omike". Zato ne časniku „Narodu" svojim rojakom hočem razjasniti one pregreške y terih me dolži „Narod" pri Najhuji pregrešek je „ tako imenovani „sokolski breztaktnost" moja t 186 leta različna, kakor sedanji naš jezik od staroslovenščine. Dala bi se o tem pisati cela knjiga z nabranega obšir Omenjeni P. Cesari je v svojem govoru o Kristusovem nega gradiva, ki ga imam; svet bi se čudil, ko bi slišal trpljenji rabil besedo „carogna", ki je v 14. stoletji v ^u^rmu 0t»«n? m «.«i jo i tal. pomenjala mrtvo truplo, sedaj pa pomenja le kulisami godilo. Al to prepuščam prihodnosti. Zdaj po mrho, ker za mrtvo truplo se rabi samo beseda pregovoru „nemo judex in causa propria" hočem v vso godovino te stvari in vse kar pred m za yy cado ver e". oriti, če 10. K takim ostudnostim utegnemo tudi mi mm yytmPPPH JI brambo se sklicavati le na razsodbo gotovo po se ne varujemo prenapetosti. koš smeti vrzimo danes še neprijetne be-sedure najnovejse ere slovenskega slovstva, kakor so: svojo polnoma objektivnega poročevalca „Slov. Naroda" samega, y namrec na ki nalik (ali ni to „na glih?"), noč, nekoč, naravnoč, soČ, uprav, stoprv (sladka bese- y inem, dakle, obitelj, jed- 16 in 18 Je prve m tečaj spis 1868. leta prila prinesel obširen vvoden članek pod naslovom „Dr. E. H. Cost., , k v katerem „hlad sine ira t tud svoje mnenje eka o dicai) itd. itd. Kdo bi se neki z vsako posebej vkvarjal? „sokolovski" obravnavi. Koj v začetku (nerad ponatis Kakor so vse iz enega razloga (iz dialektomanije) prišle nem te besede, al potrebno je, toraj naj mi bralci to priza 1 .1 * • 1 . 1 • • 1 -»' « « \ • v XT 1// , i 1 dan y tako jih tudi vse iz enega razloga odpravimo; nesejo) piše „Narod" tako-le in ta razlog je, da niso slovenske. Mi smo Slovenci in zato pišimo slovenski; novih, nenavadnih oblik se po- 7iajbolj zanimala krivnja Ijubljanskeg primimo tedaj Če so res dobre in potrebne Pri vseh teh „strašnih" dogodkih nas je gotovo -- - «V7 • pris Li iv\a/jks\juj «U/ri/OIKUVlV ivi vv i vj k41 vj iaj\j vj \ai /O /V O 14/ ZUpOAKl j í iv j./1 lO(/6 smo do tega rezultata, da ima on dva ogromna pogreška, in če jezik lepšajo. Ce pa nekateri „pisci" vendar hočejo po katera prekosita v océh naših svobodno, le aznikov najhujëa lm to naj vedó, da jih svoje pisati, naj pisejo mi ne posnemamo , ter jim njihovo vsiljeno robo poš-ljemo nazaj dodelstva in katera edina sta bila izkljucljivo kriva vsega in ipadanj skoz obrekovanj K sklepu naj navedem danes en stavek mladoslo- talent Dl prvic ; drugič aj obs ir n ej šeg y d moz da je dr. Cost skoz pa y da nj moz da pol je on v venske pisave, da se tišti čast. bralci, ki nimajo přilož- zbornicah vecni strah vseh kulturo- in nekulturonosecih nosti ali volje, si jo v originalih ogledati, prepričajo protivnikov, ki veje o njeni lepoti in o pravém slovenskem duhu iz nje. Glasi se tako-le: „Oštro vrezavajoč, vestno pre-iskavajoč ter pretehtavajoč tige Redneru katerim je „der stets gewandte und schlagfer- y kakor vala. ga je enkrat „Tagespošta" imeno- na tenko sodeč točno ter pod To ste dve edini hudodelstvi, ki ne spadate sicer nikoli nikdar noben noben paragraf katerih mu pa odločno, označavajoc resnično, nikir boj nemešajoč niti protivnik ne odpustí, in vsled katerih ne bi ga nikdar jih prelivajoč, takov je S. v vseh svojih mislih, takov nobena nemŠkutarska porota za nedolžnega spoznala. Pa- sovraŽnikom je: vniČiti tega moža na kateri v vseh svojih besedah." (Vestnik, I. t., 2 št.) Kaj ne, kako lepo to zvoni? ^ rola našim K. Zabavno borilo si bodi mogoci náčin, kjer bi se jim le mala priliČica po- , kajti on jim je vsled navedenih vzrokov ed<%i kazala Ta prilika, kakoi so si možje najnevarniŠih antagonistov. mislili, se je najugodnejŠe v sokolovskem metežu ponudila in z nepopisnim entuzijazmom so za njo zgrabili. Cela Bismark in peklenšček. Nedavno so v Achen-u na Pruskem na uličnih vo- mi Štajarci pravimo „praska", ki se po vseh tako velikih sokolovska stvar je bila navadna ponoČna hajka ali kakor W. * ^ — w ^r ¥ AAVU V/JJ AJIW ^ kj V/ i ^AW * ' 9 V/ * m v %/ W i W * VU V \j * m \j y y J^/ § \a/k7 i uw j * %j v uv/ w; 9 v V vv VViV galih našli sliko, na kateri se je viděla cerkev ovita mestih, kakor Ljubljana, na celem svetu skoraj gotovo z debelo vrvijo, katero je Bismark na vso moč vlekel. vsako noS prigodi, kedar ga imajo ljudje malo v glavi." ■ \ * In po dalnji obravnavi pride „Narod" do tega iz- Kdor mene reka o mojem vedenji: „Nihče malo pozná, ta tudi vé da mo- 77 O ^ UJ^IV {^ JÙUWJ IM IUU1 V , U9 1XIV7- na tem svetu v nje- jemu značaju bilo bi nemogoče, „Bettelbriefe" za kak govern položaji se ne bi mogel pravilnejše „orden" ali bodi si kako drugo reč pisati. Nemški, vladati nego se je on." — Slovanom neprijazni in nepravični listi so to basen si jo je precej v svoje predale vzel Da „Narod" o danes drugače sodi kakor 1868. leta mojih zmožnostih in mojem značaju izmislili in „Narod u ravno. Današnji „Narod" 7 no ni več „Narod" od 1868. 