sin 2 J i JI Novi celjski škof je dr. Stanko Lipovšek Št. 21/ Leto 65 / Celje, 16. marec 2010 / Cena 1 EUR □ iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 pT / « ovS Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošlj'ite kupon. Celjani dvakrat skozi šivankino ■ ■ ^^ Do štirinajstega pokalnega naslova so celjski rokometaši uspeli priti po razburljivih tekmah, saj sta imela oba tekmeca možnost za izenačenje v zadnjih sekundah. Veselje je bilo - kljub umetni megli po koncu - dobro vidno. Ko se lahko po nesreči obrišete pod nosom za denar Mali delničarji želijo v Pivovarni Laško imeti svoje nadzornike 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Novi celjski škof je Stanko Lipovšek Vojniški rojak, dr. Stanko Lipovšek, se vrača v domače kraje TOREK SREDA ČETRTEK PETEK Papež Benedikt XVI. je včeraj uradno imenoval za novega, drugega celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška. Lipovšek, ki je doma iz kmečke družine v Jankovi pri Vojniku, živi dolga leta v Mariboru, kjer je stolni župnik ter zadnja leta naddekan. Po imenovanju prvega celjskega škofa dr. Antona Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika ter nato za ljubljanskega nadškofa, je bil celjski škofijski sedež tako rekoč prazen. Stres je v Celju ostal uradno le še kot škofijski upravitelj. Novoimenovani celjski škof, 66-letni dr. Stanko Lipovšek, bo v škofovsko službo posvečen prihodnji mesec, 24. aprila, v celjski stolni cerkvi sv. Danijela. Vodil bo škofijo, ki vključuje tudi Posavje in Zasavje ter je na območju z 287 tisoč prebivalci, kjer je 11 dekanij ter 111 župnij. »Veselim se škofovske službe v celjski škofiji, s katero me veže toliko prijateljskih vezi, ki so povezane z mojo rojstno župnijo Vojnik in z mojim dušnopastirskim delom, ki sem ga kot novoma-šnik začel v celjski župniji, v takratni opatijski cerkvi, sedaj stolni cerkvi sv. Danijela,« je povedal ob imenovanju nov škof Lipovšek. Starejši Celjani se njegovega ka-planovanja v Celju še dobro Papež je včeraj uradno imenoval novega, drugega celjskega škofa. To je postal dr. Stanko Lipovšek iz Maribora, ki je doma iz Jankove pri Vojniku. spominjajo. V Celje je prišel po svojem mašniškem pos-večenju v letu 1978 ter ostal v knežjem mestu do leta 1972, ko je odšel v Rim na podiplomski študij liturgike na Papeškem visokošolskem zavodu sv. Anzelma. Tam je postal doktor liturgike. Po vrnitvi v domovino je odšel v Maribor, kjer je ostal vse do danes. Začel je kot župnijski upravitelj v Brezju, nato predaval na teološki fakulteti ter v škofijski orglarski šoli, za katere ustanovitev ima precej zaslug. Bil je prav tako duhovni voditelj semenišča, Z marčevskim trojčkom zadovoljni V petek se v Celju začenjajo tradicionalni tridnevni marčevski sejmi Flora, Poroka in Altermed. Na sejemskem trojčku se bo letos predstavilo še več podjetij kot lani, skupaj kar 450. V petih dvoranah bo 92 predavanj, 38 kuharskih predstavitev, štiri modne revije poročnih oblek ter kup florističnih tekmovanj in predstavitev. V dneh vikenda pa bodo na svoj račun prišli tudi čebelarji. Družba Celjski sejem je tudi z raz- večalo za osem odstotkov, predvsem stavljavci na marčevskih sejmih zado- na račun sejma Altermed. »Prej smo voljna. Število razstavljavcev se je po- prostor zapolnjevali s šolami, zdaj pa /Is E9EE tiin 3 1 15 leta 1982 imenovan za stolnega kanonika in župnika-vi-karja, dve let pozneje pa je sledilo imenovanje za stolnega župnika. Lipovšek je bil v štajerski metropoli med drugim zadolžen za pripravo obeh obiskov papeža Janeza Pavla II., v mestu je uvedel velikonočno procesijo po Stolnem trgu ter križev pot po ulicah na Kalvarijo. V Vojniku, kjer so na svojega rojaka ponosni pravijo, da je Stanko Lipovšek ostal z domačimi kraji tesno povezan. Občasno se udeležuje vojniških župnijskih slovesnosti, prav tako je pred nekaj leti sodeloval pri nastajanju knjige o Vojniku. »Njegovo pastoralno delo zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani,« omenjajo v včerajšnjem uradnem obvestilu Slovenske škofijske konference. »Moja hvaležna misel se v tem trenutku ustavi pri Mariborčanih, kjer sem dušnopastirsko deloval štiriintrideset let, od tega osemindvajset v stolni župniji, v Slomškovi stolnici v Mariboru. Razumljivo, da slovo ne bo lahko,« je takoj po imenovanju za celjskega škofa povedal dr. Stanko Lipovšek. BRANE JERANKO Z lanskega sejemskega trojčka smo ta prostor popolnili na račun komercialnih vsebin,« pripoveduje izvršna direktorica Breda Obrez Preskar. »Več prostora zasedata tudi sejma Flora in Poroka. Opozarjam pa na obse-jemske dejavnosti. Vse dni je zapolnjena takorekoč vsaka urica. V dneh vikenda pripravljamo dve poročni predstavitvi, floristične predstavitve. V okviru Al-termeda bo zagotovo znova pritegnil demo stracij ski oder s pripravo hitrih in zdravih jedi. Obenem Altermed odpira veliko različnih tem, ki bodo zagotovo pritegnile obiskovalec,« našteva. Celjski sejem ima, sploh kar zadeva sejem Poroka, iz leta v leto več posnemovalcev, kar pa se pri končnem izkupičku sejma ne pozna. »Prednost našega sejma je še vedno v tem, da je ponudba celovita. Pri nas ni le enega predstavnika za določen izdelek ali storitev, kot je to pri butičnih sejmih oz. enodnevnih dogodkih, temveč se jih predstavlja več.« Edino, kar letos občutijo, je racionalnost razstavljavcev, ki se redkeje odločajo za naročanje dodatne opreme, priznavajo v Celjskem sejmu. Družba je kljub finalnim pripravam za pomladne sejme že v nizkem štartu za aprilske, ko bodo na svoj račun prišli ljubitelji avtomobilov. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (arhiv NT) www.novitednik.com Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) Mestna občina Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Splošne bolnišnice Celje ter okoljskega poročila Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Splošne bolnišnice Celje, ki ga je pod številko projekta 52/2008 izdelalo podjetje Vizura Vitez d.o.o. in 2. okoljskega poročila, ki ga je pod številko PVO -03/09 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Celje. II. Gradivo iz prve točke bo od 24. 3. 2010 do vključno 22. 4. 2010 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu MČ Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje III. Javna obravnava bo potekala 15. 4. 2010, z začetkom ob 15. uri, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 22. 4. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN SBC«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 10. 3. 2010 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot WERNER « «p tu m rjo* »Iran fthupfcn« Gosti: poseben gosti: ONCERT M OB MATERINSKEM DNEVU CELJE Î5, 3. 2015. «b 19,30 Dvorana Gûlovw Napoved dobre prodaje Stanovanjska bloka, ki ju podjetje Mik gradi v središču Vojnika, prihajata v t. i. tretjo gradbeno fazo. Lastnik podjetja Franci Pliberšek je s potekom gradnje zelo zadovoljen, saj pravi, da jim gre trenutno vse po načrtih. To pomeni, da bodo stanovanja vseljiva že sredi septembra. Tudi s prodajo je zadovoljen. In to kljub temu, da je v Vojniku trenutno na voljo veliko novih stanovanj in hiš. »Odločili smo se za nadstan-dardna stanovanja, kar pomeni, da je gradnja skoraj za tretjino dražja. A to ne pomeni, da bodo ta nadstandardni del v celoti plačali kupci sami,« pravi Pliberšek. »Trenutno je zanimanje za stanovanja dobro, narejenih imamo že približno 45 odstotkov primarnih rezervacij. Najbrž zato, ker smo pazili na energetski vidik stavb ter z izborom materialov tudi na samo kvaliteto bivanja.« Se je pa kvaliteta bivanja precej spremenila sosedom, na kar so ti že od vsega začetka opozarjali. Zaradi njihove civilne iniciative je moral investitor prvotne načrte spremeniti tako, da je iz enega bloka naredil dva nižja. Zaradi gradnje je še vedno zaprta lokalna cesta, obvoz pa je urejen med hišami, kar dodatno »nervira« sosede. RP Pred sejo parlamentarnega odbora so predstavniki velenjske občine, župan Srečko Meh, podžupan in vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič ter direktorica občinske uprave Andreja Katič sprejeli ministra dr. Mateja Lahovnika in predsednika odbora za gospodarstvo Matjaža Hana. Svetlejša luč za v v É ■■ v É ■ šoštanjsko šestico Gradnjo bloka 6 je podprl parlamentarni odbor za gospodarstvo, v četrtek naj bi ga tudi uradno podprla sedanja vlada Občine presežkov: Velenje 4., Celje 147. V Akademiji Sirius so ob sodelovanju fakultete za upravo pripravili lestvico občin presežkov, pri čemer so upoštevali gospodarsko uspešnost, demografski potencial in ekonomičnost. Seznam občin kaže na napredek ali pa zaostanek, ki ga je posamezna občina dosegla glede na kazalnike v primerjavi med letoma 2008 in 2009. Hiter pogled na lestvico pokaže, da se občine s Celjskega, razen četrtouvrščenega Vele- nja, niso najbolje odrezale. Celje je pristalo šele na 147. mestu, pred njim pa so se uvrstile občine, kot so Vitanje, Bistrica ob Sotli in Luče.V bistvu se je med 210 dobra polovica občin s Celjskega uvrstila v prvo polovico lestvice, kar nekaj pa jih najdemo tudi proti koncu lestvice. Tako je zadnje mesto med slovenskimi občinami presežkov osvojil Prebold, zelo blizu pa so mu občine Dobrna, Gornji Grad in Vransko. US Kar nekaj dogajanja se je minuli teden navezovalo na blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj, kot pa kaže, načrtovana naložba le dobiva podporo tudi v vladnih krogih. Na četrtkovi seji vlade je namreč premier Borut Pahor navedel, da prevladujejo argumenti »za« investicijo, v petek pa je gradnjo podprl tudi parlamentarni odbor za gospodarstvo. Dokončno naj bi vlada »navidezni moratorij« prekinila ta četrtek, ko bo sklepala o izdaji poroštva za najem 550 milijonov evrov kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj. No, že prejšnji četrtek pa je nakazal, da se vlada »mehča«, predvsem zaradi tega, ker so za blok 6 že porabili 150 milijonov evrov. Sicer je premier Pahor govoril tudi o ekonomskih, socialnih in okoljskih plu-sih bloka 6. »Tudi sam sem imel nekaj pomislekov, če je to dobra ali slaba naložba. Vendar, denar je bil že porabljen, in stroški odločitve, da ne gremo naprej, bi bili precejšnji,« je opozoril Pahor ter seveda dodal, da je odločitev o gradnji sprejela že prejšnja vlada. »Na drugi strani se mi je kot nepoznavalcu tega področja in hkrati kot politiku, ki vidi prihodnost v zeleni, tehnološko popolni in energetsko preskrbljeni Sloveniji, porajalo kar nekaj vprašanj. Gre za vprašanja, kaj je za državo koristno z vidika financ, gospodarstva in okolja. S tem sem se precej ukvarjal, in moram reči, da pri bloku 6 premagajo argumenti za nadaljevanje naložbe. Tve- ganja so v obeh primerih, vendar bi bila odločitev o negrad-nji povezana z nerazumnimi, odločitev o gradnji pa z razumnimi tveganji.« Že Pahor je poudaril, da so prebivalci Šaleške doline naklonjeni projektu. Za četrtkovo sejo vlade morajo pripraviti še bolj natančne podatke in številke, s katerimi bi odgovorili na vprašanje, kaj bi bilo, če z naložbo prekinejo. »Zavedamo se odgovornosti, saj gre za finančno eno najbolj težkih naložb v energetiki,« je poudaril Pahor, ki je napovedal, da bo o novem nacionalnem energetskem programu razpravljal tudi državni zbor. »Lastnik ve, kaj dela, naše poslanstvo pa ni razmišljanje o mandatih, temveč o tem, kako pripeljati gradnjo bloka 6 do konca,« je na namigovanja o tem, da razmišljajo o menjavi vodstva v Tešu, odgovoril direktor dr. Uroš Rotnik. Kot skok iz letala Verjetno bo nekaj smernic za razpravo prispeval parlamentarni odbor za gospodarstvo, ki je v petek na pobudo žalskega župana in poslanca Lojzeta Posedela zasedal v Velenju, odbor pa vodi radeški župan in poslanec Matjaž Han. Po precej glasni razpravi so člani odbora podprli tako gradnjo bloka 6 v Tešu kot drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Kot so menili po- slanci, sta obe naložbi ključni za dolgoročno stabilno oskrbo Slovenije z elektriko. Seje odbora se je udeležil tudi minister za gospodarstvo, Velenjčan dr. Matej Lahovnik, ki je ponovno ponovil, da je projekt sprejemljiv z ekološkega in ekonomskega vidika. Še več - po njegovem bi bilo v času recesije nesmiselno prekinjati dobre projekte in s tem tvegati delovna mesta. Če bloka 6 ne bi gradili, bi morali začeti z zapiranjem velenjskega premogovnika, neposredno pa bi v Šaleški dolini ostalo brez dela 3 tisoč zaposlenih. Tudi zato, tako dr. La-hovnik, vsak izračun stroškov prekinitve projekta pove, da se mora gradnja normalno nadaljevati. Stanje je duhovito primerjal s človekom, ki bi skočil iz letala in si po 300 metrih padanja premislil ter se želel vrniti v letalo. Temu razmišljanju je dodal: »Želim si, da politični veljaki potem, ko se bodo vrnili v Ljubljano, ne bi pozabili, kaj so se pogovarjali in sklenili v Velenju.« URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC V javnosti, sploh na spletu, je še prebrati kar nekaj nasprotujočih mnenj o gradnji bloka 6. V tekstih navajajo različne argumente in številke, sicer pa podatke, ki najbolj dokazujejo njihov prav, uporabljajo praktično vsi, ki sodelujejo v razpravi glede Teša. j\fa pragu pomladi 6. Altermed <Ďih življenja pomoč do zdravja Zdrava prehrana in nega, sonaravno bivanje in blagodejna duhovnost CELJSKI SEJEM, 19.-21. MAREC 2010 www.ce-sejem.si Po mesecu, odkar je celjsko sodišče odločilo, da je bila majska stopniščna skupščina Pivovarne Laško, ki so jo izvedli sami manjši delničarji, nična, naj bi se v petek na sodišču začel postopek, s katerim želijo mali delničarji dokazati ničnost skupščine, ki so jo avgusta z novo upravo ponovno izvedli Lašča-ni. A so postopek na predlog Pivovarne Laško, ki mu mali delničarji niso nasprotovali, preložili za nedoločen čas. Še vedno pa mali delničarji vztrajajo pri izločitvi sodnika Dušana Erjavca, ki je dosodil, da je bila majska skupščina nična. Do pravnomočnosti prve sodbe, po kateri naj bi bila stopniščna skupščina nična in na katero se je Vseslovensko združenje malih delni- Revizorji so se posebej posvetili preveritvi vodenja poslov, povezanih z nakupom delnic Thermane Zdravilišča Laško od Infond Holdinga in z nakupom delnic Infond Holdinga s strani Fructala in Pivovarne Union. Pod drobnogled so vzeli posle v zvezi z nakupom delnic Premogovnika Velenje s strani Radenske ter prodajo teh delnic Centru Naložbe, pa tudi posle, ki so povezani z dajanjem posojil, odobrenih s strani Pivovarne Laško, Radenske in Pivovarne Union. Prav tako so pregledali posle, povezane z nakupom oz. ustanovitvami nakupnih in prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Kot so revizorjem povedali v vodstvih odvisnih družb Pivovarne Laško, so bili vsi obravnavani posli odvisnih družb narejeni na podlagi navodil poslovodstva obvladujoče družbe, to je Boška Šrota. Navodila so bila podana ustno in o njih ni uradnih zapisnikov, poslovodstva odvisnih družb pa v času sklepanja poslov teh niso pojmovala za škodljive. Ali bo revizija temelj za kakšno tožbo proti Šrotu in poslovodstvu povezanih družb, med njimi je tudi sedanji predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, se bodo odločili družbeniki. čarjev pritožilo, so obravnavo ničnosti avgustovske skupščine preložili. Že zdaj Splitski pivovarji »protestno« v Laškem Včeraj so v Pivovarno Laško na sestanek prišli predstavniki delavcev, zaposlenih v splitski Jadranski pivovarni. Ti zaradi odločitve Laščanov o prodaji družbe že nekaj časa vodstvu onemogočajo vstop v tovarno. Po ponedeljkovem dogovoru protesta ne bo več, do konca marca pa bo znana točna usoda te pivovarne. Kot je znano, se je Pivovarna Laško glede na poslovno in finančno stanje te pivovarne, odločila za prodajo družbe. Jadranska pivovarna zaradi prenizke prodaje piva ni dosegala pozitivnih poslovnih rezultatov, zgolj lani je ustvarila 7 milijonov evrov izgube. Razlogov za manjšo prodajo je več, najbolj pa nanjo vpliva nesprejemanje slovenskih izdelkov na sicer strateško pomembnem hrvaškem trgu, ocenjujejo v Laškem. Napovedali so tudi, da v kolikor do prodaje ne bo prišlo, bo proizvodnja zaradi racionalizacije konec meseca ustavljena, dobava piva za hrvaški trg pa zagotovljena iz drugih obratov. V skladu s hrvaško zakonodajo bodo zaposleni dobili primerne odpravnine. RP pa mali delničarji zahtevajo izločitev sodnika Dušana Erjavca. »Ta sodnik se je do majske skupščine že opredelil, po ocenah naših strokovnih sodelavcev na neprimeren, za lase privlečen način,« pojasnjuje predstavnik združenja Kristjan Verbič. »Namesto sicer predvidenega meseca je za pripravo sodne odločbe potreboval več kot tri mesece, hkrati pa ni upošteval materialnih dokazov in pričevanja pomembne priče Boška Šrota. Ta je jasno povedal, da je bil njegov sklep o preklicu majske skupščine objavljen prepozno. Stališče, na katerega se je postavil sodnik, torej, da skupščine ni otvoril v sklicu navedeni Stojan Zdolšek, je iz same prakse drugih skupščin popolnoma nere-lavantno. Če je to razlog, da so skupščine neveljavne, potem v Sloveniji tako ali ta- Pričakovanja dvignila optimizem Teden pred zasedanjem Evropske unije glede rešitve javno finančnega dolga Grčije se je čutila pozitivna klima na trgih. Voditeljem posameznih držav članic EU je vse bolj jasno, da bi odlašanje intervencije pri grški krizi lahko to poglobilo v ostalih problematičnih članicah, kot so Španija, Portugalska, Irska in Italija. Zato vlagatelji pričakujejo spodbudno rešitev zapleta, ta pričakovanja pa so v zadnjem tednu močno okrepila tečaje. Nemški delniški indeks DAX je v zadnjem tednu tako pridobil dobra 2 odstotka vrednosti. Za približno enako so se podražile tudi delnice na borzah prek Atlantika. Ameriški delniški indeks S&P500 je pridobil malenkost več kot 2 odstotka vrednosti. Mali delničarji še naprej dokazujejo, da je bila majska skupščina, ki je bila dobesedno povsem odprta za javnost, veljavna. Za neveljavno štejejo ponovljeno, avgustovsko skupščino že pod upravo Dušana Zorka. Mali delničarji želijo svoja nadzornika j PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 8.3. IN 12.3.2010 | Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 1,70 ^ -6.06 CETG Cetis 0,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 13,23 130,80 1,38 PILR Pivovarna Laško 24,23 26,60 ^ 11,43 JTKG Juteks 0,00 9,30 ^ -1,11 ET0G Etol 130,00 0,10 0,00 ko vlada popoln nered na področju skupščin.