Lele X., štev. 80.
f*e6tnina plačan« » gotovini.
V	LJUBLJANI, v sobota, 24. julija 1926.
Današnja številka Din 1*90.
Miaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398.
NAPREJ
Stane mesečno ‘25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (j SDS).
Letnik VII., štev. 30.
Četrtkova »Naprejeva" številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6Din
Pet let reakcije.
Ko je vladajoča srbijanska buržo-azija s pomočjo svojih podrepnikov, med drugimi tudi slovenskih demo-kratarjev, pred petimi leti zagovarjala reakcionarne določbe ustave in zakon o zaščiti javne varnosti in reda, je bil njen glavni argument:
komunistična nevarnost!
Komunisti, to so državi nevarni element, radi komunistov nimamo ugleda v inozemstvu, radi komunistov so neredi, štrajki, itd. Komunisti so, ki branijo, da se država ne more konsolidirati.
Ko so razgnali komunistično stranko in ko so tudi strokovne delavske organizacije s pomočjo desničarskih socialpatriotov razklali in razbili, so morali najti zopet druge antidržavne elemente. Zato so proglasili Radičevo republikansko stranko ter spustili tudi nad njo »Obznano«, ki še danes formalno ni razveljavljena.
Na ta način so dosegli, da je komunistična in republikanska nevarnost odstranjena. — Mešča*nstvo se je momentano oddahnilo. Profitarstvo, korupcija in vse druge lastnosti kapitalističnega sistema so se bujno in bahato razcvetele. Vsa vojna in povojna bremena so se brez odpora zvalila na ramena delavstva in revnih poljedel-' cev. Državna blagajna je dosegla letos rekord dohodkov 13 milijard, iztisnjenih po večini potom indirektnih davkov od revnih slojev. V se demokratične odredbe ustave so ostale le na papirju. Svoboda tiska se je omejila z reakcionarnim tiskovnim zakonom. Okrožne , okrajne ter večinoma tudi občinske samouprave so ostale na papirju. Socialna zakonodaja se izvršuje ^ deloma. Agrarna reforma je likvidirana. Javna flela pri cestah, železnicah, regulaciji rek, upravi gozdov, so zanemarjena. Morala je priti elementarna katastrofa, velikanska povodenj-, da je razkrila celemu svetu zanemarjenost javnih del.
V	bogati Jugoslaviji delavstvo ne more dobiti dela. Mora s trebuhom v inozemstvo. Brezposelnost je dan na dan večja, a zaradi zanemarjenosti javnih naprav, nasipov, potov, gozdov in dr., kjer bi se lahko zaposlilo stoti-soče delavcev, propadajo milijarde in milijarde.
Zaradi brezposelnosti, zaradi neiz-vedbe agrarne reforme, samouprave itd., se množijo roparske tolpe v Makedoniji, v Sandžaku, v Bosni, v Hr-vatski in drugod, Zločini, tatvine, samomori so postali epidemija in meščanski časopisi so prenapolnjeni s takimi poročili.
Prečanski kmetje stokajo pod davčnimi bremeni. Davčne eksekucije se množijo kakor še nikoli. Srednja posestva propadajo. Obrt propada. Industrija in trgovina sta v stalni depresiji, v zastoju.
Vladajoča buržoazija je imela čas, da je izglasovala izjemije zakone, ni pa bilo časa, da se izenačijo zakoni, ki regulirajo gospodarstvo, še vedno nimamo zakona o upravi v državnih Podjetjih. Državna podjetja, ki tvorijo eelo četrtino narodnega gospodarstva, se upravljajo z dekreti, z naredbami!!
Menično, trgovsko in sploh civilno Pravo je v vsaki provinci, v vseh 8 pokrajinah različno. Vsled te anarhije je
trgovina, obrt in industrija nesigurna.
V	tem splošnem kaosu meščanstvo zdihuje ne več o komunistični in republikanski nevarnosti — temveč eni o Pašičevi, drugi o Radičevi, tretji o Koroščevi, četrti o Pribičevičevi nevarnosti!!!
Evo slike 5 letne reakcionarne vlade brez ljudske in delavske kontrole! Evo raja absolutistične meščanske vlade! S tem rajem danes ni zadovoljen ne delavec, ne poljedelec, proti temu raju se vedno bolj in bolj širi odpor tudi pri nameščencih, obrtnikih in trgovcih.
Toda pasivna nezadovoljnost ljudstva ne bo odpravila kaosa, ki ga je storila reakcija. Pasivna nezadovolj-' nost samo še bolj pospešuje to reakcijo, še bolj veča kaos, širi nered, goji in hrabri korupcijo, profitarstvo, izkoriščanje.
Delavstvo je poklicano po svojih življenjskih interesih, da se bori aktivno proti reakciji, profitarstvu, kaosu v gospodarstvu, proti absolutizmu v državi, občini, pokrajini, za svoje osnovne državljanske pravice in svoboščine.
Aktivni boj proti samopašnemu kapitalizmu in proti današnji reakciji pa more delavstvo voditi samo organizirano v svojih samostojnih razrednih organizacijah.
Ta boj je danes bolj mogoč nego pred leti, ko je uplašeno meščanstvo in tudi kmečko ljudstvo v njem gledalo nekako nevarnost, nekako anti-državnost, anarhizem.
Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, poljedelca in nameščenca, da se pridruži avantgardi socialne demokracije in s svojim aktivnim sodelovanjem pomaga graditi novo družbo, naj-prvo v delavski razredni organizaciji in s pomočjo nje novo družbo v občini, v okraju, v pokrajini in v državi.
Pet let reakcije, preganjanja delavstva, izžemanja ljudstva, kaosa v gospodarstvu, teh pet let mora tudi najpreprostejšemu delavcu, nameščencu in poljedelcu odpreti oči, da zaman pričakuje rešitve od Pasica, Radiča, Korošca, Pribičeviča in drugih »voditeljev«, temveč da mora sam aktivno sodelovati, sam aktivno se boriti naslonjen na sodruga, disciplinirano in organizirano.
Zavedni delavci, združite se v borbi proti reakciji, ki Vam dan na dan jemlje kruh! Ta klic mora ponavljati vsak, kdor je nezadovoljen z današnjimi družabnimi razmerami.
Petletnica reakcije je za nas zavedne delavce glasen memento! Stisnimo torej še bolj naše bojne vrste, odpirajmo oči nezavednim, ker-»osvoboditev delavcev je delo nas delavcev samih«.
Valutne gol|ufije.
(Francoska vladna kriza. — Herriot zopet minister za par dni. Razcepljenost proletarcev.)
Pred tednom smo poročali, kako da so belgijski socialistični voditelji dali vladi absolutistično moč v roke »za rešitev belgijskega franka«, in da se nekaj podobnega pripravlja tudi na Francoskem. Da pa se zavedno delavstvo povsod upira absolutizmu sploh, zlasti pa absolutizmu, ki se skriva pod krinko »valutne obrambe«. Valutna obramba pomeni obrambo profitov na škodo dela. Če sodelujejo socialisti pri
takih obrambah, delajo očitno proti socialističnemu programu.
