if \ Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leta »- - - S6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6183 NO. 37. — ŠTEV. 37 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. 3C=E 3D Entered^ as 8ecoPd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 13, 1929. — SREDA, 13. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Francija protestira proti pogodbi. PREROKOVANJA PODROBNOSTI 0 ATENTATU SPOR URAVNAN, TODA REŠITI BO TREBA ŠE DOSTI FORMALNOSTI Anglija in Francija nasprotujeta. — Dogovor je končal devet in petdesetletni spor. — Papež in kralj bosta odobrila pogodbo prihodnji mesec. Sveta stolica ve kaj dela. HOOVER NA POCITNICAH RIM, Italija, 1 1. feb. — Italija in Vatikan sta končala svoje devet in petdesetih trajajoče odtuje-nje, ko sta ministrski predsednik Benito Mussolini in kardinal Gasparri, papeški državni tajnik, podpirala v palrči sv. Janeza Lateranskega dogovor, s katerim se je spravilo rimsko vprašanje med stvari pretekle zgodovine. Trije separatni dokumenti so bili podpisani od pooblaščencev svete stolice in kralja Viktorja Ema-nuela. Ti trije dokumenti so bili spravna pogodba, konkordat in finančna konvencija. Skupaj u-1 lavna vaj o vsa politična, verska in ekonomska vprašanja med Vatikanom in Kvirinalom. Po podpisanju je ostalo znano, da so mednarodne komplikacije in protesti iz cerkve same spremljal i konečno odločitev za mir. Anglija in Francija sta potom svojiH zastopnikov protestirali proti delom uravnave, ki se tičejo njih interesov. Španska namerava tudi vložiti protest, česar pa dosedaj še ni storila. Katoliški ugovori proti gotovim delom značilnega dogovora so bili tako ogromni, da ie papež Pij XI. danes javno odgovoril svojim kritikom. Francija je protestirala, da bi bil konkordat nevaren za interese one dežele. To se je očividno ti kalo dejstva, da bo mogoče Italija stopila na mesto Francije kot zaščitnica katoliških misijonov n al Dalj nem iztoku, Južni Ameriki ter na bližnjem iztoku. B I H I :V Angl lja je vprašala, če je resnično, da bo posvečena milijarda lir, katere se bo plačalo papežu za zemljo, ugrabljeno leta 1871, katoliškim misijo-nom na bližjem iztoku. Ko ie odgovoril kardinal Gasparri pritrjevalno, je rekel angleški poslanik: V takem slučaju moram protestirati, kajti to bo škodovalo kolonijalnim interesom Anglije. Kardinal Gasparri je z neobičajno eneržijo odgovoril: — Sveta Stolica ve, kaj dela. Vprašanje se tiče le nje in Italije. Širjenje katolicizma, celo v divjih deželah, ne bo nobena ovira angleške trgovine. mSS 1 v Floridi. Najljubša zabava n:n .je ribolov. DIPLOMATI BODO DOŽIVELI VELIKA PRESENEČENJA SMRT ZNANE ANGL. IGRALKE Lily Langtry je umrla v starosti 77 let v Monte Carlu. — Slavna lepoti-ca je bila prijateljica kraljev. — Srčna bolezen je končala karijero slavne igralke. U*.\LOX, Anarlija. 12. febr. -Lady do Bathe, prejšnja Lih L a uprt r v, nI a v na angleška lepotica, je umrla danes na .sr'-iii bolezni. MOtrUsno /. nekim sporočilom h Moirte (aria, .Monaco. Iprran je je bila profesija Lily Laajrt ry. a rouiični sloves je uživala kot lepotica. Rojena je bila v oktobru leta IStiL' kot šesti otrok pastorja Le Breton. Bila je potomka neštete ^a števila prejšnjih duhovnikov na tem malem otoku v Kun* ln Po svoji poroki iz Langrtry j^ Prišla v visoko P< t v svet j: je bila odprta. Xi se odlikovala s posebno nadarjenostjo kot igralka, a njen ugled I je bil tak. da so takoj poskrnHle ; v gledišču, kjer je nastopala, i Xikdar ni (bila ]>osebno dobra igrala, a prva leta nTi odru so bila »zvan rodno obilna, kar se tiče j financ. Naenkrat }>a je javna radoved-. nost prenehala, ko je postala sta i !vjša in niso njene igre več napolnjevale gledišč. Province in Amerika so bile bogato polje za leta, potem ko stir bomlon naveličal plačevati /.a to. e Hoover zaveda rastoče važnr.v;? i dobro vodenih zunanjih odnoiajev a ameriški narod. Dobri časi pa so odvisni od miru in naš zunanji urad je agt ncija vlade/.a pospešen je miru. Nadalje je pod našim sistemom predisednik direktno odgovoren za vodstvo zunanjih /.n i v in stvar dižavnega department*« je dobavit«! mu >inforniaeije. da lahko vrši svoje posle naprej, lliter. in zdrav nasvet je neobhodno po- j treben. kajti če se pre Isednika povede zrj nr ^ vsled netiteineljenih poročil, katera mu department, st LINDBERGH SE BO POROČIL Ustavil se jye v Cozemel, Mehika, na poti v Ha-vano. — Letalec se je zaročil s poslanikovo hčerjo. MIAMI. Fla.. 12. februarja. — Polkovnik Charles Lindbergh, ki •nahaja na poti i/. Belize. Hon- pripravi , . lahko ustvari po- | ^V" ^pu*td svoj loložaj. ki dovede do resnih sitno- i v sti. če ne do vojn- - | l,lka- tla"es z-'utraj ob l^mih. V naši zadnji ^knro-voini z Me-I:°J'1;'S,M) z ra ,n koro pol milijona dolarjev tu- ! Xicaragvi in v številnih drugih, kaj. na vojem prvem obisku in ži- slučajih bi prihranile točne in na-I Cozemel je otok v bližini Yuea-vela je spi r h zelo razkošno skoro j tančne informacije vladi Združe- tan ožine ter je gazolinska j>osta-prav do svoje smrti. T. A. EDISONA Edison je našel 1200 rastlin, iz katerih je mogoče pridobivati gumi j. — -Iznajditelj, star dva in osemdeset let, ima Herbert Hooverja za svojega gosta. NA PREDSEDNIKOV VLAK FORT MYERS. Fla.. Jehr Thomas Alva Edison, zatopljen \ svoje eksperimente, ki obljublja jo kmalu produkcijo gumija v masah iz navadnega plevela, je sto-pd danes na površje, ah priliki svojejia dva in osemdesetega rojstnega dneva ter nudil svoj letni komentar glede modernega življenja. To je bil pravi Edisonov dan v njegovem tukajšnjem zimskem domu. X a reza l je "birth-eake" novemu predsedniku Hooverju. Henry Fordu in Harvey Firestonu. a drugi odlični gostje so predstavljali le ozadje. Mr. Hoover je bil le nadaljni pričet ni k v krogu treh starih -prijateljev. Iznajditelj je bil pozitiven glede številnih stvari. Objavil je. da j«' našel 1200 rastlin. da proizvajajo gumij in približno 40 teh bo "kutiviranih v velikem obsegu". Xapovedal je paniko, če se bo j>ovečalo špekulacijo na borznem trgu. se zavzemal za nadaljnih $24.000.000 za izvedenje prohihi-eije. zahteval mornariško enakost z Anglijo ter rekel, da je ambicija primerno dom ^t lo za 'college' vzirojo. Prepričan je nadalje, da sta go! 1' in tennis neizmerne vrednosti za podaljšanje življenja, da Mehiški predsednik dolži katoliške fanatike ter je oprostil svečeništvo. — Ena aretacija je bila objavljena. — Predsednik se je bal za svojo ženc^ MEXICO CITY, 12. feb. - Predsednik Emilio Portes Gil iz Mehike je včeraj zvečer pripovedoval poročevalcu "Worlda" o dinamitiranju privatnega vlaka v bližini Comonfort, v državi Guanajuato. Vračal se je v glavno mesto iz države Ta- maulipas, ko sta bila s^roj in dva voza pognana v zrak. mora biti zmožnost za .'odstvo rojena v človeku ter se izrekel za ob'Vns« ko obratovanj«' javnih uti-litet. Odpustil ,;e eno vprašanje kot "too damned ridiculous". To je ibil nioIčeT- interview, v katerem je jrlnhi iznajditelj hitro napisal rolgovore na vprašanja, stavljena mu na pisa'ni stroj. J'o-zabil je na trideset obiskovalcev, ki so ga pozorno opazovali, zatopljen v pomen kompliciranih oblik. do"-im je napisal odgovore na druga vprašanja zelo hitro z majhnim koščkom svinčnika. Xa koncu pisanja je odgovoril z 'besedami na vprašanje,'kaj bo storila znanost ah svet v .naslednjih petdesetih ali stotih letih. — Mi ne vemo niti en milijonski del enega odstotka glede vse-ira — je rekel. — Mi ne vemo, kaj je elektrika, zvok in luč. vendar pa vidimo veliko otvorjeuje. Župan Walkei bolan. Nikaraški banditi ubili i štiri delavce. MANAGUA. Xicaragva. 11. februarja. — Štirje nikaraški de-laei rso bili umorjeni od banditov. južno od San Juan in oddelek mornariških vojakov Združenih uih držav številne zadrege ... ... gube ugleda. Predsednik in kongres bosta morala rešiti dva bistvena problema v reorganizaciji državnega ,, , , 4 v, , oaletel od tukaj malo po sesti u departmenta ter zunanje službe. Prvi problem, da se najde pri merne ljudi, bo sorazmerno laliak K luč k temu je denar. ja na Miami- panameriški zračni proiri. BLIŽE. Honduras 12. febr. — Polkovnik Charles Lindbergh je ri danes zjutraj na"" poti v Miami, preko Ha van e. Pet minut poprej je od letel Lyman-Merritt, ki ga spremlja pro- - --------------------ti severu. Iruzbo ter postala , držav je odšel na pozor išče zioči- ROJAKI. NAROČAJTE SE XA Zadnja .jn.ročila pravijo, da se "GLAS NARODA", NAJVEČ- je Lindbergh zaročil s hčerjo ame-Jl SLOVENSKI DNEVNIK i riškega poslanika v Mehiki, Mor-V AMERIKI. 1 rowa. J » -----» ------— " v » i k lov. c /i. i v"v. i— jateljica prejšnjega kralja Ed- na. kot je objavil tukajšnji glav"- ti je bil takrat še navedni ni stan ameriških g"vi. sil v Xicara- Xeu vorski Župan Walker je o-stal daikt* na svojem domu vsled močnega prehlada. Zdravni Ki so mu ukazali, da mora ostati v postelji. Bolan je tudi Charles F. Hand, županov privatni tajnik. Senat sklican za dan 4. marca. WASHINGTON'. D. C.. 12. feb. I)a se da predsedniku Hooverju priliko, da takoj imenuje člane svojega kabineta, je določil predsednik Coolidge. da se bo sestal senat dne 4. marca k izvanredne-mu zasedanju. Flint umrl na parniku. MAXILA. P. I.. 12. februarja. Frank P. Flint iz Los Angelesa, zvezni senator iz Californrje od leta 1905 >do 1911, je umrl danes na parniku "President Polk*', na katerem je potoval krog s\Jeta. Njegovo smrt pripisujejo akutnemu unetju slepiča, kot se je glasilo v radijskem sporočilu. — Zadovoljen sem. — je rekel, da je bila zarota proti mojemu življenju iskovana v Mexico City m da >.o bili jrlavni v Tej zaroti katolišk' fanatiki ali kot pravimo mi. catolicos ecaltados. — -Jaz nimam nobene«ra suma proli katol.škemu svečeništvu. \* zadnjem r-asu sem sprejel številna petilna pisma, ki so bila vsa anonimna. od tega fanatičnega elementa. .Jaz jim nisem posvečal nobene misLi ter jim, še -edaj ne pripisujem nobene važnotsti. Mehiški pretlsednik je rekel, da je bila ena aretacija izvršena v bližini Celya in da se pričakuje, da bodo iladaljne hitro sledile. Portes <;il je opisal poskus napada proti njegovemu življenju ter rekel, da je hi-lo njegovo največje vznemirjenj«' ob času ek-I>lozije strah za življenja njegove žene in majhu^ hčerke in za življenja žene in otrok vojnega ministra generala Amara. ki so se vodili v isti kari ž njim. — -laz sem bil v zadnji kari. — je pričel Portes Gil svoje porodilo o bombardiranju. — Bilo je devet kar v celem v predsedniškem vlaku. — Mi nismo imeli nikakeira svarila gl"de tega. kar prihaja. X a on k ta t j^ nastala strašna eksplozija in spoznal >em. da j" bil vlak dinamitiran. Vlak -se je ustavil S sunkom in mi v zadnji kari smo lahko čutili, kako se nekatere kare pre 1 nami podirajo. — Odredili smo varnostne o |. redhe ki so h le mogoče v okoliščinah. Ko nismo čuki nikakih strelov. smo pričeli s poizvedovanjem. Xaša |>reiskava j(< hitro pokazala. da so dinami-tarji pobega n i Ti. Xato smo odšli navzdol > kar ter (preiskali okolico. Xiko-gar ni bilo videti. Predsednik Portes Gil je avto- riziral i>i -World", da sporoči njegove zahvale ameriškemu narodu. ker m n jt- čestital, da je ušel smrti. STRAŠEN MRAZ V EVROPI V Berlinu porabijo vsak dan dvestotisoč ton pre-moga. — Sestradana zverjad se bliža člcve-škim bivališčem. BEliLIX. Xemeija, 12. febr._ Po vsej K v ropi jc zavladal mraz, kakoršnega ne i»omnijo niti najstarejši ljudje. V Berlinu porabijo vsak dat! dvestotisoč Ion premoga za segrevanje stanovati;. Ceste so prazne. Živil je začelo primanjkovati, ker so železniške proge močno poškodovane. V za pati nem delu Vzhodnega morja je zmrznilo 30 ladij. Nemški zrak »plovei jih oskrbujejo z živili. Iz raznih krajev prihajajo poročila. da so lačne divje zveri napadle rdov.ška bivališča. Pr:st;iii;š/-- Varna in iSurgas ob Onem morju sta zamrznili prvič v osemdesetih letih. Vsa -severoevroipjJka obal je zamrznjena kar otežkoča paroplov-bo. FocK ima relapse. PARIZ. Francija. 