217. številka Ljubljana, v soboto 22. septembra. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan if^er, izuriti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ijjubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Zaposiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo na zadnje četrtletje, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroda*'• \f LJubljani 22. septembra. Kakor nekdaj silovitega kralja Belzacarja plam-teče roka, ki je napisala na divne palače steno znane tri pomembe in osodepolne besede, tako nemilo zadela je sredi zabav in hrupnega življenja pri manevrih v Homburgu kralja Milana brzojavna vest, da je vlada pri volitvah v skupščino podlegla, da je bila tako silno poražena, da tudi v slučaji, ko bi vse ožje volitve izpale za vlado ugodno, ne bode imela večine. Po srbskem ustavu ima sicer kralj za se pravico imenovati še 45 poslancev, a s temi ne doseže večine, kajti v krogih opozicije se zagotovlja, da je mej izvoljenimi k večjemu 25 pristašev vlade in oficijalni viri sami priznavajo, da ima opozicija že 93 sedežev. Ker je v vsej skupščini samo 173 poslancev, je očivestno, da vlada več večine ne dobo in v očigled temu nenadnemu izidu volitev poroča se že, da je vojni minister dal ostavko in da je vse ministerstvo brzojavno posnemalo njegov vzgled. Bilanca srbskih volitev je naslednja. V vsej skupščini je 173 poslancev. Od teh jih imenuje kralj si'm 45. Narod pa ima voliti 128 poslancev. 113 volitev dovršilo se je popolnem zakonito. Izmej voljenih je 61 radikalcev, 34 naprednjakov, 11 liberalcev. O sedmorici novo izvoljenih se še ne ve, katerej stranki se pridružijo; verjetno, da se nagnejo na močnejšo, vladi nasprotno stran. Te številke povzete so vladnemu poročilu in omenili smo že, da vlada na drugem mestu sama priznava, da šteje opozicija že zdaj 93 članov. Mej opozicijo nahajamo sicer radikalce in liberalce, a razlika mej njimi ni velika; a da je tudi izdatna, v jednej ideji so vsi jedini: vsi so namreč nasprotniki sedanje politike in kot takim jim je glavna naloga, strmoglaviti sedanjo vlado. Ta vkupna ideja in odločilni uspeh pri volitvah bode združil radikalce in liberalce. V tem smislu baje tudi deluje ruski poslanik Persiani, a to le po poročilih nemških listov, katerim gre v slovanskih zadevah le pogojna verodostojnost. Od ožjih volitev in od onih, ki se morajo zaradi nepravilnosti] in izgredov ponavljati, katerih je vseh vkupe le 15, ni pričakovati nobene premembe, nobenega preobrata v tem tako hitro nastalem, nenadnem položaji. Ta izid volitev je jako nepovoljen glas mej dosedanjo harmonijo avstrijsko-srbske politike in vsi napori avstrijskih diplomatov in državnikov od 11 iv merla do Kalnoky-a utrditi naše države upliv v Belemgradu, vsa prizadevanja in vse koncesije, ki so dovoljevale se mladej kraljevini in osobno kralju samemu, utegnejo ostati brezuspešne, na pesek zidane. Navstalo je vprašanje: ostane li še ministerstvo Piročanac na krmilu, ali pa bode kralj Milan po- klical drugo ministerstvo v smislu predvčernj pri volitvah objavljenega javnega mnenja, in kako politiko bode tiral Piročančev naslednik? Da bi Piročanac ostal navzlic tako eklatantnomu porazu, tega skoro ni misliti, ker bi bilo v nasprotstvu z vsemi konstitueijonalnimi običaji — akoravno smo v mladej kraljevini že doživeli tako drzovite čine, kakeršnih bi se ne upal noben osiveli državnik; novo ministerstvo pa bode moralo svojo politiko uravnati v smislu večine in tako odločuo izrečene volje naroda, ki bus glede vnanje politike ni soglaševal z dosedanjo vlado. In tako se utegne zgoditi, da razmere mej Avstrijo in mlado Srbijo ne bodo več tako prijateljske, kakor so bile doslej, da se v knežjem ko-naku v Belemgradu naseli drug, avstrijske) politiki nasproten upliv, ter da vse kombinacije, ki so se snovale o pristopu Srbije k srednje evropskej zvezi ter povodom Milanovega potovanja dobile nekako potrdilo, splavajo po vodi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. septembra. Prihodnje dni bodo vkupne inliiistcrski* k on tc»rc*nc4». Takoj po prihodu ogerskega ministra-prvoset J ni ka na Dunaj se imajo pričeti. V prvi vrsti se bode obravnaval vkupni budget, kojega so trije vkupni ministri že sestavili. Skoro gotovo pa je, da porabijo zbrani ministri to priliko tudi v to, da se razgovore o drugih nerešenih vprašanjih, posebno pa o hrvatskem. Glede zadnjega se bode moralo ukreniti, ako se bodo li stroški, ki so bili potrebni za naredbo vsled hrvatskih nemirov, že to leto od delegacij terjali z naknadnim kreditom, ali pa se bode še le prihodnje leto prosilo za njihovo votiranje. To zavisi tudi od tega, ako se imajo nemiri vzeti za končani*, in se torej labko popolnem razvidijo vsi stroški za vojaške naredbe. LISTEK. Dolenjska pisma. n. Prijatelj me je obiskal, star dober prijatelj. Pričakoval sem ga zunaj mesta; ko stopi iz poštnega voza, seževa si krepko v roke ter se napotiva v metropolo dolenjske strani. Še nesva dobro stopila v mesto, ko moj drugače veseli prijatelj postane hipoma malobeseden ter nekako žalostno obrača svoje oči zdaj na desno, zdaj na levo. Meni je bilo nedoumljivo, kam se prijatelj ozira in še bolj radoveden postajam, ko začujem iz njegovih ust šepetanje: „Ravno tako kakor pred dvajsetimi leti!" Za Boga, kaj to pomeni? kaj ga je tako osupnilo? Jaz opazujem njegove poglede ter jo kmalu pogodim. — „Pa ne da bi ti študiral napise na hišah V — Bpregovorim jaz. — „Da, da uganil siu, dobim v odgovor. In tudi jaz se začnem ozirati zdaj na desno zdaj na levo, ter sem sam seboj v dvomu, ali bom vender našel kje slovenski napis. Že pri prvem napisu sem se varal. V prvej hiši, ko prideš od Ljub- ljanske strani v .mesto, je gostilna, in kakor je vsem znano, sosebno tujcem, dobra, poštena gostilna; napis mi ni bil pogodu: „/um goldenen Lbwenu, Pojdiva naprej. Na levi strani je: „k. k. Kreisgericht"; in „k. k. Bezirksbauptmannschaft". In zakaj tudi na teh dveh poslopjih tak napis? Odgovor je kratek: Zato, ker iščejo v teh dveh urad'h skoraj izključljivo slovenske stranke pravne pomoči. Doli proti trgu že stoji hiša, katero je sezidal slovenski pisatelj kanonik Kastelic; nad hišo uzidal je napis: „Sub pote-state Mariana, Vivat aedes Kastelziana!u — In malo pod tem napisom nosi deska napis: ,,< last hol zur Sonne". Gotovo si ni rodoljuben Kastelic uikdar mislil, da se bode v tej hiši v poznih letih šopirilo dolenjsko in specifično Novomeško nemčurstvo; in še manj si je mogel misliti, da bodo čez toliko in toliko let nje najemniki pri ljudskem stenji celo svoje hlapce in dekle dali zapisati za Nemce! Na ta način pa je bilo tedej prav lahko mogoče, da se je tu primeroma več ljudij zapisalo za Nemce, kakor v belej Ljubljani. Še nekoliko korakov naprej in hvala Bogu vender slovenski napis minio nemškega. Napis nam pove, da je tu tiskarna in litografija in po razkladnici sva sodila, da biva tu naš marljivi tiskar in založnik slovenskih knjig. Ko pa prideva na trg, vidiva, da vse mrgoli nemških napisov. Le jedna gostilna ima Še dvojezičen napis, a slovenski napis je tako tanko pisan, da komaj bereš, da se tam nahaja „gostilna