naP^ovo grmi, tisto Usnikov in orehov ni. Vreme Sprva bo jasnojn vro* če, nato pa spremenljivo oblačm z občasnimi pa^tvinamk Murska Sobota, 27. julij 2006, leto LVIII, št. 30, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Krapje - prizorišče vesoljsko-zemeljskega sevanja ali dela šaljivcev SONČEK 08019 69 vmw.sonchekxom Imate pošto na strani 9 Str. 2 - Jože Dominko, direktor VGP Mura Mi smo samo vzdrževalci... ^udo je. Tu sem ro-tu sem doma.« 4* ?stari poštni poti kjjskozi Pomurje Napetosti med Romi v Kranjčevi ulici še trajajo . Obtoženi Slavko - Pestner storil samomor - - 23. avgusta bi moralna sodišče, ker je bil obtožen sodelovanja v pretepu in umorih Str. 24 - Stilska preobrazba Sanje Jovanovič Vedno je mogoče svoj obraz še polepšati Str. 6 - Novo gradbeno dovoljenje za zunajnlvojsko križanje v Lendavski ulici Bodo tožeče stranke vztrajale? Upravna enota Murska Sobota bo te dni poslala 90 strankam novo gradbeno dovoljenje Str. 6 - Prvi In največji regijski center za odpadke v Sloveniji CERO Puconci se že gradi Vodja raziskovalne enote Radenske dr. Majda Bagar - Povšeje prejela za inovacijo pridobivanja orehovega olja s superkritičnimi fluidi diplomo Gospodarske zbornice Slovenije in zlato nagrado Območne GZS Str. 16 - Na Vaneči slovesnost »Ne pozabimo preteklosti« V še poseben poduk mladi generaciji NAROČNIK AKTUALNO 27. julij 2006- vesii Ob sedmem prazniku občine Hodoš Otvoritev kulturnega doma Letos v drugi polovici julija so se s kar nekaj dogodki spomnili sedmega praznika občine Hodoš. Tako so poleg slovesne seje občinskega sveta, na kateri so podelili priznanja, slavnostno odprli kulturni dom ter priredili športna in gasilka tekmovanja. Eden osrednjih dogodkov, na katerem se je zbralo veliko občanov in drugih gostov, med katerimi je bila tudi poslanka državnega zbora in častna občanka Hodoša Marija Pozsonec, je bil prav gotovo otvoritev kulturnega doma. Dom, ki je bil zgrajen že pred štirimi leti, je gostil že več prireditev, toda potrebnih je bilo še veliko gradbenih del za njegov končen videz, predvsem pa ureditev okolice. Tako so po nekaj mesecih, vse od lanske jeseni, ko so začeli zaključna deta, sedež občine, gasilka orodjarna in kulturni dom z okolico dobili novo podobo Iz občinskega proračuna v letu 2005 je bilo za investicijo namenjenih enajst milijonov tolarjev, Blizu dva milijona so primaknili gasilci, poltretji milijon pa Še Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Hodoš. Vrednost letošnje investicije po besedah župana Ludvika Orbana še ni prišteta. Orban se je v svojem govoru ob otvoritvi dotaknil še nekaterih drugih letošnjih investicij Med drugim je omenil izgradnjo kole samice in nakup koles za izposojo, ureditev prostorov za razstave v vasi Krplivnik ipd Prav tako je omenil tudi nekatere načrte, med katerimi so asfaltiranje določenih odsekov cest ter izgradnja mostu čez Veliko Krko, ki ga je uničilo lansko neurje. Vrednost investicije po ponudbi je enaintrideset milijonov tolarjev. Ob tej priložnosti je župan podelil še tretje župansko priznanje. Dve je podelil že dan prej na slovesni seji, prejela pa sta ju Oskar Roman in Boris Štefanec, tokrat pa še Geza Kerčmar za požrtvovalno delo na vseh področjih. Pripravili so tudi krajši kulturni program z recitali pesmi ter nastopom etno glasbenika Karola Horvata. Praznik občine Hodoš bo imel svoj vrhunec to soboto, ko bo v Krplivniku prijateljsko srečanje na meji, na katerem bodo simbolično odprli most med Slovenijo in Madžarsko. Foto in besedilo: C. K. krvavi dogodki med Romi v Kranjčevi ulici v Černela-vcih v noči s 3. na 4. maj 2004 bržkone ne bodo tako hitro dobili epiloga. Znano je, da je policija zaradi pretepa in streljanja - umrla sta Milan Baranja in Jožef Muller, več oseb je bilo težje in lažje ranjenih - ovadila devet oseb. Tožilstvo je sprožilo preiskavo in na zatožno klop posadilo Saška Cenerja. Na soboškem okrožnem sodišču je proti njemu steklo sojenje in 21. julija 2005 je senat sodnika Milana Forštnariča Saška Cenerja spoznal krivega umora Milana Baranja in posku sa umora Bojana Horvata ter mu prisodil petnajst let zapora. Naročniki, oglašujte v mesecu, ko slavite svoj rojstni dan, BREZPLAČNO! Izpolnite kupon in ga v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 80 znakov je brezplačen. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase, oddane po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku Kupon ni veljaven za objavo pod Šifro in ga ne morejo uveljavljali pravne osebe (tudi s. p.) ter velja samo za rubrike kupim, prodam ali podarim. _ Njegov zagovornik Jože Šafarič se je na razsodbo pritožil - menil je, da je Cener dejanja storil v silobranu. Višje mariborsko sodišče je temu pritrdilo: razveljavilo je kazen. Sodnik Forštna-rič je bil zato primoran za 23. avgust razpisati novo sojenje. Vmes je tožilstvo razširilo preiskavo. Po zbranih dejstvih so spisali obtožnico zoper preosta- I KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS I V vsako okence vpišite črko: Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1.8. 2006 do 31.8. 2006. Nečitljivih kuponov ne objavljamo... Napetosti med Romi v Kranjčevi ulici še trajajo Ali so pravi morilci na prostosti Obtoženi Slavko Pestner storil samomor - 23. avgusta bi moral na sodišče, ker je bil obtožen sodelovanja v pretepu in umorih Slavko Pestner (levo na fotografiji) je bil lanskega septembra kot priča vabljen na sojenje proti Sašku Cenerju (desno). Ker je gluhonem in ne razume znakovne govorice, ni bil zaslišan. 23. avgusta bi moral v istem procesu na sodišču sesti na zatožno klop, saj ga je tožilstvo kasneje obtožilo sodelovanja pri pre- tepu in streljanju v dogodkih iz maja Na sojenju je pričakovati - podobno je bilo na procesu pro ti Sašku Cenerju - različne izpovedi prič in vpletenih v do gajanje predlani maja, kar pomeni, da sodišče spet čaka težka naloga. Izvedenci prav tako niso enotni o vzrokih smrti pokojnega Baranja, policijski preiskovalci namreč niso našli vseh morilskih orodij. 2004. Tretjega so nekatere priče obremenile, da naj bi z vilami zabadal Baranja in Horvata. Slavko Pestner se v preiskavi ni zagovarjal, na sodišču pa ni mogel biti zaslišan. Njegov oče ne ve, kakšna je sinova vloga v pretepu in streljanju, trdi pa, da se je obesil zato, ker so bili nanj pri- Oče pokojnega čan, da so pravi morilcih, prostosti: “Na sina SO P1^ i govorili, da bo šel v umrl. Kazali so mu, rokah lisice. Zbal se ie čvljcnju,- le udeležence dogodkov iz maja 2004, zato bodo morali poleg Cenerja na sodišče še obtoženi: Bojan Horvat, Vesna in Slavko Pestner, Zdenka in Dejan Baranja ter Mirko Maček. Prvemu je po besedah tožilcev Cener prizadejal hude poškodbe z nožem, vendar je preživel zaradi pravočasne pomoči zdravnikov. Druga je Cenerjeva partnerica strokovno - nadziraj« na Pušči in v obema vpletenima { Romov opravljajo: tivnejši pa bodo naj J' pred 6, avgustom a ' Sašku Cenerju poteč« 1 se bo lahko vrnil dom«^ Sicer pa so tudi ir tekala ob strogih vam J repih. Razprave jena , in v dvorani poleg vao sodišča spremljalo slov in kriminalist^ obravnavi sta se H-ir' r dnici s Cenerjem " balni konflikt i« z . tudi fizično obračun dno s procesom sodišču je na okrajn« sojenje, v katerem dišče vabljeni m*3. r^ r vpletenih skupin-šlo do vroče krvi- tiski, Zdenka in Dejan Baranja sta žena in sin pokojnega Milana, Mirko Maček se je tisti dan in večer s slednjim družil Vroča kri se ni ohladila Po naših informacijah murskosoboški policisti - odvetnik Šafarič je na sojenju dejal, da so v nekaterih trenutkih delovali ne- skočila sin in i" Milana Baranja. Županski vrtiljak 2 06 Slovenci iz Budimpešte na obisku pri nas Na povabilo dosedanjega slovenskega veleposlanika v Budimpešti Andreja Gerenčerja se je v dneh od 14. do 17. julija v Pomurju in okolici mudila tridesetčlanska skupina Slovencev, živečih v madžarski prestolnici Budimpešti. Pod vodstvom Irene Pavlič, predsednice Slovenske državne samouprave v Budimpešti, ki vključuje okrog sto petdeset članov, so se najprej ustavili v Odrancih, kjer jim je tamkajšnji župnik razkazal cerkev, v Črenšovcih pa so bili gostje vojaškega atašeja Ljuba Dražnika, Sledila je pot do Ptuja, kjer so se srečali z likovnimi umetniki, v nedeljo so poromali na Ptujsko goro, v ponedeljek pa je bil organiziran ogled Pavlove hiše v avstrijski Potrni (Lafeldu), kije namenjena kulturnim dejavnostim. Mešani pevski zbor porabskih Slovencev z Gornjega Senika je poimenovan po Avgustu Pavlu, Za nekaj ur seje skupina, ki si v tujini vedno zaželi slišati svojo domačo, slovensko besedo, slovenski materni jezik, ustavila tudi v Radencih pri svojih prijateljih - članih Mešanega pevskega zbora Radenska (le ti so lanskega decembra nastopili v dvorani tamkajšnjega slovenskega društva). Po ogledu Term, muzeja in kosiluv hotelu Radin so se zadovoljni odpravili v Strehovce - na poslovilni piknik h gospodu Andreju Gerenčerju. Besedilo in foto: Dani Mauko Opravi^ V prejšnji*^' smo na 2006 v poskus«1 tiljakove siLl k , nekatere p0^dij«j3 očitno ne .J županskega K- j' j Sokcja.kis^f irfl’ LDS-ov občini, odbora LDS^ v 0’ ral Jože Hags^ pa je demanti^ j,) j sno kandidat koli drugo ka nekdanji Viktor Vor&c> lokalnih kandidiral- „jri> ; drovskih k«0* navpuconsk' vidi tudidu- . (JF . ena 1 ruf i JJ«r ? tudi povedat . ■ dirai. ..ni0 l(i^ pos^”3 J štvo prizade" -27, julij 2006 AKTUALNO 3 Zakadi spolnega nasilja prijava proti zdravniku Preiskava poteka, Komentar Davčni zaplet molk pristojnih dostopnih dejstvih v primeru zdravnika, ki je z otroki počitnikoval °aški, ne gre za elemente kaznivega dejanja spolnega nadlegovanja Poletne osebe Pred dobrim mesecem je državni sekretar za razvoj dr. Andrej Horvat napovedal, da ima njegova služba pripravljen paket davčnih reform v zaključni fazi in da ga bo z vsemi po- trebni strokovnimi podlagami predala finančnemu ministrstvu in v nadaljnjo obravnavo vladi. Povedal je tudi, da se strokovne rešitve nagibajo k enotni davčni stopnji, kar pa ne pomeni, da bo tudi DDV enoten. Ko sta minister za finance dr. Andrej Bajuk in njegov državni sekretar za področje davkov Jože Šircelj predstavljala davčne reforme, pa je bilo vse skupaj drugače razumeti. Šircelj je sicer priznal, da je celoten paket sprememb davčne zakonodaje pripravljen, odprte pa ostajajo davčne stopnje. To, kar je bilo predstavljeno oziroma povedano, ne pomeni nič, ker navaden državljan in tudi podjetnik ne vesta, pri čem sta in kaj jima davčne reforme dejansko prinašajo. Da bo prišlo do znižanja nekaterih davkov in da bo delo razbremenjeno davkov, je premalo za učinkovito reformo, ki jo vlada napoveduje že od začetka in ki je dvigovala največ prahu. Po drugi strani nekateri podatki kažejo, da z bistveno reformo davčnega sistema ne bo nič. Verjetno ni toliko vprašanje izračunov, ampak vprašanje časa, ko je treba z izračuni priti pred javnost. V tem trenutku je za finančnega ministra kot politika izredno tvegano sprejeti politično odločitev, s katero bi nastopil pred vlado. Kakor koli obračamo, nekoga bo reforma prizadela, če ne velikega kapitala ali ozkega bogatega sloja prebivalcev, bo verjetno nekoliko bolj pritisnila na srednji in delavski sloj. Čas za predstavitev učinkov s konkretnimi izračuni pa je za ministra izredno neugoden, saj ne sprejema odločitve samo kot državni politik, ampak tudi kot strankarski voditelj, ki bo s svojo stranko jeseni nastopil na lokalnih volitvah. S tega vidika je tudi razumljivo, da bo počakal, da odločitev septembra sprejme vlada, s čimer bo nevtraliziral morebitne negativne odzive javnosti. “urskosobo-oprave s® do- Ittooj . ^doletnim dek-- Prijava je hju. ^o*1 zdravniku, ki Hkori " dvest°tih otrok, do petnajst let, v ^tovišču Ba-0^7 Kobali. *nni2,^mur’a letujejo "'’din- 'n01 prijateljev ^Poskn । zdravnik -'e F soboškem zdravja med drugim se pr°blematiko drog -’ 'krbcl za morebitno Hi™ ' To je počel Ha-1 11 *■ let- Domnevna M hi se zgodila l i .uti|a P0’”'1113 smo ^a-Hzep'-' Pobciji. Njen gla-■ n ’a It po elektronski V 7°’11 naslednji od-uPravo smo k ' ' Pr*Pvo, ki se na-1 0 katerem spra- 1 ^***1ne m°remo L J,r preiskava še M.' ^ratek je bil tu. vodja letovišča: k Peskava, nc morem dati nobenih informacij.« Po prijavi so se sestale pristojne službe: center za socialno delo in kriminalistična policija. Zdravnik je sredi minulega tedna zapustil Baško. Da se je vrnil do- mov in da ga je zamenjal drug zdravnik, nam je potrdil Nemec. Priklicati smo poskušali tudi prijavljenega zdravnika Na naše telefonske pozive ni odgovoril. Čeprav pristojni molčijo, smo Policijski preiskovalci v zdravnikovem primeru naj ne bi našli elementov kaznivega dejanja spolnega nadlegovanja. vseeno uspeli sestaviti - neuradne informacije - delčke zgodbe. Šestošolka naj bi imela prve dni v Baski težave s prilagoditvijo: ni želela zaužiti obrokov hrane, zato se je z njo poleg vzgojiteljic poskušal pogovoriti še zdravnik. Takrat naj bi se v njegovi ambulanti zgodilo domnevno nasilje. Zdaj so na potezi kriminalisti. Med preiskavo se bodo oziroma so se že pogovorili z dekletom in zdravnikom. Zbrati morajo še dodatna obvestila. Predvidoma bodo opravili več pogovorov. Nato sledi ukrepanje. Če se izkaže, da je zdravnik storil nasilje, bo spisana ovadba. Če ne bo ugotovljenih elementov kaznivega dejanja, bo na tožilstvo poslano poročilo. Kakor smo neuradno zvedeli, naj bi se kriminalisti nagibali k slednjemu. V primeru torej naj ne bi šlo za kaznivo dejanje, temveč za neposrečen zdravnikov nastop, ki ga je dekle lahko napačno razumelo. Upamo lahko, da je tako, saj gre za zdravnika, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi in do-sedaj ni bilo nobenih pripomb na njegovo delo. A. B. Janez Votek Na Krasu gasili tudi Pomurci Dva dni na nogah aWi Bagar - Povše nagrada GZS za inovacijo Pomočjo plina do orehovega olja X ' revji,ke objavljene v ’ orehovo olje ??NIK L. 4 d., M. Sobota prednjači pred oljčnim. Raziskave tudi potrjujejo, da to olje pri sladkorni bolezni ne obremenjuje telesa, kar je pomembno odkritje, pomaga pa tudi pri izboljšanju imunskega sistema., Za pridobivanje zelo kakovostnega rastlinskega olja iz orehov ima naša pokrajina obe potrebni surovini, Radenska zelo čist plin CO^ pokrajina pa orehe, ob tem pa preizkušena tehnologija ne bremeni okolja. Plin se namreč obnovi in ga spet uporabijo, v celoti pa predelajo in uporabijo tudi jedrca. Ostane lupina, ki je lahko za kurjavo, tropina pa se uporabi v živilstvu. »V pridobivanju orehovega olja vidim enkratno poslovno priložnost za našo pokrajino,« je povedala nagrajenka, ki je pri sebi že povezala v trikotnik Goričko, madžarski Žalsko in Železno županiji ter Zagorje, kjer raste veliko orehov. Proizvodnje orehovega olja v Sloveniji še ni, po tem postopku pa ga tudi ne proizvajajo nikjer v Evropi. Res da je ta tehnologija precej draga, vendar so z opravljenim eksperimentom iz orehov, ki sicer vsebujejo od 60 do 65 odstotkov maščobe, izločili kar 98 odstotkov olja, uporabili pa bi jo lahko tudi za pridobi- i Z ognjenimi zublji, ki so opustošili več koVisoč hektarjev Krasa, se je med blizu dva tisoč slovenskimi gasilci borilo tudi 3? gasilcev iz Pomurja s petimi cisternami in šestimi vozili. Goreči Kras - tako imenovane požarne linije je bilo 17 kilometrov - so pomagali gasiti še vojaški helikopterji in italijanski cana-dieri. Na fotografiji gasilci gasilskega poveljstva Črenšovci, ki so dobili ukaz o premiku na požarišče v ponedeljek ob šestih zvečer in so se nazaj vrnili včeraj opoldan. Na nogah so bili skoraj 46 ur. Delovali so na območju Trstelja, kjer je bil eden težjih položajev, saj je grozilo, da bo ogenj zajel televizijski oddajnik in bližnje vasi. Kot je povedal poveljnik Dušan Utroša, so morali biti nenehno v pripravljenosti, saj se je ogenj s pomočjo burje in na težkem terenu zelo hitro širil. »Naši gasilci so bili z nahrbtnimi gasilnimi aparati ves čas ob požarišču in reševali situacijo, Pomembno vlogo so odigrali tudi helikopterji.« Kot je še povedal Utroša, so se gasilci iz Črenšovec, Trnja in Turnišča za odhod na Kras pripravili v manj kot dveh urah. »Dogovoriti se je bilo potrebno tudi z delodajalci.« Po zadnji oceni je nastalo v požarih za več kot 250 milijonov tolarjev škode, sumijo pa, da so bili podtaknjeni. Trenutno je na pogorišču ostala gasilska požarna straža, ki skrbi, da ponovno ne zagori. Tako namakajo zemljišče, vse težave bi seveda rešil dež. Gasilska intervencija je do nedelje stala 35 milijo- Andrej Bedek vanje eteričnih olj iz zelišč, povrh pa bi jo bil proizvajalec zaradi inovacije ali opravljenega eksperimenta pripravljen namestiti kot vzorčni primer Dr. Majda Bagar - Povše bo idejo kmalu predstavila na slovenskem forumu inovacij, in čeprav je še sveža, se nekateri vlagatelji že ozirajo po njej, *jaz pa le stremim za tem, da bi ostala tu, kjer je zrasla, in je ne bi odpeljali drugam. Za nas je to velika priložnost, ker imamo ob tehnologiji tudi potrebno znanje, česar pa se še premalo zavedamo, Ampak podjetništvo je tako, kjer ti da priložnost, tam poskušaš nekaj narediti,« je še povedala vodja raziskovalne enote Radenske in nagrajenka Gospodarske zbornice Slovenije Majda Bagar - Povše. Majda od otroštva nosi v sebi nauk babice, ki jo je učila, kaj vse koristnega se da narediti iz orehov, in potem jih je opažala, kamorkoli je šla. Videla je tudi, da skorajda ni domačije, ki ne bi imela posajenega oreha, njena družina pa je pred petnajstimi leti zasadila kar petnajst dreves. »Orehu še nismo dali priložnosti, da bi lahko zaživel, o njem pa je še veliko neraziskanega,« je prepričana. Majda Horvat Foto: N, J, nov tolarjev. ra Iz gasilske zveze Ljutomer je sodelovalo 14 gasilcev, iz gasilske zveze Lendava 17, gasilske zveze Križevci 6, gasilske zveze Sveti Jurij ob Ščavnici 5, mestne gasilske zveze 4 in regijski poveljnik. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Inna Benke (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A Nana Ritu per Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Entri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredulštva ki uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 5381710,53317 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 53817 10, št. telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (1627 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnice v tujini 37.500,00 sit (156,48 evra), polletna aarocalM za delovne organizacije, podjetja In obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportažl 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 12.400,00 sit oz, 51,74 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 249009000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o Izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik®p-Inf.si, Veaera: venera@p inf.si, naročniška služba; oglasi.vestnlk®p-infsi, www-strai: http://www.vestnik.si. LOKALNA SCENA 27. julij 2006-nsni Glasovnica za naj... domačijo 2006 Glasujem za družino: Pod zaporedno številko: Moj naslov: Glasovnico pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Trije pošiljatelji glasovnic, kijih bomo izžrebali na sklepni prireditvi, bodo prejeli lepe nagrade. Vabimo vas, da daste svoj glas eni od desetih domačij, ki se je po izboru strokovne komisije uvrstila v ožji izbor. Domačiji, ki bo prejela največ glasov, bomo podelili naziv naj... domačija 2006 po izboru Vestnikov ih bralcev. Štele bodo vse glasovnice, ki bodo prispele na naš naslov (Vestnik, Ulica 1. Družina Simonič, lljaševci 39 Ukvarjajo se z govedorejo in poljedelstvom. Obdelujejo okrog 68 hektarjev njivskih površin in okrog dvanajst hektarjev Savnikov. Na kmetiji pomaga pri delu celotna družina, tako zet kot »pripravnika« za zeta in snaho rada poprimeta za delo. 3. Družina Gomboc, Gerlinci 51 Je govedorejska kmetija, pohvalno pa je tudi, daje ena redkih v Pomurju, kjer govedo še izpuščajo na pašo. Pri Gombočevih se vse ženske odlično znajdejo v kuhinji, še posebno gospa Marjana, ki pripravlja odlično domačo pašteto. 2. Družina Nemec, Babinci 21 Kmetujejo na 21 hektarjih njiv in dveh hektarjih travnikov. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo v povezavi s poljedelstvom. Nemčevi so pravi športniki, saj se vsi radi razgibavajo, še posebno vnukinja Martina, ki seje zaradi tega vpisala celo v oddelek športne gimnazije. Plaketa Društvu upokojencev Lendava Lendavski občinski svet je sklenil, da bo prejelo plaketo občine Lendava Društvo upokojencev Lendava za več kot tridesetletno aktivno delovanje društva in članov na različnih področjih. Priznanja pa bodo prejeli Marija Mira Unger za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v vzgoji, izobraževanju in kulturi, otroško gledališče KU-KUC Lendava za izvirne in avtorske gledališke predstave za otroke in mladino ter uspešno uprizarjanje gleda liških predstav doma in drugod po Sloveniji ter Vinotoč Ludvik in Marija Kiraly iz Čentibe za ponudbo izvirnega vinogradniškega in kulinaričnega doživetja v vinotoču in promocijo domače hrane v lokalnem in širšem okolju. Nagrajenci bodo prejeli plaketo in priznanja ob občinskem prazniku, ki ga Lendava praznuje 20. avgusta. Na ta dan je bila leta 1574 v Lendavi natisnjena prva knjiga na sedanjem slovenskem ozemlju Naj... domačija 2006 Deset finalistov čaka na vas Najboljši letošnje akcije arh Novaka 13-9000 M soi»*)d° 17. avgusta, vi pa lahko izbirate med naslednjimi domačijami: Vanja Poljanec, foto: V. P. in N. J. 4. Družina Rožman, Stara Nova vas 26 Govedorejska kmetija, ki se ukvarja s pitanjem govedi. Kmetujejo na dvanajstih hektarjih njivskih površin in približno treh hektarjih travnikov. Na domačiji pri Rozmanovih najdemo tudi ovce, prava posebnost pa je stara, a izjemno funkcionalna in ohranjena kuhinja. Stanetinci 1.100 metrov asfalta Trak je prerezal osemletni vaščan Matjaž Horvat, cesto pa sta odprla še župan Anton Slana in svetnik Marjan Kraner. POMURKA mesna industrija, d. d., vabi k sodelovanju sodelavca/-ko za področje računovodstva in analiz. Od kandidata/-tke pričakujemo: - univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, -zaželene delovne izkušnje, - poznavanje dela z računalniškimi orodji v okolju Windows in Excel, - prizadevnost in natančnost po delu, - komunikativnost in pripravljenost za delo v skupini, - zaželeno stalno bivališče v Murski Soboti ali širši okolici. Izbranemu/-! kandidatu/-tki zagotavljamo: - najmanj delo za določen čas za dobo 2 let 12-mesečnim poskusnim delom, - urejeno delovno okolje. Prijave pošljite na naslov: POMURKA mesna industrija, d. d., Panonska 11,9000 Murska Sobota, v 8 dneh od objave s pripisom: PRUAVA NA VABILO ZA SODELAVCA v RAČiiNnvnnsrvu 5. Družina Belec, Lukavci 55 Kmetujejo na petnajstih hektarjih njivskih površin. Kmetija ima osnovno čredo 25 plemenskih svinj. Velika in zelo pove zana družina, gospodinja na mizo še vedno rada postavi domače kvasenice. Gospodar Branko je zelo ponosen na svoje vino, za katerega so na ocenjevanju že prejeli zlato medaljo. 6. Družina Muc, Vadarci 7 Obnovljena in tradicionalna Gorička domačija s skoraj »filmskim« razgledom. Domačija je v originalnem stanju: hiša na ključ, veranda in dvorišče netlakovano. Hiša je lepo vzdrževana in daje vpogled v preteklost. Gospodinja Nevenka je zelo aktivna v domačem turističnem društvu in v prostem času rada napiše tudi kakšno pesem. 