12. i>br. — Maršal Ferdinand 'Foc.h je inud včeraj zvečer lalnvoje-časnega državnega p islanca. veleposestnika Frana Kobleka. Xato je prereza 1 večjo poštno vrečo, v kateri je bilo 1S3.5JH) dinarjev ter s plenom jk>-begnil. Porotna razprava je trajala dva dni. Odprav ni bilo proti Klenieiiciru direktnih dokazov, so bile vendar indieije. k: so govorile zoper njega. tak) močne. da so porotniki spoznali obtoženca i tviivim z 11 :1 gladil. na kar je so-Iišče 'Kleinenčiča obhodilo na pet let težke je Je > poostritvami. V kazeči se mu je všUd tudi val ni zapor. jo je zagrabila jeklena ostrina cir- kularke. K ura It je samo zakričal jod bolečin in pade! nezavesten na i tla. Tovariši, ki so mu priiskočeli i . ... « na pomoč. so z grozo opazni, da mu je eirkularka odrezala vseh pet prstov in raztrgala -dlan do za pes'jo. Odrezane prste sn našli šele kasneje v žaganju, kamor jih j-* vrgel pritisk eikularke. Kuralta. ki je kmalu prešel k zavesti, no prenesli v sobo strojnika Japelja. kjer so mu zasilno obvezali raztrgano roko. nato mit je nudil iprvo pomoč zdravnik dr. preiSko- Obdukcija zastrupljene služkinje, j Obsojenec Pod sumim, da ni umrla naravne smrti, je bilo obdueirano truplo služkinje Margarete Dobaj. ki je umrla pred kratkim v mariborski bolnici. Služkinja j-- služila ij>ri nekem mariborskem profesorju. Pri obdukciji so ugotovili sumljive vbodi jajc z medicinskim injekcijskim aparatom. Notranje 1 ■ sprva kazen brez -preje], ka-n- je je nič- le pa L tv- vsaike izjave pa njegov zagovornik vložil nostn;) prrtožbo. Pritožil r-c tudi državni pravilnik dr. renčak nsuii prenizko o,lm' rjene kazni in te disi j«' i-ri-š odlok -tola sedmoriee v Zagrebu. S;<>! Sed-iaen.ee } zavrnil K'emenčk"evo nienostno pritožbo, pa'- pa je uiro-, Preti kratkim s- je odigrala na glavnem kolodvoru v Bukarešti po prihodu vlaka iz Targovisin krvava drama, ki bi j«, lahko imenovali tragedijo ljubosumja V urad p -tajnega načelnika j< pridirjal zasopel mož. ki s- j» predstavil za Gussija, velepas nika. in je pove lal. da 1< ži v vagonu na prig i mrlič, nj nov .sosed Vintili.scu iz Targovi-ta. K' je postajni načelnik pobliže in-: formiral kako je mož umrl. j-Gussi povedal, da ga j" on ustrelil. JVtajenaeelnik je telefoniral m j policijo, ki je morilca prijela ii; j zaslišala. Zgodovina umora je do kaj nenavadna. Vintilisen je imel z ž no Gassija Ijnbavno razmerji Imal pa je premalo denarja, da b si v njeni družbi lahko privošči ljubezensko pustolovščino. Z ni o -je preskrbe! denar na orignalei način. Odkupil je (in.* ijevo ž teza 200,(KK) p.jev in j, deponiral t v.sot0 na inie velepo-estnikove že ne. »ije«»«Vf priležin<*e. Nat ■ je br zojavil (lus-siju. naj s,, takoj pr pelje v Ilukar što. kjer ga čakaj važni opravki. Telegram j • bi! .si mo pretveza, kajti od-oLn-»t j.- prej" Gus-»i. prekrižala pot obeh tekme cev baš na kolo lvoru v Bukare Globočuik. Proti večeru ■so ga prt peljali z avtomobilom v ljubljan- ?tl vintiliscn se je pripeljal ba sko splošno bolnico. j, yarirf>vi,Ta v Bukarešto. Gu>m pa je vstopil v i—t i vlak a od lel"k Smrtna kosa. kjer j,. .S(.(!, ! njegnv t km, e. Bre? Dne 20. januarja je umrl po oklevanja .i*' potegnil samokres ii dolgi in mučni bolezni na Figar- obračunal z njim. Drama Ijidmsnm jcvcin mostu pri tivraljeveu po- nja v >e v Kumun:ji -iliu. ko- sestnik -Jcsip Prosinšek. mentira. -— Na Karlovški etv-ti 15 v Ljub- Najtrš* metal na svetu. brže zastrupljena. >o odposlali; ljani je preminul j>o dolgi bolezni -Josip Batulel. poštar v pokoju. — \" Ljubljani je umrl nadzor dil zahtevi državnega pravd nika j nik drž. železnice v pok. Ivan Lu- Carboloy. ft katerem in je kazi n obsojencu zvišal za j kan. je najtrš;: kovina na — V Novem mestu je po krat-1 včeraj preizkušen v ki mučni bolezni preminula post stnica Frančiška Kosičkova. rojen n CJreiroreičeva. — Ljubnem na Gorenjskem ,e umrl Franc Poira»*-nik. j dve leti. Težka nesreča delavca. kemijskemu zavodu v preiskavo. Policija je tudi izvršila hišno preiskavo pri profesorju, kjer je služkinja rdužila. ter našla celo 24. januarja okrog 5. ure po-zbirko raznih medicinskih apara- ! poldne se je pripetila v Kranju tov in strupov. Služkinje, ki solna parni žagi ivrdke Karel Schin- PillLADKLPIIIA. Pa.. 12. feb irlasi. da vetu. je bi tukajšnjem Navy Yard.t. Nov: materia! j« •ui*y>T-*na. karb: la Naj v tč j i hujiskač v ameriškem senatu je senator Ueflin. Napa-da v-se, kar je katoliškega n kar koJiSkaj diši po mokroti. Njegove nesmiselne predlojre o-bičajno potlpira deset senatorjev. Torej niti en ducat jih ne more praviti skupaj. To je precej dobro znamenje za ameriški senat. To se je baje rets zgodilo v ue-kem michiganskem me-tecu. Pred ^cnlnikom se je moral zagovarjati »tar lahkoživček. ker je kršil suhaško postavo. Pri njem so namreč našli steklenico žganja. Sodnik ga je ob.sodil na deset »tolarjev grobe. Lahkoživče-k je jrlobo brez ugovora plačal. — Dajte mu potrdilo. — prosim. — je rekel sodniku. Šo lnik mu pa potrdila ni h »tel dati — Ali verujete v življenje na »nem svetu.' — ga je drzno vpraša! lahkoživ«': k. — Seveda, — je odvrnil sodnik. — Zakaj vprašate? — O. kar tako. Ko bom prišel v neb sa, me bo vprašal ^veti Peter: — Pa si kaj pi! doli na zemlji-' — Seveda m'in pi'.. — mu bom odvrnil. — pa sem se kmalu pre-pri'al. tla mi ne n«t>e. Ker so našli prt nu ni steklenico žtranja. mi je naložil sodnik deset dolarjev globe. — Ni mogoče. — »e bo začudil sveti Peter. — Kje imaš potrdilo? — -Ta. potrdila mi pa ni hotel dati. — Takoj prine-i potrdilo, — bo za povedal Peter. In jaz revež •-e bom moral odpraviti potrdilo ?!<'boko loli v pekel, 'kjer se bo--te vi greli, gespod f 'nik. \* Franciji so imeli izborueg-t konja dirkača, ki se je pa priče. in -e pri dirkali ni več tako onesel kot bi se moral. Neki zdravnik mu ie ve« pil m];;d< s!ne ž!« magalo. Nas! konja mr z-, pa t udi rdije-a dm uj I" • u... dosi »tavljen iz Icobabla. TROCKI DOSPEL V CARIGRAD Bivši boljseviški minister je dospel i z Odese v turško glavno mesto. -Najbrž bo odpotoval v ga najrazličnejše (govorice, k-i so bile pa več aH manj brez podlage. T rock i se baje namerava naseliti v Nemčiji. Kraljeva ljubljenca žalostna. lD. Turčija, 32. febr. *ov jtitski vojni minister ročki je eI danes iz Takoj .io ga obkolili tur-li ž njtm v ne-tjer bo njegovo LONDON. Anglija, 12. febr. — Najbolj priljubljen psiček kratja Jurija, j to imenu Snipe ter njegov papagaj, Charlotte, ki >;ta bila pirščena sama. ko so odvedli v soboto kralja v Bognor, irta zelo žalostna. — Where i« ca.pt«in? — sprašuje papiga, dočtm leta Snipe ne- slnžile pred Dobajevo pri tem profesorju, so ga veekra* ovadile zaradi nečloveškega ravnanja. Jrnku Klcmendiču zvišana kazen za dve leti. Ljubljansko državno pravdni-štvo je prejelo odlok stola sedmo- ilier. ki nahaja po K -i posta.ine-ara i>Oslo ■: ja. t -.Ika iie-reč;». Popoldne je bil za}H>-h-ii pri eir-ku!arki-žagi 2S-ler.d delavee Andrej Kura It od Sv. Duha pri Škof-ji Lok:. Ko je eirkularka »,wež;i NAZNANILO. Dva mornariška avijati-ka sta se ponesrečila. SAX DIECO. Ca!.. 1-J. febr. — i Mornariška letalca, neki seržant Naročnikom v državi Pennsyl-1 in neki korporal sta bila ubita jvania. naznanjamo, da jih bo v j včeraj j>opoldne. ko je padel njn gala, skoro cel tram. katere-a je kra*k''n- obi^kaI ^^topnik naše- ( h2plHn nn noko renčo pet milj se-Kuralt z levo roko uravnal, mu jt :ra lista Mr. Joe Cerne rice v Zagrebu, na »ptxllagi kate- |-natloma |. j.-arskega napada na poštno am- sunil z levo roko naprej, da bulaneo, zvišana kazen za dve ie-!____________]___ ti. KI cm ene i e bo moral torej se- Pomoč proti vnetim ledvi- j dfti V ječi 7 let. j cam in mehurju. Uprava lista. verno od tukaj. Vzroka nesreče še ni bilo mogoče ugotovit: Agitirajte za \aroday . n«; večji slovensTti dnevnik v .merila -3» k'- Il ISK I p T Z iravn !jen< pojasnpJO: je izborno posreč je umrl. imajo za *o i«. oper tod, zdtav- f»ril. Razprava proti Jankn Klemen-: ■ ki tri>- na m-rednosti K-.ivu- --- i - - it,.- , i in mehurja, naj jim l il za vc^'- a Mr. š eieu. ki je vzibudila sirom Slove- ' (•„■„. i.,aviu, Subk tt. K -ns., ki j.rr . 1 "'Imel si-ni no-redilosti le. i hiir«. ..aj.: avi take nerodnosti. kt*r ono « - ! avgusta med »postajama iSniarje in j ^.r^nns™^'1 ",v5:rofaj"j Škofljica, ko je vlak pasirai krai- Xuga-Tone čudovit., uspehu. 4»! .. , . ■»> • • izvrsten za ostarele ljudi, ki j «1 zeleziliskl predor, vlomil V am-, so izčrpani in onemogli, kakor tudi r.n I bulančni voz. za vratno napadel - ^.^L r£r~ | l>eštneira zvaničnika Franceta imu ž"vct-m in druerim -.rsanom ter spi«-.-j __ _ fino izboljša zdravje. Nujra-Tone lahko ! i-sratovza. mu nastavil samokres kupite povsod kjer se wlravila pr.Mlaja-j prsi, mu pokleknil na prsi in ga TL^r ^^ ------------- ; NA LOVU ZA DIVJIMI ŽIVALMI nije veliko senzacijo, se je vršila lani Kredi decembra. Kleaneneič . *. ;paJači ter išče svoje- se nahaja v Afriki Xewvorčanka Gertrude San ford. Na sliki j "" jo vidita z antiioipo, katero je s^iBa ustrelila. j iSf ;VJ . - JM ^ ZAKAJ SO NAŠE POS'iJATVE NAJCENEJŠE IN NAJIiJTREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NAŠE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, k! Izvirajo fz poslovanja t velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled tesar sa cene pri nas nižje kot pri agenta ali savodu, ki mor* poslati Vašo nakaznico t izvrčenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da m posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzopartri-kom, bi odplxie iz Netr Vorka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja. Našo cene so objavljene dnevno v Ustu "Glaa Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo eeoo, katero Tam rade v olje sporočimo predno nam pošljete nalog. Mi Imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najslbo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam * Izvršitev. A* - - i , \ * : " ' SAKSER STATE BANK HEW Yi3RK Bajka. Živela .a dva brata. < ><->- jnun je umr' .er jima zapustil t»Lrri iuuo l>rer oženje. rvi brat-ye je i»oro."-il. drairi je -a u.^t a! peči ar ter ise mu je <.1 > smrti dobro irodilo. H- Neka ob'-in-^ca v«M. Z.t vašo prijazno jjoiiioč v • ej za levi vam bom vedno hvaležen. x — Le poglej ju. — je rekel ro ' iak tovarišu ter pokazal na zaljubljeni parček v parku. — Se- i lita na klopi drujr poln^r druge- \ ea in -e tesno »rbjemata. Dam - -e imata še neznansko rada. jutri bo-sfa moročeiia. ¥ Danes je {K-pelničnn >red i. To-rej pepela na glavo: jaz in t: in ti in ona in vsi! Da bi le pep-1 kaj pomagal! Da bi le kaj zalegel! Nekateri naši ljudje so sploh čudni. Stavim, da boš videl tega ali r*nfMra. ki si bo lane*- zjutraj grehe ^plakoval z vinom ali j>a še s kako hujšo reč jo. Navsezadnje pa : samo da tekne ter da <;ta »^rce in dnšša zadovoljna. Za telesne ]»otrebe ima j>o osemnajsti amendment n broj zdravi!. * — Presneta smola, — je vzkliknil žej ar. — danes sem ukradel že I ^tiri denarnice, pa je v vseh s:ti: 1 rib skupaj komaj en dolar denar-S ja. Potem f?e pa še ljudje čudijo,! če v teh slabih časih zaide človek| na slaba pota. GLAS NARODA, 13. FEB. 1929 v \ i.. „ v ZBUZANJE MED POLJSKO IN NEMČIJO Mcl Poljsko in Nemčijo w jo Jezikovni problem v Flandriji Nedavno je bil izvoljen za za- katoliki in socijalisti še priznavala' Ktopnika mcwta Antwerpna v Bel- prednost francoščini kot obe ria gijskem parlamentu !wv oje as na rodnosti spajajoeemu svetovnemu NAJNOVEJŠE EINSTEINOVO DEO Pruski znanstveni akademiji v Pri sinovih večnega ledu. Domovina Eskimov je ameriško-1 mesij i vih številk. Cenijo na največ 20.000 »lož. Očividn0 so v sorodu z mongolskimi plemeni. .se- 1' dni p<«lp>al specfjalen trgovin- Mnr' flamski "veleizda- jeziku, s0 se sčasoma prav Berlinu je predložil sloviti fizikPvetu ni puicobnejšega, nič brezup- posebno Tunguzi in Jakuti v .-ki th 'f.vor. ki urejuje in. d obe- JaI c" V*<>rms. I>ogodek je izzval flamski poslanci priključili vse 1)r(>f t]r Albert Einstein novo de- j ne J"Se£a ne=° te neizmerne, gole le -j verni Sibiriji. Ženske so po p. ma I r/a vama promet z J som. I)> ve,iko konst-rnaeijo v patrijotič- ovire rušečemu gibanju. V ustavi Jo j.j pn nje?ovi ias(nj izjavi vz J dene in sn-žene puščave. Tu po- vi. obrazu in barvi nežnejše i POLOŽAJ V SOVJETS RUSIJI Kovor sta p'> i pisala poljski zuna- nih krogih in se bolj raznel jezi- zagotovljena enakopravnost nji minist.-r Zaleski in Ranacher, ko"13 *>orho med obema vejama j,»zikov se je uveljavila tudi azijska obala severnega Ledenega morja in otoki pred njo. Nič na . „....... „ .............. T p .. .. 