Na Francoskem zadeva ni šla tako gladko. Vlada je padla in Herriot je postal zopet ministrski predsednik. Delavstvo je zopet zasanjalo v svojo zmago. A v par dneh je bilo sanj konec. Izkazalo se je, da brez enotne socialistične stranke ne more proletariat rešiti gospodarstva izpod kapitalističnih vplivov.
Dokler je proletariat razcepljen na več političnih strank, ki delajo vsaka po svoje, delavstvo pa je samo v sindikatih združeno in čaka, kdaj bo katera izmed strank zmagala, tako dolgo ni mogoč prav noben napredek. Take stranke so pač zmožne tu in tam nastopiti enotno in preprečiti kakšne kapitalistične načrte, niso pa zmožne prevzeti državno .vodstvo v lastne roke, ker nimajo enotnega programa m se pri vsakem gospodarskem vprašanju zopet razbijejo. Enotna fronta z negativnim programom se vsak dan lahko stvori, a ko pride do pozitivnega delovanja, se razbije že pri prvem koraku. »Draginje ne maramo, brez-
vijo na stališče, da to ni mogoče brez tiskanja novih bankovcev, češ, državne blagajne so prazne. In marsikdo temu veruje, ker še ni zmagalo prepričanje, da daje kruh edinole delo, ne pa kapital.
Zadržati kapital v domovini pomeni zadržati v domovini bič, ki jo. tepe. Kapital naj gre, kamor hoče; čim dalje gre, tem bolje. Doma pa naj ostane delo, kajti od dela imamo kndi.
Težave so v organizaciji dela. Čim solidneje delamo, tem več časa traja do izgotovitve in tem več časa .torej meramo čakati na uspeh dela. Če je organizator kapital, lahko čaka na uspeh; če je pa organizator organizacija brez kapitala, ji je težko čakati na uspeh, ker je treba živeti tudi med delom, še predno se pokaže uspeh. Zato mora organizacija imeti široke in globoke temelje, če hoče postati organizator dela. Takih temeljev pa nikjer ne manjka v.tolikšni meri, kakor baš na Francoskem.
Kultura na Francoskem kaže prevelike razlike. Zgornjih deset tisoč imajo najvišjo kulturo, drugi narod pa se
poselnosti	ne	maramo	itd.«	tako	pra-	ubija od zore do mraka za vsakdanji
vijo vsi, prav	vsi,	še	celo kapitalisti.	A	kruh in nima časa za kulturno povzdi-
go, niti ne za izrabo že dosežene kulturne stopnje. Svetovna vojna je ta razloček še bolj povečala, razcep proletarskih organizacij je pa tudi prispeval svoj del. Tako se je razpasel lov za vsakdanji kruhek do barbarskih manir — tudi kmetje in delavci se že s komolci prerivajo na boljša mesta in ne pazijo več na to, da je tak lov za skupnost delavskega razreda poguben. Kdor si hoče pomagati s postranskimi zaslužki ali s podaljšanjem delavnega časa, ta je kriv brezposelnosti in si koplje lastni grob. Organizacije, ki ne znajo tega preprečiti, ali ki vsaj svojega svarilnega glasu ne vzdignejo proti temu, so sokrive. Francoski sindikalizem (samostrokovno organiziranje) je vzel proletariatu zavednost, razredno zavest, in s tem mu je vzel vse. Brez razredne zavednosti ni mogoča razredna politika.
Zlasti pa brez razredne zavednosti ni mogoča valutna politika. Valutna politika je politika državnega kredita. Vlada ima možnost državni kredit umetno povečati ali zmanjšati kakor ima n. pr. upravni svet vsake banke možnost umetno povečati ali pomanjšati bančni kredit. Mnoge banke so v resnici že na robu'propada, ko jim upravni svet pomaga zopet na noge z umetno povečanim kreditom. Druge banke stojijo zelo dobro, upravni svetniki molzejo iz njih neverjetne dobičke, pri tem pa z umetnim pomanjševanjem kredita kažejo javnosti, kakor da bi banka le s težavo izhajala, (Nehote se človek spomni na Konsumno društvo za Slovenijo.)
Tako je tudi z državnim kreditom. Če v kaki državi valuta pada ali raste ,to nikakor ni posledica samo slabega ali dobrega gospodarstva, temveč posledica medsebojne igre mnogih činjenic, izmed katerih so nekatere znane splošno, druge samo finančnemu svetu, tretje samo tistim finančnikom, ki so direktno v zvezi z vlado, četrte samo kakemu tujemu koncernu, ki hoče vplivati na razvoj dogodkov od zunaj, itd. Nihče ne našteje vseh činjenic, nihče ne pretehta, katera izmed teh činjenic je najtehtnejša v danem momentu, samo eno je gotovo: sa-
ko je treba povedati pozitivno, kaj maramo, kako hočemo in za kaj smo pripravljeni prevzeti odgovornost in potrebne žrtve, takrat gre vsaka enotna fronta zopet narazen.
Francoski parlament je z lahkoto podrl kapitalistično vlado. .Takega finančnega načrta ne maramo!« A ko je bila kapitalistična vlada vržena in ko je novi ministrski predsednik Herriot skušal dobiti večino za svoj načrt — je ni debil.
Vsi ljudje se pri jedi držijo naprej, pri piiači nazaj, pri delu pa na stran. Tako bo ostalo vekomaj. Zlasti bo to veljalo tudi za davke vekomaj; nikogar ni, ki bi davke rad plačeval. Drugi lahko plačajo, jaz pa ne morem. Enotna fronta proti davkom je zelo lahka stvar, enotne fronte za davke pa ne bo nikdar, dokler ne bodo delavci razumeli in spoštovali svojega programa v celoti, ampak se ogrevali le za posamezne vabljive točke.
Progresivni davek je vabljiv samo za nemaniča. Kakor hitro pa delavec zasluži nekaj več in bi moral razmeroma tudi več davka plačati, takrat pozabi na progresivo ali pa še celo utaji, da je bil kdaj zanjo. Na tem vprašanju se je razbila tudi Herriotova enotna fronta.
Ker je dobil Herriot v parlamentu nezaupnico, se bo kriza nadaljevala. Tudi politične strasti se bodo nadaljevale in večale. Plačanci bodo hujskali množice in uprizarjali pretepe. Pravijo, da so bili tujci že napadeni, češ, oni so krivi, da frank pada. Če pojde tako dalje, bodo dobili tudi Francozi svojega Mussolinija ...
V resnici pa ne gre ne za tujce, ne za frank, ampak za profite. Čim večji bo nered, tem večji bodo profiti. Kapital hoče dobička, vse drugo mu je deveta briga. Zlasti mu je ljubezen do domovine ne le deveta, temveč sploh zadnja briga. Najhujši nacionalisti prodajajo svojo nacionalno valuto prvi in si prvi kupujejo tujo valuto, da si v tujem denarju naložijo svoje bogastvo. Potem nastane panika in nacionalistični domoljubi spravljajo velike profite iz žepov nevednega naroda. Ko hoče Herriot napraviti red, se posta-
mo veliki kapital odločuje, ljudstvo nima niti najmanjšega vpliva, vlade pa ga imajo samo toliko, kolikor sodelujejo z velikim kapitalom.
