LIST €^4&j£€»pi» mm. trjgrovlno, Industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Teleion št. 552. LJUBLJANA, dne 15. septembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 108. Plat zvona. Gorenjski svet v okrilju očeta Stola, rožnate Begunjščice in senene Mo-žaklje štejemo med najlepše dele svoje dežele. Vsa ta zemlja od zdrave radovljiške planote preko Lesc, Žirovnice, Javornika in Jesenic vse do Mojstrane in Dovja je gosto posejana s selišči in precej dobro obljudena, pa dasi rodna in pridna, ne more rodili svojih prebivalcev. Premalo je lega lepega sveta, da bi hranil on-dotni rod. Tako sila razmer žene človeka, da išče drugega zaslužka. Ni slučaj, da so po teh krajih ljudje že rano začeli iskati postranskih zaslužkov v kupčiji in obrtniji, ti na svojo roko, oni kot delavci v podjetjih drugih. Les, ruda, železo, volna, sukno, pletenine, krzno so jemali v delo, sprva skromno, očakovsko, pozneje naprednejše tako, da ti danes že komaj prizaneso potočku jačjega strmeča. Malone vsak je vprežen, od hiše do hiše mora pomagati pri delu. Kupčevanje in obrtnija odpira glavo, bislri razum, uri in vežba roke. Kjer gre od očeta do sina obrtno delo, nastaja rod svoje vrste, pripraven in sposoben za delo tudi v velikih podjetjih. Ni slučaj, kar zanese podjetnika v kraje s takim prebivalstvom, ki je dobro porabno za delo. Po njegovi vzgoji ga priučiš zlahka tudi novemu delu. Ni slučaj, da pri nas nastajajo industrije. Podjetniki vedo, da dobe v naših krajih delavce, ki so spretni in še hitro uče. Pred mnogimi desetletji je v naši gornji savski dolini začelo železarstvo na veliko. Od starih časov so bili tu dobri nastavki, zdrav temelj za izgraditev velike obrtnosti. Na Jesenicah in Javorniku je nastalo veliko železno podjetje, ki je utisnilo poseben značaj nekdaj idilno mirni dolini. S podjetjem so se dvigali in širili ti kraji sami. Privlačnost velikega podjetja sega dokaj kilometrov navzdol in navzgor. Polagoma in skoro neobčutno gre razvoj dalje- Človeku, prebival-sfvu v vsakdanjem delu kotuaj prihaja do zavesti, kako tesno je posredno in neposredno zvezano njihovo življenje z delom in obstankom podjetja. Sto in sto delavcev s številnimi rodbinami, številnimi uradniki s svojci, vrednost in donosnost hišne in kmečke posesti, pisano število trgovcev, kramarjev, rokodelcev, krčmarjev, živi posredno ali neposredno od tovarniškega podjetja. Strašen bi bil stresljaj na Jesenicah, Javorniku, Koroški Beli pa daleč gori proti Mojstrani in globoko dol v radovljiški planoti in begunjskem polju, ako bi moralo nehati delo v železnih tovarnah na Savi in Javorniku. Misli, kakor hočeš o veliki industriji, ali premisli od početka do kraja straŠ-»e gospodarske in socialne posledice, katere nastanejo v vseh teh krajih, če ustavijo delo tovarne za železo na Jesenicah in Javorniku. Nesreča bi bila strašna in posledice za tisoče grozne. Beda in siro-mašnost neogibna. Ni namen teh izvajanj vzbuditi strah in razburjati prebivalstvo, ki mora težko delati, pa vendar živi ob zaslužku na domačih tleh, ki so mu ljuba. Ali položaj je na žalost strašno resen in nevarnost je večja in bližja »ego se navadno misli. Sila je velika in treba je z vso resnostjo opozoriti vso našo javnost, vse naše odgovorne faktorje, osobito naše parlamentarce, da preti z vso resnostjo nevarnost »stavitve dela na Jesenicah in na Ja- vorniku, ako vlada ne izprevidi strašne zmote, napravljene glede železne industrije po pogodbi z Avstrijo, ter ne pomaga ogroženemu domačemu delu po predlogih, ki so došli ministrstvu v Beogradu potom po klicanega gospodarskega zastopstva v Ljubljani. Od prevrata dalje se železna industrija na naših tleh vobče nahaja v prav težkem položaju, posebej pa še jeseniška. Dasi je od prevrata dalje ponovno pričo neugodnih razmer kazalo, prenehati z delom, je vodstvo jeseniškega podjetja vztrajalo v nadi, da pride do najpotrebnejše zaščite. Leta so potekla. Prišla je naposled nova carina, ki bi dajala najpotrebnejšo oporo napram inozemski neizbirčni in nadmočni konkurenci. Toda v trgovinski pogodbi z Avstrijo je železna industrija na mah izgubila, za kar se je dolga leta trudila v interesu svojega obstanka. Položaj se je pod novim carinskim režimom močno poslabšal in je v resnici nevzdržen. Ni dovolj, da je zapravljena carinska obramba. V trgovinskem ministrstvu je šel oddelni glavar tako daleč, da navzlic vsem posredovanjem celo uvoza neobhodno potrebnega starega železa jeseniški družbi ni hotel dovoliti Moral je poseči vmes sam trgovinski minister, da je bilo mogoče dobi. i v zadnjem trenutku starega železa in preprečiti zastoj dela v tovarni. Kdo bo pri nas hotel še delati in se pehati, ako bo treba ne glede na nevzdržen carinski položaj za vsako ne-og buo potrebno pošiljatev sirovin na j križev pot v Beograd? Ali smo še ; ljudje, kali? Položaj je skrajno napet, pomoč nujno potrebna, sicer pride za našo j gorenjsko stran katastrofa, ki je v da-| našnjih bridkih časih noben človek želeti ne more. Nemogoče je držati danes carino na surovo in staro železo, ko so bile v trgovinski pogodbi z Avstrijo žrtvovdne obrambne carine j na finalne proizvode naše železne obrtnosti. M. S—č. Nekaj številk iz