4 . I. „ ... iz Kusije, ali toeneje o Rusiji v zadnji dobi množijo poročila, p.»ta- j,- nitajj^,. njso llcrfhina za s^jyuje obeh budilo po svetu"še večjo pozornost |mladi in je,soni skoraj ne poznajo,'moški; imajo ognjevite oči. a ^ M>V),'t>k(!"/!ma- Xe !i v nego njegova relativitetna teorija. |marveč S1 *sIe(Lita poletje in zima se norijo kan r Kitajke in Japon- nja.v je *no skoraj neposredno. Doljre noči tem mina alarmantne vesti nemški -lat; k v Vraža vi. belgiskega državnega naroda, med praksi. Danes se priznava k flam- ki j0 dopolnjuje. 1 Ta .1 v. r komentirajo tako 1 a "leosko govorečimi Valonei in skemu pokretu prav vseh 88 po- vai cei;h deajct ]et novo teorijo 0'le,l°ni P^čavi legajo na duha in Eskimo je nadpoprečno visok, nemški :n poljski kakor tudi dru- X,zw"'mcem sorodnimi Flamci. slaneev iz flamskih provinc. Ven- skupnosti med elektrodinamiko in ™ore. Pozinii nepregledna po- skla:lne postave, Širokih pleč in , - . . , , i° kmetskdi upor udi pobojih, iz- ke v sop ji, pritrjenem vrh glave., - , . ..... tv, •____ - , . . , sršenih nad komunističnimi erm- gi listi kot uirodno znamenje za Flamci tvorijo č-z polovico bel- dar ,se tudi med njimi razlikujejo mehaniko. Jedro te teorije, težko nadaljnji razvj poljsko-•nemških gijskega prebivalstva, vendar so niJamie- trajni levici 5 matematično delo na petih stra- tr-'.v in* kili odnoša.iev. Posrečilo bili v preteklem stoletju zapoeJiv- akt5vif!tov» ki -<0 izraziti separati- neb. je sedaj vrgel v svet. Sicer >e i kljub pr.simLd čnemu preso- ljeni v kulturnem oziru razvitej- ^ v poetičnem oziru, v sre- je obsegala tudi relativitetna teo- j: j i s t unci je dos'.'i sporazum v Sim Valoneem. Flamsko gbanje 'st°Je klerikalci in socijalisti, rija 01) svoji prvi objavi "wimo" ra,":i.'r«'m;i kratkem času, kar se za enakopravnost datira sicer ž" na desn ci Pa ^ liberalci kot za- tri strani. In je prevrnila vse do-t"!m kot znak. la bo mogoče f,d ustanovitve neodvisne Belgije stopniki deloma pofraneozenih tedanje naziranje o podobi sveta, tu li v drugih problemih go-podar- ]. 1K30.. vendar se je le polagoma Jamskih mest še nekoliko upirajo Prof. Albert Einstein bo štel 11. sk -^a ra/iu^rja m« l obema drža- uveljavljalo in izvojevalo s težki- jezikovnemu radikalizmu. .marca t. 1. 50 let. vama priti do izhoda, ki bo zado- mi d .-etletnimi napori pravico za Ta radikalizem dejansko ohsto-, \ ' •. al obe . trani. pravico. Upravni jezik za celo J3- Nekateri flamski voditelji za-1 Kak.a- znano, via la med Polj- Belgijo je bila desetletja "zgolj dedujejo že im peri jal 1st iČne ten-j PROTIVERSKA P ROP AG AN-»ko in N--m-.'-i jo povsem nenormal- francoščina. Šele leta 2S7S. je .-!k:•>!!ih trgovinskih p< godb. uradovanje v materinsk m jezi- nih narodih. Sklicujoč se na šte vrstna ledu in snega; poleti golo prožnih gibov, kamenje in brezkončna močvirja/ Eskimi so narodič. .-»Lša. žolstosivo mahovje — to je svojem gostoljubju, ki si slovi po arji {h> kmetih in kar je š> slič-nili "ve>.ti", ki imajo skupilo svoj-stvo. prihajajo "*ol ruske me- DA SOYJETOV . . .ie." kar p -meni nekako toliko kot plemeni tast i.| , , . . vsa uboga, izpr-meba v tej enolični postrežljivosti in vljudnosti; s ve- ^ J ..P°men le nov,w z o<.l-: boči nebesni svod. Potem izpremi-. „ .. .. Kakor smo že ponovno pisali, nja svojo obliko in lije v širokih ^ Sporazum glede trgovine z lesom ku. Do 1. 1880 je izhajal uradni,Vlltn° premoč germanskega zivlja, razvijajo .sOVjeti veliko protivoi-sko krasnobarvnih pram nih. Pra--p<.meni ele prvi ugodni zaključ k list "Moniteur belge" samo v,smatrajo, da pripada Flamcem pr-(propagando, ki pa doslej ni imela meni s0 v neprestanem "-ibanju kočah. Lite mah, natopljeu jo. Eskimo uživa samo surov tjulnjevo mast- lvne. gotovo pa resne elanke, ki i)Oj>isujejo vsakovrstne težave sovj tskecra režima; ne- h1 avtor- so J SO celo Še vedno tamkaj. Iz njih odseva predvsem dejst- hra- vo, da traja še v dno hudo na- vsak dan poje neko količino mesa, katerega žvečijo ž' tudi dojenčkom. Ob tej hrani i-protstvo med km ti m mestnim sovjetske tr< sj.od.icskih pogajani, ti"-oč s > s.a- francoščini. Tega leta se je uve-i vensto v državnem življenju nad veji]co ^sp. ba. Zato so sovj ti skb nio en " " ~ Ail začetel^l to že mnogo pomeni. Osobito ker sa šele od L 3895. Po L 188C. je Sejo v roke vodstvo belgijske P^i- bruar in mar določeni za protiver-se naL'Iaš:i. da so se N'-mei dolgo dobilo nekaj kovanega denarja tike in uveljaviti premoč flan:sči- ^^ pr0pagando. Povsod se bodo branili, ug «l ti j>oj.skemu stališču dvojezični napis, znamke s<\ dvo- .. ... - ustvarjajoč vedno nova čuda sve- I »a n* t'^e vna nje trgovine, dla flamščina, toda samo v našlo- traneoskimi Valonei in polraneo- to žalostno borbo še bolj poja- tlobe, slednjič se razi »avti celo ne-je vendarle Storjen .11 Vil, dvojezično besedilo pa prina- zeil° visoko buržoazijo. Vz ti ho- jn s0 odredili, da so meseci fe- v morje .svetlobe t l raz vi- .. .. ,, , - . , ziv l, je Kskimo v nioenega človeka z prebivalstvom, da imajo oblasti velike težave z zbiranjem osobito moke, za m* sta, da dobro razvitimi mišicami, obilno krvjo debelim salom. V sili rakati ta z ! ;n. pa S(> k u:*- i' / ne s--le od 1. 1>>91., poštni pe-»u ; !'. Smatra se. čati k >mnj od 1. 3010. Po 1. preo- 3 >''4 se je smelo prisegati v obeh in da Welnih jezikih. Zakon iz leta 1 sm,"), pa je uvedel načelo dvoje-zlčnosti za cel0 državo. Vendar >■ ■ W t- ]>ridobitve Flamce.v č*1-sto le bolj na papirju. Dejansko i • nn vladovala francoščina. no vendarle da je treba to oznaniti ko kret" v zadržanju Nemčije se more tudi v nadaljnjih pogaja njih pričakovati v4čja koneilijant nost na obeli straneh. Seveda pa bo treba še pokazati če ni tako optimistično pričakova nje še nekoliko prerano. so Nemške okupacijske oblasti Na Poljskem je zavladalo zadnji'med ,vctovno vojno z vso vnemo pospeševale flamsko gibanje in mu dajale separatistično smer. Zadnjih dt.set let beleži flamščina velik razmah. Temelji gibanja ni-samo narodnostni in jezikovni, marveč tudi verski in socijalni. eas precejšnje ogoreenje zoper Nemčijo: ko se je objavila tajna (Iroiurjeva spomenica, so jo Poljaki smatrali ko znak sovražnih nemških namenov do Poljske. Še od prej pa je bilo v Poljski raz- burjenj- zaradi nemške manjšin- ^^ M kmptih igra mQ_ ske ofenzive. Enuncijacija mini- mcnt yoliko v1q?0 Katoliška du-stra Stresemanna. v Locarnu gle- hov^.ina iSlnatra. da bo s paspeše-de n>mške manjšine je sprožila vanjem fiam^ine laže ohranila na Poljskem zelo aster odmev. V priprosto ljud.stvo pod svojim vpli-\ arsavi posebno naglašajc. da i- yQm tloC,im bi m0gl{> znanjp fran. majo Nemci s svojo manjšinsko co-(,ine siriti »'brezverske^ nazore politiko prav speeijalen namen. -n lj|ldiitvo "po?ubii0.- So- Nj.m ne gre za to, da bi se v kul- eijalni moment pa izrabijajo de. turu -m pogledu zadovoljila nem- lav,skl ^itelji za borbo Hamske-ska manjšina, marveč jo hočejo 1/roietarijata proti pofrancože-imeti nezadovoljno, da bi jo mo^li nemu kapitalu in buržoaziii. tem uspešneje porabljat? za argu- Do?im je takoj p0 vojni flamska ment pred Evropo, kako potrebna liberalna franka v nasprotju s je korektura državii" meje na vzhodu. Nemci se vedno znova vra- * čajn na svoje zahteve glede pov- bi se moglo nasprotje med Polj-ratka gornje Slczij" in koridorja bko in Nemčijo presojati optimi-in v> njihovo manjšiasko delo je stično. Prizkusiti se bo moralo še-organizirano v tem smislu. Nem- le, če se je Nemčija res postavila ška manjšina dobiva iz rajha obi- na stališče, da v d oglednem času lo denarno pomoč v stremljenju, ni misliti na možnost revizije vz-da vztraja na svojih pozicijah to- hodnih meja in da se je spričo te-1 k(» časa* ila bo mednarodn sitna- ga odločila, poiskati modas viveiv cija dovoljevala na'eti vprašanje di s Poljsko. Politični in gospo-v/.hfdndi meja. Ta so očitki s po- darski problemi so v polj:-ko-nem-lj*ke strani, ki povzroeajo. da se ških odnošajih 1ako tesno zvezani, naeijonalno-politični spor ne moro da jih doelej ni bilo mogoče obrav-liblažiti; tu li ofieijalne pol.jske navati posebej. Znernost in kon-osebn-.sti so nemški manjšini cei- eiiijantnost v političnih vprašata le državljansko nelojalnost, l i njih se 7di zares predpogoj, da se jim jo diktira Berlin. !zadovoljivo likvidirajo tudi gospo- Spričo \-sega tega je težko, da darski spori med sosedoma. NAJBOLJŠA DRSALKA j« Miss Leila Brooks, ki je m - ii __ _-----* - ':■ '•* (INDCRWO^O A OHOCIIVOOO, lt» Y. porazila nešteto rekordov. ne nad francoščino. V težki finančni krizi, ki je zn-dela Belgijo nekako istočasno kot Francije, jezikovna borba tre- jn- izni spremlja čudno sikanje, vsou se ooao - I)u-tl rajnkih se gibljejo.'' ]>ra- ' vršila predavanja in brezplačno se vijo Rsk:ini> Zr;ik jfl vslo)J >traA. J * bodo razdeljevale brezbožne knjige. 110tva glede po-jsevkov; država bi ni • i a izdatno iii" zemlje ni al i propagan-» biti zadostni, ra je v dej-ne morejo v zalagat i z in- ; notranjosti 30 cm debela ledena plast. Ko pišeš, ti zledeni črni- bolj širi. Eskimo je izredno bistrega uma. umetno izzvano, so se spričo flam- pogledu. Ali bo vse to rodilo raz- ]0; prj >sv_ daritvi ]>rimrzne ma-inje"°V >ln111 *'e občudovanja skih liegemonističnih tendenc kon-'eep in razpad Belgije.' Iniku kelih na ustnice. vre len. Misijonarji hvalijo tudi eno le zganili. Njim se zdi prisil-j Zdi se, da pesimizem glede ob-, povečala areal p< je v to svrho j^o1 do: ali uspehi n e Zakaj p 'glavitna stvn. da >.- km--? ekvivab nt -ni i/.:i »bistrij-'mi i d- 11 ri j,o!ie le1 i predrairi. Kmet more imeti prodi ki na dvojezičnost popolnoma odveč stoja Belgije ni upravičen. Flam-j in neizpeljiva. Francosko govore- ci ir Valonei imajo enak interes otroke, da Vendar v t-h ledenih in sneže-: Eskimski jezik je bogat. zmis- Ino; nih puščavah le ni zamrlo v.-e|i'i dosledno oblikovan. vinske ambie:je, k r si j so nadarjeni pazljivi. , , , - . ., . , 1 J • da ho niogel m moral rodriti i»o-ni, n1 čemu Va loncu velja učenje m a- na obstoju skupne, širše domovi- ZIvlJen.lc- ^ «Tede divjih se-! Eskimi v eno božanstvo, ki ga Iopomembne flamščine kot izguba ne, K skunnosti iih siliio verni j^ nov se pasejo tu, nešte-| imenujejo "Anuta" — oč"; raze časa. Raje Flamcem. žele vlada. *v • j ".«.-,110. vmiuju JHW u«muw- _ « - --- "" i izdelke, ki i i!i o vojaških enot. Vendar bi morali zlepa dopustila njenega razpada, vsi oficirji biti vešči obeli jezikov, j Iz teli vidikov je pričakovati. Kakor pa vse kaže, pojde razvoj da se bo belgiska domača politika še dalje in pride končno do popol- prihodnja leta razvijala v praveu nega dualizma med Flandrijo in popolne enakosti. Valoncev in Valonijo v upravnem in vojaškem Plamcev v dvoedini Belgiji. zamrznjenih in samotnih vodah. Koliko je Eskimov, nimamo za- ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! ZASTAVE ■VILCNE AMERIŠKE. SLOVENSKE *N HRVAŠKE REGALIJC, PREKORAMNICE, TRO-•OJMCfc, a. UNlPUKME I T C Sigurno 25% ceneje kot drugod VICTOR NAVINŽEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUOH, PA STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEiPLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npt.vDf[ so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI.- (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar i$£e-■te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z n&aim ZEMI JE VIDOM je pa tej potrebi ugodeuo. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi PacifiČnega oceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oih^Je se na to. če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko m boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PHI: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. najte-nejši zvezi. V političnem pogledu >e sovjetske oblasti z največjo vnemo pripravljajo n?« velike volitve, ki hod o spomladi in ki ,i o sovjefc-kem režima • i * pr najajo na svetlo <• lo v inozemstvo. Boljševiški interen! .-pori so pokazali sv»je posledice celo že v inozemskih komunističnih organizacijah. Zato si 11 oče j holjševiki zagotoviti zanesljivo s stavo .sovjetskih celic, ki naj bi v bodoče preprečila slične zmede, kakor jih je napravil a front Troekeca. Miss Elionor Smith UrtBWfWO * UHNHvMft tL r. 17-letna Brooklvnčanka, ki je bila s svojim aeroplanom neprestano v zrakn 13 nr in 17 minut. • £. , ■■ jfp -'I-..