Kdo si more pri takih okoliščinah misliti, da bi neorganiziran proletariat našel voditelja, ki bi bil zmožen vsem tem činjenicam postaviti se po robu in rešiti valutno krizo v korist ljudstvu in države?
Ena sama pot je, ki vodi k ozdravljenju francoske valute, sočasno tudi k ozdravljenju vseh drugih valut in tudi k odstranitvi kapitalističnega izkoriščanja: ta pot je razredni boj, čigar končni cilj je pravilno vrednotenje dela.
Kongres učiteljstva Slovenije 17. in 118. junija[1926v Celju.
Učitelji imajo v državi organizacijo z imenom Udruženje jugoslovanskih učiteljev (UJU). Celo udruženje je razdeljeno na pet pokrajinskih poverjeništev. Ta poverjeništva imajo vsako leto svoje pokrajinske kongrese ali skupščine, kakor jih imenujejo. Letos je imelo poverjeništvo za Slovenijo, ki šteje nad 2700 članov, svojo šesto skupščino od časa združitve s hrvaškim in srbskim učiteljstvom.
Cankar nam je podal sliko o tipu slovenskega učitelja, kakor je bil do izbruha vojne. Učiteljstvo pa je po večini ostalo isto še tudi po vojni. Eni so hlapčevali klerikalizmu, drugi pa so se priključili takozvanemu »antiklerikalizmu« ali kakor so sami pravili »naprednjaštvu« in hlapčevali »posvetni buržoaziji , zadovoljevali so se s frazami vsakokratnih režimov-cev. Na kongresu na Bledu so šli še celo tako daleč, da so hoteli biti bolj papeški, kakor sam Pridičevic. — Potem pa je tudi v učiteljskih vrstah nastopila evolucija. Člani udruženja so začeli uvidevati, da »sol naroda«, kakor so učitelje hvalili njihovi gospodarji ob času potrebe, vendarle morajo drugače pojmovati svoje naloge in kar je prvo — reorganizirati stanovsko organizacijo vsaj tako, da jim ni treba zardeti od sramote, če bi jih kdo potipal po ciljih strokovne organizacije učiteljskega stanu. Doslej smo čitali v pravilih te organizacije vse drugo, samo tega ne, kar bi morala pravila vsebovati. Večina načelstva te organizacije je bila samo podružnica Žerjav-Pribičevičeve demokratske stranke. Ko si je pa Pašič-Pribiče-vičev režim vendarle nekoliko preveč dovolil in prestavljal neubogljive učitelje, je pa pričelo tudi slovensko učiteljstvo analizirati pojem demokratizma »n spoznalo, da po sedanji poti učiteljstvo — »sol naroda — ne more več korakati. Dve leti je trajal ta boj spoznanja, efekt se je izkristaliziral v Deklaraciji« (resoluciji), ki jo je izdalo dne 10. januarja t. 1. mežiško učiteljsko društvo. Ta deklaracija zavrača vse frazarstvo, ki je postalo že pro--gramatično v organizaciji, in proglaša svobodo vesti in strankarske pripadnosti, na kratko demokratizem do skrajnih konsekvenc. Na temelju te deklaracije se je bil pol leta prav 1 jut boj med učiteljstvom, ki se je delilo v deklarase (pristaše demokratizma) in antideklaraše (zagovornike reakcio-narstva in hlapčevstva).
Letošnja, skupščina učiteljstva je končno uredila definitivno, kakšna naj bo učiteljska organizacija. Dnevnik »Jutro je v celih kolonah priobčeval reakcionarne članke skrahiranih bivših generalov, ki jih je končno nova generacija učiteljstva pometla s površja. Vse »bevskanje« ni nič zaleglo, duh časa gre in je šel preko tega.
V	soboto dne 17. julija je učiteljska skupščina pričela svoje delo in je bi-
lo	prisotnih 115 delegatov. Vodstvo skupščine so tvorili po večini deklara-si. Ves dan se je obravnavalo gospodarstvo organizacije in se je ugotovilo, da so funkcionarji stare struje v prvi vrsti pa blagajnik in zato odgovorni poverjenik, ki je penzionirani meščanskošolski ravnatelj in član Or-june, vodili tako gospodarstvo, da je morala skupščina izvoliti revizijsko komisijo in odreči blagajniku absolu-torij. Proti večeru se je pričela debata fO stanovski politiki z ozirom na referat učitelja Rudolfa Mencina iz Mežiške doline. Omenjeni učitelj je sicer
demokrat, a vendar demokrat drugega kova kakor naši »demokratk. Anti-deklaraši niso mogli in niti poskusili niso ovreči vsaj eno izmed temeljnih misli, ki jih je zasnoval referent za smernice organizacije. Vodja antide-klarašev je pod utisom tega referata še celo priznal, da se v imenu anti-deldarašev popolnoma strinja s smernicami, samo pri volitvi načelstva je želel kompromisa in izrekel bojazen, da so smernice preveč socialistične — mislil je gotovo — demokratske, kajti odgovoriti ni znal, kaj da bi bilo preveč socialistično. Končno je pa učitelj Šmajdek zahteval, da se vnese v deklaracijo še točka o narodnem edin-stvu. Vse je bilo zaman, mož ni razumel, da smo že po zakonu zedinjeni v državi, da pojem »narodno zedinjenje . interpretirajo državljani na več načinov in da bi bilo takšno poudarjanje odveč, če ne že vse skupaj naravnost smešno. Ta »demokrat« je tudi skrajno nenapreden, kajti končno je v poudarek svoje napredne ideje izustil prav temperamentno napram vsej delegaciji sledeče: »Prekleti bodite, vsi, ki ne sprejmete našega predloga o narodnem edinstvu!« — Mož se je strašno urezal, 79 delegatov se ni ustrašilo njegovega prekletstva in je 'glasovalo za resolucijo, 8 je bilo neodločnih, samo 27 delegatov se je te lastne kletve ustrašilo in zapustilo skupščino, eden je pa glasoval proti. Ti so kovali še pozno v noč svoje »narodno edinstvo« v Narodnem domu v Celju, daleč proč od zedinjenega učiteljstva.
Uspeh VI. učiteljske skupščine v Celju je v kratkem ta, da je iztrebila in pripravila pot za boljšo bodočnost. Mi sicer še daleko ne moremo trditi, da bi se bilo učiteljstvo orientiralo že v smer socialne demokracije, priznavamo pa, da je ta korak tudi nam simpatičen in ga bomo podpirali, da se bo razvil in šel svojo naravno smer v duhu časa, skupnega dela in stremljenja za osvoboditev vsega duševnega 4n ročnega delavstva. Od navzočih socialnih demokratov se nihče ni potegoval za mandat v načelstvu — mi bomo pomagali graditi in izvajali pozitivno kritiko. Žerjavovo časopisje še po skupščini ljuto napada deklaracijo in deklarase, očeta deklaracije učitelja Rudolfa Mencina nazivlje socialista in deklaracijo za socialistično-ko-munistično. Pičlo je število učiteljev socialnih demokratov, žal. g. Mencina še ne moremo šteti mednje, a če je to pičlo število premagalo pristaše večnih režimskih strank, če je torej deklaracija ideja socializma, tedaj je buržuaziji že res odklenkalo, kajti zdaj je glasovalo za socializem po svojih delegatih preko 2400 učiteljev. Nam je prav, če kažete vsako količkaj dobro stvar za porodek socializma, kajti bodočnost je naša.