socialnega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil računski zaključek za leto 1924 in izdal k računskemu zaključku tudi svoje pojasnilo. Iz nekaterih mest pojasnila okrožnega urada posnamemo: Bolniško zavarovalna panoga je v letu 1924 zaključila z deficitom. Izkazani znesek deficita pa je le teoretičen. Dejanska izguba je znatno višja. Karakterizira jo vsota nevplačanih predpisov. Radi tega dejstva mora bolniško-zavarovalna panoga živeti od posojil pri nezgodno-zavarovalni panogi, kateri istotako grozi kriza. Račun izgube in dobička izkazuje 1 samo finančno gospodarstvo v bolui-ško-zavarovalni panogi, v nezgodno-zavarovalni panogi pa naš okrožni urad po zakonu zavarovanja samo posreduje, dočim je dejanski nosi tel j Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Pri tej priliki je potrebno poudariti sledeče značilno dejstvo: Nevplačani prispevki (bolniški in nezgodni) znašajo 22 in pol milijona Dinarjev. Koncem leta 1924 je znašal skupni zaostanek na neporavnanih prispevkih od leta 1922 dalje 22,575.551 13 dinarjev, od tega zneska odpade na bolniško -< zavarovalne premije Din 1(1,280.305-85, na nezgodno-zavaroval-ne premije Din 4,889.231-85, za borzo dela Din 806.476 45 in za delavsko zbornico Din 589.537 48. Napram poslovanju v letu 1923 so se izdatki v letu 1924 zvišali na 26.05 T, prejemki pa za 2.57%. Ta položaj jasno osvetljuje finančno krizo urada. V uradno poslopje tuk. urada »o investirane nezgodno-za var ovalne ka-pitalije kapiitaliziranih nezgodnih rent. Te kapitalije se morajo obrestovati in amortizirati, ker iste tvorijo rentne zneske, ki se bodo tekom let izplačevale ponesrečencem. Z drugimi besedami: Uradno poslopje, ki se zida v Ljubljani na Miklošičevi cesti, je zidano na dolg, ki ga je brezpogojno vrniti nezgodno-zavarovalni panogi. Povsem napačno je mnenje, da jo uradno poslopje zidano iz čistega dobička, katerega ni ne v eni ne v drugi panogi zavarovanja. Podpore za porodnice, opreme za člane, zobne naprave itd. imajo tendenco stalnega dviganja. Tako'je boleznina v letu 1923 znašala 29.13%, v letu 1924 — 35.74%, oskrbni stro- ški v bolnicah v letu 1923 8.04%, v letu 1924 — 10.34%, stroški zdravnikom v letu 1923 6.58%, v letu 1924 11.28% vseh izdatkov. Upravni stroški so v letu 1923 znašali 19.22?^, v leta 1924 pa 18.74%. 'zhodi iz sedanje krize so samo trije: ali zvišanje premij ali znižanje dajatev, ali skrajna štedljivost. Prvo in drugo je — pravi Okrožni urad — iz gospodarskih in socialnih razlogov izključeno. Preostaja samo skrajna štedljivost, ki pa more biti efeklna le ob vsestranski podpori javnosti, delavstva, zdravnikov in delodajalcev. V interesu enakomerne obremenitve' vseh delodajalcev je, da delodajalci v svojo lastno korist sodelujejo pri preprečevanju bega pred prijavami zavarovanju podvrženih oseb, da to stremljenje podpirajo tudi delavci sami, zlasti, da so prijave pravilne in resnične. Na socialnem zavarovanju znatno bolj interesirani kakor delodajalci pa so delavci. Njim je zavarovanje namenjeno in tega dejstva bi se moralo delavstvo v polni meri zavedati. K podporam opravičuje le resna bolezen in je vsako izkoriščanje urada zločin na težkih in resnih bolnikih. Poleg izvajanja bolniškega zavarovanja posreduje urad tudi zavarovanje za slučaj nezgod. Nosilec tega zavarovanja je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki se v bilanci pojavlja kot upnik z zneskom Din 19 milijonov za leta od 1. julija 1922 dalje. Predpis nezgodno-zava-rovalnih prispevkov v letu 1924 je znašal Din 8,750.303-40, na račun Borae dela Din 1,492.470-60 in na račun Delavske zbornice (od 1. septembra 1924 dalje) Din 810.693. Sladkorni trg. Konsum je bil v zadnjem času prav ugoden, končnih zalog v Evropi ni bilo skoraj nič, zato povpraševanje tem večje, in vendar so šle cene na svetovnih sladkornih trgih spet nazaj. Vzrok, zakaj ne pride do stabilizacije v cenah, je ta, ker so izgledi za novi pridelek tako v Evropi kakor v kolonijah izredno ugodni. Če bo vreme v prihodnjih tednih toplo in suho in se bo sladkorna vsebina v pesi temu primemo dvignila, bo prišla evropska produkcija morebiti že na predvojno višino, dočim bi dosegel kubanski pridelek rekord 5Vij do 6 milijonov ton, več kot dvojni predvojni pridelek. Zato ni čudno, da nočejo cene iti dol. Sedanji položaj sladkornega areala je skoraj v vseh produkcijskih pokrajinah zelo zadovoljiv, ker je bila obilna padavina razvoju pese prav ugodna. Na Češkem na primer je perje zelo bujno in teža gomolji je povprečno visoko nad normalom. Samo sladkorna vsebina je za 2-16% nižja kot lani in za 1-73% nižja kot v zadnjem petletju. Odvisna je pa vsebina, kakor omenjeno, od vremena bodočih tednov in se da še izdatno zvišati. Vreme prihodnjih dni bo odločilo, če bo rekordnemu pesnemu pridelku sledila tudi rekordna sladkorna produkcija. Znani strokovnjak dr. Mikusch je prvi poskusil napraviti račun o bodoči sladkorni kampanji v Evropi. Cenitev temelji na sedanjem položaju in na normalnem vremenskem razvoju v bližnjih tednih, se torej lahko še izdatno spremeni, kakršno bo pač vreme. K n 11 tt i* ■ i pesni n real v 1000 ha 1924 192") Nemčija 353 307 (klanska 5 4 • Češkoslovaška 300 3C4 Avstrija 19 20 Ogrska 75 05 Francija 214 207 Belgija 81 Nizozemska