--« : GHLAS NAHODA, 13. FEB. 1929 : s IGRE : * RAZNE POVESTI IN ROMANI KNJIGARNA GLAS NARODA SLQVENIC EUBLISH1NG COMPANY, 82 Cortlandt Street, New York, N. Marija Varfclaja: ▼ platno vesano ▼ dno platno ..............LN ▼ usnje vezano..............lil * i!lac> nanje veaano um.».LH thwart: T platno veumo ............LH ▼ fino platno česano ........1,11 ▼ uEcje rezano ............lit t fino nsnje vezano .......UM #tov. Italijanski hi ItaljaoAa slov. f Krvna osveta ..............35 slovar--------------J« i Kuhinja pri kraljici gosji noild .59 Spretna kuharica; trdo vesana . ,L45 Kaj se je Markam sanjalo...... .25 dvcto Pismo stare ta nave saveae. Kazakl ........................ JSQ lepo trdo vezana-----------t.M Kroetske povest, trda vea.......I__ Sadno rlna ................ •«• i Kraljevič berač................. JS% Slovenska siovniea (Brernik) Križev ^ rom£m (BayJ lrd ^ l l0 trdo vea. ................ L29 Križev pet patra Kupljenika.....70 lYna knjiga in berilo lahkega je- Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 .60 v platno vezane ............ Jt v fino platmi vezano ......1—0 t usnje vezano..............1.65 T fino usnje ve?nno ........1.89 L1 m (i debelimi Crluuni) : v platno vezano ............ J)t T fino listno vezano ........l-5f V fluo m»n1e »ea S'a6 Hum : T platno vezano t usnje vezano , v fino usnje ti rra mala t v platuo vezano v ceiir&d vesano t fino osnje vez. 1,— .143 .1.8 j zika ................ Veliki vsevedei.......... Veliki slovenski sp:sovnik skih in drugih pisem ...... Voščilna knjižica ............. Zdravilna ziHiACa .............. Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. 1.3© Zbirka domačih zdravil............C« Zgodoiina Imetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladice ............... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv.......................1.20 RAZNE POVESTI IN £ OMANI; Levstikovi zbrani spisi M Hrvatski Molitveniki: .............80 ............1.90 j .......... lil ' j Vri. rik-v. povsod eebro, floras najbolje .................... l Agitator (Kerfaiiifc) broS. ...... ! Andrej Holer .................. Utjelia slaro-t i, fina vez.........1.— Arsene Lupin .................. najfinejša ve/. ..............1.(50 Ke:ieak» vedeževalka ............ Slava Bogu * mir ljudem, fina vez 1.5« Belrrsjskt biser ................. uajtijiej. ».vez ..............LC0 Beli macesen ................... Zvone« c nebeški, v jilutno.......80 tfele nori (Dostojevskij trdo res fina vez ....................1.— Bele noči, mfl.ll junak .......... Vidin*. I ail n. i ! .ez ..........1.00 Kalkansko-Tnrfika vojska ........ rut * nebo, najfinejša vez ......I.G0 Balkanska vojska, s slika ml .....15 ReraČ s stopnjie pri sv. Roka .... .50 lilagajna Velikega vojvode .......G0 Boyt roman ..........................JiS i Baraka vojska .................. .11 M Bilke (Marija. Kmetova) ....... JgS trgov- 1 *v- Pesmi — Ode In elegije —» ......2.251 Sonetje — Romance, balade ln ..... .50 legende — Tolmač (Levstik) ...79 .......44 2. zv. Otročje igre t peseneah <—ii Različne poezije — Zabavljlco in pu£ico — Jeza na Parna« —■ Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis t— Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez ..100 5. it. Slika Levstik« fn njegove kritike in polemike.............79 Ljubljanske slike, — HlSnl lastnik, Trgovec, Kupčijsfci stražnik, U-rsdnlt. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Naukarca, Du- il .*5 M .49 .73 .89 Aagieiki molitveniki: (Za mladina) Child's Praj erbook: v barvaste platnice vesano ..., t belo kost rezano..........1.19 1 dnevnik........ Key of lleavea: t usnje vezano .79 Key of lleaven: r nsjrinejje usnje vezano L29 (Za odnwlou) Key «f Heaven: t fino o*nJe vesan« .....,.LI9 ChiJu'a Prayerbaok: Catholic Packet Manm%l: t fino usnje ...........,.„.1.59 A v? Maris: t fluo nsnje vezano .... ..,.1.49 POUČNE KNJIGE: Abccednik si" ven ski ............ .35 Angleško slovenska berila ......9.99 (Dr. Kera) Amerika in Amerikami tTrnnk) 5.— AngciJska služb* aU nauk kako se naj etreie k sr. maši .........19 Angb -Jio-slov. In aiov. angl. siovar J9 Boj nalezljivim boleznim ........ Cerkniško jezero................ Domači žlvinozdravnik, tnl. vez. .. Domači iivinozdravnik, brofi..... Domači zdravnik po Knaipo trdo venano ................1.99 broširano ...................1.25 Domači vrt, trdo vez.............1,— tlOVtdOrpj* Božični darovi ............ Božja pot na Šmarno goro . Božja pot na nicfln ...... Poj In smaga, W+t........... Cankar: Bela Krrzantema ...... " (»rešnik Lenard, broii Idlmo življenja,....... Cvetke ......................... Cesar Jožef II................. Cvetica Borograjska ........... ftu-ovniea ..................... Črni panter, trd. vez........... broS............. Čebelica ........................ Črtice It iivljenja na kmetih ... lirohii, slabi car ln mine povesti spisal Mličlnskl ............ hovnlk, itd.............. • • • • a a Marjetica ................. • • • ' Mladi gozdar, bros. ...... Moje življenje ............ ....73 31ali I jO ni ................ ...,. .89 Miljouar brez ilenarja .... ..... .75 Mrtvo mesto ............. ......75 | Male življenje ............ .......95 Marou .krščanski deček is Llba- ZlUDdf ........2« Uladih lAidkenieiof l>oi iivo- VODIJ * • • a ■ * a.a m • a • « » m a^J Mlsterija, roman ......... ......1.10 Mlinarjev Janez ........... ..... .50 Mnsolina.................. ...... .48 Mrtvi Gostač ............ ...... .35 Mali Klrtel ............... .......7« [ ^lesija .................... • ••••• »BO Malenkosti (Ivan Albrecht) j Sanjska knjiga Arabska ........ Spake, humoreske, trda vea...... Strahote vojne ................. Štiri smrti , 4. zv. Skrivnost najdenke ............ Smrt pred hišo ................ Stanley v Afriki .............. Strup iz Judeje.................. Spomin znanega potovale«........ Stritarjeva Authologija, trda vea .. Stritarjeva Anthologija. broš. .. Sisto Šesto, povest Iz Abrueev Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- ^an .......................... Stric Tomova koča ............. Študent naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa ............... Sveta Notbnrga................... Sredozimci, trd. vei............. broS. ....................... Spi?je, male poviti ............ Svitanje (Goveliar) ............ Stezosledec ..................... Šopek Samotarke ............... Spomini jugoslovanskega dobro- volca, 1914—1918 ............ Slike, Mož s raztrgano dnžo .... Sveta noč .................... Svetlobe in sence .............. .1.59 K JSt 0 . J59 ...35 . ,.50 . .05 .50 . .75 .L59 . J)0 .89 . .89 .59 ,35 JZ 5 .88 .60 .49 .35 1,00 .30 .35 1.23 I — .3t 1.29 .. jse „ Jta . . .8« Mladim srcem. Zbirka povesti slovensko mladino ......... .Mož s rastrgano duM> ........ .73 Na valovih južnega morja , .70 Na različnih potih ....... .b9 Notarjev nos, humoreska .. Narod ki i z mira........... .53 Nas* vaa, 1. del, 14 povesti .30 Naša vas, II. del 9 povesti Ji9' Nova Eroiika, trd. ve«. .... .sa .80 .00 .25 J>5 .6« l.vJ f f. S I P Gospodinjstvo ...................L— Jacoslavija, Me lik L zves^k.....1.59 2, »vesek, 1- 2 snopič ......L89 Kubična računi ca. — po meierskl meri ............... ........75 Kletarstva (Skallcky).......... £.99 Kratka srbska gramatika........ .39 Rajlga • IffH-an vedenja. Trdo vezano ................L99 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvate/ in Srbov .............. .39 Kako se postaue državljan Z. D. .23 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju.....59 Kai. Katekizem...................G0 Mati: Materinstvo .............1.— Mlekarstvo ................... Lh Darovana, zgodovinska povest Dalmatinske povesti ........ Dekle Eliza ................. j'oq'Drama v zraku, roman ..... 1 60 1 Do1*® ro{ta ................ Dobra hči Evstabija......... Do Ohrida in Bitolja ....... Deteljica ................... Doli s orožjem.............. Don Kišzt iz La Manhe..... Dve sliki — Njiva, Starka — (Me&ko) .................. Devica Orleanska .......... • • • • •• »S3 ______40 .. .40 .. J9 .. .39 ... .70 .. 19 ... .59 .. .40 ... .C9 ... JS% DnLovni boj .................... .69 Dedek je pravil; Marinka in fkra- Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev t Katakombah .45 Farovška kuharica ............ .30 Fran Baron Trenk .............. .35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo.....................59 Go-Jovnik (2 zvezka) ............1.20 Po stran klobuk Godčevski katekizem ...... Gospodarica sveta ........ Gostilne v stari Ljubljani . GrSka Mytologija.......... ... JS5 ► . .39 .. .49 ... .3 j •. • .40 ... ... J« ... .79 .. • .89 ... .40 ... .49 Naša lete, trd. vea,.......... broširano • ...<■.....»... Na Indijskih otokih.......... Naši ljndje ................ Nekaj iz ruske zgodovine .... Nihilist ..................... Narodno pripovedke za mladino.. .49 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln elrahote z bojnih pohodov bivSe-ga slovenskega polka ........1.59 Ob 50 letnic! Dr. Janeza E. Kreka .25 ... .80 .... .60 .. .25 .. 1,00 ,...1.60 .. .60 .. .50 • • a ... as Onkraj pragozda -........... Odkritje Amerike -......... Pasti in zanki ............ Pater Kajetan .............. Papižinja Fausta ........... Pingvinski otok .......... Povest o sedmih Gbešenih .. Pravica kladiva ............ Pabirfd is Roža (Albrecht) . Pari Miti zlatar ............. Petelinov Janez ................ ,78 Prihajač, povest .................69 Št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. 1. del ........ L— i Štev. C0. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del.......L— Št 6L i Golar) Bratje In sestre.. .75 St. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski).90 St. S3. Idijot, IL del ...........99 Št. St. Idijot, IIL del ..........M Štor?. G5. Idijot, IV. del .......Jg t si 4 deli skupaj ........... .S.2S Št 66. Eaiaela, skoai uho iivanke, veseloigra...... ,4? SIo>:ensfci pisatelji II. z~. Tavčar: Grsjaki pisar; V ZaU; Izgubljeni bog. Pomlad ...............2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barski: Potresna potest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................ 2.50 Veronika Deaeniška, trda ves ,...L5fl Za križ In svobodo, Igrokna v 5 dejanjih .....................*, Povesti, Berač • stopnjic pri it. Roka ........................ .59 Poiigalce ....... Po strani klobuk Plat zvona ..... Gusarji .............. Iladži Murat (Tolstoj) Hektorjev meč ....... .............21 ............33 .........-.....40 ............ .35 -25 Pri stricu .......................60 .40 Prst božji ..................... .39 .60 Praprečanove zgodbe ............ £3 ..1.99 Patria, povest iz irske junaške dobe .30 Po gorah in dolinah.............80 Mladeničem (Jeglič) I. ......... .35 DL zt. ...... .85 Uči papeža broširano Nemško-angleški tolmač .........1.10 J trdo vez........ .75 .. .60 .. .75 ... .80 ...1.00 Največji spisovnlk Ijnbavnlh nisem .80 i Hudi ^^ Dlage duše, veseloigra____75 Najboljša t.lo». Kuharica, GGS str. Iojk) vez. (KalinSek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe, s pllkaml. Navodila za spoznavanje užitnih ln strupenih *ob ...........................1.49 > . • mm. M .t9 M Hiša v Strugi ., Hedvika .......... ... Helena (Fmetova) . Dado Brezdno (II. zv.) .50 JS -40 .35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ................... broširano ................ .89 .69 Izlet gospoda Broučka ..........1.2fl brez učitelja —i mL ^ Ol 9S9I m* ••••••II Nemško slovensko*" slovar ....... Iz tajnosti prirode .............59 Slovensko nemški slovar .........80 U modernega sveta, trdo vez. ....1.60 M \ Igralke, trdo vezL.............. 1.09 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro- kovnjaCev na Kranjskem...... »99 OjaČrn beton .....».....•..•• Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Praktični sadjar, trd. vez. ......3.00 Perotninarstvo, trd. vez. ........ 1.80 Perctninaratvo, broš. .......... L50 Psra čitanka, ves. .......... .78 Prva pomoč, Dr. M. Rus........1.— Pravila za oliko ................ JU r rikrojevanja perila po iivotnS meri > vzorci .............. mofcoje na alkobolskl ---.78 « .75 k »tel, pouk za rabo par« .. ..L09 Mdorai pojmi iz Badio teh-vezana ......S." ..................L7S broSlrano Igralec ........................ .75 Jagnje .......................... ^9 Janko in Metka (za otroke) .... JbO Jernač Zmagovač. Med plazovi..., JH Jutri (Strug) trd. v. broS. ••••••••••*T #75 Jnriičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zreskov*, lepo vezanih ........................19^— Sosedov sin, broS. ...............41 6. zvezek: Dr. Zober — Tngomer broširano ................... .71 Jnisn Miserja, povesti iz Španskega življenja .....................JM Kako sem se jaz likaL (AleSovec) L zvezek JU Kako sem se Jaz likal« (AleSovec) IL zv. .69 Kako sem se jaz likal, (AleSovec) HI. zvezek .........60 Korejska brate, povest la mls1 Jonov t Koreji ......... .... .39 Kmečki pent, trd. vea. .......-.-. .L20 Kmečki pun t. bro3. ............ .00 Knjiga o Džungli .............. .89 Poslednji Mehikanec .............39 Pravljice H. M ajar .............. .SI Predtržani, Prečera In drugi svetniki v gramofonu ..............25 Prigodbe čebeliee Maje, trda ves . .1.96 Ptice selivke, trda vea.......... .73 Pikova dama (Puškin) ..........J9 Pred nevihto .................... .35 Pravljic« (Milanski). .......... L— Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) 1. zvezek ................... .49 2. _ . a M —k. • m, • r. .49 Popotniki .....................n. .«9 Poznava Boga....................39 Pirhi ..............r.............89 Povodenj........................^9 Praški judek.................... .28 Prisega Huronskega glavarja .... JS% Prvič med Indijanci ........... J9 Preganjanj« Indijanskih misjonar-jev ...........................JI Rinaido Rinaldini ............. JM Robinzon......................... .69 Robinson (Crusee) ..............L— Roman treh sre ................1.30 Rabi j i, trda vea ................ .75 Bdeča megla ........................78 Revolucija na Portugalskcan ..... ^9 Romantične duše (Cankar) J99 Razkrinkani Habsbnrianl....... M Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbor-iana .........................L89 Rdeča lu bela vrtnica, povest .... X9 Slovenski šaljivec .............. .49 Slovenski Rohinson, trd. vea. .78 SnneSkl Invalid ......................JU Skozi Orno Indij« ............ .59 • • • •* M SHAEESPEABEYA -lELAi Macbbet, trdo v«. ..............^9 broširano.....................73 Othelo ...........................70 Sec Kresne noč} ................. .79 SPLOŠNA KNVJiZNCA; Št. 1. (Ivan Aibrectit) Ranjena gruda, Ii.virna povest, 104 etr., brofiiranu ..................... J9 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, ■ Izvirna povest. 181 str., broS.....56 Št. 3. t Ivan ituzman) Testament, ljudska drama v 4 dej., fcroS, 105 strani .................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletn« klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................j® St. 5. (Fran MilCinski) Gospod Fridolin Žolna ln njegova družina, veselomodre črtica I., 72 strani, broširano ..............M St 0. (Ladislav Xo^ak) Ljubosumnost, veseloigra v eoem dejanju, poslovenil E>r. Fr. Bradač, 45 strani, broS...............J&5 St 7. And^rsonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. broS. -......... Štev. 8, Akt. žtev. 113 ..........751 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc VTeber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bra?. ...........7§ Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura Is min d est!, 55 str., broS. ........JBS j št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str.. broS.......JSi I Št. 12. (Fran Milčinskl) Mogočul prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 81 str., bres...........39 Št. 33. (V M. Garšin) Nadeida Nikola je vna, roman, poslovenil U. Žen. 112 str., broS............39 Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodncf-gospouarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 238 str., broS...........................89 Št. 15. Edinond in Jules de Gon-cocrt, Reuee Mauperin, prevel i •. ........ u uu...••••• .40 Št 18. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 Btr., broS. ...........45 Št. 17. (Prosper Marlmee> Verne duše v vic&h, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ............ .39 Št. 18. (Jarosl. Vrchllckv) Oporoka lukovškega grajširaka, veao-loijrra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petin dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., broS.........M Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komura^aki, japonski roman, iz fesi ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS..............45 Št 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broš...........................J2j Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 Št 23. {Sophokles; Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 Btr., broSlrano...................... .31 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str.. Št 25. Poslednji dnevi Poenpoja,____ II. del .......................8« Št 26. (L. Andrejev) Črne ma* ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broS. ..........................J| St 27. (Fran Erjavec) Brezpo* slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS. ......S3 Št 29. Tarzan sin opice........J)0 Boka roko ..........r.. JSS Živeti ..................JE8 (Gaj Salnstij Krlsp) Vojna s Jngnrto, poslov. Ant Dokler, 123 strani, broS. ..........J® Tiso« in ena noč, mala Tik za f rento ......... TatlČ, Bevk. trd. vea. ... Tri indijanske povesti Tunel, eoc. roman ..... Trenutki oddiha ...... Turki pred Dunajem .. Ira z angeli .......... .00 . .74 .. .75 . .3« 1.26' .50; JiO .1.20 \ robstvu (Mad^rič) ............1.53 Velika pratika Vodnikove družbe ia leto 1^2" ..................40 V gorskem zakotju ............ V oklopnjaku okrog »vete, 1 del 2. del .................... Veliki lnkvlzitor .............. Vera t Waldova), broš......... Vi^njega repatlra, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pustiv je šla, III. zv..........35 Vrtnar, ulabindrath Tagore), trdo vezano............. broSirano ............... Vojska na Balkana, s slikami .35 .98 ,L— .35 .75 .60 Volk spoknrnik in druge povesti. 1._ Trdo vezano ...............1.23 Valetin V6 i Zgodbe Napoleonovega Hnzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj Iz Bosne ...................7H Zlaiarjevo zlato ................ .vf Za miljoni ....................... .99 Življenje slov. trpina, izbrani spljd AleSovec, 3. zv. skupaj ........1.51 Št 31. Št. 32. Št 36. .59 -S4 .ro M9 0 I GEE: Beneški trgovec. Igrokaa ▼ n. dejanj.69 Cyrano de Bergcrac. Heroična ko-medija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.79 Edela, drama v 4. dej............60 Mcrta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ....................... .39 Naši ljudje, veseloigra in šaljivi prizori ..............................40 Ob vojski. Igrokaz t štirih slikah.. .89 Tončkove sanje na Miklavšer večer, Mladinska igra 8 petjem v 3. dejanjih.....................89 R. U. B. drama v 3 dejanjih a pred- igro. (Čapek), vea. ...^..'..-m .45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .78 Ujetnik munkm, veseloigra v 2 dejanjih .........« Ljudski oder: zv. Tihotapec, 5. dejanj .......6e 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih Iger: Z na^ih gora.................... 3. stiOT'1?. Mlin pod zendjo, Sv. Ns- Sanj-.......................g« 13. snopič. Veslaška, Smrt Marije sievipe. Marijin otrok ........ 14. snopi«. Sv. Boštjan. Junaška deklica, Materin blagoslov .. Jfi 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjofa In Neia .............. 20. snopič. Sv, Just; Uubezen Marijinega otroka ................. PESMI IN POEZIJE: Akropol-s Jn Piramid-« ...........80 bro&irano ....................80 Azazel, trdo vez ..............,,1.— Balade in romance, trds vez. 1.25 | mehka vez.................1,_ t Bob za mladi zob. trda vez........40 Gregorčičeve poezijo ............ 60 ti-«': 1'ored narodnih pravi ji v o Vrbkem jeziru. (A. Funtek) — Trdo vezano ....................! Kettejeve pot-zije, trda vez. ......1.10 Kragul jčki (ttva) ..............65 trdo vezano ..................80 Moje obzorje, (<;anrf) ..........1.2"' Narodna pesmirica .............40 Narcis (Gruden), broš,............30 Primorske pelini, (Gnuten) v .35 i Slutne (Albreht), broS...........J10 Pohorske poti , brofi......30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske jto^inl ln prevo-li znanih slovenskih ponnl v angleščini ..................1*3 Prešernove poezije ..'............C0 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea .................50 Sto ugank ......................J>0 V zarje Vidove, trd. vez......... Vijolica. Pesmi za mladost.......60 Zvončki. Zbirka pesni J za sloren- sko mladino. Trdo vezano......90 Zlatcrog, pravljice. Lrda vez...... .63 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek ...................75 II. zvezek ...................75 i Pomladanski odmevi, L In II. zv., vsak .........................45 ; ' Ameriška slovenska lira (Holmar) 1._ j Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 • 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................... .45 v MOŠKI ZBORT-. Trije moški zbori (Prrčič) —^ Izdala Glasbena Matica ....... .40! Narodna nagrobnica (Pavčič).....35 Gorski odmevi (Laharaar) 2. sv., .15 S. ivezek: TI osrečiti Jo hotl (me-žan zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor > ; Stoji, solnčlce ■toj; Kmetskl hiši ............ .49 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................l.—? 12. Tuntum Ergo. (Premrl) .59 Masne pesmi za mešan zbor. —» (Sattner) .....................59 Slovenska Sv. Maša. za ni» šan zbor, s sprt mljavo orselj ......J9 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge* nitori. (Foerstor) ............. ^9 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge- nitori. (Gerbič) ...............59 Srce Jezusovo. 21 pesmi na vast sreu Jezusovem. (F. Kimovec).. X9 Hvaiite Gospoda v njegovih svetnikih. i-'sml na čitst s\otol- fc'nn, (Premrl .................49 10 .btsnjiiiiih in 2 v čast presv. Sr. ft Jezusovemu. iGrum) . .... ."3 Missa in bonoreni St. Joseplil —. (PotMchnik) ...................19 Utanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................43 Oremus pro Pontifice.............10 Hyrie ...........................60 K t, v t temu Rešnjenra telesn — i Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................69 NOTE ZA CITRE: Bjri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (>VlLr:ui > :......23 Sarafan. Itnska i>e. iWilfna>. NOTE ZA TAMBURICE. Slovenske narodni pesmi ra tamba- raški zbor iti ptlje. 1 L; .juk > .... 1.39 fioiu šel na planince. Pod puri slov. uur. pesmi. ............1.09 Na Gorenjskem je fleino........ 1.__ NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VA.NJKM BLWiliJAC L"spa\ar.ka.................... NOTE ZA KliAVIh,: Album evropsloh in ameriških piesov (Lisjak) ......... I.G0 Ljubavno blebetanje, P^ika mazurka. (Jaki > .....................1| l'rimnr-ki odmevi. Fantazija. .—> (Breznik ■ .....................f,« Mabtl. Intermezzo. >r Aletter > ____^u At a Penguin's i'icnic. L"~tcrmezzo. (Aletxer) ......................2» RAZ GLED^ICE: Zabavne. Različne, ducat ...... Nevvjorške. Različne, du ac .... Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................ Iz raznih sloven-kih krajev, Uu< at Narodna noša, ducat ............ posamezne po ............ .4« .41 .41 .40 Zemljevidi: SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) ..........1JJ5 Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ...... ................. .45 MEŠANI ZBORI: PIpninske, II. zv. r. «♦. Pogled v nedolžno oko.....15 Št. 10. Na planine .............. .15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalce ...............11 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30 (Pregelj) ..................1.00 Ura, srednješolska, 2 zve^ra skupaj ...........................J— Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: PsaLm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Dlvna noč..-.