Najboljši šivalni stroj in kolo
Je edino le
06 n u O <
06 W Z N H
S o
za domafo obrt In Industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnioa za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu PratBriMV«*« spomeniki
:
I
•	*
•	•
xxxxxxxxxxxxxx
»Brezalkoholna produkcija** Ljubljana, Poljanski nasip 10/34
potijo vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali
xjbtxxxxxxxxxxB
Ljubljanska občinska golitika in socialna demokracija.
Glavno mesto Slovenije, Ljubljana z okoli 70.000 prebivalci, kulturno, trgovsko in industrijsko središče Slovenije, eno najstarejših mest v državi, je protiustavno oropano svoje najelemen-tamejše pravice — občinske samouprave.
Na mestnem ljubljanskem magistratu vlada brez ljudske kontrole in brez občinskega zastopa že nad eno leto ge-rentski triumvirat iz članov ene najmanjših strank v Sloveniji, ki je obenem najreakcionamejša stranka, pri delavnem ljudstvu v mestih in na deželi obsovražena zaradi svoje proti-ljudske, protidelavske, srbsko-šovini-stične, orjunaške politike.
Ta stranka je neparlamentarno odpravila stari proporcionalni občinski volilni red in uvedla novega mnogo reakcionarnejšega, ki daje številčno najmočnejši stranki absolutno moč v mestnem svetu. Mladoliberalci so hoteli na vsak način gospodariti v Ljubljani in sicer absolutistično, brez kontrole. Ker jim je bil na poti proporcionalni volilni red, so dekretirali nove-vega, ki postavlja ljubljansko samoupravo za 25 let nazaj.
Toda ljubljansko delavno ljudstvo je fašistom prekrižalo račune in z volilno zmago »Zveze delovnega ljudstva je ljubljanska občina prvič po 40 letih izpadla iz rok liberalcev. To je bil za liberalce najhujši udarec po prevratu. Reakcionarna batina, ki so jo oni izrezali, je udarila z debelim koncem pc njih samih.
Dasi »Zveza delovnega ljudstva« ni delovala po svojem začrtanem programu, dasi ni odstranila korupcije, kakor bi to morala storiti, vendar je PP vlada razpustila pravilno izvoljeni občinski svet ter postavila gerentstvo.
Klerikalna »Delavska zveza«, ki se je kmalu prelevila v klub SLS, ter se popolnoma solidarizirala s politiko te stranke, je bila z ozirom na ljubljansko samoupravo skrajno strankarska: pred očmi ji niso bili interesi ljubljanskega prebivalstva, temveč interesi klerikalnih kapitalistov in ozki strankarski interesi.
Tudi pozneje ni SLS storila nobenega resnega koraka za uveljavljenje sa--mouprave v slovenski prestolici, dasi se x-ada baha, da je legitimna zastopnica slovenskega naroda in dasi se je klerikalna Delavska zveza . pri sklenitvi »Zveze delovnega ljudstva« obvezala — z vsemi sredstvi ščititi občinsko avtonomijo, da, celo z generalnim štrajkom.
Vsa »opozicija« SLS proti gerent-stvu obstoji menda v konštatiranju, da se množijo znani šatori deložirancev na ulicah in trgih prestolnega mesta Ljubljane!
Gei‘entstvo je povečalo mestno carino na razne vrste blaga, tako, da ta • carina občutno dviga draginjo in imajo druga mesta pred Ljubljano to prednost, da dobijo dotično blago za več sto dinarjev pri vagonu ceneje nego Ljubljana. Proti temu nazadnjaškemu ukrepu ni bilo nobenega protesta od opozicionalnih meščanskih strank dasi bo ta ukrep sčasom imel težke posledice za Ljubljano!
Odkar je socialistična stranka padla pod kuratelo kristanovcev, ki sodelu-jejo gospodarsko in politično z demo-kratarji, ni od njihove strani pričakovati nobene akcije za občinsko samoupravo. Oni so zadovoljni z liberalnim gerentstvom.
Večino ljubljanskega prebivalstva pa tvorijo delavci in nameščenci. Delavci in nameščenci so oni faktor, ki ima največji interes, da se mestna občina ljubljanska upravlja sama. Delavci in nameščenci so motorna sila napredka in socialne demokracije — ako se zavedajo svojih razrednih interesov in ako se organizirajo samostojno kot razred v boju za te razred ne interese.
Toda ravno delavci in nainešcenci
v	Ljubljani so najmanj politično zavedni, najmanj politično organizirani! — Politična korupcija je namreč v centru najsilnejša. Pod terorjem te korupcije so delavci in nameščenci mesta Ljubljane ki tvorijo večino prebivalstva postali pasivni. To je glavni
vzrok, da vlada v Ljubljani gerentstvo in reakcija.
Zdramiti delavce in nameščence iz tega mrtvila, vzbuditi v njih razredno zavednost, je glavna naloga prave proletarske stranke v sedanjem času v Ljubljani.
Kako bomo to storili? Ako se meščanske stranke ne upajo boriti za samoupravo slovenske prestolnice, ako kristanovci paktirajo z orjunaši in tako podpirajo gerentstvo in reakcijo, mora zavedno delavstvo, organizirano
v	svojih delavskih političnih in strokovnih organizacijah prevzeti inicija-tivo v borbi za samoupravo mesta Ljubljane. Zato bi bilo potrebno, da se sestanejo zavedni člani vseh delavskih in nameščenskih organizacij v Ljubljani na skupni sestanek z dnevnim redom: Boj za samoupravo Ljubljane. Na teh sestankih naj bi se razpravljalo, kako naj se vodi ta boj, da bo dosegel svoj cilj.
Ker je stanovanjsko vprašanje za Ljubljano najbolj pereče, bi morali na teh sestankih obravnavati zlasti tudi stanovanjsko vprašanje.
Predlagam, da ta sestanek skliče jug. socialna demokratična stranka, ki je dosedaj nastopala v občinski politiki Ljubljane popolnoma neodvisno.
Organizacije, katere se zavedajo, kako velik vpliv ima občinska uprava na draginjo, na delavske plače, na graditev stanovanj, na preskrbo brezposelnih, na socialno skrbstvo, bodo pae rade sodelovale.
Ako bodo vse organizacije dovolj razredno zavedne ter bodo imele pred očmi razredni, a ne cehovski interes, bodo z združenimi močmi pač lahko izvojevale ustavno in zakonito zajamčene pravice. Ljubljanski občan.
je najboljša žitna kava!
Komanda in komandanti.