Poljaka Danska Švedska Italija španska SHS Rumunija Bolgarija šviea Anglija Finska Rusija Skupaj 74 168 37 41 136 96 52 54 25 — 1 1 9 24 0-5 1 343 _ 480_ 2083-5 2105 n (56 177 37 40 55 88 36 61 Predakrija Savovega sladkorja t 1000 tonah 1924/25 1925/26 Nemčija 1580 1625 (idanska 21 25 Češkoslovaška 1430 148(1 Avstrija 75 85 Ogrska 205 215 Francija 831 800 Belgija 400 350 Nizoaemska 322 300 Poljska 490 530 Danska 141 160 Švedska 135 180 Italija 420 200 Španska 280 220 SHS 142 100 Rumunija 104 120 Bolgarija 44 V — . Švica 7 8 Anglija 27 70 Finska 1 ‘> Rusija 494 925 Skupaj 7149 7395 Pričakovati je torej triodstotni povišek, ki gre na rovaš ruske produkcije. Nekatere dežele, na primer Italija in SHS, so kulturni areal skrčile in s tem produkcijo znižale, Bolgarija jo je pa z ozirom na stare zaloge sploh ustavila. Zanimiva je vedno rastoča produkcija Anglije, znamenje, kako se hoče Anglija v preskrbi s sladkorjem sčasoma osamosvojiti. K. Tiefengruber: Merkur-vagoni. Prometne težave med Nemčijo in sosednimi državami na vzhodu so se pojavile posebno pri blagovnih pošiljkah v paketih; s tem je seveda bila občutno prizadeta nemška industrija, ki si v obče prisvaja tržišče v teh pokrajinah, predvsem v Poljski in Rusiji. Poštni prevoz je razmeroma jako zamuden, uvozno, carinsko poslovanje tudi precej dolgotrajno; pretila je nevarnost, da te okolnosti tuja kan- ».«UKVM ... kurenca izrabi ter s promptnejšo dobavo izpodrine nemško trgovstvo. Upoštevajoč interese domače industrije in konkurenčno nevarnost, osnovala se je v okrilju nemških izvoznih podjetij po načrtih zveze trgovskih in obrtnih zbornic transportna družba, ki po dosedaj znanih uspehih obeta temeljite remedure v blagovnem prometu z inozemstvom. Podjetje, ki obratuje od 1. majnika 1925 pod firmo >MerkurWaggon A. G. , ima svoj sedež v Berlinu ter si je za prve poskuse zbralo progo Berlin —Varšava. Po strokovnih načrtih zgrajeni železnični vozovi so podobni štiriosnim poštno-ambulančnim vagonom, imajo prostornine za približno 2000 poštnih paketov, ki se dajo v dostopnih skupinah v vozu razložiti. Približno tretjina vagona je rezervirana za spremstvo in za manipulacije med vožnjo. Za enkrat je spravila družba, ki razpolaga s primernim državnim kreditom, 10 garnitur v promet. Merkur-vagoni obratujejo v direktnih tovornih vlakih na progi Berlin— Danzig— Eylan—Mlava—Varšava ter se vračajo preko Czenstochau—Breslau v Berlin. Paketna ambulanca v tej relaciji ima številko 7. V daljnem razvoju je nameravana otvoritev službe: Berlin — Kopenhagen, Berlin — Budapest, Berlin—Antvverpen itd. Velikopotezni načrti podjetja predvidevajo Merkur-službo raztegniti po celi Evropi, podobno službi spalnih voz. Načeloma služijo »Merkur-vozovi za posredovanje blagovnih pošiljk v paketih do 40 kg posamezne teže v kraje ob obratni progi, ter v Poljsko državo in njeno zaledje sploh. Predaja pošiljk se vrši neposredno na centralnem kolodvoru v Berlinu v voz, ki stoji tam na dostopnem tiru. Za tuzemske pošiljke zadostuje na paket napisan naslov; inozemskim pa je dodati potrebne carinske listine. Odpo-šiljatelj dobi predajno potrdilo. Pristojbina se plača v naprej, ali pri oddaji, ter se računa od teže in po raz-daljni; v obče so pristojbine nekaj nižje kakor poštne in železniške. Obvestitev naslovnikov, ki se Imajo za sprejem paketov sami zglasiti na postajah, je stvar odpošiljateljev, za ne-navzoče stranke pa prevzame dogovorni posrednik blago iz Merkur-vagona ter ga dostavi. Kot legitimacija za sprejem pošiljk služi obvestilo, ki ga izdaja družba kot vrednotnico v obliki dopisnice. Vsak paket je opremljen z razločno številko na posebni vigneti, ki jo mora že odpoši-ljatelj nalepiti. Te službene znamke se kupijo združene z obvestilom v javnih prodajalnah ter jih dobavi pisarna družbe interesentom na zahtevo proti majhni odškodnini. Prevoz do Varšave traja pet dni, poštne pošiljke pa rabijo za isto pot 8 do 12 dni, železniške celo tri tedne. Na obmejni postaji Mlava vstopita dva organa poljske carinske oblasti v voz. Sprevodnik ima do te postaje vse potrebno pripraviti, da se carinjenje med vožnjo lahko nemoteno vrši. — Do prihoda v Varšavo je navadno carinski pregled že izvršen, carinske pristojbine poravna sprevodnik s čekom, ki ga izstavi na višino dolžne carine in ki je izplačljiv v prid carinske uprave pri Narodni banki v Varšavi, kjer ima družba Merkur-Waggon A. G. tekoči račun. Pri sprejemu paketov plačajo naslovniki neposredno vse stroške, ali pa se paketi odpravijo po pošti iz Varšave proti povzetju obremenitve. Pri vrnitvi opravljajo nemški cariniki pregled od Czenstpchau-a. Vsako garnituro spremljata dva družbina organa, ki se v službi menjavata. V prvi poslovni dobi je obratna bilanca izkazala ravnotežje med izdatki in dohodki, vštevši amortizacijo investicije, ki je na 15 let predvidena. Neposrednega dobička družba ni imela ter podjetje sploh ni osnovano kot pridobitno, ampak mu je zboljšanje prometa in odstranitev težav edini smoter, ki seveda jako ugodno vpliva na razvoj nemške industrije ter uspešno pomaga prisvajati tuja tržišča. Novo podjetje uživa dalekosežne podpore državnih prometnih obla- stev. Pošta priznava paketom, ki so naslovljeni: »Per Merkur-VVaggon