Paitnina platana * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO ('ona pasamemi itevllki Din 1*50. TRGOVSKI LIST g« trgovino, industrijo In obrt. naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, meseCno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plafta in to« se v Ljubljani. Uredništvo in upravnl&tvo Je ▼ Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.053. Uto XIV. Telefon it. 2552. Ljubljana, »v soboto, 25. julija 1931. TataCm kt. 2552. štev. 84. Za iste dolžnosti — iste pravice! (Dopis iz krogov slov.. mlinarske industrije.) da bi žitni režim tudi dopuščal tako izjemo, je pa vendar jako dvomljivo, ali l l 1 * * 1 * mo to nanin Ani«. Kakor ste že poročali, smo slovenski mlinarji edini v zahtevi, da zahtevamo pri izvajanju zakonskih odredb za žitni režim enakopravnost napram mlinom v rezerviranih okrajih Potisja. Do te zahteve nas je vodila bojazen, da bi vojvodinski mlini utegnili izrabljati svoje ugodnostno stališče. Naša bojazen se je, žal, le prekmalu uresničila. Te dni dobivajo interesenti v naši banovini po vrsti reklamne dopisnice, v katerih se ponuja moka izključno iz potiškega žita, češ, da so si znali posamezni mlini, ki se imenoma označujejo, pribaviti toliko lanske potiske pšenice, da bodo mogli dobavljati moko izključno iz potiske pšenice. Taka reklama ni v skladu e predpisi. Po odredbi ministrstva trgovine in industrije ne sme noben mlin v rezerviranih srezih mleti več nego 40 odstotkov pšenice iz teh srezov, dočim morajo za ostanek 60 odstotkov mleti pšenico iz ostalih krajev. Predpisi nikjer ne govorijo o kaki izjemi glede lanskoletnega pridelka, temveč veljajo odredbe neglede na to, od kdaj je pšenica, za vsako mletev. Ako bi se hotelo v tem pogledu napraviti kako izjemo, bi morala biti ta izjema v predpisih izrecno navedena. Neglede na to pa je tudi za primer, bodo mlini, ki vabijo na ta način odjemalce, mogli izpolniti prevzeto obvezo. Občeznano je, da se je že pred novo žetvijo, pa tudi v času, ko se o mono-polizaciji žita še ni ničesar vedelo, potiska pšenica lanske letine jako težko dobilo. Pri tem položaju je upravičena domneva, da gre samo za reklamni trik, ki ni v skladu niti s predpisi, niti z dejanskimi razmerami in ki močno diši po nelojalni konkurenci. Radi tega je potrebna skrajna previdnost, da ne bo kdo v dobri veri zaupal reklami, ki ne more izpolniti tega, kar obeta. Ti in podobni slučaji dovoljno dokazujejo, kako upravičena je naša zahteva po enakopravnosti, po enakih pravicah in enakih dolžnostih za vse kraje naše kraljevine. Zahtevamo samo izenačenje, da se tako v kali prepreči vsako izigravanje privilegiranega položaja. Nasa zahteva je pravična in niti malo ne dvomim, da se bo izpolnila. Samo želimo, da se to čimpreje zgodi, da se ne bo po nepotrebnem delala našim podjetjam škoda z reklamo, ki gre očividno preko intencij zakonodajalca f Generalni ravnatelj Tykač. Dne 22. t. m. je umrl v Pragi g. Alojzij Tykač, vpokojeni generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, v najboljši moški dobi. Kruta bolezen ga je prisilila, da je predčasno zapustil torišče svojega življenskega dela in stopil lansko leto v pokoj. Blagopokojnik je bil markantna osebnost v slovenskem gospodarstvu, za katero si je pridobil velike zasluge. S svojim neumornim in požrtvovalnim delom je stavil solidne temelje za osamosvojitev slovenskega gospodarstva na bančnem polju. Naši narodni voditelji, ki so za okrepitev slovenskega gospodarstva ustanovili Ljubljansko kreditno banko, so imeli v njem vnetega sodelav-ca in krepko oporo. Navzlic ogromnemu in odgovornemu delu, ki je v Ljubljanski kreditni banki slonelo na njegovih ramah, pa vendar ni nikdar izgubil iz vidika splošnih interesov slovenskega gospodarstva. Po politični osamosvojitvi je odlično sodeloval na nacionalizaciji raznih podjetij in pri tem nesebično varoval naše narodne interese. Uapes.no se je udejstvoval v organi- zaciji našega denarništva. Bil je dolgo vrsto let predsednik društva bančnih zavodov za Slovenijo v Ljubljani in podpredsednik Zveze denarnih zavodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Sodeloval je na številnih gospodarskih konferencah, na katerih je vneto zastopal naše interese. Njegova poročila na teh konferencah so bila vedno na višku. Odlikovala so se po-temeljitosti, stvarnosti in smotrenosti ter kazala njegove odlične zmožnosti. Udejstvoval pa se je tudi literarno in priobčil o naših aktualnih gospodarskih vprašanjih v raznih revijah in strokovnih listih lepe razprave in članke. Našemu listu je bil od prvih počefckov dober prijatelj in tekom časa v njem priobčil več aktualnih gospodarskih člankov, ki so vzbujali splošno pozornost. Sodeloval je pa tudi v raznih društvih, tako n. pr v Društvu Trgovska akademija, ki mu je bilo jako pri srcu. Blagopokojnika, ki je bil osebno jako ljubezniv in uslužen človek, bo ohranil vsakdo, tki ga je poznal, v najboljšem spominu. SVETOVNI TRG KAVČUKA. Po ojačenju, ki je nastopilo na trgih surovega kavčuka v teku meseca maja, je prišlo v pričetku junija zopet po-mirjenje, a padci v cenah so bili le malenkostni. Newyorške cene, ki so bile narasle 19. maja na 6-87 cents, so padle nato ob kolebanju na 6-11 cents. Na koncu aprila in v začetku maja dosežena najnižja točka je bila 5-87 cents. Izvozne številke' iz Malajskih držav v mesecu maju so bile s 44.300 tonami nekaj malega nad številkami aprila. Poročila iz Ceylona pravijo, da so pustile družbe obsežna kavčukova ozemlja neobdelana. — Generalni direktor Baxendale vidi premaganje krize šele na bazi IV2 pence za funt; ta izjava je zbudila veliko pozornost. Pri ceni IV2 pence bi bilo računiti s tem, da bi odvažanje z ladjami izredno močno popu- stilo; zaloge bi v šestih do osmih mesecih zadobile zopet normalni obseg, konsum bi svoje zaloge napolnil in statistični položaj bi se kmalu izboljšal. Ce znaki ne motijo, se velike plantažne družbe za tak razvoj že pripravljajo. MEDNARODNA AGRARNA BANKA. Vprašanja o ustanovitvi te banke so v Ženevi do podrobnosti razmotrivali. Ta mednarodna kreditna banka naj služi zlasti hipotekarnim potrebam dežel na jugovzhodu Evrope, naj podpira težnje njih poljedelstva in naj na ta način .poživi v teh deželah trg za industrijske produkte. Sedež banke bo v Ženevi. Švicarski delegat je prevzel nalogo, da uredi s švicarsko vlado ustanovitvene modalitete. Izdelana je bila tudi konvencija o pravilih banke. POTRDILA 0 PREVOZU BLAGA POTOM ŽELEZNICE. V zadnjem času dobivajo generalne direkcije drž. železnic in oblastnih direkcij vedno pogostejše prošnje, v katerih privatne stranke zahtevajo potrdila o količini po železnici prejetega ali oddanega blaga, večkrat za dobo enega celega leta ali tudi dveh let. V prošnjah navajajo, da potrebujejo taka potrdila za dokaz pri državnih oblastih radi znižanja ali oprostitve od državnih davščin. Ker se po veljavnih železniških predpisih potrdila o podatkih, katerih železniška uprava še nima zbranih, odnosno katere bi morala šele sestavljati od slučaja do slučaja, ne smejo izdajati privatnim strankam, pa naj jih rabijo za katerekoli namene, opozarja železniška uprava vse interesente, da v bodoče ne vlagajo takih prošenj neposredno pri železniški upravi, marveč naj jih vložijo pri kompetentnem oblastvu in v njih poleg znižanja davkov ali davčne oprostitve zahtevajo, da si ta oblastva od železniške uprave pribavijo potrebne podatke, katere je treba v vlogi točno naznačiti. V bodoče bo železniška uprava priobčevala predmetne podatke izključno samo državnim -oblastveni. ANGLEŠKA DELNIŠKA DRUŽBA. Leta 1929 je izšla The Company Act, novi angleški zakon o delniških družbah; ta zakon je največjega pomena, ker združuje vse predpise starejših zakonov, v kolikor so Še uporabljivi, in zaključke dosedanjega pravosodja na polju delniškega prava z velikim številom novih predpisov v temeljni kodifikaciji. Vsled intenziviranja gospodarskih odnošajev med posameznimi državami v povojni dobi je seveda poznanje te snovi za ekonome in za juriste velikega pomena. Zato nam izredno prav pride, da je izšel v založbi Jul. Springer v Berlinu od advokata dr. Cur-tija v Ziirichu v nemškem jeziku sistematičen opis angleških delniških družb po novem pravu in pa zakon sam; vse bovano je do najmanjših posameznosti vse, kar se količkaj tiče angleške delniške družbe. Izvrstni opis, ki ima v dodatku formularje o ustanovitvenih listinah, pravilih itd., napravi to edino tovrstno knjigo za neogibno potreben pripomoček za vse one kroge, ki so z Anglijo v gospodarskih stikih. A tudi z znanstvenega stališča ima to delo velik pomen. VINOGRADNIŠTVO V DONAVSKI BANOVINI. V Donavski banovini zavzemajo letos vinogradi površino 52.162 hektarov; v južnem delu banovine je 8353 ha, na Fruški gori 5529, pri Smederevu 2205 hektarov itd. Veliko je v Donavski banovini še lanskega neprodanega vina (južni del banovine 1000 vagonov, Fru-ška gora še več). Najmanjše zaloge ima Smederevo, ki je okoli 50 ha svojega pridelka prodalo še kot grozdje. Nekaj blaga pokupuje Privil, izvozna družba samo na jugu, in sicer najcenejše vrste, ki se prodajajo v Italijo v svrho rezanja. V bodoči jeseni se računi na še večji izvoz grozdja kot je bil v preteklem letu. Letos bo bolj kot doslej prišla v poštev Češkoslovaška, ki dovoljuje zmanjšano uvozno carino (125 Kč za meterski stot). Naročajte ftn podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Krepitev notranjega 1 V* V V trzisca. (Poročilo gen. tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča na kongresu v Vel. Beč-kereku). ('Nadaljevanje.) Za navedene piredmete bi se lahko našlo — v kolikor se ne bi mogli pod ugodnimi pogoji proizvajati doma — su-rogate, n. pr. za poper papriko, za polenovko morske ribe itd., da bi se tako njih uvoz omejil na minimum. Ostali bi torej za uvoz še kave v iznosu 132-5 milijonov Din, kakao 7‘8 milj. Din, čaj 11 milj. Din kot kolonijalno blago v ožjem pomenu besede. Tekom preteklega decenija smo uvozili iz tujine krompirja, ječmena,, pšenice, masti itd., torej predmete, katere v velikih količinah proizvajamo doma, kakor je to iznesla v svojem referatu na gospodarski konferenci Moravske banovine beograjska trgovska zbornica za preko pol milijarde Din in prosil bi g. Mandiča, da bi nam naknadno podal detajlne številke. S preorijentacijo agrarne proizvodnje je ozko povezano vprašanje naše emancipacije od inozemstva na polju industrijske aktivnosti. V tem pogledu je treba delati na tem, da postane naša industrija čim bolj neodvisna od nabave surovin iz inozemstva ter da se bazira na domače surovine. Danes namreč uvažamb velike količine industrijskih Surovin, katere bi mogli doma proizvajati. Najbolj smo odvisni od inozemstva v pogledu tekstilnih surovin, katerih uvoz znaša po lanskoletni statistiki 13.149 ton v vrednosti 202-3 mili j. Din. Vedeti pa je treba, da to predstavlja le začetek, ker bo potreba po tekstilnih surovinah s postopno organizacijo naše industrije od leta do leta večja. Na drugem mestu se nahaja kožna industrija, katera uvaža za 195 milj. Din surovih kož največ od velike živine in izvaža za cca 105 milj. Din predelanih surovih kož pretežno drobnice, ker njih predelava še ni organizirana, četudi je potreba po tej vrsti izdelanih kož na našem notranjem tržišču zelo znatna ter je n. pr. znašala vrednost njih uvoza v preteklem letu 40 milj. Din. 