Beganje vseh slojev ljudstva se utemeljuje vedno z razlogom, da ni prave komande. Odpuščanje od dela in odtrgovanje od zaslužka opravičujejo podjetniki z nepokorščino najetih. Vsi skupaj sicer od daleč poznajo, od blizu pa ne morejo premagati pošasti, ki moti in razburja duhove zgoraj, in spodaj.
V srednjem veku je bilo običajno, da so se zatekali obupani k puščavni-kom po zlate nauke. Včasih so jih dobili. Ako je pa puščavnik uvidel, da je podelitev dobrega nauka brezuspešna, tedaj je storil drugače. Na primer je dal obupancu kakšno pismo z nečitljivimi znamenji in mu naročil, naj si ga obesi na vrat in naj ga pogleda dnevno po večkrat, in pri tem naj se vedno spomni na pogovor s pu-ščavnikom, kajti sicer ta amulet ne bo vodil k sreči.
Po take amulete niso hodili samo delavci, obrtniki ter kmetje, ampak tudi bogatini so pogosto v duševni stiski. Takrat so bili medsebojni stiki, sestanki, konference in kongresi nekoliko težji nego danes, zato se je ljudstvo pridno bavilo z vražami, pri katerih so iskali isto, kar išče ljudstvo danes v časopisih.
V večini sedanjih organizacij je podobno. Človek, ki je v stiski gre na shod, je zavzet za organizacijo, sprejme program, ni pa vselej zato, da bi si zapisal program v srce in da bi ga dosledno izvrševal. Samo kar je njemu všeč, to priznava, kar mu pa ne prija, to kratkomalo zavrže, če drugi zahtevajo, da mora priznavati tudi dolžnosti, ne samo pravice, takrat je ogenj na strehi. Razžaljen je in — naj bo v nižji ali višji stopnji. — on se programu ne ukloni. Morebiti ga še čita, a čita ga le zato, da lahko lepše druge napada, pri tem pa misli, da zadostuje besedna in jezična spretnost.
Znanost ne išče človeka, človek mora iskati njo. Zato se moti vsak, ki misli, da kljubuje drugemu, če se ne mara učiti. Izgovor, da propade moralno toliko šolanih in talentiranih ljudi, ta izgovor še nikakor ne opravičuje mnenja, da se nam ni treba brigati za znanost, temveč je le dokaz, kako zelo je potrebno, da smo
Jiahor jo delala ie Pasa tftetra mati. bilo je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim Franckam kavnim pridatkom.
Ta je danes še vedno Tako fin Kakor izvrsten pridatek K zrnaTi in žitni Kavi ter bo to Tudi zmeraj ostal.
zmozni razumeti ,še nekaj drugega, višjega. Propadli inteligenti in politični avanturisti bodo neškodljivi, kadar se bo .tudi med ljudstvom bolj prakticirala znanost, kadar bo preprosto ljudstvo bolj izobraženo. Osemurni delavnik je danes vsaj deloma v praksi, vendar pa ne prinaša še dobrot, ki bi jih lahko. Zakaj? Naši starši niso imeli 8-urnika in'zato-ni-. so mogli hoditi na predavanja, sestanke, diskusijske večere, niti niso imeli časa, se dosledno in resno raz-govarjati v rodbini, mož z ženo in otroci in žena z možem. Večinoma so morali garati pozno v noč poleg moža tudi žena in mladoletna mladina. Lepih pogovorov je bilo zlasti v delavskih družinah zelo malo. Ljudje so se jemali v zakon večinoma lahkomiselno in nepripravljeni. Vedno so premagale materialne koristi pravo ljubezen, to je medsebojno duševno soglasje. Zaradi tega je zakon uničil že marsikatero eksistenco. Mi svoji mladini tako neumno in mučno življenje lahko prihranimo.
Če ne razumeš iz papirja, to si zapomni tembolj in debatiraj o tem med prijatelji in v družbi, dokler ti ne bo vse jasno. Pomni pa, da je škoda časa debatirati s takim, ki misli, da je vsa modrost v jezikovanju ali v molku.
Žalostno je, da še dandanes starši zarežijo nad otrokom, ki vpraša in prosi za pojasnitev kakšnega problema; nič boljše ni, če otroku odgovorijo narobe, lažnivo, da bi se ga iznebili. To so družinski komandanti z napačno komando, in tako vzgajajo zopet bodoče napačne komandante. Ako otroka pravočasno pravilno poučiš, bo vedno tudi sam imel zadostno množino lepih misli, s katerimi človeški družbi ne bo več škodljiv.
V	prejšnjih časih so vladarji zasužnjili narode s tem, da so jih odrezali od znanja, od zavednosti. Suženj je poročil sužnjo, ki je zopet rodila sužnje, iz katerih so se rekrutirali no-
vi	sužnji ali pa brezsrčni priganjači sužnjev, če so bili v vsem poslušni takratnim komandatom. Danes gre vse to bolj diplomatično in skrito, godi se pa še vedno tako. Če bi se pa izobrazba tudi med ljudstvom upoštevala, bi tega ne bilo več.
Izobraziš se prav lahko v vsakem poklicu, če se baviš s praktičnimi mislimi, in čeprav ne moreč v šole. Vsakemu pogladati v srce je zelo težko, vendar mogoče in nadvse potrebno. Kadar bo znal suženj pravilno oceniti svojega komandanta, potem bo vsake komande konec, razen tiste, ki je v programu. V delu ne smemo videti pokore, v komandi ne smemo priznati božanstva, zato rešimo z znanostjo sužnje, da bodo tudi oni zmožni pomagati pri izboljševanju družabnega reda in ozdravimo obsedene komandante, da bodo lahko živeli med nami brez morilne šole. Ali pa naj izginejo iz naše srede.	B.	K.
idiia!
Delavska zbornica je zelo agilna. Z vso silo se je postavila proti vsem grdim nakanam, ki se kujejo za odpravo ministrstva socialne politike. D«zdaj je v tem oziru tudi vedno še zmagala, ministrstvo socialne politike še obstoji in skrbi za blagor delavstva z enako vnemo, kakor Delavska zbornica. Zato se delavstvu zelo dobro godi in ima tudi zagotovljeno, da se mu bo enako dobro godilo, dokler bo zaupalo ministrstvu socialne politike.
Prej, dokler tega ministrstva še ni bilo, so neki domišljavi socialni demokrati ra/.burjali delavce, naj se nikar ne zanašajo na tujo pomoč, ampak naj se združijo in naj si s samopomočjo pomagajo. Seveda niso ničesar dosegli. Po 10, 12 in 14 ur na dan so morali delati, mi-
nistrstvo socialne politike jim je pa takoj pomagalo in uzakonilo osemurno delo.
Socialni demokrati so zopet nagajali in trdili, da osemumik ni nič vreden, če ga dobimo iz, ministrstva, ne da bi ga delavstvo znalo ceniti, češ, na papirju niti klobase niso nič vredne. Delavska zbornica se je pa potrudila, da je papirnati osemurnik zelo dober, vsaj za vodstvo Delavske zbornice.
