V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktnnger-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsano sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25 — cololetno : Din. IO *’—
Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIII.
Dunaj, 26. decembra 1928.
Sl. 52.
r
Srečno novo leto
želi osem ceni- naročnikom in prijateljem lista
uredništvo in upraoništvo

Mir ljudem na zemlji!
Tako so peli angeli ob rojstvu našega Zveličarja, tako bi najraje zapeli tudi mi — a ne moremo. Sebični svet noče poznati ljubezni do bližnjega, pozna le ljubezen do sebe in zato ni miru ne med svetom in ne v domači deželi.
Svetovna vojna naj bi bila zadnja vojna, tako so nam govorili; leto 1919 naj bo začetek večnega miru. Zveza narodov naj nam zagotavlja ta večni mir. Zveza narodov res pridno zboruje, okoli 120 zasedanj je že imela, 111 sklepov je naredila in dvakrat toliko slavnostnih pojedin. Razni visoki zastopniki držav so govorili nadvse lepe besede o miru, o razorožitvi, o bratski ljubezni itd. Toda ravno iste države, ki toliko lepega znajo povedati o miru, se najhuje oborožujejo, tako da mirno lahko rečemo, da je svet danes veliko bolj oborožen, kakor 1. 1914. Samo 7 evropskih držav brez Angleške, Rusije in Nemčije ima stalno 1,750 tisoč vojakov, to je v slučaju vojne nad 16 milijonov. Nemčija in Avstrija, ki imata v mirovni pogodbi natančno predpisano število vojaštva, pa zbirata svojo moško mladino v nešte-vilnih Športnih društvih, da jo delata „wehr-haft“. Vse to nam ne obeta dobrih izgledov za bodočnost. Mir, ki si ga svet tako želi, noče in noče biti zagotovljen. Vsaka država gleda le na se, neoziraje se na bližnje. Bog nas pa uči, da mora ljubezen do bližnjega biti tako velika, kakor ljubezen do samega sebe. Države nočejo poznati Boga nad seboj, zato nemir, zato strah pred novimi vojnami in zato tako hudo oboroževanje.
Kakor med svetom, tako tudi pri nas v deželi ni miru, ker tudi tu vlada mesto ljubezni do bližnjega gola sebičnost. Zastopniki nemškega naroda v deželi so si postavili za cilj, da smejo na Koroškem bivati sami Nemci, kar ni nemško, da se mora iztrebiti. Zato so nas našteli 1. 1880 nad 40% vsega prebivalstva, leta 1910 33% in leta 1923 le še 18% . Oblast, šola in številna nemška društva tekmujejo med seboj, kdo bo več storil, da nas čim prej iztrebijo. Če gledamo ves ta trud združen z ogromno močjo in primerjamo sebe in svoje moči proti njihovim, bi se nas začela lotevati malodušnost, in morda je ta ali oni že mislil: vrzimo puško v koruzo in udajmo se v usodo.
In zakaj ne storimo tega? Zakaj se upamo bojevati proti tako mogočnemu nasprotniku? Zato ker imamo mogočne zaveznike in smo po vojni dobili še novih.
Največji naš zaveznik je značaj našega poštenega ljudstva. Četudi nas že potujčujejo desetletja, četudi nam jemljejo narodno zavest/vendar se držimo starih običajev, govorimo svoj stari in častitljivi materni jezik in se ne zmenimo, koliko nas naštejejo. Usiljujejo nam nemščino v uradih, v šoli in tudi že v cerkvi v marsikaterem kraju, a v naših hišah vlada stara šega, stari jezik, ki ga nam pomaga spoštovati naš drugi zaveznik, naša vera.
Naše ljudstvo je po večini še globoko verno vsaj tam, kjer še nacionalno zaslepljena kratkovidnost ni pregnala našega materinega jezika iz cerkve. Dokler naše ljudstvo živi po veri, bo živelo tudi po četrti božji zapovedi, ki uči spoštovati jezik očeta in matere. Dokler naše ljudstvo živi po veri, se ne bo balo tudi trpljenja, bo rado marsikaj pretrpelo, samo da ostane zvesto vsemu, kar ima od očet in mater. Dokler naše ljudstvo živi po veri, si bo ohranilo čut za pravico.
Pravica je tretji naš zaveznik. Vera in celi izobraženi svet nam potrjujeta, da je boj za obstanek svojega ljudstva, dokler se poslužuje splošno dovoljenih pripomočkov, svet boj, Bogu dopadljiv boj, pravičen boj. Boj za obstanek ljudstva je boj za njegov jezik, za njegov značaj. Vsak narod, ki hoče sosednemu narodu
vzeti njegove najdražje svetinje, dela krivico, ki se prej ali slej maščuje nad istim narodom, ki krivico dela. Ali ni zato ravno razpad stare Avstrije živ dokaz?! Nemci in Ogri so si razdelili veliko Avstrijo na dva dela. V enem naj vladajo Nemci nad Slovani, v drugepa pa Ogri. Jn kaj je zato ostalo od velike države? Komaj deseti del, gorati del z veliko dunajsko bučo. Trezni Nemci sedaj sami priznavajo, da je razpad stare države kazen za krivice raznarodovanja.
Ze prepričanje samo, da stoji v boju za naš obstoj in napredek pravica na naši strani, nam daje toliko moči, da nam udaja tudi tedaj ne pride na misel, kadar bi še enkrat zgubili tor liko izobraženstva, kakor smo ga zgubilj v divji gonji po plebiscitu. Zdrav, pošten, veren, trpljenja navajen narod si vzgoji vedno nove moči, ki nadaljujejo, kar so predniki pričeli. Kako globoko so pahnili mogočni Angleži majhni irski narod, vzeli so mu celo že jezik in zemljo, a zavest, da je pravica na strani irskega naroda, je temu dajala vedno nov pogum, dotlej da je pravica premagala celo tako mogočne Angleže. Zato tudi mi ponosno dvigamo svoje glave in smo prepričani, da si priborimo svoje pravice, ker se z nami bojuje pravica.
Po vojni smo dobili še novega zaveznika, ki podpira hotè ali nehotè naš boj, to so e v r o p-s k e manjšine, ki štejejo okoli 40 milijonov ljudi, torej za celo veliko državo. Vse te manjšine bojujejo enak boj kakor mi, zato nismo1 več osamljeni. Posebno številne nemške manjšine, ki tudi hočejo živeti in napredovati, vedno bolj uvidevajo, da morajo najprej Nemci postati pravični proti slovanskim manjšinam (proti Slovencem, Poljakom, lužiškim Srbom itd.) in potem šele morejo zahtevati od slovanskih držav pravice za svoje nemške manjšine. Zato so tudi Nemci v Jugoslaviji bili tisti, ki so zahtevali kulturno avtonomijo za nas, da bi jo potem lažje dobili za se. Tudi vsi manjšinski kongresi v Ženevi pričajo, kako važnost polagajo Nemci na rešitev manjšinskega vprašanja pri nas. Na zadnjem kongresu se je cel dan določil samo za nas. Vsled tega smo prepričani, da bo skrb nemškega naroda za svoje lastne brate v tujih državah prej ali slej pre-
PODLISTEK
Kako je z zdravjem naših šolskih otrok?