« Cilj: nadzorniki in revizija Cilj vsega dokazovanja je, da se v register namesto nadzornikov, ki so jih delničarji podprli na avgustovski skupščini, vpišeta nadzornika, ki so ju na majski skupščini predlagali mali delničarji. Z izvoljenimi na avgustovski skupščini so nezadovoljni. »Mi se nismo opredeljevali do posameznih nadzornikov,« pojasnjuje Verbič. »Gre za to, da je bil na majski skupščini soglasno sprejet sklep o dveh novih članih nadzornega sveta. Zato smo primorani vztrajati do konca. Prvič, zaradi pravne prakse, drugič pa zaradi nadzornikov, ki so sprejeli to odgovornost, delo pa jim je onemogočeno.« Verbič namiguje, da je s tem pod vprašajem tudi zakonitost sedanje uprave in nadzornega sveta. Nadzorniki so pravzaprav edina točka, v kateri si majska in avgustovska skupščina nista enotni. Na obeh so predlagali imenovanje revizorja, ki bi pregledal posle uprave, sploh v povezavi s povezanimi družbami. Revizija je že zaključena. Po njenem mnenju posamezni posli Pivovarne Laško, ko jo je vodil Boško Šrot, niso bili v zadostni meri vodeni v dobro odvisnih družb in s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja. ROZMARI PETEK Na domačem trgu so delniški tečaji sledili trendu iz tujine z zamikom. V prvem delu tedna so se cene delnic nižale, ob koncu tedna je sledil odboj. V tednu je tako osrednji delniški indeks domače borze SBI TOP izgubil 0,5 odstotka vrednosti. K rasti v drugi polovici tedna so precej prispevale delnice Petrola, ki so se v petih trgovalnih dneh podražile za 1,3 odstotka. Indeks Zadnji tečaj SBI20 4.117,78 ^ % spr. -0,81 Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Nov zbor delavcev Steklarske nove Nekdanji delavci Steklarske nove, ki je od maja lani v stečaju, se bodo danes znova zbrali v prostorih tovarne. Nekdanji predsednik podjetniškega sindikata Stjepan Mi-klaužić jih znova vabi na zbor delavcev. Razlog? »Ker nam že devet mesecev lažejo,« je jedrnat Miklaužić. »S sestankov, ki smo jih imeli na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, s predstavniki lastnice, Kapitalske družbe, in tudi z najvišjimi predstavniki vlade, je jasno, da ne želijo poiskati rešitve za neplačane prispevke za delovno dobo in odpravnine bivših delavcev Steklarske nove,« poudarja Miklaužić. »Jasno je, da delavce Steklarske nove, ki so delali v državni družbi, zavajajo in jim lažejo, saj devet mesecev po stečaju zadeve še niso niti poskusili reševati.« Dnevni red zbora delavcev je kratek. Kolektiv, ki je nekoč štel 250 zaposlenih, bo stečajni upravitelj Štefan Rola seznanil o poteku stečajnega postopka, predstavniki delavcev pa o borbi »z mlini na veter«. Delavci se bodo po vsem slišanem odločili, ali so pripravljeni izpeljati »konkreten« protest pred vlado. RP www.novitednik.coniwww.radiocelje.com Kozjansko vznemirjajo »NLP-ji« Čemu skrivnostni nočni preleti helikopterjev, ki letijo nizko? Prebivalci Kozjanskega že dlje časa opažajo nizke prelete helikopterjev v poznih večernih urah, ko večinoma že ležejo k počitku ter si želijo miru. Poleg tega so opazili, da so helikopterji, ki letijo čisto nizko, neosvetljeni. Doslej se ni še nihče potrudil, da bi Kozjancem pojasnil, kaj se v bistvu dogaja. Zadnji takšen nizek polet so opazili nad glavnim trgom v Kozjem v začetku tega meseca. Ljudje so seveda presenečeni, saj tega niso vajeni. Kot kaže o občasnih skrivnostnih poletih, ki se vrstijo približno eno leto, ne ve nič niti kozjanska policija. To se je izkazalo na zadnji seji občinskega sveta Kozjega, ko so svetniki o tem povprašali komandirja Policijske postaje Šmarje pri Jelšah Iztoka Pinterja, vendar jim dogajanja prav tako ni mogel pojasniti. Župan Kozjega Andrej Kocman pravi, da želijo resnici priti do dna: »Moram reči, da sem bil tudi sam s strani občanov kar nekajkrat opozorjen, da je na območju naše ob- Nad Kozjanskim se pojavljajo »neznani leteči predmeti«... čine čedalje več nizkih preletov helikopterjev. Ljudi nekoliko moti hrup, prav tako jih zanima, kaj se dogaja.« Občina se bo zato na ministrstvu za obrambo uradno pozanimala, za kakšne polete gre. Iz uredništva smo ministrstvo za pojasnilo že povprašali, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Nizke polete helikopterjev prav tako opažajo v občini Šmarje pri Jelšah, ki je od Kozjega precej oddaljena. Zaradi njih naj bi že prišlo celo do prve »smrtne žrtve«, je znano na Kozjanskem. Tako naj bi lani med enim od takšnih poletov prišlo do pogina prestrašene krave pri enem od kozjanskih kmetov ter s tem do gospodarske škode. Če so ti poleti, na začetku noči ter nad stanovanjskimi hišami, za slovensko in evropsko obrambno varnost res tako zelo nujni, bomo vsekakor skušali izvedeti. Jih izvajajo iz letalske baze Cerklje ob Krki, z edinega slovenskega vojaškega letališča? V naših razmerah, z vsega hudega vajenimi Slovenci, se ne bi niti začudili, če bi na lepem izvedeli, da kdo ponoči nizko leta po Kozjanskem kar »za svojo dušo«... BRANE JERANKO Foto: GrupA (fotomontaža) Ko se lahko obrišete pod nosom za denar Se tudi vam voznik ne oglasi na telefon, potem ko vam je poškodoval avtomobil, vi pa niste klicali policije? Vam je kdo kdaj poškodoval avtomobil, vam prijazno dal svojo mobilno številko in podatke, vi pa ste nasedli njegovi prijaznosti in obljubi, da bosta vse uredila brez policije? Se tudi vam zdaj povzročitelj ne oglasi in ste se za odškodnino obrisali pod nosom? Če se vam zdi zgodba znana, potem niste edini. Na naše uredništvo se je obrnila ena izmed bralk, ki se ji je zgodilo natančno to. Po več kot letu dni sta ji ob spominu na uničen avto in nesrečo, kjer ni bila nič kriva, ostali le jeza in skrb. Na parkirišču ji je namreč pa se je zdaj zavila v molk. Oš- voznica poškodovala vozilo in ji povzročila večjo škodo. Čeprav ji je povzročiteljica dala številko telefona in podatke, kodovanka namreč ne more nikakor izterjati odškodnine s strani zavarovalnice, saj se povzročiteljica ne oglaša niti Q ç O™} <0 VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje gorenje www.gorenje.si uradnikom. Žal oškodovanka takoj po nesreči ni poklicala policije. Ravno to je lahko ključno v takšnih primerih. Zato smo preverili, kaj morajo oškodovanci v tovrstnih situacijah obvezno storiti, da kasneje vendarle dobijo poplačano škodo, ki jim jo povzročijo drugi. Če se komu zgodi podobno, kot se je zgodilo naši bralki, je o tem treba nujno obvestiti policiste. Ti imajo dve možnosti: ob prihodu na kraj nesreče oziroma nezgode ugotovijo, da gre za neznatno ne- varnost in odstopijo od ogleda ali pa, če opazijo, da je škoda večja in gre za prekršek, kjer so stranska sankcija kazenske točke, ogled opravijo. V kolikor policija odstopi od ogleda, morata udeleženca v nesreči izpolniti poseben obrazec. Tega pošljejo na zavarovalnico. Če se ogled opravi, je to v policijskih beležkah tako ali tako zapisano, kazen pa izrečena. Policija lahko na kasnejšo poizvedbo zavarovalnice posreduje podatke, da so bili o nesreči resnično obveščeni. Vozniki, ki imajo avto kasko zavarovan, naj bodo še posebej pozorni na to, da bodo o nesreči obvezno obvestili policijo in izpolnili evropsko poročilo o nesreči. Oškodovanec lahko uveljavi odškodninski zahtevek le, če dokaže, da je povzročitelj odgovoren za škodo. Ravno zato je pomembno evropsko poročilo o nesreči. Odgovornost se lahko dokaže tudi s pričami, zato je na kraju dogodka treba poiskati tudi morebitne očividce in tudi od njih dobiti kakšno telefonsko številko, da pri zavarovalnici potrdijo, da je do nesreče prišlo in kdo jo je povzročil. Na zavarovalnici Triglav (primer bralke se ne navezuje na to zavarovalnico) opozarjajo, da ne zadošča, da povzročitelj na mestu nesreče zgolj ustno prizna krivdo. Treba je torej dobiti pisno izjavo. Če to odkloni, je nujen klic na policijo. Kajti samo vozilo oškodovanca in njegove trditve niso dovolj za to, da se nekomu dokaže odškodninska odgovornost. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ob nesreči kličite policijo. Tak klic stane manj kot vsi živci, ki jih boste kasneje porabili za dokazovanje, da vam je nekdo poškodoval vozilo. (Slika je simbolična.) Bodo Lanovž v tretje prodali? Na občini se pripravljajo na tretji poskus prodaje zapuščenega dvorca na Lavi - Lepotna klinika toži Zapuščen dvorec Lanovž, ki je na celjski Lavi, namerava Mestna občina Celje kmalu prodati. Bo v tretje šlo rado? S prvim interesentom, s podjetjem Mirabel, lepotna klinika, najemni posel ni uspel, prav tako ne z drugim, z nepremičninsko družbo Maksimilijan, ki je Lanovž nameravala kupiti. Oba sta občino tožila. Občinske službe, ki pripravljajo vsakoletni načrt prodaje poslovnih prostorov v občinski lasti, so predlog prodaje dvorca Lanovž že pripravile. Občinski svetniki naj bi ga sprejemali na eni od prihodnjih sej, nato bo sledila odločitev vodstva občine o tem, na kakšen način bo nepremičnina prodana. O načinu prodaje ni zaenkrat še nič znano; lahko pride do zbiranja ponudb, javne dražbe ali kakšne druge oblike. Zaradi dvorca Lanovž je na sodišču tožba podjetja Mirabel, vendar je postopek šele pri zaslišanju prič. Mirabel je želel v Lanovžu, ki bi ga ob- novil, urediti lepotno kliniko ter ponuditi zdravstvene storitve. _bbZ občino smo imeli že podpisano najemno pogodbo, ki je Mirabel zavezovala, da moramo po določenem ter-minskem planu pripraviti vso dokumentacijo ter začeti z gradbenimi deli. Vse smo opravili do dneva natančno,« pravi direktor Mirabela Ivan Bed-njički. V Mirabelu se čutijo oškodovane zaradi vloženih sredstev v pripravo celotnega projekta ter trdijo, da je Celje veliko izgubilo, saj bodo takšno medicinsko ekipo, ki bi bila tam na voljo, drugi težko pripeljali. Na trditve Mirabela so na občini takoj odgovorili, da so v podjetju pristopili k pridobivanju projektne dokumentacije pred pridobitvijo občin- skega soglasja ter da so se na občini obvezali za izdajo soglasja za adaptacijo, ne pa tudi za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. Med občino in Mirabelom je prav tako prišlo do nesoglasja glede ocenjene vrednosti investicije. Po vsem tem je Mestna občina Celje ponudila Lanovž v prodajo na javni dražbi, kjer predkupni upravičenec Mirabel ni bil uspešen. Z javno dražbo je prišlo do novega zapleta, tokrat s celjsko nepremičninsko družbo Maksimilijan, katere lastnik je Aleksander Jančar, ki je ponudila najvišjo ceno. Izklicna cena za Lanovž je bila pol milijona evrov, Maksimilijan je ponudil deset tisoč evrov več, občina pa je kmalu postopek prodaje ustavila. Družba Maksimilijan je zato vložila tako imenovano tožbo na sklenitev posla, vendar je sodišče na prvi stopnji ugodilo občini. Občina si je namreč v razpisnih pogojih pridržala pravico, da lahko od sklenitve pravnega posla odstopi. Cvetoči časi z različnimi naložbami v stavbe so mimo, Lanovž pa bi zaradi vseh teh zapletov ostal zapuščen v vsakem primeru. Še ne tako daleč nazaj so morebitni investitorji za dvorec na Lavi bili težko bitko, v današnjem težkem času pa je vprašanje, če se ga bo kdo sploh usmilil. BRANE JERANKO Foto: GrupA V Žalcu nov veter Križišče bo kmalu postalo petkrako in bo omogočalo izvoz za Polzelo, Prebold in Žalec ter obenem za Dobrtešo vas in Poslovno cono Ločica. SI ■ V ■ V V križišča v tri občine Predvidoma do konca oktobra bo končana gradnja pet-krakega krožnega križišča v Dobrteši vasi v Šempetru. Trije kraki križišča se bo- obremenjeno. Glede na po- Še nekaj dni za partnerja v Grižah do navezovali na Prebold, Polzelo in Žalec, ostala dva kraka bosta vodila na lokalno cesto za Dobrtešo vas in za poslovno cono Ločica. V zadnjih letih je na dosedanjem križišču naraščalo število prometnih nesreč zaradi izsiljevanja prednosti, bilo je tudi precej trebe vseh treh občin, Žalca, Polzele in Prebolda, je bila kot najbolj optimalna varianta predlagana izvedba petkrake-ga krožnega križišča. Investitor gradnje je republiška direkcija za ceste. Vrednost del znaša 734 tisoč evrov. MJ, foto: GrupA nifww.radiocelJe.com Šola, telovadnica in vrtec v Grižah so ena najbolj težko pričakovanih naložb v občini Žalec, v prihodnjih dneh pa naj bi odločali, s kom oziroma na kakšen način se bodo lotili te dobrih 6 milijonov evrov vredne naložbe. V postopku javno-zasebne-ga partnerstva je namreč odprt rok za oddajo ponudb zasebnih partnerjev, rok pa se izteče jutri, 17. marca. Kot pravijo na žalskem oddelku za negospodarske dejavnosti, je v zvezi z razpisom kar ne- »Občina Žalec potrebuje spremembe, nov svež veter, za kar sem pripravljen dati vso energijo,« je v predstavitvi prvega županskega kandidata v občini Žalec poudaril Janko Kos, ki se bo za glasove volivcev potegoval na listi SD. Janko Kos je sicer že dolga leta prisoten v občinskem dogajanju, zadnjih 20 let pa je zaposlen na Zavarovalnici Triglav, kjer se, kot je sam povedal, »pogovarja o nekaterih drugih zadolžitvah«. Njegovo uradno predstavitev je včeraj podprl tudi vodja poslanske skupine Bojan Kon-tič, saj so v stranki prepričani, da ponujajo najboljšega kandidata, ki mu ne manjka ambicioznih načrtov. Kandidat Kos stavi na dobro ekipo, pred- vsem pa opozarja, da bo nenehno v službi ljudi. Med drugim je omenil, da odločitev za kandidaturo ni bila lahka, vendar ga je k kandidaturi nagovarjalo več občanov, tudi podjetnikov, ki niso člani SD. »Zavedam se, da bo dela veliko, vendar se ne bojim odgovornosti,« je poudaril Kos in napovedal, da bo kot župan v posebni pisarni sprejemal občane, v drugi pisarni pa bodo občani lažje in hitreje reševali svoje probleme. Da bo sprememba očitna, je poudaril Kos, med večjimi projekti pa navedel razvoj podjetništva, sprejem občinskega prostorskega načrta, izboljšanje javnega servisa ter povezovanje spodnje-savinjskih občin. US Foto: TT kaj klicev po dodatnih informacijah, kar verjetno pomeni, da za projekt vlada precej zanimanja med zasebnimi partnerji. Kot je napovedal žalski župan Lojze Po-sedel, bodo takoj po preteku roka pregledali in analizirali prispele ponudbe, najbolj ugodno pa predlagali v izbor občinskemu svetu. Seveda je še vedno odprta možnost, da zasebnega partnerja ne bodo izbrali, in da se bodo odločili za izbiro izvajalca po klasični metodi. US Bojan Kontič in kandidat za žalskega župana Janko Kos (desno) pričakujeta, da bosta tako stranka kot kandidat SD na jesenskih volitvah dosegla dobre rezultate. IZ NAŠIH KRAJEV Novo življenje zase in za rože V celjskem muzeju novejše zgodovine se predstavlja Marija Gaber s svojo zbirko suhocvetnih podob - Njena dela edinstvena na svetu Marija Gaber iz Šmart-nega v Rožni dolini je ljudska umetnica, ki zna slike ustvarjati brez čopiča in barv. Namesto tega uporablja le svojo domišljijo in raznobarvno cvetje, ki ga najde na domačem vrtu in cvetočih travnikih. Svoja dela, v katerih se zrcalita umetnost in narava, Gabrova trenutno razstavlja v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer bodo na ogled do 4. aprila. Marijo Gaber so že od otroštva mikali cvetoči travniki. Mama jo je v košu nosila s seboj na polje. Nabrala ji je drobnih marjetic, iz katerih je mala Marija, medtem ko je mama delala, spletala venčke. Neznansko je uživala, ko je bila obdana z dehtečim cvetjem in s šumečimi travami. Toda šele po upokojitvi je našla čas za izpolnitev svojih dolgoletnih želja - vzgajati je začela cvetlice in iz njih ustvarjati cvetlične slike, her-barijske pole, voščilnice in drobna darila. »Rože mi že vse od začetka polnijo dušo z ustvarjalnostjo. A ko sem bila mlada, sem imela druge načrte. Po končani osnovni šoli sem se šla v Celje učit za knjigoveza. Nato sem se poročila in si v Celju ustvarila družino, s katero smo v prostem času hodili v hribe, ukvarjali smo se s športom. Po 25 letih pa sem se vrnila v rodno Slatino v Rožni dolini. Nenadoma sem hudo zbolela. Tumor na možganih. Takrat se mi je podrl svet. Potem se mi je porodila misel, da moram dati rastlinam novo življenje. Kot sem ga dala sebi, sem ga želela dati še rastlinam in tako sem začela ustvarjati,« pripoveduje Marija Gaber, soproga Franca Gabra, upokojenega snemalca na nacionalni televiziji. Jutranje božanje rožic Na Marijinem vrtu se že prebuja prvo cvetje, čez kakšen mesec pa bo okolica njenega doma en sam cvet. Od pomladi do jeseni je Marijino prvo jutranje opravilo sprehod po vrtu. »Najprej malo pobožam rože, pogledam, kateri popki se bodo tisti dan odprli, potem pa začnem delati načrt, kaj bom tisti dan potrgala. Pri čemer rastline vedno nabiram v popoldanskem času ob suhem in sončnem vremenu, ko imajo v sebi najmanj vlage. Nabrane rastline nato položim pod papirje, ki posrkajo vlago, in jih s postopkom obtežitve sušim,« svoj obred opiše Ga-brova. Ustvarja najraje zjutraj. Pravi, da je takrat v njej največ pozitivne energije in tudi največ idej. Sicer ji po inspiracijo ni treba hoditi prav daleč, saj že na vrtu pred hišo najde dovolj motivov, ki polnijo njene herbarije. »Naš svet postaja vse bolj raznolik in dostopen. Zato so takšne tudi moje slike. Pestre, kot je pestro naše življenje, in dostopne do te mere, da lahko v njih vsak najde nekaj zase. Vsaka slika namreč nosi v sebi tudi košček narave, ki jo včasih vsi tako zelo pogrešamo,« pravi o svojem ustvarjanju, ki je resnično nekaj posebnega in izvirnega. »Imam prijateljico, ki zelo rada obiskuje muzeje. Tako je šla po Evropi raziskovat, kje bi še našla takšna dela, kot so moja. Nikjer ni videla česa podobnega, kar pomeni, da sem iznašla čisto novo tehniko,« se pohvali Gabro- va. Nanjo je ponosna tudi vsa njena družina. Ljubezen do rož in ustvarjanja je Marija vcepila tudi svojemu vnuku. »Kadar koli pride k meni, vedno opazi kak- šno novo rastlino ali sliko, ki jo ustvarim. Do petega leta sem ga naučila prepoznati dvajset rastlin, naredila sva tudi herbarije,« je nanj ponosna Marija, ki vse bolj ugotavlja, da da- našnja mladina rož sploh ne pozna, zato je ob razstavi v muzeju novejše zgodovine pripravila tudi delavnice na temo travniškega cvetja. Ob razstavi je izšel še katalog. Sicer ima Gabrova za seboj že okoli 40 samostojnih razstav. Pri čemer tokratna zagotovo ni njena zadnja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Odprtja Marijine razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje se je udeležila tudi Manca Košir in bila je navdušena. VELIKA NAGRADNA IGRA S, r Do polnega vozička brez ^ mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite na w ' brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 „aRadiuCelie Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. ' _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ tus celje ■ B 95.1 95.9 1MJ 90.6 MHz Ljudska umetnica Marija Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini iz pisanega cvetja in z zvrhano mero domišljije ustvarja edinstvene umetnine. Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ Podpis: tus klub Mavrica za 8. marec Društvo ljubiteljev likovne ustvarjalnosti (DLLU) Mavrica je v Kulturnem centru Rogaška Slatina 8. marca odprlo razstavo svojih del na temo dan žena in spomladanski prazniki. DLLU je aktivno že deset let in vsako leto pripravi razstavo za 8. marec. Kulturno društvo Zlate strune je poskrbelo za prijetno glasbo in petje. Članica društva Angelca Bele je prebrala nekaj pesmi Emice Zabukovšek, ki je ravno tako njihova članica. Za pogostitev je poskrbelo društvo Gaja za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev. Razstava bo na ogled do konca marca. Julija bodo odprli še razstavo ob občinskem prazniku na temo okolja. Najpomembnejša razstava jih čaka ob obletnici njihovega delovanja decembra v Anini galeriji v Rogaški Slatini. PB m if m j d Polona Kitak pred enim svojih največkrat nagrajenih del Krajine v abstrakciji V šoštanjski galeriji je še do konca meseca na ogled razstava likovnih del ljubiteljske slikarke in ilustra-torke Polone Kitak, večkratne nagrajenke različnih slikarskih ex temporov, članice Društva likovnih umetnikov Rifnik Šentjur. Za njena dela je značilna abstrakcija. Toda slikarka pri tem izhaja iz plemenite tradicije krajinarstva, le da z redukcijo elementov, s kombiniranjem barv in tehnik, v katerih prevladuje akril na platnu, realistične motive zapelje v vode abstraktnega slikarstva. »Najprej me prevzame motiv, ki ga po svoje obdelam, izčistim elemente, tako izhajam iz realizma, a na- Petje vse boljše V Kulturnem domu v Vojniku je bila v četrtek območna revija malih vokalnih skupin iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Nastopilo je osem skupin: Ljudske pevke iz Jezerc, Vokalna skupina KUD Lipa Štore, Vokalna skupina Cvet, Vi-gred iz Dobrne, Kompolčani iz Kompol nad Štorami, Celjski oktet, Mešani kvartet Shalom iz Ljubečne, revijo pa je Program ob odprtju razstave je povezovala direktorica kulturnega centra Rogaška Slatina mag. Klaudija Redenšek. Bilo je lepo in prav stane abstrakcija,« pravi Polona Kitak. Na razstavi v Šoštanju se je sicer odločila tudi za kombinacijo bolj abstraktnih z bolj realističnimi slikami, a vendar v svoji barvitosti in izpovednosti ponuja več kot zgolj prerez skozi svoje delo. »Galerija mi je omogočila, da sem razstavila najrazličnejše formate, tudi triptihe, diptihe, kombinacijo štirih platen. S postavitvijo Denisa Senegačnika sem zelo zadovoljna in razstava res diha,« se je ob odprtju razstave veselila Polona Kitak. V kratkem bo razstavljala še v Ljubljani, v Andragoškem centru. BRST Varovanci Varstveno delovnega centra Šentjur iz enot Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah so minuli teden z uprizoritvijo gledališke igre Dežela lepo in prav nastopili v polni dvorani konjiškega kulturnega doma. Celoletne vaje so se bogato obrestovale. Čeprav je bila to ena tistih predstav, za katere obiskovalce pred začetku opozorijo, naj gledajo in poslušajo ne le z očmi in ušesi, temveč predvsem s srcem, so se veselile tudi oči in ušesa. Režiser Dolfi Žvižej je igralsko ekipo imenitno pripravil. Očitno je bilo, da igralci v predstavi uživajo, njihova pozitivna energije pa se je prenesla tudi na občinstvo. Vse je bilo lepo in prav, kot v istoimenski deželi, v kateri življenje sicer ni enostavno, ampak če si pogumen, se vedno najde kdo, ki ti pomaga. To je dežela, kjer še imajo svoj pomen dobrota, pošte- nje, zaupanje in pomoč sočloveku. Gledališko igro so popestrili učenci citer iz bistriške glasbene šole z učiteljico Ireno Zdolšek. MBP Kitice za Rdeče noske zaključila Vokalna skupina In Spiritu iz Vojnika. Vsaka skupina se je predstavila s tremi pesmimi, njihovo prepevanje pa je po strokovni plati tudi letos ocenila Alenka Goršič -Ernst, profesorica glasbe, ki je z zadovoljstvom ocenila kakovostno rast prepevanja vseh skupin, korektne nastope in predvsem upoštevanje strokovnih napotkov pri lanski reviji. BS Skupina Kitice bo v Hiši generacij - centru starejših v Laškem danes na ogled postavila čipkasti pogrinjek za šest oseb. Hkrati se bo zanj začela dražba z začetno ceno tisoč evrov, izkupiček pa bodo Kitice podarile v dobrodelne namene. Skupina Kitice se je v Hiši generacij oblikovala pred štirimi leti. Skupina žensk se je namreč želela naučiti klekljanja, nato pa se je nad to umetnostjo tako navdušila, da je učenje in druženje preraslo v tedenska srečanja. Kitice imajo danes že 28 članic. Danes ob 18.30 bodo v Hiši generacij v Laš- kem odprle razstavo svojih klekljanih izdelkov, med katerimi še posebej izstopa pogrinjek za šest oseb, v katerega so vložile veliko truda in prostega časa. Poimenovale so ga Pozdrav pomladi, sestavlja pa ga klekljana čipka z okrasnimi cvetovi. Izdelovalo ga je kar 17 ljubiteljskih kleklja-ric, ki so ga namenile dražbi. Izkupiček bodo namenile Društvu za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski. Pogrinjek in seveda razstavo si je mogoče ogledati do konca tedna vsak dan med 8. in 16. uro ter v soboto in nedeljo med 9. in 12. uro. PM Indukcijsko kuhališče IT 604 ASC gorenje www.gorenje.si PRODAJNI SALON Partizanska 12, Velenje Zmagovalci lestvice Celjskih 5 - kvintet Dori s skladbo Leti, leti lastovka. Slikar Vlado Geršak, ki igra klavirsko harmoniko, jim je ob tej priložnosti podaril tudi prav za njih ustvarjeno sliko. Vsi zapojmo! Vsi zapojmo, Leti, leti lastovka in Kdor dela s srcem so tri zmagovalne melodije v narodnozabavnih oddajah na Radiu Celje. Voditelj Tone Vrabl je minulo nedeljo pripravil odmevno prireditev koncert Celjskih 5 skupaj s Kulturno-umet-niškim društvom Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini. Predstavilo se je kar šest ansamblov, najboljših na lestvici Celjskih 5, saj so bile med njimi zelo majhne razlike. Polno dvorano oboževalcev narodnozabavnih melodij so navduševali Modrijani, ki so bili doslej prisotni prav na vseh prireditvah in bodo letos obeležili 10-let-nico delovanja. Ob tej priložnosti so se Tonetu Vrablu še posebej zahvalili, saj je bil prav on tisti, ki jim je pomagal pri prvih korakih in vrtel skladbi Moja Pepelka in Daleč je dom. Danes pa se lahko Modrijani pohvalijo s kar 12 ploščami. Vedno odlični in duhoviti so bili tudi tokrat Okrogli muzikanti. Slovenski zvoki letos praznujejo 10-letnico delovanja in vabijo na koncert 26. marca v Vinsko Med melodijami na lestvici Slovenskih 5, ki jih lahko slišite v Vrtiljaku polk in valčkov, je veliki zmagovalec postal ansambel Saša Avsenika. Na sliki z Valentinom Haindlom in s Tonetom Vrablom. Goro, kjer bodo prav gotovo pokazali, da se da igrati tudi na lijak. Ansambel Vigred iz Laškega je na koncertu Celjskih 5 predstavil podmladek, prva narodnozabavna ženska skupina Vesele Štajerke pa je poskrbela, da so moški kar ostrmeli. Veliki zmagovalec lestvice Celjskih 5 je Kvintet Dori. Na lestvici Slovenskih 5 je morda kar pričakovano zmagal ansambel Saša Avsenika s skladbo Vsi zapojmo. Zaradi bolezni njihove pevke jim je tokrat na pomoč priskočila Urška Pevec, ki je do V izboru narodnozabavne melodije tedna Domačih 5/Domače 4 so poslušalci Radia Celje za najboljše izbrali ansambel Simona Gajška z melodijo Kdor dela s srcem. Obljubljajo, da bodo še naprej delali viže s srcem, kot je ta, ki je mnogim tudi zares prišla do srca. NAGRADNA IGRA Werner ob materinskem dnevu V dvorani Golovec bo 26. marca ob 19.30 koncert Wer-nerja. Tudi tokrat ga bo spremljala skupina Nova legija. Med posebnimi gosti večera bo med drugim Brigita Šuler, ki bo predstavila skladbo, s katero je nastopila na Emi - Para me. Nastopili bosta edinstveni klapi iz Dalmacije - klapa Ciovo iz Tro-girja in klapa Kontrada iz Zadra. Predstavila se bo tudi Mateja Malnar. Koncert v Celju bo zaključek Wernerjeve turneje, ki jo je kot vsako leto pripravil ob dnevu žena in materinskem dnevu. Novi tednik vam za koncert Wernerja poklanja pet vstopnic. Odgovorite na vprašanje: Si je Werner želel v otroštvu postati kapetan ladje ali pevec? Odgovor nam pošljite najkasneje do 22. marca na e-mail ra-dio@radiocelje.com ali pošljite SMS s pravilnim odgovorom na 031-760-461. SB Brezplačno na koncert M ■ ■ v Dragojeviča 20. marca bo prišel v dvorano Tri lilije v Laško Oliver Dragojevič. Eden najpopularnejših hrvaških pevcev je mojster besedil in balad. Če želite biti na njegovem koncertu in skupaj z njim prepevati večne hite, kot so Skalinada, Vjeruj u ljubav, Oprosti mi, pape, Nadalina ... morate le poslati SMS-sporočilo z besedo Oliver skupaj svojimi podatki na 031-760-461 ali poslati e-mail na radio@radioce-lje.com in morda bo računalnik izžrebal prav vas! Za bralce Novega tednika smo pripravili 10 vstopnic, prav toliko pa tudi za vse, ki boste kliknili na Facebook stran Novega tednika in odgovorili na tam zastavljeno vprašanje. decembra pela pri Mladih upih. Da je prireditev uspela, so pomagali: Vlado Geršak, slikar iz Celja, Elica Šantl iz Celja, Valentin Haindl - Pe-telinček iz Metleč pri Šoštanju, KUD Grifon Šempeter v Savinjski dolini s predsednikom Zdenkom Štruc-lom, Gostišče Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini, Foto Rizmal Žalec, Občina Vojnik z županom Benom Podergajsom, Kana -pedikura Žalec in Cveličar-na Boža iz Šempetra v Savinjski dolini. Na tokratni prireditvi se je predstavil tudi zmagovalec narodnozabavne melodije tedna, Domačih 5 in Domače 4. Kdor dela s srcem je melodija, s katero je navdušil Ansambel Simona Gajška in postal veliki zmagovalec leta 2009. Da bi Tone Vrabl še veliko let delal s srcem in da bi narodnozabavna glasba imela svojo mesto, mu želimo tudi sodelavci. SB Foto: TimE Mavrica citer v Laškem Mavrica polk in valčkov se bo v laškem kulturnem centru jutri nadaljevala z Mavrico citer. Ob 19.30 se bo začel koncert, na katerem bosta nastopila ansambel Štajerski baroni in Ansambel Jerneja Kolarja, gost večera pa bo Karli Gradišnik. Štajerske barone odlikuje predvsem kvalitetna inštrumentalna in vokalna glasba, za katero so prejeli številne nagrade; postali so tudi absolutni zmagovalci festivala Graška gora poje in igra 2009. Ansambel Jerneja Kolarja sestavlja klasična trio zasedba z diatonično harmoniko ter dodatkom citer in jodlanja. Na citre bo na jutrišnjem koncertu zaigral tudi znani slovenski citrar Karli Gradišnik. PM 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK V »štrikanih zoknih« in »untercah« Na Golteh so se četrtič srečali ljubitelji smučanja po starem S soncem obsijano Mozirje, nato pa še popolne proge na Golteh, so v soboto v vsem svojem razkošju pozdravili malce drugačne smučarje. Ljubitelje smučanja po starem druži oprema, ki je že zdavnaj izginila s smučišč, seveda pa ne smemo pozabiti omeniti volnenih oblačil, »štrikanih« rokavic, rut in klobukov. Najprej v Mozirju, kasneje na tekmi na Golteh, so namreč entuziastični Veseli Sa-vinjčani, sekcija v okviru Gornjesavinjskega smučarskega kluba, pripravili 4 . srečanje smučarjev po starem. Nekoliko nenavadnim kluba Damjana Paulič. Po-»oldtimerjem« sta dobrodoš- tem so se sicer maloštevilnim lico v Mozirju poleg razigra- domačinom smučarji različnih zgornjesavinjskih godbe- nih starosti, velikosti in ob- nikov izrekla župan Ivan Su-hoveršnik in predsednica lik predstavili tudi na paradi. Že v Mozirju ni manjkalo smeha in dobre volje prijateljev, ki so se v letošnji zimi družili šestič. Tudi v nekaterih drugih klubih, od Kamniških grč, Rovtarjev, Podme-ninskih gadov, Ta lesenih, Pležuharjev ... namreč pripravljajo tovrstna srečanja, cilj pa je seveda ohranjanje stare dediščine in nekdanjega smučanja. Večina smučarjev ve povedati, da so za današnje razmere precej nenavadno opremo našli kje globoko zako- Predsednica kluba Damjana Paulič in župan Ivan Suhoveršnik sta k pozdravu povabila tudi evroposlanko Zofijo Mazej Kukovič (v sredini) v babičinih oblačilih. Razstava opreme in oblačil v Mozirju pano na podstrešju ali jo rešili iz smeti. Smučke so namreč večinoma lesene, kar seveda s sabo prinese takšne in drugačne težave na snegu - smuči so namreč brez robnikov in zaradi tega je za današnje smučarje pravočasen zavoj kar prava mala umetnost. Zofijina »unterca« Še skoraj bolj kot oprema so zanimiva oblačila smučarjev. Nekateri so oblečeni povsem po svoje, tudi v uniformah, večina pa seveda v »pumparicah«, pletenih jopičih in »štrikanih zoknih«. Jasno, da pri ženskah hlače odpadejo - vse so namreč v krilih, izpod katerih kukajo mikavne čipke, nekatere v rutah, druge v klobučkih ... Tovrstna srečanja so poleg druženja namenjena tudi spoznavanju krajev, od koder prihajajo gostitelji. Zgor-njesavinjčani so se na prib- D opusT korist L *à U ID AYS Točitnice so blizu,... v Mer cat or j il! Za imetnike kartice Mercator Pika smo pripravili posebne počitniške popuste ter možnost plačila na 12 obrokov brez obresti. Seveda pa nismo pozabili tudi na ugodnosti za člane Lumpi kluba in kluba Uživajmo zdravo. Zato se veselimo prvomajskih in poletnih počitnic skupaj z vami in M holidays! Obiščite nas v naših poslovalnicah po vsej Sloveniji in skupaj bomo našli najugodnejšo in najzanimivejšo destinacijo za vas in vaše najdražje. L'-^jfj ttiSr Poslovalnice M holidays: Maximarket, v MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto, MC Celje, MC Maribor, MC Ptuj (Supermejto), MC Nova Gorica, MC Slovenj Gradec, MC Koper in MC Kranj Primskovo. | brezplačna telefonska številka 080 2 080 ližno 120 gostov iz drugih slovenskih krajev dobro pripravili. Že zjutraj so jih v Mozirju pozdravili dišeči zgornjesavinjski želodec, domača pašteta in kruh, na Golteh pa so ponudili ješ-prenj, nekateri bi rekli ri-čet, in »bunkovec oziroma tovkec«, seveda ob mnogih drugih dobrotah. Ob tem so bile smučarske veščine sicer pomembne, pa vendarle nekoliko v ozadju. Letos so discipline nekoliko spremenili, tako da so poleg skokov kar smuku dodali nekaj zavojev. Kljub temu je bilo med vožnjo videti kakšen posrečen padec, za današnje razmere nekoliko nenavadno držo, kar pa nikogar ni motilo. V bistvu so bili zmagovalci vsi. Letošnjega srečanja »oldti-merjev« se je udeležila tudi že izvoljena pa vseeno bodoča evroposlanka, ki bo mesto v evropskem parlamentu zasedla predvidoma konec leta, Zofija Mazej Kukovič. Za srečanje je poiskala babičina oblačila, smuči pa ji je posodil sorodnik. Mikavno je pokazala »unterco«, ob tem pa strogo žirijo prosila, naj bo letos na tekmovanju še pripravnica. »Petdeset let sem smučala, ko pa sem včeraj poskusila s starimi smučmi, se mi je zdelo, kot da še nikoli nisem stala na snegu,« se je prešerno smejala nekdanja direktorica Esotecha, kasneje ministrica za zdravstvo, ki se je z veseljem pognala po belih strminah smučišča Golte. URŠKA SELIŠNIK Oprema, predvsem obleka, starodobnikov je odvisna tudi od domačega okolja. (Foto: GrupA, arhiv NT) Celje zmagalo v gosteh, Rudar klonil doma Nogometaši CM Celja so se dokopali do prvih spomladanskih točk. Zmagali so v Ljubljani proti Olimpiji, ki je povedla, potem pa so zadeli Milan Andželković, Roman Bezjak in Saša Ba-karič. Sebastjan Gobec je za izenačenje iz kota izvrstno podal na »drugo« vratnico, kjer je bil Andželkovič celo osamljen, potem pa je pred celjsko golovo črto izbil žogo, ko je Prašnikar praktično že premagal Mujčinoviča. »Zdaj je bila druga pesem« Bivši kapetan CM Celja se je strinjal, da je hitro izenačenje dalo poleta njegovi ekipi: »V Ljubljani je bila druga pesem kot proti Gorici in Rudarju. Bili smo dovolj trdni.« Boljšo formo je CM Celje nakazalo že v Velenju, ko je popolnoma nadigralo Rudar v drugem polčasu, obenem pa CM Celje (4-1-4-1): Muj-činovič - Gobec, Andžel-kovič, Kačičnik, Bakarič - Urbanč - Purišič, Rep, Brezič, Močič - Bezjak. Igrali so še Leskovar, Dus-para, Popovič. bilo pri 2:1 prikrajšano za očitno enajstmetrovko. »Seveda se strinjam, sreča nam je v drugem polčasu obrnila hrbet, ko smo zelo dobro igrali. Tudi sodniške odločitve nam niso šle na roko, kar pa je sestavni del nogometa. Manj golov moramo prejemati.« Pojutrišnjem bodo Celjani spet potovali v Velenje, na prvo tekmo četrtfinala pokala NZS. »Želimo si, da ne bi prejeli zadetka. Povratno tekmo bomo igrali doma, zato si želimo zadeti v gosteh. V drugih 45 minutah Ob jezeru smo videli, da se lahko merimo z Rudarjem. Glede 1. lige pa menim, da sodimo v zgornji del razpredelnice,« je zaključil vselej zanesljivi, prodorni in odločni »Gobi«. Jeseničnik krivično izključen Rudar je proti predzadnjemu Interblocku zabeležil 12. Rudar (4-2-3-1): Savić -Jeseničnik, Sulejmanovič, Cipot, Jelečević - Metelka, Tomažič Šeruga - Krona-veter, De Moraes, Trifko-vič - Tomčak. Igrali so še Tolimir, Grbič, Golob. Nasmeh se je vrnil na usta trenerja CM Celja Milana Đuričića (levo) in njegovega pomočnika Damjana Romiha. prvenstveni poraz, drugega v spomladanskem delu. Marsikdo od velenjskih navijačev je pred srečanjem ob pogledu na lestvico pričakoval gladko zmago »knapov«, a se je še enkrat več izkazalo, da je slovenska liga nepredvidljiva. Ljubljančani so Ob jezeru prikazali odlično igro in se zasluženo veselili polnega izkupička. Povedli so že v 4. minuti, ko je Josip Ili-čić z nenadnim strelom z 22 metrov ukanil Savića, ki bi ROKOMEMKLUB CEUE PIVOVARNA LAŠKO SEZONA 2009 / 2010 et* attia^0? 