Zdaj se zopet bori za papirnato ureditev dela v pekarnah. Socialni demokrati so že davno govorili, da je to vprašanje na papirju že urejeno, le v življenju še ne, ker je Delavska zbornica pomagala kristanovcem uganjati demagogijo med delavstvom, da so se delavske organizacije razcepile in da so bili pekarski delavci potem prisiljeni drug za drugim začeti s čezurnim in zlasti tudi s pred-
li	rnim delom. Nočno delo se to imenuje in če gre tak delavec ob y2l ponoči na delo, potem to nočno delo nikakor ni samo na papirju.
Namesto izobrazbe in zavednosti preskrbuje Delavska zbornica delavstvu same »konference«, ki imajo za »zaslužne revolucionarce« prav lep uspeli v njih dnevnicah, drugod pa — nič. Pač, kapitalisti imajo tudi uspeh od tega, pa še zabavo po vrhu, kajti razcepljeni proletariat se prav zabavno krega med seboj in prireja tudi nočne predstave:
Eni gredo šele od dela, drugi pa že na delo. Od Delavske zbornice vzgojeni proletarci ne morejo iti mimo gostilne, zalo se po delu vselej tudi tam malo ustavijo. Potem pa se srečajo s pekom, ki ga jezi, da se pred polnočjo ni mogel naspati, in-se začno zmerjati drug drugega z »ljubljansko srajco« in »primorskim pritepencem«, kakor da bi to bile najvažnejše razlike med sicer enakim trpljenjem našega proletariata.
Sicer pa bo sedaj kmalu boljše. Izobrazbo in zavednost bo sedaj prodajala Delavska zbornica bolj na debelo, ustanovila je za to poseben urad, ki bo dajal kristanovskemu »komunistu« Štuklju lepo plačo, klerikalnemu predsedniku te nove institucije pa slavo — oba bosta širila seveda združeno in složno tisto izobrazbo, ki se bo v zgodovini imenovala kristanovsko klerikalno komunistična razredna zavednost.
Razno.
r »Demokrati«! Demokratizem naših demokratarjev se je pokazal prav lepo o priliki učiteljske skupščine. Kakor kristanovci, tako so tudi oni imeli navado na svoje skupščine pripeljati vse svoje »zveste . Ko so se jim učitelji postavili po robu, so najprej napravili red pri delegatih. Ne vsak, kdor pride na skupščino, ampak le vsak pravilno izvoljeni delegat ima glasovalno pravico. Poslušalci lahko poslušajo, vplivati pa ne smejo na potek zborovanja. Po teh načelih seveda letos poslušalcev ni bilo več toliko, kakor prejšnja leta, zato pa so prišli delegati polnoštevilno. Manjkala sta le dva. Demokratsko »Jutro« pa hoče zdaj zabrisati svoj popolen poraz s tem, da hoče pokazati na nezanimanje med učiteljstvom in pravi, da je bilo udeležbe komaj nad 200. I seveda! Njim bi bilo najljubše, če bi delegata ne bilo nobenega, prav nobenega, zato pa da bi prišli vsi hlapčiči ploskat vodstvu in s ploskanjem »sklepat«. Demagogi delajo povsod tako. Resne organizacije razbijajo, pri volitvah delegatov razlagajo, da je škoda denarja za dolgo pot, potem pa prirejajo slavnostna romanja posameznikov in skušajo brez kontrole spraviti skupaj veliko število »zavednih manifestantov«. Potem pa pravijo: »Poglejte, kaj spravimo mi skupaj! Vi ste pa imeli kongres, skupščino itd., pa niste imeli niti pol toliko navzočih!« Taka je krista-novska in »Jutrovska« demokracija, niti za las ni boljša od klerikalnih božjih poti.
r Umazana politika! Zaradi povojnega nereda in korupcije je nastala za kapital visoka, za delo pa nizka konjunktura. Veliki žanjejo po 15, 30, 50, 100 in še več odstotkov, srednji izgubljajo, mali pa iščejo in komaj najdejo zaslužka. Veliki so že od nekdaj neumni, ker mislijo, da je pamet v bogastvu in tega imajo dovolj. Srednji propadajo in kolnejo, ali pa se učijo krasti, pameti pa ne marajo rabiti, češ, saj nič ne pomaga, ko imajo veliki vso moč v rokah. Mali pa tekajo za zaslužkom in ker je ta' premajhen, delajo za zaslužek tudi v prostem času in tako ubijajo še tisto malo znanja, kolikor so si ga mimogrede pridobili. Nevednost je povsod velikanska in vsesplošen odgovor na tozadevno vprašanje se glasi: »Z javnimi posli se sploh ne bavim, politika je za moje roke preveč umazana! Bavim se izključno samo s svojo stroko.« — Tako govorijo tudi zmožni ljudje, taki, ki bi s svojim strokovnim in splošnim znanjem povsod lahko mnogo pomagali. Oni ne marajo,.ker je »politika preveč umazana«. A baš zato je umazana, ker so jo prepustili svinjam, da se same z njo bavijo... Politika je javna zadeva. Kakor hitro postane samo zadeva par oseb, neha biti politika in postane torej umazana.
Okrajna obrtno-gospodarska razstava
v Ormožu od 8. do 15. avgusta 1926 po sledečem sporedu:
Otvoritev obrtne razstave v nedeljo, dne 8. avgusta ob 9. uri, razstave konj noriške in belgijske pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pinegavske pasme v pondeljek, dne 9 avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormoškega okraja z vinskim sejmom v torek, dne 10. avgusta 1926 ob 10. uri.
Obrtna razstava traja ves teden; ot-tale pa le enodnevno.
Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Sla venske in Kreditne banke ter tobačnih zalogah; na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve hrvatske štedionice.
Legitimacija stane 15 Din.
V	Šoštanj. Uredništvo je prejelo iz Šoštanja vabilo na »slavnostno otvoritev našega doma«. Zelo imenitna beseda — vsak si bo lahko mislil, da je dom tudi njegov. Iz vabila se pa vidi, da je dom last Konsumnega društva za Slovenijo. Tako-le čitamo:
Konsumno društvo je postavilo v Šoštanju nov Zadružni dom ter ga izročilo nam združenim socialističnim delavskim organizacijam.« Ne verjamemo, da ga je res izročilo in ga tudi ni moglo izročiti. Gg. Kristan (s soprogo) in Jurčič sta slabo kupila, prezidava je bila strašno draga, zdaj pa da bi se vse to kar tako »izročilo«? In če bi se izročilo — komu? Kdo so to
Združene organizacije v Šoštanju«? Katere organizacije so se združile? Ali so pravna oseba, da morejo biti lastnik doma? Bolj jasno boste morali pisati, če hočete, da bomo delali reklamo za »prvo in največjo slavnost: in za vaš »manifestacijski dan«.
Socialist ne ceni Marksa, kakor klerikalci boga. Socialist ne sledi Markso-vim naukom slepo, ker so to Markso-
vi nauki, ampak zato, ker so ti nauki, resnični in pravilni.
~    ...............................