7. Družina Farkaš, lljaševci 47 Govedorejska kmetija, katere glavna usmeritev je reja krav molznic. Kmetujejo na približno šestnajstih hektarjih njiv in 6,5 hektarja travnikov. Domačija je stara 125 let in vzorno obnovljena s posebno vrednostjo - štorkljinim gnezdom. Pri Kovačičevi in Horvatovi domačiji v Stanetincih v občini Sv. Jurij ob Ščavnici je potekala slovesnost ob otvoritvi 1 100 metrov asfaltne ceste. Na slovesnosti, kjer se je zbralo veliko krajanov, je spregovoril župan občine Anton Slana, ki je poudaril pomen te za krajane pomembne pridobitve. Za to se je veliko zavzemal svetnik Marjan Kraner, ki je tudi spregovoril o tej pridobitvi. Cesto je blagoslovil župnik Stefan Grabar Denar za izvedbo del je prispevala občina Sveti Jurij ob Ščavnici, po 150.000 tolarjev pa je prispevalo vsako gospodinjstvo, ki je vezano na to cesto. K temu je treba prišteti tud’ brezplačno oddajo zemljišča za cesto, ki so ga darovali nekateri ob cesti živeči prebivalci. Prireditev je s svojim nastopom popestrila Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici, trak pa so prerezali osemletni krajan in učenec OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Matjaž Horvat, župan občine Anton Slana in občinski svetnik 8. Družina Makoter, Oven 23 Večgeneracijska kmetija se ukvarja z živinorejo in dništvom. Na kmetijskem gospodarstvu . hektarjev njivskih površin in 1,5 hektarja spodinja Darja se rada poigra pri peki najraje pripravi pirinega s sončničnimi semeni, nevi so zelo aktivni v domačih društvih. I I I I I 1 i ( t I t 9. Družina Sinic, Vanča | Velika, sodobna, evropsko primerljiva kmetij9^ rana za rejo plemenskih svinj in ;utanje P|3i lujejo 65 hektarjev njivskih površin. Gospod1^ 3 Erika, ki imata v kuhinji ogromno in lepo oh ! peč, sta zelo aktivni v domačem društvo krrwc 10. Družina Kosi, VuČjatf Kombinirana živinorejsko poljedelska ha osemnajstih hektarjih njivskih površin m h travnikov. Poljedelstvo je namenjeno noreja pa obsega govedorejo in prašiček deluje tudi 0,8 hektarja vinograda. Niso prehj' teli štoriji Čeprav smo v začetku leta do morali pred obnovo preseim g*1 j jim to ni uspelo. Štorklje so se vi " pj jim je uspelo obnoviti gnezdo. I ga Dolinka nadaljuje obnovo star^j>; šole iz 18. stoletja, saj naj bi nastal3 tih Roberta Smodiša in *tn>ki" vzorčna energijsko varčna hiša,' FP . kotlovnica za mini daljinsko J' ( sekance za potrebe novega L"',.-i rl* (LEA Pomurje, Sinergija in Bistr*111 rkve, pošte in župnijskega dom3- j^‘ . Bernarda B- peCl WHK^27. julij 2006 LOKALNA SCENA je meja investiranja v grad na Goričkem? Eni zidajo, drugi kupujejo stole “ j-k c vseomo gra-ln potratnega objekte w. n ,4Ml. kjer je zaenkrat pt3V 2 finskega parkače-Ze naPovcdovali, Uta-. vedno ni v celo-^isti saJ 8a ti pre Ia kulturo še vedno ’MleleS ° na Ministrstvo za prostor- To, da je v gra-zavoda Krajin-^tmu ,ll'r Premal° " Mii na J' Pravo vsebino, ^tir ™Cr^' ’"investitorje. it vedno potekajo ob-p”4 dr h, toda - zgolj v zi-'i h -. f M Gorana Domin- celovi- trakta’v tuji d 1 °Ul restavracija, apar-milijonov ^ki> u turno ministrstvo je bi morali najti partnerja. Toda tu so mnenja različna. Pred kratkim so poslali iz javnega zavoda, ki ima sedež v gradu, na ministrstvo osnutek upravljavskega načrta z določitvijo namembnosti gradu. Pred tem so sklicali kar nekaj sestankov ter navezali resnejše stike s Fakulteto za kmetijstvo, ki bi sodelovala pri kmetijsko-gozdarskem delu upravljavskega načrta, ter Mednarodnim centrom za promocijo v Ljubljani. Poleg upravnih in strokovnih služb, povezanih z varovanjem narave, naj bi v gradu (ali ob gradu) potekale tudi obšolske dejavnosti, v javnem zavodu pa si želijo, da bi bili tukaj tudi sedež regijskega zavoda za varstvo kulturne dediščine ter druge državne, upravne ali socialne službe. Seveda pa se lahko (ali morata) v 'Sfln -j m^b'l nedavno začeii delativ okviru sklepne faze obnove sta-^radu’na gornji terasi pa bodo (končno) opravili ^kih izkopavanj, da se prepričajo o nekaterih zgo- K ndeJstvih. ka Halba je osnovno poslanstvo gradu, da postane kulturno središče Goričkega ali tega dela Pomurja. Toda najprej bo treba najti strateškega partnerja oziroma, kakor je povedal Halb:».„ zato je sedaj naloga Ministrstva za kulturo, ki pripravlja tudi dokument o prenosu upravljanja gradu na JZ Krajinski park Goričko, da se odloči, ali bomo iskali strateškega partnerja v smislu javno-zasebnega vlaganja na podlagi evropskega tenderja ali kakšnega javnega razpisa ali z neposrednimi razgovori ali pa bo potrebna vlaganja v obnovo gradu zagotovilo ministrstvo iz državnega proračuna - v tem primeru ima kasneje tudi glavno besedo o programskih dejavnostih.« Halb meni, da ima država celo obvezo do EU zaradi že pridobljenih sredstev, da do leta 2008 zagotovi prenočitvene zmogljivosti in restavracijo. Na vprašanje, kako resni so dogovori z domačim potencialnim strateškim partnerjem Termami 3000 (menda so po njihovih predlogih pripravljali projekte), je Janko Halb odgovoril: »Na podlagi pisnih komunikacij je direktor Dušan Bencik nekoliko zadržano odgovoril, da oni sedaj investirajo v nov hotel in da kratkoročno nimajo finančnih možnosti za to naložbo, ne zavrača pa sodelovanja v prihodnje. Strateški partner ta trenutek ni določen.« Naložba po načrtih Gorana Dominka je ocenjena na 750 milijonov tolarjev. In kakšno je mnenje že evidentiranega strateškega partnerja? Za odgovor smo prosili Dušana Bencika, direktorja Term 3000; »Mi načeloma nimamo interesa po dislociranih obratih, vendar pa, kar se tiče gradu na Goričkem, smo pripravljeni narediti izjemo, ker se nam zdi, da je ta lokacija vseeno izjemna. Zato smo se pridružili ekipi, ki razmišlja o tej hotelirsko-gostinski ponudbi v gradu. Pri tem sodelujemo. Naš interes je, da ta del tudi prevzamemo. Smo tudi dovolj resen partner. S Halbom se zadnjega pol leta nismo uspeli srečati, dvakrat pa sva si pisala. Ostajamo interesent. Toda jasno je bilo definirano, da gre tudi za evropski denar in denar ministrstva za kulturo, in meni je bilo od V tehničnem smislu je to od palacija do grajskega zvonika, to je ta severozahodni del, približno 100 metrov dolžine poslopja. V tem deluje Goran Dominko oblikoval projektne rešitve v interesu omenjenega vlagatelja, da bi se tukaj lahko vzpostavila hotelska restavracija s kuhinjo in apartmaji. Na zahodnem delu je tudi projektirana vhodna avla kot neke vrste posodobljena nekdanja veranda, ki je bila za oddih, s posebnim vhodom. odgovornih organov s pooblastili ministrstva povedano, kje je meja. Mi smo to razumeli. Meja med investiranjem v obnovo gradu in med opremo je definirana. Mi smo to razumeli in smo pripravljeni tako, kot smo se dogovorili, tudi vlagati -prevzeti objekt oz. prostore v fazi, do katere ga obnovi ministrstvo, in ga potem opremiti v stilu turistične ponudbe.« Bernarda Balažič Peček S^nščanka Jožica - slovenska »naj« prostovoljka bir Sekretar Urada RS za mla-'P 1 okviru Ministrstva za šol-'• sta y1 svetovalka urada Barba- ■ Mudila na delovnem sestan-Sv«ta Ljutomer, ki je potekal 1,7 Spodnjem Kamenščaku. ‘ V1 i,k 1 Ficko sta ob tej priložnosti I, ^tjt s ° Priznanje Mladinskega sve X, ’’triv ’ater^m je omenjena razglaše 1 ptir "?u'‘ prostovoljko v svoji ka-। 2aeiji izbora »naj« prosto-i, ovali partnerji: Ministrstvo Sil !n ’ocialne zadeve, Ministr’ ' 11 'port, Fakulteta za socialno (Soiu^^erL lrr' ljubljanski mestni hiši po / e Muhu ',’K/ Drobnič in županja Me-n„dJn'1 Danica Simšič, vendar je . % Sl' blitvi iz zdravstvenih razlogov -j. ^^nfcii-i Kamenščaku nado- '^Seb;* naziv si je Jožica prido-ipjJ' ' 1,1 požrtvovalnega ter pre- bdela pri prenovi prostorov l r" PvlfkDt in Mladinskega sveta motiviranja prostovoljcev lH Moderatorki in animatorki 'O| r^$o , ' Horvat ter vodja MCP Rudi i v Priznanja za aktivno udej- ^ijr usPosabljanja na področju lr ' realizactji Socialne zbornice k La Olikan - Karitas. Gosta sta prisotnim predstavila pomen delovanja mladinskih svetov in zakonske obveznosti lokalnih skupnosti. Udeleženci pa so podali obširno poročilo o dosedanjem uspešnem angažiranju. Delovni pogovor so sklenili na turistični kmetiji Zinko v Moravcih v Slovenskih goricah, kjer so si v tamkajšnjem Grossmannovem kotičku z velikim zanimanjem ogledali njegove pred natanko sto leti nastale prve slovenske filmske zapise, Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu, ter tako počastili stoletnico slovenskega filma. T. K. Jožica Ficko je zmagovalno nazdravila realiziranim projektom. Vlasta Markovič: »Po štiriletnem mandatu predsednice KS Ljutomer nimam veliko pokazati. Vendar sem vesela, da sem dobila to funkcijo, saj sem spoznala veliko prijaznih in iskrenih ljudi. Pono- sna sem tudi na predsedniško funkcijo društva osteoporoznih bolnikov v Ljutomeru. V največje veselje pa so mi moji štirje vnuki, zaradi katerih sem Še bolj zadovoljna s svojim življenjem.« Benjamin Žilavec, navijač nemškega Schalkeja: »Enkrat se mi je že zgodilo, da sem med tekmo ujel žogo, ki je priletela na tribune. Ko pa se je leta 2002 v mestu proslavljal naslov pokalnih zmagoval- cev, sem izkoristil priložnost in prijel pokal, ki ga je nosil igralec Ebbe Sand. Tako sem bil na televiziji,« Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrad: »Trenutno je stanje tako kot takrat, ko smo gradbišče konec maja zaprli, torej takrat, ko smo od naročnika dobili navodilo, da moramo dela ustaviti. Takrat smo naredili le še neke manjše posege, da smo zavarovali območje oziroma most, in vidi se, da šmo položili le grobi asfalt. Naredili smo, kar naj bi se po terminskem planu delalo do ustavitve del, morebiti še kakšno malenkost, da smo zavarovali gradbišče, da se ne bi poškodovali udeleženci v prometu in gradbišče. Tudi sam sem dobil ustno informacijo, da naj bi gradbeno dovoljenje Še ta teden poslali strankam, mislim pa, da se bo tokrat počakalo na pravnomočnost. Kar smo naredili, moramo seveda dobiti plačano, to bo okrog 100 milijonov tolarjev. Razpisa za podvoz pa še ni, to so bila samo pripravljalna dela.« Marjan Maučec, predsednik ŽNK Pomurje, pred kvalifikacijskim turnirjem za nastop v ligi prvakinj, ki ga bodo izvedli v Pomurju: »Kar zadeva tekmovalno plat in naše možnosti, nima smisla govoriti vnaprej. Nalijmo si Čistega vina, saj smo mi po rangu zadnji v skupini. Poskušali bomo storiti vse, da dosežemo čim več in tako dvignemo svoj ‘rejting’, kar bo izboljšalo naše pozicije na naslednjih mednarodnih uradnih tekmovanjih.« Robert Doler, ki je naredil posnetke z motornega zmaja, pripoveduje: »Jaz sem tehnični človek in težko verjamem, da je to neka 1 ‘onozemska’ zadeva, zato menim, da je to plod človeškega deli Če ni tako, se pač motim. Je pa zelo zanimiva fotografija iz zraka, ker je popolnoma pravilnih oblik. Če se to pojavlja tudi drugje, bi mogoče celo verjel, da je to naravni pojav, da je to nekaj drugačnega kot človeško delo, ker je to izrazito pravilnih oblik, popolnoma pravilne krožnice in pravilni krogi. Vendar pa, kot sem rekel, jaz sem tehnični človek in to težko verjamem. Dopuščam, da so nadnaravni pojavi, vendar pa težje verjamem v takšne razlage.« 6 GOSPODARSTVO 27. julij 2006 2 vEsm Novo gradbeno dovoljenje za zunajnivojsko križanje v Lendavski ulici Bodo tožeče stranke vztraj'ale? Upravna enota Murska Sobota bo te dni poslala 90 strankam novo gradbeno dovoljenje Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Murska Sobota je moral pripraviti novo (dopolnjeno) gradbeno dovoljenje za potrebe gradnje zunajnivojskega križanja ceste R2-441, odsek 1298, z železniško progo Ormož-Hodos v Murski Soboti zato, ker jim je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije z dopisom, ki so ga prejeli 28. aprila, zavrnilo izdano odločbo oziroma so zapisali: odločba z dne 10. 1. 2006 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Tako kot je celotni postopek potekal dlje, kot je to v navadi za takšne posege, se je tudi priprava novega oziroma dopolnjenega gradbenega dovoljenja zavlekla. Načrtovali so, da bodo z delom končali konec junija, toda sklenili so ga šele te dni. Drugostopenjski organ je namreč oddelku v Murski Soboti naložil kar veliko dela; točno so morali zapisati terminski plan in obseg del, torej zapisati prav vsa potrebna dela, katere objekte bodo porušili in katere gradili. Vse to pa morajo zapisati po velikosti, namenu ter odmikih od sosednjih parcel Ta teden naj bi končno dopolnili gradbeno dovoljenje - pri tem so jim pomagali projektanti in strokovnjaki z ministrstva, da ne bi bilo ponovnih procesnih zapletov. Pripravljeno dokumentacijo bodo poslali na Ministrstvo za okolje in prostor in vsem 90 strankam v postopku. Tudi zoper to izdano odločbo je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, kar pomeni, da morata upravna enota in investitor upoštevati 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ker je investitor - Ministrstvo za promet - naložil izvajalcu SGP Pomgrad, da naj opravi pripravljalna dela, ne da bi se prepričal, ali je gradbeno dovoljenje pravnomočno, je bilo spomladi kar nekaj zapletov in hude krvi. Bernarda B. Peček Prvi in največji regijski center za odpadke v Sloveniji CERO Puconci se že gradi Pogodba med investitorjem in izvajalcem je že podpisana Nekdo načrtuje na tem delu Lendavske ulice globoki podvoz pod železniško progo in štiripasovnico - stanovalci pa bi radi imeli samo mimo življenje. Nic kaj dopustniški beltinski svetniki Največji trn v peti neurejen status CATV S skrajšanim postopkom in soglasno potrjenim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Romski zaposlitveni center je beltinska občina vključena v projekt, financiran iz sredstev EQUAL-a. Vanj je zajetih 15 slovenskih občin, koordinatorica projekta, s katerim bodo skušali uveljaviti razvoj no partnerstvo, pa je občina Škocjan. V ta namen bopbči-na Beltinci prispevala 30.000 tolarjev ustanovitvenega kapitala. Tudi dopolnjen pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Beltinci je bil sprejet soglasno po skrajšanem postopku. Za subvencije je letos namenjenih 22 milijonov tolarjev, levji delež 8,9 milijona tolarjev pa odpade na rastlinsko pridelavo. Veliko bolj polemična razprava na seji beltinskega občinskega sveta pa je bila ob poslovnem po ročilu javnega komunalnega podjetja Komuna Beltinci za leto 2005, še zlasti ob podatku, ki ga je navedel vršilec dolžnosti direktorja Janez Senica, da je delovanje kabelskega TV-sistema in pobiranje vodarine vplivalo na negativno poslovanje. Čeprav so na področju CATV-ja razširili ponudbo z nekaj novimi programi, ostaja največji trn v peti neplačevanje naročnine. Na ra račun so »pridelali« kar 4,5 milijona tolarjev primanjkljaja. Ko so svetniki opozorili na še vedno neurejen pravni status kabelskega TV-sistema in njegovega lastništva, se je razvila dokaj burna razprava Kopja so se lomila glede primanjkljaja, ki ga je dolžna pokriti ustanoviteljica, to je Občina Beltinci, za katero bo to nedvom no precejšen zalogaj. Ker je v javnosti zaznati tudi razočaranje tistih vaščanov, ki so redno plačevali naročnino, drugi pa so se temu izognili, so se svetniki zavzeli za to, da do naslednje seje Pred kratkim je VGP Drava Ptuj kot partner izbranega izvajalca SGP Pomgrad začel z deli na regijskem odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih. Najprej so se lotili sanacije obstoječe deponije, poleg gradnje nove deponije pa bodo poskrbeli tu Izbrana izvajalca za CERO Puconci sta SGP Pomgrad m VGP Drava Ptuj. Slednji je te dm že začel s pripravljalnimi deli. mi Večji del realizacij • grada predstavljaj* ceste v severovzhod*1 na drugem mestu P* pf dki, kijih dobijo ekoloških objektov Največji delež P°lf bodo v Puconcih op p' leta, letošnje leto P3 bili za naročilo op^^. vljalna dela in stoječe deponije. . di za dobavo in vgradnjo po trebne tehnologije. Njihov delež opravljenih del v celotnem projektu znaša 40 odstotkov celotne vrednosti. Skupni znesek, ki ga bo izvajalec prejel za opravljeno delo, je nekaj manj kot dve milijardi tolarjev. SGP Pomgrad bo začel izvajati dela spomladi prihodnje leto. Tudi za največjo gradbeno podjetje v severovzhodni Sloveniji je to izjemno velik projekt, tako finančno kot tudi glede zahtevnosti, kajti z dograditvijo CERA Puconci, na kar so se občine pripravljale več kot deset let, bodo v Pomurju končno kontrolirali ravnanje z odpadki Gre namreč tudi za sortiranje, predelavo in občinskega sveta prerežejo gordijski vozel in končno rešijo pravni status kabelske TV. Precej ostrih besed je bilo izrečenih tudi o postopku imenovanja v. d. direktorja podjetja Komuna Beltinci. Kot smo slišali, je opravljanje te nepoklicne funkcije ničvredno, ker je vodilna osebnost zaposlena pri županu, nadzorni svet pa je brez moči. Zato naj bi postaiojavno komunalno podjetje, ki je po mnenju svetnika Marjana Maučeca bistvenega pomena za razvoj občine, profesionalno. Kljub pomislekom O kratki dobi za imenovanje direktorja omenjenega podjetja, so sprejeli sklep, po katerem se Janez Senica ponovno imenuje za v. d. direktorja beltinske Komune, in sicer za čas do izvedbe javnega razpisa in imenovanja direktorja, vendar največ za dobo treh mesecev Milan Jerše ustrezno skladiščenje tistih odpadkov, ki jih takoj ni mogoče ustrezno predelati. In ta veliki regijski ekološki projekt, sofinanciran s sredstvi 1SPA, bo Pomurje dobilo pred vsemi drugimi slovenskimi regijami - zato bi pričakovali, da se bo dogodek obeležil na malce bolj samoza- Velika razprava o daljnovodu, na koncu pa... Svetniki v patpoziciji Kabli pod zemljo naj bi bili še nevarnejši Svetniki občine Puconci so se na zadnji seji podrobno posvetili državnemu lokacijskemu načrtu za gradnjo dvakrat 110-kilovoltnega daljnovoda na relaciji Murska Sobota-Mačkovci, o katerem je Vestnik pisal že v 28. številki. Po »vroči« razpravi so na koncu prišli tja, kjer so bili na začetku. Na zborih samo nasprotniki Povod za razpravo je bilo pismo Metke Černelč, generalne direktorice Direktorata za pro štor pri Ministrstvu za okolje in prostor. V njem je svetnike prosila, naj še enkrat razmislijo o negativnem mnenju občine h gradnji nadzemeljskega daljno voda, ki bi v puconski občini potekal na relaciji Puconci-Va-neča-Moščanci-Dankovci-Mačkovci, in naj to mnenje spremenijo v pozitivno Sama je v nekaj točkah razložila, da zahteva po podzemeljskem daljnovodu nima nobene pravne podlage, saj ga ne določa noben pre dpis: »Ugotovimo lahko, da gre le za predlog oziroma željo, ki pa je investitor ni dolžan upoštevati.* Naj spomnimo, na Va-neči, Moščancih in Dankovcih so že bili zbori občanov, kjer so se ljudje izrekli proti nadzemeljski gradnji. Vendar pa je jasno, so pripomnili nekateri svetniki, da so na zbore prišli samo občani, ki nasprotujejo gradnji, vseh drugih pa ni bilo. Zato bi bilo treba povprašati za mnenje vse vaščane, so menili Kaj je bolj škodljivo? Vprašanje, ki je najprej mučilo svetnike, je bilo, ali ima sploh vesten in odmeven način. Puconski center za ravnanje z odpadki pa bo tudi referenčni ekološki objekt za SGP Pomgrad, ki se je v zadnjih letih s svojimi gradbenimi ekipami že specializiral za ekološke projekte Gradijo namreč številne čistilne naprave (Ljutomer, Lendava, Tadej Ružič, SGPPnfr'■J največjega regijskega cen nanje z odpadki v vrednot milijona evrov bo tudi re c loški posel za naše podjfJ’5 Tišina, Dobrovnik, ' 1 rski Črnci), dbo za izgradnjo »° / padkov v Ljutomer*1' r #s pa se bodo prijavil* na gradnjo čistilne oapr smisel dajati kakršnokoli mnenje, saj je bilo rečeno, da sploh ni pravnega predpisa, po katerem bi ga ministrstvo moralo upoštevati. »Lokalna skupnost je stranka v postopku, zato bi njeno mnenje ministrstvo moralo upoštevati,« je menil Jože Ficko. Sam je dejal, da ne bo glasoval, vendar pa je povedal svoje mnenje: »Res je, da ima daljnovod dvakrat 110 kilovoltov trikrat večjo moč kot stari daljnovod, vendar pa bo zato novi toliko višji (22 metrov). Pri meritvah, ki smo jih opravili z enim od domačinov, smo ugotovili, da sevanje okrog njega ne bi bilo nič večje kot pri starem daljnovodu. Ve pa se, zakaj je potreben nov daljnovod: zaradi elektrifikacije proge in kakovostne energije za gospodinjstva. Sam sicer še nisem slišal, da bi kdo na svetu dvakrat 110- kilovoitni daljnovod polagal v zemljo, 35,kilovoltnega že, 110 in več pa še ne. Ampak dobro, tudi če bi se to zgodilo, bomo pač mi prvi. Direktorat za prostor priznava le, da bo šlo pri gradnji nadzemeljskega daljnovoda samo za vizualno onesnaženje.« Nekateri svetniki (Cipot, V Vlaj, Gr-lec) so iz svojih poklicnih in slu žbenih izkušenj v glavnem pritrdili Fickovemu mnenju, nekateri pa so dodali, da tudi vizualno onesnaženje ne bi bilo veliko, saj so točke postavitve izbrane tako, da bi bil daljnovod skoraj popolnoma skrit pogledom. Cipot je spomnil, da je z nadzemeljskimi daljnovodi, razen redkih izjem (Tokio ipd .), pokrita skoraj vsa Japonska. Proti nadzemeljski postavitvi sta bila Boris Vlaj in Rudi Sočič, slednji je menil, da bi bilo to . -jr^ preveč nevarno za‘ L J Predvsem naj b* ' šni postavitvi povz cko opozorila, d3 meja SO metrov, • , daljnovoda ne hiše, in da na tej 'l v . voda v občin* 1 T-. premeru ni u ' «, sta, da je P*1^' vod za zdravje n ,|P. nadzemeljski P°s_ 1 daljnovod tako • - njegovo sevanje popolnoma izgl,D O ki 3 h »Kolobocija« P glasovanju Podžupan "vimkc 1*^ " ločitvi pi c.b*n pn" 1 Goričkega, o' W sto glasovanje o(pt- ■ *: cmeniencsaJ« ,, ga načrta. Dva r||. h’ mnenje podprt3, pt ■ ?j* enajst pa jih lep ni bil izglas° niki glasoval*i nmenju.Tuka)--proti-, preostal* P ^44 vali. Sklep spc' W c.P. čeprav« Lovenjak n*s'3 ’ a,1 . to pomeni. Vlaj। ^i' ■ ■ ostane v veljav Lovenjak Pa’' ,r ‘Sc mnenji 1znic,1’| nje nic. Pom* Ludvik Novak’ govorom: tem ne bo 1 zato s tem ta 0 ^t,” p/ letos poteče*11^ nobene zveze < h t r ", »i k «nNiK-27. julij 2006 GOSPODARSTVO lože Dominko, direktor VGP Mura Mi smo samo vzdrževalci... Tisti del zemljišč, ki bodo kasneje postala del nasipa, bomo odkupili in prenesli na državo. Mi smo tukaj samo vzdrževalci. Čezmejni projekt turistične cone Mu rani a Kapljica Evrope pod mavričnim lokom ■X li* namenil 676 milijonov tolarjev * Nadnjo nasipa - Država bo lastnik zemljišč, kjer bo zgrajen nov nasip Predstavili celostno podoba čezmejnega območja Razvojni center Lendava, ki skupaj s partnerji iz Slovenije in Madžarske izvaja projekt Murania, je predstavil v hotelu Elizabeta v Lendavi celostno podobo turistične cone Murania. V .f (f* )i5» pif> po? Z ti1 ■t * J* if" 1L k, r’ nenavadno je bi P^P1' Pf’S“ ^^“blvi pomurskega H^^'^Spod-Mlkai; a~C°8€b*tci niso *n°vinarjev in foto-^t]0 . " M| nenavadno je ^ina!110 v Posr«dova-^Itdn ^l'U 2asl€dili tudi ^n/1 °dstavek: V sklop '^'Pogodbenih del so Jl^u ^i3 in Vgradnja rtH "linem bri gu Mu ‘dolžini več kot «1|. rri' Ministrstvo za Pr°stor bo iz drža- ^5nllu.^a^llD', ugotovilo •‘M, dolarjev, s ka' ^financiralo gra- dnje zaščitnih nasipov ob reki Muri je VGP Mura, katerega direktor je že deset let Jože Dominko. »Že lani smo po zares dolgem času odprli odsek zgrajenega nasipa na odseku Kot-Gaberje. Letos smo odprli gradbišče na odseku v bližini naselja Benica, v to pogodbo pa spada tudi alternativa Kot-Hotiza.« ... pivi pogovori so stekli in vse kaže, da problemov naj ne bi bilo. To pa ne pomeni, da jih ne bo. pa v skupni dolžini 3,1 km uspešno končali. V prvi fazi bo zgrajeni nasip dolg dober kilometer, potekajo pa pripravljalna dela za tretjo linijo nasipa, to je tako imenovani odsek Kot -Hotiza Tudi ta je dolg okrog tri kilometre in naj bi ga sanirali prihodnje leto.