Nr. 7 polovične tarife, tako da se vsi trgovski krogi Nemčije lahko poslužujejo le naprave, ki je do malega že ves promet v Poljsko in preko te države pritegnila na sebe. Nemški »Merkur-vagonb bi za nas ne imeli nobenega pomena, ko hi nas podjetnost tujega naroda ne vzpodbujala k napredku. Širokopotezna akcija nemške industrije je žrtvovala težke milijone, da popravi prometne težave in ugladi pot njenim izdelkom v tujino. Tekmovalci na svetovnem trgu, opazujoč uspehe nemške iniciative, ne bodo mirovali, da izrabijo izkušnje opisanega načrta v lastno korist. Mi sicer ne stojimo v vrsti industrijskih konkurentov, ampak deloma vsaj bi kazalo posnemati ustrojstvo Merkur-podjetjac pri našem poštno-paketnem prometu po sledečem načrtu: Na progi Maribor—Beograd obratuje v tovornih vlakih paketna ambulanca v adaptiranih vozovih. Dogovorno z avstrijsko republiko bi se paketi natovorili že v Gradcu, kjer bi se vršil neposredni sprejem pošiljk; tam bi vstopili v ambulanco razen poštnega sprevodnika še naši carinski organi ter pričeli s carinskim poslovanjem paketov, najprej z onimi v Maribor naslovljenimi, tako da bi se ob prihodu v to postajo brez odloga že lahko vršila dostava. Služba bi se.vršila med vožnjo tako, da se naslovnim poštam izročava že ocarinjeno blago iz ambulance. Seveda brez poenostav-nosti manipulacije se stvar ne da izvesti, pa prihranek na času bi obilo odškodoval državno upravo za popustitev malenkostnih formalitet. Za trgovca pomeni zamuda v prevozu blaga gmotno izgubo,'zastoj v carinskih skladiščih in nabiralnih vozovih poveča jamstveni riziko za upravo, ki je osobito pri nas prav občutljiv. Če se drugim državam blagovno-prometni osnutek Nemčije zdi posnemanja vreden, pač ne bi bilo slatrm ako bi se za to zanimali tudi mi, vsaj bi bile tudi pri nas reforme zlasti v poštno - paketnem prometu neobhodno potrebne. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec. (Nadaljevanje.) d) Da se morem pritožiti, so se vzeli uradni vzorci; na temelju teh vzorcev je izdal carinski biro v Beogradu dve odločbi, in sicer: rešen je št. 440 od 6. septembra 19213, po katerem se predmetno lovorovo listje ima cariniti po t. p. 35. Proti temu re-šenju sem vložil pritožbo na Carinski svet. Nasprotno se je drugo rešenje Carinskega biroja št. 453, izdano dva dni pozneje, glasilo, da spada predmetno blago v t. p. 29, t. 3, kakor je bilo priglašeno! Zadnje rešenje je bilo z odlokom C br. 61.116 od 14. novembra 1923 zopet razveljavljeno, toda odločba o moji pritožbi na Carinski svet ni bila še izročena. Navzlic vsem tem dejstvom me je pa carinarnica kaznovala! c) Če obstoji sporno naziranje v ta-rifaciji pri sami carinarnici, nadalje pri Carinskem biroju in končno ni še rešena sporna tarifacija v Carinskem svetu, mora pač to biti zadosten dokaz, da nisem mogel imeti najmanjšega namena oškodovati države; predpogoj vsaki kaznitvi je pa dokazana namera. Ne upoštevajoč ne enega gornjih utemeljenih razlogov je finančno ministrstvo izdalo rešenje C br. 74.532 od 10. februarja 1924, s katerim se pritožba neobrazloženo odklanja re-ivoč: Da je carinarnica pravilno i po zakonu postupila, kad je u ovome slučaju kazna nad optuženim izrekla,, jer se podnetom deklaracijom i zapisnikom angažovanih činovnika o nadje-nom stanju pregledom robe potpuno dokazuje i postopanje dela iz čl. 166 car. zaic. kao i krivična odgovornost kažnjenega, pa kako se žalbom ti dokazi ne obesnežuju, več se kaznjenec neumorno brani, da je robu tačno prijavio, to se ima ožalbeno rešenje kao na zakonu osnovano osnažili, a žalba kao neumesna odbaciti.,. (!) Kazen razlogov v pritožbi na fin. ministra sem v tožbi na Državni svet nadalje izvajal: i. Ne odgovarja dejstvom trditve v ministrovem rešenju, da je popolnoma dokazano postojanje dela iz čl. 166 car. zakona, marveč obstaja istina, da je Carinski biro o istem predmetu izdal dva različna nasprotujoča si uverenja in sicer uverenje br. 440 od 6. septembra 1923, v katerem je na- j ziranja, da spada predmetno listje v t. p. 35; drugo uverenje št. 453 od 8. septembra 1923, v katerem pa potrjuje, da isto listje spada v tar. p. 29, t. 3, kakor je bilo prijavljeno! Zoper rešenje št. 440 sem predložil rekurze, ki jih pa ministrstvo še ni rešilo. II. Po odloku br. 10.193 od 15. novembra 1910 O. D. S. ima uverenje Carinskega biroja v vsakem primeru večjo vrednost nego posmatranje fin. ministra. Ker si v predstoječem slučaju Carinski biro sam nasprotuje, i ne more pač biti govora o deklaran- i lovi krivdi in odgovornosti, kakor to t trdi ministrovo rešenje. III. Osporena roba je sedaj pro- ; padla ter se more v sedanjem stanju porabiti največ za steljo živini ter potemtakem v smislu čl. 9 zakona o splošni carinski tarifi uvrstiti v t. p. 45 ali 99, po katerih je carine prost. ' Državni Svet je z odločbo št. 10.199 z dne 2. oktobra 1924 razsodil, »da rešenje ne može ostati u snazi« iz sledečih razlogov: Iz akata ovoga predmeta se vidi, da je carinarnica ljubljanska pri pr-vom pregledu prijavljene robe; kon-statovala, da je prijava pravilno uči- , njena, da je nov pregled naredjen po zahtevu računoizpitača mesne kon- , trole i da je ponovnim pregledom utvrdjena netačna prijava, da je Carinski biro i sam doneo