Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina ie 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI Uredništvo: Kopitarjeva ul. št 6/111. Teleion št 2050 in 29% — List izha-la vsak ponedeljek Uprava. Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Teleion štev 2992 V začetku vojne Abesinec ni imel drugega kot junaško srce (Reuter) Municija se vali v Abesinijo Medtem pa Abesinci nadaljujejo čiščenje v Tigre ji - - Borbe z letali Reuterjev poročevalec poroča iz Džihutija, da ie Abesinija vedno bolj in bolj oborožuje. Ko se je začela vojna, je italijanska, najmodernejše opremljena vojska imela pred seboj sovražnika, ki je bil bos in razcapan in tako rekoč brez vsakega orožja in brez mu niči je. Kljub temu ui mogla ni-fesar proti njemu. Položaj postaja sedaj vsak dan boljši za Abesince, ki dobivajo neprestano velikanske množine orožja od vseli strani, po železnici iz Džilnitija, dalje po karavanskih potih iz angleške Somalije iu angleške Kenije ter tudi po Nilu gor skozi S u d a n. Največ orožja prihaja seveda skozi angleško Somalijo, od koder gre po karavanski poti v llarar. Angleški pristanišči Z e i I a in B c r b e r a sta prenapolnjeni s lovori abesinske nuinicijc. Reuterjev poročevalec pravi, da je tik pred Božičem prišlo v Berbero 'Mi novih protiletalskih lopov, 20 težjih poljskih lopov, 200 hrzostrelnih strojnic. 5000 modernih pušk in 15 milijonov nabojev. Novi transporti so najavljeni za prihodnje ilni. Kaj bo zmogla Italija proti oboroženim Abe-sincem, ko jim ni bila kos, ko niso imeli drugega kot svoje roke iu noge in svoje junaško srce, tako končuje angleški časnikar svoje poročilo. Velik plen — 20 tankov severno od Mahale London. 29. dec. AA. Reuter jioroča: Abesinske in italijanske jiredstraže na severni fronti so na mnogih krajih trčile druga ob drugo. Prišlo je do več prask, ki so jih izzvali Abesinci s svojimi naskoki. V Adilis Aliebi je izšlo poročilo, ki pravi, ila se je vnela večja bitka pri Adiadiu in da so Abesinci zmagali. Poročilo ima očitno v mislih bitko prejšnjega tedna, ko se je po poročilih iz italijanskega vira Abesincem posrečilo zavzeti nekatere italijanske postojanke, a so jih Italijani spet vrgli nazaj. V Adilis Abebi je lo uradno poročilo o abesinski zmagi na severnem bojišču vzbudilo veliko veselje. Reuterjev dopisnik poroča iz Addis Abebe: Izvedel sem vest, ki j" še nisem mogel kontrolirati, da so namreč Abesinci ugrabili Italijanom 20 tankov. 40 do 50 strojnic in zajeli 200 vojakov severno od Makale. Mukala ni padla, tnila vojska rasa Sebata prodira v pokrajini okoli Adue. Vojska rasa Kase prodira južno od Makale, vojska rasa Sejnina pa zapadno od tega mesta. Prodiranje gre počasi, n v velikem obsegu. Navedene vojske ogražujo Makalo. Ritke božični teden so hile najbolj krvave, odkar so se začele sovražnosti, in je verjetno, da bodo postale še bolj ogor-icne prav v kratkem, če smemo verjeti informacijam dobro poučenega abesinskega vira. Na tisoče ranjencev brez pomoči Dopisnik dodaja v zvezi s tem, da je dognal zelo pretresljivo dejstvo: da leži na tisoče ranjen- cev na bojiščih in umirajo brez pomoči, kor abe-sinsku bolničarska organizacija zelo slalni deluje. Po informacijah iz abesinskega viru so manjši abesinski oddelki, ki niso mogli ponovno prekoračiti reke Takaze jk> nedavnih bitkah, napadli osamljene italijanske postojanke v severnem delu te pokrajine in je na več krajih prišlo do spo- . padov. Živahnost letal Reuterjev dopisnik |>oroča iz Desije, da sta včeraj predpoldne leteli dve italijanski letali nad pokrajino Volkaito in streljali iz strojnic nad vasmi Celelo, Adijem, Rementoni in Kebetijem, vendar ni nihče ranjen. Dve drugi italijanski letali sta opoldne preleteli Korani na cesti, ki drži iz Addis Abebe v Desijo. Abesinska vlada poroča, dn sta dve italijanski letali včeraj zjutraj izvršili izvidniški polet v pokrajini Ambaladži. V živahnem delovanju italijanskega letalstva vidijo tu. da Italijani pričakujejo abesinski napad. Včeraj je prispelo v Desijo angleško bolniiar-sko odposlanstvo, ki se odpelje s tovornimi avtomobili nn severno bojišče, da tam napravi amhii- j lanto. Člani odposlanstva so izjavili, da bodo še fired koncem leta mogli začeti svoje delo. Shupen napad treh rasov Havasov jmsobni dopisnik poroča iz Addis Abebe: Položaj na bojiščih se je zadnji teden znatno izpremenil. Roji v Tigreji vzbujajo vtis, da se prava vojna šele začne. Prve mesece so italijanske čete prodirale in niso nikjer naletele 1 na odjior. Zdaj se pa zlasti v Tigreji začenjajo j razvijati hudi boji. Najvažnejši dogodek je bil ogorčen napad Abesincev v Tigreji. Položaj na j bojiščih je zdaj tale: Levo abesinsko krilo, ki mu poveljuje dedžas Hailu, operira v gorah Sire; njegov cilj je zavzetje Aksuma, važnega ne samo z vojaškega stališča. ampak tudi kol svetega mesta Abesincev. Čete rasa Sejnina imajo cilj zavzetje Adue. Dedžas Ilaile Katibi razvija veliko aktivnost v Tembienu. Ras Kasu prodira proti Makali. Cilj rasa Sejuma je zavzetje centra na tigrejskem bojišču. Desno krilo, ki operira v Valakaitu, vodi dedžas Kasa, ki ima prav tako cilj zavzetje Mukale oziroma ol>-kolitev tega mesta. V zvezi z vestmi, da je pričakovali koncentrične ofenzive rasa Sejuma, rasa Makanenn in rasa Kase, izjavljajo v poučenih krogih, da pomeni ofenziva, ki jo >ršo prednje abesinske čete pod vod st vin dežasa llailnjn. šele priprava za veliko ofenzivo. Abcsinsko vrhovno poveljstvo upa, da bo la ofenziva znatno povečala in razvila dosedanje uspehe rasa Hailuja. Vzorno urejena bolnišnica ameriškega Rdečega križa jc pravkar odšla na sever. Tuji vojaški atašeji odidejo na novci- še ta teden. Na jugu pa no bo nobene ofenzive, čejirav .se tudi tam zbirajo močne abesinske čete. Abi Adi zavzet v naskoku Ras Sejum podi Italijane naprej , Adilis Alieba, 29. dec. b. Uradno sc potr; juje.jo vesti, da so abesinske čete včeraj zjutraj v naskoku resnično zavzele glavno mesto tembijenskega masiva Abi Adi, ki leži blizu Makale. Abesinci se po tem uspeliu niso ustavili, temveč so napredovali dalje in podili askare pred seboj, ki so se umikali v precejšnjem neredu. I Jas Sejumove čete, ki so zavzele inesto, so se pričele takoj utrjevati in pripravile vse za daljne operacije. Tukajšnji vojni opazovalci trdijo, da jc vrhovno abesintsko poveljstvo sklenilo, da se ne bo posluževalo nič več borb v masah, ki niso uspešne zaradi tehnične premoči sovražnika. Borbe, v tna.sah prinašajo Abesincem prevelike izgube, čeprav odnesejo po takih bitkah zmago. Abesinski merodajni vojaški krogi so sklenili, da se bodo odslej posluževali taktike napredovanja z manjši- mi oddelki, ki bodo izvrševali na italijanske postojanke ostre, dobro preračunane in nenadne napade, in sicer neprestano. Abesinski poveljniki so sc namreč prepričali, da taki sunki prinašajo Italijanom mnogo več škode, kakor velike borbe, ki jih predvsem utrudijo in jim tudi sicer povzročajo ogromno škodo. Iztrebiti sovražnika do zadnjega Abesinci liriznavajo, da so so askari pri včerajšnjih borbah zelo hrabro borili in so svojo postojanko zapustili šele v zadnjem trenutku, ko s« uvideli, ila ,jc vsak nadaljni odjior nemogoč. Na bojišču jc ostalo veliko mrtvih in ranjenih na obeh straneh. b. Iz brzojavke, ki jo ,je posla I abesinski cesar iz Dessija v Addis Abebo, so inozemski dopisniki zvedeli, da se je jirav za prav šele včeraj odigrala prva važna krvava bit- ka na severnem bojišču. Iz te brzojavke je dalje razvidno, tla so abesinski vojaki naleteli na močan odpor italijanske armade, vendar pa so sc odlično držali in se niso ozirali na žrtve, ki so jiadale poleg njih. Pred seboj so imeli le en cilj, iztrebiti sovražnika dn zadnjega moža. l'o končani bitki je ostalo bojišče pokrito s trupli iu žrtve so na obeli straneh ogromne. Vsa abesinska severna armada jc pod vrhovnim povoljslvoin abesinskega vojnega ministra rasa Mulugete, ki je pod neposrednim iioveljstvom cesarja Ilajle Selassi.ja. Cesar vodi armado iz glavnega vojnega stana v Dessie. Makale obkoljene V zvezi z vestmi o ofenzivi čet rasa Sejuma, rasa Makonena in rasa Kassa se z dobro poučene stran zatrjuje, ila je ofenziva. ki se že 10 dni vodi na sjirednjih ubesin-skili črtah, le predpriprava za pravi abesinski napad. Glavni cilj abesinske ofenzive je mesto Makale, ki pa je že deloma obkoljeno od ras Sejumovili čet in je malo verjetno, da bodo mogli Italijani vzdržati svoje po-stojanke. Dobri strelci! Kaho so Abesinci sestrelili italijansko letalo pri Dagaburju Reuterjev poročevalec poroča nadalje iz Addis Abebe, da je ahesinsko vojno ministrstvo sprejelo uradno obvestilo od poveljnika harurskega bojnega okrožja, da so abesinske protiletalske čete obstreljevale dvoje italijanskih letal, ki sta se pokazali nad vasjo Dagabur in da so eno letalo prisilile, da se je moralo spustiti na tla. Podrobnosti tega uspehu, ki jc napravil silen vtis v abesinski prestolici. so naslednje: Dvoje italijanskih letal, ki so očividno imela nalogo poizvedovati nad Dagaburjem in v okolici Džidžige, kje se nahajajo abesinske zaloge niuiii-••ijo, je priletelo nad vas Dagabur. Ker nikjer nista opazili nttt žive duše, so se s|)ustila zelo nizko. Nenadoma pa je udaril po njih ogenj iz skritih abesinskih protiletalskih baterij. Italijanska pilota sprva