1., , to je na- m jo v eno mer prežvekuje. Ta basnica pa izvira iz ------------„------ ~- . ~ ~ „------ — I., francoske knjige „L Allemagne aux Tuileries ; par Henri on se boruje pod novo zastavo, zdrugimisred- Bordier. Paris 1872", v kateri se nahajajo mnogovrstna stvi in za vsa druga načela. Al o dogodbi leta pisma do Napoleona III. ali cela ponatisnjena ali vsaj 1867. pošten časnik ne more danes druzega mnenja posneta (med njimi od vladarjev, mest, učenjakov biti, nego je bil 1868. leta. ~ " " "" ~ pisal In če je „Nar." 1868. leta na > )> jyvuuunv UJ1LU1 \j\a- I IMUWIJV » , IJJUOl , UUV/U |ax\.u V « UOl priliko: Mommsen-a, Mohl-a, Zumpt-a, kardinala Rau-da nihče na tem svetu v svojem položaji se ne scher-a itd.), se bere na 65. strani sledeče: „Costa E. H ., maire de Laybach en Autriche ; adresse, pour être bi mogel pravilnejše vladati" nego jaz „Narod" danes govori v moji „brezt akt no s ti" v mis sous le3 yeux de P empereur, deux articles qu a publiés dans le journal de Laybach sur la vie de ? Je to pač ne samo nedosledno, mar- istem slučaji več je tudi nepošteno in nesramno. Pridružil Cesar (mai 1865)." To tedaj je tišti moj „bettelbrief" ! Mene kot zgodovinarja je jako zanimivala izvrstna knjiga Napoleona „o življenji Julia Cesara", zato sem obširno se je i) Narod" s tem ravno tišti drhali nemškutarskih časnikov, katere je pobij al v svojem vvodnem članku 1868. leta! o njej poročal v „Triglavu" in po želji Napoleona sa Drugi moj pregrešek je neki ta, da sem zoper mega (ki se je brala po vseh časnikih), da hoče L.Tomana intrigirah To je laž m od n Naroda" iz- mišljena pošast. Do zadnjega sem bil s To manom v poznati in nabirati vse, kar se o onem njegovem dělu TrM miwijviiiv jj/vuwuu. V WW1M WI4 u j*. v UA m» 4J. v T piSÔ - J^UQlCii OU111 tUUl J Oí u Vy JUL 1/JblO UUUV/Ugga ))'Řm 1 A' najboljši prijateljski zvezi, in že spet se v dokaz tega glava" Francoskemu poročniku v Beč. Prosil nisem py a /\nr\wft n It I i nn rrn v» n M « a /l ^ nnivi Ir i i 1 Q nrvtii In v^ ! X « m J ! X X^ L \ ! J ^ Xl ^ M » M ^ poslal sem tudi jaz en iztis dotičnega zamorem sklicavati na Narod sam 1868. leta pisal: » Obče „ naiuu ocíjju , ki je 18. aprila mw J m mul mu pi/iucttvu vai. x.^1 x g a» Lucuuct ciuvci^žt je znano, da se je dr. Costa v svetu, da bi orden přejel za tak časnikarsk sestavek! nič in tudi nic pričakoval. Ni ga menda člověka na politiki pripogibal postopanju dr. L. Tomana et Consort es". Prav taka 77 Dopisovalni ud" Germanskega muzeja v Niira- • 1 • v, I • • « in do mi s lj lj V« í. l ck> v iaaa i a/j ju uy mioij ij a J6 j u« oou» i ca, u tega iiiauotv cucgčt účt VUUa. i cm U puûiu OC LU DC Uč* ^aiau po dr. Razlagu kot bivšem deželnem glavarju mahal preobilnih drugih opravil že pred iOleti odpovedal. Če da bergu nisem nikdar bii, temveč pooblastenec sem jaz tega znanstvenega zavoda. Temu poslu sem se pa zarad in proti njemu roval. Ali sem mar gostilnici j kričal, „da je narodili skandal imenovanj pa tudi res bil dopisovalni ud tega muzeja ne UUUI JLV^O Mil UUjJlOWaiUl UU tuge« LU L4 £j J CH J jpJOtOVQ bilo sramotno za-me, ker imé veleucenega Českega Razlag a in sodelavcev „Naroda"?*) ali ni bil to eden vsakdanjih dopisnikov rodoljuba dr. Franca Palacký-a se tudi nahaja med Tudi to ni res, da bi bil mestni odbor členi tega društva. k 7 ko meni bil přišel drug SI bil 1868. leta razpuščen, in da bi do sem ,,mojster Posebno strašen pregrešek je daíje tudi ta 7 da U na moje mesto Ž (to je 77 ča3tni člen") društva: „Freies e deutsches Hochstift" v Frankobrodu. „Potujočemu Slo- me se ca maj 1868 pri volitvah so propali Slovenci vencu" ni treba bilo, iz Frankobroda te „novice u na m protniki so mestno krmilo v svoje roke dobili ; dan prinesti Vsak 7 vsaj znam da 7 tudi to konstatiral „Národ" 16. maja 1868 Teg - da sem ud katoliškega društva, in se vec: pregreška se pa prav rad kriveg iskuj e kdor me v mojem stanovanji ob 7 najde na stenah moje sobe med slovenskimi i spo sem eden tanovnikov tega društva, kajti prav voda. nemškimi, ruskimi in iaskimi diplomi druzih učenih družeb tudi lični diplom tega nemškega uče ne ga za- Da je ta družba „freimaurerska", to je laž 7 ka- živo sem prepričan, da bode to društvo čedalje bolj po- tero je prvič rodil Ljubljanski „Tagblatt' ( m si trebno nasproti