odi uku, da se sporna roba ima cariniti, onako kako je deklarant prijavio, i da je Ministar u svom.e rešenju usvojio mišljenje manjine Carinskog biro-a. , Iz svih tih akata konstatuje se jasno, da ni same carinske vlasti, merodajne za prime n u carinske tarife, niso bile na čisto, da li je deklarant učinio lač-nn iti netačnu prijavo, a kad je takvo stanje stvari, onda se na njemu ne može zasnovati i krivična odgovornost deklarantova, koji je postu pio onako, kako .i sam Carinski biro na-lazi, da je trebalo postu piti. No sem toga deklarant je učinio prijavu bas u smislu opšte carinske tarife, koja u svom br. 29 3 predvidja lavarovo lišče kao začin, a u br. 35 palme i ostale grane i cveče, koje služe za ukras. Iz saslušanja sopstve-nika dotične robe, koje se u aktima nalazi, vidi se, da je veča količina prijavljene robe bila namenjena za prodaju kao začin. Stoga D. S. rešava: da se ožalbeno rešenje poništi.« (Dalje sledi.) Ji Ako piješ „BuddhaK žsi r vživaš že na zemj raji j Trgovina. Z zagrebško borze. Na podlagi svoje-časuega sklepa borznega sveta in po želji iuteresiranih podjetij je predsedstvo odredilo, da od včeraj 14. t. m. dalje trguje s papirji, ki liotirajo na zagrebški borzi, na dvojen način: 1. po sistemu izklicevanja (Ku!issen\verte), 2. izven-kulisni sistem (Schrankenvverte). Po prvem sistemu se bodo trgovali naslednji papirji: državni: Vojna škoda (proinptna in za ultimo tekočega in naslednjega meseca); bančni: Eskomptua, Katotička, Poljedelska, Kreditna — Zagreb, Hi po, Jugo, Obrtna, Praštediona, Slavonska, Ujedinjena; industrijski: Berger, Croatia, Eksploatacija, Ogulin-Lika, Gutmanu, Slaveks, Slavonija, Še-čerana, Isis Trbovlje. Ostali papirji se bodo trgovali po drugem sistemu, ki je po izjavi iz borznih krogov neugodnejši. Naša trgovina z Kalijo aktivna. Po italijanskih statističnih podatkih je v prvih petih mesecih znašala vrednost uvoza Italije in Jugoslavije 2944 milj. lir, a vrednost izvoza v Jugoslavijo 195 9 milj. lir. Jugoslavija je torej v lem času na-pram Italiji aktivna za 95'5 milijonov lir. Jugoslavija je v tem času izvažala v Italijo v glavnem gradbeni les, turščieo, konje, jajca, vole, dočim je Italija izvažala v Jugoslavijo v glavnem bombažno blago, moko, volneno blago in bombažne tkanine. Prodaja prašičkov (pod (5 mesecev starih). Pri stalni vojni bolnici Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 19. septembra t. 1. licitacija za prodajo prašičkov (pod (1 mesecev starih). — Pogoji so na vpogled pri upravi Stalno vojne bolnice, objekt IV. v Ljubljani. Industrija. Rekordna produkcija ameriške avtomobilske industrije. Produkcija avtomobilov v Zedinjenih državah je dosegla letos nove rekordne številke. V prvem polletju 1925 se je izdelalo 2,173.360 osebnih avtomobilov. Povprečna cena osebnih avtomobilov. Samo meseca junija je izšlo iz tovarn 402.699 avtomobilov. Povprečna cena znaša okoli 814 dolarjev za osebni in 1026 dolarjev za tovorni avtomobil. Okoli 70% tovornih avtomobilov ima natovorilo težo 1 tone. Koncem leta 1914 se je nahajalo v Zedinjenih državah 1,711.339 avtomobilov, v letu 1919 7 milijonov 565.446, a lansko leto 17,591.981, medtem ko bo koncem tega leta znašalo število vozov, ki se nahajajo v prometu v Zedinjenih državah nad 20,000.000. Zanimivo je, da vzdržuje promet tudi nad 60.000 avtobusov, od katerih je 20.000 na deželi, ki služijo prevozu otrok iz dežele v šolo in nazaj. Carina. Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami je izšel v slovenski izdaji v založništvu Vougoslave 'Express Reclame Company d. z o. z. v Ljubljani. Izdaja vsebuje: odločbo, s katero se odrejajo, odnosno znižujejo minimalne stopnje carin na predmete iz nekaterih tarifnih številk uvozne carine; odločbo glede onih predmetov, na katere se ne pobira uvozna carina; odločbo o stopnjah tare, ki se odbijajo ob uvozu na inozemske proizvode; razpis (navodila), kako naj se uporgblja predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami; razpis o posto-niku za odgon živine čez carinsko črto na pašo in prezimovanje; razpis glede uporabljanja ugodnosti iz pripomb in opazk k tarifi št. 5 pod 2, 25, 29, 57, 86, 202, 217, 445, 470, 548, 588 in občih opazk k XV. delu pod 4, 5 uvozne tarife predloga zakona o obči cai*inski tarifi. Brošura se priporoča vsem industrijskim, trgovskim in obrtnim podjetjem. Denarstvo. Nov sleparski trik. Obrabljeni in zakrpani stodinarski bankovci srbske izdaje niso nič nenavadnega; nesumljivo krožijo v prometu, občinstvo je takih novčanic vajeno in redko kdo jih natanko preiskuje, samo da so »celi«. Podjeten slepar si je to okolnost izrabil ter iztaknil sledeči način »razmnožiti« zalogo stotakov. Iz štirih^bankovcev stare izdaje je izrezal štiri različne četrtinke, ter iz teh delov sestavil nov stotak, ga križem prelepil s prozornim papirjem in nihče ni slutil umetno kompozicijo. Izrezane bankovce pa je mož izpopolnil s kosi desetdinarskih novčanic iste izdaje, katere je treba »bilo v ta namen primerno obrezati: za vse štiri izrezana stotake je potreboval dva desetaka. Mož je računal čisto pravilno s površnostjo, s katero prejemlja občinstvo denar ter da je pri popolnoma enaki barvi obeli papirjev le po natančnem piegledu mogoče ugotoviti tujo sestavino pri zakrpanem stotaku. Iz istega namena je prelepil »umetnik« popravljen stotak s precej širokim trakom (1 cm) navadnega belega papirja ter na ta način takorekoč , zbrisal prehod iz stodinarske slike na desetdinarsko. Cela sleparska manipulacija bi bila precej nerodna ter bi pri Količkaj večji pazljivosti sploh ne imela uspeha, ali podjetnemu sleparju pomagajo razne okoluosti, osobito stanje našega papirnatega denarja, potem pa ka- kor rečeno, udomačena površnost v denarnih zadevah, posebno v zasebnem prometu. Pospeševalno je nemara vplivala novost takih sleparskih trikov, ki so dosedaj pri nas še bili neznani. Ne da se ugotoviti, koliko stotakov opisane rekonstrukcije« se je spravilo v promet, ni pa izključeno, da je sicer marsikdo na take »cvetke.« naletel, pa iz-ognivši se lastne škode, se jih hitro zopet rešil. Priporočilno je torej skrpanim stotakom posvetiti nekaj več pozornosti; popisana prevara se jako lahko prezre. Podjetnim goljufom pa bo kmalu minilo veselje do dobičkanosnega dela, če ne najdejo več lahkovernih odjemalcev za njihovo blago. — (K. P.) Uvoz, izvoz. Za letošnji ruski izvoz. Za delovno leto 1925/26 predvideva »Vnještorg«, da bo znašal ruski izvoz 994,000.000 rubljev v zlatu. Poljedelskih pridelkov se bo izvozilo za 514,700.000 rubljev. Izvoz živine bo dosegel okoli 139 milijonov rubljev, industrijskih proizvodov 31 milijonov, industrija živil 26 milijonov, rude 111 milijonov, drugih proizvodov 21 milijonov. Uvoz bo znašal po predhodnih predvidevanjih okoli 920 milijonov rubljev v zlatu. Za 265 milijonov je že uvoženo. Surovin se bo izvozilo za 363 milijonov, napol izdelanih proizvodov za 94 milijonov, vozil za 12 milijonov, poljedelskih strojev za 10)1 milijone, zdravniških in lekarniških potrebščin za 19 milijonov, knjig in raznih šolskih potrebščin za 11 milijonov, drugega blaga za 181 milijonov. Zabrana uvoza živine v Švico. Švicarska vlada je zabranila uvoz živine iz Jugoslavije, ker je pri neki partiji ugotovila, da je živina okužena. I ^Najugodnejši nakup | OBLEKE Vara nudi 1 JOS. ROJINA, Ljubljana Promet. Pospeševanje tujskega prometa in gospodarskih stikov. Ministrstvo saobrača-ja namerava po vzoru zapaduih držav opremiti vozove prvega in drugega razreda na vseh naših glavnih progah v svrho pospeševanja turistovskega prometa, kakor tudi gospodarskih stikov s kolekcijami slik naših mest in krajev, kakor tudi industrijskih podjetij in obratov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo poživlja vse interesente, ki bi re-flektirali, da pridejo v take zbirke, da ji prijavijo svoje naslove. Železniška proga Szegedin—Velika Kikinda se preda prometu. Med jugo-slovensko in madžarsko vlado je bil dosežen sporazum glede železniške proge Szegedin—Velika Kikinda. Ta proga se v kratkem izroči prometu. Znižanje tovornine za strešno in zidno opeko. Iz Beograda poročajo, da je prometno ministrstvo dovolilo cenejšo posebno tarifo II. za takšne zidne in strešne opeke, ki se odpremijo kot tovorno blago potem direktnih mednarodnih tovornih listov, pod pogojem, da znaša tovorna teža najmanj 10.0000 kg za vagon. Olajšava velja le za postaje, v katerih območju se opeka izdeluje. Olajšava velja do 1. oktobra. Naša kraljevina na mednarodnem letalskem kongresu v Bruslju. Od 6. do 10. oktobra se bo vršil v Bruslju mednarodni kongres letalcev. Našo državo bosta zastopala dva odposlanca vojnega ministra in en zastopnik aerokluba. Nova železniška tarifa. _ Vsled vedno' se pojavljajočih vesti o skorajšnjem uveljavljenju nove železniške tarife se je urednik beograjskega tednika »Bel-grader VVirtschaftliche Nachrichten« obrnil na prometnega ministra g. Radojeviča, da poizve, kako se namerava preurediti železniška tarifa. Minister g. Radojevič je poročevalcu podal med drugim sledečo informacijo: »Nova železniška tarifa je dogotovljena in se že tiska. Natis bo gotov dne 10. septembra, tarifa pa se uveljavi z dnem 1. oktobra t. 1. Tarifne postavke so poenostavljene in na novo preračunjene. Veljale bodo za celo državo. Vojna tarifa je ukinjena in uveljavljena je zopet predvojna klasifikacija. laiifa se s to klasifikacijo izdatno zniža. 1 ovprec.no znižanje bo znašalo 30%. Nadalje se preuredi računanje lomljenih tarifov na lokalnih železnicah v Vojvodini, na Hrvatskem in v Slavoniji ler v Sloveniji tako, da se bodo manipulacijske takse samo enkrat pobrale, ne pa večkrat, kakor se je to dosedaj godilo. S tem se tarifa zniža za nadaljnih 25 do 30%. Izdelal se je tudi seznam daljav o vseh postajah v naši državi (daljinar). S tem bo mogoče oddati blago na vsaki postaji za katerokoli drugo postajo v naši državi. Ako se nove tarife uveljavijo z dnem 1. oktobra, se bodo preizkušale do 1. decembra t. 1, Na ta način bo ministrstvo ugotovilo, kako se bodo obnesle v praksi in če in kakšne pomanjkljivosti se bodo pokazale ter če so te pomanjkljivosti splošnega ali samo lokalnega pomena. V decembru t. 1. ali v januarju pr. 1. se bodo sklical na zasedanje tarifni odbor prometnega ministrstva, na katero bodo povabljene tudi vse gospodarske korporacije in zbornice. Tarifni odbor bo mogel potem podati svoje pripomnje o novi tarifi v praksi. Tarifni odbor bo imel.nalogo, da opozori na pomanjkljivosti tarife in predlaga izpremembe, ki bodo potrebne za interese našega gospodarstva. Na tej podlagi se bo izdelala definitivna tarifa, ki bo veljala za vso državo. Z Ogrsko smo že podpisali dogovor o 30—40% popustu na ogrskih železnicah. Z Romunijo smo v tem oziru v dogovoru in te dni je dobil • generalni direktor železnic pooblastilo, da določi podrobnosti. Prometno ministrstvo, tjdnosno beograjska železniška direkcija bo izvršila razširjenje naše pristaniške cone v Solonu. Osebna tarifa se za enkrat ni revidirala in tudi ne znižala.« V nadaljnih izvajanjih omenja g. minister izboljševalna dela na progi Brčko—Vinkovci in gradbena dela na drugih progah ter ugotavlja, da se pomanjkanje vagonov pojavlja samo od slučaja do slučaja in še takrat takoj odpravi. Gibanje parobrodov. »Oceauia« d. d. v Trstu razglaša: Mrav« v Konstanci. »Ja-dera« v Tyne, krcal za Jadransko morje. »Zora« odpotoval dne 11. t. m. iz Marseille za Genovo, Trst in Reko. »Sava« odpotoval dne 11. t. m. iz Algera za Oran, Malago, Tanger, Larache, Casablanca, Magazan, Teneriffe in Las Pal mas. »Ko-slrena prispel dne 13. t. m. v Sušak, nadaljeval bo v Reko, Trst, Šibenik, nato v Las Palnias. »Sud odpotoval dne 11. t. m. iz Orana za Sevillo. Morava« odpo-val dne 12. t. m. iz Trsta v progi Grška— Egejsko in Črno niorje. Vladimir« potuje v Grško—Egejsko in Črno morje, s Diamant odpotoval dne 12. t. m. iz Trsta za Split, nadaljeval bo v Sušak, 'Prst, Grško—Egejsko in Črno morje. Iz naših organizacij. Trgovsko društvo »Merkur« pevsni nosek v Ljubljani prične s p e v s k i m i v a j a m i zopet v sredo dne 16. septembra 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1. Poleg dosedanjih pevcev vabljeni tudi drugi člani in novinci. Odbor. RAZNO. Dve novi adresni knjigi za Slovenijo. Pod skromnim naslovom »Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij« in Seznam ekspertnih in importnih tvrdk« je nedavno tega izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dve adresni knjigi, kateri sta za praktično kupčijsko poslovanje ter za spoznavanje, naše produkcije in trgovine v Sloveniji dragocene važnosti. Novi adresni knjigi prinašata okoli 5000 firm industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij v Sloveniji. Naslovnika sta jSko pripraven kažipot, kateri omogoča lahko in hitro orientacijo v posameznih strokah kakor tudi o blagu in predmetu, ki te zanima. Obe knjigi navajata blagovne stroke, kakor tudi posamezne vrste blaga v slovenskem in francoskem jeziku. Pregledali smo sestav in uredbo novih naših naslovnikov in videli, da ima sa-"10 ?e.zUani Industrije in večjega obrta okoli 3/0 giav ju blagovnih vrst. Jako nam je všeč pregledno kazalo, sestavljeno v abecednem redu. Obe knjigi bo-sla,.s. sv()limi Svilnimi podatki dobro služili našim in vnanjim interesentom ter brezdvomno čvrsto pripomogli do živahnih kupčijskih zvez. Adresar naše uvozne in izvozne trgovine vsebuje tudi seznam trgovskih agentur, bančnih za- f vodov, carinskih posrednikov, informacijskih in reklamnih zavodov, špediterjev in konzulatov v Sloveniji. Reči moramo, da smo veseli nove publikacije in da smo hvaležni zanjo naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Odhod naše delegacije v M ashingtou. V nedeljo zvečer so odpotovali iz Zagreba na medparlamentarno konferenco v VVashington dr. Srgjan Budisavljevič, ki se v Parizu z ostalimi beograjskimi delegati sestane z dr. Velizarjem Jankovičem. V Parizu se bo vršila v jugoslovanskem poslaništvu konferenca naših delegatov, na kar odpotujejo v Ameriko. Ugled Jugoslavijo v Ženevi. Splošno se opaža precejšnja pozornost, ki jo posveča inozemstvo jugoslovenski delegaciji in naši kraljevini. Francoski ministrski predsednik Painleve je na sestanku z našo delegacijo poveličeval Jugoslavijo in ji prerokoval veliko bodočnost. Naglašal je tudi hrabrost naše vojske in najprisrčnejše odnošaje, ki obstojajo med obema državama. Delegat Turčije je izjavil novinarjem, da bodo diplomatski odnošaji med Turčijo in Jugoslavijo vzpostavljeni v najkrajšem času. Naglašal je tudi, da zasluži Jugoslavija superi-jornost in prestiž na Balkanu in da mora Turčija gledali na to, da pride z nami v dobro in prisrčno razmerje. Stara Turčija je mrtva in kalifat je minil za vedno. Revolucionarna Turčija si želi čim tesnejšega prijateljstva z nami. Nova grška ustava sestavljena. Jugo-sloveuska vlada je bila uradno obveščena, da je grška komisija za sestavljanje ustave dovršila svoje delo. Predsednik le komisije je Papanastaviju, odločen nasprotnik sedanje vlade na Grškem. Svetovna vzorčna razstava v Rimu. Dne 15. septembra se otvori v Rimu svetovna vzorčna razstava, ki bo trajala 6 mesecev. Prijavnina znaša Lir 100; razstavni prostor se plačuje po Lir 200 za m-; razim tega je plačali za režijske stroške Lir 50. Ravnateljstvo razstave, ki daje o razstavi vse potrebne informacije, se nahaja v Rimu, Via Due Ma-celli 28. Brezposelnost na Češkoslovaškem. — Na.. Češkoslovaškem je bilo v mesecu juliju t. I. 40.200 oseb brezposelnih. Od teh je dobivalo državno podporo 5300. Letina na Ogrskem. — Po cenitvi poljedelskega ministrstva bo Ogrska letos (1924) pridelala; pšenice 17.97 (14.03), rži 7.7 (5.61), ječmena 4.76 (3.2) in ovsa 3.32 (2.49) milijonov meterskih stotov. Jugoslovanski učenjaki v avdijenci pri italijanskem naučnem ministru Pedale. Italijanski minister prosvete Fe-dele je sprejel v posebni avdijenci profesorja Pavla Popoviča, rektorja beograjske univerze, priznanega profesorja jugoslovenske literature, ki je bil v spremstvu profesorja Mijodraga Rističa. Med ministrom se je razvil dolg prisrčen razgovor, v katerem se je razpravljalo o kulturnih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo in kako bi bilo mogoče te odnošaje še zgladiti. Izborni žetveni zaključek v Italiji. Minister za narodno gospodarstvo Belluz-zo je v zadnjem ministrskem svetu povedal, da je letošnje leto za pičlim lanskim pridelkom med najboljšimi žetvenimi leti Italije. Zlasti žitarice so se iz- borno obnesle. Pšenični pridelek cenijo na 62 milijonov meterskih stotov, rž na 1.700.000, ječmen na 2,650.000, oves na 6.680.000, bob na 4,800.000, vino na 42 milijonov hektolitrov. Za druge pridelke cenitev še ni izgotovljena, vendar se kažejo tudi tam dobri obrisi. Koruza, pravijo bo nad povprečnost, ki znaša 22 75 milijonov, in morda tudi več kol lani, ko so je pridelali 26,840.000 meterskih stotov; za rž pričakujejo navadno povprečnost 5,100.000 meterskih stotov na prani 5,900.000 lanskim, za krompir več kot 17 milijonski povprečni pridelek in morebiti tudi več kot je znašal lanski, 19 milijonov 580.000. Sladkorno peso so pa v nasadih omejili, kakor nam kaže tudi že pregled v »Sladkornem trgu« in zato ne bo dosežena lanska produkcija — glej tozadevne številke v omenjenem članku —. Za konoplje pričakujejo več kot povprečnost 803.000 meterskih stotov, dočim je dalo lansko leto samo 740 tisoč stotov. Olja bo najbrže manj kakor ga je bilo povprečno (2,060.000 meterskih stotov) in zlasti veliko manj kot lani; nasprotno pa bodo krmila prekosila povprečnost 220 milijonov meterskih stotov in tudi še lanski pridelek 235 25 milijonov meterskih stotov. — Splošno torej sijajen žetveni zaključek! Italijani pravijo, da bodo svoje domače potrebščine letos lahko krili sami, kar je pri tako gostem prebivalstvu, kot ga ima Italija, nekaj posebnega. Drobne resti. V mesecu juniju se je ustanovilo v Italiji 174 novih akcijskih družb s kapitalom 103 milijonov lir, 167 akcijskih družb pa je svojo glavnico zvišalo za 739 milijonov lir. Vsled fuzij, likvidacij in zmanjšanja kapitala je odpadlo 128 milijonov lir, tako da ostane čistega naloga novih ustanovitev 715 milijonov lir. Lani v istem mesecu jih je bilo 312 milijonov, letos v maju pa 620. — Rusi v zadnjem času veliko naročajo. Ni še dolgo, ko so naročili pri nemških elektro-ivrdkah več turbin, sedaj so pa naročili pri angleški tvrdki Vickers veliko turbino za 280.000 dolarjev. Potezale so se tudi nemške tvrdke, pa niso zmagale, ker je dovolila Vickers nenavadno dolg plačilni rok. — Ameriški jekleni trust objavlja polletne zaključne številke. V drugem letošnjem četrtletju so znašali skupni dohodki 40,624.000 dolarjev, v prVem četrtletju 41, 381.000, predlanskim pa 47,859.000. Po raznih odbitkih na rezervne zaklade, odpisih in obnovah znaša čisti dohodek 26,562.000 dolarjev (prej 26,034.000, 28,610.000 in 34 milijonov 868.000). Dividende so dale 1 Y\ dolarja na prednostne akcije in 1% na onovane. Vrhutega so dobile osnovne akcije (kakor tudi v prvem četrtletju) posebno dividendo pol d^aria, tako da so prišle na isto izmero kakor prednostne. — Tržaška Assicurazioni Generali je zvišala svoj akcijski kapital od 40 na 60 milijonov lir; v poštev so prišli samo stari akcionarji, ki so jim ponudili eno novo na dve stari akciji. Soške elektrarne (Societa Officine Elettriche deli’ Ison-zo) so zvišali svoj kapital od treh milijonov ]ir na dvajset. Izdale so 75.000 novih akcij v nominalni vrednosti 120 lir. Tovarna makaron v Trstu je pooblastila upravni svet, da zviša akcijski kapital od treh na pet milijonov lir. TAZMAK JAMČI 2A kakovost; ZLATOROG terpentin Veletrgovina | Ljubljani prlporoDo ■ . . ■ . v.. ; -.V---’*' * Špecerij sko rniuto vrstno žganje moko In dekelne pridelke raanorrstno i rudninsko vodi o : Lastna pražama * skladišču .KONOPJUTA* Ljubljana Gosposvetska 2 Naročajte Razširjajte v vseh barvah in vrstah od Din 18' naprej-, moške nogavice, dokolenke, otročje nogotice, volno, bomb«/, žepni robe , modni pasovi, toaletne potrebščtr e, ščetke 7« zobe, obleko in čevlje Itd. v nnjrečji Izberi In po najnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA , : i im uh >)i ni enka ob vod. No veliko 1 Nia malo 1 PrvoraKredrti moderni brzo-plsolni stroj ST0EWEB‘»EC08D Vrhunec linomehanike. Zastovslvo: Ludovlk Baraga, Ljubljana,^ Šelenburgova ul. 6/1. Or»glna^e potrebščine as« Opalograph (FSsiat, Preservat). KJE SE KUPI? Le pri ivrdki Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno robo, svetovno znanih znamk Orltzner - Adler - Ph«nlx. jstotom posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatiko. Pouk o vezenju no stroj brezplačen l — Večletno garancija! No vel>ko! Na malo! mm Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ..... Rastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL 13. - TELEFON 552 Ljirtljir Za trgovko-iuduntrljsko d. d. >M.rk»r< kot ud*j.t.lj* in ti»L«rj* A. 8«V1R, LjuUJ«*.