Pred meseci so na to vprašanje odgovorili zdravniki, ki se jim je poverilo nadziranje ljudskih šol v zdravstvenem oziru. Odgovor je bil lužen, 'her so zdravniki dognali, da je velika večina otrok slasti na deželi zelo slabega zdravja.
Ravnokar objavlja dr. Richter kot vrhovni deželni šolski zdravnik drugo iporočilo. Dr. Richter s°di, da morebiti nikjer zdravniško 'nadzorovan-je otrok ni tako potrebno kakor na Koreškem: ker Ju bi bilo treba napraviti poseben pregled vseh hiš, ki so okužene s spolnimi boleznimi, z jetiko in vsled pijančevanja s padavico. Mala Korošica šteje 20.000 slaboumnih bebcev, ki jih brezdelje ne more opravičiti. Poročila prinaša pismo nekega zdravnika, ki se je hotel zavzeti za ljudsko šolo svojega okraja: ..Nadučitelj te vse ušive šole nima nobe-nega smisla za delo šolskega zdravnika. Izjavil je zdravniku, da ne ume, zakaj je vse? Otroci, ki so lani imeli kilo, jo baje imajo še letos, ki so imeli slabe zobe, jih imajo še, in bledična dekleta so bleda še naprej. Starši nimajo denarja za zdravniško 'Oskrbovanje svojih otrok, naj se vse vkup opusti
in denar da siromašnim otrokom." A ravno v ti šoli je veliko bledih otrok, veliko slabotnih in sko-to vsi otroci so bili polni uši, učitelji pa se niso upali starašem kaj reči, ker so se bali zamere.
Na to pravi deželni šolski vrhovni zdravnik, da se bo potom deželnega šolskega nadzornika poskrbelo, da se pride v dogovor z nadučiteljem, ki ima v šoli največ ušivih otrok.
Drugi zdravnik se pritožuje, da se ne doseže nič, ker se ljudi ne more siliti, da bi izvajali, kar je zdravnik zaukazal. Napravila se je postava, a šolski svet izvajanje lahko odklanja, če svoje groše rajši utika v alkohol kakor v idejalno reč: v otroško oskrbovanje. Dobro bi bilo, da bi zdravnik ■ljudi, stranke in okrajni šolski svet, še le prosil, da puste postavo izvesti! „Pisal sem," pravi dotič-ni zdravnik, ..občinam in šolskim svetom obširne razprave, dajal jim natančna navodila, rotil in prosil sem jih, da puste postavo izvesti, a vsi moji dopisi so šli v koš. Poznam svoj okoliš, ljudje me ne umejo! Vsaj je enako polovičarska n. pr. tudi postava o stavljenju osepnic. Ljudje delajo kar jim drago, tu je treba jih prisiliti in tako vzgojiti."
Deželni šolski zdravnik sodi, da se bo iz izkušenj šolskih zdravnikov pologoma dal napraviti primem postavni zdravstven ired za šole na Koroškem.
Neki zdravnik daje svoj zaslužek pri šoli si-
romašnim šolam, da se otrokom kupi najpotrebnejše.
Zdravnik dr. Ebner v Kirhbahu (Ziljska) porniča: „50'A otrok je rahitičnih im 25'A slabo rejenih in slabokrvnih, ko starši doma ne umejo, kako naj se za otroka poskrbi. Da ljudje zadobe zaupanja, sem začel otrokom brezplačno popravljati zobe."
Dr. Schwarz v Trgu poroča, da je preiskal 369 otrok iz ljudske in 240 iz meščansike š^le. Ob'eka otrok je siromašna, e malo je volnatega, toplega blaga, čevlji s'abi, vse strgano in skrpano, otroci vsi v nesnagi, dekleta polna gnid. Vsled siromaštva so otroci slabo vzrasli, bledični so, žleze imajo otekle, tako da se mora reči: tod je degeneracija splošna. Glavni razlogi so temu: revščina delavca, stanovanjske razmere, pijančevanje in tuberkuloza. Nujno bi potrebovali šolsko sestro (uradnico, ki bi nadzirala in oskrbovala bo'eh n e otroke). Treba bo, boriti se zoper jetiko; da se jo konstatira, to še ne pomaga nič. Treba nadzorovati tsanovam-ja, treba impregnirati pode z oljem, treba beliti stene in zaznamovati po jetiki okužena stanovanja. Danes so vsi otroci in vsi učitelji v nevarnosti, da jetiko nalezejo. Ko so vsi otroci prisiljeni hoditi v šolo, se mora poskrbeti, da se odločijo jetični. Proti pijančevanju se bori dvoje društev, nemško in socijaldemokraško, a treba bi bilo trajno skrbeti za toroke pijancev. To bi bila naloga šolske
magala odpor koroških Nemcev proti pravični rešitvi našega 'vprašanja.
Vsi ti mogočni zavezniki so nam dajali do-sedaj moč, da smo bojevali neenaki boj, o katerem ste samo v gotovih presledkih zvedeli. Tudi v ravno minulem letu so nam ti zavezniki bili najboljša opora pri vseh številnih razpravah, v katerih :se je šlo za isto, kar Nemci v Jugpslaviji za se zahtevajo. Kakor poroča ■„Karritner Tagblatt11 v štev. 292. od 22. dec. 1928, zahtevajo Nemcr, da se pouk v šoli vrši v materinem jeziku in državni jezik naj se poučuje 6 ur na teden. Za ravno to se bojujemo tudi mi, da bomo kulturno in gospodarsko mogli napredovati, hočemo v naših šolah doseči, da otroci znajo oba jezika popolnoma, rifatemi jezik in nemški državni jezik.