tistemu laži-liberalizm 7 ki z na vsak način hoče iztrebiti vero iz veseljem prisvojil „Narod". Na Nemškem je sedaj 303 in zarad tega srca našega zoper duhovščino, zoper škofe in pa ljudstva, tako imenovanih „freimaurerskih lož" f zastonj • V V isces med njimi gori imenovana družbe (Findel „Geschichte peža, zoper cerkveno premoženje in zoper cerkvene ob- der Freimaurerei" 7 Auflage 1870). Tudi rede Zovej se ti ljudj „liberalce", mi je mo- tirani, ker hočejo silo delati naši vesti pod jarm današnje liberalne večine 7 pa so najhujši goče, V3akemu dokazati iz pravil itd., da je ta družba in cerkev tlačiti izključljivo znanstvena (toraj tudi ne politična) državnega zbora in jaz sem po njej prejel že marsikatero učeno knjigo, celó v vprašanjih strogo verskih. Jaz pa se držim res- Zakaj pa bi za-me nespodobno ali sramotno bilo, častni k svobodnega načela starih liberalcev 77 bod ud biti društvu, ki ima po „Narodu" geslo v bod d Brez strahu in brez hinavstva se spoznavam za ka to li čan a. To pa nisem še le od danes ali od včeraj, kakor me „Narod" šumici. 77 Kdo naj mojster bo? Duševni prvak í : 7 Narod šumici. to mi ni razumljivo. Znanstva in vede so mednarodue DU Iv? yjkx uauuo exil uu. v uoi ** j ; iva> tvvji ui^ ^ uai kjva. ouuaiui« uvj ljjll jula * chu nuui j i v ju* mai u y cm iu y Še sedaj hranim diplomo katoliškega društva Gra- in presegajo meje dežel in narodov' Tudi to laž da sem jaz misel škega, katere m u sem kot dijak na uni verzi 1. junija 1852. leta pristopil. Tudi to je res, da sem papeževo nezmotljivost zagovarjal, in to iz popolnega prepri- viti in da jaz sem njemu kandidaturo ponudil. Od 12. je „Národová" rodil, Hohenwarta za kandidata na Notranjskem sta canja. Govoril sem v tem velevažnem vprašanji v marca t. 1. (ko postava o direktnih volitvah še ni bila Kranjski katoliški družbi že. 10. decembra 1869. íefca ; potrjena) nisem niti videl grofa Hohenwarta niti njemu vatikanski koncil pa je o tem sklenil še le 18. julija pisal, niti od njega kakega pisma prejel. To misel je 1870. leta. Tudi drugi katoličani so bili že pred skle- toraj rodil drug mož; a misel ta je tako važna in tako pom sv. koncila istega mnenja, na pr. moj učeni učitelj izvrstna, da sem jej jaz v prvem trenutku popolnoma cerkvenega prava, strokovnjak dr. J. Phillips. pritrdil. Obžalovati moram le tište politične kratkovidce ki ne vidijojtega, kar je jasno vsem federalistom m % Dr. Zarnik je ta „narodni skandal4' očitao pro- še posebno Cehom in Hrvatom, kakor kazeta časnika predvčeranjim pono* klarairal na vrtu čitalničnem * to je vsak natakar takrat slišal ; H^HHIH^H^^H^HHHHHii arod „Obzor" in „Politik"', ki sta še zdaj pa se po privržencih svojih napenja zato skandal'* volijo Notranjci ! So li to značaji 7 ''ii da vila St. 7 da voiitev Hohenwarta je veliko većega pomena, ne samo za nas Slovence, temveć za vso opozicijo v Avstriji, kakor volitev vseh drugih federalistov, in da bi se Slovenci s to volitvijo najbolj počastili, kakor bi največa sramota za nas bila, ako bi Hohenwart pádel. Potem se bo pač lahko sodilo, kako zreli smo mi Slovenci za politično življenje! Tisti pa, ki oponirajo tej kandidaturi zarad tega, ker jo priporočata Bleiweis in Costa, ti so politični in duševni otroci, katerim ni za blagor Avstrije, niti za blagor svojega naroda, temveč edino le za svojeglavnost in — samo- radost ! 10. Obrekovalni „Narod" je skoval tudi laž, da je dr. Jan. Bleiweis duševno od mene odvisen! Da se slovenski časnik ne sramuje, za naš narod na vsako stran najbolj zasluženega moža tako nesramno in laž-njivo žaliti, to je karakteristično znamenje za „Narod" in njegove pisatelje. Se ve da, da te laži tudi „Narod" sam ne verjame. Al njemu gré le za škan dal in za zasramovanje tistih mož, ki ne stopijo v njegov tabor. Kako bi bilo tudi mogoče, da bi mož, ki je prvi in skor sam začel delati za duševno zapuščeni naš narod in je svoja načela dosledno in nepremakljivo kakor skala skoro polstoletja zagovarjal in izpeljaval, — mož, ki je vzájemnost Slovencev sklical na dan, — da bi tak mož samemu sebi nez vest postal in po obilih svojih skušnjah v duševno sužnost kakega druzega stopil! Kdo vam bo to verjel? Z največim spoštovanjem gledam jaz gori do dr. Bleiweisa, z največim pre-pričanjem poslušam njegove besede, ter se srečnega čislam, da v najnovejših vprašanjih političnih in druzih sva enacega mišlenja. Njemu in meni pa je le predobro znano, zakaj „Národová" klika tako rada pisari o oni „odvisnosti" dr. Bleiweisa; zato se silno motite, ako mislite, da dosežete kedaj neumni svoj namen. Pri tej priliki konecno še par besed. Srce mora boleti vsacega