« Bo zemlje s te začasne deponije dovolj za vse odobrene odseke nasipa? »Na začasni deponiji v Bakovski ulici je okrog 55 tisoč kubičnih metrov zemlje, za nasip Kot-Hotiza pa bomo potrebovali skupno okrog 70 tisoč kubičnih metrov. Znotraj sistema Jože Dominko je direktor VGP Mura, ki spada v delniško družbo SGP Pom-grad - po lanski neuspeli pripojitvi s Cestnim podjetjem v eno podjetje bodo nadaljevali svoje poslanstvo: varovanje pred poplavami. Program izvajajo v okviru programa Interreg II1A Sosedski program Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006 z naslovom Vzpostavitev turistične cone obmejnih regij za skupen razvoj inovativnih turističnih proizvodov ter za vzpostavitev mreže za skupno promocijo in trženje integralnega turističnega čezmejnega območja Murania. Pri projektu sodelujejo občine iz lendavske upravne enote in na madžarski strani občina Lenti. Skupna vrednost je 110 milijonov tolarjev, od tega na slovenski strani 48 milijonov, na madžarski pa 62 milijonov. V 1 '' 1 Pomgradove upravne zgradbe je bilo začasno shranjenih okrog 55 tisoč kubičnih metrov zemlje. 10 začeli voziti na nasipe ob Muri, V • Ji visokovod-rSx C? % 1 n-1 ne 'kopane ze-^oceste v ^^^’^sporoci- ;, ’^lu, " ' morebiti je ieP°iav,lov i P°®°dbe o gra-X. dajalec del gra- Je torej zdaj dokončno rešen problem financiranja, torej lahko upamo, da se bodo nasipi ob Muri vendarle v celoti obnovili? »V ponedeljek smo začeli fizično izgradnjo nasipa, zato se je deponija j pri Pomgradu začela prazniti. Že pred tem so kakšen mesec potekala pripravljalna dela. Upam, da bo ta del nasi- bomo poskušali pač zagotoviti ustrezno količino zemlje. Nekaj Še z gradbišča avtoceste, nekaj pa tudi iz gramoznice v Dobrovniku.« Imate pri gradnji nasipov kakšne probleme s Hrvati? »Pred tremi leti, ko smo začeli utrjevati nasip na relaciji Kot-Hotiza in takrat so se pojavili problemi, tako da smo morali takrat gradbišče zapustiti. Letos - upam - jih ne bo, vsaj glede na predhodne razgovore, ki smo jih imeli. Vaščani, ki živijo ob tem nasipu, to sanacijo podpirajo. Mi bomo začeli s pripravljalnimi deli po podpisu aneksa in upam, da problemov ne bo. Je pa res, da nam sedaj pri reševanju problemov pomaga ministrstvo v novi sestavi in po vseh informacijah, ki jih imamo, so prvi pogovori stekli in vse kaže, da problemov naj ne bi bilo. To pa ne pomeni, da jih ne bo.« Kdo sklepa pogodbe za odkupe oziroma rabo zemljišč z lastniki? “Odkupi zemljišč za del nasipa, ki se širi in povračila za škodo, ki jo povzročamo zaradi del, potekajo preko nas, plačnik pa je država. Zemljišča, ki bodo kasneje postala del nasipa, bomo prenesli na državo.« Kakšne so cene? Cene za odkupljena zemljišča za nasip se gibljejo v isti višini kot cene za zemljišča, ki jih odkupujejo za potrebe avtoceste. S tem, da so to res majhni deli parcel.« Torej dela za letos in prihodnje leto imate dovolj, kaj pa za naprej? »Direktor VGP sem že deset let in kar pomnim, so bili vsako leto močni pritiski, da naj se nasipi sanirajo, ampak zadnjih devet let se ni nič premaknilo. Zdaj so se stvari premaknile in verjamem, da se bo sanacija s tem tempom nadaljevala še prihodnjih nekaj let.« Bernarda B. Peček Partnerji iz Slovenije in Madžarske so predstavili tudi zaščitni znak Muranie (na fotografiji v sredini) in slogan - Kapljica Evrope. Na tiskovni konferenci so predstavili celostno podobo turistične cone Murania in projekt nasploh direktorica Razvojnega centra Lendava in vodja projekta Helena Kramar, župan občine Lenti Laszlo Nogradi, vodja projekta na Madžarskem Marta Gerencser in oblikovalec Ladislav Meselič, ki je oblikoval zaščitni znak Muranie. Helena Kramar je ob tem povedala, da bo enotna celostna podoba turistične cone Murania odražala temeljno identiteto in podobo turistične cone ter bo temeljni znak, pod katerim se bo promovirala ponudba turistične cone. Murania predstavlja mednarodno turistično, gospodarsko in kulturnozgodovinsko povezanost obmejnih občin Madžarske in Slovenije s prizadevanji za vključitev hrvaških in avstrijskih lokalnih samouprav, ki jih zemljepisno povezuje tok reke Mure. Slogan Muranie bo Kapljica Evrope, ki je kratek, preprost in zapomljiv in se bo pojavljal v slovenskem in madžarskem jeziku v medsebojni kombinaciji s prepoznavnim znakom. Celostna grafična podoba Muranie vključuje logotip, slogan, tipografijo, dopisni papir, pisemsko ovojnico, poslovno vizitko, namizno zastavico in zunanjo zastavo. Grafična podoba bo temeljni razpoznavni znak, ki bo obvezna na vseh tiskovinah, torej na oglasih, plakatih, prospektih in podobno pa tudi na informativnih panojih, ki jih bodo postavili na območju turistične cone Murania. Zaščitni znak je predstavil oblikovalec Ladislav Meselič, ki ga je ustvaril v dogovoru s sodelavci pri projektu iz Slovenije iz Madžarske. Na njem je grafični prikaz reke, ki s svojimi kraki objema drevesa Drevesa so simbol pokrajine ob reki Muri, tok reke pa združevanja, povezanosti v Muranii. V geometričnem središču znaka je stilizirano vzhajajoče sonce kot simbol jutra, rojstva in novega življenja, kompozicija pa se končuje s polkrožno mavrico, ki se dviga iz reke, krošenj in sonca. Mavrica je simbol miru, ki kompozicijsko in pomensko poveže vse druge simbole v znaku miroljubnega nadnacionalnega združenja subjektov ob toku reke Mure. Pod horizontalo toka reke pa je zapisano ime Murania. Jože Gabor bo prerezal trak Livade Prestige 5* f f .. X Očrtih, zatrjujejo v Termah 3000. čeprav smo vzačetku leta se napovedovali, da bo otvoritev ; >'%. so se Z odgovornimi iz Save dogovorili o programu otvoritve, ki jo načrtujejo okrog 20. septem-* t,: 1 % ’’°v "i™ septembra, oktobra pa bo prodajna služba prevzela vso odgovornost za ustrezno pol->» 7 tn k' ' Prestige 5* je vsekakor ena največjih turističnih naložb v Sloveniji, hotel s petimi zvezdi' , < ta?11»Pridobitev za Pomuije. ampak tudi za Savo Turizem in nasploh za slovenski tunzem. Gradnja <5"".? 268 posteljami, v nekaterih sobah bosta kar dve kopalnici, tudi s termalno in mineralno 5 ‘ n X tolarjev, dobršen del sredstev pa je nepovratnih. ki rorna Terme Radenci pa bodo skupaj s Pomursko turistično zvezo organizator 9. slovenske turi-0<112. do 15. oktobra v Radencih. ^bp Vpis v gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer Ministrstvo ne popušča Ministrstvo za šolstvo in šport glede vpisa v ljutomersko gimnazijo ali odprtja petega oddelka ne popušča. Janez Možina, direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo, je poslanca Ferija Horvata obvestil, da po ponovni proučitvi razmer ostajajo pri tem, da je bila njihova prvotna odločitev pravilna, torej da ne soglašajo s povečanim obsegom vpisa. Janez Mežan se je spet lotil preštevanja kandidatov za šolanje na ljutomerski gimnaziji po kraju bivanja. Ugotovil je, da bo ljutomersko gimnazijo obiskovalo petnajst kandidatov iz Murske Sobote, tistih, ki bolj sodijo k Murski Soboti, pa da sploh niso šteli. Ob teh pa jih pre- cej prihaja celo iz Ormoža ali tistega konca. Pred vrati gimnazije, ki pa je doslej že vpisovala po pet oddelkov, je ostalo triintrideset kandidatov, torej ravno za en razred. Polovica jih je iz Ljutomera in okolice. Sporočilo je jasno: naj tisti, ki so bližji Murski Soboti, gredo v gimnazijo v Murski Soboti, bližji Ormožu pa v Ormož. Janez Mežan je v pismu Feriju Horvatu ošvrknil tudi vse, ki se potegujejo za gimnazijski oddelek, češ da pa se nihče od teh ne poteguje za petindvajset kandidatov, ki niso uspeli z vpisom za predšolsko vzgojo, prav tako Šolskega programa ljutomerske gimnazije, in se v tem poklicu sploh ne bodo mogli izobraziti. Direktorjev bič je segel tudi po vodstvu gimnazije, ker da ni pripravljeno sprejeti ponudbe, ki jo je, kot piše Janez Mežan, kot »dobro voljo« pokazalo ministrstvo, to pa je nadnormativni oddelek z osmimi dodatno vpisanimi dijaki. Logika ministrstva je jasna: bodi tam, kjer si, ker iskanje priložnosti drugje najeda trdnost šolske mreže. A to velja za periferijo. Ljubljana je svet zase. Nikomur ni prišlo na misel, da bi preveč gimnazijskih kandidatov razporejali po perifernih gimnazijah, ampak je bilo eni od šol dovoljeno, da je odprla dva dodatna oddelka. Kljub pripombi ministra Milana Zvera, da če bi ministrstvo »popustilo- ljutomerski gimnaziji, potem bi moralo vsem. Majda Horvat KMETIJSTVO 27. julij 2006- Ne prezrite! Domače živali v poletni vročini Velikokrat se sprašujemo, zakaj v pasji vročini ne dosegamo zadovoljivih rezultatov pri reji domačih živali. Verjetno pri tem ne bo odveč, če povemo, da so te živali udomačene večinoma zaradi koristi, ki jih ima človek od njih. Pri udomačevanju se je marsikaj spremenilo. Največja sprememba je pri specifičnih navadah, ki so jih imeli divji predniki udomačenih živali. Kaj lahko stori človek za boljše počutje nekaterih udomačenih živali v poletni vročini? Kokoši so živali, katerih predniki izhajajo iz stepe. Ekstremne vročine jih le delno onesposobijo. Najbolj očitno vplivajo na zmanjšano nesnost, tudi za 50 odstotkov Pri reji na prostem jim je treba omogočiti peščene kopeli in večkrat dnevno svežo pitno vodo. Pri reji piščancev za meso se pojavlja problem manjšega uživanja krme in povečanega pitja vode - s hladno vodo se ohlajajo. V skupinski reji ugotavljamo izoliranje vsake živali posebej, dotikanje in segrevanje piščanca od piščanca jim ne prija. Zato je smiselno piščance za zakol, ki že imajo primerno težo, zaklati, saj so prirasti dokaj skromni. Vodna perutnina. Za obnašanje je specifično kopanje in iskanje hrane v vodi in pod njo. Prav tako ji voda ustreza za kopanje Paziti moramo na čistočo vode, ki jo tem živalim ponudi mo. Zaradi kopanja je priporočljivo vodo večkrat zamenjati, saj je drugače preveč onesnažena in predstavlja nevarnost okužbe z bolezenskimi klicami. Jajca vodne perutnine so izredno podvržena okužbi s salmonelami, zato je smiselno, da ji nastavimo gnezda, v katerih večkrat menjavamo steljo in s tem poskrbimo, da so suha Kunci. Predvsem manjši rejci lahko najdejo primerno senco, kamor namestijo kletke. Zanesljivejša je senca objektov kot dreves. Priporoča se zaščita z gosto mrežo, ki prepreči dostop komarjem in drugemu mrčesu Živali morajo imeti ves dan na voljo svežo pitno vodo Krmimo pa jih lahko samo enkrat dnevno, ce je le možno z ohlajeno svežo krmo, vsekakor pa jim damo nekaj sena ali vejic, da dobijo potrebno vlaknino za delovanje slepega črevesa. V letošnjem letu, ki je ugodno za razvoj bolezenskih klic, je kunce smiselno preventivno zdraviti. Podobno kot piščanci se obnašajo tudi mladiči kuncev v gnezdu. Niti malo jim ni všeč, da bi se dotikali drug drugega in se dodatno ogrevali. Prašiči. Za divje prašiče je značilno, da je njihov življenjski prostor v glavnem gozd. Hrano pa jim ponujajo njive in travniki v bližini gozda. Gozd kot življenjski prostor daje zaščito pred vetrovi, velikimi temperaturnimi nihanji, poleg tega pa ni nikoli preveč osvetljen. Udomačeni prašiči prav tako nimajo radi prevelikih temperaturnih nihanj in se nanje stresno odzovejo. Prašiči nimajo žlez znojnic in slabo oddajajo telesno toploto. Idealna reja za prašiče je izpust z vodno kopeljo. V tej kopeli se prašiči okopajo in rijejo po blatu Tudi poležavajo radi v tem blatu in si na ta način ohlajajo telo. Blato, ki se jim nabere po telesu, s sušenjem telo ohlaja, poleg tega pa je izolator pred toploto iz okolja. Sodobne reje v zaprtih hlevih in gostih naselitvah nujno zahtevajo ventilacijo. Vendar pa ventilacijski sistemi (razen klime) zrak samo izmenjujejo S hitrejšim kroženjem zračnih mas skozi hlev se ustvarja rahel veter, ki ohlaja površino teles živali. Če hlajenja ni dovolj, se prašiči radi igrajo z napajalniki in škropijo z vodo. S tem početjem se dodatno ohlajajo, posledica pa je pogosto polomljen napajalnik in čezmerno razlivanje vode. Zelo pomembna je gostota naselitve živali na površino. Ovce v Sloveniji redimo za meso in mleko. V glavnem so na paši in si tam naberejo čim več krme, tako da se jim je dodaja le malo Na pašniku je zaželena senca med grmovjem ali drevjem. Tudi razni hribčki in kotanje so zelo primerno zavetišče pred pripeko Ovce lahko obrijemo in jih s tem rešimo volne, za katero je znano, da je dober izolator Ne smemo pozabiti na zadostne količine pitne vode in dodatek ustreznih mineralno-vitaminskih me-' šanic. Koze. Podobno kot pri ovcah je tudi pri kozah zaželena paša ali vsaj izpust v senci. Senca, ki jo daje grmovje ali drevje, za koze ni najbolj primerna. Koze temnejših barv slabše prenašajo pripeko kot koze svetlejših in bele barve. Burske koze, primerne izključno za meso, boljše prenašajo vročino kot druge koze na našem terenu S tem verjetno potrjujejo svoj izvor (Južna Afrika). Žal so pa burske koze občutljivejše za bolezni in slabe rejske razmere kot domače pasme koz. Govedo. Pasme krav molznic in nekatere kombinirane pasme imajo svoj izvor na seveni Evrope. Klima v Švici, Nemčiji in na Nizozemskem je za rejo goveda ugodnejša kot v Pomurju. Krave brez škode prenesejo nekaj dni celo temperaturo do -20 “C. Veliko bolj pa so občutljive za previsoke temperature preko +21 °C, ki vplivajo na njih stresno. Zmanjša se uživanje krme, poveča pa se pitje vode. Krave ne dobijo dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in nastanek mleka Vsebnost mlečnih sestavin se spremeni, predvsem pade količina beljakovin v mleku. Vročinski stres povzroči večjo občutljivost organizma, pojav mastitisa je pogostejši. Kravam je treba omogočiti izpust v senco ali nočni izpust, da vsaj ponoči ne trpijo hlevske vročine. Priporoča se tudi nočna in zgodnja jutranja paša, če le imamo možnost ureditve pašnika in imajo kaj za pasti. Konji so prt nas največje in tudi najodpornejše domače živali. Njihov naravni življenjski prostor so stepe in savane. Zato konji dobro prenašajo ekstremno vročino, mraz in veter. Konji, udomačeni v Evropi, so predhodniki današnjih delovnih konj, ki so jih od udomačitve dalje uporabljali za najtežja dela v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu . Omogočiti jim moramo čim večji prostor za pašo in gibanje. Konj je žival širnih prostranstev in zelo slabo prenaša omejitev gibanja. Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot., Kmetijska svetovalna služba, KGZS - zavod Murska Sobota Letošnja žetev krušnih žit se končuje Najmanjši odkup v zadnjih letih Tudi tretji krog pogajanj o odkupni ceni pšenice neuspešen Pridelovalci končujejo spravilo letošnjega pridelka krušnih žit, žal pa tudi tretji krog pogajanj o odkupni ceni pšenice ni bil uspešen. Na torkovo pogajanje v Mursko Soboto je prišel od mlinarjev le predstavnik soboškega Mlinopeka, zato predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije za pogajanja niso imeli veliko manevrskega prostora. Kot nam je povedal Karel Poj-bič, direktor soboškega Mlinopeka, so se pri njih odločili, da ostanejo letošnje odkupne cene pšenice enake lanskim, pridelovalcem pa tudi ne bodo zaračunavali stroškov prevzema. Tako bodo dobili tisti, ki bodo pšenico prodali Mlinopeku, za kilogram zrnja kakovostnega razreda A 27 tolarjev in za kakovostni razred B Tudi tretji krog pogajanj o odkupni ceni pšenice med pridelovalci in mlinarji je bil neuspešen, zato predsednik pogajalske skupine pridelovalcev Janez Rihtarič svetuje, da kmetje čim več pridelka uskladiščijo in počakajo, saj se bo cena skorajda zagotovo zvišala. Mlinopeku od pomurskih pridelovalcev odkupili okoli sedem tisoč ton letošnje pšenice, v zalogi pa imajo še okoli pet tisoč ton lanske, zato pšenice na Madžarskem zaenkrat ne kupujejo. V Tovarni močnih krmil v Li povcih odkupujejo nemoteno, direktor Marjan Kumin pa pravi, da od kmetov prevzemajo največ krmne pšenice. Do začetka tedna so od kmetov prevzeli okoli 5 500 ton, od tega kar 90 odstotkov krmne pšenice. Pridelki so letos nižji, kakovost je zadovoljiva, zaradi ugodnega vremena pa je nizka tudi vsebnost vlage. S pridelovalci so že ob setvi sklepali pogodbe in ti imajo pri prevzemu tudi ugodnosti. Prevzeto krmno pšenico bodo začeli plačevati avgusta, prvo izplačilo bodo opravili 1. avgusta, naslednje 16. in zadnje 1. septembra Kot že rečeno, ptevz merkantilno pŠcnlC^' bodo veljali enaki pla^* kot pri mlinarjih V sušdnici v uskladiščili tudi od!* tisoč ton pšenice, . lali na poljih Kmct P'o । spodarstva Rakičan-žetev ta teden koocal<\ Lipovcih ob koncu od kmetov pšenice ’ _ t prevzemali. Bodo F* mom nadaljevali Pfl 0. den, ko bodo od k®e povaii tudi druga žna Ze pred tednomu žetvijo končali v K gospodarstvu Lenda^ petih dneh posprav'' -,-soč ton pšenice, ves J> so po besedah 5^ Magyarja spravili v -dišča, kjer bo čakal n- P 25 tolarjev, pridelovalce z manjši- mi količinami in s kakovostnim razredom C pa preusmerjajo v Lipovce, kjer krmno pšenico odkupuje Tovarna močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Rakičan Stroški analize namreč znašajo 7.500 tolarjev, zato se je za manjše količine ne splača delati, za krmno pšenico pa analiza ni potrebna Za kilogram krmne pšenice, torej razreda C, dobijo pridelovalci 23 tolarjev. Letošnji odkup pšenice je nižji kot v prejšnjih letih. Gotovo je enega od razlogov za lo treba iskati v nižji ceni, deloma pa tudi v nižjih pridelkih, medtem ko je kakovost zadovoljiva, saj je v Mlinopeku četrtina prevzete pšenice kakovostnega razreda A Po Pojbičevih besedah so v V Gederovcih žetev in mlačev po starem Obujanje običajev iz pozabe V tišinski občini si prizadevajo, da bi ohranili nekdanje kmečke običaje. V Gederovcih so tako prikazali, kako so kmetje nekdaj ročno želi in mlatili zlato pšenično klasje. Sodelovale so vasi Gederovci, Krajina, Sodiš inči, Murski Petrovci, Murski Črnci, Borejci, Gradišče, Vanča vas, Rankovci, Petanjci in Tropovci. Žanjci in žanjice so se v Gedero-vce pripeljali z okrašenimi vozovi, nato pa na njivi prikazali, kako so nekoč kmetje kosili rž in pšenico, jo spravili s polj in doma mlatili z mlatilnico. Obiskovalce etnološke prireditve je privabil prikaz mlačve pšeničnega klasja s cepci, v okviru prireditve pa so pripravili tudi razstavo stare tehnike, člani Društva Dimek Beltinci so se predstavili s starimi kolesi, v dvorani vaško-gasii-skega doma v Gederovcih pa je bila na ogled razstava slik Karla Kosednarja iz Veščice na temo stara obrt. Tekst in foto: Jože Žerdin ceno Pridelek je setino manjši^ dobra pa je htU -večina pšenice H*l vos t nega razreda- | Včeraj so z 1 j i KnictijMvu । r04* gl j na ^šohckufl^n^ donos nekaj Po<) P. so na sto hek»a^f,,pj^ek,<, semensko pšenK0 , jo11 > nilo Rihtarič PfS^’ delek uskladiščil' ’^10 , dajo počakali h ef(ly se že oblikovala P' / Tam, kjer imajo ^pl^ dajo niso hiteli.'V . pine pridelov^ ^'7 kmetom svetoval delka pustijo diščenjem Id'-'s।-težav, saj zaradi i^^i- r vlaga ni rejcem paseR*'^',/ pokrmiti ž^'”' pip6'./ nizki ceni. Sicer P1 J da se bo do ko^vOj ce zvišala, saj Je 7*.^1 državah letosnf epif' ..p* povprečnega-svoje preh^^^y zagotoviti ok° o imen/ jiipL , 120 tisoč ton Pse odkup bo daleč za prey/ / gotovo najniže . k Po naših 'laf .-Ufi-«* p* Spust po Muri od Petanjec do Glblne Končujejo projekt Dol po Muri V okviru projekta Dol po Muri, ki ga izvaja občina Beltinci skupaj s partnerji iz Slovenije in Madžarske, so pripravili ta konec tedna spust po reki Muri za sodelujoče v projektu z obeh strani meje in druge goste. noloških zanimivosti ter kulinaričnimi užitki. Vodja projekta Milan Kerman je ob tem povedal, da občina Beltinci projekt izvaja od septembra lani do avgusta letos, sofinancira pa ga Evropska unija v okviru Programa Phare čezmejno sode- set odstotkov sredstev Evropska unija, deset pa občina Beltinci. Z madžarske strani sta partnerja občini Kerkaszentkiraly in Szec-sisiget, s slovenske pa Zavod za kulturo in turizem Beltinci, Kajak kanu in rafting klub Most Petanjci in Kajak kanu klub Mura 0»? "Razstave srednjeveškega dete ■ °LOris_ najdbe Iz bronaste p n ■d* »j* ^nedeljah in Ig. ure Kn^OiLaOAVA Lendava: H0- H^^aaiMzavijenjain !*tZS”ntd13 '■ 16. uro, v X.. H,*l:od9.do 13. ’---------------------- ii/Staram li^NQndt17.00: Začetni 1 lr ufe: Origami -zgibanja papirja Turistične prireditve Moravske Toplice - V okviru prireditev Poletje v Moravskih Toplicah bo v petek in soboto, 28. in 29. julija, ob 19. uri v športnem parku Term 3000 tržnica ročnih obrti in turistična tržnica s prikazom izdelovanja izdelkov domače obrti ter ponudbo domačih dobrot. V petek ob 20. uri bo nastop romskega društva s Pušče in romske glasbene skupine Pomaranča, v soboto pa Dua Marjan in Tadeja. Velika Polana - Od nedelje, 30. julija, do nedelje, 6. avgusta, bo potekala prireditev Pomurski poletni festival. V nedeljo, 30. julija, ob 17. uri bo nogometna tekma med duhovniki in župani, v ponedeljek ob 16. uri kolesarjenje po deželi štorkelj, v torek ob 16. uri odbojka na mivki, v sredo ob 16. uri pa turnir v balinanju. Ob večerih bodo koncerti glasbenikov iz Slovenije in tujine. Beltinci - V okviru Folklornega festivala bo v petek, 28. julija, ob 19. uri v prostorih beltinskega gradu otvoritev razstave Zacvetel je festival, izdelkov domače in umetnostne obrti ter cvetličarjev in vrtnarjev Območne obrtne zbornice Murska Sobota. V soboto, 29. julija, ob 16. uri pa bo v beltinskem parku predstavitev ljudskih običajev in kulinarike KS občine Beltinci, sejem in predstavitev ljudske obrti Viš, inda je pa tak bilou... Dolenci - V nedeljo, 30. julija, ob 10. uri bo Žetev in mlatitev na stari način, Negova - Razstavi Negova skozi čas in Zeliščarska razstava v Negovi sta odprti v učilnici župnišča in domu upokojencev. Odprti bosta do 8. septembra, in sicer ob sobotah od 14. do 16. ure in nedeljah od 9. do 10. ure ter od 14. do 16. ure. Martjanci - Vsak torek ob 20. uri se začne na igrišču v Mar-tjancih nordijska hoja, ki jo pripravlja TD Martin Martjanci. Lendava - V soboto, 29. julija, ob 20. uri bo na ŠRC Term Lendava tradicionalna zabavno-glasbena prireditev Lendavska noč. £n'| | IrndM Po Muri seje v osmih čolnih popeljalo okrog sedemdeset udeležencev. W V ŽRC Lencava; LEN' jit^ :,Davno-glasbena Aen Pegram bodo °1114, uri v starem me-bogračfest Jjl »• /‘Na v kuhanju bo j -. wilr*ti ekip spre- Lendava. Uv i č''urt’ Prod hotelom Eli-5**1«** TRGATEV 2006 ih društev za ^^^»■’lu etnoloških ""*> v pisarni Turizem Z osmimi čolni se je popeljalo s Petanjec sedemdeset udeležencev, ki so imeli potem postanke še v Krogu, Veržeju, na Otoku ljubezni v Ižakovcih in Bistrici in ga končali na Gibi ni. Na Otoku ljubezni so jim pripravili tudi pogostitev in predstavitev projekta, ki ponuja doživetje reke Mure s spustom in ogledom naravnih, kulturnih in et- lovanje Slovenija/Madžarska 2003. Z njim želijo obogatiti turistično ponudbo pokrajine ob reki Muri ter z razvijanjem in promocijo izletniškega turizma vplivati na povečanje števila obiskovalcev. Rezultate projekta bodo sicer natančneje predstavili ob koncu v začetku avgusta. Vrednost projekta je 62.154 evrov, od tega prispeva devetde- Krog, sodelujejo pa tudi obmur-ske občine od Tišine do Razkriž-ja. V okviru projekta so med drugim uredili osem privezov za čolne od Črnec do Gibine, postavili infotable, izdelali premično promocijsko stojnico, kupili dva čolna (gumanjak in kanu), izdelali pa so tudi plakate. prospekte, videospot in drugo. J. Ga. Na Hotizi so dobre ribe na mizi M, —— »H-t ^U*BSWuiidh Na Hotizi so letos že deseto leto zaznamovali stoletno tradicijo hotiških rib s prireditvijo Hotiški ribiški dnevi. S prireditvijo se spomnijo povezanosti krajanov Hotize z reko Muro, ki je bila sicer v preteklosti večja kot danes, saj so se mnogi preživljali z ribami, ki so jih nalovili v reki, znani pa so bili tudi po dobri pripravi rib. Med letoma 1903 in 1954 je bila zelo znana po pripravi dobrih ribjih jedi tudi Gostilna pri Lizi, znana pod sloganom Na Hotizi pri Lizi so vedno dobre ribe na mizi. Prireditev Hotiški ribiški dnevi je trajala tri dni, začela pa se je v četrtek z otvoritvijo likovne Turistične izletniške kmetije Horvat pa do Halasovega križa. Ob večerih pa so pripravili zabavo z glasbo v živo. J. Ga. Novi predsednik TD Radgona je Roman Sluga Na občnem zboru Turističnega društva Gornja Radgona v kleti pod slapom Radgonskih goric so prisluhnili poročilom iz predhodnega obdobja in sprejeli program dela. Članice in člani so potrdili odstope vodilnih funkcionarjev, na njihova mesta pa imenovali naslednike. Predsednik je postal Roman Sluga, ki je desetletja vodil radgonsko kulturo. Od njegove iznajdljivosti, kot smo slišali na občnem zboru, pričakujejo v TD Radgona veliko. Prevladuje namreč enotno mnenje, da ima Gornja Radgona velik turistični potencial, in tukaj lahko svoj delež prispeva tudi turistično društvo. Roman Sluga je dejal, da mu izkušenj ne manjka, pričakuje pa pobude in predloge članstva in nasploh občanov Gornje Radgone, saj bodo le s skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem lahko naredili kaj več. Na občnem zboru so bili tudi radgonski župan Anton Kampuš, direktor Radgonskih goric, d. d., Franc Škrobar, predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec in še nekateri gostje. Franca Škrobarja so ob tem razglasili za častnega člana. a O. B. 7' •F v predprodaji: IVA »ih ' riNutJjSportnain parku ^^evpar.h ’’ran en”'Ruaija, Finska . tekmovalcev bo 4. ' 71 hotelom Eliza be h. Lep pazd^ SONČEK TU I potovalni center SONČEK 08019 69 www.sonchek.coni Jr Postajališča pomurskih mest so bila nekoč točke k' ^Icn' P0^136. danes pa bolj ali manj samevajo brez zanimive • 3eje * 6 Mnudbe. Kot kaže, pa seje začelo premikati v Gornji Ra-r‘ vi. ' '*> pjj™ an Ho m iti skupaj s sinovi odločil za večjo naložbo v obno-Po avtobusnem postajališču, pred katero je uredil 'ih- ie todi na zunaj privlačna, in čeprav prva lastovka še Sn^h sr^?10^3 Pomeni, da se tudi prostoru avtobusnega postaja-• . tega obmejnega mesteca v prihodnje obeta turistično-*• 1*$ $ 4 v,’ razstave del likovnega društva Mavrica in hotiških šolarjev pod naslovom Življenje ob reki Muri, sledil je Etno večer v No-gači z nastopom Tria Šernek iz Črenšovec, Irene Žižek na cimbalah, ljudskih godcev iz Černe-lavec, beltinskih tamburašev in Pristavskih ščuk. V sklopu tridnevnih prireditev so pripravili tudi srečanje hotiških zdomcev in upokojencev ter skoke padalcev. Vse dni so bile na voljo tudi ribe, pripravljene na tradicionalni ribiški način, ribja čorba in druge domače jedi. Organizirali pa so tudi vožnje s kočijo od Nogače, mimo mlina oziroma Pmiz 42.900 l| II Sončkov klub rw Murteiju 3* 30.7-20^71 xPOL 9.200 greta do 12 kit Tunizija Kaiser 3* 8.8/7 D/ POL 89.400 Sončkov klub Stella 3V4* 5-8.