- Tudi v novem letu nai nas podpirajo ti zavezniki! Zato Slovenci, ostanimo zdravo in pošteno ljudstvo, spoštujmo, kar smo podedovali od svojih staršev, učimo se spoštovati vse to tudi tiste naše brate in sestre, ki so se po krivih naukih dali premotiti, da se sramujejo jezika svojih staršev; ostanimo verno ljudstvo, ki ve, da je nad nami pravični Bog, ki bo po pre-skušnjah 'trpljenja tem prej nam dal pravico, čim bolj mu ostanemo zvesti, da bo zavladal med nami mir, v katerem bomo tudi mi imeli vse to. kar si naši sosedje, nemški sodeželani, kot dobro privoščijo. Boj za ta mir je vreden, da združujemo vse svoje moči po vseh naših dolinah. Cim- bolj bomo združevali vse svoje moči, čim bolj bo storil vsak svojo narodno dolžnost, tem prej bomo dosegli, da bo mir na naši zemlji.	-
I
POLITIČNI PREGLED
j A-VStiriiri., Stranke so sklenile, da se glavna razprava, v /stanovanjskem odboru konča in izvoli pododbor, ki naj bi dosegel v'vseh tozadevnih točkah sporazum. Pododbor mora biti z delom gotov do konca februarja’. Soc. dem. stoje na stališču, da naj ima zadnjo besedo v tem vprašanju ljudstvo. —'Glede prometa med Celovcem in Labudsko dorino, je izjavil zvezni kancler, da je še, v .veljavi protokol od 9. maja 1921. Potniki na progi, ki vozi po ju-goslov.- ozemlju, ne smejo zapustiti vlaka, ne potrebujejo pa potnega lista ne vizuma, temveč samo tranzitni list kake občine ali politične Oblasti. Da bi se ukinili tranzitni listi, vlada doslej ni mogla doseči. — Finančni odbor je predlagal proračunske dvanajstine do 31. januarja 1929. — Zakon o delitvi davkov ne bo mogoče spremeniti, ker so soc. dem. proti temu, da bi se Dunaju kaj odvzeli. Zato pa se zviša davek na pivo od 6 na 9,80 S za hektoliter. To povišanje prinese 7 milijonov S, ki se razdeli na dežele. Vsled tega in še nekaterih drugih sprememb davčnih predpisov dobi Koroška na leto 1,690.000 S več in še za letošnje leto 435.000 S nazaj, skupaj 2,1 milijona S. Tako bo primanjkljaj v rednem deželnem proračunu skoroda izginil.
Pospeševanje gradnje novih stanovanjskih hiš. Vlada je predložila svoj načrt, po katerem naj bi se pospeševala gradnja stanovanj. Ena pot bi bila, da se da zasebnikom na razpolago zemlja in se ustvarijo vsi predpogoji za hitro dovršitev in lahek dostop k zgradbi. Drugi način pospeševanja je jajnstvo in denarna pomoč.
Zasebnik, ki bo hotel pomoč države, mora imeti najprej stavbišče, dobiti mora hipoteko 30 odstotkov 'stroškov zidave ih še sam imeti 10% ; skupaj mora imeti tedaj graditelj 40% stroškov za zidavo ih zemljo. Tukaj poseže vmes zveza s tem, da prevzame obresti ih odplačilo ostalih 60% potrebe v teku 20 let. Ta posel bi prevzeli predvsem hipotekarni zavodi, ki bi izdali posebne obligacije (obveznice). Zidati se more vendar samo tedaj, če se stavba, obrestuje, kar je pri 6000—SOOOkratni mirovni najemnini mogoče. Posebne pravice do podpore ne dobi nihče. Glede načina gradb bodo gotovi predpisi z ozirom na sanitarne zahteve. Od zveze posojeni denar se bo moral vrniti pozneje enkrat v nizkih obrokih. V ta fond bodo vplačevali posestniki, ki so v času padca denarja hiše poceni nakupili, in najemniki. Če plačujejo najemniki od mirovne krone 1 g, znaša to na leto 6 milijonov S.
Inozemstvo :
Priključitev in Jugoslavija. Na podlagi nekega predavanja v Beogradu o predvojni Avstriji pišejo „Novosti“ o avstrijskem vprašanju, oziroma o priključitvi: Kakor znano so zlasti Francija, Italija in Češkoslovaška proti priklo-pitvi in pod vplivom Francije tudi ostale države Male antante in Poljska. Francija se nro-tivi priklopitvi, ker je proti povečanju Nemčije, ki bi motila ravnotežje v Srednji Evropi. Fašistična Italija vidi v priklopitvi prodiranje Nemčije do italijanske meje, kar predstavlja za italijansko.politiko ne baš majhno nevarnost. Češkoslovaška vidi v priklopitvi obkrožitev češkoslovaškega državnega ozemlja po Avstriji in Nemčiji. Jugoslavija vidi v problemu pri-klopitve več kakor samo element splošne evropske politike. Vsled združitve Avstrije z Nemčijo bi. J-ugoslavija namesto Avstrije dobila močnejšega soseda, ki pa za Jugoslavijo ne pomeni nobene nevarnosti. Gospodarsko zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo je dovedlo tudi do političnega zbližanja. Za Jugoslavijo bi bilo koristno, ako bi imela za soseda močno demokratsko' državo, ki bi videla v italijanskem fašizmu istega sovražnika. Kot element splošne politike ima priklopitev Avstrije k Nemčiji za Jugoslavijo v. toliko pomen, da bi priklopitev pomenila izpremembo političnega obsega držav.
Afganistan je knježevina med Perzijo in Indijo. Vlada ji kralj Amanullah. Prebivalcev ima 6,4 milijona z glavnim mestom Kabulom, ki ima 150.000 prebivalcev. Kralj Amanullah je bil letos v Evropi, kjer je videl mnogo lepega, zanimivega, praktičnega in pametnega. Poln bogatih izkušenj se je kralj vrnil v domovino, kjer je začel takoj uveljavljati svoje reforme. Reformirati je začel naglo in brezobzirno, ker je hotel svojo deželo naglo'civilizirati. Videl je, kako je pometel s starimi navadami Kemal paša v Turčiji, uvidel je, da je Turčija danes popolnoma prerojena in to mu je zelo ugajalo. To delo pa ni šlo gladko od rok. Najprej se mu je uprl kronski svet. Kralj pa ni mnogo pomišljal, marveč je dal ves kronski svet zapreti. Čim so se člani spametovali, jih je izpustil in kronski svet spremenil v parlament. Poleg tega je gradil nove ceste, reorganiziral je armado, saniral je državno upravo in da! graditi popol-
sestre. Za stanovanja bi morali dežela in občina bolje skrbeti, poskrbeti za potrebno obleko in hrano pa je dolžnost občine.1*
Dobro je, da začenjajo zdravniki opazovati šplske. »trpke ; koliko manj bi bilo bolnikov po javnih bolnicah, koliko manj stroškov za oskrbo, ko bi se pravočasno pomagalo in pogledalo. Ko so lani prišli v Celovec socijafetičmi otroci • iz Dunaja, smo mogli opaziti, kako 'so dobro rejeni in dobro oblečeni v primeri z našimi delavskimi in kmečkimi otroci. Zato se mora zopet zahtevati, da se zanaprej naj davki delijo enakomerno, naj se velemestu nčpusti izplačevati heiprimerorra velik del pri delitvi skupnih davkov. Treba bo dognati, da sb na deželi najs’abse oblečeni in rejeni kmečki otroci. Gospodarski položaj kmeta nikoli ni bil tako slab kakor 'dandanašnji. Finančni veščaki sicer pravijo, da davek ni višji kakor pred vojno, kar zanikujemo z ozirom na davek, ki se pobira od blagovnega prometa, z ozirom na dejstvo, da mestne hiše ne plačujejo nič več vsled Mieterschutza, in da se je ta davek, ki je bil eden največjih, prevalil, na druge, ljudi. A vse kmečke
potrebščine so veliko dražje nego so bile; posli so. neprimeroma dražji kot so bili, dohodek pa se ni zvišal nikjer, vse to se je od veščakov natančno dokazalo. Kmet, ki ima gozda, si pomaguje z gozdom,'drugi si izkušajo denarja dobiti zlasti v m'e-ku, mleko se pošilja v mestò, doma pa se kuhata kava in čaj! Tudi v Nemčiji je bilo tako pred 40 leti že, in so prijatelji ljudstva opozarjali na nevarnost, da začne propadati ljudsko zdravje in moč. Tista prikazen nastopa pri nas. Zdravnik, ki vse pripisuje alkoholu, nima prav. Obsojujemo zavživanje tega strupa, in treba le ljudstvo opozarjati naprej in naprej, ljudstvu treba pomagati, da je zdravje med otroci tako pomanjkljivo, je gospodarska beda. V marsičem pa brez dvojbe lahko'pomaga zdravnik, v marsičem bi pomagala S šdJska sestra, ki bi se za gotove okraje nastavila. Treba se je bolj kakor do zdaj zanimati za šolsko mladež, treba pomagati, da ne bo hodila bosa in strgana v šolo; treba pomagati, dà dobi zjutraj in opolne kaj jesti in da se varuje vremenskih nepri-lik 'zlasti po zimi in v mokri jeseni.