-.....49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav........49 6. zvezek: Opomin k veseljn; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........49 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvafikem sprevodu; Geslo .49 Zemljepisni Atlas Jugoslavija ....1 Stenski zemljevid Slovenije n inoC-uim papirju s i.ialiie:.L:ul pregibi ....................T Zemljevid Jugoslavije ............ Zemljevid: Slovenske dežele in Istra ....................... Pregledna Karta Slovenija ...... Pok rajni ročni zemljevidi: Gorenjska .................... , Slovenske Gorice, dravsko ptuj-. skopoije .................. Ljubljanske in mariborske oblasti Pohorje, Kozjak ............. Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ................ Prekmurje in 3Iedumurje Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. Canada .................... Združenih držav, veliki .......... Mali ......................... .80 .30 .10 .30 .30 .30 .30 .30 .30 40 .49 ,15 Nova Evropa ....................59 Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentuckv in Tennessee. Oklahoma, Ind'-ina, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po.....23 Zemljevidi: Illinois. Pennsylvania, Minnesn-ta, Michigan, Wisconsin, Wes' Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................ Velika stenska rnnna Evropa 2.^9 NarG&lom je priloiiti denar, fctf-disi v gotovini, Money Order ali pošt".* enam?:z po 1 al 2 etnta. čš pošljeti gotovino, rekomandirajii pismo. N4 naročaj*« knjig, katerih ni * etnikv, Knjige pošiljam* poiinino preti* "GLAS NA ROGA" CortI*Rdt St., Kuw Yor^ ROJ AKT, NAROČAJTE SS N4 "GLAS NASODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče: kdoi kaj kdor kaj ponuja; kupuje; kdor kaj pre- daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit u«peK — MALI OGLASI v "G !ai Nt f o 3 Su GbAS XARODA, FEB. 132?» m __:_ -Jules Le r mina JABLANA Jac<|U n i bil .slab človek. Le v svoj žep. In ker je bilo že poz-nekoliko živahen j»» b"l in težko >e no. .se j" vrnil proti Parizu, je zoperstavljal trenutnim poze- Jablana, ki se med tem dopod-ij■ -njem. Vnet dijak prava, pre- kom ni {ranila, je šla za njim. žet .s Sehopenhauerjevo filozofijo, N"i običajno, da bi šla kaka ja-je živel trdo življenje. Ker inu blana za človekom, ki je nekoga je majkal > denarja je dajal pri- zadavil. Zato bi bilo krivično, ako vatne ure in njegovo življenje j«; bi smatrali Jae je poillesrel -ti drsanje korenin, se je (»krenil i i/|i lož.njem, katerim se je — kot in videl — črno v črnem — jabla-boino videli — malo preveč vda- 110. jal. Lepo, je rekel, pač nisem po- Xekega poletnega večera jo je polnoma pri zavesti! Brez dvoma mahal s praznim želodcem in praz- pomanjkanje navade. Iio že bolje, nim ž poni skoz Pariz. Pri temi Šel je dalje in drevo mu je sle-ga je navdajala tiho jezo misel dilo. na iiek i/.let. določen za prihodnji j Jacques je začel premišljevati. dan. ki ><■ ga radi pomanjkanja f Torej, je rekel sam pri sebi, ta denar,m n- lu> 111 >«r«'l udeležiti.; jablana je vidna oblika vesti, ka- Takc je pri£e! -ko/i pr dme>tja in kor duh Bauca v Macb-thu. Ta «'h o>mih zvečer .»e je znašel na slučaj varanja čutov pa je tembolj dolgi, prazni. deželni eesti, ki je čuden, ker ne čutim prav nič. da peljala preko Aubervillierske rav- bi me pekla vest. Nič ne de. D'-- nine. iiar imam. ponoči bom dobro spal \ena loma pa je začelo deževati ,in jablana .-e bo jutri zjutraj vr- V velikih kapljah in hkrati tudi '"bi na svoje .staro mesto. grmeti. Jacques ni bil strahope- Jae«iu"s je bil mirne narave in tec, ni a- hal ne bliska, ne groma, ^e je znal prilagoditi razmeram. Tembolj 1 ta ura je na.dajal > >krb-' Ko je z zadovoljstvom .jrestel jo dež, ki je močil njegovo tcžk - j vsoto, ki jo .j<' imel v žepu, je po- prisluženo o hleko. spešil korake. Pa ne zato. da bi Ne levo. ne desno, ni bilo ob ce-:'!®^l drevesu, čigar korenine .?o bi- sti nikak-ga zavetja. Končno —M neutrudijive. temveč, da bi čim- kakšna sreča — je zapazil neko!l»r«'je sam prišel k počitku. drevo. edin ». r>ilib> nagnjeno ia-■ r\ , . , • , ni , . i Dospel je do svojega doma. Pred nlano. .1 aequo, jo je z veseljem - - , 1- 1 ■' vrati .-e je vprašal ali ho mogoee jHizdravil in se akr 1 pod njene ve- ... ... - 1 J i jablana vstopila z njim, m začutil je skoraj sočutje zanjo, ko je pomislil na ozka hišna vrata, ob katerih bi si* veje gotovo polomile. Pozvonil je. odprl in zopet zaprl. Jablana je ostala zunaj. Jae-jVeče.|je remenu. pa moram .ti | Jacques llg^tovil. da mu je opera- c .ja vrgla osemsto in še nekaj Nevihta je vedno bolj narašča-' Jacques, ki nikakor ni bil -lah »vek, gla.-no zabavljajoč ter se slonil na steblo jablane. - hrb-1 'rnjen pr>ti Jaeač nekoliko preveč nalezel. zu sodeč, je bil tr» konjski naslon toni < t r repu je bil Po vi« Bin či jt ken Jii vek. riti. ho i m. d K« nikakor ni bii >lab elo- p »v Se enkrat moramo t akaj od tega trenutka dalje, ►goče kdo n -koliko vzdvomil ovini aea »m. iea I '>olj od {T j frankov — v zlatu in srebru. Ni i sta 1 tu praznih rok. Nenadoma se je spomnil jabla- ! ne. j Stopil je k oknu. dvignil zavese • slišal jecljanje tega nez- j in jo videl, kako je stopala popol-11 .>e prepričal, da niti 11a j noma mirno po trgu gori m doli. uljudn » vprašanje ne do-j Jacques je celo zapazil, da je ulju-ua. j>- sel Jaeqins tiho j dno stopila vstran, ko sta šla mi-Irevesa. /grabil moža za vrat mo dva stražnika, zadavil. Ko je to storil, jej Jacuues je legel in spal do ju-torl»e denar ;n ga vtakniljtra. KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 1. januarjem smo pov išali obresti za vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4i/j%. K vlogam se bo pripisalo sedaj V>2% več obresti na leto od glavn.ee in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4M>% obresti: vloženo vloga z obrestmi v 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4 Jo $100.— $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, $100.— $124.78, 155.71, 194.32, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4Vs> Povišani dobedek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijatjva za. redno štedenje. Stalno naraščajoča vlo-Kja Vam odpira ifcve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. .j j M SAKSER STATE BANK Iftw Fork, N. Y. —'— PRAKTIČNA IZNAJDBA Od solnca vse dobro in zlo. i Proti deveti uri se je zbudil. .Nekdo je .s j>estjo potrkal na nje-1 gova vrata. Ves zaspan se j • dvig-' nil. Prišli so prijatelji ponj za i nameravani izlet. Ves vesel jim je odprl. Oblekel se je. vtaknil nekaj zlatnikov v ž p in vesel od-j šel z njimi. Jablana, ki ga je spoštljivo čakala pred vrati, je šla tik za njim. kakor sluga v kaki odlični hiši. Jacques, ki ni imel nikakih predsodkov. se ji je rahlo nasmehnil, kakor .staremu znancu. Šli .-o v kavarno 111 pili vermut,; kot se tu zjutraj spodobi. Jac-i qu"s je vse plačal in pokazal to-1 varišem zlatnik, ki je bil z velikim vikom pozdravljen. 44Natakar,** je rekel Jacques, "dajte še jablani V"niuil,j''' Natakar, ki ga ni razumel, se je jezil. Jacques se je glasno zasmejal. Nato so napravili načrt j — za izlet. Jacques je rekel, da bo čilo lepo z brega v votlo 11 plava- KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. najel voz do kolodora. Vsi so bili lo za njimi. Jaeqn> . ga ni izpu-; ft'br. Detroit, Mich. stil iz pred oči. pripravlj n. da hi febr. Johnstown. Pa. JKDIfWDOM UNMIMO«. K. V. Nemški major (iruber j iznav ! pripravo - katero se zamorejo odpraviti ploščnata stopala. Otroka, ki ima taka stopala, ni treba drugega kor vsak dan parkrat teri po deski, ki jo vidite na '.ki. pa mu stopala postanejo normalna. vzhičeni. "No? Sedaj boš pa morala de- mu v slučaju potrebe pomagal, lati dolge korake." 'je rekel Jac-i ques jablani in po prijezno sunil s komolcem. Zvečer je bil J acq ne.- silno pijan. Zakričal j ■ svojim prijate- 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. , ... . , Ijem: "Vsi skupaj me dolgočasi- Ko so vstopili na voz. je stala _ ■ ... jablana mirno poleg, nato" pa se je tudi ona začela pomikati in je sledila vozu. Sklonjen preko voza. jo je Jacques gledal. Nenadoma je v strahu zakričal, njegovo jablano bi kmalu nekdo povozil. K sreči se je šra o pravem času umaknile "Kaj pa ti je?" ga je vprašai eden izmed tovarišev. "Ne vznemirjajte se, .jaz imam jablano." ''.Jablano ima! Jablano ima i" , . , , , . . ., r semtertia le neka] centimetrov od Na kolodvoru ie lnlo Jaeque^u , „ , , , . obale. Ker je zaeutn potreb 1 j »o skoraj težki), da se bo moralo np- . . ,- , •• • , , . . . J 1 opori, se ) ■ približal svoj jablani govo drevo, do katerega je ze en- . . . , , ' . . in jeclja je rekel: til — eastna beseda — nekako . . ..... , . , . « . . , "rli si m«>ja prijateljica, podpri nagnjenje, tako zelo truditi 111 teci ,, 1 za vlakom. Toda kmalu .s? je po- m' miril. Jablana ie stopila ' brez! In -i1' A voznega listka — taka pretkanka -ovo tel° ui našl° ^l>'>tilkllli — na pločnik vagona in stala prej ** ^ ZVf,HI •srnui r'bi,U nHV'" vrati kakor kaka tel^na ^arda, dol. padel v vodo .nizgunl. ki spremlja svojega kneza. FLU, SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA te. Vaša družba me ubija, zapuščam vas in gr- 111 s sv:>jo jablano." Smejali s«, ,st_- in ura hoteli za dr- . N-varn. sr. več kiutise-a i»ovr:itka f!t: epidemije je zelo važna ker vre-zati — a zaman. . , ... , me je zelo nezanesljivo v teui letu iu Nastopila je noč. Spremljan i«hko i«.vzn«"-i i»ovratek vsak eas. od svoje jablane, je Šel ob strmi Vs4' ura«ln«» ol.jave vs,M.ujejo >leor: čila : I »rži te vaši ere v a odprta ! obal:. \ svojo sramoto si je moral priznati, da se precej opotJ-! ka. Čutil se je ponižanega pred narejeno i>. kaskare in (Jrujsih Zdra-drevesom. ki je hodilo zravnano! "luih zcIIm-. i>oma-:i .lržsiti ereva či-. -i-i -1 - sra in v istem easu jaen vaš životu! za 1111111, ker 111 bilo nn,- pno. . , . , .. ..... , 1 sistem m imIjmuiio silo. /.nizanje od- Jacques se j klaverno opotekal j jM-rne sile dnje prilik.. ImkterijaUi. da Solnce. kralj dnevnega neba. je v človeku o. je istotako znano. Kakih drugih vplivov pa soln-eu nismo pripisovali. Kako zelo smo se motili! V zadnjih štirih letih >mo imeli na -zemlji toliko naravnih katastrof, silnih naravnih nesreč: po-volnji. viharjev, potresov, kakor jih sv t preje v desetletjih ni doživel. Spomnimo se na ogromna povodnji v srednji Kvrojii — 111-^iji. Turčiji. Kanali, na strašne viharje, ciklone in tornade v Kv-ropi in Ameriki, na potrese in v:«'-kan.ske izbruh", ki s0 uni-ili toča mesta in cele pokrajine. T'eenjaki so zamam iskali zemeljskih vzrokov tem nesrečam, dokler n;so slednjič začeli sumiti, da obstoja vzročna zveza med temi u 1". čujočimi do«r -dki na zemlji in -solnčnimi jiegami. To so. na.ia.i-tančnejše primerjave 111 raziskovanja v jK)lni meri potr lile. Moderna znanost je dokazal i. da ]>ovzročajo pege na solncu orjaški vrtinci, ki v razdobju en ijsi let naraščajo in zopet pojemajo. Prav v enakem času in istodobno pa naraščajo in pojemajo na zemlji severni siji in magnntični v -harji. To dokazuje odvisnost v-e-ga zemeljskega življenja od dogol- TRINERJEVO GRENKO VINO«««">»«>• Izvršujejo svoje smrtnouosno ilelo. ampak Trinerjevo irrenko vino i«»ve-ea to silo in vas napravi /možne prestati nap:i«te flu. I »oUi se v lekarnah vrednostni '"11)1011 v vsakem zavoju. 1 lrey.pl;ieni vzore*- i pri: Jos, Triner <*.>- l.TU'1 S. Ashlaut! Ave.. Cliu-ago, lil.