'Za kožno industrijo pride oljna industrija, katera uvaža sedaj m cca 71 milj. Din raznih vrst semen. V pogledu te industrije je Ministrstvo poljedelstva že podvzelo razne korake, katere pa je treba označiti kot zelo enostranske. Mislimo namreč na uvedbo pet raznih vrst taks za kontrolo identitete, provenijen-oe, kaljivosti, čistoče in končno fitopato-loško kontrolo, torej za stvari, ki pri industrijski predelavi sploh ne prihajajo v poštev. Te takse obremenjujejo uvoz do zneska 2000 Din na vagon ter tako resno ogrožajo konkurenčno sposobnost te važne grane prehranjevalne industrije. S strani ministrstva so bile podvzete samo prohibitivne mere proti uvozu tujega semena, mesto, da bi se prej proučila možnost in rentabilnost domače proizvodnje ter da bi se pred izdajo teh mer dosegel sporazum z interesenti in sestavil pozitiven načrt v pogledu organizacije domače produkcije raznih vrst semena. Edino v pogledu proizvodnje ricinovega semena so šli po pravi poti. Tu so iskali in dosegli sporazum med poljedelci in industrijci z zelo dobrim uspehom. ■Za oljno industrijo pride industrija papirja in lepenke, katera danes uvaža za 36 milj. Din celuloze kot polufaibri-kata iz inozemstva. Ta uvoz je popolno- ina odveč, ker imamo doma dovolj celuloznega lesa in to ne samo ta potrebe notranjosti, temveč tudi za izvoz. Proizvodnjo celuloze bi bilo treba zasnovati na štiirih ali penili mestih, na ‘-katerih se nahaja dovolj celuloznega lesa. To bo zdrava in dobro fundirana industrija, treba jo bo le tarifarno. podpreti. Svoj-čas je bila napravljena napaka, ker ni bila v. avtonomni tarifi uvedena carina na celulozo ter so zato Avstrijci menili, da je podan svoboden uvoz tega važnega polufaj>rikata. S tem je bila emancipacija vse do danes onemogočena toda je že zaradi krize gozdarskih proizvodov nujno potrebno, da čim prej povečamo domačo produkcijo celuloze. Potrošnja papirja doma stalno narašča, zato bo tudi konzum celuloze sorazmerno naraščal. Za sedaj pokrivamo komaj polovico potreb po celulozi z domačo proizvodnjo. Z železniškima' tarifskimi merami in uvedbo vsaj one carine, katera obstoja sedaj na ta proizvod v Avstriji (2 zl. K) bi kljub znatnemu padcu cen in potrebi po večjem investicijskem kapitalu (oa 100 milj. Din) vendar le mogli zbuditi interes podjetniških krogov za to industrijo. Poleg celulozne industrije je tudi naša proizvodnja mila. danes v izredno veliki meri odvisna od inozemstva v pogledu nabave surovega loja za proizvodnjo mila. Uvoz loja je znašal v 1. 1930. ca 33 milj. Din, kar pa v taki živinorejski državi kot je naša, ne bi smelo biti v tolikšni meri. Jasno je, da ni mogoče rediti živine samo radi loja in prav tako jasno je, da bi organiziranje loja doma, omogočilo znatno zmanjšanje uvoza. K temu cilju bi bilo treba usmeriti naše prizadevanje, kej bo naša živina vedno težje našla trg v inozemstvu ter je radi m "Tt; fr m, L tega potrebno, da se prodaja oimwibolj urijentira napram potrebam domačega trga. To so pa samo neke indikacije, katere kažejo,.da obstoje sama-v. tem pq«vcu važna vprašanja, katera zaslužijo, da jih proučimo in njih izvedljivost praktično proučimo. Poleg tekstilne industrije, katera se je v dosedanji prvi fazi razvoja omeje-' vala pretežno na ustanavljanje tkalnic, je najvažnejša za našo državo metalur-gična industrija. Naša zemlja je polna rudnega bogastva; Po podatkih za 1. 1930 ekspoirtiramo dnevno 1.460 ton surovih rud v inozemstvo. Na posamezne vrste odpadejo sledeče količine : ton 355.980 38.060 14.222 4.913 30.867 milj. Din 93.977 35.282 34.053 2.566 3.530 Vrsta železna ruda kromova ruda svinčena ruda cinkova ruda pirit Skupaj 438.000 169.408 K temu je treba dodati še 60.591 ton bauxita v vrednosti 25'6 milj. Din in 386.997 ton za izdelavo cementa v vrednosti 28‘7 milj. Din. Mi lahko našo produkcijo rud Se povečamo, toda izvoz železne rude je n. pr. iz srede Bosne popolnoma nerentabilen in mogoč samo z največjimi žrtvami s strani železnic, katera prevaža rudo po zelo nizki ceni, globoko pod režijskimi stroški. iNaše rudno bogastvo je tolikšno, da bomo mogli mi ostati še nadalje eks-porterji rud, četudi razvijemo doma me-talurgično industrijo za kritje lastnih potreb. Toda za sedaj bi bilo potrebno, da sistematično ščitimo in vnapredujemo predelavo rud in kovin doma. (Dalje prihodnjič.) Izvoz žita iz Jugoslavije in Ogrske. V graški »Tagesposk-i beremo slede- dnimi sklepi zagotoviti avstrijski trg za či informativen članek: Nedavno sklenjena trgovska pogodba med Avstrijo in Ogrsko je stališče Ogrske na avstrijskem žitnem trgu na Škodo drugih agrarnih držav, zlasti Jugoslavije, znatno utrdila. Pregledujoč zadnje statistike o ogrski zunanji trgovini vidimo, da sta glavna izvozna predmeta Ogrske živina in perotnina. Leta 1929. sta tvorila 18 odstotkov ogrskega eks-porta, lani pa 26 odstotkov. Pri tem je eksport goveje živine narasel, dočim je eksport prašičev padel. Padajočo tendenco kaže tudi izvoz pšenice, ječmena in moke. Pri tem omenimo, da je izkazan pšenični pridelek Ogrske s 23 milijoni met. stotov, pridelek rži s 7-2, ječmena s 6, ovsa z 246, koruze s 14 in pridelek krompirja z 18,400.000 met. stoti. Pride zraven še pridelek sladkorja s 14 milijoni met. stotov. Izvoz živine je znašal lani 1,750.000 kosov. Če vzamemo za zaključek pridelka (razen ječmena) v Jugoslaviji in Ogrski številko 100, pride na posamezne vrste sledeče število odstotkov: Ogrska Jugoslavija pšenica 50% 35% oves 4% 5'5% rž 16% 3-5% koruza 31% 56% Iz te statistike je razvidno, da je v Jugoslaviji produkcija koruze na čelu vseh agrarnih pridelkov, na Ogrskem pa pšenica. Avstrijski trg zalagata z žitom obe ti dve deželi, in sicer je v odstotkih avstrijskega uvoza prišlo iz Ogrske iz Jugoslavije i pšenice 48% 215% rži 62% 10% ovsa 60% 15% moke 70% 3% Dočim je krila Ogrska doslej skoraj polovico avstrijske pšenične potrebe, bo mogla po novi trgovski pogodbi dvigniti gvoj delež na 60 odstotkov. Rži bo dobavljala Ogrska 90 odstotkov namesto kot doslej 62 odstotkov, kar je približno za 50 odstotkov več. V uvozu koruze ostane položaj nespremenjen. Gtlede uvoza moke pade delež Ogrske od dosedanjih 70 na 50 odstotkov, ker je bila Avstrija pač voljna, da pripusti ogrsko žito, ne pa moke, hoteč s tem pomagati svoji v stiski se nahajajoči mlinski industriji. Z dvigom ogrske izvozne pšenične kvote za ca. 50 odstotkov je zadobila Ogrska veliko prednost pred Jugoslavijo. Vsekakor ei pa more Jugoslavija z ugo- evoj glavni pridelek, za koruzo, ker je Ca pozicija Še odprta. Ogrska je znala izkoristiti letos tudi nafpeti gospodarski položaj med Jugoslavijo in Italijo v toliko, da je izvozila v Italijo ca. 2 milijona met. stotov žita in moike. Olajšana ji je bila ta kupčija na eni strani s tem, da se italijanski listi že dolgo časa ba-vijo z vprašanjem, zakaj je Italija še vedno najboljša odjemalka Jugoslavije in ji odvzame ca. 1 četrtino njenega eksperta, na drugi strani pa s tem, da mora Italija — kot že vemo — letos v povečani izmeri žito uvažati, kljub »žitni bitki«, odrejeni od Mussolinija. Tako pride, da more Ogrska gledati letos z zadovoljstvom na dobro prodajo svojih pridelkov; s tem ji bo omogočeno oddati previsni pridelek z nekaj več kot 1 milijon met. stotov — ki ga ne more prodati — po denaturiranju po nižjih cenah v krmilne svrhe. J. HLEBŠ družba z o. z. LJUBLJANA, Sv.Petra cesta33 Soboslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo NOVA ORGANIZACIJA IZVOZA ŽIVINE. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je vršilo ožje strokovno posvetovanje o ukrepih za boljšo organizacijo v izvozu živine in živalskih produktov. Direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič je predložil v trgovskem ministrstvu izdelani organizacijski načrt. Izvoljen je bil ožji odbor sedmih članov, ki so mu pripadali zastopniki eksporterjev, producentov in mesarske industrije in ki je preštudiral načrt, nakar mu je dal plenum končno redakcijo. Piše Just Piščanec, carinski posred- t.vt, .#• , (Nadaljevanje.) LIV. Odločba državnega sveta štev. 8756/931 od 20. marca 1931. Za T. p. d. sem med drugim papirjem v nekem vagonu prijavil v oca-rinjenje tndi 4 okvirje 530kg pod na-imenovanjem »artija za zavijanje u težini preko 30 gr. po 1 m-, glačana, bojena« iz t. šte 444 a 14 Din za 100 kg. Pri pregledu je carinarnica našla, da to ni pravilno ter da bi se prijava morala pravilnejše glasiti »artija za zavijanje u težini preko 30 gr. po 1 m- u trakama iz tar. br. 444 u vezi sa tač. 3 opštih napomena za artiju« a 16-80 D. Svojo prijavo sem opravičeval, rekoč, da sem jo napravil na podstavi podatkov iz fakture in uverenja o poreklu robe. Sicer pa da je prijava popolnoma pravilna, ker komentar k t. št. 450 prejšnje tarife izrecno navaja, da se tudi trakovi (»pantljike«) pod 20 cm širine, ako niso štampani itd. ter se rabijo za oblepljevanje škatel in podobnih zavojev, carinijo po t. št. 450. Pripomba v novi tarifi, s katero se predvideva 20°/o dodatek, ne premeni ničesar na gornjem ob-jašnjenju. Izraz »trake« ni v komentarju nikjer precizno objasnjen, vsled tega se ne morejo kakršnikoli papirnati trakovi ali izrezki, ki se porabljajo za druge namene, uvrstiti med trakove (»pantljike«) za oblepljevanje vreč, kakor so predmetni izrezki. Očividno me je torej ono komentar-sko objašnjeiije privedlo do tega, da sem robo tako prijavil kakor sem smatral, da je pravilno prijavljena. Carinarnica je uvedla sporno postopanje in poslala vzorec v merodajno tarifacijo car. birfr' Ta in carinski svet sta ugotovila in potrdila mnenje in tarifacijo carinarnice o priliki pregleda, na kar me Je finančna direkcija kaznovala, češ da mor zagovor nima oslona v zakonu, da me oprosti krivde za to netočno prijavo. Kazen je znašala 932-95 D, carina 156-95 D. Prijavil sem pritožbo na ministrstvo ter v njej povdarjal: Pred izrekanjem kazni ni finančna direkcija ni malo preiskala tega predmeta, marveč je svojo obsodbo naslonila na odlok car. sveta in na važno okolnost, da znaša razlika v carini čez 1 Din. Iz samega besedila razpisa cbr. 1304&29 se pa vidi, da ima odločba car. sveta edino služiti carinarnici za proračun davščin, a ne za kaznovanje, kajti, kakor se dokazi in razlogi, ki bi Jih deklarant navedel v svoj zagovor, po tem razpisu ne smejo dotikati tarifskega na-imenovanja, enako ne sme tudi niti odločba car. sveta fin. direkciji služiti kot razlog in podstava za postopanje za krivično delo po čl. 166 car. zak. Uporaba tega zakonskega člana je torej nezavisna od spora o tarif-skem naimenovanju robe. Kakor sem že v zagovoru pri carinarnici navedel, sem robo prijavil popolnoma po smislu komentarja k car. tarifi, ki še vedno velja in predvideva, da se trakovi (pantljike) — torej »trake« pod 20 cm za oblepljevanje morajo cariniti kot zavijalni papir. To komentarsko pojasnilo ni pa nikakor protivno besedilu nove tarife niti toč. 3 splošnih pripomb za papir, ker komentar predvideva carinjenje trakov (pantljika) po tar. postavki za zavij alni papir samo ako so ti nepredelani, kakršni so oni v tem sporu. Prijava robe je torej narejena na podlagi komentarja, kateri danes služi deklarantu in car. oblastim kot baza za pravilno carinjenje robe. če se pa komentar različno tolmači, ne sme se pač vreči krivdo na deklaranta in tega delati odgovornega za nepravilnosti, ki se pojavljajo pri carinjenju robe vsled nejasnosti odnosnih pred-' pisov. V danem primeru se deklarantu ni dokazala krivda, torej on ni odgovoren in tem manj se ga sme kaznovati zaradi tega, ker Je robo prijavil v smislu komentarskih pred plsov. (Dalje prihodnjič.) V Šanghaju (Kitajska) bodo ustanovili Kubanci in Kitajci sladkorno rafinerijo v velikem merilu z glavnico 1 milijon funtov. Najgloblji rov sveta je sedaj v Braziliji v iMoro Velho in delajo tam stroji in ljudje v globini 2400 metrov. »Domače blago ima pri državnih dobavah prednost«; tako stoji v okrožnici jugosl. trgovinskega ministra na ministrstva, banovinske uprave, monopolno upravo itd.; le če dotičnega blaga doma ni, so k ofertnim razpravam pripuščeni tudi ino,zenici. Za železniško službo se bo zahtevala višja izobrazba; tako odreja generaJna direkcija jugosl. železnic. Zavirači in sprevodniki bodo morali imeti dva razreda srednje šole, vlakovodje štiri razrede srednje šole itd. Indeksne veletrgovsike cene v Jugoslaviji za mesec junij je Narodna banka izračunala: rastlinski produkti 77*8, živalski 71*7, mineralni 77-4, industrijski predmeti 71'7, skupaj 73’8; dalje izvozni predmeti 73-7, uvozni 70'1. Primarij dr. Blumauer ne ordinira privatno do 17. avgusta 1931 Število vlagateljev pri Poštni hranilnici Jugoslavije je naraslo v juniju za 717 na 158-760, vsota vlog na 271 milijonov dinarjev. Število čekovnih računov je z 19.735 skoraj nespremenjeno, zadevni promet je znašai 5672 imilij. Din. Vloge na tekoči račun 891 milijonov dinarjev. Kongres hotelirjev v Korčuli se je vršil ite dni; mnogo pozornosti je posvetil propagandi v inozemstvu. Mednarodna železniška zveza V Bruslju je sklicala zborovanje za 25. t. m, Bazjtf^vljala se bodo zlasti vprašanja železniškega obratovanja, ki se bodo obravnavala na velikem kongresu v Kairo v januarju 1933. V Bruslju bo zastopana tudi Jugoslavija. Gre izključno le za tehniška vprašanja. Telefon 2708 Telefon 3107 Naznanilo! Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORIL Avtobrzoprevozništvo Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi izven Ljubljane. Cen« konkurenčne! Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25, Z velespoštovanjem VELEPlC RUDOLF, trgovina s kurivom Banque de Geneve je ustavila izplačila in trpijo z njo tudi razna druga podjetja. Banka Danziga je zvišala obrestno mero od 6 na 6 odstotkov. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 10. oktobra 1930. Glavnica Narodne banke Jugoslavije je bila zvišana na 180 milijonov dinarjev. Kovinska podlaga znaša 1640 milijonov dinarjev, od kojega zneska je le majhen del deponiran pri Francoski banki v Parizu. Cisti dobiček banke 28. junija t. i. je izkazan z 20,378.828 Din. Na trgu bombaža je nastopila precejšnja baisse in pravijo, da bo še trajala. Novo predilnico v Mariboru hoče ograditi tvrdka Bruder Bacher und Oo. v Rumburgu na Češkem. Tvrdka je že zaprosila za koncesijo in potekajo pogajanja ugodno. Mednarodno poročanje o žitni trgovini predlaga odbor za izvozno organizacijo v Londonu. Mednarodni bakreni kartel je ceno bakra zopet znižal na 8-35 cents. V Newyorku je cena 8 cents. Rusi naročajo v Poljski premog; transporti gredo preko Gdynie ali Danziga v pristanišča ob Belem morju, zlasti Arhangelsk. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Obrtni dan v Celju. Otvoritev Obrtnega doma. — Okrožno zborovanje Zveze obrtnih društev. Dne 19. t. ni. 'je obrtništvo v Celju slovesno otvorilo iprvi obrtni dom v naši domovini. Slavnosti se je udeležil ban Dravske banovine g. dr. Marušič, ki je bil pokrovitelj slavnosti, in zastopniki raznih oblastev, korporacij ih organizacij, med njimi zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin, zbornična člana g. Jernej Ložar in g. Josip Rebek ter generalni tajnik g. "Ivan Mohorič; iPri blagoslovijenju in slavnostni otvoritvi Obrtniškega doma je med drugimi govoril v imenu Zbornice g. podpredsednik IvanOgrin, ki je naglasil, da je svrha Obrtniškega doma, ki se danes slavnostno otvarja, da zbira obrtniške mojstre pod svojim okriljem k strokovnemu in stanovskemu delu, da se posvetujejo o važnih perečih aktualnih vprašanjih, o zaščiti svojih interesov in o potrebi tehnične in komercijalne organizacije svojih obratov. Svetuje, da naj se združujejo obrtniki v produktivnih in pridobitnih zadrugah, da bi mogli bolje uspevati, ceneje proizvajati in plodonos-neje vnovčevati svoje proizvode. V drugi vrsti naj bo Obrtniški dom ngmenjen naraščaju, njegovi poklicni vzgoji, strokovni izobrazbi in napredku, da bi mogel bolje konkurirati in s.e uspešneje boriti za svoj obstoj. Polaga važnost na to, da v.lada družabni odnošaj med mojstrom in naraščajem, ker je tak odnošaj najbolje poroštvb uspešnega dela. .. V tretji smeri pa naj bo Obrtniški dom namenjen tudi gojitvi družabnosti med obrtništvom, da se obrtniško združuje v času odmora na kulturnih prireditvah in družabnem razvedrilu v prostorih Obrtniškega dojna. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je izrazil čestitke celjskemu Obrtnemu društvu zbornični član g. J. Rebek, ki je v lepem govoru očrtal borbo celjskega narodnega obrtništva v dobi pred vojno in njihova prizadevanja, ki so bila kronana s končnim uspehom zgradbe samostojnega Obrtniškega doma. Prd Okrožnem obrtniškem zboru Z. O. D. je prevzel na željo prirediteljev zbornični 'generalni ta jnik gosp. Mohorič referat o pospeševanju obrtništva ter je k drugi točki dnevnega reda podal pregled ciljev pospeševanja obrtništva, dq-deddhjth''' žbdffflCntli prizadevanj in uspehov. V polurnem govoru je očrtal smernice in naloge pospeševanja glede obstoječih obratov, da se spoznajo z raznimi pridobitvami moderne tehnike v produkciji in predelavi ter izvrševanju prevzetih del kakor tudi, da se gospodarstvo na zadružni podlagi čim bolj ekonomično organizira. Nato je obravnaval vprašanje nujne potrebe preorijein-tacije mentalitete naših domačih konzu-mentov, ki de preradi dajejo prednost inozemskemu blagu, nasedejo pri mamljivi reklami, spretni propagandi in prikupni opremi blaga, dočim vse domače izdelke vnaprej podcenjujejo manj vre: dne in vsled tega njim tudi ne priznajo dobre cene, ki jo doseže inozemski podjetnik za konkurenčne izdelke. Opisal je pokret zbornic za propagando nakupa domačega blaga in važnost vpliva tiska na mentaliteto konzumentov. Nato je poročal o delu zbornice na strokovno - prosvetnem polju,' ki” še kaže posebno v gmotnem podpiranju obrtnih nadaljevalnih šol, v podporah za nabavo učnih sredstev, v financiranju izdaje strokovnih knjig in tiska in v podpiranju ekskurzij in poučnih potovanj na razne razstave, velesejme in v važna industrijska središča. Obrazložili je pomen strokovne tekstilne šole v Kranju, opisal zbornična prizadevanja za osnovanje specialne strokovne srednje šole za lesne obrti in lesno trgovino ter naštel one panoge, kjer še nimamo za vodeča mesta v obratih in v upravi strokovnega naraščaja in kjer so danes najboljša mesta zasedena po inozemoih. Zborovalcem je pojasnil važnost posvetovanja pri poklicni izberi, ki je v drugih državah že desetletja udomačena. Sedanje stanje po vzroča, da se izbira poklic čisto slučaj nostno brez prepotrebne preizkušnje duševnih in telesnih sposobnosti vajenca, kar ima mnogokrat fatalne posledice. Tudi ni prave evidence razpoložljivih Že v 24 urah mest, podatkov o stanju posameznih panog in tako vlada v nekaterih strokah prenapolnjenost, dočim nam za druge panoge primanjkuje domačega naraščaja in se tako pospešuje možnost naseljevanja i-nozemcev. Naglasil je, da je bil načrt obrtnega zakona, ki je bil izdelan ob sodelovanju strokovnjakov iz vse države, odličen, ker predvideva izdatno zaščito domačega dela posebno pri javnih dobavah in javnih delih. Izrazil je obžalovanje, da se la načrt že davno ni uveljavil, ker b,i potem mnoga podjetja ne bila v zadnjem času izgubila velikih dobav za upravo monopolov, za vojaštvo in -za železnico, ki jih je prevzelo po duinping cenah inozemstvo. Naši obrati sedaj stojijo, odnosno so morali reducirati, bi bili lahko polno zaposleni, če bi se ta zakon izvajal. Predlagal je resolucijo, da se naprosi kr. vlada, posebno pa minister trgovine in industrije, da zakon v sedanji obliki nemudoma uveljavi. iH koncu je naglasil, da je za izvršitev velikih nalog na polju pospeševanja obrti potrebno sodelovanje vseh organizacij,, prostovoljnih in stanovskih, krajevnih kakor tudi okrožnih in banovinskih, da se bo ramo ob rami z zbornico moglo doseči čim popolnejših uspehov. Na okrožnem zborovanju so bili podani še sledeči interesantni referati in sicer: 1. g. iD. Žabkarja o stanovskih organizacijah in stanovski zavesti obrtništva, 2. g. I. Rebeka o davčnih vprašanjih z ozirom na sedanji položaj obrtništva, 3. g. I. Založnika o stanju obrtništva v posameznih panogah in 5. g. F. Igliča o vzgoji obrtniškega naraščaja in -važnosti stanovskega tiska. Predlogi m pobude, obsežene v posameznih referatih, so -bile nato konkretno formulirane v obsežni resoluciji, ki bo dostavljena vsem merodajnim mestom. Tečaj 24. julija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............ Bruselj 100 belg , . . Budimpešta 100 penvO Curih 100 fr............ Dunaj 100 šilingov . . London 1 funt Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr........... Praga 100 kron ......... Trat 100 lir........... 2269-72 2276-o6 78529 787-65 1097-55 1100-85 793-52 795-92 273-29 274-11 5630-38 5647-38 221-04 221-70 167-26 167-76 29496 295-86 barva, plenim in kemično anali obleke, klobuke itd. Škrobi in .-vetlolika srajce, ovratnike iu manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Poravnave in konkurzL Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani razglaša sledečo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven komkurza za čas od 1. do 20. julija 1981. A. 0TV0RJENI K0NKURZI:* Dravska banovina: »Crayon« d. z o. z., Ljubljana; Dolžan Marija, Ljubljana VII., Celovška c. 81; »Peklenica« Karl Vargazon, Mursko Središče. Savska banovina: MaMnarič Josip, Ča-bar; iSpiz Ivan, Zagreb, Bahačeva ul. 5; Vukovič Ivan, Križevci. Drinska banovina: Džurovič Ranimir i Branislav, Lajkovac; »Parna pila-na« Radovan Bartuila, Rogatica,Pešurici. Zetska banovina: Kapic Ahmet, Nik-šič. Dunavska banovina: Lautoš Pavl, Subotica; Putniik Isidor, Nula; Rado Aleksander, Doroslova; Save P. Hendn, Ti tel; Vaja Josip, Subotica. Moravska banovina: Miinčič Dž. Ale ksandar, Pirot; Todorovič D. Milan, Negotin. Beograd, Zemun, Pančevo: Cupič Pe tar, Beograd; Tabak P., Vladimirovac, B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORA V N AVB IZVBN KONKURZA: Dravska banovina: Knechtl Ivan, Celje, Slomškov trg 1; Mayer Teodor Karl »Fotomayer«, Maribor, Gosposka uil. 39; Miiller Rihard, Slov. Bistrica; Zupanc Anton, Stara Fužina št. 92. Savska banovina: firennera Branka sin, Pitomača; Etveš Mirko, Križevci; Hitoig Stjepan i Kosmat Stjepan, Zagreb Ktlaohička ul. 9. Primorska banovina: Nikolac J., Met kovič. Drinska bano-vina: Kabli jo Jožef J., Žepčje; Mezildžič Osman, Višegrad; Salom E. Izidor i Brat, Sarajevo. Dunavska banovina: Budanovič Terezij, Subotica; Dajč Vilmoš i žena Vilma, roj. Kon, Taro«; »Eksport« d. d., Veliki Bečkerek; Herceg Ladislav, Subotica; Koiroš Aleksander, Subotica; Odžačka Štedionica d. d., Sombor; Rajčetič i Malič Mika, Čurug; Rank Anton, Sombor; Sag Ladislav, Ban. Despotovac; »Štam-parija Sv. Antuna«, Subotica. Beograd, Zemun, Pančevo: Konjovič Živko i Džura, Beograd; Vučetin Božidar i Horovič Josif, Pančevo. Ob jesenskih prireditvah velesejma V dobi, ki jo najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj -program, utrjujejo stanovsko -zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in so-cijailne težnje, se vrši jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujskopromet-nega in gospodarskega značaja. Tako bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva. Zato je nujno potrebno in v korist -stvari same, da se ob času -raizkaza našega gospodarstva ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. -septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovske ga, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se -bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Ne .pepimo moči in pokažimo -se v celoti. Najlepša prilika -za- to je čas letošnjega jesenskega velesejma. Vse ■ organizacije, društva, zveze itd. so naprošene, da se vabilu odzovejo in svoje glavne -prireditve postavijo v dobo jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Obvestila naj se blagovolijo čiimpreje poslati uradu velesejma v Ljubljani. C. ODPRAVLJENI KONKURZI: Dravska bahovina: Neškudla Jaroslav, Ljubljana. Savska banovina: Miškulin A., -Gospič. Primorska banovina: Levi K. David, Split; Polič Marko, Split. Drinska banovina: Miihajlovič -Dragu--tin, čačak; Stanimirovič Nikola, Saba c. Zetska banovina: Pejič pok. Uroš, Kosovska Mitroviča. Dunavska banovina: Dragojevič Nikola, Badnjevac; Dražič Va-se, Kirstur; Ve-ličkovič Mirko, Grabovac. Vardarska banovina: Ovetanovič Sto-jadin, V-lasina; Kočič Tomo, Surdulica. Beograd, Zemun, Pančevo: -Vukovič Petar, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVI!:**) Dravska banovina: Brezovnik Ladislav, Vojnik; Osredkar Josip, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 13; Šef man Franc, Radohovavas. Savska banovina: Fiirst Srečko, Za- greb; Uzelac Rade, Plaški. Dunavska banovina: Avramovič Sava, V. -Radinac; Gardinovački Bato Veselili, Vel. Bečkerek; Jakovljevič St. Mita, Ruma; Kesetring Miha ji o, Jaša.T-omič; La-katoš Lajoš, Mol; Pušibrk Stevan, Ruma; Ronai Jeno, Se-nta. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurznd (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajuiStvu. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v druStvenem ta-jndJtvu. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejemu do 3. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega papirja in kartona. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje 'sprejema' do 27. julija L 1. ponudbe glede. dobave 50 komadov žarnic, 700 kvadrafmli metrov rogoznice za strope in 20 kg stukaturnih kaveljčkov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10 kg motvoza. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 250 m železa. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 380 m3 mehkega lesa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave elementov, armatur, porcelanskih izolatorjev, varoval, kombiniranih -klešč, Bergmanovih cevi, izdlirriega traku, kablove mase, bakrene';žice, vijakov, šarnirjev, tračnic, podložnih plošč, bele kovine itd. — Dne 13. avgusta t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega ar-senala v Tivtu ofertalna licitacija glede dobave raznega elektrotehničnega materijah; dne 14. avgusta t. 1. pa glede dobave kablov, žice, instalacijskega materijah, stekla itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi-podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 4000 m jeklenih vrvi in 50 komadov krogljičnih ležajev. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijah (papir, svinčniki, peresa, tint-niki, črnilo, risalni žebljički, ravnila, gobe, barva za štampiljke, pečatni vosek, vinjete itd., itd.). — Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave gramoza. — Vršili se bosta naslednji ofer-talni licitaciji: dne 12. avgusta t. I. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave elektrotehničnega materi-jala; dne 14. avgusta t. 1. pa pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave pisarniškega materijala (različni papir, kuverte, svinčniki, črnilo, ravnila, peresa itd.) ter glede dobave žarnic, pljuvalnikov in amerikan-platna. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 15. avgusta t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave obvezilnega materijala; dne 22. avgusta t. 1. glede dobave umivalnikov, posode; dne 25. avgusta t. 1. glede dobave gumijastih blazin, gumijastih termoforov in zidnih ur; dne 27. avgusta t. 1. glede dobave žimnic in blazin; dne 29. avgusta t. 1. pa glede dobave omar itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Maribor gl. kol. se bo vršila potom licitacije dne 12. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Oddaja zgradbe in zakupa menjalnice na postaji Subotica se bo vršila potopi licitacije dne 11. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 3. avgusta t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6- 8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII - Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK VIKTOR MEDEN veleiganjarna, tvomica likerjev, roma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Cetovika c. 10 Sijtu poročila TRŽNE CENE V M ARI IM)RU dne 15. julija 1931. Govedina: 1 kg govejega mesa I. Din 14—18, II. 10—12, III. 6—8, jezika 16 do 20, vampov 4—8, pljuč 4—8, ledvic 12—16, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—8, loja 150—6. Teletina: 1 kg teletine I. Din 18—25, II. 10—18, jetr 20, pljuč 15—16. Svinjina: lkg prašičjega mesa 12—25 dinarjev, sala 13—14, črevne masti 8, pljuč 8—10, jetr 8—10, ledvic 18—20, glave 6—13, nog 5, slanine sveže 12—14, papricirane 14—20, prekajene 14—20, masti 14-50—16, prekajenega mesa 15 do 32, gnjati 22—24, prekajenih nog 6, prekajenega jezika 25, prekajene glave 7—12 Din. Klobase: 1 kg krakovskih kilobas Din 20—32, debrecinskih 14—25, brunšviških 15—20, pariških 25—28, posebnih 24 do 25, ealailad 24—25, hrenovk 25—26, 70—90 Din. kranjskih 32—35,, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25—28, salame Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 6, III. 4. Kože: 1 kom. konjske kože Din 125, 1 kg goveje 650, telečje 11, svinjske 5, gornjega usnja 65—90, podplatov 55 do 65 Din. Perutnina: Piščanec majhen Din 12 do 14, večji 30—40, kokoš 30—40, raca 15 do 20, gos 25—35, zajec domač, majhen 7, večji 35. Ribe: 1 kg morskih rib Din 18—22. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 30—36, čajnega masla 40; ementalskega sira 60—80, polementalskega 24—40, trapistnega 20—28, grojskega 25 do 28, tilsitskega 30—32, parmezana 80 do 100, 1 kom. sirčeka 3—5, eno - jajce 0-75—il Din. Pijače: 1 iliter vina novega Din 6—14, starega 16—24, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5'50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—40, Tuma 36—56, sadjevca 4—5, 1 pokalica 1‘50—2i50. Kruh: 1 kg belega kruha Din 4-50, črnega 4, ena žemlja 050. Sadje: 1 kg črešenj Din 3—4, sli-v posušenih 9—12, marelic 18—20, breskev 20—24, hrušk 6—8, ena limona 1—il'25, ena oranža 2—5, 1 kg rožičev 6—8, smokev 7—10, mandeljnov 44—56, orehov 8, luščenih 32, rozin 14—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. Din 40—90, II. 40—56, pražene I. 44—96, II. 44—70, čaja 60—250, soli 2-75, popra ce- lega 44—60, mletega 44—60, paprike 30 do 60, testenin 7—18, marmelade 18 do 36, pekinez 10, medu 14—24, sladkorja v prahu 13-50-14-50, v kristalu 12—12-50, v kockah 13’50—14, kvasa 33—40, škroba pšeničnega 12—20, riževega 16—2-4, riža 4—.12, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 150—4, vinskega 3-50 do 8, olja olivnega 16—24, bučnega 13 do 16. špirita denat 9—10, 1 kg mila 11 do 16, sode 1-80—2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16—26, cimeta 54—60. Žito: 1 kg pšenice Din 1-70—2, rži 1 -60—2, ječmena 1-25—2, ovsa 1-6—2-50, koruze 1-25—2, prosa 2—4, ajde 2—3, fižola 1-50—4, graha 12—14, leče 10—14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg Din 3-50—3-75, 0 3-50—3-75, 1 3-40, 2 3-25—3-50, 4 3‘15—3'40, 5 2-80—3-25, 6 2-75—3-15, 7 2—2-50, ržene moke 1. 3-20—4, II. 2-80—350, prosene kaše 3-30—4-50, ječmenčka 2-80—14, otrobov 1:25—2, koruzne moke 1-55—2-50, koruznega zdroba 2-25—3-80, pšeničnega 3-75 do 4-50, ajdove moke it. 1 5—6, 2 3-50 do 6, kaše 5—6. Krma: 1 q sladkega ali kislega sena Din 60—85, ovsene, pšenične ali ržene slame 50—60. Kurivo: 1 kub. m trdih drv Din 120 do 145, mehkih 90—110, premoga trb. 40—45, velenj. 24—28, 1 kg ogilja 1-50 do 2, koksa 075—1, 1 liter petroleja 7, bencina 6, 1 kg karbida 7, sveč 14—30. Zelenjava: 1 kom. glavnate salate Din 0-50—1*50, endivije 050—1-50, ena glava zgodnjega zelja 2—3, ohrovta 1*50 Veletrgovina A. Šarabon m v O Ljubi j ani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Telefon 26-66 do 3, 1 kom. karfijola 1—5, 1 kupček špinače 1, ,1 kg paradižnikov 4—8, zelene paprike 8, 1 kumarca 1—5, za ukisov. 1, jedilna buča 3—4, 1 kupček luščenega graha 8—10, fižola v stročju 1, 1 Šopek peteršilja 0-25, zelene 1—2, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebuile 6, česna 14, 1 kom. pora 0*50, korenja 1, rd©6e pese 1, kolarabe 0-25—050, 1 kg zgodnjega krompirja 2*50—3, hrena 12. /- at. ,t'r/ . •p-.r T V,.. \ ;••• . rt s w;:v\ V V.;- * ir sr ‘ t\ Iv. Brunčič stavbni in pakiUVeni pleskar In liCar Izvršuje jvsa v to stroko spadajoča dela’ ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zgierAe, delo splidno, postrežba točna Telefan 3 4-76 •-i . C JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM od 30. avgusta do 3. sept« 1931 V ‘1 Si."'* Vzorini SOiem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih po-trebiiin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev trg 6/1, telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez MihaHova J3 SBntofavi: SKruptrcolonial* JEjubljana — Vele/on it. 2263 Ani. Krisper Coloniale Camtnikt Josip Verlič Salogm ipirita, —w------------,------------- .osnega iganja I Dunajtk« cesta 33 Wn« po*tr,žbm tUtanovfcno Uta 1940 Cnikl na razpolago jaln* rob«. EJublfana rasnega iganja In V*««v«ko ■ indu.trij.ko d. d. >MERKUK< kot i«daj.teij. In tiakarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.