noma novo nrestolico, za katero so ihu riapra- : vili načrt nemški arhitekti. Odpravil je fes fn 1 pajčolan in dal afganistanski ženi, ki je bila do- ; 1 slej pravcata sužnja, popolno svobodo. Sklical 1 je narodno skupščino: obenem pa je predpisal, | i da morajo priti poslanci na skupščino ^ evrop- ^ ski noši ter celo odredil, da si morajo -obriti ' 1 brade. Upoštevati je treba, da ie Afganistan ] pred kratkim po evropskih pojmih še popolno- i ma necivilizirana država, ker vladajo med po- j • sameznimi plemeni in pokrajinami velike kul- j turne- razlike. Podložniki so se kralju .uprli in ! j baje se jim je pridružilo tudi vojaštvo. Govori ] se, da je moral kralj zbežati v trdnjavo, kjer se 1 brani s svojim zvesto ostalim vojaštvom. Nje-. gov tron se maje. Prišlo je baje že do več bojev. Najnevarnejše je to, da se v Afganistanu križazo' ruski in angleški interesi. Kralj je tudi mnogo avstrijskih in nemških vojnih ujetnikov, j ki so se vračali preko njegove države iz Rusije, pridržal in jim je dal ugledna mesta. Poročila o položaju kajpak niso zanesljiva in je | tudi obseg upora in bojev negotov.
Paragvaj—Bolivija. Spor med obema državama je postajal od dne do dne resnejši in : je bilo pri ponovnih spopadih ria obeh straneh skupno 130 mrtvih. Bolivija, (e takoj pozvala pod orožje 250.000 mož, pa tudi Paragvaj nf : čakal. V samem glavnem mestu Asuncion je j bilo sprejetih 30.000 dobrovoljcev. Argentinija, Čile, Brazilija in Peru so se zedinile, da bodo ostale v primeru vojne nevtralne in da bodo ; gospodarsko oblegale obe vojskujoči državi,
Ta grožnja je najbolj učinkovala, ker sta obe državi navezani na uvoz iz inozemstva. Bolivija je takoj ponudila premirje in dala četam nalog, da takoj ustavijo sovražnosti. Poleg tega sta poslali noto državnemu tajniku Kelloggm da sta pripravljeni predložiti spor panameriški konferenci v rešitev. Dobro je, da se jč dalo mirnim potom preprečiti novo prelivanje krvi.
j DOMAČE NOVICE 1
Položnice prilagamo današnji številki. Prosimo vse ceni. naročnike, da se jih takoj, poslužijo in vpošljejo po možnosti naročnino rza celo leto 1929 v znesku 4 S, ker nam s tem pri-’ hranijo mnogo dela in izdatkov. Položnice ne dobijo oni naročniki, ki imajo plačano naročnino najmanj četrt leta naprej. Pri 'vplačilu naročnine se spomnite tudi tiskovnega sklada!
Borovlje. (Samomor.) 'Ma Irritali' :pri Borovljah se je 13. dec. ustrelil najstarejši pd. Ogri-zov sin Jožef. Bil je takoj mrtev. Vzrok je bolezen, ki se mu je po operaciji ponovila.
Sele. (Gospodarska izobrazba.) Med našimi mladimi se opaža želja po gospodarski izobrazbi. Dva fanta: Rutarjev Simej in Jugov, fieli obiskujeta kmetijsko šolo na Goldbrunn-hofu pri Velikovcu. Simon Olip, pd. Čevhov, tajnik in blagajnik domače posojilnice, se je udeležil edentedenskega zadružnega tečaja v Celovcu in si tam pridobil potrebno znanje i za vodstvo posojilniških poslov. Janez Olip, pd. Užnikov, je od 19. nov. do 12. dec. obiskoval tečaj za meso- in živinooglednikc v Celovcu iu prestal skušnjo s prav dobrim uspehom. Od 9, do 11. dec. pa se je v Selah vršil tridnevni tečaj za gorske kmetovalce, ki ga je priredil, deželni kulturni svet, vodil pa inž. Liebscher. Obiskovalo ga je okrog 30 mlajših kmetov in kmečkih sinov, ki so z zanimanjem sledili praktičnim predavanjem g. inženerja, ki se je zelo potrudil, da je v kratko odmerjenem času mogel podati mnogo praktičnih navodil o gnojilih, zboljšanju živinoreje, travnikov, merjenju lesa, zemljišč, o davkih in pristojbinah, o zemljiški knjigi in še o marsičem drugim. Prav, je, da deželni kulturni svet obrača pozornost tudi na naše gorske kraje, da se gospodarsko dvignejo. Mladina pa naj.se zaveda resnosti časa in naj se z vsestranskim izobraževanjem., pripravlja, da bo kos nalogam, ki jo čakajo.