pri slonu". Še jeden klobučar naznanja nam v slovenskem in nemškem jeziku, da prodaja prave in pravcate Dunajske klobuke in slamnike prav po nizkej ceni. Vsi drugi napisi so nemški; sami Johanni, Josefi, Karlni, če Be piše že z dvema „1" ali dvema niiu na konci. Meatnej hiši nasproti kriči neki nupis, da se tam striže in frizira, možke in ženske, gospode .in kmete in otroke po naj novejšej Pariškoj modi in vse to še za dober kup. Kaj želiš Se več prijatelj 5- Tu nam ne manjka trgovcev, obrtnikov in rokodelcev: mi imamo dve „apotheki". pa nobene lekarne, dva „bucbbinderja", pa nobenga bukvovezca, mnogo „schuhmacberjevw pa nobenih čevljarjev itd. Ko prideva že na kunec, trga in zapaziva napis: „A Weiss, Kleidermaeher", hotel sem biti posebno dovtipen, ter raztolmačim prijatelju ta čuden napis, kakor je tolmačijo Monakovske „Fliegende B!iittera namreč tuko: „A vveiss, dass er Kleidermaeher istu. Prijatel pa odgovori: „Da le ve, kdo je, potem je že dobro." — V kupne seje deželnih zborov bodo se poslej hitreje vrstile. Danes imata gorenje-av-btrijski iu gališki zbor svoji seji. Prvi ima mej drugim na dnevnem redu poročilo deželnega odbora o gradbi vicinalne železnice v gorenji „Muhlviertel" in pa poročilo odborovo gleie skončatka zeraljiško-odvezne zadeve. Prihodnji ponedeljek zboruje zopet kranjski deželni zbor in v torek pa prične moravski svoje letošnje zasedanje. Načelnik irb«ke cerkve na Ogerskem, patrijarh Angjelić, izdal je pravoslavnemu duho-venstvu po Hrvaškem in Slavoniji okrožnico, v katerej ga opominja po močeh delovati, da se umirijo razburjeni duhovi. S posebnim zadovoljstvom konstatuje, da je dijeceza Karlovaka doslej bila obvarovana nemirov ter naroča duhovnikom, da naj s poučevanjem po cerkvah in izven njih prebivalstvo nagovarjajo k izpolnovanju državljanskih dolžnostij. — Zaslužni vodja avstrijskih Srbov dr. Svetozar Miletič, ki je popolnem okreval od svoje duševne bolezni, prevzel je zopet uredništvo „Zastave". Vnanje države. O povratku visocih gostov, zbranih vltodaiifi, se ne ve še nič gotovega; le o grškem kralji in njega soprogi se trdi, da prideta začetkom prihod njega tedna na Dunaj. Kot novi gost pričakuie se v Kodanji princ Wales-ki, čegar najstareji sin, pvinc Albert, biva že od 18. t. m. v Fredensborgu. Pred svojim odhodom priredil je Glad s t one na krovu svoie ladije „Pembroke Ćastleu obed, kojega so se udeželili vsi kraljevi gostje. Pri tej priliki govorilo se je mnogo toastov, mej drugimi jo napil kralj Kristijan Gladstonu in njega soprogi; prisotni pesnik Tennvson čital je tudi nekaj odlomkov svoiih najnovejših umotvorov. Zadnji manifest arskega kneza, s ka- terim se je zopet ustanovila Tnnovska ustava, razrušil je prejšnjo naredbo, nusvetovauo mu po ruskem poverjeuiku Joninu, da naj bi se namreč iz nnj-poštovanejib in imeuituejšiti oseb sestavil odsek, ki bi imel izdelati novo ustavo. Jedinost vseh bolgarskih zastopn'kov, ki se je kazala v složno podpi-sauej adresi, trajala je kneza k brzemu delovanju in najkrajši pot mu je bil torej, zopet uveljaviti bivšo že ustavo Tirnovsko; samo dva njena člana, tikajoča se lju iskega zastopstva, naj bi Be po želji kneževi revidirala. Ob jed nem se jo izredno zasedanje sobranju izpremenilo v redno in njemu se naročila ta revizija O konečtiej spremembi ustave pa bode imelo sklepati bodoče veliko sobranje. Ta ustava Tnnovska, kojo so 1. 1879 bolgarski veljaki v Tirnovem izdelali, je jako prostodušna. Ona jamči pravice oseb, imetka in stanovali&ča, svobodo tiska, neodvisnost sodnikov itd. Malo sobranje, ki obrav-nuje redno vodstvo deželnega vladanja, obstoji iz 231 članov, kojih se pa le 92 voli. Drugi člani zborovi so Škot je, inutti, rabinci, predsedniki sodišč, okrajnih svetov in mestnih uradov. Veliko sobranje pa šteje 290 Članov, ki se večinoma volijo. — Ruski general Lessovoj imenovan je vojnim ministrom iu s tem je kabinet ministrov dopolnjen. — Prebivalstvo Sredca napravilo je knezu veliko ovaeijo. Francoska vlada namerava spanj skega kralja, k> bode ob svojem povratku iz Nemčije pomudil se tudi v Parizu, s posebno častjo odlikovati. Prezideut republike prišel bode iz svojega po- letnega dvorca v glavno mesto, da vzprejme osobno visocega gosta in posvetovalo se je celo o sijajnem ogledu vojske v čast kralju Alfonzu. Strogi republikanci pa to naraisel strastno in srdito odbijajo. Posebno se odlikuje v tem njihovo prvo glasilo „ France", ki poudarja, da se nikdar ne sme ljudska vojska zlorabiti za takšen igrokaz. Rečeni list tudi mej drugim hudo napadi španjskega kralja, ki se je podal v Nemčijo, da snuje ondu sovražne naklepe in zveze proti Franciji. — Minister-prvosednik Jules Ferry snide se v novic s kitajskim poverjenikom markizom Tsen g-o m. Nadeja s^ sicer, da se bode fraucosko-kitajsko zadeva konečno rešila, vender pa je verjetnejše, da se bode to zgodilo v Londonu a posredovanjem angleške vlade. Ferry se še vedno odločno brani sklicati kamore pred določenim časom. Dop 1SI. Z Notranjskega 20. septembra. [Izviren dopis.J Notranjska je od nekdaj po Slovenskem svetu slovela kot narodno posebno probujena, in po pravici. Zloglasno nemškutarsko pleme je v tem kotu slovenskem skoro večinoma izginilo. Vsaki stari „dajfi-krajner", ki svoje dni ni imel priložnosti ali dobre volje privaditi se slovenski pisavi in ki zbog tega trdovratno vleče z nasprotniki našinstva, je, kadar odmrje, zguba za nasprotni tabor. Zadnja nem-škutarska trdnjavica na Notranjskem, mesto Posto-jica, omahuje bolj in bolj, zidovje njeno se ruši in skoz nastale udore silita narodni duh in slovensko čutstvo. Ne bode dolgo in neraškutarski vojskovodja v Postojini bode general brez vojske. Na take uspehe našinstva na Notranjskem gre v prvi vrsti hvala starim domorodcem, katerih precejšnje število že v Bogu počiva, drugi pa še vedno delujejo, deloma javno, deloma na tihem, slika po-uižnej vijolici. Toda naša slovenska reč napreduje z velikanskimi stopinjami, iz abecedarjev so postali učenjaki, iz domorodcev, ki se v tihej sobi vadijo domaoej govorici, nastali so govorniki, ki z odra pod milim nebcm zbranej množici razlagajo, od kod smo, kdo, čemu in kam smo namenjeni. Da ima tudi Notranjska lepo čislo takšnih oznanovalcev matere Slave, pokazalo se je nedavno tega pri narodnoj slavnosti v Postojini. Mej njimi dviga se v prvej vrsti g. I v a n Resman. Kakor Napoleon I. tudi on nema besede „nemožnou v svojem slovarji. Njegovej energiji, vstrajnosti in neumornej delavnosti mogoče je vse. Njegovo delovanje sega že trinajst let v pretočeno dobo. Pred dvema letoma so notranjski rodoljubi osnovali Jurčičevo slavnost v Logatci, ki je imela namen, pridobiti glavnico za Jurčičevo ustanovo Notranjcev. Ta ustanova naj bi razpisovala nagrade za najboljša dela slovenskim pisateljem. Koliko si je Resman za napravo te slavnosti vsestransko prizadel, vedo najboljše oni, ki so sodelovali. In ko se je slavnost srečno izvršila, ko se je pokazal sijajen uspeh, ni mu bil po volji, bila je glavnica premajhna. Žeja se je naju polotila, poželela sva si kozarec dobre pijače, in vender hotel je še preje prijatelj ogledati si most in bližnjo