rodoljuba, ako vidi, kakošen je stan slovenskega naroda v tem važnem trenutku. Namesti da bi složni delali za sijajno zmago pri prvih neposrednih volitvah, rušimo vse, kar se je zidalo pod vodstvom Bleiweisovim skoz več desetletij. Na razvalinah narodne edinosti še le se bodo tožili tisti, ki so nesrečnega razpora krivi : tisti, ki so prvi eno-atranski volilni shod sklicali, in prvi svoje enostranske kandidate stavili. Le narod naš bode žalibog! vtrpel žalostné nasledke takega dejanja. Med tem, ko Cehi popolno složni — državopravna stranka s „starimi" in „mladimi" Cehi — svoje kandidate postavljajo, — ko Hrvati le v slogi dosežejo pogodbo z Magjari — smo mi Slovenci (najmaniši slavjanski rod) razdeljeni — Bog zna — v koliko strank na korist in veselje protivnikom svojim, ki bodo sad tega razpora vživali, in že zdaj radostni trdijo, da „Narod" od konca do kraja vse to očita na pr. meni, kar je poprej „Tagbl." zoper mene pisal („Tagblatt" od 11. oktobra 1873.). Bolj , kakor puhlih fraz „svobodě" in „omike" treba nam je složnosti, edinosti v hudi borbi sedanjega časa ! Z veseljem sem dělal in delam za svoj narod, rad pa tudi prepustim težavno bojišče vsakemu drugemu, ako mene narod naš več ne potřebuje. ^ Svojega prepricanja pa ne bom nikdar in po nobeni ceni predrugacii, in zmirom zvěst ostal našemu geslu, ki je resnicno cei program: Vse za vero. dom, cesarja! V Ljubljani 13. oktobra 1873. Dr. E. H. Costa. Naši dopisi. V Gorici 12. okt. — Jaz nočem biti prerok, ali drugi prerokujejo, da — kar se tiče volitve v slovenskih kmečkih občinah 15. t. m. — bodo se glasovi brz ko ne tako raztresli, da ne bo imel nobeden „naših" 3 kandidatov većine, ter da bo treba v drugo voliti. — Pred meseci je bilo brati v „Novicah", da se je meseca maja v tukajšnjem deželnem šolskem svetu obravnaval nek učben nacrt za goriško vadnico, vsled katerega bi se imela že v nižih razredih vpeljati nem-šcina. Zarad tega črteža sta se sprla quondam laška matadorja, dr. D. in dr. P. Vsled ostrega Pajerjevega protesta v deželnem odboru je došlo od merodajne osebe pri ministerstvu uka našemu deželnemu glavarju pismo, katero pravi, da ministerstvu ni nikoli na misel prišlo, oni načrt vpeljati. Přetekli teden pa je došel nacrt, kakor ga je bil izdelal g. vadnični ravnatelj, potrjen nazaj in se bo zacel že letos izvrševati ! ! Sicer pa ni samo Gorica na Primorskem tako srečna, da gospodje v Beču za-njo skrbé, pritisnili so na očetovske svoje prsi tudi Isterske in Tržaške šole. Povsod se šopiri Wretschkovanje, kajti zdaj je gotovo, da se imamo glasovitemu Stajarskemu kandidatu g. Wretschko-tu za žlahne dari zahvaliti. No, g. Adolf Fic ker je šel; kaj, ko bi poslali velemogočnega Wretschko ta na njegovo mesto?! — Naši Lahi so se začeli vendar le tudi gibati za volitve. Kandidatura vrlega grofa P a c e -1 a stopa v vélikem posestvu čedalje bolj na dan; za-nj bi glasovali tudi vsi Slovenci. Tako bodo slovenski trgi tudi za grofa Fr. Coronini-a morali glasovati, ker svojega kandidata postaviti ne morejo. V Gradišči so imeli laški véliki posestniki te dni posvèt; nadejam se, da so se izrekli za Pace-ta. Dr. Pajer je imel po-slednje dni še prav malo privržencev. — Naš mestni župan grof Karol Coronini se je dolocno še enkrat odpovedal županstvu in starašinstvu ; 20. dne t. ra. bode volitev novega župana. — Novega vina ne smejo točiti v mestu do 11. dne novembra (poprej je bilo to prepovedano samo do 15. dne tega meseca). — V Trstu imamo novega deželnega^ šolskega nadzornika za — ? gosp. Ant. Kl o die-a. Čudna prikazen to! Še nikoli nam ni vlada sè svojim protipostavnim ravnanjem tako ustregla, kakor z W inkle rj em in Klodičem. Skoda, da ni tudi o b e m a imenovanima tako ustreženo, kakor deželi> Hudobni jeziki čenčajo, da se je gosp. svetovalec Winkler le zato moral iz politiškega sta-tus-a umakniti v status ministarstva za bogocastje in uk, da je pripravil prostor ne davno imenovanemu novému namestništvenemu svetovalcu R. — Kdo ve, ali ne delajo gospodje v Trstu računa brez krčmarja?! Trst. (Oznanilo c. k. telegraf, vodstva.) Pri vseh brzojavnih postajah se dobivajo s 50 krajc. kolekovane tiskanice za dopisavo v domaći državi, katerih raba ima to dobro, da ni potreba prilepljati mark na poslanice. Pristavlja se še, da se take tiskanice, ce so se pokvarile, smejo zamenjavati z novimi, ako se marka ni onesnažila. Iz Ložke doline. — Dovolite, drage nam „Novice", da tudi iz naše doline priobeimo svetu našo letošnjo le ti no. Znano je, kakim nadlogam je podvržena sploh naša dolina zarad poljskih pridelkov. Velika povodenj po vsakem dolgem deževji potopí in