Borovlje. (Obč. seja dne 11. dec. 1928-) Ker se bo o proračunu za leto 1929 razpravljalo šele meseca januarja, se dovoli županu, da do tega časa razpolaga z obč. dohodki v isti meri kot lansko leto. — Za zvezo vojnih pohabljencev se dovoli znesek 20 S. — Prošnja obč. Medborovnica za povračilo izdatkov za v Borovlje pristojnega J. Widderja se odkloni. — Sprejme se več oseb v domovinsko zvezo, nekaj se jih odkloni. — Posestnik žage g. Jaritz se pritožuje, da mu je g. Janežič zaprl pot, ki vodi proti mešč. šoli. Sklene se, da se Janežič pozore, naj da pot zopet prosto, ker je doka-
zano, da se je do’ istem že hodilo m vozilo več Ì kot 40 let. — Dolgo -se je razpravljalo o oddaji ttbč. lova v Borovljah. Voigt ponuja 200 S, bo- j tfoveljsLa lovska družba 600 S letno.- Sklene | Sé, da sr odda lov lovski družbi v Borovljah, ! ki ga je imela tudi do sedaj 'v najem. Obenem se bo napravila tudi pritožba, ker se je lov kat. obč. Bajtiše do sedaj oddal Humberku, kar je protipostavno. —' Stavbni odsek predlaga sledeče: 1. Da se nalaga hišnim posestnikom y Borovljah dolžmost, da podaljšajo žlebe v kanali, kjer je to mogoče in potrebno. 2. Da imajo odpraviti takoj ves sneg, ki pada s strehe ha ceste, ker bi se oviral promet. 3. Da odpravijo veje z dreves, ker visijo na cesto ter ovirajo vsakdanji promet. Te predlogi se sprej-niejo soglasno. —- Nato se še reši par točk ubož-hega odseka, -r- Nazadnje je bil sprejet še nujni Predlog, da se v dvorani med obč. sejo ire sme kaditi. ~	_
T Celovec. (Razno.) Vodja celulozne tovarne na Reberci, Julij Krieghammer, kpmercijal-ni svetnik, je 14. t. m. umrl in bil pokopan na domačem pokopališču. — Letos je vzel nek mlad moški z Gornje Koroške v'najem' več posestev v spodnjem delu dežele okrog Velikovca in pričel z živahno c^včjo trgovino, z inozemstvom. Z zadnjim transportòrh pa je izginil tudi dotični trgovec. Oškodovani se žč zgla-šajo in se govori, da je napravil 100.000 S dolga. — Dne 15. t. m. je pogorelo Vincencu Groblacherju, pd. liofovcu v Deščicah gospo-darsko' poslopji: z vsemi stroji, orodjem in krmo. Škoda znaša, 17.000 S, zavarovano pa je Poslopje samo'za 13:000 S. Vzrok požara je kratek stik. Malo je tako moderno urejenih kmetij kakor jQ ta., — 20. t. m. ponoči se je Vogala drvarnica'gbsilodinjske šole. Zgorelo je !(20 kub. metrov drv. — „Karntner Tagblatt“ Odgovarja dr. Zeinitzčrju ha^govor pri zborovanju železničarjev in pravir V času radikal-jjjega narodnega gibanja ni bilo malo nemških fecijonalcev, katerim je mati ob zibelki pela jjpške ali slovenske pesmi. Da so dokazali, kako so odločno nemški, so se obnašali tako divje in nadnacionalno, da je mortd biti vsak Prepričan, kako" dobri Nemci da so. — Zveza čebelarskih društev za Koroško je imela 8. t. m.
Beljaku svoj občni zbor. Čebelarskih podruž-iiic, ki so včlanjene pri Zvezi, je.na Koroškem §2, ki imajo‘skupno 1900 članov. Zasluga Zveze je, da se kupuje koroška strd že v vseh deželah. Ustanovila se je posebna drevesnica, ki goji drevesa, grmičevje in rastline, ki so posebno bogate na strdi. 8000 takih sadik se je letos oddalo čebelarjem. Posebno veliko se je storilo za zatiranie čebelnih bolezni. 5 potovalnih učiteljev ima drobnoglede in bolezni na licu mesta lahko preiščejo. V Beli in, Ljubelju so se PdštaVili veliki čebelnjaki za gostujoče čebele. Ze letos sta bila oba prenapòljena in sta rodila dobre uspehe. Zveza izdaja svoj list „Die Kàrntner Biene“. V odbor je bil izvoljen tudi , g. Pran Prušnik, posestnik v Lepenu pri Železni Kapli. — V Celovcu se je nastanil nov odvetnik dr. Hans Schludermann.
Železna Kapla. (Razno.) Čebelarsko društvo za Železno Kaplo in okolico priredi letni občni zbor na god sv. Treh krajev, dne 6. januarja 1929 v gostilni pri Kolenu. — V nedeljo due 16. t. m. je po nesreči prišla pod avto Katarina Piskernik, p. d. Boštlnova Katra, stara ri? let. Šla je k drugi službi božji in hotela iti Pti Gregorhofu čez cesto na stransko pot k Devici Mariji. Ker je bila pa gluha in tudi drugače zelo okorna, jo je ravno na cesti povozil avto, ki, je peljal železnokapelške pevce k pogrebu umrlega Kricghamerja na Reberco. Ra^ii je avto polomilo noge, levo roko, rebra, poleg tega je bila potolčena na glavi, a kljub velikim bolečinam pri polni zavesti. Sprejela je še sv. zakramente in šele med 4. in 5. uro popoldne v{.Gospodu zaspala. Naj v miru počiva!
j. Malošče. V sredo 28. nov. t. 1. smo spremili i ky zadnjemu počitku očeta Komatarja v Malo-špali. To je bil mož izredne pridnosti in zmožen | vjšeh rokodelstev, ki jih je rabil v svojem go-Spodarstvu. Istotako je imel posebno razurae-Vjànje in ljubezen do svojega slovenskega na-rjida.rA usoda tudi njemu ni bila vselej mila. Kjoncem junija 1914 mu je nenadoma umrl ha Dunaju sin Franoej, ki ie ondi študiral medicino. Na svoje stroške je pustil prepeljati svojega mrtvega ljubljenčka na dom. Iskajoč ha Dunaju v to potrebnih listin, ga je neki uradnik Uprašai: „Odkod pa ste Vi, ki tako lepo govorite in toliko'žrtvujete za svojega sina?“ Tudi
1. maj 1919 možu Komatarju ni prizanesel. Tudi on je moral na Koroško romanje v „Litzelhof“. Kljub takim neprilikam mož nikoli ni jamral, ampak prenašal mirno, skoraj z ponosom trpljenje za svoje slovensko prepričanje. Svojo deco je vzgojil k enaki pridnosti in slovenski narodni zavesti. Izobraževalno društvo je imelo pri Komatarju prej in slej svoje zavetišče in središče. Izguba, ki je zadela slovenski živelj vsled smrti očeta Komatarja, je torej za narod jako velika, A tudi družina ga bo težko pogrešala. Tolažimo se vsi skupaj v upaju, da naj bo Vsemogočni očetu' Komatarju dal tako plačilo, ki ga svet ni mogel dati. Težko prizadeti družini izrekamo odkrito naše 'sožalje, umrlemu očetu Komatarju na grob pa besede Gregorčiča, ki jih je imel rajni vedno pred očmi:
Le ena'se mu je želja spolnila, v domači zemlji da truplo Ježi.
DRUŠTVENI VESTNIK
Fani in dekle v društvu.
Fanta, ki stopa ponosne in ravne postave, ki zre vsakomur odprto v oči, vsak radi vidi; a še rajši' vidimo fanta, ki razume razun tega v jasnih besedah odkrito povedati svoje mnenje, katerega beseda ni plitva ali celo neumestna šala, marveč dokaz globje misli in jasne razsodnosti. Ni možak oni, ki skuša biti oduren in zna s pestjo biti, marveč kdor zna brzdati naglico,Jasno presojati in odkrito govoriti. Izkušnja da možatost, šola in delo, resnost in razsodnost naj bi dala našim fantom tudi naša društva, (n.društva morejo to nuditi, če članom dajo vsestransko izobrazbo s tim, da s predavanji skušajo v članih ustvariti jasen nazor o svetu — notranjem in zunanjem — in -o vseh življenskih pojavih. To bi bil sicer idealen cilj, za katerim naj društva vsaj stremijo, a zanimanje za ta vprašanja pri svojih članih zbuditi pa morajo. Kar čuditi se je, da še vedno najrajši beremo prav lepo in lahko povest, gledamo predvsem radi še šaloigre — skratka, dà iščemo v naših društvih le bolj zabavo kot izobrazbo. Morda, bo kdo ugovarjal, saj je to splošen ; pcjjay djapasnje dobe. Da pa je tudi zdrav, rie bo nika}«MtJnQ2Sel trditi. Za nas, katerim ni dana niti slovenska šola in je redkost slovenska knjiga, pa še'CgUV^nm marveč že lukSus. Društvo pa bi moralo J vžgma^i fante, ki niso samo za to še Slovenci, kčr jdi Je robila slovenska mati in jim ob zibeli pela sloveixsKf». pesem. Smešen je oni, ki kaže svoje narobno, prepričanje v znakih in krivcih na klobukih,,ker ga drugače ne zna: našemu fantu pa naj nudi' društvo to, da ga boš spoznal v nastopu in razsodni besedi kot Slovenca, da bo znal odločno reči fari mestni gospodi: Ich bin kein Stein-klopfer! Otročarije in igranje s peresi, narodnimi zastavami, hajlanjem in „Karntneranzugi“ lahko pogrešamo, če bomo znali svojo narodnost bolje dokumentirati.
Kaj naj nudi društvo dekletom? Priznajmo, da z našimi dekleti društva nekoliko mačehovsko delajo. Njim, ki bodo nekoč naše 'gospodinje, in vzgajale naš mladi rod, bi društva lahko posvetila saj dvoje sestankov na leto, in sicer samo za nje. Lepo in pravično je, da so naša društva sprejela v svoj letni program materinski dan, še lepši pa bo, če bo tudi vsaj par sestankov imelo spored, namenjen samo dekletom. Bolj bodo vzljubile svojo dekliško čast, bolj se poglobila v misel vzgojiteljice in gospodinje. V rokah, naših deklet je usoda na-' šega ljudstva prihodnje dobe. Zato na vsak način več paznje posvečene njim!
Ne. rabimo društev za zabavo in hec in višji bodi njihov namen kot smisel športnih društev in zabavnih krožkov! Društveni tajniki, vaš delokrog je to, da zahtevate na vseh prireditvah, sestankih, sejah in vajah več res-nòsti! Dotlej ne sme biti mirna —- Bosna!
!	, ; V
. Globasnica. (Janežičeva proslava in društven občni zbor.) Na Novo leto priredi naše izobr. društvo Janežičevo proslavo. Na sporedu so deklamacije, pevske točke in govor 6 Janežiču. Začetek ob 3. uri popoldne. Nato sl vrši društven občni zbori
Kuharska razstava v Pliberku. V nedeljo ; dire 9. dec. 1928’ so dekleta gospodinjsko-ku-J barskega tečaja v Vogrčah razstavile v Pliberku izdelke kuharske umetnosti. Razstava — smela beseda. Razstavi se zato, da se povabijo ljudje, da izrečejo svojo kritiko: pohvalo ali grajo. Resnica, je,.dà ljudje iščejo .prej pómanjj
J-D '‘	oU »f • Jv ' ■ ‘	••D.	)	•
kljivosti m so s pohvalo navadno skopi. In razstava v Pliberku ni karsibodi. Lahko trdimo, da si jo 'je ogledalo 800 ljudi, med temi gotovo mnogo takih, ki nekaj, razumejo. Pohvalili šo pestrost razstavljenih predmetov,; bujno fantazijo, ki je bila potrebna, da se je razstava mnogovrstnih različnih izdelkov izlila \ harmonično lepoto, kakovost pekarij, mesnih izdelkov, likerjev in sokov, ki so vabili, da bi vgriznil vanje in poizkusil izborno tekočino. Zato so se pa tudi predmeti vsi razprodali. Priznanje gre voditeljici, ki ji je uspelo v kratkem času iz-vežbati kmetska dekleta v prave umetnice V kuharski stroki. Toda tudi dekleta so pokazala', da so nadarjena in zmožna napredka. Res morda razstavljeni predmeti niso- za kmetsko mizo, toda smo prepričani, da znajo tečajnice prirediti tudi izborna ih krepka kmetska jedila.
:—Združeno z razstavo so igrali vogrški igralci igro „Zlata kronaj ki je tudi zelo dobro uspela. Cela prireditev je pričala, da trud ni bil zastonj.
Št. Vid v Podjuni. (Kuharsko-gospoditijskj tečaj.) Dne 10. t. m. je bil otvbrjen kuharsko-gospodinjski tečaj. Voditeljico gdč. Krištofovo Marico je pozdravila K imenu tečajnic gdč. Marica Weifzerjcva in v imenu občine župan g. Šimen Beštjančič. Tečaj se vrši v Št. Vidu, ker je trgovina v bližini in ker je tudi ža končno razstavo kuharskih izdelkov prilad-nejši. To je bil 10., 11. (n deloma tudi še 12. t. m. dirindaj po vasi. Treba je bilo dobiti stolice, mize, kuhinjske priprave itd.-, da se kuhinja in učna šoba primerno opremita. Vaščani so: šh' tečajnicam na roke in res-posodili, kar so imeli in mogli pogrešati, in se jirii na tem mestu za-hvaljujeme. Zahvaljujemo se tudi pd. Zusmu, ki je odstopil svoie prostore za tečaj. Tečajnic se je prvotno priglasilo 16; -ki sp se priglasile pozneje, niso mogle biti-več'sprejete, ker bi previsoko število oviralo dobro izobrazbo' vša-kc posamezne, tečajnice, Vse tečajnice so takdj spoznale, da se bodo v 'tečaju res veliko nau^ čile in se živahno sučejo po kuhinji pri svojem delu, da ima človek, ki si tečaj ogleda, res' pravi užitek. Še večji užitek pa bodo imeli-bodoči ženini tečajnic, ko jim bodo :njih neveste, ozir. soproge tu pa tam tudi kaj boljšega postavile-nà mizo- Nespametno je pošiljati kmečka dekle,-ta v mesta v gostilne ali hotele, ker se Tarn ne naučijo pripravljanja tako raznovrstnih jedil, posebno močnatih, in ker se v. mestu odtujijo domu, jeziku in večinoma tudi veri. Tudi kuharski tečaji, ki jih. prireja deželni kulturni svet ne odgovarjajo našim potrebam, ker se prvič' ne vršijo v domačem materinem jeziku, katerega edino naša dekleta toliko obvladajo, da mbrejo slediti pouku. Lani se je občinsko pred-stojhištvo zavzemalo. za kuharski tečaj deželnega-• kulturnega sveta, ali učiteljice so 'bile. stalnri'zasedene. Deklet je bilo priglašenih že 18. KeFše je pa že tedaj slišalo, da se v teh tečajih n er vrši pouk j materinščini, se je ;odbor izobraževalnega društva odločil, da naprosi. S. K. S. Z., da priredi tak tečaj za članice društva. Vsi doseclai prirejeni sličdi tečaji so se vedno dobro obnesli. Na razstavo izdelkov tečajnic pa vabimo posebno ženski svet že sedaj.
Kazaze. (Naše prireditve.) Hvaliti se sicei nočemo, tega pa tudi ne maramo, da bi nas rojaki drugod imeli za čisto mrtve. Razun napovedane pustne igre so še brez vabil in vstopnine male deklice umivale zamorčka, dekleta pa uprizorila dve misijonski igri ,,Klic božji“ in „Afihdra“l Občudovali -smo dekle, ki'je imela v igri že veliko vlogo, pa še navrh krepko, in jasno dcklamovalh 180 vrstic dolgo pesem m. Elizabete „Moc molitveT Najboljše se je, obnesel materinski dan 13. maja, ko so nam priljubljeni govornik vč. g. ž. Poljanec govorili o materah in materam v cerkvi, v župnišču pa, so šolUrjce z ljubimi gratulacijami i. dr. deklamacijami zaslužile veliko pohvalo gospodovo. Tudi V progi (ne v pesmi) sta; vrlo. govorili šor j larica in dekle. Mal deček je tudi povedal ji ek f) j za smeh. Pavlina Andrej še je iz veliké zaloge materine naučila kratkočasno dolgo Lesičja-kovo pesem; Zgodbe človekovega življenja. — Na kresno nedeljo se je vršila ‘Albjžijeva slavnost (s pogostitvijo dece). 1 Zopet šo deklice, v večini šolarice, pokazale sVojo pridnost: 60'■ pesmi iz knjige „Sv. Alojzij" so déklambVàle,T‘ domači gospod pa je dodajal vsaki potrebno ; razlàgo. Manjkalo tudi ni gratuladij in pè'tjdj Druga polovica pesmi, o sv. Alojziju Jiria prft!., na vrsto v novem letu. — .Društvo se'zopet giblje toliko, da daje' upanje:,; da po zimi ne
zmrzne. Pripravlja se igra „Na betlehemskih poljanah41. Kajpada hočejo pridne deklice pn tej priliki priti tudi do besede z deklamacijami in govori božičnimi. — Le kaj mislijo in počenjajo dečki, mladi fantje, ko ne pokažejo nič veselja za uk in nastop? Fantje, ali vi veste, ko ste bili vendar tudi mali fantje? Ali mislijo kaj ali nič? Najbrž ne mislijo, da se mora fantič skazati v dobrem, nemara še bolj ko deklice. Naučite, oz. vzbudite starejši mlajše! Res, da pogrešamo prav zelo verske in narodne zavesti. Če se kdo iz narodne zavesti, t. j. iz ljubezni do materinega jezika uči slovensko, mu koristi tudi versko, ker lahko bere molitvenik in verske knjige, liste. Če se pa otrok, mlad človek, zaveda vsaj verskih dolžnosti, rabi marljivo molitvenik in se uči krščanski nauk, katekizem in prebira Zgodbe: mu to koristi kajpada tudi narodno, .le pač tako, da se vera in narodnost pri nas (kakor pri Nemcih južne Tirolske) podpirata. Mogoče je pač, da raviio zato našemu verskemu sovražniku mrzi naš jezik (pouk, knjige, listi v materinščini), ravno tako pa narodnemu nasprotniku naša vera (ki nas narodno krepi, oz. vzdržuje, naš pogin zadržuje). To pa pustimo nasprotnikom. Slovenci ne smejo poznati take mržnje. Komur je narodnost slovenska na potu, si mora jezik izrediti ali zavezati, da ne bo sam slovensko govoril. Torej pokažimo, da smo živi versko in narodno, mrtev človek je cel mrtev. Ljubezen do materinega jezika ni znanju nemščine nič na potu. Moreš izvrstno znati nemško brati, pisati in govoriti, pa si lahko pri tem jako dober Slovenec. Samo tuj jezik znati, svojega pa zaničevati ali zanemarjati, je sramota in revščina, ker nemški ti nikakor ne nadomesti domačega. Šola nam pa ne da, kar potrebujemo. Ko se učenci učijo nemško, zraven pozabljajo slovensko, če se ne učijo pridno kršč. nauka.
NASE KNJIGE
Ksaver Meško: „Na poljani4'. V založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru je izšla sedaj druga izdaja Meškove povesti „Na poljani44. Broširana stane 25 Din in vezana 32 Din. Nekdo je nekoč dejal: S par najboljšimi knjigami, razmnoženimi med ljudstvom, si upam doseči več kot pridigar, predavatelj ali časnikar. Imajo jo vedno, knjigo, njihova je last, zato njen vpliv trajen in opomin glasen. Taka kniiga je Me-škova „Na Poljani". Je delo, ki ga posveča pisatelj domovini, s sladkostjo in bridkostjo ljubljeni. In je nekak velik tekst ljubezni; je ta knjiga nekaka nazorna slika naše domovine, njene boli in vstajenja, prošnja na nas, da je treba v našo .družbo več prave ljubezni. Če jo beraš, se ob nji ogreješ in prisluhneš znanim domačim glasovom. Predvsem bi poleg druge Meškove „Ob tihih večerih" to knjigo priporočali našim dekletom. Našle bi v njej sorodno dušo in pisateljeva struna bi vzbudila struno čistega deklištva.
Snubitev kneza Šamila. Cirilova knjižica XXII. zvezek. Snov je zajeta iz turško-ruske vojne. Povest je delo slavnega angleškega pisatelja H. S. Savageja. Prevod je zelo posrečen. Povest sama vsebuje izredno živahne in pestre dogodke in tvori krasno delo. Knjiga obsega 330 strani in stane broširana 32 Din, vezana 42 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjigo toplo priporočamo!
«Mentor.44 Izšla je 4. številka za december 1928. Vsebina: Rejec, Med Scilo in Karibdo (dalje). :— Dolenec, Med Nemci (dalje). — Pregelj, Kažipot skozi prirodopisno zbirko v ljubljanskem muzeju (dalje). — Ks. Meško, Profesor JV\artin Cilenšek, Spomini ob osemdesetletnici. — Naši pomenki. — Šah. — Uganke in šale, z zelo posrečeno karikaturo. —- Mentorja priporoča tako njegova pestra in tehtna vsebina kakor okusna oprema; tudi cena je taka, du jo zmore vsak. List toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4, in stane za dijake 30 Din,_zu_druge 40 Din.