Kandijo. Ko prekoračiva most ter nočeva stopiti onkraj Krke, zasveti 86 nama napis: „Zum lustigen Gotscheer", kar je mojega prijatelja razkačilo tako, da se takoj vrneva v mesto. Jaz pa primem primem prijatelja za roko ter ga peljem v gostilno, katera slovi za najboljšo v mestu, kjer je najboljša postrežba in najboljša pijača in kjer se radi shajajo narodnjaki. Pa tudi ta gOBtilna nosi strogo nemški napis: „Bierhalle". Mi dva pa stopiva vse jedno notri, vsaj Slovenec je, kakor veste gospod urednik, dobra in pohlevna, ža-libog da prepohlevna duša, človek, ki je večkrat pretoleranten tam, kjer ne bi smel biti. Usedeva se pod košato senco kostanjev ter se hladiva z mrzlo pivo in giedava lepe ženske obraze, kakor je to nekdaj ravno tu storil prijatelj Kretanov, ko je potoval čez Novo Mesto. Vidite, gospod urednik, tako malo napredovalo je naše mesto v zadnjih letih v tem oziru! Ko je že v vse domače kroge prodrla narodna ideja, imajo še naši ljudje take čudne predsodke, kakor da slovenski napisi neso tu umestn\ In vender, če vso stvar premislimo pošteno, žive in rede se naši trgovci, obrtniki in rokodelci jedino le od Slovencev; najhujši nemčurji prodajajo svojo robo trdim slovenskim kmetom, ter vse, kar si pridobijo, dobijo le od slovenskih okoličanov. Da pa je temu tako, krivi smo tudi mnogo sami. Narodni pošteni trgovci in obrtniki, katerih je hvala Bogu še nekaj v našem mestu, podpirajo se premalo; marsikateri narodnjak da rajši zaslužiti tacemu obrtniku, ki pri vsakej priliki rogovili zoper slo venstvo ter ne more razumeti, zakaj še sploh Slovenci eksistiramo; v prodajalnici pa nasproti slovenskim kmetom in drugim narodnjakom na vsa usta hvali svojo robo v slovenskem jeziku, kateri mu je drugače trn v peti. Bodimo naj prvo proti sebi pravični in pošteno narodni, ne sra-mujmo se tudi javno kazati, kdo smo, podpirajmo le narodnjake in no nasprotnikov, in zahtevajrao povsod in pri vsakej priliki, da se tudi javno spo štuje naš jezik. Opozorimo naše prijatelje na deželi na naše narodne trgovce itd. in priporočujmo jih; potem bodo sigurno kmalu zginile zadnje sledi nem čurstva! Naši nemčurji pa ne bodo imeli več toliko poguma, pri volitvah rogoviliti zoper narodno stranko Civia. Odslej je bilo, rekel bi, nevarno hoditi čez Rakek, kjer je g. Resman prežal. Vsakega je prijel za donesek, „da bode tisočak polen." Danes je polen, letos se naloži glavnica in odslej bodo Notranjci razpisovali vsako Četrto leto nagrade po 200 gld. za najboljše spise. Notranjci dožive še veselje, da bodo za njih nagrado tekmovali tudi tisti, ki so dan po dnevu prerokovali, „da ne bode niČJ. Kmalu potem je došel na Notranjsko glas, da stara Jurčičeva mati revščino trpi; pristavljena je bila prošnja, naj bi se poprej omenjena ustanova uporabljala v podporo častivredne matere nepozab-Ijivega pisatelja. Kakor razkrili razjarjeni orel peruti nad svojim gnjezdom, ko mu hočejo ugrabiti zarod, tako so se postavili Notranjci za svojo ustanovo in njen prvotni namen; a postavili so se kot Slovenci, kot možje. Na predlog R. prijatelja napravila se je subskripcija za mesečne doneske po goldinarji. Mej prvimi sub3kribenti bil je gospod Resman poleg mnogo druzih notranjskih rodoljubov ter od početka avgusta t. 1. dobiva pisateljeva mati redno podporo. Mej tem ko se je po slovenskem časnikarstvu razpravljalo o koristi in nekoristi „Narodnega doma0 v Ljubljani, so vrli Notranjci na vso moč pripravljali svojo narodno slavnost v Postojini, katere čisti donesek ja bil namenjen istemu „Narodnemu domu". G. Resman je bil duša cele naprave, kar mi gotovo nesebični drugi odborniki pritrdijo. Vsako prosto uro je porabil, da je šel spodbujat sedaj semkaj, sedaj tjakaj, in vsako prosto minuto, da je pisal sedaj temu sedaj onemu. Uspeh slavnosti je bil v denarnem oziru, kolikor se čuje, tolikanj živahnemu delovanju primeren. Pa takšna javna podjetja ne izužijejo po polnem delavnosti našega Resmana. Sedaj nabira pomoč revnim visokošolcem slovenskim, sedaj zbere celo tolpo priprostega ljudstva okolu sebe, ter jim v pri-prostem domačem govoru razklada, kako jim je varčevati, delati in zboljševati, da se ohranijo v današnjih, za naše kraje tolikanj težavuih časih. Kakor si je znal pridobiti zaupanje ljudstva z govorom, isto tako si zna pridobiti srca čitateljev s peresom. Kdo jih je bral njegove dopise v „Slov. Narodu" mrzlega srca? Bralna društva po Notranjskem, tista narodna ognjišča, ki širijo mej ljudstvom našim zavednost in omiko, štejejo mej svoje očete skoro brezizjemno g. Ivana Resmana. Opravništva slovenskih listov imajo v osobi g. R. naiboljšega agenta in najživahnejšega razširjevalca in vsaka koristna slovenska knjiga v njem najtrdnejšega zaščitnika. Ko so pred poldrugim letom prišle Gregorčičeve poezije na svetlo, jih je sam g. R. nad sto izti-sov razprodal. In poleg vsega tega privatnega truda je g. R. v svojem poklicu tolikanj vesten in tako natančen, da mu vse nakane njegovih nasprotnikov, — kdo jih nema? — ne morejo kaj iu sreča bi se smela voščiti vsakemu uradu, kjer takšni gospodje poslujejo. Govoril sem, kakor luterski pastor mrliču na robu odprte gomile; z jedinim razločkom, da meni ni bilo treba pripovedovati o svojem hvaljenci izmišljenih prednostij, marveč še resničnih nesem znal dostojno popisati, potem pa tudi Resman ni umrl. O ne; ni umrl, ampak vodstvo južne železnice ga je nenadoma poklicalo izmej naše srede v Divačo na Primorsko. Hodi Ivane, čaka te tudi tam posla obilo. Damo ti najlepše spričevalo, katerega je naš jezik zmožen: „Ti si mož, mož ostani tudi v bodočel* Iz Ormoža 20. septembra. [Izv. dop.] In zbrali so se. Na vsakaterem obrazi opazovati je resnoba trenutka. Mehanično zgrudi se vsak na svoj večletni oglajeni sedež skrbij, polno lobanjo podpiraje desnicoj. Po dolgem molku ojači se prvosednik ter deje: Že so potonile štiri olvmpijude v deroči Dravi, odkar čuva naše bistro oko nad blagrom in srečo te slavne varoši. Le vašej podpori, gospoda slavna, se zahvalujemo, da še izobešamo žezlo svojega dostojanstva nad vrati tega hrama. — Pa, kakor na tem grešnem svetu ni nikaj stalnega, tako počeli so škripati tudi strohneli stoli pod našo pezo. Predrzen prišlec steguje svojo bezbožno roko po naših Priloga »Slovenskemu Narodn" St. 217. 