7 -iiV^ vjodoP*0 - nedvomno lahko bolje posredoval. Velenjčani so do pravih priložnosti prišli šele po 15. minuti, gostje pa so bili nevarni v protinapadih. V 43. minuti je bil domači trener Marijan Pušnik zopet razočaran, kajti rdeč karton je prejel Aleš Jeseničnik. Branilec Rudarja je nesrečno z roko preprečil hiter protinapad Iličića in Beriča. Glavni sodnik Skomina Je-seničniku ne bi pokazal kartona, a ga je v to prepričal četrti sodnik in tako je domače moštvo ostalo z igralcem manj. Tretji šok je Rudar doživel že v sodnikovem dodatku 1. polčasa, ko je obrambo Rudarja preigral Robert Berič in povišal na 2:0. V 2. polčasu so Velenj-čani vendarle zaigrali nekoliko bolje, a prave igre niso uspeli razviti, gostje pa so imeli še naprej lepše priložnosti, zadeli so tudi prečko. Marijan Pušnik je poizkusil v drugi polovici 2. polčasa s štirimi napadalci, med njimi je bil tudi branilec Cipot. Pravilno potezo je povlekel v 73. minuti, ko je v igro poslal Denisa Gr-biča. Slednji je v 79. minuti upravičil zaupanje ter z natančnim in močnim udarcem precej s strani ukanil LESTVICA 1.SNL 1. LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA 4. RUDAR 5.0UMPIJAI-2) 6. HIT GORICA 7. CM CEUE 8. DOMŽALE 9. INTERBLOCK 25 14 25 14 25 11 25 11 25 10 8 3 38:24 50 3 8 46:34 45 5 9 38:37 38 2 12 34:37 35 5 10 33:25 33 10. LABOD DRAVA 25 9 6 10 41:39 33 9 6 10 38:42 33 8 6 11 33:43 30 8 5 12 29:34 29 5 6 14 25:41 21 gostujočega vratarja. Nekaj lepih priložnosti je imel Rok Kronaveter, da bi ga že v dodatnih minutah tekme gostujoči igralec zrušil v kazenskem prostoru, a se Skomina ni odločil za enajstmetrovko. »Interblock je bil boljši. Tekmo smo zelo slabo začeli, v nadaljevanju poizkušali rezultat obrniti, a nam ni uspelo. Z malo sreče bi lahko prišli tudi do enajstmetrovke, vendar sodnik ni menil tako. Nedvomno je bil nad mano storjen prekršek. Treba bo poiskati točke na prihodnjih tekmah.« Gostujoči trener Borivo-je Lučič je bil seveda zadovoljen: »Rudar na začetku ni izkoristil dveh priložnosti, mi pa smo na srečo zadeli. Po drugem zadetku smo prevladovali in zasluženo slavili.« Marijan Pu-šnik še vedno ne uspe dokončno sestaviti mozaika, ki jih je krasil v začetku sezone: »Boli me, ker smo izgubljali preveč dvobojev. Pri rezultatu 0:0 smo imeli dve priložnosti, s katerih je lažje zadeti kot zgrešiti in tako smo bili potem kaznovani. V nadaljevanju je tekmo dokončno odločila izključitev Jeseničnika. Tik pred koncem prvega dela, ko bi morali zdržati do polčasa z minimalnim zaostankom, je sledila še velika taktična napaka.« Velenjčani bodo jutri v 1. tekmi četrtfinala pokala NZS gostili CM Celje: »Slabe stvari je treba pustiti za sabo. Verjamem, da se fantje lahko poberejo, vendar bo potreben čisto drugačen pristop kot v prvem polčasu z Interblockom,« je še dodal strateg Rudarja. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA Kdo v ligo za prvaka? aSscfc* Pred zadnjim krogom prvega dela košarkarskega prvenstva se poraja vprašanje, komu se bo uspelo uvrstiti med najboljšo sedmerico. Parklji, Hopsi in Šentjur so neposredni tekmeci. Šentjur si je delo olajšal v preteklem krogu, ko je z 82:66 premagal Slovana in s tem zadržal upanje za vstop v ligo za prvaka. Na roko jim gre tudi poraz Hopsov proti Domžalam, upali pa so tudi na poraz Parkljev proti Zasavju, a so Ljubljančani presenetili in zmagali. »V prvem polčasu se je videla živčnost zaradi pomembnosti tekme, od tod spet preveč zgrešenih prostih metov. Na srečo nas je reševal Lapornik. Šele ko smo občutno povedli, smo zaigrali sproščeno in zmaga ni bila ogrožena. Časa za slavje seveda ni, ker nas sedaj čaka Šenčur,« je dejal trener Damjan Novakovič. V drugem delu je simultanko odigral Sandi Čebular (30 točk). Vstop v ligo za prvaka je tako odprt še za vse tri ekipe, a se bosta vanjo uvrstili le dve. Hopsi o svoji usodi ne odločajo več sami, ampak bodo morali počakati na razplet tekme Šentjurja s Šenčurjem ter Parkljev s Slovanom, medtem ko Šentjur in Parklji usodo držijo v svojih rokah. Novakovič pravi: »Ne glede na to, da Šenčur letos še ni zmagal, bo tam težko igrati. Pristopiti bomo morali maksimalno, kajti tudi oni imajo ekipo, ki dobro trenira in lahko se zgodi, da bodo imeli najuspešnejši dan v sezoni, mi pa najslabšega, zato bomo dali vse od sebe.« Tu so še Hopsi, ki imajo enako število zmag in porazov kot Šentjur, v zadnjem krogu pa bodo gostili neugodni Zlatorog. Šentjur bi se v primeru poraza v ligo za prvaka uvrstil tudi, če bi Hopsi izgubili z Laščani, saj je v tej sezoni dobil obe tekmi s Polzelani. Hopsi pa se v zgornji del uvrstijo, če premagajo četo Aleša Pipana in če Parklji izgubijo proti Slovanu. Scenarijev je torej več. Elektra, ki je gostovala v Kopru, je prišla do težko pričakovane zmage, ki pa ne odloča o ničemer. Igralci Boruta Cerarja so z 82:66 ugnali domačine, prvi del prvenstva pa se je zanje že zaključil, saj so tekmo s Heliosom odigrali vnaprej. V Kopru sta se najbolje odrezala kapetan Tadej Horvat in Dejan Čup, ki sta dosegla po 20 točk. V Treh lilijah so Laščani odigrali eno slabših tekem, ko so gostili zadnjeuvrščeni Šenčur. Pričakovali smo za gledalce precej nezanimivo tekmo, a dobili vse kaj drugega, saj so se morali »pivovarji« potruditi, da so obdržali prednost domačega terena. Miljan Goljović je proti Gorenjcem zbral 9 točk: »Tekmo je treba hitro pozabiti, kajti proti zadnjeuvrščeni ekipi smo igrali zelo slabo. Nismo izkoristili njihovih slabih minut in zato je bilo vseskozi izenačeno. Pomembna je zmaga, zdaj pa se moramo dobro pripraviti do tekme s Hopsi.« Srečanje, ki ga zaradi kazni s prejšnje tekme ni smel voditi glavni trener Zlatoroga Aleš Pipan, so sicer dobili Laščani z 78:69 in se s 13. zmago utrdili v zgornjem delu lestvice. Jutri se ekipa Laškega odpravlja na gostovanje na Polzelo, trener Pipan pravi, da bodo tekmo, ki zanje ne odloča o ničemer, odigrali korektno: »Igrali bomo tako, kot znamo. Tako kot na vsako tekmo bomo šli tudi na Polzelo po dve točki. Sicer pa se že pripravljamo na ligo za prvaka, kjer bo nedvomno najpomembnejši začetek.« MOJCA KNEZ Dvakrat skozi šivankino uho za 14. pokalni naslov Celjski rokometaši uspeli po dveh sušnih sezonah - Gajič: »Sami smo si otežili delo ...« Razburljiva je bila pot ro-kometašev Celja Pivovarne Laško do naslova prvaka pokala RZS, zato je napis na majicah Ste dvomili izzvenel celo kot parodija. Obakrat sta namreč imela tekmeca v zadnjih sekundah možnost za izenačenje - bi po podaljšku tudi oblekli majice? Stochl, Razgor in Dačević Omenjena trojica je odločila polfinalni dvoboj. Koprčani so že imeli prednost 15:11, po celjski minuti odmora pa je sledil odgovor z delnim izidom 5:0. Sodila sta Krstič in Ljubič, izključitvi Pajoviča (že od srede je dobival protibolečinske injekcije zaradi težav s hrbtenico) in Dačevića sta bili absurdni. V 58. minuti je Bru-men povedel Koper v vodstvo z 31:30. Zadnjih pet golov za Celje sta dala David Razgor (3) in Predrag Dačević (2), Srb za izenačenje, »Raza« pa 20 sekund pred koncem. Nato je Brumen izsilil sedemmetrovko, ob njem je bil Zorman, ki je po sodniški odločitvi stekel mimo klopi skoraj do zapisni-karske mize in se držal za glavo. Toda Richard Stochl je zabeležil še 17. obrambo, osmoljenec pa je bil (kot v DP) spet Špiler. Žoga se je odbila v avt, Koprčanom je po minuti odmora preostalo pet sekund, v katerih pa niso prišli do strela. Zmagovalci so pred finalom ostali brez Kozline in Kojića ... Veselje, kot ga že dolgo ni bilo Tudi v finalu so »pivovar-ji« in njihovi navijači trepetali v zadnjih sekundah. Mariborčani so zapravili zadnji napad za izenačenje, saj je žoga ušla Martincu, ujel jo je Kokšarov, Vugrinec pa jo je preko celega igrišča poslal v prazno mrežo za 35:33. Začelo se z 0:3 in 4:8, ko so gostitelji delovali nemočno, Lepo je biti zmagovalec ... Uroš Zorman je do odmora priigral vseh pet sedemme-trovk. Projektili Furlana, Backoviča, Fistra in Čelice pa so bili vse bolj strupeni, vratarju Jelenu se je »odprlo« in pri 12:12 je Jug zapravil protinapad, ko je dvorana Tabor že »zavohala kri«. V uvodu 2. dela je 22:18 napovedovalo morebitno mirnejšo končnico, Celjani pa so isto razliko ohranili do 42. minute. Nato so se zvrstile napake, ki jih je v protinapadih neusmiljeno kaznoval hitri Janez Čebokli in ob igralcu manj v 48. minuti izenačil izid. Gostitelji so imeli celo napad za vodstvo, Dragan Gajič pa je ob manjšte-vilčni ekipi dvakrat zadel z zunanjih položajev z zamahom ob boku za 33:30. Zanos čete Bojana Čotarja se ni zaključil, kajti zadela je Med razlivanjem šampionske penine ... Alenka Gotar je zapela Zdravljico, v ozadju pa so napeti celjski fantje. trikrat zapored. V zadnji minuti se je vse začelo znova, odločil pa je, kdo drug kot Zorman. Veselje je bilo nepopisno, travme zadnjih mesecev in tudi let so storile svoje. In odgovor na vprašanje, ki so ga zastavljale majice: seveda so dvomili. Tisti, ki jim srca gorijo za ta klub, pa jih je nemalokrat razočaral v zadnjem obdobju. Tisti, ki so okušali pelin, ko je Celje Pivovarna Laško v prejšnji sezoni zasedlo 4. mesto v državnem prvenstvu. In tudi tisti, ki so decembra morali požreti remi v Ribnici, februarja pa v Škofji Loki. Da o tistih, ki so spremljali zadnji derbi v dvorani Boni-fika, sploh ne govorimo . »Vrnili pokal, kamor spada« Najboljši igralec turnirja je bil skupaj z Vasjo Furlanom organizator igre Celjanov Uroš Zorman: »V polfinalu smo oboji prikazali bojevit, fanatičen rokomet, poln preobratov in lepih akcij, tudi napak, kar je v derbiju prča-kovano. Na trenutke še vedno igramo neumno, kar glede nas >starih< preseneča. V črnih minutah še naprej drvimo, ampak na koncu se vedno izvlečemo. To je odlika naše ekipe, ki ima jasno vizijo. Nismo za odpis, kot so nekateri napovedovali. Z Mariborčani je bilo še težje.« Najboljši vratar turnirja je bil Richard Stohl, najboljši strelec pa Edi Kokšarov, ki je v finalu zadel z vseh šestih najstrožjih kazni: »Slovenske ekipe so vse bolj izenačene. Za razvoj slovenskega rokometa je to zelo dobro. Imeli smo dve težki tekmi v dveh dneh, uspelo nam ju je dobiti.« Dragan Gajič je izvrstno odigral v prelomnih trenutkih finala: »Obe tekmi sta bi- Nekaj prodorov Uroša Zormana je bi li težki, toda takšni smo ju naredili mi. Izgubljali smo žoge in vračali tekmeca v igro. Odločile so izkušnje, nekaj akcij smo zelo lepo izpeljali.« Obramba pa je pešala. »Furlan je zelo neugoden v igri ena na ena. Pogrešali smo Kozlino in Kojića, čeprav je Dačević odigral povsem korektno. Poznalo se mu je, da je prej imel manjšo minuta-žo. Veliko dvomljivcev je bilo, ko se je vrnila trojka Pa-jovič - Vugrinec - Zorman, izkazalo pa se je, da so njihove izkušnje in nekaj mlajših igralcev dobra kombinacija. Ko nas bo trener še bolj uskladil, bomo pred koncem sezone že sposobni kakovostnih predstav.« Predrznost, seveda pozitivna, je bila značilna za Romana Pungartnika že med igralsko kariero, v vlogi športnega direktorja Celja je podobno kot trener Zvonimir Serdarušić osvojil najhitrejšo lovoriko: »Res je, drži, obenem je zelo sladka. Še dve uri po zaključku finalnega tu predstavo proti Celjanom. »Moja najhitrejša lovorika« Zbirka trofej trenerja Zvonimirja Serdarušiča je pestra, povečal jo je s prvo celjsko, ko je moštvo prevzel med sezono. »To je lovorika, ki sem jo najhitreje osvojil v svoji karieri. Tako je naneslo, nenačrtovano. Veselim se skupaj z igralci.« Mariborčani so dosegli še več golov kot Koprčani ... Bolj čvrsto moramo igrati v obrambi, bolj koristiti telo, ne le roke. Ne vem, kdaj bo bolje. Pravilno se sicer postavimo, ker vemo, kako bo igral tekmec, a smo »premehki«. V 1. polčasu smo imeli le eno izključitev. Imeli pa smo igralca, ki povleče voz, ko obstane. Ima strašansko veliko srce in neomajno voljo za zmago, zato je tudi proglašen za najboljšega igralca turnirja. Roko na srce, ste pričakovali tako stresen finale? Kot selektor Slovenije sem obiskal prvenstveno tekmo v Mariboru, ki je bila še težja kot tokratna, Celje je zmagalo le z golom razlike. Tokrat smo v obrambi pogrešali Kozlino in Kojića. Primanjkovale so nam alternative. Če sem iskren, sem dejansko pričakoval prepričljivejšo zmago, ne za sedem, osem golov, vsekakor pa bolj mirno končnico! DŠ Zvonimir Serdarušić ilo izjemnih. Vrnili smo pokal, kamor spada, torej v naše vitrine. V naših najboljših časih so ga le pripeljali na finalno tekmo, potem pa v naš klub. Zelo sem vesel. Toda v bitki smo izgubili dva pomembna člena. Kozlina ima zlomljeno koščico v dlani in je zanj sezona že končana, Kojić pa je obnovil poškodbo prepone in se ne bo vrnil kmalu. Če se malce pošalim, manj kot nas je, manj problemov imamo. Imamo pa tudi pravega trenerja za ustrezne nadaljnje korake.« V finalu je Renato Vugri-nec v vsakem polčasu dosegel po štiri gole: »Mariborčani so bili sproščeni, saj so svoj cilj že izpolnili. Nam pa se je poznala živčnost, saj smo za vsako ceno želeli vrniti pokal v Celje. Igra se bo pozabila, pomemben je rezultat.« Pa vendar Vugrincu ni vseeno, ko trener pravi, da ekipa igra le toliko, kot je potrebno. »Že pred njim nismo znali dotolči nasprot- rnirja so mariborski rokometaši rajali po dvorani Tabor, ponosni na svojo V drugem polčasu finala je Draganu Gajiču uspelo zabiti šestkrat! nika. Ne igramo preračunljivo tedaj, ko vodimo. Še zdaleč ne. Damo vse od sebe, a se še lovimo. Čas bo prinesel svoje, tokratni uspeh pa samozavest!« Potrta Pri Koprčanih je v polfina-lu v obeh fazah igre blestel Celjan Rok Praznik: »Na obeh straneh je obstajala neizmerna želja po zmagi. Mi smo želeli obraniti naslov, Celjani so ga hoteli spet osvojiti po dveh letih. Posledice so bile številne napake, ki jih od teh moštev ne bi pričakovali. Zelo sem razočaran, v kratkem času smo s Celjani dvakrat ostali pravzaprav praznih rok v zadnjih sekundah. Potrebovali bi le kanček sreče. Gorenje? Sam uživam v ritmu sobota-sre-da, v Velenju bomo spet zai- grali na vso moč, do konca se bomo borili za naslov državnega prvaka.« Trener gostiteljev Bojan Čotar je bil seveda razočaran glede na potek dogodkov: »Ko izgubiš finale, seveda ne moreš biti zadovoljen. Celje ima vsekakor boljšo ekipo. Mi smo vseskozi upali in ponudila se nam je priložnost za presenečenje, toda nismo bili dovolj zbrani. Svojim fantom nimam česa očitati, celjskim pa iskreno čestitam.« Pokal je v Celju, v državnem prvenstvu navkljub lepi prednosti čakajo še skrite pasti, najtežje pa bo proti Flensburgu. Marsikaj pa bo na vprašanje glede razmerja moči odgovoril sredin derbi med Gorenjem in Koprom. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA PANORAMA NOGOMET 1. SL, 26. krog: Rudar - Interblock 1:2 (0:2); Grbič (79); Iličič (4), Berič (45), Olimpija - CM Celje 1:3 (1:1); Roj (13); Andželko-vič (17), Bezjak (55), Baka-rič (71), Maribor - Drava 3:2, Nafta - Gorica 0:1, Domžale - Koper 0:1. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog: Dobovec -Gorica 7:1 (1:1); Stres (1), Mordej (21, 29), Adrinjek (22), Kroflič (31), Hrovatič (39, 40). Vrstni red: Litija 42, Gorica 33, Oplast 32, Puntar 31, Dobovec 30, Izola 19, Ptuj 14, Sevnica, Tomi Press Bronx 10. 2. SL - vzhod, končnica, 2. tekma polfinala: Kebelj - Nazarje 1:4 (1:3); Šemenc (9), Metulj (17, 19), Ipavec (32). ROKOMET Pokal RZS, finale: Klima Petek Maribor - Celje Pivovarna Laško 33:35 (17:19); Če-bokli, Backovič 6; Vugrinec 9, Gajič, Kokšarov 8, Zorman, Toskić 4, Dačević, Pajovič 1, polfinale: Celje Pivovarna Laško - Cimos 32:31 (17:16); Kokšarov 8, Zorman 7, Pajovič, Vugrinec, Razgor, Dačević 3, Gajič, Kojić 2, Toskić 1; Praznik, Brumen 6. 1. SL (ž), končnica, 7.-10. mesto, 2.krog: Burja - Celje Celjske mesnine 23:22 (12:11); Fer fol j a 8, Barič 6; Gerič 7, Hren 5, Palir, Ahlin 4, Z. Bojovič 3, Pelikan, N. Bojovič, Klakočer 1. Vrstni red: Piran 35, Celje 31, Burja 23, Izola 13. KOŠARKA 1. SL, 21. krog: Šentjur -Geoplin Slovan 82:66; Čebular 30, Lapornik 16, Ručigaj 12, Simović 7, Crenshaw 6, Alispahič 4, Ferme 3, Sebič, Jovanovič 2; Jovanovič 14, No- vak 11, Zlatorog - Šenčur 78:69; Bubnič 20, Strnad 11, Goljovič 9, Pelko, Johnson 8, Dimec 7, Nikolič Smrdelj 6, Rizvić 4, Brodnik, Atanacko-vić 2, Collins 1, Koper - Elektra 66:82; Mihalič 20, Nowa-kowski 10; Ćup, Horvat 20, Nuhanovič 15, Miljković 14, Lelič 5, Bilič, Koštomaj 4. Vrstni red: Helios 38, Krka, Zasavje 36, Geoplin Slovan, Zlatorog 36, Parklji 33, Hopsi, Šentjur 32, Mercator, Elektra 30, Koper 25, Šenčur 21. 1. B SL, 21. krog: Konjice -Maribor 77:84; Smaka 22, Sivka 16, Jereb 14, Vipotnik 12, Skaza, Grilanc 5, Gačnik 2, Teraš 1; Horvat, Šarkino-vić 15, Kraški zidar - Rogaška 101:98; Lazarevski 30, Mi-šič 21; Smajlović 21, Pungart-nik 16, Spešič 15, Kos, Petrovič 9, Ravnikar 8, Pešič, Marčič 4. Vrstni red: Maribor Messer 40, Rogaška 38, Maribor Branik 36, Litija 35, Kraški zidar, Postojna 34, Medvode 33, Grosuplje 32, Hrastnik, Triglav 30, Konjice 29, Janče, Nova Gorica 28. 2. SL - vzhod, 21. krog: Cal-cit Mavrica - Pakman 70:83, Ilirija - Vrani 78:90, Terme Olimia - Bistrica 72:82. Vrstni red: Radenska Creativ 41, Terme Olimia, Bistrica 38, Je-žica 33, Pakman 32, Union Olimpija B, Dravograd, Ilirija 30, Podbočje 29, Calcit Mavrica 27, Vrani 25, Lastovka 22. Jadranska liga (ž), zaključni turnir, polfinale: Šibenik - Merkur 86:64; Mišura 16, Lokas 15; Šarenac 25, Gr-gin Fonseca, Barič 12, Kerin 11, Turčinović, Verbole 2, za 3. mesto: Merkur - Mladi Krajišnik 69:53; Tavić 18, Šarenac 13, Grgin Fonseca, Barič 12, Verbole, Turčinović 4, Kopušar 3, Jagodič 2, Klav-žar 1; Deura 19, Kapor 12. 1. SL (ž), 7.-10. mesto: Domžale - Kozmetika Afrodita 81:67; Podmenik 22, Lesjak 15; Baloh 17, Muho-vic 15, Turk 12, Vodeb 10, Starček 7, Volarič 5, Unver-dorben 1. Vrstni red: Odeja 30, Ježica 28, Domžale 23, Kozmetika Afrodita 21. ODBOJKA 1. SL, 9. krog, zelena skupina: SIP Šempeter - Kropa 2:3. Vrstni red: Duol 43, Kropa 37, Šempeter 36, Krka 35, Svit 25, Maribor 6. 1. SL (ž), 9. krog, modra skupina: Nova Gorica - Alian-sa 1:3. Vrstni red: Calcit 24, Branik 18, Nova Gorica 15, Koper 7, Aliansa 5. (KM) l/) J' i- i i @ QJ ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 17. 3. NOGOMET Pokal NZS, četrtfinale, 1. tekma, Velenje: Rudar - CM Celje (20). ROKOMET 1. SL, 20. krog, Velenje: Gorenje - Koper (18). 1. SL (ž), liga za prvaka, 2. krog, Ljubljana: Krim Mercator - Celeia Žalec (20). KOŠARKA 1. SL, 22. krog, Polzela: Hopsi - Zlatorog, Šenčur -Šentjur (19). 1. SL (ž) , liga za prvaka, 4. krog, Maribor: AJM - GVT (18), Celje: Merkur - Ilirija (19.30). 14 KULTURA NOVI TEDNIK Umetnost in aktivizem Martin Krenn tudi o slovenskih izbrisanih Avstrijski umetnik Martin Krenn združuje umetnost s političnim aktivizmom. Pogled čez mejo V soboto se je v kulturnem domu Zarje Trnovlje zaključilo 2. srečanje ljubiteljskih zamejskih gledališč Alpe-Dona-va-Jadran, ki je v štirih komedijah predstavilo gledališko delovanje Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Kot zadnja je na letošnjem festivalu zamejskih gledališč ponovno nastopila gledališka skupina Kulturno prosvetnega društva Bazovica s hrvaške Reke. Tokrat je predstavila komedijo Vjeka Ali-lovića: Romeo in Julija (pa še kaj...), v režiji Serđa Dla-čića. Lahkotna in sproščena komedija iz življenja podeželskega gledališča, ki pripravlja uprizoritev Shakespearovega dela, pa jim za to zmanjka časa, je dodobra nasmejala občinstvo. Pri izvedbi je potrebno pohvaliti dober in tekoč jezik, kar je še posebej pohvalno, če upoštevamo dejstvo, da nekaterim igralcem v predstavi slovenščina ni materni jezik, družinske in prijateljske vezi pa so jih pripeljale v slovensko gledališko skupino. Komisija občinstva je v predstavi podelila naziv igralec večera Aniti Hromin. NE ZAMUDITE ... premiere plesno gledališke predstave za otroke Kateri letni čas je najlepši, v petek ob 19. uri v Plesnem forumu Celje. Predstava je nastala po zgodbi 9-letne plesalke Brine Jenček in govori o prerekanju letnih časov o tem, kateri je najlepši. Za razsodnika pokličejo veter, ki potem v pravljici potuje skozi najlepše značilnosti vseh štirih letnih časov. Končna ugotovitev, da je najlepši vsak letni čas in da ti drug brez drugega ne morejo, je logična in poučna v sporočilu, da je lepota v sožitju različnosti. V koreografiji Gordane Stefanovič Erjavec in v kostumih Darje Vre-bac plešejo in igrajo Anuša Dobrajc, Brina Jenček, Zala Gazvoda, Nika Josipivić - Kolar, Alisa Kiker, Nanja Kikelj, Lina Krulec, Ana Kukovičič, Evelina Pristovšek, Nina Pu-šnik, Naja Rožič, Anja Sirk, Rojk Štupar, Neli Zlatoper, Gašper Zevnik in Iva Drozg. Vstopnina 5-7 EUR. Nekoliko manjši odziv občinstva od pričakovanega ne zmanjšuje uspešne ocene izvedbe drugega srečanja zamejskih gledališčnikov. Organizatorji pri tem srečanju namreč zasledujejo več ciljev, med katerimi je zanesljivo najvidnejši ta, da daje zamejskim skupinam možnost predstavitve v osrednji Sloveniji, v organizirani, festivalski obliki. Pomeni pa tudi obogatitev kulturne ponudbe v Celju in odpiranje domačega, Zarjinega gledališkega ansambla v svet, v perspektivi pa morda tudi vključitev v ustrezne evropske projekte čezmejnega sodelovanja. ŽIVKO BEŠKOVNIK O prvi svetovni vojni V Knjižnici Šentjur bodo danes predstavili novo knjigo ddr. Igorja Grdine z naslovom Svetovna vojna ob Soči - evropski zaplet. Predstavitev nove knjige dvojnega doktorja znanosti, zgodovine in slovenskega jezika, Igorja Grdine, na katerega so Šentjurčani izjemno ponosni, se bo v sejni sobi knjižnice začela ob 19. uri. Gre za prvo v nizu knjig v načrtovani tridelni monografiji o prvi svetovni vojni. V njej želi Grdina skozi širši kontekst velikega evropskega spopada dodatno osvetliti vlogo Slovencev. Osredotoča se predvsem na dogajanje na eni najhujših vojaških front vseh časov, v katero sta bili ob Soči vpleteni avstro-ogrska monarhija in Italija. Grdina se je pisanja lotil z obrušenim in zanj značilnim pikantnim pripovednim slogom, v knjigi pa se prepleta gosta mreža zgodb, ki tvorijo napeto branje. Knjigo je v zbirki Koda izdala Študentska založba. PM Martin Krenn je avstrijski umetnik in aktivist. V Likovnem salonu Celje je še do 11. aprila na ogled njegova inštalacija In between the movements (Med gibanji), ki nastaja in se dopolnjuje že več let. V njej v obliki nekakšnih feljtonov, intervjujev oziroma reportaž, posnetih na video, obravnava delovanje različnih gibanj v več državah sveta. Vsako videozgodbo spremlja plakat. Skupna točka umetnikovih zgodb je aktivizem oziroma odpor proti oblastnim gibanjem, njihovi krimina-lizaciji političnega aktiviz-ma, odpor proti obstoječim strukturam moči. Projekt med drugim tematizira kri-minalizacijo levo usmerjenih gibanj in aktivistov, ki V celjskem Hotelu Evropa bo jutri, v sredo, oživela dežela mogočnih faraonov. Skupaj z Arabskim klubom v Sloveniji namreč priprav- so sodelovali na demonstracijah proti skupini G8, odsotnost prave civilne družbe v Albaniji, nujnost politike o homoseksualnosti in zahteve za preprečevanje diskriminacije. Posebej za celjsko razstavo pa je Krenn v sodelovanju s slovenskimi umetniki Majo Hodoš-ček, Igorjem Grubićem, Ta-lom Adlerjem in Marijo Mojco Pungerčar projekt dopolnil še s slovensko zgodbo o izbrisanih. Kustosinja Irena Čerčnik pravi, da je ta del razstave predstavljen prvič. »Umetnik je opravil pogovor s sociologinjo Jelko Zorn in z Irfanom Beši-revićem, ki vodi Civilno iniciativo izbrisanih. Sicer pa se celoten projekt ukvarja z družbenimi in političnimi vprašanji, povezuje umetnost in aktivizem in ljajo večer, ki bo ves v znamenju Egipta. Od 19. ure naprej pripravljajo predstavitev in poku-šino kulinaričnih speciali- skuša z orodji, ki jih ima umetnost, vplivati na nujne spremembe in večje oza-veščanje o različnih družbenih problematikah. Prostor za umetnost v tej socialno in politično angažirani umetnosti pa najdemo v sami prezentaciji - v obliki, kako so narejeni intervjuji, ki so močno povezani z vizualnim gradivom, in v načinu, kako so narejeni plakati, ki spremljajo posamezne intervjuje,« pravi Čerčni-kova. Umetnik je v likovnem salonu v nekakšno mrežo postavil sedem monitorjev, na katerih se nenehno vrtijo njegovi z umetniškimi sredstvi podkrepljeni intervjuji, na stenah pa visijo plakati, ki te filme spremljajo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA tet ter sprehod skozi zgodovino plesa in pesmi Egipta. Obljubljajo tudi številna presenečenja. Za udeležbo je potrebna predhodna rezervacija mize. BA /. - ' Sti , Wki: • 1 . o» lay* radjocelje t MANCAŠfflC " * ili ta* Ima ifca.ni » ansambel DORl y «tO % L ,vp«Fip^xAipr -sk ansambel VrSlir .ŠlAllf O © 8 _ „..... S'-Jb^VlKI AŠICst. in ANDREJ BI______ tro FRANCIJA ZEMETAs kvartetom AS te fÊM^ANA.AàC Jf^)^ ^ m* ^ ansambel VIT® CEJkM / M • ^ y i \ ^' . i». J .. . i * - . \ 1 i^j ■ m^f- ■ m ir •l* ucenci Osnovne šole LAVA otroci vrtca ZARJA- enot \ o ® t « 'r<»K o rCijK s m fa 1 & 9 © s i • . • < \i. • "'•i. « "'•i. «: edelja, 21 j marec t010 Q f xrbÎ17.00 V Celjskim domU C t! \ - -il v rfij- a rpali<. Že Duohtar pod mus je bil odlično sprejet. Bili smo skeptični, kako V komediji Revizor Prešernovega gledališča Kranj, ki ji je občinstvo namenilo oceno 4,15, je postala komedijantka večera Vesna Slapar. bo občinstvo to sprejelo. Tudi nekatere manj znane primorske izraze smo skušali po- sloveniti, kar je prispevalo k razumljivosti. Je pa res, da je primorščina zelo tempera- mentna in v takšni predstavi res pomaga.« BRST, foto: SHERPA www.novitMliiik.com „E® POU» DB** V DNEVNO-»«H«» Zame je ceneje! računal z. pn» «o poslovat» £££ «g.«^ „„dno.ti po »S , s povp™«» »"i» ,„i strani Uerete'. polovic™. treZOr! I......hanka-celje.sj_ Poslujemo globalno. Podjetništvu pomagamo lokalno. Priprave na poletje Zavod Celeia Celje, koordinator projekta Poletje v Celju, knežjem mestu, je objavil Javni poziv za zbiranje predlogov za sodelovanje pri letošnjem Poletju v Celju. Poziv, objavljen na spletnih straneh, se nanaša na uprizoritveno, glasbeno, likovno in intermedijska umetnost. Rok za oddajo predlogov je 24. marec. Prireditve se bodo letos odvijale na že znanih lokacijah: Stari grad, Vodni stolp, dvorišče Knežjega dvorca, mladinski center, mestni park in Savinjsko nabrežje, staro mestno jedro, prvič pa dodajajo še lokacijo ob Šmartinskem jezeru. Novost v pozivu je tudi iskanje projektov, ki bodo spodbujali nova doživetja, znanja in spretnosti in bodo pomagali odkriti nov talent. Vsi izbrani izvajalci bodo lahko brezplačno uporabili lokacije, ki so na voljo, komisija pa bo med vsemi izbranimi izvajalci posebej zanimive projekte tudi finančno podprla. Tudi letos bo na razpolago za celoten spored približno 20 tisoč evrov. BS 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Družinskih članov ne oddajamo v g ■ v v zavetišče Jaz sem se pa izgubil nekje v Slovenski Bistrici, zato sedaj iščem svojega lastnika kar preko medijev. Aja, star sem pa eno leto in zelo, zelo prijazen. (7847) Pozdravljeni, ljubitelji živali! V zavetišču imamo pogosto opravka z lastniki psov, ki želijo iz različnih razlogov oddati svojo žival. Najpogostejši razlog je oddaja zaradi selitve. Običajno razlog tiči v tem, da lastnik stanovanja ne dovoli imeti živali oziroma da živali ne morejo več imeti, ker se selijo iz hiše v stanovanje. Če bi na svojega psa gledali kot na družinskega člana, ga verjetno ne bi kar meni nič tebi nič oddali v zavetišče. Ali bi tudi svojega otroka, moža, očeta, mamo, brata, sestro kar vrgli na cesto, če bi se preselili? Najbrž ne. A ko pridemo do navadnega psa, na katerega marsikdo žal še gleda le kot na psa, pa je odločitev takojšnja. Zaradi selitve v novo domovanje mora pes od hiše. Žalostno. Tudi če vam je zvesto sledil več let? Tudi če je mladiček, ki je že spletel tesno vez Kdo se gre z mano igrat? Nujno potrebujem partnerja za igro! (Bali) s svojim gospodarjem? Tudi če gre za starega kužka, ki vam je 10 let ali več let grel noge, ko vam je bilo mrzlo? Zakaj se zanje nikoli ne najde ustrezne rešitve? Naj navedem primer, ki lepo kaže, da je tudi v stanovanju mogoče imeti psa, celo več kot enega in celo ne samo manjšega, ampak tu- di večjega. Ne dolgo nazaj je neka gospa, ki živi v trisobnem stanovanju in je že imela večjo psičko, posvojila škotskega ovčarja. Zanjo stanovanje pač ni predstavljajo ovire, za psa pa tudi ne. Torej, ovira je vedno le pri lastniku, nikoli pri psu. Slednji se namreč vedno prilagodi situaciji in razmeram, navadi se tudi na bivanje s stanovanju. Premislite torej z glavo in predvsem s srcem, ali res želite oddati svojega ljubljenca v zavetišče, kjer ga lahko po zakonu po 30 dneh bivanja uspavajo? Bodite altruistični in se postavite v kožo svojega psa. Si želite smrti? NINA ŠTARKEL Ha-ha, poglej! Premagal sem veverico! A nisem super? (Platon) Malo sem utrujena in zaspana, zato me noge ne nesejo več dobro. Bila sem namreč na dooolgem sprehodu, ki me je tako utrudil, da grem kar spat. (Boni) MAČJA HISA Ojoj! Sem sedla na hrib, sedaj me pa vleče na glavo. Primi me! Pa hitro! (Zara) Kontakt: 031 041 426-562 326-877, DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Steklina Steklina je virusna bolezen, ki povzroči vnetje možganov in hrbtenjače (povzročitelj je rhabdovi-rus). Okuži se lahko vsak sesalec, torej tudi človek. Najpogostejši prenašalci so lisice, psi in mačke. Ko virus vdre v telo, najprej potuje po živcih v hrbtenjačo in možgane, kjer se razmnožuje. Nato po živcih potuje do žlez slinavk in s tem v slino. Virus se začne izločati v slini malo pred nastopom kliničnih znakov (običajno manj kot 10 dni prej). Klinični znaki: Bolezen se pri živali ponavadi pojavi od 14 do 80 dni po okužbi in poteka v dveh fazah: prva je prodromalna, ki ji sledi furiozna ali paralitična faza. V prvi fazi žival noče jesti in piti ter običajno išče samoto. V tej fazi lahko mirni psi postanejo živahni in obratno. To ponavadi traja od 1 do 3 dni. V primeru »furiozne« stekline postane žival v drugi fazi zelo agresivna, napadalna in neprevidna ter se ne boji svojih naravnih sovražnikov. Zenice so razširjene, pes napada druge živali, ljudi in ostale premikajoče se predmete. Ko bolezen napreduje, pride do mišične inkoordinaci-je in krčev, sledita hromost in smrt, ki jo povzroči progresivna paraliza. Pri psu, ki ima »paralitič-no« obliko stekline, opazimo zgodnjo paralizo grla in žve-kalnih mišic. Pojavi se obilno slinjenje, zaradi paralize obraznih mišic in žrela pa ne more požirati. Takšni psi niso agresivni in zelo redko poskušajo ugrizniti. Paraliza hitro napreduje na vse dele telesa, sledi pogin. Diagnoza: Klinična diagnoza je sicer možna, vendar je običajno težavna, saj lahko steklino v prodromalni fazi zamenjamo z drugimi boleznimi. Okužbo običajno dokažemo s pregledom vzorca možganskega tkiva poginule živali. Zdravljenje: Steklina pri živali ni ozdravljiva. Preventiva: Edina zaščita proti steklini je cepljenje, ki je v Sloveniji za vse pse zakonsko obvezno. Cepimo jih enkrat letno. V Sloveniji morajo tako biti po zakonu cepljeni vsi psi od dopolnjenega 3. meseca starosti. Trenutna zakonodaja zahteva tudi opremljenost vseh psov s čipi in potnim listom. KLAUDIJ KASENBURGER, dr. vet. med., VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR Na cestah se odraža stanje duha v družbi Alkoholiki na cestah so problem vseh nas - Zdravljenje bolj koristno kot kazen! »Ne pristajam na to, da smo Slovenci slabi vozniki. V Švici slovenski vozniki vozijo po pravilih, v Sloveniji pa ne. Zakaj? Na cestah se torej kaže stanje duha v družbi. Če bomo čakali, da bo sistem namesto nas uredil slabo situacijo v prometu, bo trajalo dolgo. Mi moramo spremeniti sebe, svoje razmišljanje o prometu,« je na strokovnem simpoziju Dejavniki varnosti v cestnem prometu v Celju dejal Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot. Je tudi oče deklice, ki jo je pred leti zbil pijan voznik, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. »Zdaj smo tu, že naslednji trenutek pa smo lahko v prometu žrtev. Ne mislite, da se kaj takega ne more zgoditi vam.« Robert Štaba, znan po tem, da ne varčuje z besedami, kadar je govora o odnosu države do žrtev prometnih nesreč, je še pribil: »Kljub temu pa, zakaj mora neka žrtev zbirati zamaš- Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba si prizadeva za pomoč žrtvam prometnih nesreč. Med stroko in laično javnostjo je zelo cenjen. ke, da dobi protezo za nogo, ki jo je izgubila v nesreči po nedolžnem? Zakaj ni v tej državi urejeno tako, da se takšna žrtev čimprej rehabilitira in dobi nadomestek za nogo v čim krajšem času?« Na včerajšnjem simpoziju je bilo slišati kar nekaj izjav, ki bi jih morali poslušati tudi večkratni kršitelji cestno-prometnih kršitev in povzročitelji nesreč. Večurna razprava predstavnikov s področij varnosti v cestnem prometu, zdravja, gradnje in vzdrževanja infrastrukture, izobraževanja voznikov in prometnega prava je dobra podlaga za spremembo razmišljanja tistih, ki vsakodnevno sedejo za volan, ne da bi pomislili, da so za druge udeležence nevarni. Opraviti vozniški izpit, se torej usposobiti za voznika, ni dovolj. Potrebno je »nekaj več«, pravi prof. dr. Marko Polič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Ljubljana. »Zgolj obvladanje tehničnih spretnosti vožnje ne zadostuje. Usposabljanje je treba razširiti še na druge vsebine, ki odražajo staro resnico: da vozimo tako, kot živimo. Človeka lahko >po-pravimo< tako, da se bo varno vedel v prometu ali mu >odvzamemo< v prometu iz rok možnost tveganih odločitev. Prvo lahko dosežemo z ustrezno vzgojo, usposabljanjem, prisilo in drugimi metodami vplivanja, a je učinkovito le do neke mere. Drugo je v nasprotju s samo idejo individualnega prevoza, torej s samostojnim odločanjem o vožnji in individualno pobudo o tem, kakšna naj bo. Dejansko imamo v prometu razmeroma velik nadzor nad oblikovanjem vozil in cestišča, majhnega pa nad voznikom.« Prihajajoča temeljita sprememba pro- Umrl med prevozom v bolnišnico Na lokalni cesti v Ravnah pri Šoštanju se je v soboto okoli 15. ure zgodila tragična prometna nesreča. 44-letni voznik kolesa z motorjem, ki je vozil iz smeri Gaberk proti Šoštanju, je v nepreglednem ovinku zapeljal na levi vozni pas. Trčil je v 25-letno voznico osebnega vozila, ki mu je pripeljala nasproti. 44-letnik je v trčenju dobil tako hude poškodbe, da je med vožnjo v bolnišnico umrl. Petarda razcefrala prste Nekaj minut po 13. uri se je v nedeljo v Ločah huje poškodoval 43-letni moški. Temu naj bi petarda razcefrala tri prste na roki, zaradi poškodb pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. O dogodku bodo policisti na okrožno državno tožilstvo podali poročilo. Podtaknjen požar V nedeljo je na Šlandrovem trgu v Žalcu zagorela lesena uta. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci, ki so preprečili, da bi se požar razširil na bližnjo stanovanjsko hišo. Škode je za okoli 2 tisoč evrov, policisti pa so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. E o u Ú u O "C ® C o Ve, kako ključno je, da se ljudem, ki imajo težave z alkoholom, pomaga. Barbara Fidler Vilč, dr. med., spec. psihiatrije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik metne zakonodaje naj bi to vsaj malo spremenila in udarila predvsem po vinjenih voznikih. Do zdaj se je vedno izkazalo, da visoke kazni vendarle niso ključ do izločitve najhujših prekrškarjev iz prometa. »Menimo, da bi bilo verjetno primerneje, da se za posamezne kršitve vožnje pod vplivom alkohola predpiše najnižja višina globe, ki se jo da izterjati od vsakega državljana, pa čeprav v obrokih, ki pa se potem proporcionalno viša, odvisno od finančne moči kršitelja. Pri tem bi moralo biti pomembno, da se organ, ki bi odločal o odgovornosti kršitelja, ne bi omejeval le na prihodek, ki ga navaja kršitelj, temveč bi se pri odmeri globe upoštevalo vse premoženje, ki ga posameznik ima (dejansko in fiktivno),« pravi vodja Oddelka za cestni promet na celjski policiji mag. Elvis A. Herbaj. Morda bi nato tak voznik vendarle bolj premislil, ali bo sedel ponovno za volan. »Pred leti je bila pri nas opravljena raziskava, ki je pokazala, da je med vinjenimi vozniki 41 odstotkov odvisnih od alkohola, med vinjenimi vozniki povratniki (ki so bili večkrat kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola), pa je bil delež odvisnih kar 63-od-stoten. Od alkohola odvisnim voznikom ustrezno zdravljenje pomembno zmanjša verjetnost, da bodo ponovno vozili opiti,« meni Barbara Fidler Vilč, dr. med., spec. psihiatrije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Ravno povratništvo takšnih kršiteljev je že stalnica, ki je velik problem tudi na našem območju. »Zato je zdravljenje takšnih ljudi bolj učinkovito kot kazen,« dodaja prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa iz Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane in dodaja: »Poleg ostalih aktivnosti za dvig varnosti v cestnem prometu je potrebna takojšnja sprememba zakonodaje, ki bi z ustreznejšo zdravstveno selekcijo kandidatov - povratnikov pripomogla k zmanjšanju števila vinjenih voznikov za volanom, posledično pa tudi k zmanjšanju problema odvisnosti od alkohola v družbi.