Ukrasti žemljo je tatvina, ukrasti milijon je pa znak dobrega gospodarstva. Kdor namreč ukrade žemljo, jo sne in če ga zasačijo, je ne more več dati nazaj. Kdor pa ukrade milijon, ga ne sne, ampak ga »plodonosno« naloži in kmalu bosta iz enega milijona postala dva; če tega tatu kdo zasači, bo lahko povrnil škodo, dal bo milijon lepo nazaj in ne bo se reklo, da je kradel, defra vdiral itd., ampak se bo reklo, da si je dovolil le majhen predujem. Taka je naša morala, pravijo. Mi pa ne pravimo tako!
Dopisi.
Celje. Iz pevskega društva »Naprej« so izključili socialne demokrate, med njimi tudi s. Franca Oseia. Daljše poročilo sledi. (Op. ur.: Ali je vzrok iskati v »združitvi« ali v Korenovem alkoholu?)
GABEHJE (okol. Celje). Stavba, v kateri bo Delavska pekarna, se pridno razvija. Prav prijetno je gledati, kako delajo naši sodrugi z velikim veseljem. Hiša raste, kakor goba po dežju. Ljudje, ki vidijo pri delu naše so-druge različnih poklicev, vprašujejo kaj bo to,- in kako, da delajo vsi tako z veseljem? Odgovor je bil kratek: »To je naše delo in tudi vi Gaberčani boste imeli koristi od tega dela — to delo bo rodilo proletarski kruh! Tako, delavci, ki še niste v naših vrstah, edino delo bo rešilo Vas in nas. Obljube in čakanje na odrešenika — to je le poguba. Zato na delo za lastno osamosvojitev.
Hrastnik. (Brezplačna igra, pravzaprav pretep.) Dne 20.‘ junija so priredili »Sokoli« svoj zlet v Hrastniku, telovadili so itd., povabili so pa tudi druge. To je vleklo tudi naše internacionalno priznane socialiste, da si ogledajo ljubo in sorodno jim družbo. Znano je, da imamo v Belgradu parlament in vlado, t. j. ministre in kralja. Podobno kakor v Belgradu vlado, imamo v Hrastniku nekako podvlado, ki pravi, da je socialistična, kar bo morda res, ker je internacionalno priznana in se (bori zase, t. j. da bi vedno ostala na vladi in to imenujejo boj za delavske pravice in se bori magari do pretepa. Tako se je zgodilo tudi 20. t. m. Gospodje hrastniški »ministri« so zasedli svoja mesta (v gostilni okrog mize), začeli reševati vladne posle in kmalu so si bili v laseh. Kakor je v Belgradu, tako je pri nas: nekateri delajo opozicijo, drugi pa vladajo. Mož, ki ima vojne zadeve v oskrbi, je začel z neke vrste opozicijo, dalje časa že opazuje svoje kolege in se ne strinja več z vsemi. Grozi jim z nekim odkritjem, a oni drugi očitajo njemu različne afere.Do preloma je prišlo torej zgodovinskega dne 20. junija. Opozicio-nalec se poteguje na vse načine za pravice in zažene predsedniku steklenico ' glavo, predsednik pograbi drugo steklenico in jo pošlje nazaj, prvi ne odneha, skoči čez mizo, začne se drugo dejanje: dvoboj. Medtem prisopiha vrhovni poglavar, z njim prezidentka, nato pa še gospod za šume in rudnike s svojo boljšo polovico in zavpije: »Kaj, kdo sem pa jaz? Bodita pametna, saj sta oba poštena, vsi skupaj pa nismo nič vredni!« Medtem pa je vrhovni poglavar kar zbežal in se skril pod peč. Oni za šume in rudnike pa skače ves zmešan od stola do stola, jih tolaži in se umika, da sam katere ne iztakne, ko pa vidi, da je več obrazov že popolnoma »socialističnih«, pograbi svojega čuvarja, odhiti na cesto in proti domu. Od strahu pa sta zgrešila pot in prišla v neko samotno gostilno, se skrila za peč in skočila vselej v grozi pokonci, če so se kje kaka vrata odprla. Tretje dejanje: poklicali so zdravnika, ki je zašil rane in zakrpal obraze, da so bili drugi dan zopet »cd fare«. Zdravila so bila dobra, že drugi dan so zopet skupaj sejali, o čemer bomo poročali, čim pridejo sklepi v veljavo. Taki so. torej naši internacionalno priznani socialisti in voditelji, predsedniki in svetovalci. Lep zgled za nas in za vse. Priporočamo popisano v premišljevanje, za komentar pa naj služi članek »Tajna pogodba pred sodiščem« (v »Napreju« z dne 26. junija), da boste spoznali pravi socializem in ga ločili od nepravega. — Gledalec opisane igre, ki ni plačal vstopnine.
ZABUKOVCA. V nedeljo 18. julija je bilo pri nas razvitje prapora »Svobode«. Na praporu je napis: »V zavednosti je moč«. To je prava misel socialdemokratične stranke. Pozna se sodelovanje naših sodrugov. Zvedeli
smo, da je bil kristanovec Tratar proti temu napisu. Tudi naši sodrugi so darovali za žeblje. Žalostno pa je bilo gledati, kako so se nekateri bolj zanimali za šotore z alkoholnimi pijačami nego za govor. Poleg tega so pa ti nezavedneži motili resne poslušalce. Zato bi bilo potrebno, da bi se pri takih prireditvah alkohol sploh ne točil. — Več stražarjev, ki čuvajo marksistični program.