-19.871 xPOL 8.500 gratis, do 12 tet Rodos Hotel C KM. 30.7/70/ NZ 76.320 Sončkov klub Kfek2’ 5.8.-12-871 mPOL od 6.700 greta do 12 let Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA 10 KULTURA 27. julij 2006 V Šalovcih simpozij v spomin na Boruta Brumna Znani obrazi naše ljubiteljske kulture Človek, ki je vedel gledati preko meja Dr. Rajko Muršič, predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bil tudi sam eden od predavateljev na dvodnevnem simpoziju v šalovski kulturni dvorani. V Šalovcih je potekal memorialni znanstveni simpozij Borut Brumen -etnolog in mirovnik. Simpozij je bil organiziran v spomin na rojaka, pomurskega akademika, ki se je leta 1963 rodil v Markovcih v današnji občini Šalo-vci. Simpozij so pripravili regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti, Pomurska akademska znanstvena unija, občina Šalovci, osnovna šola Šalovci ter Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. V dveh dnevih se je s svojimi referati zvrstilo blizu dvajset strokovnjakov iz Ljubljane, Kopra, Krškega in Murske Sobote. Uradna otvoritev je bila v soboto ob 10. uri, ko je tudi v okviru praznika občine Šalovci zbrane goste pozdravil šalovski župan Aleksander Abraham, v imenu predavateljev pa predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete dr Raj ko Muršič. V kulturnem programu sta nastopila Milan Vincetič z duhovito predstavitvijo svojega pesniškega opusa in Milivoj Miki Roš z odlomkom iz svoje monodrame Mora, bograč pa še gibanca ali popolna raz prodaja prekmurskih stereotipov. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo in prcdsed nik Pomurske akademske znanstvene unije doc. dr. Mitja Slavinec, ki je poudaril, da je bil Borut Brumen človek, ki je vedno vedel gledati prek meja, zato je stvari videl tudi bolj jasno. Vedno pa se je vračal tja, od koder je doma, in znal je povezati ta del Prekmurja s preostalo Slovenijo. Slavinec je izrazil upanje, da bo dobilTetoŠnji simpozij svoje pravo nadaljevanje tudi v prihodnjih letih. Sklepna prireditev simpozija je bila v Brumnovi rodni vasi Markovci. V juniju je dobila, lahko bi rekli nosilna igralka gledališke skupine KUD-a Ivan Kaučiča iz Ljutomera, posebno priznanje Sklada za ljubiteljsko kulturo za najbolje odigrano stransko vlogo na srečanjih naših ljubiteljskih gledališč. To je bila vloga radožive čistilke Mimike v Partljičevi komediji Krivica boli. Najboljše igralce srečanja sta izbrala selektorja Branka Bezeljak Glazer in Rajko Stupar, priznanja pa so bila podeljena prvič. Vloga Mimike, pravi Mira Rebernik - Žižek, je bila njena pet najsta, pri »gledališču« pa je že od otroških let, skoraj jih bo trideset. Nastopanje in recitiranje na proslavah se je začelo že v T. K., foto: T. K. Romska kultura sklenila svojo pot V klubskem prostoru MIKK a v Murski Soboti je pozornost pritegnila mednarodna potujoča fotografska razstava Romska kultura. Natečaj za izbor za razstavo je bil del triletnega mednarodnega projekta Regio-Art - Sinergije regijskih mladinskih kulturnih identitet, ki ga je izvajal Mladinski kulturni center Maribor skupaj s partnerji projekta. Usmerjen je bil k prepoznavanju obetavnih mladinskih in Širših kulturnih povezav, izmenjav in podpore v mladinskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Javni natečaj za izbor fotografij, ki sta ga organizirala MKC in Foto klub Maribor, je opravila strokovna žirija v sestavi Louise Koschuch, Bogo Čerin in Miloš Markelj. Na razstavi pa so svoja dela postavili na ogled: Silvija Buzeti (Bakovci), Sebastjan Balažič (Beltinci), Zora Plešnar, Branko KoniČek, Branimir Ritonja, Jože Marinič, Gero An- gleitner (vsi Maribor), Matjaž Tančič, Damjan Voglar (oba Ljubljana), Bojana Čibej (Tolmin) in Samo Dreo (Poljčane). Potujoča razstava Romska kultura je bila že na ogled v Cmureku, Bad Radkersburgu, Gradcu, na Ptuju in v Mariboru, svojo pot pa je končala v Murski Soboti. T. K., foto: Matjaž Tančic Otroci ulice Popravek V prejšnji številki Vestnika sc je v pogovor z Janezom Balažičem Politika ne bi smela nadzorovati umetnosti vrinilo ime neobstoječega »slikarja« Kljuna, za kar se sogovorniku in bralcem opravičujem. Bea Baboš Logar Vina in iger! K A /roasmann L t & Napočil je čas. da vam predstavi m š e spremljevalni program Grossmannovega festivala filma in vina (Ljutomer -7. do 12 . S) . Najprej naj na kratko očrtam enega izmed stebrov našega festivala: vinske ceste. Osrednji dogodek povezan z vinom bo predstavitev vinarjev na simbolični vinski cesti na prleškem sejmu v Lio t o m e ru. ki o o ob jakijučku Grossmannovega festivala filma in vina, v soboto, 12.3. Ob 11.30 na Glavnem trgu v Ljutomeru (tik ob glavnem odru pred blagovnico). Na njem bodo sodelovali priznani vinarji iz okolice. Vina bodo tudi ocenjena in sicer s strani režiserjev. Nagrada najboljšemu pa bo naziv vinskega šampiona Hudega mačka. Tukaj prihajate v zgodbo vi , dragi bralci. Da. vina bo možno degustirati . od jutradovečera. Dovolite, da zapišem še nekaj o ostalem spremljevalnem programu, v ponedeljek, po svečani otvoritvi festivala v kino dvorani Ljutomer vas bodo s svojim iniprovokaci jakim gledali š č e m zabaval i Improvokatorji. z Matjažem 1 a v š m k on na boste sprehodili, ali zapeljali , kakor želite,v bar cantante v Ljutomeru, kjer se bo vrtela disco glasba iz sedemdesetih, v sredo zvečer, po zaključku filmskega programa za ta dan, bo.zopetvbaru Cantante, rapal Klemen Klemen. Petek zvečer smo posvetili elektronski glasbi a la Grossmann. Vrtela se bo na Glavnem trgu v Ljutomeru, tddy the Fish in DJ Amadeus sta imeni, ki ju poznavalcem elektronske glasbe ni treba posebej Sodobni nomadi bodo en mesec v muzeju V Pokrajinskem muzeju v Muiski Soboti so odprti gostujočo fotografsko razstavo Sodobni nomadi. Njen podnaslov je ŽivljenjeTuaregov danes, kot ga vidi Tuareg iz Nigra, avtor fotografij Souleymane Mohamed pa zares izhaja iz afriške d Rave Niger oziroma iz nomadske družinske skupine, ki se seli po območju Azawaka na severozahodu Nigra. Danes živi Mohamed s svojo družino v mestu in na podeželju. Preživlja se kot električar, nomadski živinorejec, šofer in vodnik. Dogajanje okrog sebe že dve desetletji beleži s fotografskim aparatom. Na razstavi Sodobni nomadi predstavlja pomembne utrinke iz življenja Tuaregov, ujete v objektiv v zadnjih dveh letih. Njegova fotografska pripoved o ljudeh, ki sami "sebe imenujejo Kel TamaŠek, prikazuje dela ob domačem vodnjaku, letne selitve človeka in živine na slano pašo, probleme suše, probleme stalnega naseljevanja ter vplive globalizacije in prilagajanja nanjo. »Sodobni nomadi« so se v predprostoru Stalne razstave ustalili do 30. julija. na proslavah se je začelo že v osnovni šoli in dopolnjevalo v cerkvi, kjer je mlada 14'1^™ Mirjam, pripravljala različne igrice, v katerih je Mira zvr*0 navadno igrala Marijo. Vendar pa je bilo v dijaških letih n| udejstvovanje na pevskem področju - od osnovne šok nap lovala v vseh mogočih pevskih zborih, v glasbeni šoli se je11 , ki je pa ni marala preveč, njena velika želja, da bi Šla studiti ^jj pa se ni uresničita, ker ji je mama to odsvetovala, pa 7 .11 bilo nemogoče. Študij medicine je nato morala opustiti zar sanja vida in vpisala se je na ekonomsko fakulteto v ' ■ poklic, ki ji pride prav tudi zdaj, ko je zaposlena kot vo P izpostave Sklada za ljubiteljsko kulturo RS v Ljutomeru '.ix stvovanje poteka na dveh ravneh, problematiko pa kot niča različnih ljubiteljskih skupin dobro pozna. Leta 1976 je odigrata prvo vlogo pri KUD-u Ivana k ' daljevaia v gimnazijskih letih, ko je gledališko življenje v M* „ . namoval režiser Stane Kralj. To so bili lepi časi, se spomini1: lisami vred so vandrali okrog v tovornjaku. V teh, gimnaMr je pod mentorstvom prof. Hiblerjeve pripravljala tudi ve lUštflL urr^4 I V zgodnjih devetdesetih je začel v Ljutomeru režirati । in od takrat je Mira stalni del njegove ekipe. Tedaj je delujoče. Kraljeve, nastala še ena gledališka skupina, ki P । komedije in tako uresničiti svoj pogled na ljubiteljsko gle s/ nost. Od takrat dalje so pripravili vsako drugo leto pre , največji uspeh je bil, ko so z Vajo zbora zmagali na državo J Ljubljani. In prav to igro, ki je bila najboljša, pravi Mira, obnoviti in igrati znova, saj je niso dovolj »izkoristili*- 5>ce g m pini sprašujejo, ali naj končajo obdobje komedij in L F vim. Režiser Srečko Centrih je preobremenjen, saj pn' kot režiser in igralec. Razmišljali so tudi o profesionaJ1*1''' za to nimajo denarja. Pri denarju pa se začnejo in koo , težave ljubiteljske kulture. Stroški so veliki, treba se je tu j-P hoditi na delavnice in seminarje. Naslednje leto bodo go srečanje ljubi tel jskih gledaliških skupi n, kar bo za ■ ■ r dolgoletno tovrstno tradicijo, gotovo pomemben dogo i r njihova velika želja, da bi uprizorili opereto. Dobre ■ den bi se začeli pripravljati, morajo vedeti, ali bodo naria , Mira Rebernik - Žižek pa, kot že rečeno, skrbi tudiza ri; "? bliškega sklada na območju občin Ljutomer, Križevo P , Veržej in Razkrižje. To je precej naporno, saj je za vse ' je treba za delovanje različnih ljubiteljskih skupin in P " ganizirati območna, medobmočna in državna izobraževanje. Tudi tu je veliko problemov okoli deliti ■ ne ga za kulturo namenjajo premalo, čeprav po drug’s F . rane zastonj in še dodatno poskrbijo, če kakšna S^UP’^ , ■1 i" no prošnjo. V skoraj vseh ljubiteljskih skupinah je v«1 bila bi velika škoda, če se nadarjeni posamezniki ne 6' jituf1 -i Problem pa je vedno tudi strokovno vodenje tov dolgo jih vodjjo starejši mentorji, ki bi se radi u nadomestila, zato se še trudijo, da skupina ne bi rarP ■ s Mira Rebernik - Žižek, tako je videti, opravlja delo, k1 T |UJi , ji tako eno kot drugo področje vzame veliko časa. '” l'1 t; j n1 skoraj pozabili omeniti, žena in mati dveh sinov - 11 Prvi je že na glasbeni akademiji v Gradcu, drugi pa, F se zelo zanima za mamine gledališke nastope, kar je ostal im pa obljubljam groovey dance ritme, vse tematizirane na filmsko glasbo. Mario Belovi č Odnosi z javnostmi v soboto pa že omenjena vinskacesta. Mlado in staro. Vsi ste vabljeni in dobrodošli na Grossmannovem festivalu filma in vina! KRONIKA Pogorelo je skoraj vse. Sinu, kije imel sobo v zgornjem delu hiše, ni ostalo ničesar. za nakup materiala, poskušala pa bo še zagotoviti dodatna sredstva, Pobiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč pogorelemu organizirajo tudi v sosednjih vaseh. Domačijo so imeli zavarovano, vendar za manjšo vsoto, kot je znesek nastale škode. »Saj veste, kako je z zavarovalninami. 1 Požaru je nastalo za blizu dvajset milijonov tolarjev škode. Poslopji bo treba porušiti do konca. Neuradno je za' naj bi sončni žarki, ki so prodirali skozi okensko steklo, zanetili seno v skednju. Mnogi so Bagarjevim priskočili na pomoč takoj po požaru: ruševine so odstranjevali Frančevi sodelavci, ki bodo ob pomoči podjetnika - zidarja Janeza Gomboca že v naslednjih dneh na bližnjem zemljišču začeli graditi novo hišo. »Hudo je. Tu sem rojen, tu sem doma. Zena je bolna, zdaj pa nam je ogenj uničil Še dom. Sinu so zgorele vse stvari,« s solzami v očeh pravi Franc Bagar. Ob njem je hčerka Manuela, ki sije poškodovala koleno med reševanjem konja iz gorečega hleva. gli kaj dosti storiti,« pojasnjuje Franc Policijski preiskovalci Še vedno raziskujejo, zakaj je zagorelo. Škodo so ocenili na 20 milijonov tolarjev: povsem sta uničeni stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Prva je merila 8,5 krat 11 metrov, drugo pa 7 krat 13 metrov. Pogorelo je skoraj vse. Sinu, ki je imel sobo v zgornjem delu hiše, ni ostalo ničesar. Zidove obeh poslopij je treba porušiti, so še ugotovili strokovnjaki. »Moramo mu stati ob strani, ker je dober človek in tudi sam rad pomaga drugim« Nesrečni Bagarjevi začasno živijo v hiši sosede Fride Črnič, ki je na delu v Nemčiji. Še naprej jim ta teden pomagajo sosedje in domačini. Pogorišče si je na dan požara ogledal puconski župan Ludvik Novak: občina je Bagarjevim nakazala Štiristo tisočakov 'h gradimo hF ’»ali er raz^ed' Ko smo Galico smo opa-, 'Mik ai ’ r 1 ’• *• o mora gore-'-o J'rivas'' sode-St ir Odvrne: »Ne, ^sin Vidoncem.< < vnnhko in gos-sr* X ilb "a'Prei opazil nje k C*1 >e hil pred hi-^kljr-i an,lp|? je nemudo-/- Franc je » kar nekaj težav centrom za - ' '*1 *n domačini .. ‘ t' reševati Še pred / ognjem so , J* čilska društva iz ‘ ‘"'t Kuštanovec, uconec. »Niso mo- ? so gasilci in domačini uspeli rešiti živino in nekaj pohištva. Franc je na X Jetiji žive| z zeno Anic0) hčerko Manuelo, sinom Francem in invalidnim bratom Vseeno si želimo, da bi bili do zime že v novi hiši,« pravi Franc. »V mesecu dni lahko postavimo hišo. Moramo mu stati ob strani, ker je dober človek in tudi sam rad pomaga drugim,« sklene Janez Gomboc. Andrej Bede k. foto: Nataša Juhhov Požar uničil skoraj vse premoženje Bagarjevih iz Otovec na Goričkem »Hudo je. Tu sem rojen, tu sem doma.< kar za 20 milijonov tolarjev - Ni še znano, zakaj je izbruhnil ogenj: neuradno je gorelo zaradi samovžiga 12 27. julij 2006- Barometer (IZ)BRANO________ Na Vaneči slovesnost »Ne pozabimo preteklosti« Janez Gomboc, podjetnik iz Otovec, je takoj priskočil na pomoč Bagarjevim, ki so v požaru izgubili vse. Dokazal je, da so na Goričkem dobri ljudje. Dr. Majda Bagar - Povše, vodja raziskovalne enote Radenske, je prejela za inovacijo pridobivanja orehovega olja s superkritičnimi fluidi diplomo Gospodarske zbornice Slovenije in zlato nagrado Območne GZS za Pomurje. Janez Senica, v. d direktorja beltinskega komunalnega podjetja Komuna, je povedal, da so delovanje kabelskega TV-si ste m a, neplačevanje naročnine in tudi nepobrana vodarina vplivali na 4,5 milijonski primanjkljaj podjetja. O tem, zakaj dolgovi niso izterjani, ni govoril. Jožica Ficko iz Spodnjega KamenšČaka je bila razglašena za naj prostovoljko zaradi svojega nesebičnega in požrtvovalnega ter predanega prostovoljnega dela pri prenovi prostorov Mladinskega centra Prlekije in Mladinskega sveta Ljutomer ter uspešnega motiviranja prostovoljcev in prostovoljk. V še poseben poduk mladi generacij Slavnostni govornik dr. Anton Vratuša - Podelili borčevska priznanja V zares prijetnem vzdušju je minila sobotna prireditev z naslovom Ne pozabimo preteklosti, ki jo je pripravilo ob 65-letniei ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 15-letnici osamosvojitvene vojne za Slovenijo pri Domu borcev in mladine na Vaneči Območno združenje borcev in udeležencev NOB Murska Sobota. Njegov predsednik Filip Matko je uvodoma prisrčno pozdravil 91 letnega nosilca partizanske spomenice 1941, akademika dr. Antona Vratušo, udeležence narodnoosvobodilnega boja, poslanca državnega zbora Gezo Džubana in dr. Mitjo Slavinca, nekatere pomurske župane, veterane vojne za Slove- Srebmo plaketo je izročil Jožefu Gerenčerju (desno) član glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Matija Koren. Novinarja s poštno kočijo po Evropi Po stari poštni poti tudi skozi Pomurja V nedeljo, ponedeljek in torek sta skozi Pomurje na stari poštni kočiji tz leta 1890 potovala nemška novinarja Jurgen in Cristine Reimer iz H a m bur a. Potovanje po naši pokrajini in Sloveniji sploh je le del njune več kot šest tisoč kilometrov dolge poti po Šestih evropskih državah Začela sta v rodnem nijo leta 1991 ter predstavnike združenja Sever, Zveze sloven skih častnikov in domicilnega odbora Prekmurske čete in brigade. »Zgodovinski dokumenti ter znanstvene in umetniške zbirke, shranjene v Domu borcev in mladine na Vaneči, zgovorno predstavljajo gorje in trpljenje prekmurskega ljudstva v času ogrske okupacije. Pričajo pa tudi o začetnem in kasnejšem poletu narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju. Čeprav travme prestajanja štiriletnega kri ževega pota starejši generaciji niso neznane, je prav, da se tudi sedaj pomudimo ob tem vprašanju, pač v skladu z geslom tokratne slovesnosti Ne pozabimo preteklosti. V poduk nam vsem, Hamburgu, od koder sta se podala do Avstrije in italijanske Verone, od tam pa do Slovenije. Jurgen pravi, da sta se podala po starih evropskih poštnih poteh s štirimi konji, ki so navajeni vleci tudi težji tovor, saj je kočija z vso prtljago težka blizu dve toni. Na poti skozi Slovenijo sta obiskala tudi Lipico, kjer sta si ^opa-kutu ki smo preživeli vojne strahota, posebej pa tudi mladi generaciji, ki je bila rojena že v osvobojeni domovini,« je na slovesnosti med drugim poudaril slavnostni govornik dr. Anton Vratuša. Ob tej priložnosti so podelili tudi borčevska priznanja. Srebrno plaketo ZZB NOV Slovenije je prejel Jožef Gerenčer iz St-rehovskih Goric za dolgoletno negovanje tradicij NOB, še zlasti za sodelovanje med Kozjanskim odredom in Prekmursko brigado, pa Oto Srebot iz Laškega ter praporščaki Jakob Skok, Jožef Trupi (oba Laško), Maks Knaus (Zidani most), Avgust Golob (Marija Gradec), Alojz Vrzel (Radenci), Karel Bračič (Lendava), Alojz Nemec (Roga- Slavnostni govornik dr. Anton Vratuša I sovci), Jožef Gomboc (Cankova), Karel Bertalanič (Tišina), Franc Balažek (Beltinci), Vlado Abakumov in Franc Knaus (oba Murska Sobota). Posebno priznanje so izročili tudi Karlu Severju iz Bodonec, 76. protioklepni enoti Slovenske vojske in komornemu mešanemu pevskemu zboru Vladimirja Močana DU Murska Sobota. Slednji je tudi nastopil v daljšem kulturnem programu, ki sta ga z recitacijami popestrili Darinka Zorec in Elizabeta Rožman, s pesmimi ob spremljavi citer pa zakonca Seri*1 J sovec Uradni del sklenili z otvoritvijo likovne kolonije Preču^J ki je bila konec letošnji j na Vaneči. Pod meni' prof Zlatka Jakovljevič svojimi deli predstavili^ A boškega likovnega drm’y I vrtca Nada Ritlop, Marija Ratnik, Jožica J l da Kuhar, Zlatka I Sonaja, Tončka Grum. 10 > I nje, Ivanka Lehner, Tom-' r nel, Marija Pavlic m |p Milan Jerše, i I I I j 1 1 1 I I I 1 I 1 Ludvik Novak, župan Puco-nec, je presekal gordijski vozel okrog odločanja o soglasju h gradnji novega daljnovoda do Mačkovec in ga prenesel na nov občinski svet po jesenskih volitvah Na Stari Gori je poštno kočijo pričakalo veliko okoliških prebivalcev na čelu z županom občine Sveti Jurij ob Ščavnici Antonom Slano, ki seje tudi vpisal v potovalno knjigo. Nemška novmaija sta se s svojo poštno kočijo ustavila tudi v rakičanskem grad'J’ konjeniških klub0'- p katerih sta nad«*1" ptr ” meje z Madžari' .ji.'1* Lentija. Pot bosta ** Madžarski in . tej P ’a f’ Novinarja bosta ,.i. pisala knjigo- sv . , v poti pa opisi,lel' ogledala lipicance. Ogledala sta si tudi Postojnsko jamo, Ljubljano, Maribor, Ptuj in druge zanimive kraje. Cristine je Slovenijo obiskala že v otroštvu, Jiirgen pa je bil sedaj prvič v naši državi. Zanima )0 zgodovina Evrope, predvsem zgodovinska mesta, in tudi v Sloveniji sta med potjo videla precej zgodovinskih zanimivosti. V nedeljo sta pripotovala v Pomurje, kjer sta se ustavila na Stari Gori Do Gomile ju je spremljala dornavska konjenica, od tam pa člani društva ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Stara Gora, potem pa še radenska konjenica. V ponedeljek sta prispe la do gradu v Rakičanu, kjer so ju prav tako sprejeli člani rakičan-skega, kobiljanskega in drugih niku na svoj www.europa^11 I WllKz 27. julij 2006 (IZ)BRANO 1 Krapje - prizorišče vesoljsko-zemeljskega sevanja ali dela šaljivcev ! Kozmos ali kronos 13 Barometer ^kot tehnični človek ne verjame v nadnaravno, ^oberne z Duhovne univerze pa navdušeno pojasnjuje, da a«o velikih in pravilnih znamenj v Sloveniji še nismo imeli iobičajen polet-.ft'^n.kojeclanAero->t,i avr^a iz Lendave opt Hunski prelet za- in i U 8radnic avtoce-hrj| u'| kot vsi zrna-n,|L C1 n Ps dalci) zaradi Mvtf 4 . “no ob Muri je H ■ehi*l izjemno lepe-^laj a z^ena barva koru° barva žit ^^’^'^-Medpravi1-' dt j;?'pase najdejo tudi i HmS*}1**4** niIva “r"1,'*' ogrom-SboL. "PtedKrapjemje Mojega motornega 1 ' opazil nekaj h^s, . f8T^^ki ure ali krož-Rnz,’a;'1 da je naj-11 °a z8°dbe o nezna-•. . Predmetih, čeprav vz-tip in takih ali m- verjamete -rokah bolje '' M’ v*ia lahko sa-kli Je bil° na K * Vnedeljo požeta in . \ .a*" dudoviti posnetki opazil kroge %.' posredoval naprej, nadnaravnih si! ' • '.