nista vedela, kaj naj lo pomeni. Toda navzlic temu, da sta se hitro dvignila, je bilo že iirepozno. Protiletalske baterije so streljale v brzeni tempu ter letali preluknjale. Kno je bilo zadeto v osrčje motorja, se zazibalo in začelo takoj padati, drugo je bilo zadelo v krilu, a je imelo še toliko moči, da se je vleklo naprej nad puščavo iti se sjmstilo na tla kakšnih SO km južno od Dagaburju, kjer se nahajajo že italijanske predstraže. Ker je bilo čisto pohabljeno, mislijo Abesinci, da je moral bili ubit častnik ali, da je bil ranjen tudi pilot. Prvo letalo, ki se je sesedlo na tla jired Abesinci, ki so pridrveli izza skalovja, kjer so imeli skrite svoje topove, pa je bilo poškodovano v drobovju. Trije možje posadke so skočili iz stroju in jo v velikih korakih ubrali nazaj po puščavi. Toda Abesinci so se spustili zu njimi, zajeli takoj zadnjega in ga posekali na Ila. Za drugima dvema so streljali in jih tudi zadeli. V letalu sla bili dve strojnici najnovejšega tipa in majhen brzostrelni top. Letalo je nosilo seboj tudi 10 težkih bomb. Abesinci so letalo jiregleduli %tmw 153®! UcedništLo tn uprava 'ii,Miii,iiiii,iiiiiiMii,iiotiiMMiiMM IVM i VIVIVI V,ViViV»VfViViV(ViViViViViiViV,Vi',i'"'»",V. Vhod v pristanišče It hod os v dodeknneškem otočju, ki gu ltulijuni zadnji čas močno utrjujejo. in takoj telcfoniruli v Adilis Abebo, nuj pošljejo abesinske pilote, da letalo popravijo iu ga, če mogoče, spruvijo v prestolico, kjer bo izjiostuv-Ijeno kol prvi abesinski plen le vrste. Nekaj ur zatem so ponovno jirišlu italijanska letala, ki so iskala, kje se nahaja pogrešan izvidnik. Letala so sililo visoko iu nobenih bomb niso spuščala, brez dvoma iz strahu, da ne bi zadela svojih lastnih ljudi, o katerih so mislili, da so še živi. Abesinske protiletalske baterije so jih takoj začele obstreljevati. Videlo se je, da se je krilo enega letalu malo mignilo, a ker so letala hitro odbrzela proti italijanskim črtam, ni bilo mogoče videli, koliko je bilo omenjeno letalo po-škodovuno. Na sevnru uničeni 2 letali Rim. 20. doc. AA. Agencija Štefani poroča iz Adigrutu: Pri obstreljevan tu neke abesinske kolone ob reki Tnknzi dno 25. decembra je neko italijansko lovsko letalo zadelo več strelov i/ pušk in jo moralo pristati v sovražnikovi bližini. Pilot drugega letala je hotel pomagati svojemu tovarišu in je blizu njega pristal, loda zaradi neravnosti tal si jo pokvaril apurut. Oba letalcu sla letali uničila, ker nista mogla odleteli, in sla se pod zaščito ognja svojih tovarišev iz eskadrije in streljajoč s strojnicami srečno rešila na italijansko strun. Tukaj prihodnje dni pričakujejo, ila se bo začela velika abesinska ofenziva, katero so že napovedovali /a Abesinec utrudili boji znd njega tedna. Abesinska ofenziva bo omejena najbrže le na severno fronto, in sicer se i>ri pravljajo močni napadi na italijansko desno krilo. Novi časi ali samo nove - melodije Celovške ,,Freie Stimmen" ponujajo Slovencem kult. nt'lanoini;o V zadnji številki »Koroškega Slovenca« beremo: V božični številki posveča celovški list vprašanju kulturne avtonomije Slovencev na Koroškem uvodnik z naslovom »Za mir v deželi«, v katerem beremo med drugim: »Iskreno želimo sporazuma z zavednimi Slovenci v deželi. Naj pride do miru med obema narodoma, ki že nad tisoč let prebivata v tej deželi in nosita skupno usodo, isto veselje in isto žalost. Koroško vprašanje, ki ga mi nismo načeli in je po prepričevalnem glasovanju leta 1920 v osnovah rešeno, naj sc končnoveljavno reši. Prevelik rešpekt imamo pred vsako narodnostjo, da bi želeli z lahko izvedljivim ponemče-njem prilagoditi zaostali kos slovenstva, kot želijo gotovi krogi v Sloveniji napram kočevskim Nemcem. Mi smo s svojega stališča pripravljeni dovo- liti Slovencem na Koroškem polno kulturno avtonomijo, v kolikor jo prenesejo notranje sile lega naroda. Ta pristanek uključujc seve tudi šolska vprašanja.« To je zanimiv glas od strani, ki je doslej vedno sistematično odklanjala obstoj narodne manjšine na Koroškem. Ali naj verujemo v iskreno spreobrnitev? Ali naj še s hvalo čakamo, dokler da bo slovenska kulturna avtonomija jioslala dej stvo in bomo imeli priložnost tej kulturni avtonomiji, ki jo sedaj tudi Freie Stimmen« priporo čajo, pogledati iskreno v obraz in povedali o njej naše mnenje. Za enkrat gornji glas samo beležimo in pristavljamo, da po 15 letih Avstrija svoje on ljube, zapisane v saintgermainski mirovni pogodbi še ni izpolnila. Ker Japonci osvajajo Kitaj . . . v General Sufantung - harakiri Japonci bodo odslej žrtvovali rajši mandžurske vojahe Na povelje rasa Nasilni so se izbrani abesinski vojaki priučili, kako ravnati z italijanskimi tanki, ki so jih Abesinci ugrabili Italijanom na abesinski južni fronti. Nu sliki vidimo rasa Nasilni (drugi od leve v uniformi) in abesinskega armadnega poveljnika dedjnsniača Umdue (levo s plaščem) jired parado, katere so se že udeležili zarobljeni italijanski tanki. Sanghaj, 29. dec. b. Iz zanesljivega političnega vira se izve, da se je mandžurski vojski posrečilo prodreti daleč v notranjost čaharske pokrajine, kjer še vedno napreduje. Mandžurska vojska ima nalogo, da odcepi dober del severne Kitajske od nan-kinške vlade in je zato v pokretu proti mestu Šan-tungu, ki leži na zapadni meji pokrajine Čahar in Mandžurije. Napredovanje mandžurske armade je zagotovljeno z močnim bombardiranjem japonskih letal, ki čistijo pred mandžurskimi četami zemljišče od kitajskih čet, kadar se te hočejo postaviti v bran. Za Japonsko je tako napredovanje mnogo cenejše, ker se poslužuje mandžurske vojske, ki jo vzdržuje mandžurska vlada, ni pa ji tudi treba žrtvovati Japoncev za podvige, ki bodo prav za prav njej v korist. Japonski generalni štab ima na logo, da odreže važno trgovinsko cesto, ki združuje pokrajino Čahar z zunanjim delom Mongolije, ki je pod vplivom sovjetske Rusije. Iz Nankinga pa poročajo o dramatičnem samo- umoru kitajskega generala Šufantungn, ki je včeraj na tradicionalen način izvršil harakiri. Generala so prepeljali v bolnišnico in je Ic malo upanja, da bo ostal pri življenju. Stari kitajski general jc izvršil samoumor iz razloga, da bi vzbudil v nacionahr kitajski mladini zavest in razpoloženje za borbo proti tuji invaziji. 90 ladij — 221.000 ton Tokio, 29. dec. b. Vojni minister jo objavil danes svoj pomorski program, ki obsegu 90 ladij s skupaj 221.000 Ion. 2H enot, med katerimi jo mnogo rušilcev in podmornic, ki obsegajo 50.000 ton, je že izdelanih, medtem, ko se lo vojnih ladij, |io večini križark, linijskih ladij, med njimi tudi tri matične ladjo, v največji naglici gradi Ostalo ladje pa so bodo pričele gradili takoj z novim lotom. Kakor so uradno poroča, je Japonska izvršila vočii del svojega pomorskega |>ro-gruma. Organizacija JRZ ftolgrad, iM). dec. ni. Po ladujili navodilih iz-»ršilnega odbora .IR'/ se bo v vseh onih krajih, kjer doslej še ni organizirana stranka, pospešilo dtdo za njeno organizacijo. Tako je bil na včerajšnji konferenci v Nišu izvoljen okrajni odbor le stranke, danes jwi je hil izvoljen tukaj odlior za vrača raki okraj v neposredni bližini Belgrada. /. obeh konferenc so bile odposlane pozdravne brzojavke članom izvršilnega odbora: dr. Stoja-dinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahi, v katerih Jim nristaši te stranke izrekajo svoje popolno zaupanje v vodstvu državnih j>oelov in organiziranju stranke. Davidoviča Nova navodila Čehe: Rdeči prapor na razvalinah družine in domovine Stalin - roke proč od Ju Policijske oble«sli so matično razdira vse odkrile nove nesramne komunistične letake, ki pozivajo narod, naj siste-naše kulturne dobrine - Ljudstvo varuj se teh spletkarjev z vsemi sredstvi da se in svobodo za vse sloji našega naroda SJiod Ljube Skopi je, 29. dec. m. Danes je imel tukaj političen shod šef bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič. V svojem govoru se je dotaknil tudi hrvatskega vprašanju ter je med drugim dejal, da je o tem vprašanju še prerano govoriti, ker je to sestavljeno vprašanje in ga radi tega ni mogoče v naglici rešiti. Po izjavi Davidoviča pa to vprašanje tudi ni samo hrvatsko vprašanje, temveč istotako srbsko, bosunsko in sploh vprašanje vsega našega naroda. To vprašanje obstoja v tem, s poštenim dolom, enakostjo državljane ustvari med vsemi razpoloženje za to državo. /,a njim je o istem vprašanju govoril še Božidar Vlajič. bivši glavni tajnik demokratske stranke, kateri, kot znano, večkrat jiotujc kot odposlanec Ljuba Davidoviča v Zagreb. Vlajič je o lem vprašanju med drugim izjavil, da hivši de-mokratje to vprašanje priznavajo, toda samo tedaj, če se ga razume kot potrebo vse države v poftJ<*lti preureditve vseh državnih poslov. Knjaicvar, 29. dec. m. Ob navzočnosti zastopnika kralja polkovnika Pajoviča, zastopnika ministra za socialno |H>litiko in narodno zdravje Dra-giše Cvetkoviča je hil blagoslovljen danes tukaj aa rodni dom, ki s« ga zgradile vse tukajšnje kul-IjN-nc in prosvetne organizacije. Češkoslovaška zunanja trgovina čez jagosiovansfee Iu e Belgrad, 29. dec AA Češkoslovaška-jugoslo-vanska železniška tarifa, ki je plod skrbnega dela obeh železniških uprav, stopi r veljavo 1. januarja 1936 in bo veljala za prevoz blaga v obeh smereh med češkoslovaškimi železniškimi postajami in jugoslovanskimi postajami, pristanišči Sušakom, Splitom. Bakrom, Solinom in šibenikom Tarifa bo čisto prekomorska, to je, veljala bo samo za prevoz blaga, ki je namenjeno Češkoslovaški in prihaja po morski poti v omenjena pristanišča, ali za prevoz blaga, izvoženega iz Češkoslovaške v ta pristanišča, namenjenega v inozemstvo po morski poti. Tarija obsega te-le vrste blaga: azbest, povrtnino. krompir, oglje, južno sadje, vino, sir, sadni izdelki, železo, icklo in izdelki iz jekla in železa, magnezit, fosfate, superfosfate, kalij, soli za gnojenje, katran, katranska olja, žveplo, les, papir in papirnate izdelke, plutovina, steklo tn stekleno blago, porcelansko blago, izdelki iz ilovice in Samota, acetonsko olje, ocetna kuslina, lesni alkohol, rdeča sol, bombaž, tobak itd. Posebni tarifni popusti veljajo za prevoz južnega sodja, vina, sirovega bombaža, sirovih kož in sirovega tobaka, če so pošiljke opremljene i. direktnimi mednarodnimi listi za tranzit via ČSR za Nemčijo ali katero drugo državo, še bolj oddaljeno od Nemčije. Prav tako veljajo posebni popusti za sladkor, izvožen iz ČSR, in deloma za razno vrsto blaga, izvoženega ali uvoženega v ČSR in potrebnega za obutev. S sporazumom med prizadetima železniškima npravama se bo dosegel boljši razvoj blagovnega prometa čez jugoslovanske pomorske luke. Tarifa vsebuje več ko 12.000 prekmorskih postavk za promet med več ko 700 češkoslovaškimi železniškimi postajami in pomorskimi postajami Bakar, Solin, Split, Sušak in Šibenik. Poudariti je treba, da je sedanja tarifa »ročajo nezakonite komunistične organizacije uporabo načel o razpustu sedanje skupščine, holei ogorčiti narod proti današnji vladi in zakonodajnemu činitelju, po drugi strani pa ta navodila nili ne omenijo, da v sovjetski Uniji sploh ni skupščine, temveč diktatura majhnega števila privilegirancev, ki brezdušno izkoriščajo narod. Dalje dajejo navodila, da se . zahteva pravica samodoločilve .zatiranih narodov in pravice narodnim najSinam . čeprav je vsem prav dobro ziiiino, dn v naši državi ni ne zatiranih narodov, ne zatiranih manjšin, v sovjetski Uniji se pa vrši kar najbolj ogorčen leror nad vsem prebivalstvom, o manjšinah |>a sploh ne vodijo računov, ker smatrajo vsako odvajanje za atentat na državne inte-lese in raz nje državne celote. Knato je tudi z gesli o iz|>ustitvi vseh političnih in vojaških obsojencev ne glede na njihovo krivdo in na njihove motive, ko vemo, da so pri njih v sovjetski Uniji prejKjlne joče takšnih obsojencev, nc da bi pri leni šleli velikanskega števila tistih, ki jih ubijejo pogosto tudi brez razsodbe. Dalje govore o ukinitvi zakona in sodišča za zaščito države in o svobodi tiska, zborovanj, dogovorov in združevanja. Kakor da bi v sovjetski Uniji sploh obstajali drugačni zakoni in drugačna so-dišča kakor taka. ki so šc dosti strožja od naših! Ne smemo pozabiti delovanja GPU in Čeke. ki sta bila najmanj pri političnih krivdah prva in poslednja instanca. Dobro znan je način delovanju (il'U in Čeke. 0 kakšni svobodi tiska se v sovjetski Uniji ne more nili misliti, ker obstoji tam sa- mo državni tisk. Isto je s svobodo zborovanja, dogovorov in združevanja, ker so lam dovoljeni samo komunistični shodi in organizacije. Glede črtanju vseh dolgov so komunisti ne vede in še preveč pokazali svojo prave skrajne namere, ko žele prinesti j>opolno anarhijo v vse družabne odnošaje in povzročiti čim več prepirov med posameznimi družabnimi sloji, da bi jKitem to izrabili za svoje namene. Končno hočejo te nezakonite organizacije nekako prikriti svoje početje in priporočajo svojim agitatorjem, naj nastopajo tudi s takšnimi gesli in zahtevami,, kakor je pod|>ora nezaposlenim, 40 urni tednik in uvedba vseli vrst zavarovanj. Tem dejanskim potrebam pa pristojni činitelji danes posvečajo vso potrebno in popolno pozornost, da se postopno uresničijo in tako prebivalstvu zago-tovc in olajšajo življenje v današnjih težkih časih gospodarske krize. V sovjetski Uniji ne samo, da ne upoštevajo življenjskih potreb prebivalstva, nego oksplontira.m delavce do skrajnih meja in jih potem kol nepotrebne zavržejo, da umirajo od gladu in mraza, o čemer dokazujejo strašni primeri umiranja. Ojmznrja se prebivalstvo, da se varuje takšnih agitatorjev in da jim ne pripisuje tistega pomena, ki ga nimajo, ker s lem škodijo in ogražajo bistvene interese ne samo svoje družine in svojih lastnih, temveč, vsega naroda, ker je jasno, dn komunisti streme t. vsemi sredstvi po lem. da porušijo današnje rodbinsko in družabno življenje in uvedejo strahovlado komunistične diktature. Zato mora ves narod in vsak posameznik na vse načine in 7. vsemi sredstvi pobijati in |>repre-čiti to njihovo akcijo, ki skuša povsod prodreti in zastrupiti vse panoge našega družabnega in narodnega življenja. Komuniste ven Urugvaj prelomil s Sovjet. Rusijo ■ Jc V zvezi s |irekiiiitvijo diplomatskih odno-med Urugvajem in Rusijo se je zvedelo, da jc urugvajska vlada dobila pismene dokaze, da je komunistična internacionala s posredovanjem ruskega poslaništva v Montevideu nameravala že meseca februarja prihodnjega leta v Urugvaju izvršili prevrat, kakor ga je poizkusila meseca dc-rcmhra v Braziliji. Ugotovilo se je, da so urug-vajski komunisti razpolagali z večjim številom pušk in drugega orožja. Listi opozarjajo na to, da je bil dosedanji poslanik v Montevideu Aleksander Minkin prej direktor ruskega trgovinskega predstavništva v Buenos Airesu. V prostorih tega predstavništva so argentinske oblasti preiskavo in je tedaj prišlo do sledkov. Predstavništvo je bilo zaprto. Na podlagi tedaj 7,brnnili podatkov je bilo ludi v A r g e n t i n i j i aretiranih 131 članov lajne komunistične lige. Minkin je bil izgnan iz Argentine. Ze dve leti prej je v Urugvaju dosegel obnovo diplomatskih odnošajev med nrtigvajsko državo in Rusijo. Poslaništvo v Montevideu je bila jm otvorjeno šele januarja 1931 leta. Montevideo, 28. dec, AA. Vlada je izdala službeni komunike, v katerem podrobno utemeljuje prekinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo, rijein pravi, da je iiesjKirno ugotovila, da je vjetska vlada nc le podpirala komunistične 1931 izvršile senzacionalnih iz-zaradi tega takoj V so-ele- mente v Urugvaju in sovjetske revolucionarje v sosednji Braziliji, nego jim je po svojem ii«i-ln-uiku Minkinu v Montevideu slavila na razpolago tudi vsa potrebna sredstva. Urugvaj je zaradi tega prišel v neprijeten položaj, ker je braziljski zunanji minister upravičeno lahko izjavil na seji ministrskega sveta, da se je morala Brazilija pri poslednjem poskusu komunističnega prevratu braniti tudi proti napadom od zunaj. Braziljski postanek v Montevideu je obvesti! urugvajsko vlado o nekih podrobnostih, ki jih je ugotovila preiskava proti komunistom v Braziliji, in ki jasno kažejo, I tla so sovjetski diplomatski zastopniki organizirali tajne zveze med komunisti v obeli državah. Preiskava, ki so jo uvedli urugvajski policijski organi, je pokazala, da so bile informacije braziljskega jioslanika točne. Nadalje se je pri preiskav^, ugotovilo. da je sovjetsko poslaništvo v Montevideu izstavilo celo vrsln čekov, ki mi se glasili na zelo velike vsote, da pa njihovega namena ni mogoče jasno ugotoviti. Komunike »pozor,ja nadalje na sklepe, ki s« bili sprejeti na poslednjem kongresu komunistične inlernarionale glede povratka k prvotnim revolucionarnim in terorističnim metodam v posameznih državah zastopnik je na leni kongresu Južni Ameriki, ki hi naj bila večje revolucionarne podvige. sveta. Nizozemski posebej govoril o primerna 7.a prvo Laval m bul sfrmoglavSjesi Ker je bil spreten in predvsem, ker ot po republiki. Zdi se, da avstrijska Heinivvehr vendar le spoznava, da ne ho mogla avtoritarnega režima izvesti t islo neizprosno strogostjo, kot hitleriicm v Nemčiji ali fašizem v Italiji in da bo treba diktaturi, ki jo je nedavno napovedal knez Starheinberg, ki je dejal, da bo leto lit-36 poteklo v znamenju neizprosnega čiščenja. vendar le priliti tudi nekaj demokracije, ali ljudske volje. Že obširne politične amnestije, ki I o osvobodila iz ječ in iz koncentracijskih taborov veliko število hitlerjancev in marksistov, dokazuje. da vlada nekaj pripravlja in da si hoče 7,a Io vnaprej zaslužiti ljudsko zaupanje. Značilno je, kar piše v -Neues Wiener Journal predsednik vsedržavne režimske strokovne zveze, ko pravi. >da si more, vlada pridobiti popolno zaupanje le na ta nač.in, če bo dala ljudskim plastem možnost, d« bodo sodelovale leni tudi nosile soodgovornost in in jih bo z lahkoto pohodilo oh ros. da niso iz njega zrasle in • reline niso.« Der Tag, pa gre še mnogo dflije in objavlja obsežen uvodnik o »demokraciji v Avstriji«, kjer izraža ii(>anje, d« se avstrijska drvfava vrača nazaj k »novi ii e iii o k r a c i j i«. Naloga Itodočega m s državne reforme prvi priložnosti, njemu tudi po- | lela ali bodočih lel bo, da doseže »dejansko zn-i upljivo sodelovanje vseh avstrijskih državljanov pri organizaciji iu prenovitvi države, predvsem pa pri zakonodaji in pri državni upravi. Clankar na-| vaja potem, da tvori osnovo za »novo demokracijo I še slari avstro-ogrski zakon iz I. 1867, kjer so za-\ jamčene državljanske svoboščine, o cnakoprav-i nosli vseh pred zakonni, o enaki pravici za vse j dn vseh služb v državni upravi, o svobodnem kre-J taliju vseh državljanov v mejah države ler o svn-i hodnem razpolaganju s premoženjem.« Taki-le članki so naravnost žebelj v gla-! v o SI n r h e m b e r g o v i m r i I j e m . ki je hotel dati državljanske svoboščine edino članom njegove lastne patrijotične fronte, kjer itak prevladuje in terorizira Heiniatschulz vse -ostalo članstvo. Če jih avstrijska cenzura pušča v javnost, mora to pomeniti, da se zares pripravlja nekaj silno velikega v notranji preosnovi avstrijske republike. Morda je navdušenje za »novo demokracijo v 7,ve7.i s pnrastknni hitlerjevske nevarnosti. ki vstaja izza obzorja, čim slabše se Italiji godi nn afriških krvavih bojnih poljanah in na svetovnih diplomatskih bojiščih iu čini bolj ja«no postaja, da bo avstrijsko državo branilo Ir avstrijsko ljudstvo samo, pm-ebno lakrat, ko se Stnr-hemberg ne bo več mogel zanašali na italijanske^ bojne odrede na Brenerjn in v Kanalski dolini. Morda jc »nova demokracija« ludi v zvezi z angleškim prišepelaviiiijem. ki zadnje tedne postaja vedno bolj slišno na Dunaju okrog vladnih jialat. Pariz. 30. dec. c. Vse današnje časopisje obširno |)iše o Lavalovem uspehu jxi snočnji debati o zunanji jiolitiki. Splošno se poudarja, da je val tokrat [irekosil samega sebe in postavil problem na položaj, ki ie vreden tradicij francoske politike. Vsi so pričakovali, da se ho tokratna debata o zunanji politiki zopet zaobrnila v staro dilemo francoske politike, to je v obračunavanje med levico in desnico. Levica je mislila, da bo lahko Lavala vrgla jiod očitkom sinijinti-zerja z italijanskim fašizmom, desnica pa je mislila, da bo morala loviti Lavala na očitkih, če dobro brani mlerese francoskega nacionalizma. Io se pravi stare tradicije latinskih narodov v evropski cilizaciji. Toda Laval je postavil debato na mnogo širše stališče. Ostal je čisto na diplomatskem terenu in ravno v diplomatskem delu govora bil lako nov in odkrit, da je premagal vsa sumničenja na levici in desnici. S tem. da je bil v svojem govoru tako odkrit, je levici dokazal, da vodi svojo zunanjo politiko na zelo demokratski način, desnici pa je lahko razložil, da je stališče Francije v vseii ozirili zelo dobro zavaroval. La-valu se jc tako posrečilo, da jc v vprašanju zunanje politike preprečil delitev francoskega naroda na levico in desnico. Kakor Buldvvinu ni bilo treba izvajati posledic pred svojim parlamentom, tako se luili Davidu ni bilo treba umakniti na tak način pred Anglijo, ki bi škodoval bolj Franciji kot pa njemu samemu. Ta dejstva se jasno opažajo v današnjih komentarjih časopisja. Desničarski listi mislijo, da je Davalov uspeh mnogo večji nego pa listi, ki jc izražen v številkah glasovanja, levičarsko časopisje pa samo priznava, da je Laval storil veliko uslugo demokratskim osnovam francoske politike, ko je tako odkrito hranil pakt Zveze narodov in vzel nase zelo važne obveze, kar sc tiče Zveze narodov. Leon BIuin piše samo v Populaireju, da se l.aval vendarle ne bo mogel dolgo vzdržati na površju. Kako mirno je prešel francoski parlament na nadaljnje delo, se vidi iz tega, da se je še ponoči nadaljevala debata o zakonu o ligah. Pri tem glasovanju o ligah, kjer je zn zakon glasovalo 407 poslancev, proti pa samo 103, se vidi, da je Laval zadel pravilno parlament lako, da ic dobil za seboj kmalu vso republikansko in demokratsko večino. I'ri tem glasovanju je Laval dobil 300 glasov večine, kar je vsekakor zanimivo. Tako glasovanje bi bilo nemogoče, če bi se moglo trditi, da Lavalova zunanja politika spravlja v nevarnost mir v notranjosti 1'rancije. Francoski narod gre torej zelo enoten v nadaljnjo dobo abesinskega spora in Lavni je dobil nalog, da lahko svobodno išče novih temeljev za svoje posredovalno delo. Ruždi Artis nn Dumam Ti irski zunanji minUler nekaj dni v Parizi, in v svojo domovino čez Že-vlakuni, ko1 je njegova nepričakovano na Dumi';, ministri ierger- Vsi so jia le kakih 20 v lovski v Mariboru ter so nato najavljenih kokikkIov iz bi morala bivša gospoda Sešlo se jih je sobi hotela »Orel« zaman pričakovali Ljubljane. Priti pa ministra dr. Mtirušič in Pucelj. da bi nekaj spregovorila onim gosjiodom iz Maribora, ki so v željnem pričakovanju. Vsi so prišli, le bivših gg. ministrov ni bilo. ker sta baje zamudila — vlak, poleni pn so poročali o jioložu.jn g. poslanee dr. Jančič ler nekateri mariborski gospodje. Ugotoviti j)ii moramo, da .se položaj tudi po tem sestanku, na katerem smo sicer pogrešali »pohorskega« zraka, ni bistveno izpremonil. .- Dunaj, 29. dec. TG Ruždi A ras. ki je bival Londonu, se ni vrnil v novo in s simptonskiin navada, marveč je prišel kjer je bil sjirejet od zunanjega VValdenegga, s katerim je imel zelo dolg razgovor o »vseh vprašanjih zunanje politike, kot so izraža suhoparno uradno poročilo, ki jc danes izšlo. Turški zunanji minister je baje prinesel s seboj iz Pariza in Londona indiaj zanimivih predlogov o morebitnem sodelovanju Avstrije z Malo zvezo in z državami Balkanske zveze za primer, če bi postalo le potrebno, da se proti Italiji izvedejo najstrožje sankcije in Iii v ded tega nastala nevarnost notranjepolitičnih zmed v Italiji zelo pereča. Avstrijska vlada je svojo naziranjc baje že izjavila in ga bo šc boij natančno obeležila ob priliki skorajšnjega potovanja avstrijskega zveznega kanclerja Schusciinigga v Prago, kjer bo olii*kal predsednika republike dr. Be.neša iu bo z njim prerešetal vse mogoče posledico italijanskega zloma tako v Sredozemskem morju kakor v Podo-navju, kjer je skoraj gotovo, da hi se pojavila tudi Nemčija in bi hotela uveljaviti svoje težnje, kakor hitro bi se pokazalo, da italijanska severna meja ni več tako odporna. Iz Dunaja jiotuje turški zunanji minister v enaki ali podobni misiji tudi v Budimpešto, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom generalom Gombosom. Iz Budimpešte bo nadaljeval svojo pot v Belgrad. Carigrajski patrijarh umrl Atene, 29. dec. A A. Atenska agencija poroča: Vsi današnji listi priobčujejo nekrologe ob smrti carigrajskega patriarha Fotija II., ki je umrl danes ob 11.35 po dolgi in hudi bolezni. Pokojni patriarh je bil 265. carigrajski nadškof od sv. Andreja dalje. Rodil se je na otoku Prinkipu leta 1884, za škofa .so ga posvetili leta 1915, patriarh je bil pa od leta 1929. Spominski večer Fr. Grafenauer ju Ljubljana, 29. decembra. Koroški Slovenci, hivajoči v Ljubljani, so priredili snoči v s|K)inin neustrašenemu voditelju koroških Slovencev in branitelju koroškega^ slovenskega ozemlja, pokojnemu F r a n c e t u G r a -fenauerju lepo spominsko svečanost. Spominska svečanost je bila ob pol sedmih v mestni zbornici, ki jo je številno občinstvo napolnilo, žalne seje Kluba koroških Slovencev se je udeležilo poleg koroških rojakov tudi mnogo zastopnikov in predstavnikov številnih tukajšnjih domoljubnih društev in združenj, med temi tudi prof. Grafpn-uuer, nečak nepozabnega koroškega borca in predsednik profesorskega združenja. Pred predsedniško mizo je bila postavljena slika Franceta Orafenauerja, obdona s cvetjem. Pred sliko je gorela-lučka. Ob splošni pozornosti je imet predsednik kluba koroških Slovencev, državni tožilec g. dr. Julij Fellacher svečan in izvrstno izklesan spominski govor. Govornik je očrtal narodnostne razmere v Ziljski dolini, ki je dala tako velikega bojevnika, kakor je bil France Grafenauer, očrtal pa je tudi narodnostne razmere na vsem Koroškem. France Grafenauer je zrastel na skrajni narodnostni meji slovenskega ozemlja, iz narodno zuvedne družine, saj je bil že njegov oče preganjan zaradi svojega prepričanja ter celo obsojen zaradi žalitve Habs-buržanov. France Grafenauer se je šolal sam — s knjigami, ki so mu bile srednja in visoka šola. V njem je tudi tičala — kakor je sam priznaval — tipika slovenske koroško duše, namreč skromnost. To skromnost so našemu slovenskemu človeku na Koroškem vcepile potujčevalne šole, toda Grafenauer so jc je znal otresti. Dasi so ga ob prvih neposrednih volitvah v državni zbor morali volilci pregovarjati, da je sprejel kandidaturo, si je pozneje postavil za geslo: •»Skromnost je sicer vzor, brez nje pa prideš prej navzgor!« Res se je Grafenauer spremenil v neizprosnega narodnega borca, tako, da so ga nasprotniki, to je Nemci in še hujši nemškutarji zmerjali kot »zločest blisk'1:. Govornik je podrobno razvil življenje pokojnika, očrtal je njegove zasluge ter primerno označil Grafenuuerjev pomen v slovenski politični in kulturni zgodovini. Na govornikov poziv so ob koncu žalne spominske seje vsi vstali ter v spomin velikega koroškega Slovenca vzkliknili trikrat: Slava! Lepo uspela žalna svečanost je bila s tem zaključena. Spoti v • v smuh splaval po vodi Za sirote in zanemarjence Kraljevska baltska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosr.o radi velike bede ali radi brezvestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah je pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da banski upravi s svojimi omejenimi krediti ni mogoče več nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih želijo dobri zakonci vseh slojev, ki saini nimajo otrok, iti taki, katerim so lastni otroci odrasli a ti nomrH, jxi tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka jxi njihovi lastni izberi (tudi šoloobveznega) v brezplačno oskrbo ali za svojega. Na te družine ali osebe se obrača tem jx>toni baiiska uprava z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok in jih prosi, da bi sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo in s tem nadomestili starše. Dobrotniki, ki bi bili pripravljen' sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to potom svojih občin upravam banovinskih otroških domov in sicer oni iz okrajev Maribor desni in levi breg, Slovenjgradflc, Preval je. Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota^ Dolnja Lendava in Konjice banovin=kemu otroškemu domu v Mariboru, Strossmaverjeva ulica '30. iz ostalih okrajev pa Ivanov inskemu otroške- I mu domu v Ljubljani, Streliška ulica 14 V zadevnih prijavah naj navedejo: ime in priimek rc-flelctanlov, natančno bivališče, oddalienost od kolodvora in od šole, družinske, premoženjske, pridobitne in nravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in da-li se namerava obdržati rejenec stalno ali samo začasno, dal;c kakšne starosti in spola naj bo rejenec (re-jenka). . Županstvo naj |x>trdi prejete prijave glede navedenih podatkov in nai se iziavi o nravstvenem 'tHuliržaniu dotične stranke s pri«tavkom. da li ie 'tipati, da bo otrok pri njej dobro oskrbovan in vzgojen. Božičnica za gluhoneme Maribor. 29. decembra. Lopa prireditev, ki ie imela tudi velik socialen pomen, se je vršila danes popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. ter je bila tudi lepo obiskana. Frančiškanska župnija ie napravila božičnico največjim revežem v človeški dru*bi — gluhonemim. Pri prireditvi ic sodeloval katehet gluhonemnice v Ljubljani g. Aloizij Tome ter franč^škova m'adina pod spretnim vodstvom p. Konstantina. G. Alojzij Tome je imel zelo zanimivo predavanie o gluhonemih, ki ga je ilustriralo predvaianje skioptičn;h slik iz življenia teh ubožcev. Uvodoma ie predavatelj informiral poslušalce o vzrokih nesrečne bole-ni, o zgodovini skrbstva za gluhoneme ter nato prežel na moderne načine vzgoje gluhonemih revežev. da se jim olajša položaj v človeški družbi. Govoril je o načinu pouka gluhonemih o njihovem religioznem čutu, o doseženih uspehih ter o govor" gluhonemih. katerega se z neizrečno vztrajnostjo priučijo. Predavatelj je pri tem zaiemal iz svoie velike prakse, v kateri ie dobil izčrpen vpogled v življenje gluhonemih in ie znal v plastičnih besedah vse skupai tako podali, da so mu poslušalci z užitkom sledili. Ostali spored ie bil zelo posrečeno izbran ter so ga izpopolnjevale nekatere prisrčno lepe točke, ki iih ie izvajala mladina. Strašna smrt otroka v plamenih Maribor, 29. decembra. V Hotinji vasi pri Slivnici se je pripetila nesreča, ki je povzročila smrt 20-mesečnega sinčka ielezničarja Dolenca. Otrok je ležal v zibelki poleg štedilnika v kuhinji. Mati je imela nekaj opravka pri sosedih ter je za hipec pustila malega Jožka samega. Ko se je čez nekaj minut vrnila nazaj, jc zagledala strahovit prizor. Zibka je bila v plamenih, v katerih se ie zvijal njen sinček, ki je gorel pri živem telesu. Naglo ga je rešila iz strašne nevarnosti, pa ie bilo že prepozno. Otrok ie dobil izredne opekline na obrazu in prsih ter ie nekaj ur pozneje v mariborski bolnišnici umrl. Kakor se !e ugotovilo, se ie vnelo zaradi hudo zakurienega štedilnika perilo, ki je viselo na vrvici nad pečjo v kuhinjo. Goreče perilo je padlo na zibko ter prekrilo otroka z ognjem, v katerem ga je zadela mukepolna smrt. Mariborski drobiž Maribor, 29. decembra. Smrtna kosa. V Cvetlični ulici je umrl v starosti 58 let upokojeni železničar Jakob Knuplež. — V Krempljevi ulici 4 je umrla soproga železn. uslužbenca gospa Helena Šeško, tašča policijskega nadzornika g. Trpina. Pokojnica je bila blaga in dobra žena, ki je uživala vsesplošno spoštovanje. Pogreb bo v torek popoldne. - Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše sožalje. Vlom pri tvrdki »Gentleman« v Cankarjevi ulici, ki se ie izvršil včerai med tričetrt na trinajst in trinajsto uro ter smo o njem poročali v današnjem Slovencu«, jc policiji še vedno uganka. Vlomilec ic odnesel angleško blago za tO oblek ter povzročil lastnikoma tvrdkc gg. Kosiiu in Štuhecu okrog 10.000 din škode. Preseneča zlasti naglica, s katero |c vlomilec delal, ko jc v kratkih minutah odprl lokal in nato neopazen pobegnil s precejšnjim zavojem. Uvedena jc vsestranska preiskava, da se slučaj pojasni. Mariborski strelci so imeli pri Novem svetu« svoj tedni občni zbor, ki ga je vodil oredsednik bančni ravnatelj Sterger. Mariborska strelska družina stopa letos v svojo 10-letnico, ki se bo primerno praznovala. Na občnem zboru sta bila izvoljena za častna člana general Putnikovič in pri-marij dr. Robič. Otroka odložila v sneg. V Lancavasi ie od pustil posesUiik Franc Turk svoio služkinjo z njenim šestmesečnim nezakonskim otrokom iz službe. Dekla je šla, otroka pa ie pustila gospodarju in sicer ga je postavila kar v snegu pred hišo, kjer je precej časa ležal Posestnik ie nato otroka dvignil, pa ga ie zanese! k sosedi. Zadevo, ki bi bila lahko usodna za mlado nedolžno življenje, preiskujejo sedaj orožniki. Ljubljanska kromha Ljubljana, 2 '"cembrn. Vse člane kluba ljubljanskih občinskih «vet-uikov JKZ vabim na sejo, ki bo danes, v ponedeljek, 30. t. ni. ob pol 17 v mestni |>osvetoval-nici. — Predsednik. Umrla je v soboto gosjia Marija Dražil roj. Barič, soproga magistratnega pisarniškega ravnatelja v |H>koju. Pokojiali jo bodo danes ob 4 |x>-jioldue. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala za stranke zaradi letnega zaključka v torek, dne 31. decembra 1035 samo od 8 do 12. |>.uh IlUmil Vcae otgra ;drave&a humoija, za-ftinu umun bavnega zimskega Športa st Je vit Z velikim veseljem in navdušenjem so v torek pred prazniki romale na kolodvor cele čete smučarjev in smučark. Iz Zagreba in južnih krajev pa so se vozile posamezne skupine na Gorenjsko že kar dva ali tri dni prej. Prava in težko prekosljiva ljubljanska megla, vmes pa od časa do časa padajoči dež sta sicer že v Ljubljani dala slutiti, da smuka ne more biti kaj prida; vendar ljubljansko vreme, posebno pa ljubljanska megla še nikdar ni bila smučarskemu svetu merilo za vremenske razmere na Gorenjskem. Le najorevidnejši so bili dovolj previdni, da niso vzeli dopusta v tako kritičnem času. Veliko pa je bilo takih, ki so si vendarle izposlovali dopust še preko novega leta ter odrinili v razne zimskosportne postojanke na Gorenjsko. Enako je bilo v Mariboru: v torek zvečer so vlaki, usmerjeni proti koroški strani, jedva sprejemali vse dilcarje« ler jih potem izmetali po raznih postaiah od Ruš pa vse do Prevali. Zamud iki pa so se odpravljali šele v torek zjutraj in opoldne. Kljub vsem zatrjevanjem in vsem poročilom o slabih snežnih razmerah se ie hotel vsak na lastne oči in na lastnih deskah prepričati, v koliko ta vremenska poročila odgovarjajo resnici Končno pa so se smučarji držali tudi načela, da so prazniki tukaj zato, da se človek razvedri, pa najsi potem nese smučke tudi samo na sprehod v St. Lovrenc Telef. 2221 ral mahoma osvojila srca občinui-va- ri^^uJen siSvesterske noči ° Sijalnl h oni ki in krasni poBnetkt U Garmisch-Portenkirchna ^lnukega raja,kjer Najnovalši se bovrSUa ollmpijada ' Foiov zvotni tednik z zanimivimi dogodki iz ataeslnsk* fronte Zadnja nedelja v letu je imela to posebnost, da ni bilo na sporedu nili enega večjega in bolj pomembnega zborovanja ali prireditve, kar je pri Ljubljančanih, ki so znani prijatelji društev iri združenj, tembolj čudno. Tudi drugače se je družabno življenje danes razvijalo nekam dolgočasno. V mestu je bilo sicer na nedeljo več ljudi, kakor prejšnje nedelje, lo pa zato, ker so smučarji povsem obupali, da bi se mogli letos še kje smučali, razen na visokih planotah. Vendar se je v Ljubljani kljub temu |w>znalo, da so božični prazniki za nami ter da je visoka številka v mesecu. Edina zabava, ki so si jo mogli danes Ljubljančani privoščiti, sta bila pač — gledališče in kino. Pač pa je bilo opaziti, da so okoličani včeraj prišli v velikem šlevilu v Ljubljano, zakaj avtobusi, ki so zjutraj dovažali okoličane v mesto, so bili polni. Izgleda, da so okoličani jirišli najbrže obiskat svojce v mesto ter opravit j>ri njih novoletne čestitke. Kriminalna kronika je bila danes prazna, v mestu se tudi ni pripetila nobena resna nesreča. Zadnjo nedeljo v letu je Ljubljana torej praznovala v kar največjem miru. Tudi na železnici se je poznalo, da ljudje nimajo več denarja, zakaj običajni naval vsake nedelje na kolodvorske blagajne je davi povsem izostal. Ves dan je pihal po ljubljanskem polju topel jug, tako, da se je sneg naglo tajal. Ako ho to vreme trajalo do Novega leta, bomo imeli Novo leto . brez snega. Nesreče. Ljubljanska Imlnišniea je včeraj sjire-jela tri ponesrečence. V Savljah je dveletni Anton j)ebevec, sin železničarja, gledal, kako reže mali slanino ler je vlaknil levo roko pod nož, ki mu je seveda ranil prste. — V Vodicali so neki fantje občutno jirelejili 20 letnega posestnikovega sina Vinka Rebolja, ki je dobil tri hude rane na glavi. — V soboto je spravljal les 30 letni delavec Franc Urbič z Vrhnike. Hlod pa ga .je pritisnil, tako, da je Urbič dobil hude poškodbe na glavi in na levi roki. Pri vrenju v mili in zaprtju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode. Itepr. |K> miti. soc. pol. t" nar. z.ilr. S-br. 1MS5, 2S. V. 85. "V- .....y ■/* 'v^r mm-fi i m ali Ribnico. In tako je bilo med prazniki tudi > Mariboru pravo smučarsko mravljišče: nekateri so odhajali, drugi so se vračali. O vseh, lako o Mariborčanih, kakor Ljubljančanih, ki so šli iz mesta, da prebiiejo praznike » zimskem športu, moramo ugotoviti, da so bili bridko razočarani: mesto tako pričakovanega 6onca, je bila skoraj povsod megla, mesto dobrega in suhega pršiča pa topel in mehek dež, ki je splaknil prejšnji sneg ponekod prav do kopnega. Ni torej čudno, če smo že na Štefanovo v Ljubljani videli ljudi, ki so eden ali dva dni prej na kolodvoru, oprtani s smučarsko opremo, na vse pretega zabavljali črez ljubljansko meglo in dopovedovali, kako bo na Gorenjskem lepo ... Zabavljanje se je sedaj po povratku v Ljubljano podvojilo. Vendar pa vse pritožbe smučarjev vremena ne spremenijo smučarjem v korist: megle so sc sicer danes razpršile, zato je pa stopilo v akcijo toplo sonce, ki tako rekoč pred očmi obupanih smučarjev topi zadnje ostanke snega ne samo po ljubljanskih ulicah, marveč tudi po gorenjskih vršacih Kjer bi po mnenju smučarjev morali drveti v dolino v ♦ štembognih« in »kristijanijah« razigrani smučarji, I tam se pretaka umazana voda, po kateri nam je I splaval tudi letošnji božični, in kakor vse kaže. I tudi novoletni smuk... Naša udeležba na olimpijadi \ je naša dolžnost Doslej je bilo vedno denarno vprašanja, ki je oviralo naše sodelovanje na olimpijskih igrah, da se jih sploh nismo udeležili ali pa smo nastopili zelo okrnjeni brez vsakršnih priprav. Da se temu vsai delno odpomore, ie organiziral jugoslovanski j olimpijski odbor pomožno akcijo in zadnja leta se ; vrše po glavnih mestih države olimpijski dnevi, katerih namen jc, nabrati sredstev za trening in udeležbo jugoslovanskih športnikov na zimski in , letni olimpijadi. Saj se je nabralo že dokaz de- 1 narja, vendar še manjka velika vsota, da bi izpeljal jugosl. olimpijski odbor nalogo, ki si jo je stavil za olimpijsko leto 1936. Na zimske in letne | igre |>ojde 120 jugoslovanskih tekmovalcev, ki se bodo borili za naše barve in za čast naše domovine. Za vse tc moramo zbrati potrebna denarna sredstva, kajti nič več ne smemo stati ob strani in gledati, kako drugi napredujejo, kako drugi potom športa vzgajajo sinove svojega naroda. Tega ne smemo več trpeti, ampak moramo slopiti v njihov krog in se z njimi boriti v plemeniti borbi za napredek svoje države, za zdravje in moč svojega ljudstva. Najnujnejša je sedaj rešitev vprašanja glede udeležbe zimskih športnikov. Zaenkrat je določenih 20 zimskih športnikov, ki bodo merili svoje moči med osem in dvajsetimi narodi v Garmisch-Partenkirchenu. V tem številu pa niso zapopadeni naši hokej-igralci, katerih udeležba bi bila ravnotako nujno potrebna, če hočemo v tej športni panogi dosegati velike narode; žal je njihova udeležba radi nesrečnega denarnega vprašanja popolnoma negotova. In to en mesec pred zimsko olimpijado Priskočimo vsi ua pomoč in žrtvujmo na dinarski dan dne 12. januarja vsaj en dinar. Zavedajmo se, da bo ta žrtev četudi je malenkostna — bogato poplačana. Kdor pa količkaj zmore, naj kupi ličen olimpijski smučarski znak, ki stane samo Din 5. Pomislimo samo, koliko žrtvujejo drugi narodi za take svrhe in da nam gotovo ne bi bilo včast, ko bi morali naši najbolji sinovi gledati ob strani, kako se bodo drugi borili na olimpijskih poljanah. Položi vsaj en dinar našemu športu na oltar! Domača telovadba Z gimnastičnimi vajami j »ostane naše telo krepko, zdravo in nc nujz.adnje lepo Zato vas ne sme prav nič motiti ali celo strašiti veliko število vaj. ki jih nudimo vsak ponedeljek. Vudite dnevno in pa najvažnejše vaje. Vseli itak nikdar ne boste mogli napraviti pri enem vadbenem večeru, kajti zaloga gimnastičnih vaj je velikanska skoraj bi rekli neizčrpna Zapomnite si samo to-le: Vsak dan je treba predelati nekaj vaj za noge, roke, trebušno in prsno musku-laturo ter hrbtenico, torej nekaj sprostilnih, razteznih, hitrostnih in ravnovesnih vaj ;V- s;:; .! ženju nogi stegujem in (la izvajamo / nogami res velike krope, la vaja je dobra /last; za one, ki bi radi izgubili svoj trebušček. (Slika 2.) 1. vaj«. Iz osnovne stoje napravimo globok jtrcdklon. se oprimemo z rokami nog ter pritegnemo z rokami gornji lel telesi* k nogam, tako da se glava dotakne kolen. Ako ne pridemo takoj z glavo do kolen, se s pomočjo rok sunkoma približujemo z glavo kolenu, dokler sc ga končno ne dotaknemo. Nulo se povrnemo v osnovno stojo, t j. da se vzravnamo in začnemo vajo znova izvajati Koleni mormno imeti skupaj in docela napeti. Ko sc vzravnamo, dvignemo roki v visoko odročen |c. p r * čemer obenem globoko vdihnemo. Sploh moramo zelo paziti jiri vseh vajah ua pravilno dihanje Pri tem se držimo tcga-lc načela: Kadar sc prsni koš razširi, kudar izvajamo gibe, ko sc razločujemo vzravnavamo tedaj vdihavamo zrak, kadar se |irsn' ko* skrči, /oži k idar se sklonimo. pripogibamo tedaj izdih.ivamo. lorej praktično [>ri ravnokar navedeni vaji O. vaja) ko gremo dol v preklon izdihnemo, ko si- vzravnamo. vdihnemo. 1. K—er. Nii, 29. dec. m. Jugoslavija : Gradjanski 8:2 |2:1| Zagreb, 29. dec. b. Hašk : Gradianski 1:0 (1:0). Osjek, 29. dec. b. Slavija : Makabi OO. • Razsodišče za alpinske konkurence na nemški olimpijadi. Mednarodna športna zveza (FIS) je sestavila končnoveljavno razsodišče za alpinsk« kon kurence tla olimpijskih igrah. Razsodišče je tako-le sestavljeno: Botsch (Nemčija), grol Bonacossn lita lija), grof llamilton (Švedska), baron Ic Fort (Nem čija), dr. Martin (Avstrija), Lunn (Angl ja), Ainstutz (Švica), Kjelland (Norveška) in de la Chapclle (Francija). Nadalje so določili, da začnejo smučarske tekme na olimpijskih prireditvah posamezne narodne skupine po allahetskcm redu Vsaka narodna skupina pa potem iz. svoje srede izbere smučarje, ki bodo v tekmi nastopili. Kongres FIS bo od 11. do 14. februarja. Skok 74 in pol metra, llans Kleppen je na novi skakalnici v Sauhcradu (Tclemarken) dosegel skok 74 in pol metra. Predsednik Csaps ie bil postavljen za vodje, organizacije tekem v skokih na berlinski olimpijadi. On je torej tretii član odbora, ki ga jc v ta namen sestavila FISA. Prosim lopo. gosjvod, dajte mi kovača.« >Ali si lačen, otrok moj?« »Ne, amjiak moj oče je žejen.t 1. vaja. Iz osnovne stoje (nogi vzporedni in za širino dveh dlani oddaljeni). |x>tisricmo levo roko v pred točenje (v vodoravni položaj prod |irsa) nato pa sujemo s stegnjeno desno nogo v roko. Pri tem pa roko vedno višje dvigujemo, kar povzroči, da moramo tudi z noge, vedno višje suvati. Obe nogi, torej ona, s katero sujemo, in ona, ki je na tleh. morata hiti kar najbolj stegnjenj. Sunki morajo biti tiipni, a ostri. Isto vato ponovimo z desno roke in levo nogo. z vsako nogo pa napravimo vsaj šest sunkov. (Slika I.) 2. vaja. lz sedenja na tleh se primemo z rokama tik za telesom, nato pa dvignemo obe nogi čim višje v prednos, tako da dobimo čim manjši kot, ki ga tvori trebuh z nogama I/ tega |>olož«ja začnemo izvajati kroženje (obeh nog) v desno, in sicer napravimo kakih deset krogov. Nato pa krožimo z nogutni v levo stran, in sicer tudi kakih desetkrat. Pri tej vaji bi opozoril na sledeče napake, ki sc običajno pojavljajo: Napačno je, ako smo preveč nazaj nagnjeni ali če morda celo ležimo na tleh. Vaja doseže svoj namen tedaj, kadar je kot, ki ga tvori trobuli z nogami čim manjši, torej, da tiščimo prvi k nognm noge pa k prsim. I>aljc jc potrebno, da imamo pri kro- ji Jaz sem n Zanimiv prizor ao v tsoboto zvečer ojia zovali ljudje v Mariboru na Glavnem trgu. potem pti vzdolž. Koroške ceste do Vodnikovega trga. Na Glavnem tr^u je. stal miren pasant. mimo j>a je jiriSla vesela družba, iz katere so padli taki klici, da sc je pasant čutil užaljenega ter se je zatekel jio jiomoč k stražniku. Ta je res prišel po dolžnosti intervenirat, pa jc slabo naletel. Neki visok, širokoplečut gospod je stopil iz družbe v ospredje ler prevzel glavno besedo, da je ttbofri stražnik kar skupaj zlezel. »Jaz nem generalni konzul in narodni poslanec« je odmevalo po ulici, neka roka je vihtela po zraku legitimacijo in nato se je slišal zo|>et klic »Kaj boš ti Korošcev policaj«... Pa izgleda, da vse skupaj ni dosti pomagalo, ker so videli ljudje, da je nazadnje lc straž-nikova obveljala ter si je beležil v svojo knjižico imena, med katerimi je bilo tudi ime velikega in širokoplečnga gospoda. Kakšnih drugih i>odrobnosti jia radovedneži niso motril ugotoviti, ker si niso upali bli že, boječ .se hudega gospoda... Ali ste ze poravnali naročnino? S) \ :.....i »»L.......... »Slišite, natakar,< pravi goet, »zdi se mi, da v mojem golažu nekaj manjka.t »Izključeno,« sc zagovarja natakar, »je vse notri, kar je še bilo v kuhinji.« Emilijana Lileka obtožbe zaradi zatiranja koroških Slovencev Malo ima Koroška prijateljev v zunanjem sve-f„ _ še manj pa znanstvenikov, ki bi do dna poznali pekel krivic, v katerem morajo živeti koroški Slovenci od nekdaj pa do danes. Kadar so koroški Slovenci omagovali ali pa utali na prelomu svoje zgodovine, jim je usoda naklonila vedno dobrih mož, ki so jim prihiteli na pomoč. Prvi med redkimi ie bil naš vladni svetnik Emilijan Lilck, šolnik, zgodovinar, etnolog in narodno-obrambni prijatelj v Celju. Že v svojih dveh politično zgodovinskih študijah Ober die deutsch-oslerr. An-schluss und tiber Hislorische Berechti-gung des TscheschoSlovakischen Staates auf Kevin-dikation der dem Konige Otokar II. vom deulschen Konige Rudolf v. Habsburg auf unrechtiniissige und gevvallsame Weise entrissenen Alpenliinder (Celje ?927) pa dokazuje, da je zahteva po koridorju med Češkoslovaško in Jugoslavijo po historičnem pravu utemeljena. V poznejših letih je nestor naših zgodovinarjev Lilek Emilijan [»leg svoje zgodovinske razprave v letu 1928 Karakteristika hrvaških zarotnikov Petra Zrinjskega, Fr. Frankopana in Katarine Zrinjske v luči historične resnice v nemškem jeziku (Charakteristik der kroatischen Verschvvorer Pelar Zrinjski, Kr. Frankopan und Katarina Zrinjski im Lic.hte der historiechen \Viibr-lieit) in |>oleg svojega dela >Kritische Darstellung der ung.-kroat. VerselnvOrmig und Rebellion 1663 — 1671 v štirih delih, ki so izšli leta 1928 do 1980, spisal in v samozaložbi izdal leta 1084 na 84 straneh razpravo - Vorschliige zur Losung der deutsch-osterreichischen Anschlussfrage und zur Befriedi-gung der Deutschen und Slaven« (Celje 1934). Knjiga je radi svoje aktualnosti vzbudila ogromno zanimanje med znanstvenim svetom Jugoslavije in v inozemstvu posebno v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški in drugih državah. Doživela je v letu 1934 kar tri izdaje. Se isto leto je neumorni kulturni delavec Lilek Emilijan napisal na 84 straneh razpravo »Vorschliige zur Losung der osler-reichišchen Frage (Celje 1934), v kateri se je -kakor v prejšnji knjigi — z vso odločnostjo in bistroumnostjo znanstvenika zavzel za pravice koroških Slovencev. Tudi leta 11)3,") si nas marljivi vladni svetnik Lilek Emilijan ni privoščil počitka. V prvcih mesecih lata 1935 je izšla na 65 straneh njegova razprava Anklagen gegen die barbarischen Verfol-gungen der Sloveiien in Karaten (Obtožbe radi barbarskega preganjanja Slovencev na Koroškem). Knjiga je pri nas in v inozemstvu dvignila veliko ogorčenje radi nečuvanega postopanja s slovensko manjšino na Koroškem, saj ju Lilek razgalil pred javnostjo nezaslišane krivice, ki se godijo koroškim Slovencem od plebiscita dalje. Skoraj istočasno je izdal drugo. 29 strani obsegajočo, enako aktualno razpravo »Verfolgungen der Slovencu und Kroaten in Italien«. Nadalje je leta 1935 spisal in izdal knjigo z naslovom . Slovenski v tujini službujoči šolniki", katero so prav posebno pozdravili vsi naši prosvetni delavci in šolniki. Knjiga, posvečena Lilekovi soprogi Emi Lilek, ki je kot vzor slovenske žene zvesto in požrtvovalno skrbela za zdravje iu zemeljski dobrobit našega Emilijana Lileka, da se je mogel popolnoma po- svetili znanosti in pisateljevanju — obsega na 206 straneh tri dele ter dodatek, in sicer: L del: Slovenski šolniki v iio6ni in Hercegovini — 62 strani. II. del: Slovenski šolniki v današnji Jugoslaviji izven Bosne in Hercegovine, na Bolgarskem in v Rusiji — 72 strani. III. del: Slovenski šolniki v Avstro - Ogrski monarhiji razen sedanjih jugoslovanskih pokrajin — 36 strani. Appendix — Popis koroških slovenskih in nem. višjih šolnikov od 1820 do 1914 — 38 strani. Polet; tega je izdal še v posebni, 38 strani obsegajoči brošuri razpravo "Koroški slovenski in nemški šolniki od leta 1820—1914, kjer je dokazal, da je slovenska Koroška v 19. in 20. stoletju dala večino koroškega razumništva, in sicer 80 slovenskih koroških šolnikov, med njimi svetovno znane učenjake, kakor fizika dr. J. Štefana, germanista dr. Primiissi Lesjaka in druge. Žalibog slovenski koroški šolniki večinomo niso dobili službe med svojimi rojaki na Koroškem — kamor je Avstrija importirala tujce, ki so se v prvi vrsti odlikovali v zatiranju Slovencev. Za letošnji božič pa nas je iznenadil svetnik Lilek zopet z novimi deli. Izšla je njegova znanstvena knjiga >Das Oesterreichische Problem und der Hitlerismus« na 216 straneh, ter v angleškem jeziku knjiga -.Obtožbe radi barbarskega preganjanja koroških Slovencev . V prvi knjigi je zgodovinar Lilek Emilijan osvetlil narodni socializem iu njegove posledice v Evropi z vseh strani — v drugi, v prvi vrsti angleški in ameriški javnosti namenjeni knjigi, pa jo ponovno pokazal na vse v nebo vpijoče krivice, ki jih morajo molče prenašati koroški Slovenci v Avstriji. Vsi Slovenci moramo bili Lileku Emilijami iz srca hvaležna, da je pred evropsko javnostjo razgalil krivično postopanje s koroškimi Slovenci in se ni. ustrašil ne truda iti ne žrtev, da s svojo Avtoriteto in sjKisobnostjo kot znanstvenik od vseh strani obdela lako zvani avstrijski in posebej šc koroški problem. Saj je s svojimi deli oral na tem polju skoroda ledino. Za zgodovinarje in na-rodno-obrambne delavce |ki so Lilekova ogromna dela neprecenljivi vir in kaži-pot v preteklost in bodočnost v Srednji Evropi. Za velike zasluge, ki se jih je Lilek Emilijan pridobil kot klicar za pravice koroških Slovencev, ga je Klub koroških Slovencev imenoval svojedobno za častnega člana. Mož, ki je že leta 19<)6 dobil ponudbo s strani Srbijancev, da zasede zgodovinsko slolico na novo-osnovani belgrajski univerzi in ki je leta 1900 bil na mednarodnem kongresu v Parizu »Congres in ternar.ional de 1'enseignement secondaire a Pariš« — med 303 udeleženci izvoljen v sedmorico predsednikov kongresa in je njegova razprava o sekundarnem |K>uku v Bosni in Hercegovini bila od kongresa objavljena — je s svojimi razpravami, ki jih je vsa izdal v samozaložbi, opravil za Koroško ogromno delo trajne vrednosti. Ko z novim letom stopa Emilijan Lilek v 85. lelo svojega dela in uspehov polnega življenja, želimo narodno-obrambni delavci — posebno pa koroški rojaki — njemu kakor ludi njegovi soprogi še mnogo, mnogo srečnih dni. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarce naravne »Franz-.Josef grcnčice«. Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. s............. leva v Celovcu, postavljen svetovni vojni. Lev gleda proti jugovzhodu (proti Slove- - Vi» Vi Kolodvorski cesti sloji spomenik vojaka, ki itrumno gleda proti Karavankam. Po-_;:,-v j .„ je bil po svetovni vojni. Na Starem trgu v Celovcu stoji spomenik Bernarda Spanhajnin, postavljen pred par leti. Kako nam ubijajo mtadino l,eto za letom pošiljajo slovenski starši svoje otroke v utrakvistične ali boljše rečeno v nemške šole Nemškemu učitelju iu nenicurski ucileljici zauoajo svoj > najdražje, bodočnost in srečo svojih malih. Z molitvijo in s skrbjo zasleduje m opazuje slovenska mati duševni razvoj m napredek svojega sina in svoje hčerke. Minevajo leta in sola vrši svoje pogubno poganstvo in slovenski otrok se vrne v domačo družino brez umske in srčne izobrazbe brez idealov, ubit in starikav. In kje ie vzrok" Vprašaj nemškega učitelja, kateremu si zaupal svojega otroka "n ti bo odkrito, nesramno in ponosno priznal: Moje poslanstvo ni v tem, da vzgajam mladino tega naroda Moje poslanstvo je večje in Višje. Naučiti jo moram sovražiti, kar je do sedaj ljubila iu kar je sveto temu manjvrednemu narodu, in ljubiti, česar do sedaj ni poznala Moje imslanstvo je v prvi vrsli in izključno nemško. Tako je govoril učitelj, ki deluje danes v neki slovenski vasi. To je torej kulturna misija nemške šole, s^ katero se nemški govorniki lako radi ponašajo. Vprašam: Vas ni sram bahati se s krivico? Kes leiio znate govoriti svojim bodočim učiteljem: Šola mora biti neko razširjeno družinsko okolje v katerem naj vlada družinsko zaupanje in ljubezen med otrokom in učiteljem. _ Učitelj mora biti najmlajšim mali. starejšim occ soli o,-rahlim pa nuj ostane prijatelj in voditelj. Učitelj naj .deda svoj visoki poklic v nadnaravni lun -vete vere. Šola je delavnica sv. Duha. učitelj oblikovalec živih umetnin, boguspodobnih, nedolžnih otroških duš. Za ta visoki poklic je treba ciste roke čistega srca in vzglednega življenja. Otrok, ludi najmlajši, prinese seboj vrednote, nadnaravne in naravne, otroštvo božje m pečat tivoje narodnosti. On se tega svojega bogastva ne zaveda. Sveta naloga šole je, da uči otroka to svoje notranje bogastvo pravilno gledati in vrednotiti Učitelj naj mu počasi in previdno razkrije ves svet zakladov in mladih sil, s katerimi ga je obdarila božja Previdnost, s tem, da se je narodi! v prav v to nnrodnostno okolje in v krstu sprejel življenje božjih otrok. Učitelj, ki nauči mladino le brati in pisati in računali ter se nekaj drugih malenkosti, svojega poslanstva ni izpolnil. Prva naloga šole je vzgoja. Prava vzgoja pa je edino možna v narodnem duhu in maternein jc- 7 Vse lo lorej priznavate in tako učite v Solzili -obali učiteljišč in kjerkoli govorite bodočim učiteljem o njihovem lepem in vzvišenem poklicu. In zopet vprašam: Za koga veljajo la načela? Morda samo za otroke nemških staršev? Ko slovenski otrok prestopi j>rag koroških sol-ponemčevalnic, je j>rvo to. da ga oropate bogastva ki ga je prinesel seboj. Nemška beseda, ki mu prvi dan že zadoni na uho, ga ubija. On naj prepeva nemške melodije, v katerih ne more izraziti čuvstva mlade slovenske duše in se mora učiti nemških pesmi, katerih vsebina mu ostane tuja. Materna govorica, katero j>rinese otrok v iolo je njegovo največje bogastvo. Le ona edina mu sega do srca, le v njej se zrcali vsa lepota in globina, vsa |>o«ebnost in vse iskanje njegove mlade, lepote in resnice in dobrote žejne duše. Tega največjega bogastva ga oropate. On Buli v sebi, da je jezik, katerega ga je učila mati, nekaj lepega in svetega. Učitelj pa to njegovo prepričanje zasmehuje ler mu vsiljuje lujo besedo. Tako mu počasi vzame največjo gonilno silo mladosti, možnost za nadaljno rasi, dušo vsemu njegovemu stremljenju. S tem prične rušiti to, kar je zgradila družina v predšolski dobi, rahli svet notranjega bogastva. In šola ruši neusmiljeno naprej. An ubogi otrok, on občuti in sluti, da mu nekaj manjka, toda on ne ve, da mu rušijo mladi svet. ln vi učite naprej: šola ne sme hoditi v vzgoji svojo pol. Ona mora sodelovati z družino iu z vaško skupnostjo. Kajti otrok se ravna bolj po navadah iu šegah, katere vidi doma in na vasi. On je zelo za vise n od zunanjih vplivov, šola naj vse le navado in vzgojne faktorje družinskega iu vaškega življenja vpošteva in spoMuje, naj jih blaži in čisti. Otrok ne sme zapaziti nobenega na-sprotstva med tem, kar ga je učila mati in kar mu pravi učitelj. Otroci, ki so obdani od takšnih na-sprotslev, vzrastejo neznsičajni, brez ciljev in velikega močno usmerjenega hotenja. kad Vprašani: zakaj se ne ravnate |>o teli načelih, ar gre za našo mladino? Zakaj jo učite zaničevati to, kar ljubi mati, kar je sveto očetu in kar spoštuje cela vas? Zakaj ne razkrijete slovenske mu otroku vse lepote in poezije materinega jezika. vsega bogastva narodove zgodovine? Zakaj govorile nemški mladini toliko o iieništvu, slovenskemu otroku pa niti ne |>oveste njegove narodnosti? In če sam pravi, da ie Slovenec, mu zatr-jujete. dn ni. da ne sme biti, dn mali in oče la-žeta, da vsi, kateri mu pravijo, da je Slovenec, da ti vsi lažejo. Da Slovencev na Koroškem sploh ni iu jih nikdar bilo ni. In vi učile: Družna je |>o naravnem redu nad šolo. Njene pravice so primarne, šola jih nikakor ne sme kršili. Poslanstvo šole je, da goji in čisti v otroku ves potencijal, katerega je ta podedoval od svojih prednikov, katerega je ustalila in utrdila vzgoja v domači družini, oni potencijal, katerega imenujemo narodnost. Naša takozvana utrakvistična šola pa se na vsa ta lepa načela ne ozira. Pravic staršev nemški učitelj sploh ne prizna. Njegov edini cilj je v tem, da vrši brezobzirno svoje nemško kulturno poslanstvo. Pravice pa, katere so zasidrane v naravnem in božjem pravu, nemški učitelj nesramno tepta. In vi učile: Sola mora dati mladini poleg j>o-trebne umske in srčne izobrazbe pred vsem ideale in velike cilje, voljo do samovzgoje in samo-izobrnzbe, veselje do dela in ustvarjanja. Končni cilj vzgoje in šole je človek, ki misli, sodi in dela | dosledno po pameti, razsvetljeni za nadnaravno lučjo nauka Kristusovega. Stila naj ustvari v dojemljivem srcu otrokovem svet mladih, lepih, visokih in resničnih idealov, kateri naj svetijo mladini v usodepolnih letih zorenja, ko prične mladenič usmerjati svoje življenje od znotraj. lil zopet vprašani: Kje je svet idealov za slovensko mladino? Sola je oroj>ala slovenskega otroka vsega bogastva in dala mu ni nič. In če mu je res kaj dala, je to sovraštvo do vsega, kar je prej častil in spoštoval. In ko pridejo leta zore-njaj leta, v katerih si mora mladi fant in mlado dekle ustvarjati svet iii gradili bodočnost iz notranjega prepričanja in bogastva svoje mlade duše, tedaj začne naša slovenska mladina duševno bolehati in hirati. S strahom zapazi slovenski mladenič, da mu v letih vzgoje niso dali ciljev in idealov, da so ga celo oropali tega, kar mu je jvo-ložila slovenska mati v mlado srce v prvih desetih letih. On išče ciljev, in razočaran vidi, da jih ni, išče poti in je ni, išče idealov, ki bi svelili, navduševali, jih ne najde. Duša njegova je prazna. Če ga ne reši dobri prijatelj ali slovensko društvo, se žalosten uda resignaciji, čutu manjvrednosti in poveča število ubile mladine, oropane idealov mladih let. On poslane brezbrižen, starikav, nezaveden, ne vidi potreb in vprašanj časa, 7, eno besedo: duševno in gmotno suženj svojemu zatiratelju. Najžalostneje pa je, da on tega niti ne opazi. To je tragika naše mladine, tragika naroda, kateremu se že desetletja zavestno ubija dorašča-joči rod. Primorske novice X Slivneiii pri Nabrežini so zaprli posestniku ,1. Kralja ■/. motivacijo, da so našli na njegovem zemljišču neke časopise. Istočasno so gnali v zapor nekega Lebana, ki je že bil svoj čas obsojen od izrednega sodišča in je kazen dostal. V likvidaciji se nahaja velika družba za avtomobilski promet SEA v Trstu. Krivo je zlasti dejstvo, da je promet zelo padel vsled visokih cen bencina in nafte. Številni izvoščki so ostali na cedilu. Za odpravnino so jim jKinujali lastništvo avtomobilov, kar |)ii v teh razmerah pomeni gotovo davčno breme in negotov zaslužek. Velika poneverba se je odkrila |iri upravi Združenih ladjaren v Trstu (Cantini liiuniti). Nekemu ravnatelju ni zadostovalo 5000 lir mesečne plače, zato je polagoma poneveril do pol milijona inkasov, kar je prišlo slednjič na dan. Spravili so ga na tihem proč, ker ni bil on edini, ki je »za-radio . Vse take .zarade« se prihranijo na plačah delavstva in nastavljencev. Proli slovenskemu časopisju je oslro nastopal [Ki Krasu znani oberfašist Grazioli iz Sežane. Znani so nnni slučaji iz Povirja in iz Kazljan. kjer so fašisti od hiše do hiše izpraševali, če ljudje bero iu oslovanske časopise, ler so jim to prepovedovali s pretnjo, da se je sicer bali slabili posledic. Ko so ljudje ugovarjali, da so listi od vlade dovoljeni. je Grazioli odgovarjal: Vlada v Rimu je les dovolila, a mi tukaj absolutno tega ne bomo lipeli." V Trslu se vrše pripravljalna dela, da se razdeli župnija Sv. Jakoba. Nova župnija bi se ustanovila pri cerkvi Srca Jezusovega, katero imajo sezidano laški salezijanci na lslrski cesti. Nova župnija bo imela izključno italijanski jezik, dnsi ji pripada zelo veliko Slovencev. Propaganda. Vojna v Vzhodni Afriki je načelu vprašanje, ki je večini našega ljudstva, slovenskega in italijanskega. docela tuje. I.e malokdo se je poglobil v razmišljanje, čemu nuj bodo in kako naj koristijo kolonije v tujih deželah Zato so v zadnjem času uvedli živahno propagandno službo, ki naj bi v ljudstvu vzbu dila zanimanje in navdušenje za pohod v Abc-sini.jo. V Tržiču, v Sv Križu nad Trstom, v Sežani in v Nabrežini so se vršila |»rcduvanja o potrebi italijansko kolonizacije in njenih blagodejnih uspehih. Zlato za državo. Goriško mesto je svojeas dobilo od vlade zlato kolajno v priznanje mučen ištva in zaslug, ki si jih jc priborilo v svetovni vojni. In kolajna jc krasila mestno zastavo iu je bila najodličnejše pripozntinjc za italijunstvo »svete Gorice«. Sedaj ji mestni župan poklonil to kolajno državnemu zakladu. Pokrajinski tajnik se jc za dar pismeno zahvalil in med drugim zapisal, da jo Gorica s tem opomnila svet. ki je nevoščljiv in se trese, na njeno sedanjo in bodočo čuječnost. Inozemskega čnsopisjn v Primorju skoro že voč ne poznamo. Prihajajo samo še nekuteri avstri jski in madžarski listi, včasih tudi nekuteri i/. Nemčije in Češkoslovaške, drugi nebogljene! pa samo po pomoti Pri ženah ki več 'et trpe na težki stolici, deluje raba naravne Franz-Josefove grenke vode, zavžita zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspesno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljo Frenz Joseiovo vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Otrl. rcK. S. br. 9M74/35. Nasprotniki francoske jHilitike v prilog Zveze narodov so poskušali |>oriišiti Briandov spomenik v Pacy-sur-Eure. Alentatorje pa so k sreči pri delu zalotili. Sedaj spominja na atentat samo še vrvica okrog vratu Briandovega kijia in pa napis na vznožju spomenika: Doli z Zvezo narodov!« Dne 24. decembra ob 7 zvečer je brzi vlak Berlin —Basel pred vhodom na kolodvor Gross-llcriitgep v bližini Ajiolda zavozil v osebni vlak KrfuH — Leipzig. Nesreča je zahtevala 33 sinrlnili žrtev in veliko število hudo ranjenih. - Na sliki vidimo kraj nesreče. Neoženjenemu trgovcu s primernim kapitalom se proda ozir., da se priženi v trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na deželi. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16142._(n) Kako se bodo poznali med seboj? Komunisti so | sklenili, da bodo med po-' božnimi jx>božiii. med hudobnimi hudobni, da se bodo vrinili v narodna in protinarodna društva. Da se bodo pa kljub temu med seboj poznali, si bodo pri sestankih j>o-vedali geslo: Kar je tvoje je moje, kar je moje, pa tebe nič ne briga! — Tak komunizem pa figa! Reja kožuharjev v Njujorku se je razvila v zelo pomembno industrijo. Na kmetih gojijo okoli 300.000 takšnih živali, kojih izkupiček prinese lej>e vsote. Dotrpela je r>o dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previdona s tolažili sv. zakramentov, ljubljena žena, dobra mamica in stara mamica, sestra, teta, svakinja, gospa Morija Suižil m. b«»w soprog« magistralnega pis. ravnatelja v p. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 30. decembra oh 4 popoldne izpred hiše žalosti Čopova cesta št. 1 (Delavska zbornica) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. decembra 1935. Ivan Dražt!l, soprojr Slava. Dragi, Srečko, Zdenka, Branko in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. 'Jrcjuie Ciril Kočevar TMm Jugoslovanska tiskarna. Zastopaik; K. Cač.