ŽALEC. Večina slovenskega delavstva stoji ob strani in gleda, kdaj se bedo razmere spremenile in zboljšale. De-lavci, ali ste se že kdaj resno vprašali, zakaj je kapitalizem močnejši kakor vi? Kapitalizem ve, kako moč imajo organizacije, zato združuje nezavedno delavstvo v protidelavskih organizacijah in kapitalističnih strankah. Kdor pa se hoče prištevati k zavednemu delavstvu, mora postali član socialno demokratične organizacije. Mnogo je še danes takih, ki-pravijo, da je politika nekaj škodljivega. Mi pa vidimo, da je politična zavednost neobhodno potrebna. Dan za dnem čita-mo v meščanskem časopisju o korupci-jah, ki se vršijo na račun delavca in kmeta; vršijo se redukcije, znižujejo se plače; veča se brezposelnost; zakoni o socialni zaščiti delavcev se ne izvršujejo in odpravljajo; uveden je davek na ročno delo itd. Sedaj se vprašajmo, kdo je vsega tega kriv? Krivi so vsi tisti, ki se radi nezanimanja za politiko pustijo vlo-viti od kapitalističnih strank. Pred volitvami so na delu vse buržoazne stranke in vpijejo proti davkom, korupciji, slabemu gospodarstvu. To vse zato, da jim .nevedno ljudstvo verjame in glasuje za kapitalizem (meščanski ali verski). Ljudje, kdaj se boste spametovali Ln za-
čeli razmišljati, kdo povzroča slabo gospodarstvo, korupcijo, brezposelnost itd.? Ni druge pomoči in izhoda, kakor da se začne delavstvo bolj zanimati zase in za svoje pravice. Ne bodite tako brezbrižni, začnite iskati zveze s sebi enakimi, ki zahtevamo isto kakor vi! Le z močnimi organizacijami bo naše delo uspešno. Premnogokrat lahko čujemo od onih delavcev, ki se za ničesar ne brigajo, da odobravajo boj proletariata v drugih, modernejših državah. Če je tam delavstvo napredovalo, je to zasluga njegovih bojev. Nič se ne da narediti brez sodelovanja ljudstva samega, treba se je odločiti in vstopiti v vrste onih, ki že bojujejo boj v zvezi z mednarodno proletarsko sociaino demokracijo. Imamo tudi delavce, ki pravijo, da nas je tako malo organiziranih in da bi pristopili, če bi nas bilo več; drugi zopet pravijo, da se pri nas delo ne izplača, da je premalo delavcev, ker smo v agrarni državi. Mi pa pravimo, da je delavstva dovolj tudi v naši državi, samo v razmišljanje o svoji usodi se ne mara poglobiti in ne mara iti v boj za svoje pravice in socialistične zahteve. Zastonj je zanašati se na koga, ki nas bo odrešil. Sami moramo sodelovati, uriti in izobraževati se za naš boj s či tanjem strankinega tiska in vzdrževati svoje organizacije z rednim plačevanjem članskih prispevkov. Da je danes težko zbuditi pri delavstvu zaupanje v proletarsko soc. demokratično stranko, pa je krivo to, da smo že imeli veliko stranko, a so jo razbili nekdanji voditelji. Nešteto onih, ki danes niso v stranki, ti očitajo: Glej Kristana, on sam je postal gospod, a mi! A mi? Mi vodimo in bomo vodili razredni boj! Zato kličem delavstvu: Zbudi se iz spanja in
vstopi v socialno demokratično stranko, naroči si in pazno čitaj »Naprej«! Kdor čaka in odlaga, pomaga kapitalizmu, ker s čakanjem slabi moč proletariata. Pokazati moramo vsemu mednarodnemu proletariatu, da se tudi mi zavedamo svojih pravic in se solidarno borimo skupaj z vsemi razredno zavednimi delavci. Le v zavednih organizacijah se lahko uspešno borimo za svoje pravice, zato proč z brezbrižnostjo, zavedajte se, slovenski delavci, da morate tudi vi graditi boljšo bodočnost, zato se organizirajte! Proč z davkom na ročno delo in drugimi krivicami, naj živi svobodna socialna demokracija! — K. Košec.
Ljubljana. Ker prostori še vedno niso popolnoma urejeni, se bo vršil prihodnji sestanek še v brezalkoholni gostilni »Pri stari lipi« na Rimski cesti, na oglu Igriške ulice. V ponedeljek 26. julija ob 20. Proletarski gostje dobrodošli!
Brezposelnost se ne da odpraviti s tarnanjem, ampak le z delom. Organizirajte se za delo, za lastno produkcijo. Vse nepotrebne izdatke' odpravite in dotične male zneske združite v produkcijskem skladu KDZ. Ta sklad ustvarja produkcijo brez profitov, brez obresti. Vsak, kdor prispeva, bo dobil v brezposelnosti delo in zaslužek, ali pa svoje vloge nazaj, tedensko po 200 Din. Proizvajalo se bo le za potrebo, nikdar za profit, še manj pa za luksuz. Ne zbirajte zakladov gostilničarjem, ampak zbirajte delavna in prometna sredstva svoji organizaciji!
Poceni suito meso:
1	kg suhe šunke ....	Din	25'—
1	kg suhih reberc ...	„	25'—
1	kg suhih karbonadelc .	„	23'—
1	kg suhe letne salame .	„	23'—
Vse poštnine prosto razpošilja po povzetju v ovojih po 5, 10, 15 ali 20 kg
Josip Duchač, Pakrac
Slavonija.
Priporočamo tvrdko
Ile ni
2S. VII. 1926.
2400.
J
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, sifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko!
Na malo!
oif perje
belo, necufano, 1 kg po 25'— Kč belo, cufano, 1 kg po 45'— Kč pošilja po povzetju najmanj 4 kg
R. Freund, trgovina s perjem, Praha I., Benediklska ulica 1.
Anton Koser
j Uradno koncesijonirana inštalacija vodovoda :	centralne	kurjave.
Aškerčeva ulica štev. 17.
in
Splošno kleparstvo
ir
Ljubljana
Stari trsr štev. 11.
Kdor inserlra v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje!
r
••••••••••••
MANUFAKTURO
nogavice, perilo, predpasnike
kupite pri tvrdki
Dunajska cesta 36.
Nova trgovina namifaktnre
M A. K O €* Dunajska
zraven „Jut»o-Auto"	cesta	36.
najceneje.
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika
Naročajte »NAPREJ*!
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trgr Stev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■ .. velikosti	po	najniiji ceni.	--
Ob sredah in sobotah prodaja ostankov.
SAMO ENKRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševljote za moške in najnovejše volneno modno in periino blago za spomladanske ženske obleke po znlianl ceni v manufaktura! in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna	1
■■■■■■■■■■■»J
j PERILO IN OBLEKE j
5 platno, sukno, plavtno, volneno blago, nogavice, j S naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno | —	perilo,	Itd.	kupite	najboljše	pri	tvrdki	■
I. N. Šoštarič
S MARIBOR, Aleksandrova cesta Stev. 13. J
Nova trgovina manufakture
Cene:
Rjava kotenina . Din 7 50, 10'—, 18’ Bela kotenina . „ 12'—, 14’—, 16* Rjuhe ....
Šifon ....
Gradel pa hlače Gradel za modroce
28—, 30 —, 36 — 13— 16—, 20 — 15—, 26'—
35 —, 45 —
Cene:
Julet .... Din	18'—,	20'—
Odeje (kovtri)	„	180'—,	290'—
Mizni prti . .	„	65'—,	70'—,	85'
Brisače . .- .	„	16'—,	22'—,	20'
Brisače, frotirke	„	28’—,	40'—,	48'
Robci, ducat .	.	70'—,	90'—,	120'
KOLESU
samo pri
Goreu
Palača Ljublj. kreditne banke
Novo!
Novo!
Vsi k „AMERIKANCU“ v Celje
odeje (koulre) od.....................................Din	140--
šloiasle moške obleke od..............................Din	400’
štofasle fantovske obleke od..........................Din	100'
cajgaste moške obleke od..............................Din	150'
cajgasle fantovske obleke od.........................Din
cajgaste hlače od....................................Din
80'
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
45'— naprej 30
naprej 9'50 naprej 10'— naprej
moške kape, štofaste od.....................Din
belo plalno od  ............................Din
druki.......................................Din
Ostanki po lastni ceni.
V zalog! velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglstrovana zadruga as omejeno asaveaso.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipna.
Lito pr atija.
I.dniMeliies in odgovoril* urobdu: IZA PRIJATELJEVA (v imenu I«vr. odboraJSDS in KDZ). - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER.