SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 17. maja 1979
Št. 13
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
116. Odlok o hišnem redu v občini Črnomelj
OBČINA METLIKA
117. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Metlika
118. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 22. 4. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grabrovec
119. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grabrovec za sofinanciranje modernizacije ceste Metiika-Grabrovec-Bušinja vas za razdobje od 1. 5. 1979 do 30. 5.1983
OBČINA NOVO MESTO
120. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1978
121. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve
OBČINA RIBNICA
122. Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah i o davkih občanov
OBČINA KR S KO
123. Statut sveta posavskih občin
124. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela odborov kot stalnih delovnih teles skupščine občine Krško
125. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Krško polje
Občina Črnomelj
116.
Na podlagi 38. člena Zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št 37/74) in 176. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 4. 1979 sprejela
ODLOK o hišnem redu v občini Črnomelj
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo pravice in dolžnosti upravljavcev, stanovalcev, podstanoval-cev, najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov in njihovih samoupravnih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj in poslovnih prostorov, skupnih prostorov, naprav, opreme, neposredne okolice in mnkcional-nega zemljišča.
Nadalje določa pogoje in način zagotavljanja varnosti, požarne varnosti, reda in miru ter snage v stanovanjskih hišah.
Določila tega odloka veljajo
za vse hiše, v kateih se oddajajo stanovanja v najem ne glede na to, kdo jih upravlja.
2. člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo: imetniki stanovanjske pravice in drugi uporabniki stanovanj po prvem odstavku 5. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74).
Določilo prvega odstavka tega člena velja tudi za etažne lastnike ter najemnike in lastnike poslovnih prostorov.
3. člen
Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj, in organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnim.
4. člen
Odgovorna oseba za opravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili o izvrševanju hišnega reda ali upravljalec iz 3. člena tega odloka.
5. člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje stanovanjska hiša oz. stanovanje v družbeni ali etažni lastnini ter poslovne
zgradbe in poslovni prostori v družbeni, zasebni in etažni lastnini.
6. člen
Ob glavnem vhodu v stanovanjsko hišo mora biti na vidnem mestu izobešen odlok o hišnem redu, pravila o izvrševanju hišnega reda, seznam stanovalcev in navodila občinskega štaba civilne zaščite o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka za vsako stopnišče.
Za izvrševanje določb 1. odstavka tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše.
7. člen
Stanovanja v stanovanjski hiši morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec. Stanovanje hišnika in čistilca mora biti označeno na vidnem mestu.
8. člen
Obrazec seznama stanovalcev in prepis odloka o hišnem redu založi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj.
9. člen
Stanovalec je dolžan v treh dneh obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spre-
membi števila stanovalec v njegovem stanovanju.
II. SKUPNI PROSTORI,
NAPRAVE IN OPREMA
10. člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprta zaklonišča, stopnišča, hodniki, prehodne terase, pralnice, sušilnice perila, podstrešja, dvigala, dvorišča, vodnjaki ipd.), morajo biti na razpolago vsem stanovalcem.
Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme uredijo stanovalci hiše s pravili o izvrševanju hišnega reda in z drugimi normativi, ki so v splošni rabi in družbeno priznani
11. člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo. Stanovalec je odgovoren za povzročeno Škodo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah in opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalce stanovanjske hiše.
Če se v skupnih prostorih pojavi poplava, mora upravlja-
lec stanovanjske hiše takoj poskrbeti, da se odpravi tako stanje, oskrbeti morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter podvzeti druge ukrepe, da se odvrne škoda ali nevarnost za zdravje ljudi
V	primeru iz prejšigega odstavka lahko upravljal ec prepove ali omeji uporabo skupnih prostorov.
12. člen
Skupne prostore se ne sme uporabljati za stanovanje, shranjevanje plinskih jeklenk, lahko vnetljivih snovi in drugih predmetov, razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov.
13. člen
Vsaka stanovanjska hiša mora voditi seznam skupnih naprav in opreme. Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše samoupravna stanovanjska skupnost.
14. člen Upravljalec stanovanjske hiše
mora zagotoviti redne preglede in popravila streh, dimnikov, dvijpl, zasilne razsvetljave, gasilskih, strelovodnih, kulturnih in drugih naprav ter opreme.
15. člen Upravljalec je dolžan skrbeti
za izobešanje zastav ob državnih, republiških, občinskih in krajevnih praznikih in ob posebnih priložnostih, ki se objavijo v dnevnem tisku in RTV.
Dl. UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
16. člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškodbami in jih uporabljati v skladu z namenom ter na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, ogrevalne in druge skupne naprave.
17. člen
Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s pismenim soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti oz. lastnika stanovanja.
Namestitev TV anten je dovoljena le s pismenim soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti.
1& člen
V	skupnih prostorih je prepovedano odstraniti ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvajati na njih popravila brez soglasja upravljalca in lastnika stanovanja.
19. člen Stanovalec je dolžan prispevati za stroške upravljanja in obratovanja stanovanjske hiše oz. stanovanja po veljavnih predpisih.
20. člen
Imetnik stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanje Samoupravni stanovanjski skupnosti in lastniku v takem stanju kot ga je prevzel ob izselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obraba Stanovanje mora biti očiščeno in osnovno zidarsko prebeljeno.
21. člen Stanovalec mora upravljalcu
stanovanjske hiše oz. izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje ter omogočiti redne preglede in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi
IV.	SNAGA, RED IN MIR V STANOVANJSKIH HIŠAH
22. člen
V stanovanjskih hišah in okolici mora biti snažno, vladati mora red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice.
Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti; zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka med
22.	in 6. uro.
23. člen
V stanovanjih oz. skupnih prostorih stnaovanjske hiše praviloma ni dovoljeno rediti živali. Pse, mačke, oz. druge živali sme stanovalec imeti pod pogoji, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda.
24. člen
V stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup in motnje. Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo gospodinjski stroji, ni čezmeren.
Sekanje drv in drobljenje premoga je dovoljeno le v prostorih, ki so za to določeni
Z balkona in skozi okna je prepovedano karkoli zalivati metati ali stepati.
25. člen
V vežah, hodnikih, stopniščih in na dvoriščih in v drugih skupnih prostorih oz. površinah ni dovoljeno odlagati predme-
tov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo normalno uporabo prostora ali ogrožajo življenja ali zdravja ljudi.
Na mesta, ki niso za to določena, ni dovoljeno pritrjevati lepakov. Ni dovoljeno risati ali pisati po zidovih oz. kako drugače poškodovati stene hiše.
V	vežah, hodnikih in stopniščih je prepovedano stepanje preprog in predpražnikov.
26. člen
Smeti in odpadke je dovoljeno odlagati samo v ustrezne posode na za to določenih mestih.
Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti da ne onesnažijo okolice.
27. člen
Parkiranje motornih vozil je
dovoljeno samo na to za to določenih površinah. Predvsem ni dovoljeno parkirati pred prostorom za odlaganje smeti, vhodom v stanovanjsko hišo, prostorom za manipulacijo s kurivom in na zelenicah.
28. člen
Okolje stanovanjske hiše mora biti primemo urejeno, vzdrževano in redno čiščeno, za kar odgovarja upravljalec stanovanjske hiše.
Del dvorišča mora biti določen za igranje otrok.
29. člen
Upravljalec stanovanjske hiše
določi mesto za sušenje perila. Pranje avtomobilov je dovoljeno le na izdelanem perišču za avtomobile.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
30. člen Upravljalec stanovanjske hiše
mora skrbeti za izvrševanje preventivnih ukrepov in priprav, da bi se učinkoviteje odpravile posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom civilne zaščite.
31. člen Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih nesrečah ravnati po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in po navodilih občinskega štaba civilne zaščite.
32.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine. Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti potrebno opremo, pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah.
Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset ali več stanovanj. Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1. komplet orodja za reševanje iz ruševin,
2. v vsaki etaži sredstva za gašenje požara,
3. nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi stanovanjska skupnost, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše.
VL SKRB IN VARNOST
33. člen
Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpi-
a.
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih ni dovoljeno zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
V	stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom ali polivati kuriva z vnetljivimi tekočinami.
34. člen
Vključene električne in druge naprave ni dovoljeno puščati brez nadzorstva, če nimajo vgrajenih posebnih regulatorjev za izklop.
35. člen
Podstrešja morajo biti zaklenjena, sicer pa primemo urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje godjivih snovi in navlake.
36. člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med 21. in 5. uro, pozimi pa med 20. in 5. uro. Za poletje se šteje čas od
1.	maja do 30. septembra.
37. člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedana vsaka dejavnost, ki lahko povzroči škodo ali ogrozi telesno varnost ljudi
38.	člen Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padajo na da.
VIL UPRAVNI UKREPI
39. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem
tep odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, upravljajo upravni organi, pristojni za stanovanjske zadeve ter komunalni redar in pristojne inšpekcije.
40. člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekrške Samoupravna stanovanjska skupnost:
1. če ne založi in nima na zalogi prepisa odloka o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (8. člen),
2. če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (tretji odstavek 13. člena).
41. člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec:
- če se na ravna po navodilih štaba za civilno zaščito ob naravnih in hudih nesrečah in vojnih akcijah (31. člen).
42. člen
Z denarno kaznijo do 1.000 se kaznuje za prekršek odgovorna oseba — upravljalec stanovanjske hiše:
- če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in drugih hudih nesreč in seznam stanovalcev, ki mora biti na tekočem (6. člen);
— če ne poskrbi za odpravo posledic poplave (11. člen);
— če ne zagotovi rednih pre-gledov in popravil strehe, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gorilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (14. ČL);
— če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih namen je, da se odpravijo posledice vojnih akcij in naravnih ter drugih hudih nesreč (30. člen);
- če podstrešja niso primerno urejena, če so na podstrešju gorljive snovi ali če podstrešja niso zaklenjena (35. člen).
43.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek stanovalec:'
— če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (9. člen),
— če cvetlični lončki ali zabojčki niso pravilno nameščeni (38. člen).
44.	člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek stanovalca in uporabnike poslovnih prostorov:
1. če ne izvajajo določil pravil o izvrševanju hišnega reda,
2. če uporabljajo skupne prostore, naprave in opremo tako, da to ovira druge stanovalce (11. člen),
3. če v stanovanju ali skupnih prostorih redijo živali v na-sprolju s pravili o izvrševanju hišnega reda (23. člen),
4. če motijo mir in počitek stanovalcev zlasti med 22. in
6.	uro (2. odst. 22. čl.),
5. če uporablja stroje in druge, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje (1. odst 24. ČL),
6. če ne spoštuje določil o shranjevanju in uporabi lahko vnetljivih snovi.
45.	člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek stanovalec ali uporabnik poslovnih prostorov:
- če ne skrbi, daje v stanovanjski hiši ali njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (22. čl.
1.	odst),
- če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določeni (2. odst., 24. čl.),
— če v skupnih prostorih in na površinah odlaga nedovoljene predmete in ne spoštuje drugih določb 25. čL,
- če odlaga smeti na nedovoljenih mestih in onesnažuje okolico (26. čl.),
— če parkira izven zato določenih površinah (27. člen),
- če pete avtomobil v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda,
— če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ali na kurilnih napravah ali dimnih vodih,
— če ne zaklene vhodnih vrat v času, ko morajo biti zaklenjena.
Za prekrške iz tega člena lahko izterjajo pristojni organi denarno kazen takoj na mestu.
IX. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše je dolžan v roku šestih mesecev od veljavnosti tega odloka sprejeti pravila o izvrševanju hišnega reda.
47. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni vestnik Dolenjske št 7/64).
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-5/79 Datum: Z 4. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj:
POZEK NIKO, dipl. ing., 1. r.
Občina Metlika
117.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 12/77) in 219. člena statuta občine Metiika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1979 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 sprejela
ODLOK o prek.Skih zoper javni red in mir v občini Medika
1. člen
Poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določa zakon o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list SRS, št. 16/74), se v občini Metlika smatrajo kot prekrški nedovoljena dejanja, določena s tem odlokom.
2. člen
Kršitelji posameznih nedovoljenih dejanj, določenih s tem odlokom, se kaznujejo z denarno kaznijo, ki je določena za posamezne vrste kršitev.
3. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
5.000	din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če pri gradnjah in popravilih ali pri drugih delih na zgradbah opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih ali prometa;
2. če opusti popravilo zgradb in objektov ter naprav ali ne odstrani objekta in naprave, ki
ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
3.	če na strehah zgradb, ki stojijo ob javnih poteh ali cestah in iz teh streh pada na ceste, pločnike ali parkirne prostore sneg, ne namesti na teh strehah snegobrana.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odst tega člena, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do
2.000 se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če toči alk. pijače osebam, za katere je znano, da so alkoholiki ter da v vinjenem stanju kršijo javni red in mir;
2.	če toči alkoholne pijače ali prodaja drugo blago izven svojega poslovnega prostora, kadar za tako dejanje nima posebnega dovoljenja od pristojne službe občine Medika;
3. če poškoduje ali odstrani komunalno napravo ali drugo napravo, ki služi kot splošna družbena korist;
4. če prenočuje na kozolcih, skednjih ali drugih gospodarskih objektih, na železniški ali avtobusni postaji ali v drugih objektih brez dovoljenja lastnika oziroma upravljalca.
Z denarno kaznijo od 200 do
2.000 din se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odst. tega člena, njena odgovorna oseba pa od 100 do 500 din.
5. člen
Z denarno kaznijo od 200 do
2.000 din se kaznuje za prekšek fizična oseba:
1. če sežigp odpadke ali kuri ogenj v bližini stanovanjskih ali drugih objektov in s tem povzroča motnje ljudi s smradom ali dimom;
2. če odmetava cigaretne, ali druge ogorke ter kuri ogenj na krajih, kjer s tem lahko povzroči požar;
3. če pusti ogenj brez nadzorstva ali s požiganjem suhe trave ali grmičevja pustoši naravo;
4. če prevaža mrhovino, kosti, kože ali podobne predmete v nezaprtih vozilih ali posodah ali če pusti mrhovino nezakopa-no;
5. če sežiga odpadke na javnem smetišču.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa od 200 do
1.000 din.
6. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
v strnjenih stanovanjskih soseskah v mestu Metlika;
8. če opravlja takšno obrt ali drugo dejavnost v stanovanjskih naseljih, da s svojim ropotom občutno moti mir prebivalcev;
9. če uporablja v stanovanjskih naseljih občine Metlika take električne stroje in aparate ali druge naprave, da z njihovo uporabo vpliva na električno omrežje in s tem moti druge uporabnike električne energije;
10. če odlaga smeti ali odpadke izven za to določenih prostorov (javnih smetišč) ali pušča odpadke na prostoru, kjer se tabori, ali kdor ima v mestu Metlika pri svoji hiši odlagališče smeti;
11. izjemoma je v Metliki dovoljeno gojiti domače živali tistim občanom, ki so kmetje in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če imajo urejen prostor,
v	katerem gojijo živali in prostor, kamor odlagajo odpadke od živali tako, da s tem ne povzročajo smrada ali nesnage.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje pravna oseba, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din, če stori prekršek iz 1. odst. tega člena.