‘l zetneljskega seva- cVvUc el° šaljivcev? Kakor-Primem je bilo tre-V, ^»energije Kmgi ' h " Primo* " Lnrukolna-P" objavi posnetkov 1 Prihitel v Krapje, d Seni ob pogle najprej pomi-Pred enim le-u^rin dva naša ST-------------------------------- ^asna prisotnost zdravnika premalo smo ' an°nimno n‘nr®K ^Oi ^eti " °<»govo->ih. moral sP°5tova' 4 /*4% '" tovornjakov ' '^l1 v občini, 'r Pnsotnost X' dvakrat %% ',za normalno Omanov? l„ ’^tiranih so Orali vSj skupaj trdi, da fizično takih stvari ni mogoče narediti, da je tega zmožna energija, ki ni navadna, takšna, ki jo znajo izmeriti nekateri tehnični ljudje. Kdor verjame v moč energetskih točk (navsezadnje so se prav v Pomurju v zadnjih letih pojavile tri zelo obiskane lokacije za zdravljenje s pomočjo zemeljske energije: bukovniški gozd, Raz-križje in pri gradu v Gradu na Goričkem), kdor verjame v moč zemlje in narave, kdor je prepričan, da so tudi misli energija in da ima- -t •4W’ ।' “ . f 1 ■ T?' . ■f. '. - ■' :',h/ ’ - r 1' _____________________________________________:_________■ . . - CentraIni krog, štirje manjši in še dva manjša kroga na krožnici. Je to sončni sistem? Foto: R. D. jo pozitivne misli velikansko moč ..., ta bo verjel v moč zemeljskega in vesoljskega sevanja. Strokovnjaki so že dokazali, da obstajajo v svetu izjemna energetska območja, kjer so določena geomatična polja, pasovi in linije. Je mogoče, da je pokrajina ob Muri eno takih območij Evrope? Igor Zienfeld v knjižici Zdravilne energetske točke Pomurja piše: Stara ljudstva so imela zgoraj našteta spoznanja za božja znamenja. Ceste in objekte so gradili po sevalnih pasovih iz vesolja, v kombinaciji z zemeljskimi sevanji pa templje, mestna obzidja in strašne stolpe ter kasneje na mestih blagodejnega sevanja gradove in cerkve... Včasih se pojavljajo tudi različna kozmična sevanja, ki prispevati k spoštovanju omejitve hitrosti skozi strjena naselja, četrtina anketiranih meni, da bi za to moralo poskrbeti ministr- htao.tl tovornjakov «ko« Mm)™* v občlnl? a« % občin*. 7.0 % niniuritv« M pfQffWt ne % vd «kup*i M, 7% policij* M % delujejo v krogih. Pri njih je intenzivnost v centru največja, navzven pa se koncentrično zmanjšuje. V takih primerih pride po navadi do kombinacije delovanja kozmičnega in zemeljskega sevanja ... Znamenje pri Krapju je bilo podobno uri ali vesolju, saj se zdi, kot da bi bilo na krožnici označeno gibanje velikih in majhnih planetov. Robert Doler, ki je naredil posnetke z motornega zmaja, pripoveduje; »Jaz tega na njivi naj prej niti nisem videl. Ker je bilo lepo vreme, sem se po končanem delu - s posnetki dokumentiramo potek gradnje avtoceste - odločil, da grem še malo do pomurskih letališč. Tako sem preletel letališče Aerokluba Prlek pri Krapju in tam opazil kroge. Zdeli so se mi zelo zanimivi, in ker sem imel s sabo fotoaparat, sem jih pač poslikal. Z zraka je zelo zanimiva slika, ker so krogi popolnoma pravilnih oblik. Je pa res, da sem ob pogledu na ta pojav najprej pomislil na nesrečo pred enim letom, ko sta umrla dva naša kolega. Tisti večer nisem še Strokovnjaki so že dokazali, da obstajajo v svetu izjemna energetska območja, kjer so določena geomatična polja, pasovi in linije. Je mogoče, daje pokrajina ob Muri eno takih območij Evrope? stvo za promet, 9,4 odstotka jih meni, da je za to pristojna policija, 7 odstotkov pa jih je mnenja, da je za to odgovorna obči- Men*«, d« je prtsotnoM im zdravnice In druge dvakrat k«m (edenako dovolj, za normalno zdravitveno oakrtx> oHanov? N«Mi Valentin in Marcel Režonja iz Veržeja sta si šla kroge ogledat takoj, koso bili objavljeni na posnetkih v televizijskem dnevniku: »Škoda, da krogi niso na naši njivi, lahko bi se šli vesoljski turizem,« sta v šali komentirala dogajanje. Srečali smo ju naslednjega dne, ko sta prišla na žetev njihove njive v neposredni bližini. Foto; B. B. P. nikomur povedal o tem. Srečala sva se s kolegom iz AK Mavrica in njemu sem povedal: Kaže, da sem našel sledi letečih krožnikov... Pogledala sva posnetek in se odločila, da je stvar tako zanimiva, da se jo splača objaviti.« Med tistimi, ki že nekaj let spremljajo dogajanje na poljih in travnikih iz zraka, je tudi arheolog Branko Kerman iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Ko je iskal znamenja arheoloških ostankov pod površjem zemlje, je kar nekajkrat naletel tudi na podobna znamenja, kakršno je bilo prejšnji na. Na drugo vprašanje, ali menite, da je prisotnost ene zdravnice in druge dvakrat tedensko dovolj za normalno zdravstveno n« vam 3,3% d* 11,1 % m,»% H-Ml teden v Krapju. Toda tako velikega znamenja doslej še niso našli, trdi Primož Škoberne z Duhovne univerze v Ljubljani, ki je v četrtek vzel vzorce zemlje in poležane pšenice in Še prej skupaj z zmajarjem poletel nad krogi. V nedeljo so njivo poželi. Pred tem pa so si kroge ogledali mnogi domačini in tudi ljudje od blizu in daleč, ki so jih fotografirali, snemali, tipali. Mnenja so različna. Pa vseeno, nekaj je ... Bernarda Balažič Peček oskrbo občanov, je velika veči-•na anketiranih, 85,6 odstotka, mnenja, da normalna zdravstvena oskrba ni zagotovljena, 11,1 odstotka pa jih meni, da je zagotovljena. Vsem, s katerimi smo se dogovorili za ponoven klic, pa bomo hvaležni, če nam boste ob ponovnem klicu odgovorili Še na nekaj kratkih vprašanj, kako lahko izboljšamo časopis. Hkrati ponujamo možnost tudi drugim bralcem te rubrike, ki še niste naročniki časopisa, da nas pokličete po telefonu v Klicni center slepih (04/517 00 00) m se na časopis naročite ali si pri nas naročite zastonj 3 številke časopisa. Klicni center slepih Matevž Pintar Mag. Viljem Kozic, dolgoletni direktor nekdanje družbe Radenska Tri srca in polnilnice v Beračevi, je postal doktor znanosti. Kozic je doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tema doktorske disertacije pa je Optimizacija fizikalno-kemijskih pogojev za nadzor vodnega kamna v pralnih strojih za povratno stekleno embalažo. Anton Slana, župan Sv. Jurija ob Ščavnici, je toplo sprejel nemška novinarja, ki potujeta po Evropi s starodobno poštno kočijo. S sprejemom in izkazano pozornostjo je, upajmo, vsaj popravil slab vtis, ki sta ga o naši deželi dobila popotnika ob vstopu v državo na Primorskem (razen v Lipici). Kardinal dr. Franc Rode bo na dan praznovanja priključitve Prekmurja k matici daroval praznično sveto mašo v beltinski cerkvi. Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, še vedno čaka na dobro voljo izvajalcev del na odseku Pince-Lendava. Ti kljub pridobljenim delom ne podpišejo pogodbe, ker želijo dobiti okrog 2,5 milijarde tolarjev denarja, ki v ponudbi ni bil predviden, Dars pa naj bi ga obljubil Dušan Utroša, sicer poklicni vojak, je s skupino gasilskih prostovoljcev iz čren-šovske občine sodeloval pri gašenju požara na Krasu. IZ NAŠIH KRAJEV 27. |ulij 2006 O Zlatoporočenca Sraka iz Renkovcev Pisalo se je leto 1956, ko sta se takrat mladenič in mladenka, danes zakonca Sraka iz Renkovcev, poročila in si skupaj postavila topli dom. V mladosti sta bila večkrat na sezonskem delu v Baranji, kjer sta se tudi poročila: civilno v Belem Manastriju in cerkveno v vasi Luč. Čez nekaj časa sta se vrnila v Renkovce, kjer sta si zgradila dom. Martin je rojen leta 1932. in je bil vrsto leto dejaven v gasilskem društvu Renkovci. Zaposlen je bil vtur-niški Planiki. V veliko veselje pa mu je bilo tudi delo na polju in v hlevu. Žena Barbara, dekliško rojena Dravec, se je v Renkovce priženila iz Turnišča. Na domačem gruntu je skupaj z možem obdelovala polja, skrbela za dom, družino in vzgojo otrok. Že vrsto let vodi družinsko kroniko o vseh članih rodbine Sraka, rada tudi bere in skrbi za rože. V domači vasi sta oba vključena v Družbo srca Jezusovega. V zakonu sta se jima rodila sinova Andrej in Stanislav, Srakova rodbina pa seje v zadnjih letih razširila tudi na vnuke Spelo, Janjo, Alenko. Anjo, Katjo in Jakoba, kije dedku in babici v največje veselje. Zlatoporočenca Sraka sta proslavila jubilej skupnega zakona v himiški cerkvi Marije Vnebovzete, kjer jima je zahvalno mašo daroval turniški župnik Ivan Kranjc. Ob zlati poroki sta si izmenjala tudi prstana. J. Ž. Kmečka lastovka... ... sodi med najbolj znane ptice, ki se vsako pomlad vrnejo v naše kraje. Lastovke je mogoče videvati v našem vaškem okolju, nerade pa se naselijo v mestnih jedrih. Sicer pa je kmečka lastovka selivka, k čemur jo sili njen prehrambeni izbor. Kmečka lastovka največkrat gnezdi v hlevih, v vežah in drugod, kjer si splete gnezdo. Lastovk se v svojem hlevu razveseli vsak kmet, zato jih ne odstranjuje, ampak jim pušča odprta okna in vrata. Nekateri kmetje na podboju svojih hlevskih vrat vedno zapišejo datum prihoda lastovk. Mlade lastovke, ki so se v teh dneh zvalile, se že pridno pripravljajo na prvi polet kajti čez nekaj časa se bodo zbirale na električnih žicah in v jata h odle tele v toplejše kraje, kjer si bodo našle svoj novi dom. Fotografijo mladih lasto vk smo naredili v četrtek, 20. julija, pri Glavačevih v Beltincih. JožeŽerdin Udobnejša in varnejša vožnja Pri komunalnih investicijah v občini Ljutomer so krajani Vogričevcev in Ra-doslavcev nadvse zadovoljni, da so v teh dneh dobili novo asfaltno prevleko, kajti prejšnje cestišče je bilo dotrajano. Gre za povsem novo asfaltno prevleko, pri čemer bo poslej vožnja udobnejša in varnejša. Položili so približno kilometer nove asfaltne prevleke, pri čemer so postavili ustrezno prometno signalizacijo, izkopali obcestne jarke, utrditi pa je treba še bankine. Naložbo je plačala občina Ljutomer. J. Ž. Petinosemdeset let Ivanke Škrinjar iz Zgornjega Konji# Smrti se je rešila tako, da je odšla v partizane Obiskati starejše ljudi, ki imajo veliko modrosti in spominov, je vedno lepo doživetje. Tako je bilo tudi ob obisku Ivanke Škrinjar v Zgornjem Konjišču. Z delegacijo KO RK Stogovci, ki sta jo sestavljali predsednica Milka Patekar in aktivistka Helga Filo, ter predsednico KS Stogovci Majdo Jerebic smo jo obiskali na dan, ko je praznovala 85 let življenja, in ji izročili darila in čestitke. Lepo sta nas sprejela njen sin Ciril in snaha Silva, ki skrbita, da mama Ivanka na jesen življenja živi umirjeno življenje. Veliko bi morali napisati, če bi hoteli zajeti vse njeno življenje. Napisali bomo le tisto, kar je najbolj zaznamovalo njeno življenjsko pot. Rodila se je 9. junija 1921. leta v Črnomlju Ko ji je bilo tri leta, jo je mama zavrgla. Tedaj se je je usmilila babica. Ko ji je umrla babica, je bila stara šest let, zato jo je vzela k sebi babičina sestra, ki je živela na Planini pri Črnomlju. Devetletno so jo dali služit za pastirico in varuhinjo otrok k nekemu kmetu. Po končani osnovni šoli je šla za služkinjo k bogati družini, ki je imela v Črnomlju gostilno. Od tam jo je pot peljala k sorodnikom v Črešnjevec pri Semiču, kjer se je 13. maja 1940. poročila z Antonom Škrinjarjem Toda prišla je vojna. Mož se je takoj vključil v partizansko gibanje, Ivanka pa je tedaj z dvema otrokoma živela sama. Z otroki so jo postavili pred strelski vod >Bilo je hudo. Na našem območju so delovali partizani, pri njih je bil mož, in tudi belogardisti, sedaj jim pravijo domobranci. Ker je bil mož v partizanih, vsaj tako so domnevali, so me belogardisti nadlegovali. Pri- šlo je tako daleč, da so me z obema otrokoma postavili pred zid, da bi nas likvidirali. Ves dan smo stali ob zidu in čakali na smrt, zvečer pa so nas poslali domov Ko smo se vrnili domov, je k nam prišel eden od znancev, ki je bil belogardist, in nam povedal, naj se umaknemo, ker nas nameravajo likvidirati. Tedaj Srečanje upokojencev Hotize in Velike Polane v okviru desetih Ribiških dnevov na Organizatorji s« obiskovalce bogafS . program, in si<*f bogato ponudbo n , zabavnem in kuli"11 ,■ . gramu, kjer dovale ribe na In'-Hotizi sta ob |eh p?|£) tekali še ...■ ; otroška likovna k Čanje upokoj^^.^jri',-bilo dokaj dobroj, Novi delovni časi pošt Obveščamo vas, da bodo v torek, = 1 . avgusta 2006, določene pošte začele poslovati z novim delovnim časom. Novi delovni časi post so objavljeni tudi na spletnih straneh Pošte Slovenije (www.posta.si). KJ POŠTA SLOVENIJE sem tudi jaz pobegnila nom, otroka pa sem stvo k sorodnikom, l a F Alojza, ki je bil star Šrihk pol, ubila bomba. Z bila v partizanih vse dot8* vojne Mislim, da sva«i”J način rešila življenje.' Sedem otrok, enafl vnukov in pet pravni i Po vojni so ju poslali1J hektarjev veliko postni r>n dnjo Velko. Ivanka je Ml rokom tja 1946., mozF ■ ■ bil še vojak, leto ustanavljanju kmetiji • so jima dodelili po^' njem Konjiču, kjer sedal di tu sta posest oddata tw’*' drugi, sama pa sta ohh " a' paraplegiki lahko imeli ob sebi pomočnika, vsem 1 A/ ujeli kakšno težjo ribo, pa so lahko brez zadržkov na tekmovalci iz bližine. Najboljši je bil Adolf Lamut iz 1 , d skam pa je bila najuspešnejša Marjeta Lorber, ki je tek nja Radgona. , . 11 VESTNIK-27*1« 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 v. * Mandat $e izteka i( Predsednica, babica... Vlasta Markovič Katja Kodba Če ne bi bil župnik, bi postal vrtnar,« pravi Jože Hozjan V spomin na Danijela Kreslina Jože Žerdin Dolnja Bistrica in v letih 19641975 poveljnika Gasilske zveze Lendava. Letos je gasilsko tekmovanje potekalo na športno-gasil-skem vadbenem prostoru pri gasilskem domu na Dolnji Bistrici. Šlo je za gasilsko tekmovanje, pri čemer se tekmovanja udeležuje vsako leto več gasilskih enot iz domala celotnega Pomurja. Člani in članice so pokazali svoje gasilsko veščine v suhi vaji z ročno je v društvu 285 članov, ki imajo osteopanijo, osteoporozo in ki se radi družijo. Večina je žensk, ki so bolj podvržene tej bolezni Vlasta ima osteopanijo, kar je začetek osteoporoze. Rada se pošali, da če ne bi imela vsaj tega, ne bi smela biti predsedni- brizgalno in v metanju vrvice v krog. Od osmih gasilskih enot je prehodni pokal osvojilo gasilsko društvo Motoviki, sledijo PGD Dolnja Bistrica in na tretjem mestu je PGD Sebeborci. Pri članicah pa so tekmovale gasilske iz PGD Serdica. Letošnjega tekmovanja so se udeležili tudi gasilski veterani, ki so vključeni v komisijo za gasilske veterane pri Gasilski zvezi Lendava. Svoje gasilske sposobnosti so pokazali s staro več kot 80-letno ročno brizgalno. Ta je bila za obiskovalce gasilske prireditve najzanimivejša, saj se s takšnimi starimi zgodovinskimi brizgalnami ne tekmuje več. Med štirimi veteranskimi ekipami so zmagali gasilski veterani iz PGD Črenšovci, sledijo Dolnja Bistrica, Velika Polana in Kobilje Vse ekipe so pokazale veliko športno-gasilske sreče, veščin in znanja, ki pride še kako prav ob morebitnih požarih ali kakšnih drugih podobnih nesrečah. Prav gotovo bodo gasilci na Dolnji Bistrici tovrstno gasilsko druženje pomurskih gasilcev v prihodnje Še okrepili. Gasilsko društvo Dolnja Bistrica v občinfČrenšovci je začelo pred 12 leti z vsakoletnim poletnim projektom, in sicer gasilsko-športnim tekmovanjem v spomin na dolgoletnega gasilca PGD Že kot mladenič je imel rad rože. »Če ne bi bil župnik, bi delal kot vrtnar,« še pravi. Vzgoja rož ga zelo veseli, zato se ji precej posveča. Vsako poletje je Se-beščanski breg oziroma trg obdan s cvetjem. Vas Pečarovci je dobila že nekajkrat nagrado za najbolj urejen trg v občini Puconci in za najbolj cvetoč trg na Goričkem. V projekt urejanja Sebeščanskega brega so med drugim vključene tudi družine Žeks, Zelko, Supi, Gomboši in Kutoša. Cvetlični Sebeščanski breg radi obiščejo številni turisti, izletniki in naključni obiskovalci. Trg sodi v Krajinski park Goričko. V prihodnje naj bi imeli ob dnevu župnije na Sebe-ŠČanskem bregu ob cerkvi t. i. razstavo oleandrov iz celotne pečarovske župnije, trg pa želijo še polepšati z novimi rožami. taktirko 'Kartiraj. ^Hih e'lr^ olivam paleto 11 ki rastejo ob 1 . ' * ŽU n,, i i c 1, a m V soboški stolni cerkvi svetega Nikolaja sta zlato poroko obhajala zakonca Kuzmič iz Poljske ulice 14 v Murski Soboti, čeprav sta zakonca kmečkega rodu in živita v Murski Soboti, se danes še živo spominjata težkih kmečkih opravil, not so mlačev žit, ročna košnja trave in oranje s kravjo vprego. Kljub delu na majhni kmetiji sta si našla službo v Murski Soboti. Janez, rojen leta 1935, je Izučen mizar, po vojaški službi v Zagrebu in Varaždinu je leta 1959 začel delati kot poklicni traktorist v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. V letu 1959 je bil celo državni prvak v oranju s traktorjem, kije bilo v Murski Soboti. Nekaj časa je bil šofer v ABC Agromerkurju v Murski Soboti in nazadnje vrsto let do upokojitve osebni šofer pokojnega predsednika ABC Pomurke Gustija Grofa. Več let je igral bariton v soboški pihalni godbi. Žena Marija, rojena leta 1937, se Je v Mursko Soboto primožila Iz Rakičana. Nekaj časa je zaradi vzgoje otroK Zdenke in Bramra ostala doma, nato pa je bila v službi v soboškem Agromerkurju in v Mesni industriji. Na jesen življenja, ko živita sama, sta najbolj ponosna na svoje vnuke. Sta člana Društva upokojencev Murska Sobota. Čas si krajšata z branjem časopisov, rada pa se tudi zadržujeta na vrtu in pri vzgoji rož. Jože Žerdin 1 "hrizhi |c ekonomska '^^e,alanaliu-m 'ZK-ju, potem v po-17 v Ljutomeru. Leta na samostojno 1 ko pot z ustanovitvijo ( / Predelavo plastičnih W T:’eimela tUd' 15 Za’ । tam Jo ’e traia(o vse d° se je odločila za ^"Upokojitev, in to za" velikega dela tržišča satnosvojitve Slovenije Hozjan, župnik v Pečarovcih in velik ljubitelj rož te ne bi bil župnik, bi postal vrtnar iu,8 se v letošnjem letu Krai' predsednice 1 rit skupnosti Ljuto-»arian'’c ni* PriS<’ ^PHMteljh-postala še "lli’ društva osteo-' Ljutomeru. Poleg * Werbabica, •tre Ma ^l|r 1 vnuke, za ka-h v s. * pr*Pravi kaj sladke-tem, . 1 111 kratkem pros-de in “pa kuha marmela-tt opravlja sadne soko- v Pečarovcih je Petjem '' nat ft pot um-brcu v 1 kjer je središče rk^rK'i,gostUni Zelko lOr'lr® farnem domu em '' dcno z različnim smo se pri vežice v Ljutomeru. Nikakor pa ji ni žal za ta čas predsednikovanja, saj je pridobila veliko izkušenj, spoznala veliko prijetnih in iskrenih ljudi in vzpostavila pristne odnose z občani. Dništvo osteoporoze Prijateljice so jo navdušile, da se je vključila v društvo osteoporoze. Najprej so bile Ljutome-rčanke članice v Radencih. Na prigovarjanje prijateljic pa je ustanovila društvo osteoporoze v Ljutomeru. Društvo temelji na obveščanju javnosti o tej bolezni (tj. bolezen okostja, ko v kosteh primanjkuje kalcija in kosti postanejo porozne, krhke) ter predvsem na druženju in prijateljski bazi. Imajo zelo pester program društva: družabni dogodki, obiski raznih zdravilišč, predavanja o novih zdravilih, zdravi prehrani, nordijska hoja, kuharski tečaji, merjenje tlaka... Trenutno ’; n , er ne uporabljam 1 ^zJ^^nčkov, ampak ’ ■ de, kar pomeni, bhtpp 0 °Pravljam ročno,« 'Vhk’ župnikjože r Po rodu iz Odran- in nasploh možnosti predčasne upokojitve. Politične vode Leta 1990 je bila preko obrtne zbornice Ljutomer izvoljena v zbor združenega dela. Takrat se je resneje spustila v politiko in pred štirimi leti kandidirala v KS, kjer je dobila največ glasov in s tem postala predsednica KS, ki zajema tudi Sp. Kameščak, Babince in Noršince. Danes je po Štiriletnem mandatu malo razočarana nad preteklim časom, saj je pričakovala, da bo lahko pokazala več. »Mislim, da sem si zadala malo previsoke cilje. Z denarjem, ki je bil na razpolago, smo lahko uredili le najnujnejše komunalne stvari. Pa vse KS bi morale bolj sodelovati, da bi bili rezultati vidnejši.« Vlasta pravi, da ne bi več kandidirala. Žal ji je, da ni do konca izpolnila tistega, kar si je zadala na začetku, izgradnjo mrliške Prosti čas Vlasta je mati dveh otrok, Romane in Damjana, ki sta ji dala štiri vnuke, za katere si kot babica vedno vzame Čas, pazi na njih med počitnicami, jih malo razvaja, pelje na kopališče ... Zelo rada ima rože. Najljubše so ji sobne vijolice in orhideje. Vsak dan si vzame čas za kavo s prijateljicami. Ob nedeljah pa si z možen privoščita dolge sprehode v naravi. Upa, da bo po preteku mandata še našla Čas za svoje največje veselje: petje. V glavnem pa je zadovoljna s svojim življenjem in z vsem, kar je ustvarila. n mejnik za GD Precetincl ■ c Ust3novljeno gasilsko društvo Precetincl, kije pred kratkim '^^‘Stovesnost, na kateri so na slovesen način razvili nov O •’tMa J‘iap občine Ljutomer Jože Špindlerje razvil novi gasilski ''''' Wti itn Preclsednlku gasilskega društva Precetinci Dušanu Križanu < *' Praporščak Damjan Kranjc. Na gasilsko slovesnost je pn- h, • Hgas?iSBs,t-»824 prapori, med njimi pobrateno gasilsko dru ' Pri Ormožu. Blagoslovitev novega druŠtve- ' ■ " " pQ+avilzuPnik župnije Mala Nedelja Tomislav Roškanč. Kulturni ''^^•’•'1 mešani pevski zbor DPD Svoboda Ptuj. Ob tej pnloz-u' *° od občine Ljutomer tudi občinsko priznanje. J. Z. Zlatoporočenca Kuzmič iz M. Sobote MULARIJA Pravljični junaki in podaljšano bivanje Narisala Lara Lebar, 6. b/9, OS Turnišče Letala, letala svojih S31 cah junaki iz vsak0 je tako, saj ima F. M. S pravljico in plesom na poti prijateljstva ME* Ob koncu šolskega leta si je šla skupina Srnic vrtca Radenski mehurčki, ki jo vodita vzgojiteljici Jasna in Nada, ogledat letala na letališče pri Rakičanu. Od gradu v Rakičanu do letališča so se malčki in njihovi starši popeljali z vlakcem, na letališču so pilotom prisluhnili o zanimivi pripovedi o letalih in letenju po zraku, pred koncem bogatega popoldneva pa so jahali konjičke in si privoščili pico. Ne le redni šolski pouk, temveč tudi podaljšano bivanje v osnovnih šolah je gotovo zelo pomembno za razvoj otrok. In tega se zavedajo tudi na OŠ Radenci, kjer zaradi zaposlenosti staršev veliko otrok mora ostati tudi v podaljšanem bivanju. Da pa otrokom v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Radenci ne bi bilo dolgočasno, so učitelji poskrbeli, da so med šolskim letom doživeli veliko lepega in zanimivega. Tako so se na ko- Pred kratkim so učenci iz osnovne šole na Tišini zastopali našo regijo pri t. i. vseslovenskem verižnem eksperimentu, ki ga je organizira) Tehnični muzej Slovenije iz Bistre. Pri eksperimentu je šlo za štirideset metrov dolgo verigo iz mehanskih naprav (eksperimentov), kjer konec enega eksperimenta sproži začetek drugega. Izvedba je bila prepuščena mladim konstruktorjem, ki so s svojo domišljijo vključili fizikalne pojave, pri tem pa so si pomagali z lesenimi letvicami, plastičnimi in kovinskimi cevmi, lončki, nihali, vzvodi, žeblji, magneti ipd. Sicer pa so minulo šolsko leto na OŠ Tišina posebno pozornost namenili svetovnemu letu fizike oziroma Einsteinovemu letu. Projekte sta vse leto vodili učiteljici fizike Anka no predstavo Voik, ki je padel iz pravljice. Vseh pet oddelkov podaljšanega bivanja je pripravilo po eno pravljico. Volk, ki je padel iz pravljice, je svojo pravljico iskal v Muci copatarici, Rdeči kapici, Zalo lačni gosenici, Mojci Pokrajcutji ter v pravljici Volk in sedem kozličkov. Na prireditev, ki je potekala ravno ob koncu šolskega leta, smo povabili tudi naše starše, ki so se vabilu velikodušno odzvali in se skupaj z nami vživeli v dogo- V okviru prijateljskega sodelovanja med šolami so se učenci OS Apače, podružnica Stogovci, odzvali prijaznemu povabilu Ljudske šole v Murecku in sodelovali na sklepni prireditvi projekta, ki so ga poimenovali Potovanje s pravljico. Pravljico Trije prašički so predstavili v nemškem jeziku in z uspešnim nastopom navdušili učence in številne starše, ki so se zbrali na šolskem dvorišču, ter goste iz Slovenije nagradili z močnim aplavzom. Učenci folklorne skupine pa so se udeležili zaključka projekta Ljudski plesi, ki so ga pripravili na Ljudski šoli Halbenrain. Del tega projekta je bil predstavljen že na otvoritvi kolesarskega mosta v Črncih, ko so učenci obeh šol skupaj zaplesali. Učenci so predstavili nekaj slovenskih ljudskih plesov, enega od plesov pa so učenci obeh šol zopet zaplesali skupaj. Tako so ne le beseda, temveč tudi petje in ples povezali mlade z obeh bregov reke Mure. Silva Kregulj, OŠ Apače stanjevem pikniku skupaj s starši do sitega najedli kostanjev, ki sojih sami nabrali, se pošteno razgibali in pomerili v športnih igrah. Meseca marca in februarja so prepevali, obiskali sojih ljudski pevci in jim predstavili skrivnosti ljudske pesmi... »Pred iztekom šolskega leta pa smo se podali v pravljični svet lutk, ki smo jih sami oblikovali, jim vdihnili življenje in nato vsi skupaj zaigrali lutkov- divščine vsem pravljičnih junakov. je že prešerno zako ki bodo na- ’L|_7V1!ll'k*ti|.ili za nastop ' Letos N. prvič so-’^nega w?a ženske8a ™go-^ki$ ' 1Pomurje iz Filo-%ov- ' ZauPali organizacijo ‘1 1 P^ega kroga kvali-nc^l ni evrop-^’eki h m tekmovanju nasto-4r^avnih prvakinj, edi-J11 ki je bila lani najboli-^eki0^1'31 dvema ekipama. L ,P najvišjim ratingom se We?"’ “VrSti v nasledni‘ V, kip pa jgra v dCTetih sku. ekipami. Zmagoval nat-So ŽT*t:p v Evropi. Nato po- Pn čemer po dve skupin na-J&Vt/ ,’*’’1I|- 'p tekmovanje, ^‘“PadJ". ' " ’^jotek- U'1'1 kateri so srbske i%r । a$>nac Classic Niš, pr-/)ni|c Pirnu Jaigpalhklu-7 ^eVezemaiinSlo-u ,;lrie 'm igrala od 8. do V Pomurju, in sicer v X. '1 ‘n Lendavi. V torek, 8. avgusta, ob 11. uri, bo na igrišču ND Mura 05 otvoritvena tekma Ma-šinac - Parnu, ob 17. uri pa bo na stadionu NK Nafta tekma Rapide -Pomurje V Četrtek, 10. avgusta, ob 11. uri igrajo v Lendavi Parnu - Rapide in v Murski Soboti ob 17 uri Pomurje - Mašinac ter v nedeljo. 1 3. avgusta, ob 11. uri v Lendavi Rapide - Mašinac in v Murski Soboti Pomurje - Piirnu. Vse ekipe bodo nameščene v hotelu Diana v Mur- ski Soboti. Igralke Mašinca bodo trenirale na igrišču v Martjancih, Rapida v Rakičanu, Parnuja v Gančanih in Pomurja v Filovcih. Priprave na veliko tekmovanje po načrtih Ob tej priložnosti se je v Pomurju mudil delegat UEFE Istvan Huszar, ki opravlja tudi funkcijo kontrolorja priprav na organizacijo omenjenega kvalifikacijskega ■ Kar zadeva tekmovalno plat in naše možnosti, nima smisla govoriti vnaprej. Nalijmo si čistega vina, saj smo mi po rangu zadnji v skupini. Poskušali bomo storiti vse, da dosežemo čim več in da tako dvignemo svoj »rejting«, kar bo izboljšalo naše pozicije na naslednjih mednarodnih uradnih tekmovanjih.« Športni direktor ŽNK Pomurje Štefan Kozic je povedal, da so s Tiskovna konferenca Aerokluba Murska Sobota Začetek državnega jadralnega prvenstva V torek se je z uradno otvoritvijo začelo državno jadralno prvenstvo v standardnem in odprtem razredu, ki bo potekalo v organizaciji Aeroklubu Murska Sobota do 6. avgusta. Aeroklub Murska Sobota, ki bo prihodnje leto praznoval 60. obletnico delovanja, kar bodo junija 2007 zaznamovali z velikim aeromitingom, povezanim z dnevom slovenskega letalstva, je za organizacijo tekmovanja namenil okrog 1,5 milijona tolarjev, del teh sredstev pa so zagotovili sponzorji. Po besedah vodje tekmovanja Rajka Grčarja je »skupno prijavljenih 25 tekmovalcev iz 9 klubov, in sicer iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Lesc, Postojne, Velenja, Novega mesta in Murske Sobote, kar je manj od pričakovanj. V standardnem razredu bo nastopilo 19 tekmovalcev, ki bodo leteli z letali brez zakrile in maksimalnim razponom kril 15 metrov, v odprtem razredu pa šest tekmovalcev), kjer razen maksimalne teže letala 850 kg ni nobenih omejitev. Tekmovalci bodo lahko leteli tudi v madžarskem zračnem prostoru (severno do Sombotela in vzhodno do Blatnega jezera) in tudi nad slovenskimi Alpami. Med prvenstvom bodo organizirane tudi številne spremljevalne prireditve.« »Smo edino športno letališče pri nas, ki ima dve stezi, in sicer vzhod - zahod ter sever - jug. V preteklosti smo organizirali že nekaj velikih tekmovanj, pri Čemer bi omenil evropsko balonarsko prvenstvo leta 1994 in evropsko prvenstvo v akrobatskem letenju leta 2002. Aeroklub Murska Sobota ima sedaj 65 članov v motorni, jadralni, padalski in modelarski sekciji. Že dolga leta pa imamo letalsko šolo. Naši cilji so predvsem popularizacija letalskega športa, skrb za varnost letenja in organiziranje večjih tekmovanj, Lani smo pripravili kot nekakšno uverturo državno mladinsko ja- Vesna Vasilič, Marjan Maučec, Istvan Huszar, Štefan Kozic. Foto: M. J. Od leve: tekmovalec Damjan Korpič, vodja tekmovanja Rajko Grčar, predsednik Boris Hakl in Sergej Sadi (odnosi zjavnostmi). tenis ^avčane zapustili boljši igralci ^^iseši^n^inem prestopnem roku so nastale tudi pri pomur-l/"1 vel*ke spremembe. Največ so izgubili Lenda- ^t, 4 4111 največ pa so pridobili Pucončani. Skoraj neverjet-kendavčani po prvem osvojenem naslovu 3^rez najboljših igralcev V to, kaj je temu vzrok, se dejstvo pa je, da prvi Štirje igralci državnih prvakov ' ?' ^ikj -klub. Dragutin Šurbek ml. je odšel v Zagreb. Saš Nil 'Enjatovič k novemu prvoligašu ljubljanski Iliriji in Nit n Puconci. V lendavske vrste pa sta prestopila ^w^'iost 1 Stoiatlov’č in Križ Klemen Mrak, s Čimer jim v N' l‘tj pa ‘ • krčevit boj za obstanek v ligi. •i ,™’kiSP. zadovoljni Pucončani, saj so sesuvili zelo moč’ ''k,. ° lahko potegovala za prva tri mesta v ligi. Poleg Ploh' L? najboljšim soboškim igralcem Bojanom Ropošo ' Mirku Ungerju ml. in Štefanu Kovaču je tozaslo- st' ^^ovanja vredna ekipa. V njihove vrste za igranje v prestopila še Tonček Ropoša iz Sobote in Miran Solar 1, 1 Ven.r J' ^ko pa tudi perspektivna soboška kadetinja l Ja ., , ‘’tin dl postaja Kerna Puconci najmočnejši klub v Pomu-1 p ,tenalno bazo in velikim mladim naraščajem. najboljšega igralca Bojana Ropoše ne morejo ^vNlv ° uvrstitev, čeprav so v pretekli sezoni zasedli tretje '1 ■ekipo bi bili zadovoljni z uvrstitvijo od petega d Nn" M rrhu Je upoštevati, da bodo ob izkušenih Gregorju ’Nv, Koščaku v prvoligaški konkurenci trije debitanti. ।, prvak Tomaž Roudi je nastopil v pretekli sezoni le ■ 1 'J'^ig^.. ""hii Fridrih in kadet Jan Žibrat pa sta še brez nasto-k«ijunkurcnci- Sobočanom pa je pristopil perspekti-je J Andraž Vovk z Jesenic. Ženska drugoligaška vrsta rePila z igralko Ptuja Vesno Terbuc. turnirja. Ta je zelo ugodno ocenil dosedanji potek priprav na to veliko tekmovanje in izrazil zadovoljstvo nad videnimi objekti v pokrajini ob Muri. Po njegovem mnenju ni nobenih zadržkov za izvedbo tega tekmovanja v Sloveniji. Upa tudi, da bo prišlo na tekme čim več gledalcev, kajti obeta se zares enkraten športni dogodek. Prepričan je, da bo to prispevalo k še vešji promociji ženskega nogometa v tem delu Evrope. Tudi predstavnica Nogometne zveze Slovenije Vesna Vasilič je izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom, zato ne dvomi o visoki ravni organizacije tako zahtevnega tekmovanja. Predsednik ŽNK Pomurje Marjan Maučec pa je poudaril, da gre za velik projekt, ki ga bodo prvič izvedli v Pomurju, zato bo njegova izvedba toliko zahtevnejša. Čeprav bo to ogromen zalogaj, ne dvomi o uspehu prireditve, ki bo pokrajino ob Muri promovirala v Evropi. pripravami začeli 1. julija. »Prva dva tedna smo se pripravljali doma, nato smo bili štiri dni na Rogli, kjer je bilo navzočih 23 igralk ter strokovno vodstvo, in sicer kot glavni trener Robert Be-rendijaš, njegov pomočnik Andrej Musulin, trener vratark Darko Rogan in vodja tehnični direktor Maks Vajnhandl. Za ligo prvakinj smo se okrepili z vratarko Jeleno Bučič iz Napredka Kruševac, ki je bila pri nas že pol sezone, in igralko Lucijo Grad iz Senožet, sicer državno reprezentantko. Težave imamo s poškodbami Staše Špur, ki si je na treningu zlomila ključnico, in Vanje Kozic, ki ima natrgano mišico. V ekipo Maribora, ki bo igrala v naslednji sezoni v 1. ligi, sta odšli Mariborčanki Nina Kovačič in Doris Lobnik. Prvenstvo v 1. ligi se bo začelo 27. avgusta, že 20. avgusta pa bodo na sporedu pokalne tekme « Milan Jerše dralno prvenstvo. Ker smo bili mi in drugi zadovoljni z izvedbo tega tekmovanja, smo se letos odločili pripraviti državno člansko prvenstvo. Zakaj smo se sploh lotili tako velikega projekta? Ves dobiček vlagamo namreč v razvoj jadralnega letenja Velika želja članov jadralne sekcije pa je, da bi prišli v letu 2007 do novega in zmogljivejšega jadralnega letala,« je uvodoma povedal predsednik Aerokluba Murska Sobota Boris Hakl, Barve domačega aerokluba bo zastopal Damijan Korpič. »Tekmovalci seveda pričakujemo predvsem lepo vreme, da bi lahko tekmovali čim več dni. Računamo na prelete, dolge 300 km in več, da bi v 12 tekmovalnih dneh lahko izbrali res najboljše. Pomerili se bodo izkušeni tekmovalci. Sprva sem računal na nastope okrog 35 tekmovalcev, vendar je udeležba manjša, ker istočasno poteka še eno tovrstno tekmovanje na Madžarskem. Toda najboljši slovenski jadralni piloti bodo vendarle na startu državnega prvenstva. Osebno Priprava jadralnega letala za vzlet Kolesarstvo Kar 521 udeležencev Kolesarski klubi iz Lendave, Lentija in Hrvaške so organizirali Panonski kolesarski maraton. Na maratonu je kolesarilo skupno 521 rekreativnih kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Kolesarji so imeli na voljo tri razdalje, in sicer na 110,50 in 12 km. Največ kolesarjev se je prijavilo na 110 in 50 km. Maratona sta vodila skozi tri države, začetek je bil v Len-tiju, nato so vozili po Sloveniji in čez Hrvaško na cilj v Lentiju. Kolesarski maraton je v sklopu vseslovenske akcije Slovenija kolesari. F. H. M. bi bil zadovoljen z uvrstitvijo v sredino lestvice. Moja dosedanja najboljša uvrstitev na državnem prvenstvu je sedmo mesto. Letos je favoritov za prvo mesto več. Naj jih naštejem nekaj: iz AK Lesce Andrej Kolar, Boris Žorž in Andrej Vidovič, iz AK Celje Sebastjan Ramšak, ki brani lanskoletni naslov, in Erazem Polutnik ter iz AK Ptuj Grega Urbančič. V odprtem razredu pa bo skušal naslov ubraniti Celjan Marko Lepetič.« V slovenskem prostoru je državno jadralno prvenstvo v Murski Soboti, razen mladinskega tekmovanja v Ajdovščini, edino tekmovanje, na podlagi katerega se izbira člane državne reprezentance, ki bodo nastopili na evropskem in svetovnem prvenstvu. Jadralna sekcija pri Aeroklubu Murska Sobota šteje okrog 30 članov, ki letijo na šestih jadralnih letalih. Dve jadralni letali tipa Blanik L-13 sta namenjeni za osnovno šolanje novih članov, Piiatus B-4 je namenjen za visoke akrobacije, tri jadralna letala DG-100 pa so namenjena za prelete. Milan Jerše 18 ŠPORT 27. julij 2006-VEHI Namizni tenis Uspešni nastopi Slovencev V Sarajevu poteka 49. evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo, na katerem doslej uspešno nastopa tudi reprezentanca Slovenije s štirimi Pomu-rci. Kadeti so premagali Islandijo, Armenijo, Latvijo (vse s 3 : 0) ter BiH s31 Tako so v predtekmovalni skupini prepričljivo zasedli prvo mesto in s tem dobili priložnost, da se v kvalifikacijskem dvoboju za uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc pomerijo s Poljsko, ki ima v svojih vrstah prvega igralca z evropske jakostne lestvice Chodorskega. Dvoboj so po pričakovanju izgubili z 0:3 in se bodo tako borili za uvrstitev od 17 do 28. mesta. Najboljši igralec v ekipi je bil Žibrat, ki je doslej petkrat zmagal in le enkrat izgubil. Mladinci, za katere sta igrala Roudi in Fridrih (oba sta doslej po enkrat zmagala), so premagali Latvijo s 3 : 2 in izgubili z Anglijo (0: 3), s čimer se bodo potegovali za uvrstitev od 17. do 28. mesta. M. U. Atletika Dve medalji z državnega prvenstva V Novem mestu je bilo v soboto in nedeljo odprto prvenstvo Slovenije za člane in članice, na katerem so uspešno tekmovali tudi predstavniki AK Pomurje. Z odličnima nastopoma sta se na zmagovalne stopničke zavihtela Robi Kreft v skoku v daljino, ki je z najboljšim letošnjim rezultatom 661 cm zasedel 2. mesto, in Davor Gregorinčič, ki je v taktičnem teku na 1500 m zasedel 3 mesto David Horvat je v zelo počasnem teku na 800 m zasedel 4. mesto. Denis Hamler je v teku na 400 m z ovirami z novim osebnim rekordom (57.32) zmagal v svoji skupini in skupno zasedel 5 mesto. Tina Jureš je po številnih nastopih v zadnjem mesecu tokrat tekla solidno na 100 m in vzelo močni konkurenci najboljših slovenskih šprinterk (zmagala je Marlene Ottey). V teku na 200 m pa je imela Tina veliko smolo, saj se je v poskusnem startu zaletela z neprevidnim sodnikom in se lažje poškodovala. V teku na 100 m sta nastopili tudi Monika Trost in Marinka Horvat, ki sta zasedli 12. in 13 mesto. Dodajmo, da je postala naša rojakinja Sonja Roman (AK Maribor 98) državna prvakinja na 1500 m (4:12,83) in 800 m (2:06,00). Milan Jerše Shotokan karate Konjeništvo Ljutomerčanom štiri zmage Na četrti letošnji kasaški dirki na ljutomerskem hipodromu, kjer se je zbralo okrog tisoč gledalcev, je nastopilo v sedmih točkah sporeda 70 kasačev iz devetih klubov. Osrednja je bila spominska dirka za dr. Jožeta Jurkoviča z nastopom osmih štiriletnih kasačev na 2106 m dolgi stezi s startom na traku. Kljub dodatku 40 m je zanesljivo slavila La Luna z voznikom Renejem Hanžekovičem. Veliko pa so pričakovali od povratnika na tekmovalne steze, rekorderja slovenskih hipodromov (1:13,8) Dena MS z voznikom Markom Slavičem, ki pa je bil v najhitrejši dirki šele tretji. Prvič letos so v Ljutomeru startali tudi dveletni kasači. V galopski dirki sedmih tek- movalcev je zmagal član Prleškega konjeniškega društva Željko Skok s konjem Van Damom. Rezultati - 1. dirka za dveletne kasače; 1. Luc Stream (Anto-lin) 1:23,6,2. Max Gen (Babič, oba Ljutomer) 1:24,2, 3- Diva (Lovrenčič, Slov, gorice) 1:30,7; 2. dirka za 3- do 5-letne kasače: 1 Fjuri AS (J. Slavic) 1:20,1,2. Franja (Kosi) 1:20,1,3. Alisa MS (D. Heric, vsi Ljutomer) 1:20,3; 3. dirka za 3-do 6-!etne kasače: 1 Ninočka (Dolinšek, Stožice) 1:19,4,2. North nd Fonzi (Gregorc, Krim) 1:19, 5,3 Desa 1 (Debelak, Slov, gorice) 1: J 9,7; 4, dirka za 4-letne kasače, prvi predtek spominske dirke: 1. La Luna (R. Hanžekovič) 1:2O„3,2. Las Palmas (Sodec, oba Ljutomer) 1:23,1, 3 Fire Girl (Zakrajšek, Komenda) 1:23,5; 5-dirka za 3- do 12-letne kasače: 1 Apofis (M. Jureš) 1:17,3,2. Saxon MS (M. Slavič) 1:17,5, 3- Roke (D. Puhar) in Paris Dream (Gregorc, vsi Ljutomer) 1:17,6; 6. dirka za 3- do 12-letne kasače, do 2 milijona tolarjev zaslužka (zaradi tehničnih težav brez kilometrskih časov); 1 Angel Sirius (Katanič, Šentjernej), 2. Hypnotica OZ (Jagodic, Brdo), 3- Kleopatra (Orthaber, Slov, gorice); 7. dirka za slovenske in tuje kasače: 1. JasinGL (Gregorc) 1:16,0,2. Rohm AS (Žan, oba Komenda) 1:16,6,3-Den MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:17,4. Milan Jerše Že uvodna dirka je bila zanimiva. Foto: J. Z. Začetni in nadaljevalni program tenisa Igrajmo tenis! S teniškega tečaja. Foto: G. F. V procesu učenja teniške igre so združene teoretične informa cije o razsežnostih, ki pomembno vplivajo na uspešnost teniških igralcev in so potrebne za začetek praktičnega dela. Teniški trening zajema kondicijsko treniranje, treniranje tehnike in taktike ter psihološko treniranje. Konča se s postopki nadzora učinkov treninga, načrtovanjem ter periodizacijo. Tenis je aciklična, polistruktur-na športna panoga, kjer ne moremo vnaprej predvideti vseh okoliščin in pogojev, pod katerimi bodo potekali posamezne točke in teniški dvoboj. Predpogoj za trening tenisa in doseganje rezultatov je ustrezno zdravstveno stanje igralca. Poglavitna faktorja za uspešno igro sta tehnično znanje in taktika. Razvoj tehnike je osrednji del teniškega treninga. Načeloma velja, da je pri učenju tehnike primerno udariti od pet-do 15-krat v seriji. Sledi odmor, ki traja do 25 sekund, skupno število udarcev v eni vaji, kjer se izvaja samo en udarec, npr bekend, pa se giblje okoli 150 udarcev, ko gre za učenje tehnike, in 200, ko gre za treniranje. Za izvedbo 150 do 200 udarcev običajno potrebujemo od 20 do 30 minut, nakar igralci potrebujejo do petminutni odmor. Če je uspešnih udarcev manj kot 50 odstotkov, je to znak, da je vaja za učenca pretežka, če pa je 100-odstotno uspešen, pa ta vaja zanj ni več primerna. Načela, ki so pomembna pri učenju tehnike, so: od lažjega k težjemu, od počasnih do hitrih udarcev in gibanja. Pred začetkom treninga se igralci sami ogrejejo (več vrst tekov, gimnastične vaje...), zatem sledi prvi del treninga na igrišču, (cool down), kjer igralci odigrajo 30 do 50 udarcev v počasnem ritmu (srčni utrip od 110 do 140 udarcev na minuto), temu pa še sledi raztezanje (streching). Za ohranjanje ravnotežja v igri z osnovne linije morajo biti žoge globoke. Pri udarcu forhend igralci uporabljajo rotacijo naprej (spin), pri reševanju v težkih položajih pa rotacijo nazaj (slajz). Za bekend velja enako. Primer 1: igralec l servira, igralec 2 vrne forhend retern diago nalno, igralec 1 odigra forhend paralelno, igralec 2 pa še bekend diagonalno. Ko tekmec za odgovor na naš napad izbere pasing, moramo odigrati volej. Primer 2: igralec 1 servira z leve strani in se giblje proti mreži, igralec 2 vrne bekend retern diagonalno, igralec 1 odigra bekend volej paralelno, igralec 2 odgovori s forhend pasingom diagonalno. Servis je začetni udarec, pri katerem nasprotnik nima vpliva na izvedbo in je z »asom« najlažje dosežena točka. Poznamo tri vr ste servisa: ravni (brez pon darjene rotacije), spin (z rotacijo žoge naprej) in slajz (z rotacijo vstran). Psihološko treniranje vpliva na psihične potenciale igralca z namenom, da bo igralec lahko to naučeno in razvito uporabil v času igre. Koncentracija je pri teniški igri zelo pomembna, še posebno pri natančnem opazovanju hitro premikajoče se žoge. Pri motivacijskem treningu je pomembno, da si igralec na treningu ustvari situacije, ki so čim Odbojka na mivki S turnirja v Podgradju. Foto; J. Z. V Podgradju je bil 5 turnir medobčinske lige, na katerem K največ uspeha ekipa Jamajke, ki je v derbiju premagala Kod ‘ I, ta pa je ugnala dotlej vodilno Perlo. , Rezultati 13- kola: Kostanjevica 1] - J. Krstnik Ljutomer ■ j Nedelja - Banovci 2 : 0, Caffe Perla Ljutomer - Kostanjevci Cven - Jamajka 0 : 2; 14, kolo: J. Krstnik Ljutomer - Ma^ ; , : 0, Labod Podgradje - Jamajka 0 : 2. Kostanjevica I - ' Jr novci - Caffe Perla Ljutomer 0 : 2,15- kolo; Labod PO' ’ j f Kostanjevica II 0: 2, Caffe Perla Ljutomer - J. Krstnik I Cven - Banovci 2 : 0, Kostanjevica I - Jamajka 0:27°“ majka, 22 točk, Caffe Perla Ljutomer, 20, Kostanjevica I iW , Ljutomer, po 18, Kostanjevica 11,16, Labod Podgradje, 12. . delja, 10, Cven, 4, in Banovci, 0. Zadnji turnir bo 5. ’V j j, if uri pri Mali Nedelji (gasilski dom), kjer bodo med 15. in; u glasili končnega zmagovalca. Tenis Klepačeva klonila šele v finalu Andreja Klepač, ki je igrala v Ukrajini na 25.000 amcf ,4. larjev vrednem turnirju Megaton Cup 2006 v Dnepri'I' nadaljuje zmagoviti niz. V 1. kolu je premagala Ukrajinko , ■ tskos6:3,6: l,v 7 ' * “ ' ' ' 2. kolu Rusinjo Anno Lapushcenkovo 1 . i ntminn fl Ilrr^iinu^ k ' 7 7’6.6*^^ J 1 3. kolu pa Oleno Antipino (Ukrajina) s 6:2,2:6,6:2 - — , v polfinale. Tam je uspela Klepačeva kljub navidez brezi | položaju in zaostanku 0 : 5 v tretjem nizu ob servisu 1-N. .»9 J druge nosilke turnirja Nine Bratchikove, z vodstvom 40-no borbenostjo preobrniti potek igre. Nanizala je narnree _ , iger zapored in zmagala s skupnim rezultatom 6 : 3, 2 1 ’ nalu Andreja ni uspela premagati odlične Kristine Anton iz Ukrajine, ki je zmagala s 6: 3,6: 7 (5), 6:4. Kljub ■" da izkupiček dveh turnirjev več kot odličen, saj sta zrn & nad pričakovanji. . B V igri dvojic je Klepačeva nastopila z Bolga|'^°| Džehalevici, s katero sta osvojili že turnir na Poljskem.' , iC premagali ukrajinsko dvojico Yuliyo Hnateyko in vo s 6:4,6:4. Po zmagi s 7:6 in 6:2 nad rusko dvojih* shcenkova - Anna Rodionova sta se uvrstili v polfinale. jfz gubili s 4:6 in 1 :6 proti rusko-ukrajinskem paru. Tenis Najboljši Gregor Ficko , V pomurski letni teniški ligi so odigrali 4. turmf, m* geiio stopilo 19 igralcev. V tretjem rangu je prepričljivo sla' -nik pred Bojanom Kolarjem (oba MS) in Vitjo Pndle^". V drugem rangu je zmagal Alen Kelemen (MS), ki je '8' . • • j breaka, in sicer v polfinalu proti odličnemu Srečku K jed tinci) in Milanu Žnuderlu (Police), ki je bil drugi K dvoboj za tretje mesto proti Gorazdu Kozicu 1 H«11 ■ " O17 dijo Beno Žnuderl (Murščak), Leon Macarol (S^0 Marko Kos (Radenci) in Boštjan Lenarčič (MS). V prvem rangu so se zadeve malce obrnile. V odso . (6 sta največ pokazala Gregor Ficko (Radenci) in Sandi , j gona). V finalu je bil boljši Ficko, ki je prikazal ■ "-11 L11 igro ter zanesljivo in zasluženo slavil z 9: 5. Sledijo _ • (Ormož), Miha Potočnik (Rakičan), Tomi Žnuderl ( * .j. Marič (Mačkovci), Danijel Ulčar (Radenci) in Saša Ba 1 Polona in Polonca V Izoli, kjer so organizirali 19- tradicionalni letni seminar z udeležbo več kot 130 karateistov, so pripravili tudi mednarodni turnir, na katerem so sodelovali predstavniki Nizozemske, Belgije in Madžarske. Rezultati pomurskih reprezentantov - kale posamezno, mladinke; 1 Polona Rožec; moški: 4. Matej Maruško; ženske: 3 Polonca Hull; kumite absolutno, mladinke: 4. Polona Rožec; ženske: 3. Polonca Hull. M. J. ki je »teniški«. Namenjen je razvoju ritma in traja do 20 minut. Drugi del je priprava na glavni del in zajema vsebine, ki jih treniramo v spočitem stanju (hitrost, koordinacija, ravnotežje ), ter traja od 10 do 20 minut. Kakovost tehničnega treninga določa odstotek uspešnih udarcev in njihovo kakovost. Zelo pomembno je, da imamo pri tehničnem treningu jasno določen cilj, torej, kaj želimo doseči. Koncu treninga obvezno sledi umirjanje bolj podobne tistim na tekmovanju. Pomembno je, da igralec zaupa trenerju in treningu ter verjame, da postaja vedno boljši igralec in človek. Dejstvo je, da je treba nekje začeti in »zgrabiti bika za roge«. Vedno je v središču dogajanja učenec, ki mora imeti optimalne možnosti za trening, da lahko doseže svoj »game, set, match«! Prihodnjič: Gremo v planine Gregor Ficko, Fakulteta za šport Prizorišče tekem v Radencih. Foto: J. Z. VKTNIK- 27. julij 2006 ŠPORT Nogomet Najprej dve gostovanji Nafte Pred začetkom prvenstva v 1. SNL aid1 0:1 t' ir t? ll* 0 0 P l i $ -ft ? p,., Hge Te. U "v,nii«: CMC Publi- 1" GprUa. Maribor - •^^knn v soboto, 29 i? - Factor, Primo-U cj**® :,»lw tekmi v ne-ju '^IMib rjDj |),, Drava ' 2' 1 Flctor'Pri' ^rica v u ■Maribor Hit a yto<6 avgusta ob Ma.r r<>,!(12-avgusta): Sa t ""r Domzale - Hit J’*14 kra,'ina’ -MC Publikum, Pri-Kn ^»-4.^,1..! av-H/ " Gorica ~ Factor, << o*'^tralina-h iv’ "' Publikum - Ko- Z3*e ’ Maribor. 5. ^Ghr' av$u$ta): Maribor -*T. M' KrjPet - Domžale, b.a) CM< Publikum, Na Factor - Dra-0^ avgusta): Hit ^Or ■ Jr“J Bela krajina -. hbi /' Publikum - Naf-V, , ' 1' * Primorje, Marita./'" ' '” krog (9. sepS," Klll>cr ~ Hit Gorica, -. ’ Maribor, Nafta - PubH- | / ‘ ‘ Bcl11 krajina; 8. SePtembra): HitGo-< h' KraJ>na, CMC Publi-> VČ^'1, Domžale - Fa-|O'.-*afta. Koper-K. 9'krogric>.septem-k ■’morje - Hit Gorica, *rg^"- Factor - Mari-£ ’ ,J ' Domžale, Bela Sta Publikum; 10. L ' HitGo- C' v 1’kum, Bela kra- Dem-Mari- Nafta- S -T- tt^rie " ta ~ Hit Gorica, ^Ma.\F’Ctor' K°Per - r' 'r ~ Bela krajina, 3(}0' Mc Publikum; 12. ,1H Of" ?%r □e,CMc Publikum . i; j, r|morje. Factor -oktobra): Nafta - Publikum, Mari- , ' k. i- Onca _ Maribor, C CMC Publi- tava' 'V ot “ Fa«or; 15. Dn”-V^^r-Belakraji-k-p-' ” Gori 8 <28- Okto- Koper, Mari-■ 'h . 1 ’ ■ ■ .' i ■ - Na-‘l।