vniči mnogokrat naše pridelke; letos pa je vrh tega prišla poleti še velika suša, ki je nam formentin (turšico) tako zadržala, da je celó majhne stoke (šterže) naredila, a še ti so večidel prazni ostali. Tako se je godilo tudi s fižolom. Edino proso in oves sta se dobro sponesla. Al tudi na ta pridelek prišla je huda nevihta. Neki nesramno pre-drzni Nimrod, ki se delà za prijatelja kmetovalcev, je w skor dan na dan, brez ozira na lovske postave, zane- njemu zvesto duhovščino?? „Laibach erica" nam tu po-marjaje svojo službo, v svoiih brentastih škorniah s kaže merilo nnlîtî^nA *i»aÎ natí • ^am «mmh»»»»«: ^ LUČtrjttjC O V Uj U SlUilUU J V kjm. UUIMOU tremi psi vsa naša prosa in ovse prebredel jih brentastih škornjah s kaže merilo politične zrelosti : čem nejeverniši je ljud- ; namenom kako prepelico, 5 do 10 soldov vredno, ubiti ter nam y sè svojo zabavo na mernike pridelkov pokvaril njegovi dobri službi, ki na naše žepe pritiska mu Je Pri stvo, tem bolj politično zrelo. Izvrstna logika! Na j n e - jeverniši ljudje so gotovo vsi potepuhi in take baže ljudje, zlasti po velikih mestih, ki nikdar od Boga še slišali niso in imajo manj vere od neumne živine J 6 uwuii oiuoui, _ r f 7 —v» j ~ »«o»« uiou iu îujci] v lu ci i j j vcic uu iieuniLie ziv pač mogoče dobro pečenko si kupiti — brez poškodo- morajo tedaj najbolje politično zreli biti t vanja naših poljskih pridelkov Drug leta smo pri mar- sikdo za J j r ^ m. \j j. kj 1 1/ l y iua,i - vislice! Vzemi ljudstvu vero, in kaj imaš delali tepek in češpelj na cente, letos jih ni prav nič! potem? Ne več ljudstva, ampak besno drhal, Mi smo prisiljeni iskati živeža po tujih deželah, — a ki divja zoper Boga in vlado, ki sledniič samo seb^ Mi lov prisiljeni iskati živeža po tujih deželah 1 ki nam naše poljske pridelk pečenko mastí! Je to prav 7 ka-li ? teptá 7 se nad ki divja zoper Boga in vlado, ki slednjič samo sebe Kosana okt. n - n. 77 Pač prava reva je to" reče slepi berač svojemu hromovému tovaršu — „m siepi iioeranzem tun: „aio, zaaj je pravic" _ To imam dve zdravi nogi in bi si lahko ljubega kruhka v 8o lučnjaki ti liberalci! toliko svitlobe okoli sebe sip- i • i . • ii % • ____ ® __________i* _ _ _____^ ^ ^ _* j___ i • • -i i ^ * • . • ^ « i « « « jl tu razmesari in ugonobi. Drago slovensko ljudstvo! ki na vozu peljajo laži-napredek ? Vidiš slepi liberalizem tuli : „Alo, zdaj je prav!? zdaj dolgouhe, ali čuješ, kako To 7 a obilosti sprosil, pa kaj mi pomagasti nogi in tedaj tudi iti ne morem." „Pravo imaš mu hromovi tovarš — „pa tudi meni se bolj Jaz imam sicer zdrave oči, pa kaj mi koristijo? če ne vidim odgovori godi. Nog Ijej0 • • 7 ne njimi ni čijo da solnčni svit še brlja va „lešerba" proti íf — Kedar jim hoče kdo oči izbrisati ju, kakor da bi jih kdo iz kože dri, — pri seua voiitvah zoper grofa Hohenwarta. Dunajski 7 kri-pri sedanjih Uilit ;um iu isii/ci JUKA.L k* \ ^v* -------~ • o wiuvau jukj^jci giuia ix u u c u >v a i ta. J_> sti za nič, tedaj si tudi težko kaj sprosim." „Kako pa beralci se Hohenwarta bolj bojijo od bi bilo" — pravi slep ako bi midva v O" — pravi siopcv; — „<**w ux t op«uv- veusiie beračila? Kupiva si voziček in osla, potem pojde vseh udih • * • y Si Qm venske lučnjake pa kar neka mrščalica stresne po 1 nil ^ t m A m~m . & najino rokodelstvo izvrstno izpod rok. Jaz te bom vzdi gaval na voz, ti boš vozaril in tako se popelj prilično od vasi do vasi« „ 7 da cujejo njegovo imé. Zatoraj ga vedno čeravno ga nemški libe- Zvita buča si res !" 71 prav reče tvoj predlog mi je prav po všeči, precej In tako hromovi drugi teden začneva na ta način beračiti se je tudi pitajo z „nemškim" grofom, acLusm iiue- ralni časniki zovejo: „den ârgsten Feind des Deutsch-thums" (najhujega sovražnika nemštva). Nesramni ;,Ted- nik" tudi laže, kakor da bi lešnjike grizel, da se Ko-šanski kmetje še dobro spominjajo robute in desetine M-A v-ř " w t ---- --~ A M UJ W ij W W V» V MA V/ V JV AX1 4 J^J VVJ V A V M b V 1 U Vi VO V UU V^ godilo. Al slepec ni kaj preveč zadovoljen ki so mu jo morali dajati, in da ta spomin ni sladek. z voznikom, ki svoji novi umetnosti še ni dosti kos, Nesramni lažnik in satanski obrekovalec! zatoraj mu vedno očita, da prepočasi vozari in beračija Ko je grof Hohenwart Rovanjsko grajščino v last škodo trpi, Slednjič prideta do strmega klanca ? ubog dobil 7 bila je robuta in desetina že davno odprav- osel vleče na pretrganje, da bi do vrha pricizal svoja ljena; al plašarski „Tednik" si misli: „le predrzno gospodarja. Slepec čuti, da voz mikuje, zatoraj se čedalje bolj prepira s tovanšem počasi se naprej pre- obrekuj, nekaj bo že ob viselo!" Ta Prepričan sem obdělává z bičem ubozega potegne s skrajnimi silami naprej moČ tako da se obe da pošteni Notranjci ne bodo se dali zapeljati 1 I v • 1 « 1 Ï • 1 » • 1 « " — ■ — — ouLu , ua j^/uaiCiili u li aiij vi dolgouh sleparskemu laži-liberalizmu 7 da jih kot osle štrangi" potrgasti ; pa jo vlije kakor zdivj doli po klancu vpreže v svoj beraški voz , na katerem se neprestano aj na vse grlo dere: „Alo! tako je prav!" Ce bi pa ne- • p 17 7 AI i 1 o i tako je prav; aaau^ oi^pc^ » wci, j^or nespai kako voz strašansko ropoče, in misleč, zdaj jo to přejeli? rav!" zakřičí lep ves vesel kateri Notranjci vendar liberalcem šli na limanice ka- H ^^ ■ jHI H W i S ■ ^^ ^H H ■ ■ 1 K ■ M J K ■ I ^fc fl ■ A H H ^^ S ^Vf fl H H ^L M ^^t H ^HK H ^fc A ^h M H ^H^ ^L J B H I ^B r H A ^H I ■ I 1 ' ■ H ■ ■ S - H kor nespametni gimpeljni, kakoršno plačilo bodo za cuje gré jaderno naprej Sramoto in strašansko škodo na vse Ta povest je živa pouuua, ocuaujoga rroisieistvo ceiega siovensKega naroua. m Kasosno předka" (?), precartane liberalne dobe ; pa ne da bi kdo slavo bodo želi? — Herostratovoalipa, če jim je povest je ziva podoba danjeg na- strani. Kakošna bo plača liberalnih zapeljivcev ? Prokletstvo ceiega slovenskega naroda. In kakosno mislil krip i da so naši liberalci dolgouh i pri tej beraški nic manj kot to Tudi ne rečem i jji j u io .LLJCinj r^vju uvj • J- "v predek" (?) sedanjega časa hromov 7 da ljubša i Vuk Brankovičevo ! za eK"^rj seuanjega. casa muuuuv , « lepega, mi nihče ne bo jemal za zlo da ga » imam napa Pivke okt. Slov. Narod" je z veliko tro- da je ta br e 7 17 7 ker mislim predek " že brez gl \li j.j.? HV kj. val. - ,ykjj.u » . iiaiuu J^ž ju VC11JW U U" bento po svetu razglašal v telegramih zmago „Mlado- H î ? sloveneev" pri volitvah volilnih mož. Da bralci „Novic" 7 na svet přišel ti sedí, ljubi liberalizem v kripci, hromov duh časa pa vozari. tedaj tudi nekoliko pozvejo, kako in kaj je v tej stvari resnice bralec, slepi kaj laži, naj jiin danes nekoliko poročam. o sem sam slišal in ar s videl 7 Je V je osel pri tem beraškem vozičku, lahko sam uganeš zadosti, dolgouh vlečena vso moč naprej, vsi konop pri nas na Pivki godilo Bistrici nisem bil sicer pri volitvah, pa pravil mi je popokajo, in ko voz v divjem teku misli slep šen kriči 17 Žalibog Alo predek", da gré naprej in vès navdu prav vse prijatelj, ki je bil sam volilec, zatoraj imam vse S1 a v i n s k i in Košanski fari so volitve menda „Narodovcem" ugodne vsled neizmerne agitacije nekaterih železniških uradni- J „ J J v .--* J-----J 7 J . aj doli drdra, iz popolnoma zanesljivega vira. tako na d o, tako je prav!" vsled neizmerne agitacije nek da gré z vsim našim stanjem že zdavnej kov in drugih Vošnjakovcev Liberalna „Laibach pise 7 ki so da rabim „Na- rodov" izraz — uboge kmete, kakor kaline na limanice dne t. m. prec na prvi strani tako-le: „Das Volk ist lovili. Vendar je pa med izvoljenimi nekaj takih 7 in reilgiuacr ue^ltîliuug UllgiaiUUigci, OU ^upcu guo^. luitvaaij u i ua-w uau, ua uuuu Ka gi 'Jit tisch reifer geworden ; das Volk verfolgt in der Neu- Hohenwarta glasovali. Ti bodo menda toliko možki relig Beziehung unglâubig ki dagegen poli- so popřed gosp. Ml a kar ju roko dali, da bodo za grofa zeit mehr irdische, greifb 7 stende noch bekannte Zwecke als auf jenseits vertro- da dano besedo držijo. Zato mislimo 7 7 znava Ona tedaj spo- tukaj prezgodaj triumfiral. • v r# . • • Tr j i da je 71 Narod" Na spodnji Pivki v in z postalo. Da je pa ljem — da je ljudstvo neverniše Zagorju in v Knežaku je zmaga popolnoma na se ve da zarad tega — politično strani Hohenwartovi; od tukaj smo zastonj kakega molčal ! bolj zrelo, to je treba še le dokazati. Ali je morda to telegrama v „Narodu' olitična zrelost, ako pusti ljudstvo se za nos voditi li eralizmu, bodi si „Tagblattarski" ali „Narodo-tedenski" iskali Zabred je Trnovém, v Bistrici in v Jablanici so zma- ali kak drugi? Ali je to politična zrelost, da so gali Vošnjakovci, vendar tudi tukaj je 5 mož kmečkega se ne- stanů med 11 voljenimi, o katerih še ne verjamemo, da kteri od liberalcev naučili z blatom ometavati sv. vero, se bodo dali na limanice vjeti Trnovskemu gosp njene naprave, poštene možake slovenskega naroda in kdo pa je vendar ta gosp i ki ima toliko vpliva do Trnovskega ljudstva? Potrpi malo , dragi bralec, mnogo obetal, pa malo storil, in jdrugi, ki je popolnoma adjali, kmalu ti odgovorim na to vprašanje. Agitacija od strani križema roki držal. Posebno v Bistrici smo se Narodovcev" je bila v Bistriški dolini neizrečena. da bode znani rodoljub in pisatelj gosp Tukaj si je mislil „Narod" — je za-me imam največ brambovcev. Pisarilo, lagalo in klerikalce" in í u rod" toliko, da se klečeplaze" se je iz Trnovega teren, tukaj obrekovalo v ,,Na- je vsakemu poštenemu člověku gnju- mogoče, vseh dop . kaj vefi opravil. Gospodje, ne spite, ko Vam sovražnik ljuliko P i v č a n. volitvah volilnih moz) nam ni med t pšenico seje lz Notranjskega na drobno natisniti silo to sodrgo prebirati, Zraven so pa junaki pošteno vsacega posnamemo jed v^ixv, uaiiouiii, naj tedaj iz Daje dr. Raz lag kandi ljudstvo ustmeno na vse kriplje obdelovali in nago var- dat yladni, se je pokazalo prav očitno pri volitvi v i ali. letali od vasi do vasi, od krčme do krčme. Posebno P1 7 ondi vsih 10 ces. kralj d ni k na dan volitve so čakali ljudi, od enega do druzega le- (okraj, glavarstva, sodnije in davkarije) volilo take vo- tali. jim listiće v roke potiskali, „Narod" prebirati, du- lilne možé, ki ne bodo volili Hohenwart J *• —- r----~--— 7 ' ' . ----- I---------; hovne in druge možake, ki niso bili na njih strani kmetom pri volilni mizi na uhó volilce šepetali , ampak Raz 1 aga; 10 uradnikov pa je 1/6 prvotnih volilcev. y Vip dili, razgrajali, zabavljali, z eno besedo: počeli in obnašali to je, oni spašni mož, ki je na čelo vstopii dr. Spa z zap so se ti „Narodovi" junaki kakor obsedeni. Le „tem zdaj za velicega nemšku y DULI. JJC „LCJULl tarjdi , XV Ol rvu i- J C U01\.U.aj D1U V Cl ztix li Čt LU U LIJ i da je několiko je dr. Spazzapan zvita glava in mu je znano kakor je nekdaj slovel za narodnjaka ker hudič tudi muhe zobli v • I j zil z y da yy v pa sili junakom" se ima „Narod" zahvaliti, volilcev njemu vdanih voljenih bilo. Kedo pa so hrabri „Narodovi" brambovci? Poslušaj bralec, in čudi se temu, da jitn je šio ono pošteno ljudstvo na lima- Da v Senožečah glasoviti véliki nemškutar* učitelj „mladoslovenci," , se je proti Hohenwartu zdru da bi vničil „farški" nice! Prvi je neki y ki je moral pred par tedni svoje nosestvo na Premu prodati in se v Bistrico pre- __ 1 ' l____ • ___• TV/T««:^« D e m volj seliti, zató, ker se ni upal po „Zdravi Mariji brez revolverja izpod strehe, zato, ker se je sam in bal, da daj ; da j delà za Raz la ga, to samo dr. Razlag tudi kandidat Demsarju kaplanZagorj z yy ne bi ga kedo napadel. Tako ga je ljudstvo Premsko ljubilo. — zakaj? to mora on sam vedeti. On zna umet- pritrkoval, no, to kaže, da ima Razlag tudi pred letom 48." za-se. dokaza do nemškutarjev, desetino in tlako" strahove y t T r n o v s k i županiji je zmagala mladoslovenska proti Hohenwartu, čeravno j - ^ a a ; • tu* ui ^ i a uu oum v v>u.\jui« v/u. ^uw uu^ww ^ ^ « w w x ^ v> ? vuwum ^ i v ii jljluiiuu n wi v ka y nost, kako kmetu za malo goldinarjev posestvo prodati, v celi županiji ni 5 mladoslovencev, pa kako? v kakor je nekemu dolžniku na Pivki storil, kateremu je družbi nemčurski bil par goldinarjev posodil. —Drugi „junak" Narodovski je neki S—, ki je pred par mesecev na kant přišel; Tu lagal na pntrganj délai letal dobicka imeli, znali bi neki možicelj in vjel je lahkoverne ljudi na lima-nice, in na dan volitve se je s svojim komparom vstopii koliko so pri njem Ljublj ančani in dr. Costa povedati. je neki Šk. J., možák od pete do glave. Imel Vam nekteri na desno in levo vsacemu volilcu, da sta mu nareko Tretji brambovec imena Je on vala peljejo na trg v Trst. Vsa drug yy jih". Tako je v krajih Notranjskih ki v zdravih naših y tako se pri nas pripoveduje — dobro službo pri mater- hribih; tako so vsi volilci v županiji spodnje Idrij i nem bratu na Keki. Zakaj je bil ujec tako trdosrcen, v Zirovem, v vojskem itd. vse enoglasno za Jtlo-da ga je iz službe odpravii in v Reškem časniku okli- henwarta. Volilni boj bo po takem hud, ker so se nemškutarji lad mozj mladosl in cati dal, je gosp. Skendru znano; bralei „Novic" pa v* »u. m muijc, u naj ne bodo preradovedni. Přišel je Škender domů, proti Hohenwartu združili za Razlag skrival se je dolgo človeškim očesom, in ko se mu je Ljubljane Jutri začnó kmečke naše občine tudi materna prodajalnica zaprla, se je zvezal s tistimi, volitev državnih poslan katere je pred po „Národu" obiral z gosp. Fadigucem Notranjskem, in drugimi; Naj huji volilni boj bode na so se zacel je v „Národ" zoper grofa H o h pisariti in za mladoslo- war ta, kterega se centralisti in ustavoverci na Dunaj vence zoper Hohenwarta agitirati. Do sedaj je saj najbolj boj y mladoslovenci združili z nemškutarji s temi agitacijami kaj opraviti imel; kaj bo sedaj počel, in uradniki. Hohenwart je za srečo različnih naro ko bodo volitve pri kraji nam ni znano. ,,Luftkommissarť , OWVtMJ V ---->------ —■" "" Bo pa zopet do v in dežel Avstrij skih tako vážen mož, da celó i c*j i y uauLi uí ^uauu« xj \j ^jat ^uj^uu ml v/ v iu uv^uí jljl yoiiijoivia tcitvu v u kakor sem ga slišal v Trnovém od litika" v Pragi in „Obzor" v Zagrebu Po ta mlado nekega nemčurja imenovati. Kako da se je dalo ubogo slovence in jim kličeta t ljudstvo tako premotiti, da ga je^volilnega moža izbralo, Razlag tega ne moremo razumeti! pamet y da po je devetnajstletni bledolični po bali n v ------o— —r — Cetrti in najhuji junak Imé Hohenwartovo 1 i • ; i • v w i • v # v • preke stavite izvolitvi Hohenwart o vi? ! pile yy Obzor" 7 ki se če se ne motimo na Dunaji šolske klopi zaseda. To aj mogocnej on uu , ki podpisan SI. J. (Slovenski Jani čar) v „^muuu ^ ^^uumux ^r , naše naj bolj še može zasramuje. Siromašni deček bi bolje pišeta vnanja časnika na slavo Hohenwart Je všemi svoj st vi nališp program u že samo pornem yy Imé Razlag z tudi ne od daleč v važnosti v „Národu' t ne doseže imena Hohenwartovega." To in še veliko s tako storil, da bi bral, in se pisave učil, kakor da se krat- gorko besedo y kocasi z dopisi v „Národ", éan v tako družbo přišel ter iz „klečeplaza Kako je sicer pošteni Li- na s k da lil y če bi mogoče bilo, moral kraj liti grofa Karol u postal za- li ohenwarta, ki je po rodu naš rojak grizeni liberalni „Narodovec", ne moremo razumeti. On — (Iz seje dezelneg je našemu Cesniku iz Drsko vec izročil dr. Razlagov ročilo šolskega vodstva plakat do volilcev z besedami: „Hohenwarta ne smemo voliti". Milujemo ga, da je po svaku Zabředu prego- med „Narodovce" zabredel! odbora %n 10. okt.) Na po e deželni odbor 2 dijakoma zarad njune telesne nezmožnosti vžitek deželnih štipendij za sadj in vorjen stipendiji Antonu Volk jsko šolo na Slapu odtegnil in ti iz Slap in Stefanu Hoč To Vam so častiti bralei „Novic" , v . j. \j » cviu. o\j , uaoubi iv i anji jjUUYiu , uaoi j i Narodovci". Njim naj dr. Razlag roke poljubi nasi junaci če r j u iz Stránské vasi na Dolenjskem podělil Službo porodničarce (babice) v deželni porodniš m ,J^CUUUUVW . Jl.1J l LU JU Oj UI. At Č4 ii 1 PO , slovesno obhajala v Franči-tdesetletnico svoje zaročitve. Mož pa 82 let. Poročena sta bila 13. ok- Grazel in njegova sopruga žena ? da bode c. kr. notár iz Kočevja vsaki mesec od tobra 1813. leta. Oba sta zdrava in trdna do 14. dneva uradoval v Metliki, ker v Metliki in v Črnomlji ni v se nobenega notarja. Določbam dežel- S c h a n t e 1 (Brezplačno podučevanje v glasbi.) Gospod Jurij gledališki kapelnik dramatičnega društva V^x IIVAXXIJ i Vix -LA \j kj V> AI Cil JUV^tCVXJCi. - JL/UlUV/UaiU ^V/ZJ^A ÍJ VJ U « U l t 1 j ^ ICUailO A.1 rv Cl JLF C i U 1 EL Ui ClLLi nega odbora v Galiciji, kjer ste tudi deželni naj- in čitalnični pevovodja, bo 20. dan t denišnici v Lvovu in Krakovem odpravljeni želni odbor Kranjski zarad postopanja z nosečimi de-žen- skami v vsem pritrdil. m. začel brez plačno podučevati v petji, ob enem pa tudi v igrariji na različnih instrumentih, in s tem vabi k obilnému vde- Poročilo županstva Cerkni- leževanju. Kdor želí učiti se bodi-si petja, bodi-si igranja To bot med in ; O Izvoljeni posredovalci za Cirkniško občino so sle- pe vsk poslužijo gospodj uro zvecer nadstropje). in gospodičim v čitalnič škega o izvolitvi 5 zaupnih mož za posredovale^ na kakem instrumentu, naj se vsaj do prihodn] pri prepirih med strankami se je vzelo na znanje. prva občina, ki se je poprijala te nove postave ateri ravno zdaj „Novice" pišejo so- Naj se te lep prilike (Tretja slovenska predstava) dramatičneg dru deči: Andrej Milavec, posestnik v Cirknici, Anton Kra- štva bode v pondeljek 20. dne t. m. Predstavljala se šovec, posestnik v Dolenji vasi, Janez Milavec, posestnik bode prvikrat nova veseloig v Cirknici, Jožef Premrov, posestnik vMartinjaku, Jer- ki je bila v Parizu". v dejanjih Gospá nej Debevec, posestnik v Begunjah. (PreskuŠnje uČencev Živinozdravniske in kovaske p o d p sole) so prihodnji pondeljek, torek in sredo. — Novo „mehrerer Laibachěr Biirg (Nemska zastavica.) Neki nemsk plakat b se pošilj po Ljublj ? u dr ímenuj se WVl/v; wv ^Ti jixvviAiji ^řUiiVAVij Vix y »»Vi VAV au ^ * v> v/ • V f v yy *JLA ^ JLA JL \j L \j A JUCil U V> I lia U1 » H â Z 1 ci ^ C% yyCtlO šolsko leto v tej šoli se začne 15. dne prihodnjega Mann des Friedens" priporoča „den nicht extremen meseca novembra. Prihodnji „Oglasnik" pové več o tem. Parteien" kot poslanca v državni zbor. Vse v tem pla- glasílo als (PreČastiti nas gosp. Pire) , mnogozasluženi mi- katu nam zastavica sijonar v Ameriki, 881etni stareek, se je nedavno po- Nemci ali Slovenci? vrnil v svojo domovino nazaj, kjer hoče ostati, dokler so tí „Laibachěr Biirg