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Izšla jè prva številka Glasnika presv. Srca Jezusovega za 1. 1929. Vsaka slovenska družina, vsak posameznik naj ga čimprej naroči! Zakaj? Zato, ker je Glasnik: 1. Znanilec tiste pobožnosti, ki jo sv. oče posebno priporoča. 2. Ker je glasilo družin, posvečenih presv. Srcu. 3. Ker je član ves katoliški svet obsegajoče organizacije
«Apostolstva molitve". 4. Ker je vzgojitelj mož apostolov. 5. Ker je širitelj duhovnih vaj. 6. Ker vam pripoveduje, kako se -presv. Srce bori in zmaguje po raznih deželah sveta in pomaga svojim častilcem. Glasnik bo našim materam opisoval v 1. 1929 vzor svete družinske matere in poročal o velezanimivem spreobrnjenju, kako je izobraženi pogan iz našega misijona v Indiji prišel k pravi veri. Glasnik vas bo razveseljeval z lepimi in bogatimi slikami. Januarska številka ima krasno umetniško prilogo (sliko), ki jo lahko denete v okvir, in stenski koledar za 1. 1929 v dveh barvah. Naročite si Glasnik takoj! Naročite ga pri g. župniku ali pri poverjeniku (poverjenici) ali pa kar naravnost pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana (SHS), Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 3 S. V vsako slovensko hišo Glasnik presv. Srca Jezusovega!
GOSPODARSKI VESTNIK
Celovške tržne cene. Živina: biki 1,10, plemenske krave 1,20—1,45, klobasarice 0,70 do 0,90, pitani prašiči 1,80—2, plemenski 1,60 do 1,80 S za kg žive teže. Žito: pšenica 36, rž 36, ječmen 34, oves 32, ajda 28, koruza 30, grah 140, leča 160, krompir 14—18 g za kg. Sladko seno 16, kislo 9, slama 10 S za meterski stot. Zelje 20—40, repa 10—20 g, goveja mast 6,80, čajno maslo 6, prekajena slanina 4,50, surova 3, zaseka 3,40 S za kg, mleko liter 44—46 g, skuta 1,20—1,40 S. Jajce 23—25 g.
RADIO-PROGRAM
Od 28. dec. 1928 do 2. jan. 1929.
28.	dec. (petek):	12.30:	Reproducirana
glasba in borzna poročila. 18: Pevska izobrazba, predava g. Tavželj. 18.30: Težnje današnje žene, predava A. Štebi, preds. alijance žen. po-kretov v Jugoslaviji. 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Stele. 20: Mandulina in mandola s spremlje-vanjem klavirja izvajajo ruski akademiki. Radio-orkester. 22: Poročila.
29.	dec. (sobota):	12.30:	Reproducirana
glasba. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Pevska izobrazba, predava g. Tavželj. 18.30: Delavska ura. 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19.30: Človek in Bog, predava vseuč. prof. dr. Veber. 20: Slovenska ..ohcetna" godba, kupleti, Radio-orkester. 22: Poročila.
30.	dec. (nedelja): 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 11: Koncert Radio-kvarteta. 15: Lahka glasba (tercet Šiška). 16: Planinski spomini, predava prof. Mlakar. 16.30: Reproducirana glasba. 18: Veseloigra. 20: Zbor Balalajek «Kremelj" poje ruske narodne pesmi. Radio-orkester. — Športne vesti.
31.	dec. (pondeljek): 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30: Zdravstveno predavanje. 20: Silvestrov večer: recitacije, petje, godba, kupleti. Radio-orkester. 22: Poročila.
Zahvala.
Naša dobra, skrbna, nepozabna mama
Helena Lasnik
so se preselili iz te solzne doline v lepšo večnost. Ob bridki izgubi nam je bilo v posebno tolažbo, ko je toliko sorodnikov, znancev, prijateljev in sedem duhovnikov spremilo našo nepozabno mater na njeni zadnji poti. Vsem bodi tem potom izrečena najizkrenejša zahvala ! Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku za pogos'e obiske za času bolezni in za tolažilne besede na grobu ter g. dr. Graslu za njegovo skrb in pomoč v bolezni. Vsem znancem priporočamo našo preblago mater v blag spomin in v pobožno molitev.
Slovenje-Bistrica, dne 1,5. .decembra 1928.
Družini Lasni
140
Družini Laspig-Kraut.
1.	jan. (torek):	9.30:	Prenos cerkvene
glasbe iz franč. cerkve. 11: Koncert Radio-orkestra. 15: Reproducirana glasba. 15.30: Humoristično čtivo, recitira pisatelj Milčinski. 16: Lahka glasba. 17: Drama. 20: Radio-orkester. — Šaljivi kupleti. 22: Poročila.
2,	jan. (sreda): 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 18.30: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. 19.30: Značaj grške znanosti, predava vseuč. prof. dr. Bradač. 20: Božični orgelski večer. — Radio-orkester. 22: Poročila.
Proda se
lažji gospodarski voz, popolnoma nov, po najnižji ceni. Vprašali ja pri hišniku ..Vile julija" ob Klo-pinjskem jezeru pri Škocijanu. 131
Domači reiffeisnov denarni zavod
Hranilnica in posojilnica v Pliberku, r. z. z n. z. sprejema hranilni vloge in jih obrestuje najugodnejše.
Daje posojila po ugodnih pogojih.
Uradni dnevi so : v torkih, petkih in sobotah pri Brezniku, I. nadstropje.
VABILO.
Izobraževalno društvo „Kočnau v Svečah uprizori
na Silvestrovo zvečer ob 7. url in v nedeljo, dne 6. januarja 1929 ob 3. uri popoldne 3dejansko veseloigro
Ženitev.
Med odmori poje društven pevski zbor. Šolarjem vstop prepovedan!
Vse ljubitelje poštene zabave prisrčno vabi ODBOR.
136
Srečno in veselo
leto
m veselo novo
želi vsem svojim gostom ter	ist
se tudi za bodoče priporoča
Mihael Schieicher,
gostilničar v Logi vasi.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem	138
ter se priporoča tudi za naprej
Fran Kovačič,
mizarski mojster v Podjerbergu-
VABILO
Silvestrov večer
ki ga priredi Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico v dvorani pri Tišlarju dne 31. dec. 1928 ob 8. zvečer s sledečim sporedom :
1.	Igra „Kje je meja?"
2.	Nastop pevskega zbora-
3.	Nastop tamburašev.
4.	„Domovini4.
5.	Govor.
Temu sledi prosta zabava.
139
Vljudno vabi ODBOR.
: Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typogiaf, Dunaj, X., Etten reichgasse 9 — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsk^), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.