22. septembra 1883. svinčnikih in polah. (Čujte!) Zopetne volitve vi mestni zastop so pred durmi, nevarnost je silna, pomoč nujna! Osupneni pogledujejo se očetje in sveti srd šviga vsakemu iz očj. Besedo poprime A v Sar, modra glava: Naša zmaga odvisna je od žejnih grl — tu petak na vino! (Občno odobravanje in večstransko posnemanje.) Radujte se dakle in veselja poskakujte, žejne duše kovačev, krojačev in drugih-ačev, kajti za nedolžni: „Vas volim" imeli bodete na večer zmedena stopala, za rana pa težke butice — in čast varoši je rešena. Še se oglasi važna osoba Mirdajerjev P etru c rekoč: Bodrovčani so moja falanga! priklenem so name s srebrnimi sponami — ž njimi zmagam, ž njimi propadem. Nato Havcev Komar (sedaj ne smo več m a 1 o 1 e t n i!). Moj petak tudi letos že uračunen mej izdatki — krojač Repko zopet moj! (Gromovit živio 1) Izborni govori in blažena darežljivost obodrila je ostale dostojanstvenike, ki so mejsobno skušali prehiteti se s svojimi velevažnimi nasveti — pa dvigne se raz stol možik sicer male postave, toda velik na duhu — ka-li? — ki čuje na pragerman sko ime Tarminec, ter odstriže ostalim besedo počenši: Gospoda veleslavna! — in tu seže odvažno motri č navzočne in na zeleno mizo položi ter prečita na slovenskem zavitku konfiskovanega lista napisano conscriptionsliste tistih pritepen-cev . . . (Dolgotrajno, gromovito odobravanje.) Tiste pritepence, Kranjce, — pa tu se zamisli možic v tiste čase tistih lojevih sveč in hdibusov, ko je pri-krevsal z daljnega Korotana v to takrat še ne tako slavno varoš. Ustavi se, kakor pripoveduje tukajšnja kronika, na Velikem trgu, na ramenih krošnjo oprto na grčevo gorjačo, in skrbno se oziraje mrmra sam soboj: „Vrbančik! — takrat bila mu je nemška marnja baje še neumevna — v kateri veži pa bodeš smel razpoložiti svoje trakove, moleke, gum bačke in druge dragocenosti?" — Pa najedenkrat Šine mu v ščetinasto glavo spomin sedanjosti, in — vvir biirger! — samo to samosvestno gaslo — dalje ne more, pozabil je bore, o čem je bil začel. Sedaj pa kadi Kmetavs ovako: To je radikalna rešitev denašnje obravnave: gospoda, proč z bračo! in zopet bode nam pšenica cvela. Saj veste, cenjeni somišljenci, kako smo se mi na raznih krajih v to svrho trudili: ne le vzvišena mesta v Mariboru in nemškem Gradci, temveč tudi Beč sam ve o tem kojo povedati, če tudi so nam proklete grablje včasi po škrbinah mahnile. — Češčeni in v tem genru neustrašljivi predgovornik — bodi mu čast in slava! — pa nam bodi vzgled in v posnemanje. Raz prvi kurulični stol pa zabrenče pomembne besede: nnicht wird unsere herrschaftin Friedau hinweg gefegt werden, trotz innerer und ausserer feinde! — (Zagrinjalo pade.) iz Ptuja 20. septembra. [Izv. dop.j Dne 17. Beptembra so imeli učitelji Ptujskega okraja svojo uradno konferenco. Vsled tega morali so se tudi učitelji izmej kmetstva podati v to, v natodnem oziru jako zloglasno mestece. Da ondu gospodari grda nemčurska svojat, osramočena po c. kr. nauiest niku Kilbecku zaradi svojega mišljenja in svoje težuje in škiljenja preko avstrijskih mej, je gotovo še vsakemu znano. Znano tudi, da je ta svojat preko mej predrzna, v vsakem oziru prenapeta, in da vsakega od teh, ako le sliši besedico slovensko, osobito od ne koliko „gosposko" oblečenih, zgrabi takšna strast, takozvani „furor teutonicus", da od same jeze mnogokrat ne ve, kaj bi storil, a pozabi celo nasledke, kateri se mu večkrat pripete vsled njegove neznosne mržnje napram slovenstvu. Še celo mimo mimo idočih in slovensko govorečih potnikov ne pusti tak zagrizenec pri miru, nego brez vsacega povoda napada jih na ulici ter začne v navzočnosti mimoidočega ljudstva grdo psovati po nemčurski navadi. Omikanost teb ljudij naj vam pojasni sle- deči slučaj: Zgoraj omenjeni dan gresta dva učitelja čisto mirno mimo znanega starega rogovileža, „ur-germana" Pogatschuiggga, — kakor ime svedoči, mora biti ta človek gotovo potomec nekdanjih Gotov, — in bda sta tako predrzna, da sta, nepoznavši omenjenega starca, pogovarjala se slovenski nekaj navadnega, na kar omenjeni starec začne nekaj besed mrmrati, in to vedno glasneje, tako, da sta dotična dva učitelja razumela, ka njiju zmerja ter jih imenuje „windische trotteln" parkrat zaporedoma. Ko ga jeden od teh dveh opomni, naj miruje, sicer bodeta pri. iljena sodnijskim potom pokoravati gn, zadere se še glasneje za njima, poprejšnje besede ponavljajoč. Ljudje mimoidoči so se ustavljali ter se vidoma čudili takšni neotesanosti. Dotična dva učitelja čutila dta se preveč razžaljena, da bi bila takšno neotesanost za se pridržala, zato sta orne njeni dogodek c. kr. sodniji naznanila, ter ob jed nem povprašala: ni li mogoče v Ptuji potniku v svojem maternem jeziku razgovarjati se, ne da bi bil v nevarnosti surovega napada? Vršila se je ta dan, kakor že omenjeno, tudi uradna učiteljska konferenca v Ptuji pod predsed-ništvom g. nadzornika llannerja. V spominu je še vsem, ka se je lani pri tej konferenci sklenilo z veliko večino glasov, naj se drugi deželni jezik v narodnih šolah no poučuje, kar je čisto naravno, pertagogičoo in, če uatančneje pomislimo, tudi postavno. Nasledek tega je bila prestava dveh učiteljev „kolovodij" in okraji, kakor Ptuj, Ormož in Rogatec, ki so poprej pri takšnih prilikah skupno zl orovali, imajo sedaj svoje posebne konference, da se ne bi nemčurska večina Ptujskih učiteljev majorizirati zamogla. Zbrali so se tedaj letos k tej konferenci samo učitelji Ptujskega okraja in nekaj gostov, mej njimi tudi g. učitelj Kelo. Že ves čas se je pojavljala radost nemčurskih učiteljev vsled omenjenih nasledkov iu hotela je de uašnji dan pri seji prikipeti do vrhunca. A v svoje začudenje so izprevideli, da nemajo stalne večine, na katero bi se vsekdar zauašati mogli, katere ne bi tudi nikdar imeli, ko bi se narodni učitelji — rečem pravi pedagogi — zjedinili in disciplinirali pod jednim vodjo in ko bi ne bili premehkužni, bojazljivi in se ne ustrašili najmanjše neugodnosti. G. predsednik otvori sejo ob (J. uri pred polu-dnem in svojim namestnikom imenuje g. Ferka, znanega nasprotnika vseh slovenskih idej in pedago-gičnih načel. Ne bodem vprašal, je li je bilo to taktno in pametno, da g. nadzornik kjer te more, pri vsakej priliki žali čut Slovencev a najbolje raz-žalil jih je pa s tem imenov»njem in on sam dokazal je tudi s tem, kakšnih mislij je napram ouim, za katere so in bodo narodni učitelji in kateri tudi njega žive. Mislim, ka je to nehvaležnost! Vprašam pa, je li to postavno, ako g. učitelj, prednašatelj kakšnega predmeta, ne sme pri konferenci Čitati ravno tistega referata, katerega je moral 14 dnij poprej na pregled c. kr. okrajnemu nadzorniku predložiti, nego se mu mej predavanjem zaradi citiranja nekaj stavkov nemškega pedagoga .lahni beseda odvzema V Mislim, tako neprevidno more postopati le strasten strankar in kaj takšnega je barbarizem, kateri pridevek naj bi si prisvajali naši nemčurji namesto prtblagoglasue besedo »liberalizem*. Domače stvari. — (Presvetli ce s a r) podaril je občini Št. Mihel Stopiče 100 gld. za napravo novih orgelj. — („Gaze ta Na r od o w a" v Lvovu) z dne 18. septembra priobčivši glavne misli našega članka »Poljaki in Slovenci" piše na prvem mestu: „Tako čitamo v rTribilniu, katera pravi, da je omenjeni članek datovau „von Lembeigu. Ne vemo pa, je-li ta Lemberg naš Lvov, ali slovensko mestice na južnem Štirskem „Lemberski trgu, po nemško „Lem-berg.u „Pa to uaj bo, kakor hoče: Misel tam izra ženo pozdravljamo z velikim navdušenjem in smo se že večkrat o tej zadevi v prijateljskih kro gib razgovarjati. Dal Bog, da bi se dala izvršiti. Potrebno je, da se seznanimo z življenjem in z literaturo slovanskih narodov, posebno češkega, lir vat skfga in slovenskega. Nekoliko se bavijo s tem časniki v Varšavi, pa vse premalo; in posebno nam v Galiciji so te stvari skoro po polnem neznane (niemal zopelnie obce). Bomo še govorili o tem." V številki z dne 19. sept ta časopis zopet govori na prvem mestu o Slovencih in sicer o tem, kako se trudijo v Ljubljani, da dobe narodne šole s slovenskim poučnim jezikom. — (Vseučilišče v Zagrebu) in druga učilišča otvore se, kakor druga leta, oktobra meseca. — (Za Št. Kocijančičev spomenik) nabranih je 213 gold. 50 kr. — (Kmetijska družba kranjska) postavila bode v 6. dan oktobra t. 1. na dvorišči gostilne: „Pri bavarskem dvoru" na prodaj 4 do 5 bikov in 3 junice Muricodolskega plemena, nakupljene z državno subvencijo. — (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva uboja zatožen je bil kmetski fant Jakob Može iz Senožeškega okraja. Pri tepežu ranil je dva fanta z nožem, jednega v prsi, da je vsled rane kmalu umrl, druz-*ga pa je teško poškodoval. Obsojen je bil na šest let teške ječe, poostrene s postom vsak mesec iu trdim ležiščem in tamnico vsako leto v dan dejanja. — Istega hudodelstva zatožeu je bil kmetskega posestnika sin Janez Kocmur iz Brezja ter obsojen na pet let teške ječe, poostrene s postom. — Dne 18. t. m. bila sta zatožena kmetska fanta Tine Brodar in Janez Grilj iz Moravč hudodelstva teške telesne poškodbe. Pri boji, ki se je mej fanti unel, poškodovala sta baje jednega funta teško, teko, da se še sedaj rana posna« A porotniki zanikali so krivdo obeh zatožencev, ker se jim ni zdela dokazana po pričah, in oba sta bila zatožbe oproščena. — (Zazastavo „Savinjskega Sokola") so dalje darovali: Vis. čč. gg. Lovro Potočnik, dekan, 5 gld.; D. Matek, novomašuik, 1 gld.; Z. Mi-kuš, novomašuik, 1 gld. 50.; V. Cepin, kaplan, 1 gld.; vsi iz Gornjega Grada; A. Fišer, kaplan, Laški trg, 2 gld.; M. Bternad, župnik, Ljubno, 3 gld.; Igunc Orožen, kanonik, Maribor, 10 gld.; Iv. Modic, žup nik, Prinova, 5 gold; Gr. Presečuik, kaplan, Maribor, 5 gold.; Fr. Globočnik, župnik v št. Juriji p. T., 2 gold. J. Klančnik, kaplan v št. Jurji p. T , 2. gold.; J. B., 25 gold.; A. Urek, župnik, Polzela, 2 gold.; J. Ž. št. P., 2 gold.; J. Jurčič, kaplan, Žavec, 3 gold.; — Gospe: Ana Vovtek, Braslovče, I gold.; Beti II,licu, Braslovče, 2 gold.; — Gospo-dičine: Vilma pl. Luviuskv, 1 gold.; Fani Mikuš, 1 gold.; Antonija Špende, l gld.; Fani Žehelj, 1 gold.; vse iz Gornjega Grada; Marija Rojnik, Braslovče, 3 gold.; — Oč. gg.: Ii. Woll, 2 gold.; dr. J. Detiček, 5 gold.; Fr. Lončar, 1 gold. 50 kr. ; Bohtnec, 1. gold.; Marocutti, 2 gold.; Jare, 2 gold.; J. Hren, 1 gold.; Hočevar, 1 gold.; J. Krajne, 1 gold.; J. Žehelj, 1 gold.; vsi iz Gornjega Grada; dr. J. Hrašovec, Ljubljaua, 1 gold.; Fr. Fasching, Maribor, 5 gold.; V. Potočin, Zidanmost, 10 gold.; dr. A. Mravljak, Ljutomer, 5 gold.; dr. J. Jurtela, Ptuj, f) gold.; Ant. Šlamberger, Ljutomer, 5 gold.; J. Janežič, Griže, 2 gold,; J. Fischer, Ljutomer, 2 gold.; J Prislan, 1 gold.; Fr. Brišnik, 2 gold.; Seli. Bohince, 2 gold.; Josip Pauer, 5 golil.; Anton Plaskan, 5 gold.; A. Hesner, 2 gold.; A. Vovšek, 2 gold.; Iv. Prislan, l gold.; Fr. Prislan, l gold.; Fr. Sporn, 1 gold.; vsi iz Braslovč; Iv. Hausun-bichler, 10 gold.; E Sirca, 2 gld.; Jos. Sirca, 3 gold.; Jak Jauič, 8 gld.; vsi iz Žavca; J. Žigau, Polzela, 1 gold.; M. Pahle, Letu*, 1 gold.; Iv. Rajšp, 2 gold.; M. Kobne, 1 gold.; Iv. Milavc, 2 gold.; E. Vošujak, 2 gold.; G. Kobne, 1 gold.; J. Brinovc, 1 gold.; vsi iz Mozirja; — Fr. Hrašovec, Špital na Koroškem, 2 gold.; J Gradišnik, Vransko, 1 gold. — Vsem čč. darovateljem izreka presrčno zahvalo odbor „Sav. Sokola." — (Z n i ž a u a v o z n i n a.) Južna železnica znižala je mej Trstom in Dunajem voznino za ribe v olji na 104 kraje, za 100 klg. iu za milo na 196 kr., ako se plača vozuiu . za 5000 ki. — (Za užitnim« i od vina in mesa za 1. 1884, eventuvalno tudi za leti 1885 in 1880, bodo pogojne obravnave v 3. dan oktobra t. I pri do- tirnih davkarijah. Letna zakupnina za vino in meso določena je za: Idrijo 16000 gold, Žužemberk 5.50O, ZatiČino 6000, Trebnje 3.500, Rudolfovo 14.000, Kostanjevico 6.000, Krško 11.000, Rade/e 6000, Mokronog 8700, Postojino 9000, Bistrico 4.600, Lož 4700, Logatec 16000 Senožeče 50O0: Vipavo 4900, Lit jo 18.400, Brdo 7 900, Kamnik 14.600, okolico Ljubljansko 25.500, Škofjo Loko 11.000, Kranj 13.000, Kranjsko Goro 2500, Rudovljico 9000, Tržič 4400, Velike Lašiče 4100. Ribnico 6200, Kočevje 10.500, Metliko 5000, Črnomelj 5800. — (Razpisana je služba) druzega učitelja na dvorazrednici na Vačah. Placa 400 gld. Prošnje do 4. oktobra t. 1. na okrajni šolski svet v Litiji. — (Razpisane službe.) Učitelja nu jedno razrednici v Hinjah. Plača 400 gold. in stanovanje. Dalje služba 4. učitelja na štirirazrednici v Žužemberku. Plača 400 gold. Prošnje do 10. oktobra na okrajni šolski svet v Rudolfovem. — Gozdarskega pomagača v Klani na Primorskem. Pogoji B8 zvedo* pri c. k. gozdnem oskrbniku v Klani. Telegram »Slovenskemu Narodu": Kodanj 21. sept. Od Nordenskjoldove ekspedicije v Gronlandijo došla je brzojavka iz Thorse. Vožnja po ledu pričela je 4. julija iz Antleitswicka. Na saneh prišli so 130 kilometrov daleč, 5000 čevljev nad morsko gladino. Od tam šli so Laponci na krpljah še 230 kilometrov daleč, do 7000 čevljev višine. Povsod ledena puščava, ledii proste zemlje nikjer. Ekspedicija bila dalje, nego vse prejšnje. Istodobna ekspedicija na severno-zapadno obal imela dober znanstveni rezultat. Nordenskjoldove preiskave dokazale, da je mrzli tok na vzhodncj obali neznaten, ta obal tedaj skoro vsako jesen pristopna. Ekspedicija se vrača via Revkjavik. Tiljci: dne 21. septembra. Pri Nlonn: Eiscr z Dunaju. — Sclinabel iz Baduu. — Swetz z Dunaja. — Jurischovvitz iz Gradca. — Spin t/, iz Idrije. Pri Hlalicl: Malabolich iz Trsta. — Pichler iz Maribora. — Stern iz Prage. Umrli so v LJubljani: 21. septembra: Rudolf Trtnik, krojačev sin, B leta, Marijin trg št. 3, za otrptienjeui srca. V dežolnej bolnici: 18. septembra: Marija Meglic, duinarica, 43 let, Me-ringitis. 19. septembra: Hernhard Butin, delavec, 74 let, za spridenjem telesnih delov. Meteorologičuo poročilo. g Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja 788*83 mm. 732-12 mm. 73108 Dim. temperatur 4-10*6*0 4- 21 G'0 -fl&-4°C a -f- 1.0-9°, si. vzb. si. jz. si. jz. za 21 jas. obl. dež. 0 nad i 2300ttim. dežja. lormalom :DTxn.aosls:si "borzo, dne 22. septembra t. 1. (Izvirim Udpfrrnflfno porodil'«.' Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . Zlata renta........ . . 5°/0 marcua renta......... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije . .... London . . ..... . . Srebro ........ Napol. . ........ C. kr. cekini... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... n fl n - .v .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/»°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dru8t v ulj. 170 gld. a. v. 78 gld. 78 , 100 „ 92 , 833 , 293 , 119 . f>8 120 167 100 119 87 86 104 114 118 103 105 168 20 109 230 30 66 60 90 50 85 50'/, 68 55 75 40 55 15 75 50 15 50 25 25 75 Slika pesnika S. Gregorčiča, khkeršna je bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva se na fin in močen papir tiskana v ,,Narod nej tiskarni . — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. T privatni slenoirafični kurs bom upisoval v nedeljo t. ui. ob desetih dopoludne v realkineua poslopji pritlično na desno. Poučevati hočem dvakrat na teden za mesečno plačo 1 gld. SO kr. /n dauic liodo poNebnc ure. (615—3) i^.nton DHCeinricla., c. kr. gimn. profesor. dobi dobro službo na deželi v trgovini z mešanim blagom, plača 240—300 gld. in vse prosto. Ponudbe pod ..Komi 17:i»* na upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1,613 - 3) i AVGUST GASPARI, trgovec in posestnik na Rakeku, ^ prevzema za naprej vsa spedtoijska naroČila L točno in ceno. (612—3) E gpeceriioke stroke, lepega obnašanja, dober govornik in priden prodajalec, najmanj 23 let in ne čez 27 let star, VBprcjmc se pri (621 — 1) v Mariboru. Prostovoljna prodaja kise. Pritlična, sezidana, z opeko pokrita, 14° dolga, 9° široka, za vsako obrtnijo pripravna, v selu na Notranjskem, v katerem je železniška postaja in sedež c. kr. oblastni), ležeča hiša, katera ima 4 prostorne sobe, 2 kleti, kuhinjo, jedilnico itd., potem zraven ležeči vrtiček, se prostovoljno precej proda. Kje V — poizve se pri upravništvu „Slovenskcga Naroda". (565—3) Izurjen podobar, ki se razumi tudi v pozlueeuji oltarjev in družili predmetov, vsprejme so takoj na več mesecev e dobrimi pogoji v slu/lio pri podpisanem. Peter ltuttir*, podobar in slikar v Mescih pri Cnbrn (620—1) na Hrvatskem. ► ► ► Že 44 let izkušeno! Najboljše in najcenejše vino «• i steče, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo je pristna francoska žolča (galerta). — Dobiva se vedno pri A. Ilartmaiin-u, v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. (495—8) SJmF"" Navod za uporabo brezplačno. ~Wm X Umetne (234—44) : zfrfoe iB zol>ovja ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanj* in vse zobne operacije l zobozdravnik A. Paichel, + poleg Ilradeckjjcvega mostu, I. nadstropje. C. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (B7o—io> Šestletna garanoija! 1'oilnk linv.plarno. Nit meneeiio obroke po 4 do 5 gl. je izšel in se dobiva Turgenjeva roman : lTO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr. Ka znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. Životopisje, Hpisal liajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bpisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. IHbič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z brozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava hode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. XI. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal ./. Jurčič. Velja........25 kr. III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, Bpisal J. Skaite. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skahc. Velja.................15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski Bpisal H. lievičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Volja.........16 kr. Za vseh 5 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. X I > m i; tj 31 \r Trst. Postaj e Jaderni vlak Dunaj...... Odhod Milrzzuschlag.... „ Gradec...... „ Maribor...... „ Celje....... „ Laški Trg..... „ Rimske Toplice ... „ Zidani Most. .... „ ..... oaho°d Poatojina . , . . . „ Nabrežina..... „ Trst....... Prihod 6-45 zvečer 10- 2 „ 11- 59 po noči V19 „ 2-43 ."{•25 zjutraj 442 „ ' 4'4E> , 6- 3 „ 7*44 n 8-10 n Brzovlak 7*— zjutraj 10-27 , 12-58 popol. 2- 23 „ 3- 51 „ 4- 8 „ 4-20 n 4'4B „ (»• 8 zvečer i 011 » 7'51 „ 9-34 „ 10— Poštni vlak 9-— zvečer 2*10 po noči 6-10 zjutraj 8-20 „ 10-29 dopol. 10-46 „ 10- 58 „ 11- 86 119 popol. 1*28 336 „ 5- 48 „ 6- 23 zvečer 1-30 5-27 9 30 11-41 1- 50 2- 6 217 243 427 545 7-52 10- 4 10-38 Mešani vlak popel. n I 5-45 zvečer ; 10-40 2-28 5-35 5- 58 6- 15 6-47 9-25 9-55 1-31 514 6- 3 po noči zjutraj ti dopol. zjutraj dopol. popol. zvečer po noči zjutraj Osobni vlak — zjutraj 22 „ 37 „ 58 „ ■21 zj.Prih Tx Trsta na I >nn;ij. 'ostaje Trst....... Odhod Nabrežina..... „ Postoj ina..... „ w«»u™..... Sli Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... „ Celje....... „ Maribor...... „ Gradec ...... „ Mhrzzuachlag.... „ Dunaj...... Prihod Jaderni vlak 8'— zvečer i 8-42 „ 1013 „ 11-25 po noči 10-38 11-28 1247 Brzovlak 6-40 zjutraj 714 „ dopol. 911 popol. 1'28 po noči 2-55 „ 4-22 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. l()-43 12-34 12-47 12-59 ;, 117 „ 2-47 „ 424 „ 6*52 zvečer 10— .. Poštni vlak 10- 5 10-55 1-42 3-31 3-39 5-31 5-43 5- 54 614 8-30 10-58 2T5 6- 30 dopol. popol. zvečer po noči zjutraj 6— 6-47 9 22 1M0 1210 2-25 2-39 2- 52 3- 15 5-55 8-20 11-46 4- 3 zvečer po noči zjutraj dopol. popnl. Mešani vlak Osobni vlak zvečer po noči n zjutraj dopol. popol. 8- 15 9- 44 1-63 4-55 5*25 h-15 8-33 8- 50 919 12-52 4-35 9- 30 zv. Prih. 5*45 popol. 811 zvečer 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4zv.Prih, Št. 5803. (617-1) Razglas o oddaji d veli deželnih ustanov in več mest za plačujoče učence na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi. Na deželni vino- in sadjerejski doli na Stapu pri Vipavi z dveletnim poukom izprazoeni ste za prihodnje šolsko leto 1883/84, ki se prične dne 1. novembra 1883., dve deželni ustanovi. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo takšni kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino-in sadjerejo pečali. Z ustanovami sprejeti učenci dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbeti. V šolo sprejmejo se tudi plaču j oči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za .hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na leto. Vsak prošnik naj lastnoročno slovenski pisano prošnjo do dno 8. oktobra 1383. če mogoče osebno izroči vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu. Prošnjam je dodati rojstni list ter spričevala 0 čvrstem zdravji, lepem vedenji ter o dovršeni ljudski šoli, oziroma srednje šole, ako je prošnik že v srednjih £olah. Prošnik i za plačujoča mesta morajo priložiti primeren protipis v/državanja od strani starišev, oziroma jeroba. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 18. septembra 1883. Deželni glavar: Thurn. Zd.a,tn.o znižane cene. T Kava neposredno is Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 4s/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila , „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Cevlon Plantatlon, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatorumena, jako fina . . „ „ „ 4.70 Gnba, modrozelena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Mooca, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 CaJ v izvrstnej izberi, */« kile od av. v. gld. 1.— (318—19) do gld. 6.—. TELEGRAM iz OGERSKEGA! Zaradi smrti 1470 žepnih ur. Lastnik jedne največjih trgovin z urami je nedavno umrl in je v svojej oporoki svojim dedičem dal strogo povelje, da porabijo pokretnine iti nepokretnine na svojo korist, mej tem ko so primorani v proti Ognju sigurnoj kasi shranjenih 1470 žepnih ur proti plačilu srebornega po krova, potem troškov za reguliranje in močno pozlačene verižice iz double-zlata |fC darovati, da bode tako vsakemu prilika dana, da se preskrbi s prefino regulirano žepno uro prve vrste, in ker je uže sam srebern pokrov, izvrstno reguliranje in verižica iz double-zlata skoro toliko stala, kolikor se zdaj plača za celo uro, stori le v svojo lastno korist, ako naroči kolikor prej in kolikor več ur mogoče, ker jo gotovo, da bode mala zaloga kmalu polla. g spoštovanjem dedidt. To-le u«*e so v zalogi: 500 komadov žepnih ur na valček iz najfinejšega francoskega double-zhita ali pa močno posrebrenoga niklja, fino graviranih in giljnširanih, l močno pozlačeno verižico, zlato fasono, fino na minute rfpasiranih. Vso skupaj le gld. 4.60; iste iz pravega 13lotncga srebra, po c. kr. uradu za punciraiije poskusen« in močno pozlačene le gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14 karatnega zlata, po c. kr. uradu za punciranje posku-šane, poprej gld. 45.—. zdaj pa za slepo eono le gld. 16.—. 350 ur na sidro iz najfinejšega francoskega double-zlata ali močno posrebrenoga niklja, fino graviranib in giljoši ranih, na 15 pravih rabinih I natančnim strojem, s kazali na sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le gld. 7.—. Iste uru na sidro, iz teškega 13letnega sr-bra, poskušane po c. kr. uradu za puuciranje in močno pozlačene le gld. 11.—• 275 Washlngtonskih remontoir-ur j iz močno posrebrenoga niklja ali double-zlata, navijajočih se brez ključa, l mehanično pripravo za kazala, s ploščnato Sipo, kazališčem i/, emaila in kazali za .sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasim verižico vred le gld. 8.30. 250 srebornih remontoir-ur iz teškega 13lotnega srebra, potrjenega po 0, kr. uradu za punciranje, navijajoči!) se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, ploščnato šipo, einailiranim kazališčem iu s kazalom za sekunde, reguliranih na minuto; najizvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25.—, zdaj za slepo ceno samih gld. 13.—. Da vso ure gredo natančno 3 likt. ~"3KZ Naznanilo. Dne 24. avgusta 1H83. našlo so je jj^"" tajno predal«1! v omari za blago, katerega rabi le dedič, in v njem je bila tule prava zlatnina. Vsa zlatnina je poskusen* |m. c. kr. uradu za puiuiranje in ukrašena s poiiare jeiiimi žlalitniini kameni in briljauti. Vsi kamin imajo vsled izvrstnega brušenja lepšo svetlobo, nego pravi in je ta resnica bila potrjena že po stoterih zlatarjih in strokovnjakih, kateri so ta čuda videli in tudi nakupili. 217 prstanov iz pravega zlata s ponarejenimi briljauti v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato, V finej baržuuovej škatljici, komad le gld. 3.75, 184 parov uhanov iz briljantov ali gumbić iz 6karatnega pravega zlata, h krasnimi briljauti v finej baržuuovej škatljici, par le gld. 3.75. 222 parov uhanov iz pravega zlata, punciranih na 6 karatov, z najlepšimi koralami, s škatljico le gld. 1.50 par. 164 medaljonov iz močnega, pravega 13lotnega srebra, poskušenega po c, kr. uradu za punciranje, vsak komad druge krasne oblike, graviranih in emailiranih, razm tega tudi močno pozlačenih, komad le gld. 3.60. Isti i/, francoskega double zlata h ponarejenimi briljauti le gld. 2.50. Naroebe po pošti, kakor tudi telegratične, katero ho izvršujejo proti povzetju ali predpošiljatvi dotičnoga zneska, naj se pošiljajo na iauATZ Boieow, P6atyen na Qyerskom. i508 2) j Lepo zeleno posušeno J J orehovo perje in orehove \ \ luščine (oblakovce), t j divji kostanj in krompir 1 2 kupuje po najvišji ceni (609—3) F S T. LEVC, l * V lijuliljftlll, pri iiu-Ht«rMli<-iii iiionIii. & ; Vzpomladno čiščenje krvi s svetovno slavnim pristnim PagKano - sirupom. V steklenicah po l gld. 20 kr. dobiva ho pristno samo pri (291—7) O. IMccoli-f i, lekarji ,,prl angelji", v Ljubljani, na Dunajski cesti. ■ prava ■g: Papp-ova anatherin-ustna. voda ^ ozdravi krvavljenje dlesna, utrdi razmajane zobe ter prežeiie vsak slab duh iz ust. Prav prijetno se ćutim dolžnega, da se najiskre-nejšc zahvalim gospodu o. kr. dvornemu zonozdrav-niku dr. J. G. Popp-u, čegar po njem Iznajdono Mnatherin-iiNliio votlo sem upotrebljoval pri kr-vavljenji dlesna, omajanih zobeh ter pogostih rheu-matičnih zobobolih, in pa da sem preganjal duh po tobaku, za popolno ozdravljenje no le občutljive, nego tudi ostudne bolezni ter mu prav rad izjavljam svojo pravično pohvalo. (77H_4) Dunaj. 1.i bori li cif. i |. r. fabrikant pohištva, Gumpendorf št. 535. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, JuL pl. Trnkoozv, E. llirschitz, daljo pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, P. M. Schmidt, V. Petričić, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Hrauue, lekar; ji« Krškem: F. JJomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lokar; v Krati ji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Hencs, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Norem mestu - D. Rte-zoli in J. Bergnian, lekarja; v Trebnjem: .1 Kuprecht, lekar; p Radovljici: A. Koblok, lekar; v Kamniku: J. Moćnik, lekar; t; Cmomlji: J. Ulazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Oaaria, lekar. Mehanikar. Začetkom 1. 1884. bode v jednej fabriki na Kran}-skem izpraznjena služba melianlkarja. Ta inoia biti izveden v montiranji iu risanji strojev ter mora tudi znati kaka potrebna ključaničarska ali kovaška dela aam izvesti. Letnega plačila je 9(M) gld. in pa prosto stanovanje. Znanje slovenščine se zahteva. Ponudbe s ohMFro JE. Nr. 126 sprejema upravništvo ^Slovenskega Naroda". (610—2) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, Ščurke, mole, muhe, mravljince, preiioke, pti6ne orvide, sploh vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželki no zalego ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se doiuva v prodajalnici pri •I. AJVDEL-a, 13, ..pri črnem psu", Hussgasse 13, (Doininikanergassi' 13, Kettengasse 11,) V LJubljani pri Albinu SUčarJi, trgovcu. Zaloge na de/.eli imajo tam, kjer so naznanjene po plasatih. (30S>—9) Vsem prebivalcem Avstrije in Ogerske. Nujni poziv! Zaradi dedne razdelitve velike trgovske hiše Ivana Karola Kunzschmidta, ki je obstajala 121 let, sklonili so dediči v svojem shodu v dan 1. junija t. I., da bodo prostoru od 1. novembra 1H.S3. naprej v najem dali ter dotlej poprodali vso zalogo blaga po ti.stoj coni, kakor je njih stala 8iirovina, tedaj »koro Kanton j, da bode lo mogoče prostore 1. novembra izprazniti in oddati. (597—11) Na prodaj je še sledeče blago: 4600 ženskih srajc iz najfinejšega snglejlkegn cbifVona h pristnimi švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, — po 1 gld. f>0 kr.; dvanajsto-rica za 16 gld. 50 kr. 15O0 lennkth ponofinih srajc jednako bazo, zelo dolgo in po vsej dolgosti /. vezenimi ustavki, jako elegantno opravljene, krasota za vsako damo, — po 1 gld. 60 kr.; dvaiiajstoriea za 16 gld. 50 kr. Taiste iz teškega barhanta po 1 gld. 60 kr. 5600 tonskih spodnjih kril iz iiajfimjš"ga sivega platna h pristnimi švicarskimi svilnatimi ohšivki okrašena, — po 1 gld. 40 kr.; dvaiiajstoriea za lf> gld. 60 kr. Taista iz rudečega crotona po 1 gld. "»') kr.; dva-tiiijstorica za 16 gld. 50 kr. Iz trške klobučino po 1 gld. 75 kr. 3560 inožkib srajc iz najfinejšega angleškega chifloiia, <"et\emato oprsje gladko ali vezeno, vsakerSno ovratue širjave, — po 1 gld. 60 kr.; dvaiiajstoriea za 16 gld. 50 kr. 15O0 dvaiiajstorie damastovib namiznih garnitur, z usitiiiii cAotieauii obstoječo iz jodnoga prta in PJ brisalk, — po 2 gld. H5 kr.; neobhodno za vsako hišo in čudovito ceno. 2000 dvatiajstoric turskih otirač, zarobljenih, ]iosiunič zloženih, z rudocimi oliroliki in dolgimi rejami, naj-finojše pikirauih, pr«^krasnih, — po 8 gld. 75 kr. d viinajstorica. 20(M) velikih ženskih ogrinjal i/. n:ijliiiojše Herolinske volno, z dolgimi resami, različno barvana, bela, siva, rfrapp, križasta, turška itd., po 1 gld. 20 kr.; dvaiiajstoriea za 12 gld. 50 kr. 4u<> popotnih plsidOV najtežje baze, jako veliki, fini, s temnim robom in resami, ki se dado še po 20 letih rabiti, prej po 12 gld., zdaj samo — po 4 gld. 85 kr. 50O svilnatih koltrov iz najtežjo Lvonske cdtappe-svile, belo, rudeče In loltO črtani, — po 1 gld.; čudovito ceno. 350 garnitur iz gobelina, obstoječo iz dveh finih posteljnih pregrinjal iu iniziiega prta z haržima.stmii čopi, v raznih barvah krasno izdelano, ter velja garnitura, to jo vsi trije kosi vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 5000 dvaiiajstorie rjuh iz dobrega, težkega platna, tudi za največjo postelji;; •— po l gld. 35 kr.: dvaiiajstoriea u 15 gld. Vsaki kupec, ki da skupiti ob jodnom iiajiiiiinjo 15 gld., dobi nagrado, torej icmtlH švicarsko aro i/, francoskega zlatega brona z dolgo verižico; za pravilni tok se jamči 2 leti. Naročila v gotovini (h poštnimi nakaznicami ali pa tudi povzetji; naj so pošiljajo /. naslovom: Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, \Vien, 11., Sdiill'.-imf H^.-issc Nr. 20. •5 gold« dobi oni, ki povč, kje sta d v« lovskti psa (breka), katera sta se mi zgubila pred 14 dnevi. — Oba Bta kratke dlake, popolnem bela; jeden majhne postave z imenom „Ko-lombo", drugi srednje velikosti, prav Šibek pes, čuje na klic „Karo". (614—t) Adolf Mullev v Dol. Logatci. (616—2) Lepo ostriženo kozlovjo volno kupujeta Marki & Knauss, v Riodu na Gorenje-Avstrijskem. Pivovarna bratov Kosler-jev. j » v zabojih po 25 in 50 I steklenic se dobiva iz (83—33) J Jaz kupu jem raznovrstne suhe orehov« plohe, potem zdrave orehove liei*lc 1 i e (hlode) od 18" naprej, lavorjevo pa od 15" naprej. Plačujem jih dobro. Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso (115—4) Kari Hofbauer, fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem. s-jeve .zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. k ^ UU^«.«««^ ARNOLD-u RElF-u, ™&&2E?g«' Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO najbolje in uajceneje pri (238—13) Odpretje gostilnice. Zahvaljevajc se svojim čestitim stalnim gostom in slav. občinstvu za dosedanji mnogobrojni obisk moje gostilnice, Javljam, da z 22. septembrom moja goatilnica v g. Spinde rjovi hiši v Židovski stezi neha in da odprem 23. septembra svojo gostilnico na Bregu, v prijaznih, prostorih hiše gospe Obrese, tik hiše g. Naglasa. Točil bodem nepokvarjeno, izvrstno blzeljttko in dolen|t»ko vino liter po 32, 3A in lo kr. PruNekar liter po 40 kr. Skrbelo se bo tudi za okusna in cena mrzla jedilu, posebno za domaeo kračo in izvrstne kranjske klokane. — Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem (619—1) Peter Strel, gostilničar. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Pri /blatno znižanih cenalt velika razprodaja bogato založenega, v konkurzno maso gospoda Iv. P. Schrever, Špitalske ulice, spadaj očega galanterijskega, Norimberškega in drobnega blaga na debelo in drobno. — Posebno so priporočila vredna krasna, v velike) izberi nahajajoča se (405—15) pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. kranjska naročila izvrši' se točno in v zadovoljnost po postnem povzetji. Bergerjevo medicinično mejilo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen iu luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Hergcrjevo milo iz MHiole ima io koucentr. Hiuole iz letta ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se |>rekanjeuju izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo inilo iz niiio.«.- ic "ni se pazi na znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltnih boleznin rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj 8» vedno gumo Kergvrjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozeuiMka ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milejši- milo iz »ino!«J za odstranjenje vseh nc<*is1ostiJ na poli i zoper oprhe ua glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri VMakdui>J«*J rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35 °/0 glieerina ter fino diši. (44—18) Jeden komad velja 35 kr. z hro£urco vred. — Glavno zalogo ima lekar «... II B L,L. v OIM1 P. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V LJubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Maver in J. pl. Trnkoczv. V Koeevji, J. Bran ne. V Krškem J. Borne ker. V Idriji J. Warto. V KraiiJI K. Savni k. V Litiji Jos. IJeneš. V Novem mestu D. Rizzoli. V Radovljici A. Koble k. V Vipavi A. K on oč ny. Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji za točno plačilo in tudi na obroke v najstarejšej tukajšnjej ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi pri A. Debevc-u v Ljubljani, Marije Tercnije cezta it« 1Q. pritlično. _25) 50 veder pristnega trinjevca. Po zapuščini popolna razprodaja! 50 veder tri- do šestletnega pravega brinjevca, potem brinjev cvet, žganje iz borovnic, malin in zelišč, pristen hruškov tropi- njevec, istrijanski tropinjevec, grančica, polajev cvet itd.; tudi nad 100 veder starega rudečega Dolenjca, istrske črnine in pu kompot iz rudečih borovnic po 25 kr. kilo ae dobiva pri (618-1) A. Lindtner-ji v Kranji. Vsa tu pijača prodaje in razpošilja se tudi na drobno. Vinske tlačilnice r#al«»|ra pri gospodu /%. najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko druge preše, ^-tr^ v ^ tl0 zelo priročne, bo- * lidne in trpežno se- stavljene, izdelujejo se v vseh velikostih za privatne osebe, kiikor tudi za največje producente kot specijaliteta. (Jarane ja, spričevala o več nego 1000 izdelanih Mučilnic. Obrisi iu cene na zahtevanje gratis in frauco. (404—15) Grozdne trlice najnovejša sestavljene. Želi se v kratkem času naročil. Ph. Mayfarth & C, SSS l»«'h«-v<-u. Ljubljana, Marije Terezije cesta. r : s senzacnimi uspe l »en reS™»« Sauveur de la vie. : : i l ♦ sreclsivo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjanju, n. a* (5. *ul ih. i, protinu, livpohondriji, kataru, koliki, glavobolju, želodčnemu krču, nervoziteti. Em. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Nmarlf I (na Kranjskem). 1 steklenica koncentrirano 1 gld. '20 kr. za mažo; 1 steklenica likerja 65 kr. za pijačo. Viaakej steklenici je priloženo vodilo za rabo. proti koleri, rheumattzmu, omotici, b o d I j a j u, mrl vodu. vodenici, zobobolju, đifteritUli, migreni, prsnemu krču, boleznim na jelrah. (359—11) t Po receptu francoskega zdravnika. Čisto neškodljivo. Vnanje uporabljeno uteši ■ takoj vsako bolečino. Za nenadne napade boleznij bi imelo biti pri rokah v vsakej I družini, posebno ker se vzdrži leta in let«. Mnogo spričeval na razpolaganje. 4 Zaloga pri Viljemu Mayr>u, lekarnarju v Ljubljani; Baumbavh-u, lekar- ■ narji v Celji, lzdutelj in odgovorni urednik Makao A rini 6. Lastnina in tiak -Narodne Tiskarne*