,‘% T“,’, ’ Factor, n kro8 V "lca n' k|j krajina - ’ CMC Pu-^k^bor ^^^e.Na- W^^rlr - m-V^-K uovembra) Koper - S-^l flit •J (18' lj|,| Publikum-" Be,a kra- ■"ii,, Koper -.... 1 SSX - Do-del se bo SS^^^NafU sPoredu 26. v Kopru Milan Jerše »Ta sezona bo za NK Nafto težja« Že konec tega tedna se začenja novo prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi, kjer nastopa tudi lendavska Nafta, ki se bo v nedeljo ob 17.30 v Ajdovščini pomerila s Primorjem. Tudi v 2. krogu bodo Lendavčani gostovali, in sicer v Novi Gorici, šele v 3- krogu pa se bodo lahko domačim navijačem predstavili proti novi prvoligaški ekipi Factor iz Ljubljane. O pripravah in pričakovanjih smo se pogovarjali s trenerjem NK Nafta Bojanom Malačičem in kapetanom moštva Marjanom Dominkom. »Dejansko smo izgubili nekaj zelo izkušenih igralcev, ki so NK Nafta pripeljali v 1. ligo in tam odigrali pomembno vlogo. To so: Cipot, Sklepič, Kožul, Suljič, Cifer, Vogrinčič, Srša in brata Gone. Nove okrepitve pa so: Pavlovič, Halas, Prša, Bogdanovič, Repina, Šoštarič, Ozim, Čavnik in Caban. Žal se je igranju pri NK Nafta zaradi službenih obveznosti odrekel Bojan Kulčar Na voljo imamo 22 igralcev in mladi kader, ki opozarjajo, da nanje lahko v prihodnosti resno računamo. Še vedno pa ni zaokrožen igralski kader, kajti nujno potrebujemo pravega, dobrega napadalca, da bi lepe priložnosti, ki jih imamo na tekmah, čimbolj izkoristili. S tem bi lahko Marjana Dominka, na katerem je največje breme, razbremenili in bi lahko igral bolj sproščeno,« nam je povedal Bojan Malačič To pomeni, da bo Marjan Dominko moral še naprej igrati v napadu? Marjan Dominko; »Če ti določijo mesto v napadu, se lahko na to vlogo lažje skoncentriraš in dosegaš boljše rezultate. Povsem drugače pa je, če si v negotovi situaciji in ne veš, na katerem mestu v moštvu boš igral.« Alije Najla slabša ali močnejša kot v minuli sezoni? in* । 4' J ik Trener Bojan Malačič So po sedmem mestu pričakovanja višja? Bojan Malačič: »Dejansko imamo mlajšo ekipo kot prej, s čimer je povezana tudi določena neizkušenost. Moramo se zavedati, da so igralci, ki so odšli, pustili v igri Nafte določen pečat. Po sedmem mestu v prvenstvu so pričakovanja zdaj nekoliko drugačna, čeprav bo ta sezona za Nafto težja, kajti sedaj bo treba potrditi doseženo. Imamo pa dovolj igralcev z zelo malo izkušenj ali pa nič igranja v prvi ligi, ki bodo morali prej ali slej prevzeti breme odgovornosti v igri, kar pa ne bo lahko. Zato bo vsak izpad igralcev, ki so nosilci igre moštva, boleč. Čas bo pokazal, ali so to pravi igralci.- Po izkušnjah in kakovosti verjetno izstopa nekdanji reprezentant Zoran Pavlovič? Bojan Malačič: »To je nesporno. Zoran Pavlovič je za nas nedvomno zelo velika okrepitev. Z njim smo ogromno pridobili. Tudi kot človek zelo dobro vpliva na ekipo, saj je njegov pristop nadvse korekten Upam, da nam bo zelo pomagal, kar se je pokazalo že v pripravljalnih tekmah. Toda Pavlovič je le eden, mi pa igramo z 11 igralci. Zato bo ekipa morala vsako tekmo odigrati maksimalno borbeno in disciplinirano. Upam,.da bo to dovolj za dosego solidnega rezultata.« Kako pa z igralskega stališča gledate na zdajšnje starostne razlike v ekipi? Marjan Dominko: »Res je odšlo precej izkušenih igralcev. S tem se moramo sprijazniti Zdaj se je treba dokazati z mlajšimi igralci. Jaz verjamem vanje in upam, da se bodo pokazali v pravi luči. Motiv je velik, toda ko bodo spoznali, kako je v bistvu igrati v prvi ligi, jim ne sme zmanjkati volje, in upam, da bodo pokazali kar se da dobro igro.« Kaj pričakujete od starta v novem prvenstvu? Bojan Malačič: »Vsekakor je težko napovedati konkreten rezultat, posebej, če se spomnimo, kako je Primorje doma negostoljubno in težko odda točke. Vsekakor bomo naredili vse, da bi prikazali igro, ki bi nam prinesla zadovoljstvo. Pri točkah in rezultatu-upam na najboljše. Našim igralcem zaupam, zato upam, da »e hotno domov vrnili neporaženi.« Milan Jerše Kapetan Marjan Dominko Nogomet Zadnji test Nafte Športni park v Lendavi, 300 gledalcev, sodnik Bukovec, strelci: 0:1 B. Gerenčer (13. avtogol), 0 : 2 Fabinyo (75,11 m), 1 : 2 P Gerenčer (78). Nafta: Kuzma, Kulčar, Zore, Caban, Matjašec, Bukovec, Bunc, pf J p c 1 Ristič, Dominko, B. Gerenčer, Pavlovič. Igrali so še: Prša, Doma, Šoštarič, Halas, Zemljič, P. Gerenčer, Čavnik, Ozim, Repina. Še eno razočaranje za gledalce, ki so se zbrali v izredno toplem vremenu. Igralci Nafte so imeli Gostje so povedli, ko je Borut Gerenčer preusmeril predložek z desne strani v lastno mrežo s kakih sedmih metrov. Tudi Lendavčani so imeli nekaj lepih priložnosti, vendar Caban (17), Pavlovič (19) in MatjaŠec (28) • e> j Prizor z zadnje resnejše preizkušnje Lendavčanov. Foto: J. z. niso zadeli iz stoodstotnih Hitrostno rolanje Kiiplenova sedma V italijanskem mestu Martinsicurio je bilo evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo. Od Pomurk, ki so zastopale slovenske barve, se je najbolje uvrstila predstavnica Roller kluba Murska Sobota A Tina Kuplen, ki je bila v vožnji na kronometer med mladinkama na 200 m sedma. Natalija Novak (Dokonča Lendava) je bita pri kadetinjah na enaki razdalji 19., njena klubska kolegica Tadeja Donko pa 20. na 1000 m in 10.000 m na izločanje M. J. ___________________________________________19 Ženski nogomet Najprej s Ptujčankami V Velenju je bil žreb tekmovalnih parov za žensko nogometno ligo v sezoni 2006/2007. Najprej pa so podelili priznanja najboljši strelki v sezoni 2005/2006 Karmen Vais, ki je dosegla 27 zadetkov, m Sari Gruden (obe Krka), najboljši strelki kadetinj U-16 z 18 zadetki, ter priznanja najbolj discipliniranim ekipam Senožeti-Vode, Pomurje in Krka. Priznanja je podeljeval predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Branko Gros. V sezoni 2006/2007 bo nastopilo v 1. SŽNL osem ekip (novi sta Ljudski vrt Ptuj in Maribor) po trikrožnem sistemu, v ženskem pokalu bo nastopilo devet ekip (poleg članic 1. SŽNL še Škale Inter), prav tako v ligi kadetinj U-16. Pari 1. kroga 1. SŽNLv soboto, 26. avgusta: Senožeti-Vode - Slovenj Gradec, Slovan - Krka, Kamen Jerič - Maribor, Pomurje - Ljudski vrt. Derbi med Pomurjem in Krko bo na sporedu že v 3- krogu 10. septembra v Filovcih. Pari 1. kroga pokala 20. avgusta; Slovan - Maribor, Ljudski vrt - Kamen Jerič, Slovenj Gradec - Senožeti - Vode, Pomurje - Škale Inter, Krka je prosta. Pari 1. kroga U-16: Senožeti - Vode - Krka, Pomurje - Škale Inter, Slovenj Gradec - Maribor, Kamen Jerič - Livar Slovan, prost je Ljudski vrt Ptu j. MllanJerše Nogomet Prijateljske tekme Nafta - Rakoszi 0:2, Nafta - Slovenska ves 13:1 (Repina 7, P. Gerenčer in Ozim po 2, Doma, Čavnik), Mura 05 - Smederevo 0:3, Bistrica - Odranci 1:3 (Zver 11 m; Kociper, S. Virag, Tkalec), Odranci - Kamen Ingrad 2:3 (Zelko, Virag), Gussing - Mura 05 1:1 (Puhar), Čren-šovci - Bistrica 2: 1 (C. Antolin 2; Zver), Turnišče - Odranci 2: 5 (Ri-tlop 2; Jerebic 2, Erjavec, Zelko, Raduha), Dobrovnik - Pušča 3:0 (So-larič, Car, Cigan), Pomurje - Dinamo Maksimir Zagreb 4:5 (Žunko-vičeva 2, Zverova, S. Makovčeva) in 1:1 (Jevtičeva), Goričanka - Mura 05 0:4 (Žilavec, Bencik, Zlatar, Lebar), Panonija Gaberje - Čentiba 2. 1, Lakoš - Kapca 0: 5, Čentiba - Lakoš 2:1, Panonija - Kapca 3:0, Grad - Kerna Puconci 5:0, Cankova - Tromejnik 0:10, Kerna Puconci - Cankova 3 : 0, Grad - Tromejnik 1 : 0, Odranci - Turnišče 5 : 2, Ižakovci - Odranci 1:0. F. B„ F. H. M., M. J. vso tekmo več od igre, vendar so igralci bivšega madžarskega prvoligaša prežali na protinapade in nevarno ogrožali Kuzmova vrata. Strelstvo Slab start na SP Slovenski strelci z zračno puško se niso izkazali na svetovnem prvenstvu v Zagrebu. V konkurenci 30 reprezentanc je bila Slovenija šele 22. s 1747 krogi. Zlato medaljo so osvojili Kitajci (1783), srebrno Rusija (1783), bronasto pa Avstrija (1782), V posamični konkurenci je zasedel Rajmond Debevec (589) 54. mesto, Željko Moičevič (581) je bil 91.. Robert Markoja (577) pa 103. Nastopilo je 127 strelcev V vrstah slovenske reprezentance je v disciplini streljanja z zračno pištolo v ekipni konkurenci nastopil tudi strelec ŠSK COAL Petišovci Aleksander Ciglarič. Slovenska reprezentanca, v kateri sta nastopila še Boštjan Simonič in Peter Tkalec, je zasedla 22. mesto s 1701 krogi. Naslov svetovnih prvakov so osvojili Kitajci, drugi so bili Rusi, tretji pa Francozi. Posamično je zasedel Ciglarič (572) skromno 60. mesto. M. J. Kolesarstvo Dobri nastopi Tropovčanov Cestni kolesarji KK Tropovci - Freerider so sodelovali na dveh dirkah, ki se točkujeta za slovenski pokal. V petek je bil v Kostanjevici na Krki najbolje uvrščen v kategoriji U-14 Dušan Fister, ki je v konkurenci slovenskih in hrvaških kolesarjev zasedel 6. mesto. Na sobotni dirki v Novi Gorici je bil Fister osmi, kar je uspelo tudi Luki Verenu v kategoriji U-15. Med U-17 je bil Miha Holsedl peti, Primož Obal pa deseti. Skupno je sodelovalo 120 kolesarjev. M. J. Športno modelarstvo Bagari pod pričakovanji V ukrajinski Odesi je bilo evropsko prvenstvo v športnem modelarstvu, na katerem je sodelovalo 30 reprezentanc v prosto letečih modelih Fl-A. Slovenska reprezentanca, za katero je nastopil tudi Boštjan Bagari iz Rakičana, je zasedla deseto mesto. Posamezno je bil Bagari 49., na kar so vplivale slabe vremenske razmere. Po petem turnusu je imel namreč v rokah celo zlato medaljo, nato pa se je zasukalo povsem drugače. Ker so bili na prejšnjem evropskem prvenstvu prvi, je ekipni rezultat daleč pod pričakovanji. M. J. priložnosti. Najnevarnejši v vrstah Nafte je bil Pavlovič s svojimi projektili iz prostih strelov. Drugi zadetek so gostje dosegli »po roki« Repine v živem zidu v kazenskem prostoru. Iz enajstmetrovke je zadel Brazilec Fabinyo. Nato je Pavlovič lepo našel P. Gerenčerja, ki je z nizkim strelom ugnal gostujočega vratarja. Odlični vratar Kuzma je Nafto rešil hujšega poraza. Feri Horvat M. Hokej na travi Novo priznanje Vitomirju Fujsu Na bližnje evropsko prvenstvo reprezentanc do 21 let je kot nevtralni sodnik delegiran Vitomir Fujs iz Predanovec. To je za slovensko sojenje vsekakor veliko priznanje. Delegirala ga je namreč Svetovna hokejska zveza (FIH). Sicer pa je Vitomir Fujs najvišje rangiran sodnik pri nas, saj ima naziv »grade one«. Prvič je bil kot nevtralni sodnik delegiran lani na Dunaju, kjer je sodil na turnirju četverice reprezentanc Rusije, Hrvaške, Škotske in Avstrije. Ker ima do konca sodniške kariere še osem let, lahko pričakujemo njegov nadaljnji napredek in možnost, da bo sodeloval na tovrstnih turnirjih kot delegat. Raste pa tudi obetaven mladi rod pomurskih sodnikov na čelu z Zoranom Zrimom in Darkom Duričem ter delegatom Zlatkom Stankom M. J. 20. julij 2006-V 20 motoma vozila CITROEN ZX. letnik 1993.130.000 km, odjavljen, vozen, prodam. Tel.: 041 982 908. m25904 RENAULT MEGANE COUPE, 2,0,16 V, letnik 1996. prodam. Tek031 327 075. 569 16 50. m25965 SKUTER PLAGGO s kovčkom, v odličnem stanju, prodam. Tel,: 041 542 214. 0125993 OPEL ASTRA 1.4.letnik 1992.142,000 km, dobro ohranjen, prodam za 170.000 SIT, prodam. Tel.: 051 421 018. m26011 KUPIMO KOSILNICO 8CS. traktor, cisterno za gnojevko, trosilnik, balirko in prekucne prikolico. Tel.: 041 282 110. m25979 CISTERNO za gnojevko, 2200 I, sejalnico Olt, 18-redno. sejalnico OIL 18-redno, širine 220 cm, prikolico za Živino, plug. 14-colni, prodam. Tel.: 5251007. m25987 TRAKTOR FENI 308, zadnji pogon, 75 KS. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 041 358 960. m25990 živali NESNICE, RJAVE. GRAHASTE, pred nesno-stjo, m kletke za nesmce - vzreja nesnicTrba-ot Babmci 49, tel.: 582 14 01. m25978 posesti HIŠO V CENTRU LENOAVF ugodno prodamo. Tel.: 041 713436, m25879 NA GORIČKEM. ŠTAJERSKEM ali Pohorju, na Primorskem takoj najamem opuščena kmetijo z vso infrastrukturo, zunaj naselja. Lahko z oskrbo starejše osebe ali brez nje. Tel.: 031502 349. m25968 HIŠO na Kapci ugodno prodam. Tel.: 00436 503937245. m25972 V PORTOROŽU ODDAMO 2- do 3- in 4- do 5-posteljne apartmaje, lastno parkirišče, klima in vrt. od morja le 100 m, avgusta in septembra Tel.: 05 674 51 22. m25973 HIŠO, nadstropno, v Martjancih 38 c, pri Moravskih Toplicah v Prekmurju prodajo. Tel.: 548 16 69 ali 031 781102. m25977 VINOGRAD. 18 arov, od tega 12 arov novega nasada, v Dolgi vasi prodajo. Tel.: 040 739 920. m25980 OBIRALEC KORUZE KK 3500, enovistni, prodam. Tel.: 041 358 960. m25991 TRAKTOR INTERNATIONAL 52, hidravlični volan, stranski menjalnik, s priključki, prodam. Tel.: 553 11 10. m25996 MEŠALNICO ZA KRMILO TIP BORI 345 in hidravlični nakladalec hlevskega gnoja ugodno prodam. Tel:. 041622 995. m25997 TRAKTOR IMT 560. letnik 1987, prikolico, prekucno, in viličar Indus dizel, samohodni, prodam. Tel.: 040 656 671. m25999 TRAKTOR MASSE FERGUSON 35, SEAVER. 30 KM. kosilnico BCS prodam. Tel.: 041 636622. m26001 PUHALNIK ZA ZRNJE, obračalne pluge Vogel-not, traktor Masse Ferguson in nekaj druge mehanizacije prodajo. Tel.: 031 548 051. m26006 BALIRKO za 4oglate bale, poljsko, 224 S, in tnbrazdni obračalni plug Regent, 14 na 16 col, prodajo. Tel: 041816 269. m26009 KLETKO ZA PREVOZ PRAŠIČEV ali TELET, priklop na traktorsko hidravliko, prodam. Tel.: 549 13 40. m25963 kmetijski pridelki KORUZO V ZRNJU prodam. Tel.: 527 14 95. m25975 KUPIM SEME INKARNATKE. Tei.: 586 11 40. m25959 VINOGRAD dajo v najem. Tel:. 540 14 23. m25984 V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam garsonjero, veliko 30 m2, delno opremljeno. Tel:. 041 962 638. m25986 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti v Lendavski ulici prodam. Tel. 04t 542 214. m25992 razno PVC OKNA, 4 delna, vakuumska, dobro oh ranjena, dvoja balkonska vrata, prikolico za avto s poviški. aluminijasto, wc-školjko, umivalnik. vse dobro ohranjeno, prodajo. Tel: 553 11 74. m26018 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam. Tel:, 041 722 840 ali 524 1194. «125996 ENOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote dam v najem. Tel.: 523 19 65. m26005 ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v MS damo v najem. Tel.: 031 525 899. m26008 delo ZAPOSLIMO VOZNIKA C IN E KATEGORIJE na relaciji Madžarska-Slovenija.TeL: 041623 853 ali 05 364 57 66. Avtoprevozništvo Božo Marc, s. p.. Slap 3 h, 5271 Vipava. m25998 V PIZZERUI PIK - ASSO zaposlimo KUHARJA ali pripravnika. Tel.: 041 728 061, PIK -ASSO. TRGOVSKO PODJETJE, d. O. o. Banovci 11, Veižej. m26013 kmet, mehanizacija storitve SEKALEC VEJEVJA. TRAKTORSKO KOSO IMT. cisterno za gnojevko, 2200 in 3200 I, mehanski nakladalnik, traktorski mehanski zabojnik in samonakladalko, 10-kubrčno, ter 6 mladih ovc prodajo. Tel. : 041 969 553. m25921 KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na plačo, pokojnino - tudi 09! Možnost za dohodke pod 78.000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avtomobili P. R., d. o. o., Industrijska 9, MB, tel.. 02 22830 20. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046. GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tek 02 542 10 24, taks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pet la, 9231 Bettihci KOMUNALA lw pidjetje. d < o.. Kapjliika «1.2, Murski KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: K 4 UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME I \ h BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVU Mele* 02 Sil UM UREDITEV DOKUMENIOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDUI« UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.; 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL.: 02/523 17 01 V SPOMIN Danes mineva 12 let od takrat, odkar ni več med nami drage žene, mame, babice in tašče Terezije Koles iz Stare ul. 12 v Murski Soboti Vedno v naših srcih! Tvoji najdražji Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. MMALA V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, babica, sestra, teta in sorodnica Kristina Bauer roj. Sukič, od Grada Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede slovesa, zdravstvenemu osebju za lajšanje njenih bolečin in pogrebništvu Banli Žalujoči vsi njeni Ata, kje pridne so tvoje delovne roke? Kje drago tvoje dobrosrčno je srce? Zdaj v temnem grobu sladko, mimo spiš, a v naših srcih še živiš. IAMALA V 73. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, brat in tast Štefan Podiesek iz Gorice 50 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom ter vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi ga pospremili v svete Tišine Hvala vsem za izraženo pisno ali ustno sožalje ter darovalcem vencev, sveč, cvetja in prispevkov v dobrodelne namene. Hvala gospodu župniku in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Ugasnila je luč življenja in prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina. V SPOMIN Minila so tri leta žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustila naša draga Renata Cipot iz Zenkovec Najlepša hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem grobu, ji prinašale cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji । KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, j' S I ' VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, ■ BREZPLAČ NI PREVOZI KRST NA DOM, ' B BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. P T PLAČILO TUDI NA VEČ I 1 Tj OBROKOV BREZ OBRESTI v DAMIR BANFI . p vešč,CA m.: 02 53 48 040, FAKS: 02 52 ST 170, 9000 Ml LA SOBOTA Kjerkoli si zdaj, naj te srečapo^' v svetlobi naj tvoje bo zdaj bMl& Ljubezen, ki obilno si nam jo za vedno v vseh naših bo srcih ZAHVALA V 55. letu je za vedno zaspala naša draga žena, mama, babica in sur« Marta Herman roj. Kodila iz Moravskih Toplic Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, •!" (‘ prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam s toplo K** sočutja in podpore v najtežjih trenutkih stali ob strani,®1^ izrekli ustno in pisno sožalje, nas tolažili in na njen jrer*1 f. položili cvetje, darovali sveče in v dobrodelne namene pospremili na njeni zadnji poli. . „ Prisrčna hvala vsem zaposlenim v Splošni bolnišnici M 50 ki ste nam na kakršen koli način pomagali v najtežjih tfenU in se v tako velikem številu poslovili od svoje sodela** Posebej se zahvaljujemo predstavnikoma SB M Sobo J ganljive besede slovesa. . Iskrena hvala škofu Erniši in duhovnici Jani za pogreb®* pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Ban Vsem in vsakemu še enkrat - iskrena hvala- Žalujoči vsi njeni Moji babici! Te moja ljubezen objema ves čas, saj vem, da v resnici ostala si pri nas. V mojem boš srcu odslej stanovala in moj angel varuh naprej še ostala. Tvoj vnukec Florijan Življenjsko pot je sredi dela nepričakovano sklenila Marta Herman medicinska sestra Lik dolgoletne spoštovane sodelavke - medicinske sestre inštrumentarke nam bo ostal v trajnem spominu. Splošna bolnišnica Murska Sobota ZAHVALA K /j' JjA1 V 95. letu je tiho zaspal o®5 ' Franc Vugrinec kolarski mojster v pokoj*1 iz Kobilja 1 Hvala vsem, ki ste mu ob uri slovesa izkazali poslednje spoštovanje. Vsi njegovi V SPOMIN Te dni je minilo desei let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in d Jožef Gergorec iz Puconec 305 Vsem, ki ste ga ohranili v lepem se ustavite ob njegovem grobu, prižgete -ali mu namenite lepo misel - iskrena । • Vsi njegovi 21 V SPOMIN V SPOMIN Bil je žalostni dan 27. julija, ko nas je pred 15 leti mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil dragi sin, ata in mož Avgusta minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil mož, oče in dedi H. H ih Stefan Horvat iz Beltinec, Na kamni 16 Srce dobrotno je bilo, besede polne radosti, a zdaj je le spomin na dneve radosti. Hvala vsent, ki sega spominjate Ko me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam prebivališče, bom venomer pri vas ostal. Andrej Hren iz Veržeja Vsem, ki z lepo mislijo 1 °Jite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko, iskrena hvala. Vedno pri tebi starši in ostali Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Saj kogar imaš rad, ta nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Ko tvoje zaželimo sl bližine, pridemo tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam tihi dom le rože ti krasijo in sveče molče v spomin gorijo. V SPOMIN ' Mija mineva eno leto žalosti od takrat, 0 si nas zapustil, naš najdražji mož in ati Alojz Toplak iz Renkovec Hvala vsem, ‘ spominjate, obiščete njegov prerani grob in prižgete svečo. Vsi tvoji najdražji Vse življenje boriti si se znala, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdala. Utrujena in izmučena za vedno si zaspala. ZAHVALA ’3. letu po dolgoletni bolezni prezgodaj tiho Naspala naša hčerka in sestra Angela Smolko ?iri|^ ** Vezne ulice 11 v Odrancih 111 vv srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ||, pniatclJem in znancem, ki ste prišli od blizu * "N/othl brat Martin in sestra Terezija Bila si cvetlica naša, ki krasila je naš dom. Bila si nam žareča mati, ki ljubila je toplo, a zdaj si ljubeči angel, ki pazi nas srčno. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 28. julij 2005, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, orna in manca Julijana Tomec iz Lipe Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji Kako je hiša prazna, Odkar tebe v njej več ni, prej bila prijazna, zdaj otožna se nam zdi, Tvoj večni grob rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Mineva dvanajst let žalosti in bolečine od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustila naša draga Lilijana Krpič iz G. Slaveč Vsem, ki jo imate v lepem spominu, se ob njenem grobu ustavite, ji prižigate sveče, prinašate cvetje - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani. ’ za vse še enkrat - hvala ti! ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik Avgust Cor iz Poznanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Posebna hvala dr. Šavlovi in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi g. duhovniku za njegov trud, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem tebe ni, odšla si k večnemu počitku, zaprla za vedno si oči. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 51. letu starosti je mnogo prehitro za vedno zaspala naša draga žena, mama, babica, tašča, hčerka, sestra, snaha in svakinja Helena Kuzmič Iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in denarne prispevke v dobrodelne namene. Hvala osebju kirurškega oddelka, III. nadstropje, dr. Šutarju, dr. Trčku in dr. Starcu s soprogo. Hvala tudi duhovniku g. Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala kolektivom kirurgije, Komunale in sodelavcem iz kolektiva Pekarne Kuzmič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Anita x možem Bernardom, vnuk Žiga in sin Aleš s Sonjo ter drugo sorodstvo Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 61. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, brat in zet Jeno Balog iz Pordašinec 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Voroš iz Prosenjakovce, podjetju KG Rakičan Poljedeljstvo ter sodelavcem iz Motvarjevec. Hvala g. duhovniku, pevcem, govornikoma in vsem, ki ste darovali vence, sveče in za gradnjo mrliške vežice. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, Le daieč, daleč je... ZAHVALA V19. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec Rok Murat iz Lipovec Z neizmerno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pošti PE M. Sobota, tovarni Mura, sošolcem Ekonomske šole Murska Sobota, Šahistom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in tolažilne besede. Posebej se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. kaplanu Boštjanu Ošlaju za pogrebni obred in pevkam iz Lipovec za odpete žalostinke. Iskrena hvala govornici ge. Cvetki Rengeo za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi, ki te imamo radi Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN V 61. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, sestra in sorodnica Ana Kolarič s Hotize Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za sv. maše in cerkev. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vilijemu Kovaču za lep pogrebni obred, pevcem, govornici Tereziji Matajič za besede slovesa, botrini, sorodnikom, sosedom in pogrebništvu Ferenčak Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Gizela Prša iz Žižkov 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše, vence in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Žižku za besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebništvu Ferenčak. Vsem - iskrena hvala! žalujoči vsi njeni OTEM IN ONEM/ OGLASI 27. julij 2006-VE$H POMAGAMO. SVETUJEMO tn UREDIMO HIPOTEKATNE KREDITE »Z TUJINE od 4000 EUR NAPREJ, BREX VPi-lClLA JAK informacije vsak dan: 031 868 416 ali 051 367 314 Posredujva m svelovanK BIRO J4X, Bočko 5 p, Partizanska cesta I6, G Radoma Ste v stiski? Potrebujete KREDIT? DOGAJANJA V AVGUSTU V OKVIRU 10. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE BELTINCI E] GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJAT 31. 7.-4. 8. 2006 ponedeljek-petek Otroške športne delavnice 12.8.2006 - sobota ’ DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA I 7. 8.-11. 8. 2006 ponedeljek-petek po vaseh naše občine Dan rekreacije Občine Beltinci (pohod, kolesarjenje, rolanje) 17.8.2006-četrtek Kulturni dom Beltinci 20.00 Slavnostna akademija ob 10. občinskem prazniku 20.8.2006- nedelja cerkev sv. 20.00 Orgelski koncert W‘ Bizjaka__________ o PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16t TEL: 02 52 1 30 00 Bona lin, a. o. o„ Slovenska 27, 1000 Ljubljana | SUHOMONTA2MA GRADNJA MM1*«*; INPTi*-UVMMM ia k«et?wT »90 94 M m M0MI4M godcem zumi POKUSI P'/C CKNA - rtVA ~ GARAŽNA VRATA grajski park Otroške in mladinske ustvarjalne delavnice 14.8.2006 - ponedeljek SMC MMln.l,,, MMmk.13 4tt50 Gontp FMjom U/takK W5#f 11 32 GSM: 041 539 2D4 11,8.2006-petek grajsko dvorišče 21.30 poletni kino: prekmurski film 18.8.2006 - petek 18.00 Slovesna sv. maša za domovino (cerkev sv. Ladislava) 21.8.2006 Srečanje upokoji občine BeWnd^ 26.8.2006 -sobot* KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PMČ/U.'Tel: 57 8S 200 KIMM • MEKZ, JiMk b^in, G. BteMca 51 MEDIAFIN KOM, d. o. o.. Dunajska 21. Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: ' 031 797 715.031 589 448 grajski park 10.00 Ulično gledališče za otroke in mladino - zaključna prireditev otroških in mladinskih ustvarjalnih delavnic in razstava izdelkov iz ustvarjalnih delavnic Sam Sebastian iz Čarobnega gledališča Saltimbanco z Odisejo 15.8.2006-torek 1.30 Peš romanje v Turnišče (začetek - cerkev Beltinci) 15.8.2006-torek 14.00 Spust po reki Muri (Dokležovje - Melinci) 16.8.2006 - sreda BETONARNA PETELIN a □ . Vaneča 81 A, Puconci, tel. 08 545 95 90, 829 65 70, 040 646 002 11.8.-13.8. 2006 petek-nedelja Otok ljubezni v ižakovcih 15. Bujraški dnevi Kulturni dom Beltinci 20.00 Monokomedija HOTEL BABILON, v kateri igralka Violeta Tomič odigra kar 11 vlog in vam izvabi vsaj 111 smehov. 20.00 Državna proslava -priključitev Prekmurja Sloveniji (grajsko dvorišče) 21.30 Veselo druženje z ansamblom Horizont (grajski park) 19.8.2006 - sobota 17.00 Otvoritev gasilskega doma v Gančanih 19.8.2006 - sobota 19.00 Sv. maša za mir in položitev venca Ivanu Jeriču v Dokležovju Bratonci 19.00 Sveta maša- 20.00 Kulturni 26.8.2006 bpa Jr? 14.30 Športne igre skupnosti občine^ V avgustu je v grafi v Beltincih možnost Priložnostnega oglifi stalne razstave Zgoriš zdravstva v Pornui^! BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ima certifikat kontrol« ptomodnje. - beton in transport betona po zelo ugodnih cenah - betonski izdelki: škarpniki, kanalete, vrtne poti - popust ob gotovinskem oz. avansnem plačilu Vstopite v svet neskončne mobilnosti Satelit« A1002'J 2: »ntot* Celeron7** procesor 360 - 1.6 GHz, pretkiafne&čen Microsoft* Windows* XP Home, tipkovnica odpo prati poli tj u s Lekočmo, ATI Hadeoo* Xprew 2CHJM. Sl 2 MB DDR RAM (do 2O4B MB), 60 GB 5.4W obratov SATA trdi disk, dvoplastna $*«pe< Multi rfcive optična enota. 15,4" TFT TraDrite barvni zaslon 1260 x 600. WiF» brezžični LAN 802,11 b/p, 12 mesecev mednarodne parancije Akcijska cena:174.916SIT t*vz DOW www.ineH.s1/tv5hl*>« 1209-000 srr z DOV, 675.90 E UH) ~PoWhSiterO1 /513 81 26, 513 B1 15 w INEA d.o.o., Stegne 11, 1 OOP Ljubljana ■ S H I D/4 EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KimilKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, 3- p.. Brezovci 69a, 9201 Puconci PONUDBA ZA OCI AŠEVANJE V VESTNKU V RUBRIKI STORITVE Sl. OBIAV VI HKOSI Cf NA V Sil Cl NA V EUR 1 Kra1 I kolono (43 mm) x 3 cm 3 600 15,02 4 kral 1 kolona s 3 cm 13.400 55.92 SI OBJAV VIUKOSf Cl NA V SH CI NA V EUR 1 kral 2 koloni (90 mm) m .1 cm / 200 30.05 4 kini 2 koloni x 3 cm 26 100 1 10 1, liifottnjciju na vcnc*rčila - 13 13 1 oseba ednine -' i;„, ' 14 05 Obvestila - 14.15 Oddaja ted- ’’kobci ° žeh l> cenah... - 15-00 Literar- . r ' ’U dogodki in odmevi -16.15 Napoved <4, ' "* Osrednja poročila - 17 30 Murski val । 17 in Mali oglasi - 18.00 Pesem našega lestvica -19,00 Poročila -19. N' 7’ oddaia o zborovskem petju in nato ' ^''hkami in pozdravi - 20.00 Zadnja , ’L05 Slovenija, od kdaj lepote tvoje... -^ELji Skro?.’ '^'1'05.00 Dobro jutro! 07,00 Druga ju-Panonski odmevi, oddaja o pora- 1 -*n' a ” 08.00 Misel in čas, duhov-dullovnikov - 08 30 Zamurjenci -' 10^eSm’ tedna - 09.30 Srečanje na Murskem ,\a p ^vdcljsku kuhinja: Radijska križanka, •Mm, rr " 1230 Poročila - 12.35 Obvestila -vWt. kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Česti-v 1, k ' '°0 Na narodni farmi - 17.30 Primorje v^toH^ n°8°metnega državnega prvenstva -" 19-IS Literarni drobci Gabriele Granfol 'l|trvj. 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Oddaja pevca in violinista skupine 1» I 5 ■ X ^^ki val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz ■ f I* 7 fr ^^^•»odnozabavne glasbe '.•C**-« 'Ij, । * ’punilna Rubin s™, I, lMd| - Vandrovci dni - Sicer veicr nosil - Franc Žerdo- S?" \ , burske zabavne glasbe ' . 1111 1 n Ratashy k Ni' 1I1Rpiracija U,ernacional - Maja Seršen m glasbene zalozbe Man- k p12 Ljubljane prejme Marija RaJ-190a' 9264 Grad' do ponedeljka, 1. avgusta K 'N, "fskl val> Ulica arhitekta Novaka , . ohoia Za g(a8bene lestvice. F 30. glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Plačanega morilca v filmu Matador igra Pierce Brosnan. Našo nagrado dobi Andrej Sočič, Sebeborci 103 a, 9221 Martjanci. Čestitamo’ Naslednje nagradno vprašanje je: H kateri celini spada država Madagaskar? Kupon št. 30 ■ Odgovore pošljite do torka', 1. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si । p Posodi mi jurja Sama Budne • 24.00 SNOP PONEDELJEK, 31. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Boštjan, Irma - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič -08.15 Porodnišnica, šport... - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! Kako je bilo v Ajdovščini? - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19-15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila -20,05 Brez okvirjev z Janezom Ferencem - 24.00 SNOP TOREK, 1. avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -09-15 Med dvema ognjema 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -1015 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Potočila - 11.15 Poletna ■ 12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila ■ 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 1900 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks ■ 24.00 SNOP SREDA, 2, avgust- 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.45 Džoužijevo pismo - 09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila-10.15 Pomurske lekarne -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11 15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12,05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine- 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki In odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK. 3* avgust - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09 15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila -10.15 Dober deri, mate pet minut časa? Boštjan in Vestnik potujeta, poslušalci ju iščejo - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU -13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila ■ 20.05 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 27. julija: ob 20.00 francoska komedija Slikati ali ljubiti (Sabine Azema, Daniel Auteil, r.: Arnaud Lar-rieu.Jean-Marie Lar) Petek, 28. julija: ob 18.00 ameriški akcijski film Poseidon (Josh Lucas, Kurt Russell, r.: Wolfgang Petersen), ob 20,00 ameriška drama 16 ulic (Bruce Willis, Mos Def, r: Richard Donner) Sobota, 29- julija: ob 18.00 16 ulic, ob 20.00 Poseidon Nedelja, 30. julija: ob 16.30 ameriška animirana družinska komedija Madagaskar (Eric Darnell, Conrad Vernon), ob 18.00 Poseidon, ob 20.00 16 ulic Ljutomer Sobota, 29. julija: ob 20.00 ameriški akcijski film Poseidon (losh Lucas, Kurt Russell, r.: Wolfgang Petersen) Nedelja, 30. julija: ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Ultraviolet (Milla Jovovich. William Fichtner, r.: Kurt Wimmer) Gornja Radgona Julija in avgusta ne bo filmskih predstav! Napoved prireditev Napoved prireditev OTVORITEV LENDAVA V petek, 28. julija, ob 19- uri bo na gradu otvoritev likovne razstave Estonska grafika Razstavo bosta odprla Inga Heamagi, grafičarka iz Estonije, in dr. Albert Halasz, direktor Studia madžarskih programov RTV Slovenija MONOSlFRSZENlGOTTHARD V petek, 28. julija, ob 19. uri bo v gledališki avli otvoritev razstave intarzij Korenine in krila avtorja Janeza Bošnaka. Razstavo, ki spada v okvir Zgodovinskih dnevov Monoštra, bo odprl in predstavil mag. franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota. KONCERT VELIKA POLANA - V nedeljo, 30. julija, ob 20. uri bodo nastopili na Pomurskem poletnem festivalu GT Oblivious, Miso Kovač in skupina Life. - V ponedeljek, 31. julija, ob 20, uri bodo na PPF-u nastopili Kweefpossum, ŠKM Banda, Morska banda in Štirje kovači. - V sredo, 2. avgusta, ob 20. uri bodo nastopile na PPF-u skupine Dismissed, Gnila jajca in Prijavo kazalište. GLEDALIŠČE VELIKA POLANA - Od 30. julija do 6. avgusta ob 21 uri bo na Pomurskem poletnem festivalu Štrkov Impro turnir. - V času Pomurskega poletnega festivala bo mednarodna mladinska izmenjava pouličnega gledališča, kjer bo gostovalo okrog 50 umetnikov iz Turčije, Malte, Španije, Italije, Švedske, Francije, Moldavije in Slovenije. Vsak večer ob 20. uri bo v središču vasi ulična predstava. Priporočamo Gospodar vojne - Od 3. do 6. avgusta v kinu Park Murska Sobota, Bolj aktualen, kot je ta fdm, ne bi mogel biti noben drug. V Času, ko si Izrael in Libanon pošiljata bombne pozdrave, je »lord of war« satirično pronicljivo pretresljiva zgodba o ljudeh, ki se najbolj razveselijo novice, da se je začela nekje na tej zemeljski obli neka nova vojna. Nicholas Cage v nenavadni, a glede na njegove stare čase čisto tipični vlogi. Slovenski kritiki filma niso ocenili najbolj pozitivno. Seveda, ko pa poleg njihovih domačih foteljev (še) ne švigajo naboji ruske izdelave. Sam svoj čolnar - 5. avgusta v Veliki Polani. Izdelajte svoj Čoln in se poženite z njim po Bereku. Pri tem sploh ni pomembno, ali je vaše plovilo videti kot kolo, traktor ali bicikel. Pravzaprav je še bolje, če sploh ni videti kot čoln. Pazite le, da bo vsaj dobro zatesnjeno. Ker potopite se sicer lahko, vendar boste potem diskvalificirani. MIKK-ove delavnice - poleti v gradu v Murski Soboti. Fotografska in računalniška sta že stekli, prihajata Še stripovska in grafitarska. Če ste se vedno čudili, kako jim na newyorskih vlakih uspevajo takšne čudovite risbe, boste v MIKK-u dobili navodila, kako lahko tudi vi barvno in umetniško popestrite dogajanje v pomurski vročini. Ampak bodite vsaj toliko obzirni, da ne boste pobarvali vlaka za Hodoš, ki gre skozi Mursko Soboto ob 17 55, ker bo potem v Lendavski ulici še večja kolona kot sicer. Raje obiščite stripovsko delavnico in postanite novi Corto Maltese: Dom - konec julija v Pomurju. Če bo še vedno pritiskala huda vročina, je najbolje, da ostanete doma Sicer se Mura, Ledava, Črnec, Puconski potok itd. itd., Krašči, Bukovnica, Negova in kopališča zdijo privlačna, vendar ne pozabite, da ste pri prihodu k vodi in ob odhodu od nje še vedno na soncu. Polnem ozona in ultravijoličnih žarkov Ravno tako, kot ko ste v vodi. Zato: »nema bolje od hladovine domačeg doma«. Mrzlo pivo pod kostanji lahko počaka do pol enajstih zvečer. Tomo Koles DOGODEK BELTINCI Program 36- mednarodnega folklornega festivala Četrtek, 27 julij: 19.00 Otvoritev razstave Prekmurske bande (grad), 20.00 koncert Otožnost in veselje - ljudske pesmi iz Prekmurja in od drugod z Bogdano Herman (grad). Petek, 28. julij: 17.00 Glasbena delavnica, 20.00 Večer tuje folklore: FS KUD Varteks Varaždin, FS Gencsapati (park). Sobota, 29- julij: 20.00 EtnoveČer Viejči loučec -ljudska glasba Prekmurja nekoč in danes z Mlado Beltinsko bando, Marko bando in Bogdano Herman ter skupino Jararaja (park) Nedelja, 30. julij: 16.00 Praznik slovenske folklore - Plesat me pelji 2006, 2. del državnega srečanja odraslih folklornih skupin (park). GORNJI PETROVCI V petek, 28. julija, ob 12. uri bo začel monociklist Jože Voroš s tretjim poskusom osvajanja svetovnega rekorda v 24-urni vožnji. KOBILJE V petek, 28. julija, ob 17. uri se bo začela prireditev Mokri petek. Ob 21.30 bo nastopila pevka Alya s svojo skupino. PREDAVANJE VELIKA POLANA V torek, 1. avgusta, ob 17. uri bo na Pomurskem poletnem festivalu javna razprava Položaj statusa umetnika v EU. MURSKA SOBOTA V MIKK-u (v gradu) se lahko prijavite na grafi tarsko in stripovsko delavnico. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V predprostoru Stalne razstave Pokrajinskega muzeja je do 30. julija na ogled gostujoča fotografska razstava Sodobni nomadi (Življenje Tuaregov, kot ga vidi Tuareg iz Nigra) avtorja Souleymana Mohameda. Razstava je posvečena etnologu in antropologu dr. Borutu Brumnu. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V klubskem prostoru MIKK-a je do 28. julija na ogled potujoča fotografska razstava Romska kultura. Razstava je del projekta Regio Art - Sinergije regijskih mladinskih kulturnih identitet. V Galeriji je do 6. avgusta na ogled samostojna razstava slik in grafik Viktorja Schecka. Razstava je posvečena 25. obletnici sodelovanja Murske Sobote in Ingolstadta na likovno-galerijskem področju. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca septembra na ogled fotografska razstava Pomurske impresije, ki jo je pripravil Foto klub Murska Sobota. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly ■ Moss. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. LENDAVA V sinagogi je na ogled razstava Hologrami - Jewish Vienna: A holographic approach, ki jo je med drugimi omogočila tudi Izraelska ambasada Dunaj. Na gradu je do 27. julija na ogled mednarodna likovna razstava Woman and Migration. V CID-u je na ogled razstava slik mladih slikarskih umetnic. Razstavljajo Katja Pal, Irena Pamič, Ti-mea Vida in Fortuna Lazar. ■ V hotelu Elizabeta je na ogled likovna razstava akademske slikarke Katje Pal. VELIKA POLANA V Domu krajanov je v času Pomurskega poletnega festivala na ogled fotografska razstava Prelivanje svetov avtorja Simona Lopeza Migueza iz Galicije (sz. Španija). TURNIŠČE V Galeriji v izložbenem oknu je do 31 julija na ogled razstava izdelkov, nastalih na Akvilovih delavnicah. Razstava je posvečena Vasji Muhviču, članu mežnarskega ceja. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24. septembra na ogled razstava »At second sight« - Contemporary Art from Montenegro, razstavlja osem umetnikov, in razstava Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča. KORMEND V Mestnem razstavišču (Batthyanyjev grad) je na ogled razstava Od Mure do morja umetniškega fotografa Jožeta Kološe Kološa (1920-1998). Razstavo je pripravil avtor, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Janez Balažič. 24 ZADNJA STRAN 27. julij 2006 VE$H VESTNIKOV KOLEDAR 27. julij, četrtek SERGEI 28. julij, petek ZMAGO 29. julij, sobota MARTA 30. julij, nedelja JULITA 31. julij, ponedeljek IGNAC 1. avgust, torek PETER 2. avgust, sreda ALFONZ 1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 14 minut, zašlo pa ob 20. uri in 46 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 31 minut. 2. avgusta ob 10. uri in 47 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 26. julija 2006 država ozn. val. šifra enola nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8804 239,5992 240,3180 Hrvaška HRK 191 1 32,8946 32,9936 33,0926 Madž. HUF 348 1 0,8796 0,8822 0,8848 Švica CHF 756 1 151,8244 152,2812 152,7380 V Brit GBP 826 1 349,7004 350,7527 351,8050 ZDA USD 840 1 188,9279 189,4964 190,0649 W3IGVICI Razlika Zena vpraša moža: »Ti veš, kakšna je razlika med WC-iko-Ijko in kopalno kadjo?« »Ne!?« »A ti si torej ta!« Avtobus Murska Sobota-Maribor Dve prikupni mladenki se vrsto za starejšim gospodom pogovarjata o minulem koncu ledna. »Veš, sva šla v njegov avto. Čisto počasi mi je začel božati prsi. Začel mi je grizljati uhelj. Z drugo roko mi je centimeter za centimetrom dvigoval krilo. Strastno sem ga poljubila. Gumb za gumbom mi je odpenjal bluzo. Mojstrsko mi je odpel modrček Vsa sem bila mokra.« Starejši gospod nekje med Benediktom in Lenartom: »Daj povej že inouk, če te je, ge bi mogo doj iti že na Tišini« Luksuz na bosanski način Režeš luk, solze pa same tečejo. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali. pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. Razočaranje nad novim krožiščem Nepričakovano dolgo so gradbinci gradili nekaj deset metrov cestišča in novo krožišče na glavni državni cesti G3-1 med Gornjo Radgono in Radenci, s čimer so povzročali neznosne težave udeležencem v prometu ter trgovcem in drugim poslovnežem na širšem območju radgonske industrijske cone. In zdaj, ko so dela končana, so mnogi razočarani nad videzom tega objekta. Novo krožišče je namreč »okrašeno« le z ne pokošeno in nenegova-no travo. Doklej bo tako? 0. B. Stilska preobrazba Sanje Jovanovič Vedno je mogoče svoj obraz še polepšati Za stilsko preobrazbo so bili ekipi v Studiu Mito v Murski Soboti tokrat izziv obraz in lasje 21-letne Sanje Jovanovič, študentke Pravne fakultete v Ljubljani, doma iz Černeiovec, ki je bila ena od štirih, ki $0 se prijavile in smo jih na Vestni- nosti tega tipa ličenja so krožno ličenje v obsegu njenih zgornjih vek, ki se razširi s sencami podobnih odtenkov. Smokey eyes je ličenje, ki zahteva tudi močno tem no obrobo okoli oči. Tako vrsto ličenja lahko uporabljamo za dnevni in večerni make up tako na tem ku izžrebali. Sanja je mlado, aktivno dekle, ki se v prostem času ukvarja z jahanjem. igra klavir in poskuša vsak dan izkoristiti tako, da obogati svoje življenjske izkušnje. Ena od teh je bila tudi prijava na stilsko preobrazbo. Sanja zelo rada pozira pred fotografi, izkoristi priložnost, da se pokaže, in s tem ima tudi že nekaj izkušenj kot fotomodel pa tudi manekenstvo ji ni tuje. Od prijave na stilsko preobrazbo je pričakovala predvsem to, da se nauči nekaj novega in odkrije, kako lahko svoj obraz še polepša Želela pa si je tudi manjšo spremembo pričeske. Sanja je bila na koncu preobrazbe zadovoljna. ANALIZA: Pred začetkom preobrazbe smo naredili analizo njenega obraza. Ta nam je pomagala, da smo se lažje odločili, kako jo bomo naličili. Seveda smo morali upoštevati tudi njene želje in pripravljenost za spremembo. Sanja je bila Sanja, fotografirana pred stilsko preobrazbo. Med potekom preobrazbe je dobila tudi precej koristnih informacij. nih kot svetlejših modelih. Krožno ličenje lahko naredimo tudi v barvah Uporabljamo lahko vse barvne odtenke, s tem da moramo barvo črtala prilagoditi barvam senčil, ki jih bomo uporabljali za senčenje. LIČENJE USTNIC: Sanjine ustnice smo najprej prekrili s korektorjem, saj smo se tako znebili nepravilnih linij in lažje oblikovali ustnice. Ker ima Sanja močno naličene veke, smo se odločili, da ji ustnice le obrobimo s črtalom za Obalni stičnigerev ti bolj luksu*1""' morda le pomembnejše^^ zastavil svojo ranitev neokrnjeni keMure. ♦** ki* možc Velecenjeni n je, mimogrede, imenom m P vaških dnevmko^^. macijipred^ dnevi izrazil rtovar,^'3^ VOnt^V I ■ • 4 najt,,seJ sam strani meje. S , uradno slovesno^ sa. . Sanja je bila s spremembami na svojem obrazu zadovoljna. pripravljena na to, da smo ji naredili močnejši večerni make up, saj tudi njen obraz prenaša ličila v močnih barvah, ker je temni barvni tip in ima lep ženstven obraz. PRIČESKA: Za pričesko sta poskrbela frizerja iz Studia Mito in Frizerskega salona Tiffany. Sanja je imela ob prihodu na preobrazbo dolge temne lase, spete v čop. Izrazila je željo, da bi lasje ostali dolgi, zato so ji predlagali, da svojo temno barvo las popestri z nekaj svetlimi prameni različnih odtenkov. Skupaj s frizerji se je odločila, da si lase, ki ji padajo na obraz, skrajša, preostale pa le pristriže tako, da so odstranjene uničene konice. Pričesko so popestrili tako, da so ji na koncu lase skodrali in pričesko končno oblikovali. LIČENJE VEK: Ker Sanjin obraz prenese veliko ličil, smo se odločili, da jo naličimo močneje, zato smo izbrali duo color ličenje Smokey eyes. S tem ličenjem smo poudarili njene velike lepe oči. Znočil- NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Ime in priimek: Kraj: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ; Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: majica VESTNIK N- Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c] po položnici - trimesečno ustnice, tako da smo dobili pravilnejšo obliko in ji nanesli gloss nežnejšega rjavo rožnatega odtenka. Močno poudarjene oči in malo poudarjene ustnice ali obratno je trenutno tudi modni trend ličenja OBRVI IN TREPALNICE: Obr vi smo le rahlo poudarili s temnejšim senčilom, medtem ko smo tre palnice uvili in močno namazali s črno maškaro. Pri stilski preobrazbi so sodelovali Frizerski salon Tiffany, Studio Mito, Simona Kuhar, Tiffany Polak in Dorotea Ferenčič. Foto: j. z. igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Vsi, ki boste 6., 13., 20., 27. julija ter 3., 10. in 17. avgusta zbirali sličice (skupaj 7) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika -SAMO do 24. avgusta. Zanjo boste prejeli kupon, ki ga boste pri blagajnah Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni zamenjali za brezplačno vstopnico. Igrajte se s sestavljanko in si zagotovite brezplačen ogled največjega kmetijskega sejma pri nas. dano^^ gctrS kobo**” septembra, k pet zvezdic. *♦* NaKraPi«^:^ enerja^^^rllM niti krožni| lastne energi ir)SKiin tvamiv°de Nekaten"^''^;^ Uka količin3 elementov vodepntisn|,a i co- kemjezem *" ^1» niki davčm , l^jjf zas^e? predstavni ,. . kandidat- ** BeltinsMs^^ praznika s® pora m sij, a z la faranov. , doW^-^^ dorjuM'k^, vomikase # y Od- akril' " drogu Obema likovam"1 « stavila nega md*< KESEDAFl