— ( A-Iv 1 -Jablana, ki je o-tala sama. se je vrnila na Aubervillhrsko rav- Ker se je Jacques zanimal le za 'nino. svoje drevo, je zanemarjaj svoje prijatelje in prijateljice. I11 ena izmed njih. ki je čutila zanj odkrito simpatijo, mu je to očitala. ! "Ali si ljubosumna na jabla-J no.'" jo j" smeje vprašal -Jacques. O jablana! O jablana! Zložili j so zanjo pesmico, in jo ves dan1 prepevali. Jacques se je baL daj ne bi njegove jablan« užalili. T0-1 da ta je ohranila — na angleški način — svoj mir. O lahkomiselna razpasajenost! j () srebrni smeli mladosti! Zaba-I va se je razvijala, ob vinu so se razživeli. Ker je trpel Jacques j pred kratkim veliko pomanjkanje, j * občutij sedaj izredno ugodje. Pil je veČ vina kot ga je zmogel. A ni bilo mogoče drugače. To .se ne zgodi vedno, da bi prejšnji dan ubil konjskega nie-šetarja. in kateri drugi človek ima vštric sebe vedno jablano da bi čakala nanj pred gostilnoTo- j rej je bila njegova nekoliko raz-j pokajena veselast toliko bolj opra- j vičljiva. ker so držali z njim korak | njegovi prijatelji obojega spola, j Velikodušno je zalučal kupico' šampanjca v jablanine veje. "Čoln! Čoln! Peljimo *»e na otok!" "Ne, ne," je zakričal Jacques, ki je postal že ginjen, "mogoče ne zna plavati...." "Kdo?" "Moja jabla...." "Jablana! Jablana, to je pai smešno! Dobro!S Jacques je nekoliko zardel, ti ljudje ga ne bodo nikdar razumeli. P »gledal je svojo jablano, kot bi jo hotej vprašati za svet. In zdelo se mu je. da bi se drevo ne ustrašilo malega izleta po vodi, najbr-že. da bi si omočilo korenine. Odjadrali so s čolnom. Drevo je sko- Iz športnega sveta uKsitaoia * UMMBWOOO. m. - 18-letni Iva nad ee Percy Williams, ki je pri Olimpijskih igrah zmagal v tekli na daljavo 2(H) metrov. RAD BI IZVEDEL za naslov treh rojakov JOHN ČESNIK. starejši. .JOHN VATOVEC in JOHN ŠEfRCEL. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njrh naslov. tla ga mi sporoči, ali naj se- mi pa sami oglasijo. — Mike Dekleva, Box 93, Hia-washa, Utah. Kako se potuje v stari kraj m nazaj ? Ameriko. A d or Je namenjen potovati t sta rt kraj. Je potrebno, da je poučen c iX>mlh llirtlh, prtljagi in druglti stvareh. Vsled naše dolgoletne 1» k usnje Vam mi zamoremo dati naj-ooijša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzoparLike. rudi ncdržavljani zamorejo poto vati v atari kraj. toda preskrbeti sJ morajo dovoljenje ali permit la Wasklngtona, bodini za eoo leto aU « moseci:v in si* mora delati prošnjo a ga dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo laata« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJC® IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija Je veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Senc in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke sroje mo-Se s katerimi so bile pred 1. Junl Jem 102S. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se 7» dno 671 priseljencev letno. -Do polovice te kvote so upravičeni sta rlgi ameriških državljanov, moije ameriških državljank, ki so to po 1. junija 1928. leta poročili in po-Ijedelel. oziroma žene in neport> čenl otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl ▼ to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester. ne€akov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa se o* sprejema nikakih profieaj am ame-rikanske vise je. STATE BANK Solnčne pege so liji. v katerih >e dviga volnena snov i/, .spotlnjih pla-t. Atomi, najmanjši ieh*i t.-izredni vroče snovi, ki .so -e nahajali doslej poti neizmernim pritiskom. >e na površju takoj razcepijo v elementarne delee — elektrone. Čim hrnhpejo ti delci i/ ustja lijaka, .se y. neizmerno brzino razprše v vesolj.stvo in zadevajo tudi zemljo: to povzroča v našem ozračju razne svetlobne prikazni, kakor .severni sij; na zemeljski skorji pa povzrcx'ajo elektroni elelc-trične in magnetične viharje. Elementarne (prirodne> nezgode zadnjih let tako popolnoma ujemajo ^ pojavljanjem .solnčnih peg. da ne more biti nobenega dvoma na vzročni zvezi med obojimi. Dne 16. septembra lfi2(i je pojavila na solnčni ploskvi velika skupina peg; Žo 17. septembra je silovit vihar — tornado opn>tošil Floritlo v Ameriki; dne 18. tembra mi se trgali oblaki nad ameriškima državama Nebrasko in Illinois-j eni: dne 21. sept. je vihar dvijal na Jamaiki. dne sept. je ciklon porušil St. Paolo; istočasno .so divjale nevihte nad Brazilijo. Švico, Italijo. Dne 25. \DVERTtSE m GLAS NARODA •>ept. so izgin-ie pege z roba soln-čne ploskve in takoj je |»o ceh zemlji nastopilo pomirjejije. Toda ne samo vremenske sil", marveč tudi vse telesno živi jen.)* na zemlji je odvisno od dogodkov na solncu. Kot prvi je to prouči! in dokaza! ruski nčunjak prof. Cijevski. Zbral je vse po latke > redno se ponavljajcW-:h razvojnih dobah solnčnih peg v 19. stoletju in j h primerjal /. nastopanjem epidemij v tej dobi. Pokazalo s je. la je epidemieni razmah t k» kolere kakor hrii»e odvisen od ^olu-čnega delovanja. Kohra se najhuje širi tedaj, ko je delovanje ua >olncu naj-ilneje. to je kadar so pege največje; nasprotno pa .v |> >-javi hripa t«Hlaj. ko pege pojemajo. Ko pa pege dosežejo najman i-ši obseg. t» la.i ob" bolezni pom hat a. Nadaljnja razL-kavanja piuer:-ških in Fran enakih zna n>t ver »kov s ► potem dokazala, da je takrat-ko potujejo solnčnc pejre preko srednjega solnčn ga poldnevnika, na zemlji povehno veliko nenadnih' smrtnih slučajev zaradi živčnifr in duševnih obolenj. Potem takem morajo imeti dogodki ua eu vpliv ua živčni in duševni ustroj ljudi in živali. D jansko .-<» znanstveniki ugotovili, da se je v dneh razširjenih solnčnih peg stanje živčno bolnih o>eb očividr.o poslabšalo. Na podlagi zve/do-znansk h opazovanj j«1 bilo možno napade bolnikov za vrč tednov naprej čisto točn"> na uro povedati. Prof. Faure pravi: "Vjjliv električnih einiteljev povzroča nenadne molitve v živčnem sestavu ljudi, ki so podobn • motitvam v delovanju telefona, brzojava iu ra 1 a; in ker živčni ustroj ureja življenje, morejo bolna telesa vsled teh motitev umr ti." 1'soda čl n eštva je torej v največji meri o Ivisna od dogodkov >>.1 solneu. T a čas imamo najhujšo dobo za >abo — delovanje solnčnih peg je zaenkrat pr koračilo svoj višek; učinke bomo čutili v zmanjšani meri š1 1—2 let', potem bo zopet nastopilo pomirje-nje na Kemiji. MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO da r.I robentpa Lir;Iciim!a, kl^ dl tVl.r.-al tnko hitro in zidovoliivo kot PAIN-EXPELLE2. Kabijo pa *a prehlade boleč.ne v prvh, glavobole, bolesti v h-btu, oko-rrocle mišice, trrlc sklepe, i«vi-r.e. izpihnjtaja, revmatične bo-Jeiine. nevralgijo itd. Toleieca cdpnmoč, katero dobe, je m-pr:- l^e prepričajte da dibhe ;r>«->. ANCHOR trgovska znamka na ntnr.tu je \jš< Taro« srvi. Vrlina in »anrn'.ixa knji-i '-a je r.v;?a krrj» vsaV-- rtejete-PAIK-EXPELLER-ja. V vreh lekarnah, 2 S in 70 etnt^v. ali direktno od: 77i» Lshor-nfor/es trP F.AcLRICHTER & CO. CtURV SOUTH rt FTM 8T9. BROOKLYN, ISI.^ KILLS PAIN- NARAVNOST V TRST i > i i A ( I Skupno Potovanje po POSULICH progi priredimo dne ■ 2S. MARCA 1929 NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcania" ki ima 24,000 ton prostornine, je (532 čevljev tlolga, 80 čevljev široka in 01 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33.000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARNI K VOZI 11 do 12 DXI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak .samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street : tfew York, N. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE GLAS XAiROt>A, 13. FEB. 1929 Lunin obraz. ( Nadalje va nje.) Claverhou.se — tako Nt«kega dno .sem pa izrabil je pripovedoval svojemu odvetni- ložno^t, izvabil jj^a na stran in jra ^ku kaznjence — je imel lunin ob- spravil s poti z biftekom in strih .- .raz. Saj poznate ta tip: motno ninom. Toda. prav zares, nič nil raztegla lica, ki nevidno prehajata to učinkovalo na John Claver-jv brado in čelo; vse skupaj da ok- house-a. Njegov smeh se je raz- IzogLbal se je majhnih vasi ter jahal proko trave, mesto po ce-. r°"10 nas 1>a' * rok in l'0 ,^! še vedno prisrčno in ,K>go- Stall. j tlačen, leži ravno v sredi te plošče ste j« ko prejo in njegov obraz je Ob mraku je prišel do nekega vodnjaka ob pctfi in ko je vprašal ko v *teno vržen ; testa- Morda, bil podoben luni kakor vedno. Na uikega samotnega jczdoca, je izvedel, da je mesto le še tri milje s"m zato >1>vraž,1; ni M*.to *scm Dm zažgal skedenj in ko- proč. ' dal° "tajiti, da mi je trn v peti, zolee. Toda naslednje jutro, neke Zopet enkrat je odšel na pot ter.se pričel ozirati po vernem San- niti ln0^el uvideti- s kakšno nedelje, mi je prišel zadovoljen ehez.ii. Daleč pred seboj je zagledal starodavno kočijo, .stoječo poleg Pravico živi na zemlji. Moja ma- in vesel naproti, velikega drevesa. Svoti'.ka je videla ob iitrani ecNte. Ko je prišel t[ Je bila najbrže mesečna, kot sej "Kam?" sem ga vprašal, ko (iaueho do njo. je zapazil -par širokih hlač in visokih škorenj, ki so temu Pravi> zrla 3° nok" nesrečne ,seni ga srečal na križpotju. br« dvoma pripadalo n.-kemu jezdecu s pamp. j1,re lull° in mi l>r^ala to z0Prj "Po postrvi," je odgovoril. Potegnil jo majhno piščalko, eden znakov tolpe. Takoj je pri- nost- j" Ves neumen som nanje." In ob- šel odgovor <"1 nosilea svetilke. " j NaJ bo žf kakorkoli: John Tla- raz nu, >syrtiI ko polna hma llalo! je za klical Gancho veselo, ko je stopil s konja. — verliouse-a sem vsekakor sovražil. | Ali živel že tak nemogoč čle-S a 110 he z ? .(Pa ne> da bi mi bil kakšno zago- Vek ? V.sa nj<«ova žetev je bila — Da. »lavar. .J;r/. sem že prijel biti v skrbeh za vas, — je od-,del! KaJ še! MoJa antipatija uničena s kozolcem in skednjem 1 mil debeli bandit s pritajenim g-lasom. — Sedaj cem zopet srečen. do J? koreninila globlje, bi- vrefj Tudi ni bil zavarovan, kar kljub svojim dvomom plode vašega današnjega uspeha. Mesto je pol- la je prav posebne, skrivne nara- 8em vedel. In kljub temu, tako >.i pak moj fant je res zabaven dečko! Ali ste slišali kaj tak-ga? Poslušajte ! Igral se je na bregu; kar se odlomi kos brega, pade v vodo in ga zmoči. "Oče," je za vpil. P 1 1" VoJa je skočila v zrak in me zadela." Umolknil je in pričakoval, da se bom .-mejal z njim. "Meni se ne zdi tako zabavno," sem mu dejal kratko in suhoparno. Čutil sem, da sem napravil kisel obraz. Začudeno me je pogledal; zopet se je zasvetil njegov prokleti na-meli in razširil, kakor sem že preje povedal, dokler ni postal obraz ini] in gorak ko poletni mesce; nato pa je prasnil v smeh: "Ha! Ha! Kako zabavno! Kaj ne, vi tega ne razumete? He! He! IIo! Ho! Ho! Tega ne razume! Torej poslušajte, saj vendar veste, da mlaka....1' Tedaj sem se obrnil in š"L Meni je bilo zadosti. Tega nisem mo- v«tafii£* oamiko^ ShioniRe 14. februarja: Aluenchen. Bremen 16. februarja: Parts. Havre George Washington. Cherbourg Deuischland, Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Ai.iweipen Augustus, Napoii, i:«nora 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcan la. Trat 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg R-yndam. Boulogne Sur iler. Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 28. februarja: Leviathan. Cherbourg Stuttgart. Bremen 1- marca: Aqultanla, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America, Cherbourg Albert Ball In. Hamburg, Cherbourg Cherbo"rg. Antwernen Conte Biancama.no. NapoU, Genova gel več prenašati. Temu je treba . . . "Kako jo kličete?" j* vprašal ro vojj kov. Kljub novi obleki, katero sem prinesel semkaj v iem've, tako neprijemljiva in nedoloč- resnično kakor živim, kijulr očivi- St°ritl k°neC' * de'iaK vr?* mc4d »'vami smeha. '»o/.u. katerega - m najel. se vendar bojim, da boste spoznani. >a, da se ne da povedati z beseda- l]nor,ti fTa bo monj, y hudi z5mi naj ga vzame . vet ga mora biti; "Rollona." som odvrnil. (lauelio je ži.vijjrhio potrepal onega drugega po rami. mi. Vsi doživimo nekaj takšnega stradati, je šel veselo ribarit, dali"**' ~ , P, g™* ' He! H"!" i* hehetal. "Kak- — Strah je zadnja sivar. na katero je treba misliti, če polnijo vsaj enkrat v življenju. „i pri pravi za jod, postni, ker je|Ca/ MM" Sa odm^atl 0(1 «io zabavno ime!" nevarnosti e« *te, -tovariš. Kje je sedaj ta slavna Obleka? In kje je' Prvikrat zagledamo člove- irael zanje <<,slabost." j njego\ o zoprno smejanje. f Škripal sem z zobmi, ker nje- .oznik te sijajno kočije? (ka, ki o njeni še pred trenutkom Ko bi bil kazal njegov izraz le! Xo< ponašam se, da sem prebri- ?ova mi je Šia skozi mo- — Znotraj imam obleko kočijaža, ki ml bo mogoče prav prišla, niti najmanj nismo slut.li, da bi- malo potrtosti, njegov neumni ob- ^n dečko. Ko sem torej sklenil zej7, pibal od togote. Poizvedoval sem krr;^ palače generalnega governerja. Kor je toli ^va. in že v istem trenutku prizna- raz ]e ma|0 malodušnosti in resno-j John Claverhouse-a umoriti, sem Pellona j^ bila, kakor veste, ko uniform kro^r palače, sem sklenil, da 'bi bilo najboljše, če bi se mo: "Tega človeka ne morem tr- >sti, gotovo bi se bil spoprijaznil i«e namenil vs° tako opraviti, da ^Iarsova žena." pripeljali skozi vrata te.r utopili v palačo dostojamjtveno. Potem bom peti." Zakaj ne? Da tega ne ve- z njegovo eksistenco in bi mu bil .bi se mi ne bilo treba sramovati. Tedaj .se mu je začel razlivati odpeljal voz ven ter čakal na vas v miki mirni ulici v ozadju pa- mo, zadovoljiti se moramo z dej- odpustil. Toda, ne, vsa nezgoda ee bi bil kdaj pozneje na to pomi- 'lm-n -SU preko vsega obraza, in! lače. — Jaz bom obesil to svetilko zaurg 30. marca: Vulcan la. Trst Hamburg. Hamburg. Cherbour« Pennland .C)ierr>ourif. Antwerpen Ryndam, Boulogne aur iler Itor-terdam 26. Junija: Paris, Havre (IZLET) 26. julija: lie de France. Havre (IZL.ETJ uika 7-a vino na ta dan! Jaz pravim, da bom moral na hitro zapusti j Kakšno pravico ima tak človek Ji svojega gostitelja, »če -o ne bodo izjalovili moji načrti. Da sem na srečo? In vendar, bil je opt;-- net ;i, mi je treba lo še kr:sne žrn>ke ob svoji roki. ko vstopim. mist. Vsikdar se je smejal in bil presenečen. "Jaz^bi se z vami bil? Zakaj?" ^e vprašal počasi. Potem se pa j*e gromko zasmejal. s kolom, tudi t0 ni nič za me. .Me John Claverhouse-a (oh. to straš- no-i- ko sem se obrnil in bežal na no ime) ustrelil, zabodel ali pob'il vso mo<" nizdoj po hribu. i\I nilo je teden dni in v nedeljo Sanchez pa je amajal s svojo glavo, ko sta korakala proti ko-"sijajne volje. Njemu je bilo vse "Ah. kako ste vi komični! Ho!Ho' ni (1° te?a- da bi to storil zve^er -s"m mu rekel: 4'J1- prav in 1 >po. Oh. kako me je griz- ^h. vi boste še žebelj za mojo kr- ne ^a"10 na lep in spreten način. ^ ponedeljek grest — Kadar igra moški prosto roko, glavar, potrebuje dvoje pro- ia njegova sreča! Drugi ljudje iSto. nej ife; Oh! IIo!" ; nego tudi, da ne bi padel na me ne >?ih komolcev! — je pripomnil. — Tam je vaša obleka na sedežu.1^ >So lahko smejali in nič me ni , , ! niti najmanjši sum. | Zarezal >e je in priki ste proč, kaj smeja™_,„ _ . Xaj boljše je, če sj ravite ono drugo pod blazino, ko jo boste aams- 'motilo. Še sam sem se smejal —' J Pravit<1 k temu? Xi njaii. Kmalu moramo biti na poti, kajti ples se bo pričel kmalu. Tam 'dokler nisem srečal John Claver- PrestaJati! Bože, kako se je vino in sadje za vas! , house-a. — Čudovit general si, Sanchez! — je zaklieal Gaucho, ki je že j Xa njegov smeh! Dražil me ie i-iri-o zamenjaval svojo obleko. — Pili bomo na dobro srečo ter ga- togotil. kot me še zlepa ni kak-i opirali v velikem št i In, da obiščemo generalnega governerja! !§na .stvar pod solneem mogla zdra- IJilo go nekako pol ure pozneje, ko je pridi"Jjrala kočija skozi ž;ti in raztogotiti. Njegov smei: vrata palače, dočim je Sanc-hez stokal v nevajeni livreji ter je Gan-'je laz:j za nie110j, oklenifse me je cho kadil svojo večno cigareto. Shiža-bniki pri vznožju stopnjic so in nii; veC. me ni izpustii. Ta mo-o-se j riklondi ter odprli vrata kočije. Z grandijoznimi manirami je'č,en gar?antuan.ski .smeh! Bde ali spe, vedno je bil za menoj in dr- bilo najmanjši s S tem ciljem pred očmi sem .-i K#\tr»«a5iT VI * . . . m ul^jal glavo in po onem tednu na sovražil. Vrhu tega se to ime — Claverhouse! Kakšno ime! Ali ni naravnost glupo? Claverhouse! Mili Bog, zakaj ravno Claverhouse ? To sem se vedno spraše- petega razglabljanja sem skoval načrt in šel takoj na delo. Kupil sem pet mesecev staro prepeličar-ko U'r se popolnoma posvetil njeni clresiiri A trn hi mo J-..-.W1 prikimal. "Potem si bost« [>a morali drugod {»olskati postrvi, ki jih tako radi jeste." Ni občutil moje zbadljivke. "Ne vem." je zahihital. "Vsekakor hočem jutri zjutraj na v.-e zgodaj še fnkrat prav pošteno iz-' tfaucho izstopil ter odšel proti stopnjicam. Noben« ga dvoma ni dlo o njegovi pravici, da vstopi. Goucho, JC kot ogromna pila preko mo_ S ornimi kcwlri lor elegantnimi brki, ki so bile namazane in parfu- jJh živcev ob pryom ^svitu Se je nun,ne, je vrgel svoj površni in .palico služabniku ter odšel naprej. eSerno razl al eko Stopil je v množico drugih gostov, proti koncu koridorja, vo- I i vi - • i - i • * , , • , , , , . , , t me bud.l iz najmlajših jutra- (iocega k plesni dvorani. Ko je odcl izpred pogledov služabnikov,' ... . , , , , - (njih s a n j. V mucno-vro- jo rcko-1 Sanchez nekemu bližnjemu : 1 enkrat: Claverhouse! Poslušajte ta smešni zvok. ki ga ima Claverhouse! Ali zasluži tak mož s takim imenom, da živi ? Vprašam. {"Ne," porečete vi in "ne" pravim tudi jaz. fotov uspeha in ■1 domov. do palice in učil psieo, nazval sem' tu,e> z-odaJ z->u jo Bellono, da mi iih je takoj o.l- traj s°m °paziL ko je ,ni" dala, ne da bi se še igrala z nji- mo' z mrežo m Platneno vrečico: mi. Vadi{ *eni jo med drugim za njmi 1>a BeIloiiJt-tudi tako, da sem pričel teči in ^ edel sem' kain ho?e' zat0 scm pes je moral teči za menoj, da me J0 ubral Preko travnikov in sple zal pr^ko grmičevja na grič. Preda v m 6 DNI PREKO OCEANA! Najkrai&a In najbolj ugodna pot ca' potovanj« na ogromnih oarniklh: Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar. (Ob polnoči.j Najkrajša put po lelegDicL VukrU*Ji. UL*r«a*kull pooblaaaecegaaaeata ab I- FRENCH LINE L« H late Tort; II. 1. rr , , . . ^ ..... cem poldnevu, ko vse rastline po- rr ■ • ,]e dohitel m oddal palico. Bel- P — Tujec za mene! Mislrm, da je eden "jefes polit;oos', iz Rio • .. .. , . . , ... t Tedaj sem s- spomnil njegovih . . ' . . vidno » - v . , . . ., .,,,.. .vesno liste in se ptički iioskrneio T - , - , . Iona je bila bistra žival in je dejan« ira. \ olik m oz, sodeč po njegovih manirah. llurz ima moiroče . 1 , hipotecnih obresti. Ker mu je bi- , . •, . - , sem š , ,,• , . . ,. , po sumah, ko vsa narava dremlje, i i - * - i i jala VJS® v«je s tako pridnostjo, da prijatelje v glavnem mestni, mislim! ! , <e nudUI- nast! se nahaja ter pričel beza- \em pogledu. Bil je lovcc sedaj, no pa sentimentalec. Kna najvišja I J . . , _ , izposloval ukaz za rubezen, tako . . A J vrh eriča odkoder sem lahko opa- . , , , . • , nis,.j (r,. it) v , - .\ span a in me tako raztogotil, da' , - t i ... , , , na zakonit nac:n, kateremu se uda- >rn oanjuer wuivu kakor hitro so-ga le n^le noge. ^a je na«ganjala : —Najti mora Kuiza, preprečiti njegov načrti 1 J , . da 'Jo,m Claverhouse-u ostalo , ... A . zoval ka; se je o-odilo naokrog in T. . ter se zopet odstraniti v tabor. ^ premetaval po postelji m ,e nokaj dn] (lahka mi verjamete^ 3* "dno m z veliko strastjo. , j ' J ^ s .Kakor sem pričakoval ,n namera- - It u z Je dobro zaverovan v svojo pijačo, čeprav se ni ples še isi zad:ral nohte v dIan' |le toliko dni, kolikor jih zahteva " ^ — ----- - -*- — » - - - - iva1' ^ dose^ br<^ sc prič« L, — j > slišal nekega .uniformiranega častnika mrmrati v uho Ponoči sem čisto tiho spustil zakon), da odstrani ves živi Vsedel sem se na Ah, pa vendar ne," je dejalj Čakal sem le nekaj minut, ko se c|aj za njim m ko sem mu stisnil v roko konec po- je pritrkljal John Claverhouse ob; .vo> le,,, tovarišice. — Jutri, -z glavobolom, pa bo slabe volje, ko [svojo živino na njegova pol ja; zju-' mrtvi inventar. Sam sem šel k' vodca. "Pa vendar ne m slit" reki navzgor ' Kro- njegajT ska-' r? vam' b,1° y l.o pregledoval svoje čete. Nebo naj pomaga tem ubogim vragom! jtra.i Pa sem slišal njegov prešerni njc.au, da vidim, kako ga je to'rcsno!" Odprl je lusta nastežaj kala Bellona. očividno sta bila oba J> hl1 V narav,u>m ;jmfit.n-(iiiucho ve je mirno na^meJmil. Dvignil je pogled ter videl ostu- ;smeh, ko jo je prepodil. "Nič ne zadelo, ker bival je tam že skor> in se smejal z vsem svojim prokle- najboljše volje; kratko astro bev- "Kdo bi zameril dvajset let. Ali on mi. je prišel tim luninim obrazom. "Jaz sem skanje Bellone !se je družilo z nje- čudovito. ilen obraz, ki je zrl preko baikona plesne dvorane. Globoko tidrte de," je dejal: cel, oster nos in o k rut a uuta. beli lasje in brke ter sijajna uniforma, poM jana ?. odlikovanji. — vse to je značilo postavo, v kateri je lah- si poiščejo nastnejšo pjašo." leo vsakdo instinktivno spoznal tirana province. — Naš generalni governor ne izgJeda preveč srečen danes s svojim vinom. — je odvrnila črnoLasu lepotica tik poleg nje^a. — Mogoče ga vznemirja njegova vest! — Pst : Sonorita. — jo prišel previdni odgovor od častnika. — Človek ne sme komentirati glede vesti naših vladarjev... posebno no jrlede ve*>ti toga. ker nima nobene. Človek nikdo ne ve, kdo prisluškuje ... Narava 'zatiralca ni bila csaj neznana njegovim pomiagačem, »si j« mislil Guaeho sam pri sebi, ko je šel počasi po stopnjicah navzgor ter se približal svojemu plenu. On ni bii v nikakih naglici, ko *e je sukal med številnimi mizicami na balkonu, kjer so sedeli starejši gosti večera ter daj&li prednost finim vinom pred plesom, ki «e je že pričel na gladkih tleh s-ipodaj. Gancho ni čutil nikake nepotrebne naiglice, da se približa Rui-zu. Preštudirati je hotei najprvo možnosti glede nakita med bolj premožnimi meščani. Obrnil te je na levo ter odšel počasi proti dalj-l envu koneu balkona, kjer je študiral francoske "vdove". Nato, zroč ]>rori zadnjemu koncu |>tlače, je zapazil iahod, kjer bi laliko pobegnil. potem, ko bi vprizoril "zbirko", katero je nameraval. Debeli in suhi možje so se smejali svojim dovtipoin. Starejše vdove so klepetale in dragi kameni so blesaeli na -njih rokah. m.. jI ubogim, neumnim živinčetom, če naproti z veselo se .smehljajočimi si vedno mislil, da me ne morete ^ovirni globokimi toni. Dospevši | očmi, velikimi kot krožniki za čaj-^ trpeti," je vzkliknil. "Ali ni do ribnika, je odložil mrež« in vre-Imel je j>sa. Marsa, bila je ve- ne skledice, preko obraza se mu je smešno, da sem se mogel tak0 zmo- C-ieo ter privlekel nekaj iz hlač-lika, krasna žival mešane pasme.]pa prelival dobrodušni nasmeh. ta-'titi? Že ob sami misli se je mo- nega žepa. nekaj, kar je bilo po-Mars je bil njegov, ljubljenec, s ko da se je svetil kot polna luna.Jral držati za trebuh, da ne bi po katerim sta bila vedno skupaj. | A'Ha! Ha! Ha!" je hal jal. Am- čil od smeha. dobno veliki debeli sveči. Dobro sem vedel, da je to bila "gigan- l stavil >e je pri majhnem alkovu. da zre preko balustrade na ■c pare. On z* je hotel »pridružiti plesu, a še ibolj ga je mikalo >, ki se je razkazovalo pred ijjim. t v kotu alkova je bila prazna, g^del je fer pomignil služab-nosil taso s čašami. Zlatnik, ki je padel v tenke prste slu •inesel taly> -postrežbo. Gauoho je srebal vino počasi ter zamislil, zatopljen v godbo. VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Dcact eksperimentov, Id so pretresli svet Sovražniki športa v starem veka Izgubljena Kolumbi na Thomas Alva Edison Po^anka Not triumf človeftkeca genija Soči vni vrt tekom poletja Lak Možje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqoa Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate is vsesalrja Ford in njecovi delavci Mrtvi ▼ vinogradu Zakonsko pravo v Združenih driavsh Saj se no izplača CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekšpedicij 't letalom preko Severnecn tečaju nii'inva blamaža Novci in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu in zapuMin-skesn davku Ivan Zormaa Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evrope Cvetke i livade ta mlade ia stare M i Najvišja poslopja sveta Šal ji vk o in tbadljivke Koliko prednikov Ima človek možno prekoračiti po vrsti ploš-'-i-tih kamnov, ki .^o moleli iz vodo. Claverhouse in IJellona sta skakala od kamna do kamna. Xik bir ne bi verjel, da more debel človek tako hitro bežati. Toda. on jt* l« žai in Bellona, ki je dirjala za njim, ga je končno le dohitela. V trenutku, ko je hotela skočiti ob nj^m kvišku in je bila ravno iv.\ kolenih, se je pokazala ;>kra In oblak dima in strašno je zagrmelo; tam. kjer sta bila še prod trenutkom mož in pes. ni bilo videti drugega kot veliko luknjo v zemlji. "Smrt radi nesreče pri izvrševanju nezakonitega ribarjenja." Tako se je glasil komisijski i/r k. In zato nisem malo ponosen, - a se mi je posrečilo iznebiti se John Claverhouse-a tako lepo in spretno. To ni bilo nobeno maziš.v«, n'č brutalnosti; na celi stvari ni bilo nič česar bi se mogel sramovati — to mi boste radi priznali. Njegov vražji smeh ne odmeva vrf-njegov tolsti lunasti obraz me ne bo jezil. Moji dnevi so sedaj mirni in spim trdno in globoko.™" t Mož. ki je to tako mirno pripovedoval, seveda ni normalen. Bržčas ga bodo oddali v norišnico alr v zavod za lečenje težko živčno bolnih. Mogoče pa tudi ne.