« Na Celjskem so se letos zgodile že tri tragične prometne nesreče. Vsaj ena se je zgodila (po naših podatkih) zaradi izjemno visoke količine alkohola pri povzročitelju, pri katerem vse kaže, da je imel z alkoholom resne probleme že dalj časa. Konec tedna pa so na našem območju pridržali kar petnajst voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Zasegli so jim pet vozil ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Gnojevka v jezeru Celjski poklicni gasilci so v soboto popoldne morali posredovati v Ločah ob Šmartin-skem jezeru. Zaradi polivanja gnojevke je prišlo do onesnaženja jezera, svoje pa je dodalo še taljenje snega. Gasilci so s tesnilnim čepom zamašili dva odtoka v jezero in nudili pomoč pri oranju brežine. Bližnji domačin je namreč preoral brežino, da gnojevka ni neposredno iztekala v vodo. Pogina rib ni bilo videti, so pa o dogodku bili obveščeni tudi inšpektorji. Foto: PGE Celje Trojica v pridržanju Trije državljani Litve so v nedeljo zjutraj na počivališču na Lopati z dvema večjima voziloma poskušali ukrasti prikolico z naloženim tovorom. Pri tem so jih zalotiti domačini, jih pregnali ter poklicali policijo. Ti so eno vozilo ustavili na avtocesti na parkirišču Zima, drugega pa na poti proti Vojniku. Vsem trem državljanom Litve so odvzeli prostost, kmalu jih bo zaslišal tudi preiskovalni sodnik. Dobili roparja Celjski kriminalisti so prijeli 18- in 22-letna moška, ki sta maja lani v Celju oropala 25-letnega Celjana. Tega sta zvabila do obzidja na Golovcu in ga pod pretvezo, da bosta kupila indijsko konopljo, fizično napadla in mu pregledala vozilo. Ukradla sta mu denarnico in telefon, nato pa pobegnila. Marca letos so ju odkrili z načrtnim zbiranjem informacij. Zoper njiju bodo podali tudi kazensko ovadbo. SŠol www.iiovitednik.coin ZSAM redno V petek, 5. marca so se člani in vabljeni gostje zbrali na redni letni skupščini združenja. Društvo deluje v celjskem okolju na strokovnih področjih: izobraževanje voznikov kandidatov, usposabljanje poklicnih voznikov, izvajanje aktivnosti vzgoje in preventive v cestnem prometu, svetovanje s področja cestnega prometa, vzdrževanja vozil za člane, pomoč z avto vleko, urejanje mirujočega prometa, priprava nove zakonodaje s področja cestnega prometa ... Da lahko Združenje šoferjev in avtomehanikov izvaja aktivnosti, se v delo vključujejo člani prostovoljci in zaposleni na združenju. Združenje razpolaga z upravnimi prostori, avto poligonom Ljubečna in motornimi vozili. Člani združenja so na Celje z skupščino skupščini pregledali poročilo izvedenih aktivnosti predsednika mag. Romana Krajn-ca za minulo leto. Izvedli so vse, kar je bilo načrtovano. Pri realizaciji Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-11 so aktivni že od samega začetka. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi inštitucijami so izvedli projekte: Bodi viden, Varnostni pas, Nihče ni odveč in Prvi šolski dan. Omenimo tudi novi projekt Alkohol res ubija, ki se je začel v letu 2009 in v katerega se je združenje aktivno vključilo kot eden od soustanoviteljev. Na temelju tega projekta se je ustanovila asociacija Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu (CIASVCP), ki je tako na lokalnem kot tudi na nacio- Štirje zlati in osem srebrnih logikov Dijaki I. gimnazije v Celju nadaljujejo tradicijo uspehov iz logike, saj so na 24. državnem tekmovanju, ki je bilo 6. marca, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, dosegli odlične rezultate: štiri zlata in osem srebrnih priznanj. Najboljša med njimi je bila Vida Papler, dijakinja 2. letnika, ki je dosegla odlično drugo mesto. Z drugim me- stom med 170 tekmovalci iz drugega letnika je osvojila drugo nagrado in s tem udeležbo na poletnem taboru, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Prav tako odlični logiki z zlatimi priznanji so še Matic Skočir iz 3. letnika ter Eva Breznik in Tomaž Stepišnik Perdih, oba dijaka 4. letnika. Izmed 173 dijakov v kategoriji 1. letnikov je srebrno priznanje prejela Ana Marija Plaznik Šporin, med dija- ki 2. letnikov so srebrna priznanja osvojili še Matej Hrlec, Sara Koprivnik, Urban Ma-rovt, Janja Srabotnik in Kornelija Volarič. Med 84 dijaki 3. letnikov pa sta srebrno priznanje prejela Jaka Koz-melj in Urban Ulrych. Za navdušene logike je na šoli organiziran krožek iz logike, kjer se dijaki pripravljajo na tekmovanje, ki ga že nekaj let vodi mag.Tanja Veber, profesorica matematike. NP Večer domače glasbe in humorja nalnem nivoju že dobro znana. Seveda pa je združenje aktivno tudi v družbenem smislu. Člani so se udeležili izleta na slovensko obalo. Kapitan ladje jih je popeljal po celotni slovenski obali. Udeležili so se tradicionalnega druženja ZŠAM na Rogli. V času kostanja so imeli kostanjev piknik in še bi lahko naštevali. Seveda je ZŠAM Celje zelo dobro poznano po njihovih uniformiranih članih. Le-ti sodelujejo na vseh skupnih aktivnostih, ker na združenju pravijo, da brez uniforme ni »pravega« združenja. Skupščino so zaključili s pregledom finančnega stanja, sprejemom novih članov organov združenja za novo mandatno obdobje in planom dela za to leto. AB Društvo upokojencev Slivnica pri Celju in Gorica pri Slivnici je nedavno pripravilo že 13. večer domače glasbe in humorja. Njihov predsednik Ernest Zi-danski je povabil več skupin in posameznikov, s tem pa poskrbel za različne glasbene in pevske okuse. Tako so tokrat povabili ljudske pevce z Žusma, s Prevorja in iz Škocjana, harmonikarje Roka, Žana in Janija, klarinetista Jureta, humorista »veselega Svetnčana«, odličnega imitatorja Helene Blagne, duo Deka, ansambel Polet in Mlade korenjake, ki so obiskovalce zabavali še v neuradnem delu. Trud slivniških upokojencev je s svojim obiskom počastil župan Občine Šentjur Štefan Tisel, Zidanski pa se je na koncu zahvalil vsem za pomoč in podporo. Svojima predhodnikoma Martinu Cmoku in Štefanu Doberšku je v znak hvaležnosti za večletno prizadevno delo vse od same ustanovitve društva podelil priznanje in darilo. Za dobro voljo in prepletanje vodilne niti je odlično poskrbel tudi tokrat domačin Gašper Jelen. MR Tašča.com v Novi Cerkvi Žene so presenetili s šopki zvončkov. ■K ■ V ■ ■ ■ V ■ Brezplačno merjenje in šopek Krajevna organizacija Rdečega križa Braslovče organizira vsako prvo nedeljo v mesecu za vse občane merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Kot je povedala predsednica KORK Braslovče Nika Udrih, so ta mesec, glede na to, da so merjenje opravljali dan pred 8. marcem, dnevom žena, zanje to storili brezplačno in jih obdarili s šopkom pomladnega cvetja in najlepšimi željami. Meritve sta opravljali Maca Košak in Marija Donko v sodelovanju s prostovoljkami. Vabilu na merjenje se je odzvalo veliko občank in občanov. TT Turistično društvo Nova Cerkev vsako leto povabi v goste humoristično skupino KUD Veseli oder iz Mi-hovc pri Veliki Nedelji. Tokrat so se domačemu občinstvu predstavili s komedijo Tašča.com. Zgodba pripoveduje o štiričlanski družini, ki živi v enem od mariborskih blokov, k njim pa se začasno priseli babica, moževa tašča, ki prihaja iz Prlekije in ni navajena na mestno življenje. Hkrati je »namazana z raznimi žav-bami« in spretno krmari med družinskimi člani. Ob njenih prigodah in nezgodah najbolj kratko potegne zet, ki mu je tašča največji trn v peti. Čeprav sprva tudi vnukinji nista veseli njenega prihoda, ju babica Jula neverjetno hitro dobi na svojo stran, saj zna kljub svoji starosti in podeželskemu načinu življenja, spretno reševati ljubezenske težave obeh, hkrati pa zna poskrbeti tudi zase. V nabito polni dvorani POŠ Nova Cerkev so se gledalci nasmejali do solz, ob komičnih pripetljajih pa zgodba prinaša še vrsto sporočil, ki so pritegnila pozornost gledalcev vseh generacij. Glede na veliko povpraševanje in zanimanje gledalcev, organizatorji za prihodnje leto načrtujejo dve uprizoritvi, saj tokrat v dvorano niso uspeli priti vsi, ki so si igro želeli ogledati. SANDRA ČATER www.novitednik.comwww.radiocelje.com Z glasbo in prvo Marušino razstavo v pomlad OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je v četrtek pripravila prikaz glasbene dejavnosti na šoli. Naslovili so jo Z glasbo v pomlad. Nastopili so šolski pevski zbori, komorna skupina, šolski rok bend, solisti in gosti. Prireditev so obogatili z odprtjem razstave likovnih del učenke 8. a razreda Maruše Gorinšek. To je prva samo-stoj na razstava nadarjene učenke. Maruša rada riše že od zgodnjega otroštva: »Navdihnila me je sestra, ki je tudi rada risala. Potem sem si kupila prve barve, prerisovala iz knjig, opazovala naravo in jo poskusila upodobiti.« V šoli so njeno ustvarjalnost ves čas podpirali. »Najbolj me je vzpodbujala mentorica Nada Hrovat. Če mi kaj ni šlo, se nikoli ni jezila,« jo pohvali Maruša. Maruša Gorinšek Otroški pevski zbor OŠ Ob Dravinji Za razstavo je slike izbrala skupaj z mentorico. Pravzaprav gre za neke vrste pregledno razstavo, saj je mogoče videti slike, ki jih Maruša naredila vse od leta 2006 dalje. Se pa na razstavi tudi dobro vidi, kaj ima mlada li-kovnica najraje: naravo in živali. »Večina mojih slik je realističnih, včasih pa se odločim tudi za nadrealistični slog, tako da samo jaz razumem, kaj sem naredila,« opi- še svoja dela. Čeprav rada gleda in občuduje slike priznanih slikarjev, skromno pripomni: »Veliko pri 13 letih še ne vem, a se učim.« Slikarstvo je njeno veselje, njen hobi. O tem, da bi se mu nekoč v prihodnosti povsem posvetila, sploh ne razmišlja. »Rada bi naredila še kakšno razstavo, to že, poklicno pa se s slikarstvom ne bi ukvarjala. To je moj hobi,« je (zaenkrat) prepričana. MBP Smradek na OŠ Hudinja V okviru državnega praznika smo kot vsako leto na OŠ Hudinja pripravili krajšo prireditev. Odigrali smo gledališko igro Smra-dek, katere avtorica je Svet-lana Makarovič. Igrico naj bi pripravili učenci 8. razredov pri izbirnemu premetu, ker pa je bilo le-teh premalo, sta učiteljici prosili za sodelovanje še nekaj učencev iz 6. in 9. razredov. Z vajami smo začeli z začetkom šolskega leta ter pridno vadili vse do predstave. Ker je besedilo zabavno, smo se ga vsi hitro naučili, pa tudi igra nam je šla od rok. Na nastopu smo se vsi odrezali odlično in poželi velik aplavz. V imenu igralskega zbora se zahvaljujem našima men- toricama Heleni Klemen ter Karmen Hrastnik Koštomaj. Dajali sta nam napotke pri igranju in nas priganjali pri učenju besedila. Zahvala gre tudi učiteljema Boštjanu Štihu, ki je odlično poskrbel za glasbo in ozvočenje, in Magdaleni Klarer, ki je s svojo umetniško skupino ustvarila čudovite kulise, ter nenazadnje še vsem učiteljem, ki so kakor koli pomagali pri nastajanju predstave. Pozabiti pa ne smemo ravnatelja Jožetu Berku, ki dovoljuje in spodbuja razvijanje mladih igralskih talentov. MARUŠA TURNŠEK Taborniki na Gori Oljki Za zaključek počitnic je 33 medvedkov in čebelic z 8 vodniki taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja in čete Zelenega zlata Polzela uživalo na tridnevnem zimovanju v planinskem domu na Gori Oljki. Tema zimovanja je bilo vesolje, zato so si najmlajši najprej izbrali in izdelali planet za bivanje, prave vesoljske tipalke in vesoljski nakit. Bivanje so popestrili s taborniškimi veščinami, se preizkusili v orientaciji, na odprtem ognju pripravili sladico, s predstavniki Turističnega društva Polzela spoznavali zanimivosti Gore Oljke in bližnje okolice. Na skupnem druženju, čeprav je bilo snega le za vzorec, ni manjkalo veselja, dobre hrane in prijetne družbe. TT, foto: Sini www.radiocelje.com 20 NASVETI NOVI TEDNIK ZDRAVJE - NASE BOGASTVO PRAV(N)I KORAKI Je šlo za odvetnikovo napako? Sprememba življenjskih navad - 2. Vprašanje: Na delovnem mestu sem si leta 2000 zlomil roko. Odvetnik mi je napačno zastavil zahtevo za odškodnino. Bila je civilna tožba zoper podjetje, kjer sem delal. Ker pa podjetje ni bilo krivo, sem ostal brez odškodnine, čeprav sem bil zavarovan. Zanima me, ali moram plačati svojega odvetnika, čeprav sem tožbo izgubil zaradi nepravilno vložene tožbe. Vse stroške do sedaj sem moral plačati sam, celo odvetnika, ki je na sodišču zastopal zavarovalnico. Ali lahko zahtevam, da mi moj odvetnik izplača odškodnino, ker ima vsak primer odgo-vornostno zavarovan? Odgovor: Odvetnikova odškodninska odgovornost se presoja po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika, ki veljajo za mandatno pogodbo in po specialnih določilih Zakona o odvetništvu. Na podlagi navedenih zakonov je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Kodeks odvetniške poklicne etike določa, da mora odvetnik vestno in požrtvovalno zastopati stranko in uporabiti zanjo vsa možna in dopustna zakonita sredstva. Ker opravljajo odvetniki dejanja, pri katerih se od njih zahteva posebno strokovno znanje, morata biti njihovo znanje in skrbnost toliko večja od znanja in skrbnosti povprečnega človeka. Držati se morajo strokovnih norm in temeljnih načel ter ravnati z večjo skrbnostjo, to je po pravilih stroke in običajih (t.i. skrbnost dobrega strokovnjaka). Ali je odvetnik ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, se na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja v vsakem posameznem primeru. Če je v vašem primeru odvetnik zahtevek napačno zastavil in za to ni imel utemeljenega, opravičljivega razloga, ki bi temeljil na strokovni oceni, potem je mogoče zaključiti, da ni ravnal kot dober strokovnjak. S tem je odgovoren za nastalo škodo. Nastanek škode kot posledico napačnega, nevestnega ravnanja odvetnika boste morali kot oškodovanec dokazati vi. Dokazati boste morali predvsem, da bi s pravilno postavljenim zahtevkom, podanimi navedbami in predlaganimi dokazi v pravdi uspeli. Torej, da bi uspeli, v ko- likor bi odvetnik ne ravnal napačno. Kot ste pravilno navedli, ima vsak odvetnik zavarovano odgovornost za kritje škode, ki nastane zaradi odvetnikove hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih. V kolikor je mogoče, bi se bilo z odvetnikom smiselno dogovoriti, da vam posreduje podatke o zavarovanju odgovornosti in nato na zavarovalnico naslovite zahtevek za izplačilo nastale škode. V nasprotnem primeru zahtevek naslovite neposredno na odvetnika, ki ga je dolžan posredovati zavarovalnici. V kolikor bi zavarovalnica zahtevek za izplačilo odškodnine zavrnila, vam preostane izterjava odškodnine po sodni poti. V zvezi s plačilom storitev predlagam, da se v izogib morebitnemu sodnemu postopku izterjave in s tem dodatnim visokim stroškom z odvetnikom najprej skušate dogovoriti tudi za oprostitev plačila odvetniških storitev. Sicer pa, da stroške poravnate. V zahtevku za izplačilo odškodnine boste namreč lahko od odvetnika oz. od zavarovalnice zahtevali povrnitev vse škode, ki vam je nastala kot posledica njegovega napačnega ravnanja, torej tudi povrnitev stroškov odvetniških storitev, ki jih sicer v primeru pravilnega postopanja odvetnika ne bi nosili vi. V vsakem primeru svetujem, da se pred tem še osebno posvetujete s pravnim strokovnjakom, ki bo lahko le na podlagi vseh listin in podatkov realno ocenil, ali so in kolikšne sploh so možnosti uspeha, sicer vam utegnejo nastati le dodatni stroški postopka. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Vprašanje: Sem srčni bolnik in zdravniki mi priporočajo spremembo življenjskih navad. V zdravilišču v Šmarjeških toplicah so mi povedali marsikaj, doma pa je težje. Ali mi lahko svetujete, kako naj ravnam? Ali bi pomagalo, če se vključim v društvo srčnih bolnikov? Odgovor: Če ste ugotovili, da ste še kar aktivni in sposobni za različna opravila, povečajte svoje aktivnosti in analizirajte svojo prehrano. Če pa ugotovite, da zmorete večje napore in še te brez težav, vam lahko le čestitam, saj ste precej aktivni, vaše zdravje in počutje pa je dobro, zato nadaljujte s takšno fizično aktivnostjo in uživajte hrano, bogato s sadjem in z zelenjavo, minerali, balastnimi snovmi in revno z maščobami živalskega porekla. Priporočam vam le omega 3 maščobne kisline za srčne bolnike, oljčno ali avokado-vo olje. Ob tem so pomembne tudi oblike rekreacije in vaj, ki jih lahko redno izvajamo in nam bodo v veselje. O zdravem načinu življenja govorimo, če vsak dan spimo po 8 ur in če smo fizično aktivni vsaj po 30 minut. Takšna rekreacija naj vključuje sprehode, hitro hojo, telovadbo, kolesarjenje itd. Frekvenca srca naj ne presega 60% maksimalne. 1 uro pa naj traja tek ali kolesarjenje, kar pa izvajamo 3-krat na teden. Ob tem pa naj frekvenca srca doseže 7585% maksimalno dosežene med obremenitvijo. Ameriška študija je dokazala, da ljudje oziroma tudi bolniki, ki se redno re-kreirajo s hitro hojo vsaj 3-krat tedensko, za 40% znižajo ogroženost za nastanek bolezni srca in ožilja in izboljšajo svojo prognozo (Boston Study, 1996 - študija je trajala 8 let). Tisti pa, ki se ukvarjajo z bolj in- Poraba kalorij med posameznimi aktivnostmi v eni uri: Sedenje, gledanje TV: 100 ccal delo po hiši: 150-250 ccal sprehajanje: 210ccal vrtnarjenje: 300-450 ccal počasna hoja v hrib: 300 ccal hitra hoja: 420-480 ccal planinarjenje: 600-1080 ccal kolesarjenje (10 km) : 300 ccal ples - angleški valček: 350 ccal plavanje: 360-500 ccal tenis: 480 ccal alpsko smučanje: 500-600 ccal smučarski tek: 560-1020 ccal tenzivnimi športi, kot so na primer tek, tenis, aerobika ... še dodatno znižajo nevarnost za nastanek srčnih bolezni. Pri teh je študija pokazala celokupno znižanje za 60%. Zato je tudi počasen sprehod je boljši kot nič. Redna fizična aktivnost prinaša veliko pozitivnih stvari, zato ne odlašajte. Če ste srčni bolnik, se vključite v Koronarni klub Celje, ki ima sedež v Gregorčičevi ulici 6, nasproti zdravstvenega doma. Pod kontrolo usposobljenih vaditeljev boste doživeli spremembe, ki vas bodo pozitivno presenetile! Vključite se med aktivne člane, ki skrbijo za svoje srce vsak dan! Pokličite na tel. št. 03 548 41 85. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. S smučarskim tekom lahko porabimo tudi več kot tisoč kalorij. (Foto: SHERPA, arhiv NT) RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ve U e in male ýoápodinje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročem ^ kompletov treh knjip v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovanskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod --(+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajna mešanica po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam Podpis: KUHAJMO SKUPAJ Fižol brez stranskih učinkov Vam primanjkuje beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, aminokislin, lecitina, kalija, kalcija, fosforja, železa? Vse to vsebuje fižol. In če bi morali našteti nekaj vrst? Češnjevec, tetovec, sivček, hm, potem pa je že malo težko, kajne ... Fižol sodi med stročnice in kar težko je verjeti, da je na svetu znanih približno 13 tisoč vrst stročnic. To so tudi nam znani grah, bob, leča in čičerika. Ampak ker se radi držimo preizkušenih in znanih, bo fižol najbolj pogosta izbira. Na krožnikih se žal ne znajde preveč pogosto, saj ga zaradi znanih stranskih učinkov marsikdo raje preskoči in izbere kaj drugega. Napenjanje, vetrovi in s tem povezane neprijetne situacije v družbi zagotovo niso nekaj, kar bi želeli. Zato nas je v sredini oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje vodilo vprašanje, kako skuhati fižol, da tega ne bo ali bo vsaj v blagi obliki. Saj poznate tisto, ko se doma pripravi okusna jed, ki vsebuje fižol in po obroku domači stokajo, da imajo težave, medtem ko jih po fižolo-vi jedi kje drugje nič ne muči. Kako se torej lotiti zadeve? Naše poslušalke so bile polne preizkušenih nasvetov. 1. Fižol zvečer namočimo v hladni vodi, vodo zjutraj odlijemo in nalijemo svežo, hladno vodo. Dodamo lovor, 2-3 stroke česna, posolimo in kuhamo ob počasnem vret- ROŽICE IN CAJCKI Vas daje revma? - 2. Nadaljujemo z domačimi pripravki zoper težave, ki jih povzroča revmati-zem. Nekateri se ne zavedajo, da imajo večino učinkovitih naravnih pomagal doma pri roki. Lovor, rožmarin, zeljni listi, česen, hren . Do velike noči je še slabe tri tedne, a če nas mučijo revmatične tegobe, si hren (Ar-moracia rusticana) naribajmo kar takoj. Ko smo to storili, ga dobro zmešajmo z domačo svinjsko mastjo in mazilo nanesemo na boleča mesta. V ljudskem izročilu si pri revmatičnih bolečinah pomagajo tudi z masažami s kvalitetnim olivnim oljem, v katerega dodajajo različna zelišča oz. začimbe. Obneslo naj bi se denimo olivno olje, v katerega namočimo cvetove majarona (Origanum maiorana) in ga pustimo stati tri tedne na sončnem mestu. Boleče sklepe lahko mažemo tudi s česno-vim oljem: v 1 litru olivnega olja namakamo 5-6 tednov 6 olupljenih in stolče-nih strokov česna (Allium sativum). Če nam na domačem vrtu poganja lučnik (Verbascum), si pripravimo lučnikovo olje: v 1 liter olivnega olja namočimo za 3 tedne 10 žlic posušenih cvetov. Prav dostojno olje za masažo bolečih delov pri rev-matizmu lahko naredimo tudi iz lovorja (Laurus nobi-lis): 20 gramov zdrobljenih lovorjevih listov prelijemo z 1 dcl olivnega olja in pustimo stati 1 teden. Vsak dan pretresemo. Na podoben način si lahko pripravimo tudi rožmarinovo olje (Rosma- Piše: PAVLA KLINER rinus officinalis). Kot koristno se izkaže tudi laneno (Li-num usitatissium) olje. 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT J2/252 32 55,01 /519 35 !5'4 www.pirnat.si Privoščimo si kopel iz lovorjevih listov. Bolečine pri revmatizmu nekateri preganjajo tudi z na-tiranji z različnimi tinkturami. Ljudsko izročilo na piedestal postavlja tinkturo iz divjega kostanja (Aesculus hippocastanum): v 1 litru domačega žganja vsaj 2 meseca namakamo 3 žlice olup-ljenih in zrezanih plodov. Pri hudih bolečinah sklepov se za zelo učinkovito izkaže na-tiranje z rožmarinovo tinkturo oz. cvetom: 20 gramov posušenih rožmarinovih listov namočimo v 100 mili-litrov domačega žganja. S tekočino večkrat masiramo prizadeta mesta. Podobne učinke bomo dosegli tudi s tinkturo iz brina (Juniperus communis), jetičnika (Veronica officinalis) ali hrena. Za vtiranje pri revmatičnih težavah si lahko pripravimo tudi domače mazilo iz drevesne smole rdečega bora (Pinus sylvestris) ali kakšnega drugega iglavca, denimo smreke (Picea abies), be- le jelke (Abies alba), macesna (Larix decidua): 1 zvrhano jedilno žlico smole raztopimo v 5 žlicah sveže svinjske masti, pustimo, da se ohladi, in ta postopek še dvakrat ponovimo, nato pa tekoče mazilo odcedimo v lončke. Če bolj kot v raznih vtira-njih in natiranjih uživate v kopeli, si lahko pripravite tudi to. Prijala vam bo kopel z dodatkom angelike (Angelica archangelica): v 1 litru vode kuhamo 10 minut pest korenin ali semen in listov. Kopel si lahko pripravimo enkrat na dan, ne sme pa trajati več kot 3 minute. Odlično se obnese tudi kopel, ki smo ji dodali nekaj lovorjevih listov ali pa prej pripravili lovorjev prevretek in ga dodali kopeli. Za kopeli rok in nog uporabimo črni ribez (Ribes nigrum): v 1 litru vode 5 minut kuhamo 3 žlice svežih ali posušenih listov in prevretek dodamo kopeli. Kakopak godi tudi rožmarinova kopel: v 1 litru vode 5 minut kuhamo 3 žlice vejic in čaj dodamo kopeli za roke in noge. Kdor prisega na moči zelja, si lahko pripravi obkladek iz zel-natih listov, ki ga je toplo priporočal Simon Ašič: liste očistimo večjih reber, jih zvaljamo in potopimo za nekaj sekund v vročo vodo, nato jih v 2 ali 3 plasteh za 4 ure čez dan ali čez noč položimo in pritrdimo na boleče mesto. ju približno eno uro (poslušalka Marija). 2. Fižol zvečer namočimo v mlačno vodo, ki jo zjutraj odlijemo in znova prilijemo mlačno vodo. Obvezno dodamo 2 stroka česna (poslušalka Lojzka). 3. Čez noč namočen fižol damo kuhat v isti vodi, v kateri se je namakal. Dodamo lovor, kumino, čebulo in česen ter počasi kuhamo (poslušalka Jožica). 4. Čez noč namočen fižol v isti vodi kot se je namakal damo kuhat in ga skuhamo do polovice (poskusimo po pol ure). Odlijemo vodo in zalijemo s svežo, mlačno vodo. Dodamo sol, 2-3 stroke česna, lovorjeve liste, kumino (lahko je mleta) in poper v zrnju (poslušalka Dragica). 5. Fižol vedno kuhamo v loncu in ne v posodi. Počasi mora vreti uro in pol. Vode mora biti vedno vsaj tri prste nad fižolom, če povre, jo dolijemo. Posoda naj bo dobro pokrita (poslušalka Marija). 6. Fižol operemo v mrzli vodi, nato ga damo (kar brez namakanja) kuhat v mlačno vodo. Dodamo še 2-3 stroke česna in naj počasi vre (poslušalka Karla). 7. Fižol naluščimo, preberemo in ga namočimo v vodo, kjer naj bo 3 ure. Po tem ga damo kuhat skupaj s česnom, malo solimo in kuhamo uro in pol do dve uri (poslušalka Sabina). • "AST m ^ - Œ1 L* NAPOVED ★ * Tudi divji kostanj pomaga pri rev-matizmu. Torek, 16. marec: Luna že zjutraj vstopi v Ovna in bo v skladnem položaju z Marsom. Energičnosti in prodornosti res ne bo primanjkovalo. Še posebej svež pretok energije bodo čutili ognjeni znaki (Ovni, Levi in Strelci). Pretiravati le ni treba, kajti sledila bo Luna tudi v bolj napetem odnosu s Saturnom in Plutonom. Lahko naletite na kakšne ovire, zato je treba na pomoč poklicati tudi strog razum! Sreda, 17. marec: Venera bo na isti stopinji kot Luna, izkoristite dan za prijetna srečanja v dvoje, lahko pa tudi prijateljska - prijetno bo! Kasneje se sreča Sonce s Plutonom, kar je pomemben aspekt zlasti na poslovnem področju. Preučiti je treba vse možnosti, kako napredovati. Sonce izraža vitalno energijo in se v Ribah izraža čustveno, Pluton pa uravnava z nezavednim, zato se lahko zadeve obrnejo v nepričakovane smeri. Merkur vstopa v Ovna, kjer ostaja vse do 3. aprila, malo kasneje tvori pozitiven aspekt z Marsom, kar močno veča energijo. Povečana bo odločnost, v negativnem smislu pa nepotrpež-ljivost, zato je treba paziti, da se ne podre vse, kar je bilo načrtovano v preteklosti. Četrtek, 18. marec: Merkur bo zelo skladen z Marsom, kar je odličen vpliv, saj kaže na usklajenost aktivnosti z miselno energijo. Kljub temu, velja svarilo! Venera bo v opoziciji s Saturnom, zato velja previdnost. Odnosi bodo zelo izpostavljeni, tudi vsa razmerja, ki so bila v preteklosti na prepihu ali so kako drugače nerazrešena. Luna pozno popoldne vstopi v Bika in prinaša bolj umirjeno energijo. Petek, 19. marec: Skladen položaj Lune s Plutonom in z Jupitrom prinaša lepo energijo, ugodno za lepo napredovanje na želenih področjih. Primerno za obnovo stikov, sodelovanje bo kvalitetno, delovni rezultati zadovoljivi. Sobota, 20. marec: Aktiven, dinamičen in zanimiv dan. Naj se vam ne mudi preveč, hitite počasi! Merkur bo v kvadratu s Plutonom, previdnost ne bo odveč, še posebej v načinu komunikacije. Še bolj upoštevajte norme, pravila in avtoriteto. Sonce vstopi v Ovna in se pridruži Veneri in Merkurju. Odlično za vse začetke. Ta dan se konča leto Marsa in začenja Sončevo leto, ki bo še močneje izpostavljeno zaradi Marsa v Levu vse do junija. Leto bo naklonjeno napre- Zdaj imate nasvetov za en teden, če boste le vsak dan kuhali fižol. Da ne bo preveč dolgočasnega okusa, se priporoča dodatek ocvirkov, dobrodošla družba na krožniku so zelje, repa, krvavice in pečenice, v sezoni tudi redkvica. In stranski učinki fižola? Kar nekaj poslušalk je potrdilo, da je to domače zdravilo za črevesje. Ugotavljale so, da vetrovi in plini morajo ven, da je to normalno in dobro. Seveda je najbolj enostavno, da takrat, ko jeste fižol, pozabite na družabnost v zaprtih prostorih in se odpravite v naravo. In s tem boste naredili še nekaj zase -rekreacije in svežega zraka ni nikoli preveč. NL dovanju, pozitivnemu razmišljanju, ustvarjanju in kreativni energiji. Nedelja, 21. marec: Luna vstopi v razigrana Dvojčka in vzpodbuja potrebo po izmenjavi mnenj, različnih stikih, krajših poteh. Na mestu ne boste dolgo zdržali, ustrezala vam bo dinamika. Bodite čim bolj aktivni, saj se boste le tako dobro počutili. Sonce v prijetnem položaju z Marsom bo otoplilo vse, čustva bodo silovita, energija in tudi potreba po razkošju in uživanju bodo povečane. Ponedeljek, 22. marec: Položaj Lune in Venere je zelo naklonjen zračnim in ognjenim znamenjem. Obeta se pestrejše družabno življenje. Zaradi Sonca v opoziciji s Saturnom je treba previdnost povečati na vseh področjih. Napeta energija ne prinaša nič dobrega, če ni potrpežljivosti in tolerance. Vpliv moške energije in avtoritete je zelo povečan. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE Z BETONSKIMI KVADRI, ZIDANJE KAMNITIH ŠKARP, IZDELAVA VSEH VRST FASAD, POLGANJE CESTNIH ROBNIKOV, BETONIRANJE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; ARBETE GRADBENIŠTVO, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., PEČOVJE 9, 3220 ŠTORE ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE VSEH VRST FASAD, POLAGANJE TLAKOV-CEV IN ROBNIKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; ARBETE GRADBENIŠTVO, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., PEČOVJE 9, 3220 ŠTORE ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE VSEH VRST FASAD, POLAGANJE TLAKOV-CEV IN ROBNIKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; ARBETE GRADBENIŠTVO, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., PEČOVJE 9, 3220 ŠTORE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, NABAVA IN TRANSPORT MATERIALA IZ SKLADIŠČA V OBRAT, AVTOGENO REZANJE PLOČEVINE IN CEVI PO NAČRTIH ALI ŠABLONAH, POPRAVLJANJE NAPAK NA ODLITKIH IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA; NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE KLJUČAVNIČARSKA DELA - M/Ž; VARJENJE S CO2, IZDELAVA IN MONTAŽA BALKONSKIH OGRAJ IN IZDELKOV IZ JEKLA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.3.2010; SIMK KLJUČAVNIČARSTVO SILVESTER KRESNIK S.P., IVENCA 2, 3212 VOJNIK ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE Z BETONSKIMI KVADRI, ZIDANJE ŠKARP, IZDELAVA VSEH VRST FASAD, POLAGANJE CEMENTNIH ROBNIKOV, BETONIRANJE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2010; ZIDARSTVO IN FASADERSTVO BEQIR TELAKU S.P., KOVINARSKA ULICA 20, 3220 ŠTORE VOZNIK VOZNIK KOMBIJA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2010; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UROŠ GOSTENČNIK S.P., ŠKOFJA VAS 28, 3211 ŠKOFJA VAS OBDELOVALEC LESA EMBALER - M/Ž; OBLIKOVANJE, SESTAVLJANJE, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE RAZLIČNIH VRST LESENIH KONSTRUKCIJ IN OPREME, TESARSKA DELA PRI EMBALIRANJU IZDELKOV, NATOVARJANJE IZDELKOV, SKLADIŠČENJE GOTOVIH IZDELKOV SKLADNO Z NAVODILI, NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA; NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE FRIZER FRIZER - M/Ž; SAMOSTOJNI FRIZER, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.3.2010; DOK D.O.O.; DOK D.O.O., PE FRIZERSKI SALON DOK 2, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC METRAŽNIH TKANIN - M/Ž; PRODAJA METRAŽNIH TKANIN IN POZAMENTERIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; PAPILLON TRGOVINA IN PROIZVODNJA, UVOZ, IZVOZ, D.O.O., KOCBEKOVA CESTA 15, 3202 LJUBEČNA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE UČITELJ ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ - MJ Ž; IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI UČENCEM S POSEBNIMI POTREBAMI, KI IMAJO ODLOČBO O USMERITVI IN OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V SKLADU Z LDN, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 20.3.2010; OSNOVNA ŠOLA HUDINJA, MARIBORSKA CESTA 125, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; OBDELAVA IN REALIZACIJA NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, EKSTERNA LOGISTIKA, SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV, TEKOČE SPREMLJANJE VSEH PREDPISOV, REŠEVANJE REKLAMACIJ KUPCEV, SPREMLJANJE TRŽNEGA DELEŽA PODJETJA, KONKURENCE, PRIPRAVA PODATKOV ZA IZDELAVO PLANOV, SPREMLJANJE GIBANJA PRODAJNIH CEN, ORGANIZACIJA METOD IN SREDSTEV KOMUNIKACIJE S TRGOM; NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATER - SPECIALIST V / VI PPD2 ( E018015) - M/Ž; SPECIALISTIČNO ZDRAVLJENJE, SVETOVANJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, ITD.; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.3.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO ELEKTROMONTER MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELEKTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO FRIZER FRIZER V TRG. CENTRU POLZELA - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA - STRIŽENJE, BARVANJE, FENI-RANJE, PODALJŠEVANJE LAS ITD ...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.3.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V ZOBNI AMBULANTI ZA ODRASLE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE KUHAR KUHARICA - M/Ž; PRIPRAVA SLAŠČIC, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.3.2010; SLAŠČIČARNA POLONCA POLONA BASTELJ S.P., SAVINJSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONjlCË* KLJUČAVNIČAR STROJNI MEHANIK, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2010; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE TRGOVINE, ADMINISTRATIVNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 24.3.2010; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE GRADBENI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA PVC OKEN IN VRAT NA TERENU, IZDELAVA PONUDB, SPREMLJANJE TRŽIŠČA, PRODAJA NA TUJEM TRGU, PRODAJA NA SEJMIH, IZMERE NA OBJEKTIH; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.4.2010; MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FURMAN S.P., BEZINA 90, 3210 SLOVENSKE KONJICE GRAFIČAR POTNIK NA TERENU - M/Ž; PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, OBISK STRANK NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.3.2010; TISKARNA PETRIČ, BRANKO PETRIČ S.P., TOVARNIŠKA CESTA 8, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU~ KLEPAR-KROVEC TESAR KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA IN TESARSKA DELA NA STREHI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. DO 31.12.2010, 27.3.2010; STAVBNO TESARSTVO, KROVSTVO, KLEPARSTVO SILVESTER VERHOVŠEK S.P., MAISTROVA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; TRANSPORT BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 19.3.2010; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR FRIZER FRIZER - M/Ž; VSA DELA V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2010; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., CANKARJEVA ULICA 21, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOČITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI; NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE ŠENTJUR, ULICA DUŠANA KVEDRA 45, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE SPECIALIST VETERINAR - M/Ž; VETERINAR V AMBULANTI IN NA TERENU, UMETNO OSEMENJEVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2010; VETERINARSTVO ŠENTJUR D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 12, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH ZIDAR ZIDAR - M/Ž; IZVAJANJE VSEH ZIDARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.4.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STROJNIK PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA ELEKTROMATERIJALA IN MATERIJALA ZA VODOVOD IN CENTRALNO, NEDOLOČEN ČAS, 18.3.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROMEHANIK SERVISER BELE TEHNIKE - M/Ž; POPRAVILO BELE TEHNIKE IN HLADILNE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 18.3.2010; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER CENTRALNEGA OGREVANJA - M/Ž; SAMOSTOJNA DELA NA MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA IN POMOŽNA DELA PRI KLJUČAVNIČARSTVU, IZDELAVA OGRAJ IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.3.2010; KLJUČAVNIČARSTVO JERIČ FRANC JERIČ S.P., STRMEC PRI SV. FLORIJANU 50, 3252 ROGATEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž; VZDRŽEVANJE KMETIJSKIH STROJEV, VINOGRADOV IN ŠPORTNIH POVRŠIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.3.2010; AMON VINARSTVO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. PODČETRTEK, OLIMJE 24, OLI-MJE24,3254 PODČETRTEK FRIZER FRIZER - M/Ž; OBLIKOVANJE ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH PRIČESK (STRIŽENJE, BARVANJE, SPENJANJE, MASAŽA LASIŠČA), MANIKURA, LIČENJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.3.2010; FRIZERSKI STUDIO LAS ART SIMONA KOS S.P., TRG 1, 3252 ROGATEC NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 20.3.2010; AMON VINARSTVO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. PODČETRTEK, OLIMJE 24, OLIMJE 24, 3254 PODČETRTEK NATAKAR - M/Ž; SPREJEM NAROČIL ZA HRANO IN PIJAČO, STREŽBA HRANE IN PIJAČE, SVETOVANJE PRI IZBIRI, DOKONČANJE JEDI PRED GOSTI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRANA JEDI V SKLADU Z JEDILNIKOM, PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, NADZOR NAD ROKI TRAJANJA ŽIVIL, ZAGOTAVLJANJE ČISTOČE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR - M/Ž; SPREJEMANJE, UREJANJE IN POTRJEVANJE REZERVACIJ, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, SESTAVLJANJE RAČUNOV, DAJANJE INFORMACIJ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA ORGANIZATOR POSLOVANJA V GOSTINSTVU (VSŠ) VODJA KUHINJE - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN NADZIRA DELO V KUHINJI, NAROČANJE MATERIALA, SESTAVA JEDILNIH LISTOV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VZDRŽEVALEC I. - M/Ž; NAČRTUJE, ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO VZDRŽEVANJA, VZDRŽUJE OBJEKT, OPREMO IN NAPRAVE, NABAVLJA MATERIAL, NADZIRA DELO ZUNANJIH IZVAJALCEV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA TURIZEM (VS) VODJA RECEPCIJE - M/Ž; ORGANIZIRA, VODI IN NADZIRA DELO V RECEPCIJI, SPREJEMA IN POTRJUJE REZERVACIJE, SESTAVLJA OBRAČUNE, SPREJEMA PLAČILA, REŠUJE PRITOŽBE; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; COLUMEN, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRG SVOBODE 26, 2310 SLOVENSKA BISTRICA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.4.2010; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA DENTALNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 27.3.2010; DENTAL ŠRIMPF IN DRUGI, ZOBNA ORDINACIJA IN DRUGE STORITVE, D.N.O., SONČNA ULICA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SOBARICA - M/Ž; UREJANJE, POSPRAVLJANJE, ČIŠČENJE SOB S KOPALNICAMI, NASTANITVENEGA DELA OBJEKTOV, OPREME, PREGLED FUNKCIONALNE IZPRAVNOSTI NAPRAV V SOBAH. POSTI- LJANJE, NAMEŠČANJE BRISAČ IN POTROŠNEGA MATERIALA. PREVZEM IN SHRANJEVANJE PERILA IN DROBNEGA INVENTARJA. PREVZEM IN ODDAJA OSEBNEGA PERILA GOSTOV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE AVTOMEHAN-SKIH DEL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.3.2010; MINS NO 1 D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADBENIŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18, 3320 VELENJE PRODAJALEC AVTOM., REZ.DEL., KMET. MEHAN. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV IN OSTALEGA BLAGA ZA AVTOSERVIS, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.3.2010; MINS NO 1 D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADBENIŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; POSREDUJE INFORMACIJE O ZNAČILNOSTIH PRODAJNEGA BLAGA IN PRODAJNIH POGOJIH, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 19.3.2010; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT, NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2010; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE KUHAR PIZZOPEK- M/Ž - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN PEKA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 24.3.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE PROFESOR NEMŠČINE PROFESORICA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - M/Ž; POUČEVANJE NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE NA OSNOVNI ŠOLI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2010; OSNOVNA ŠOLA GORICA VELENJE, GORIŠKA CESTA 48, 3320 VELENJE PROFESOR ANGLEŠČINE PROFESOR/ICA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA - M/Ž; POUČEVANJE ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE NA OSNOVNI ŠOLI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.3.2010; OSNOVNA ŠOLA GORICA VELENJE, GORIŠKA CESTA 48, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTROTEHNIKO VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - M/Ž; VODJA TEHNIČNE SLUŽBE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 1.4.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJAČENJE, POLAGANJE, AVTOKON-TROLA ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.3.2010; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD AVTOMEHANIK MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; SERVISIRANJE TOVORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.3.2010; ENES DRAGANOVIĆ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIĆ ENES, CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOŽNJA AVTOBUSA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; PEMI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.O.O., BREG PRI POLZELI 14, 3313 POLZELA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.3.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1,3312 PREBOLD RECEPTOR RECEPTOR - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/Ž; RECEP-TORSKA DELA, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.5.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJ-STVO, BOBANA KOSIĆ BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1,6230 POSTOJNA ELEKTROMEHANIK OBRATNI ELEKTRIKAR V VZDRŽEVANJU - M/Ž; - VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH STROJEV, ELEK-TROMEHANSKIH NAPRAV IN INŠTALACIJ - VZDRŽEVANJE DRUGIH STROJEV IN NAPRAV - PASIVNO DEŽURSTVO V DELA PROSTIH DNEH - VODENJE PREDPISANIH EVIDENC - IZVAJANJE UKREPOV S PODROČJA VARSTVA PRI DELU, POŽARNEGA VARSTVA IN VAROVANJA OKOLJA - DRUGE NALOGE PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2010; OMCO FENIKS SLOVENIJA LIVARSTVO, MODELARSTVO, OBDELAVA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TABORA 10, 3310 ŽALEC ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER HLADILNIH NAPRAV IN ENERGETIKE - M/Ž; SERVISIRANJE HLADILNIH NAPRAV IN ENERGETIKE, DOLOČEN ČAS, 26.3.2010; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; PRIPRAVA PONUDB IN POVPRAŠEVANJ S PODROČJA STROJNIH INSTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 24.3.2010; GOZNIKAR MONTAŽA, TRGOVINA IN INŽENIRING D.O.O., NOVI DOM 26, 1420 TRBOVLJE VODNIK TOREK, 16. 3. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.30 Galerija Velenje_ Koncert oboistov Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje 18.00 Antika Celje_ Prišleki v Antiki literarni večer 18.00 MK - Mestna knjigarna Celje_ Formule ljubezni predstavitev knjige s predavanjem dr. Zorana Milivo-jevića (v srbskem jeziku) 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Temnejše zvezde predstavitev nove pesniške zbirke Danija Bedrača 17.00 Mestna galerija Riemer Slov. Konjice S poezijo v srcu Večer z Ivanom Minattijem 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Jože Klančnik: Plameni srca predstavitev pesniške zbirke 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovci gost srečanja dr. Jože Hu-dales SREDA, 17. 3. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Boris A. Novak: Mala in velika luna glasbena pravljica v izvedbi Gimnazije Lava 17.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 5žensk.com komedija Špas Teatra 19.00 Don Boskov center Celje Pomoč mladostniku pri poklicnem odločanju na večeru za starše predava Nina Maček, uni. dipl. psih. 19.19 Knjižnica Velenje Jože Klančnik: Plameni srca predstavitev knjige 19.30 Kulturni center Laško Mavrica citer nastopajo Ansambel Štajerski baroni, Ansambel Jerneja Kolarja in gost Karli Gradišnik 19.30 Dom kulture Velenje Curth Flatow: Zakon je zakon komedija Gledališča Velenje; režija Jože Krajnc 20.00 Celjski dom_ Ženske & moški.com komedija v izvedbi Z. Mlakar, L. Cirović, M. Tribušo-na, B. Šturbeja, K. Čas, A. Dolinar, R. Muleja, P. Ekar-ta, L. Bizovičarja in M. Braj-nika; režija B. Kobal ČETRTEK, 18. 3. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Miškolin prestava za Cicibanov abonma in izven 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2010 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Reminiscence na čas vojne odprtje razstave Mušič-Stu-pica 18.00 Mladinski inkubator Šentjur Evropski voditelji skozi preteklost in njihove strategije vodenja predavanje in pogovor 18.00 Kulturni dom Šentjur Spomladanski koncert učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ljubezen naj bo brez hi-navščine na četrtem Nikodemovem večeru predava akademska slikarka Jana Vizjak; odprtje razstave 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Dan žena predstava za gledališki abonma in izven 19.00 Galerija Velenje_ Izbrane zgodbe odprtje razstave skulptur Jane Mihelj in Majka Mulač-ka 19.19 Knjižnica Velenje Slovenci v svetu pogovor, gost marčevskega cikla bo dr. Dragan Petro-vec 19.30 SLG Celje_ David Mamet: Romanca predpremiera - abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Zdravilišče Laško_ Harmonija, temelj zdravega življenja zdravstveno predavanje Marjana Štora 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Woody Allen: Bog komedija v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana KINO Spored za 16. 3. in 17. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska ZF pustolovščina, 3D 17.10, 20.20 Alvin in veverički 2 - družinska pustolovščina, sinh. 16.20, 18.20 Valentinovo - romantična komedija 20.50 Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska pustolovščina, sinh., 3D 15.00 Volkodlak - grozljivka 19.20, 21.30 Legija - akcijski triler 16.50 V mojih nebesih - triler 16.30 Nepremagljiv - biografska drama 16.00 Prestopno leto - romantična komedija 16.45, 18.55, 21.00 Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina, 3D 15.50, 18.10, 20.30 Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina 19.00 Državljan nevarnih namer - triler 21.25 Zlovešči otok - misteriozni triler 15.30, 18.25, 21.10 Percy Jackson in Olimp - družinska domišljijska pustolovščina 18.50, 21.20 18.00 20.00 SREDA Ubil sem svojo mamo - avtobiografska drama ČETRTEK Ubil sem svojo mamo - avtobiografska drama NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE PRODAM PAJEK Pottinger 350, letnik 1995, obnovljen, prodam za 630 EUR. Telefon 031 274-06 3. 1032 PRODAM MESTINJE. Starejšo kmečko hišo, s parcelo, 4.300 m2, elektrika, telefon, komunalna ureditev, prodam. Možnost gradnje stanovanjske hiše in delavnice ali gospodarskega poslopja. Telefon 041 765-345. p PARCELO, 800 m2, možna gradnja, prodam. Telefon 041 267-481. š ibb eedeœ PRODAM V CELJU, na Hudinji, prodamo tristanovanj-sko hišo s poslovnim lokalom. Telefon 040 213-518. 914 ŠENTJUR. Prodam obnovljeno hiško, z garažo in lepim razgledom. Telefon 5740753. 966 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495 Leopold Orešnik, s.p., Prebold KUPIM STANOVANJE, do 50 m2, oz. bivalni vikend, kupim. Telefon 041 547-727. io3b GOTOVINSKI KREDITI! ijapoiiire I »upokojence Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. Iz celjske porodnišnice so nam sporočili, da zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja odslej ne bodo več zbirali in medijem posredovali poimenskih podatkov mamic, ki so rodile v Splošni bolnišnici Celje. Novi tednik zato vabi bralce k sodelovanju v novi rubriki. Bila je dobra, skrbna mati, ki znala je samo dajati, ko zadnji kos srca je dala, za vedno - mirno je zaspala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE AUDIC roj. Dušak iz Hramš (6. 10. 1933 - 5. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče, denar in svete maše. Hvala gospodu župniku iz Galicije, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru, govorniku, trobentačema in patronažni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Tvoja ljubezen vse nas je grela, za dom in družino vedno si skrbela, zakaj usoda je hotela, da nam je tebe vzela? Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga mami, ne more nihče nadomestiti. V S P O M I N Mineva deset let žalosti, kar je prenehalo biti plemenito srce nadvse dobri ženi, mamici in babici SILVI RAVNAK rojeni Premrl iz Arclina Prisrčna hvala vsem, ki ste ji prižgali svečo, podarili cvet ali postojite ob njenem prezgodnjem grobu in se je spominjate. Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji OPREMLJENO enosobno stanovanje, Na zelenici 8 v Celju, prodam. Za informacije pokličite 031 393-380. 1027 NA Polzeli (nasproti trgovine Tuš) prodamo enosobno stanovanje, v 3. nadstropju, prenovljeno, nova streha. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 527-771 ali 041 535-013. 1025 ODDAM Z 23 GRAD PRODAM BRIKETE, čista bukev, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 1059 PRODAM TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391. L 86 TELIČKE, težke od 150 do 300 kg, po izbiri in odojke, težke od 30 do 50 kg, ugodno prodam. Telefon 031 664-293. 996 KOBILO, drugič brejo in žrebico, staro 22 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 664-293. 996 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred nesnost-jo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. š 1bb ODDAM PSA mešančka, srednje rasti, starega 6 let, oddam. Telefon (03) 5732-157. 1057 PRODAM SENO v rinfuzi, mešano z otavo in deteljo in kocke, prodam. Telefon 5771-955, 031 267-957. 918 DOMAČO slivovko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 593-263. š 167 VINSKO žganje, po 3 EUR, prodam. Telefon 5771-034. 1056 GARSONJERO v Novi vasi, opremljeno, oddam v najem. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 637-874. n CELJE, Nova vas, novi bloki. Stanovanje, 56 m2, zelenica 42 m2, parkirno mesto v garažni hiši, opremljeno v celoti, oddam. Telefon 041 723-706. n ŽALEC, center. Enosobno stanovanje, 43 m2, takoj vseljivo, opremljena kuhinja, oddam za 250 EUR + stroški. Varščina. Telefon 031 787-721. PRODAM 15 knjig (Mohorjevi koledarji - starejši) prodam. Cena 50 EUR. Telefon 040 412-452.1036 ŠTIRI pnevmatike na platiščih, 13 col (renault 5), letne, ugodno prodam za 50 EUR. Telefon 031 744-946. 1039 UTEŽI za traktor, 8 kosov, škropilnico in železna kolesa za Muto rex kombi, prodam. Telefon 5715-702, 030 685-177. 1044 ZARADI selitve ugodno prodajamo celotno opremo stanovanjske hiše vključno z vsemi instalacijami (dve plinski peči s kompletno ogrevalno tehniko, staro 10 let, tri leta stara streha z lahko pločevinasto kritino). Nataša, telefon 031 388-221. p VIETNAMSKE prašiče in deske colarice, za ostrešje, prodamo. Telefon 041 585-813. p POŠTENA Celjanka, 30 let, zaposlena, želi prijatelja. Resna zveza. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 1064 36-letni fant, s podeželja, dober, pošten, bolj mirne narave, z urejenim domom, želi spoznati dekle ali mamico za resno zvezo. Če si dobrega srca, ljubeča, imaš rada glasbo in žurke s prijatelji, pokliči ali pošlji sms po telefonu 041 586-972. p m 48-letni moški, situiran, urejen, Celjan, želi spoznati žensko do 49 let. Telefon 041 248647; agencija Super Alan. 1064 IŠČEM delo - vrtnarska opravila (košnja, obrezovanje, urejanje vrtov ...). Telefon 041 515-164. 987 H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. J^7777TT> tudi letnik 2010 4 J«W«1:1 ÍÉe™É£s prilogo TV-OKNOI^ÈeàeÉi Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mimrn Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Št. 21 - 16. marec 2010 -— MM ZLjSL K VAM L\h t L ZJlk LAM l/V-e-C t L ti Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, program gostinski tehnik, 4.a razred, so imeli maturantski ples 29. januarja. Prva vrsta z leve: Luka Božič, Davorin Vodovnik, razredničarka Tatjana Goršek, Filip Breznik, Romana Zalo-kar, Petra Zamrnik, Tina Goropevšek. Druga vrsta: Jernej Novak, Blaž Trogar, Katja Šmit, Nataša Kovač-Ferk, Mojca Palir, Edis Javor, Kristina Završnik. Tretja vrsta: Domen Zupanc, Ken Ograjenšek, Marko Ma-gajne, Dejan Trbovc, Anže Zavolovšek. Zadnja vrsta: Damjan Strmšek, Domen Stakne, Domen Hren. Manjkajo: Amadej Vidmar, Ervin Ibralić, Tadej Jelen, Jožef Lamut, Dejan Šeško, Dayvi Šuster. Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Skupaj skozi življenje V januarju se je obrnil 50. list v knjigi, ki sta jo leta 1960 ob sklenitvi zakonske zveze začela pisati Ivan in Marjeta Škoflek iz Vinske Gore. Skupno pot sta začela v skromnem domu v Prelski, kjer sta se jima rodila sinova Janko in Marjan. Odločila sta se, da si zgradita hišo, saj sta zase in za svoja otroka želela večji, lep in urejen dom. Ivan je s trdim in z marljivim delom služil težak kruh v rudniku v Velenju. Za dodaten zaslužek je poskrbel s popravilom motorjev in z izdelovanjem kovinskih ograj, ki še danes marsikje krasijo balkone in stopnišča. Marjeta je doma skrbela za gospodinjstvo in opravljala razna kmečka dela, ki jih ni bilo malo. Tako jima je uspelo uresničiti, kar sta si zadala. Potem se je družina povečala še za enega člana, saj sta v svoje varstvo sprejela nečakinjo Tatjano, ki je v ranem otroštvu ostala brez staršev. Prostega časa nista imela, saj sta bila poleg vsega še aktivna člana turističnega društva v krajevni skupnosti. Ivan je kar nekaj let opravljal tudi dela hišnika v podružnični šoli v Vinski Gori Zdaj jima jesen življenja teče ob spominih na dogodke iz preteklih let in ob vsakdanjiku, ki ga popestrijo vnuki, sorodniki, prijatelji in znanci. Obletnico poroke so v prijetnem vzdušju proslavili v domačem gostišču Hren v Vinski Gori. Izmed vseh prejetih voščil in dobrih želja jima je Adi Smo-lar z zapeto pesmijo Daleč, daleč je za naju pomlad strnil misli vseh zbranih, ki jima želijo, da se nujna skupna pot še dolgo ne bi končala. BŠ FOTO TEDNA Foto: GrupA Nova parkirna pravila ... NOVA RUBRIKA Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@fit-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.