domače živali ob sejmih izven sejmnih prostorov, kakor tudi, če naklada živino in drobnice izven nakladalnih ramp;
11. če se vozi s kolesi, vpre-ženimi ali motornimi vozili ter drugimi prometnimi sredstvi po stezah in poteh ter pločnikih, ki so namenjeni za pešce;
12. če parkira motorno vozilo na pločnik ali ostalih površinah, ki so namenjene za hojo pešcev;
13. če postavlja vrtliljake ali druge zabavne parke na krajih, kjer s svojim hrupom ovirajo počitek in delo občanov;
14. če se igra, kotalka, sanka ali smuča po cestah ali ulicah;
15. če deponira drva ali ostale predmete ob fasadah stanovanjskih in drugih objektov ali na površinah, ki služijo kot okrasna zelenica;
16. če vozi ali parkira motorna in druga vozila po parkih ali zelenicah, ki služijo kot okras naseljenega kraja.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje pravna oseba, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din, če stori prekršek'iz 1. odst. tega člena.
1. če ne očisti pločnik oz. hodnik, ki pripada stanovanjski hiši ali drugi stavbi, katere je lastnik oz. najemnik ali uporabnik do 5,30 ure zjutraj, podnevi pa po potrebi, v kolikor se za čiščenje ni dogovoril z organizacijo združenega dela, ki ji je poverjena ta naloga;
2. če s pločnikov oz. hodnikov in kanalskih požiralnikov na njih ne odstrani snega, leda in naplavine;
3. če poledenele pločnike oz. hodnike, navedene v 1. točki tega člena, redno do 5,30 ure, podnevi pa po potrebi ne po-siplje s peskom oz. soljo.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz 1. odst. tega člena, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din.
7. člen
Kontrolo nad izvajanjem določil 6. člena tega odloka opravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika, lahko pa tudi organizacija združenega dela, katero za to pooblasti Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika.
8. člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če pusti zaupanega ji otroka v varstvo, ki še ne obiskuje osnovne šole, brez nadzorstva na prometni cesti oz. ulici ali drugem nevarnem prostoru;
2. če pusti, da se zaupani mu otrok ali mladoletnik brez spremstva zadržuje po 20. uri v gostinskih in podobnih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače.
9. člen
Z denarno kaznijo od 200 do
1.000	din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če se kljub opozorilu osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, zadržuje čez dovoljen obratovalni čas v gostinskih ali poslovnih lokalih ter na prireditvenih prostorih;
2. če kadi v javnem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano;
3. če vodi pse ali druge živali v javne lokale;
4. če stepa preproge ali krpe skozi okno ah balkon, vrže ali zlije nesnago skozi okno ali balkon stanovanjskega poslopja, ki stoji ob javni poti ali stezi;
5. če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži javni prostor;
6. če tabori na prepovedanih prostorih ali brez dovoljenja lastnika oz. uporabnika zemljišča;
7. če goji domače male živali
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do
1.000	din se kaznuje fizična oseba:
1. če pusti ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da je s tem ogrožena varnost ljudi, oviran promet ali kažen zunanji izgled kraja;
2. če ob javnih poteh in stezah namesti ograjo v bodečo žico;
3. če v sušnem obdobju, ko je uporaba vode iz vodovodnih omrežij omejena, zaliva vrtove ali pere avtomobile;
4. če trga ali pobira sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika oz. upravitelja, ali če poškoduje sadno drevje na tujem zemljišču;
5. če ovira promet na hodnikih za pešce oz. pločnikih ali drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov prek časa, ki je nujno potreben zato, da se to odstrani;
6. če meče kamenje ali druge predmete, strelja s fračo ali lokom po mestnih ulicah, cestah, parkih in naseljenih krajih;
7. če prislanja kolesa ob stene, robove cest ali hodnikov ter izložb, kadar bi s tem oviral promet,
8. če pušča perutnino ali druge živali na prometne ceste ali ulice ali na tuja zemljišča;
9. če opušča namestitev opozorila ,,HUD PES“, če ima pri hiši takega psa;
10. če pušča živino in ostale
11. člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če naklada, prevaža in razklada meso, mesne izdelke, kruh, in pecivo proti pravilom čistoče in higiene. Izdelki, navedeni v 1. odst. tega člena, se smejo nakladati in razkladati samo na zato določenih prostorih;
2. če prevaža meso, mesne izdelke, kruh in pecivo v posodah, ki niso čiste in s pločevino oblečene, ali če embalaža ni zaprta ali če ni vama pred zunanjimi higiensko oporečnimi vplivi. Ce prevaža mesne izdelke, meso, kruh in pecivo v posodah, ki nimajo prej navedenih lastnosti, se smejo pred navedenimi izdelki prevažati samo v vozilih, ki so čista in s pločevino oblečena;
3. če pere motorna vozila v reki Kolpi, Lahinji ali drugih potokih ali tekočih vodah oz. na obalah v neposredni bližini prej navedenih vod na teritoriju občine Metlika.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje pravna oseba, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din, če stori prekršek iz 1 /odstavka tega člena.
12. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
5.000	din se kaznuje za prekršek fizična oseba: če ima odprt svoj gostinski lokal preko določene-
ga obratovalnega časa za njegov lokal.
Za prekršek iz 1. odst tega člena se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 500 do
5.000 din, njena odgovorna oseba pa od 200 do 1.000 din.
13. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
10.000 din se kaznujejo prireditelji vseh vrst prireditev, ki ne poskrbijo, da bi se prireditev končala ob času, ki je določen z dovoljenjem za to prireditev.
14. člen
Z denarno kaznijo od 200 do
1.000 din se kaznuje za prekršek lastnik psa, če njegov pes z lajanjem ali kako drugače moti bližnjo okolico.
Poleg določitve o višini kazni za prekršek, narejen po tem členu, se lahko z isto odločbo odredi, da mora lastnik pša v določenem roku odstraniti.
Ce lastnik psa ne odstrani v roku, ki je določen v odločbi o prekršku, določi pristojni občinski org^n za notranje zadeve prisilno odstranitev psa.
15. člen
Ce stori mladoletnik do 16. leta starosti kakšen prekršek po določilih tega odloka, se kaznujejo njegovi starši, skrbnik ali rejnik oz. oseba, ki ji je zaupano varstvo otroka po določilih tistega člena, po katerem je mladoletnik storil prekršek.
16. člen
Predlog za uvedbo postopka o prekrških po tem odloku lahko poda Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika, organizacija združenega dela, ki so ji zaupane določena opravila na področju komunalne dejavnosti, enote službe javne varnosti, občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, pooblaščeni inšpektorji za posamezna področja, hortikulturno društvo in občani.
17. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Metlika, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št 17/75.
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-8/79 Datum: 30. 3. 1979
Predsednik skupščine občine Metlika:
■ FRANC VRVIŠCAR, 1. r.
DOLENJSKI UST St. 19 (1552) - 17. maja 1979
m
m
118.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Krajevna skupnost GRABROVEC Volilna komisija
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 22. 4. 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grabrovec za modernizacijo ceste Metlica — Grabrovec -Bušinja vas.
1.
Na območju krajevne skupnosti Grabrovec so bili na referendumu 22. aprila 1979 ugotovljeni naslednji glasovalni rezultati:
1. v volilni imenik je bilo vpisanih 91 glasovalcev.
2. Na dan glasovanja je glasovalo 91 upravičencev ali 100 %.
3. ZA uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 88 glasovalcev ali 97 %.
4. PROTI uvedbi krajevnega samoprispevka so se izrekli 3 glasovalci ali 3 %.
5. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
2.
Volilna komisija ugotavlja, da je ZA uvedbo krajevnega samoprispevka glasovala večina upravičencev in daje na podlagi
21.	člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) v krajevni skupnosti Grabrovec sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Metlika — Grabrovec - Bušinja vas za dobo 4 let od 1. 5.1979 do 30.
4.	1983.
Grabrovec, 22.4. 1979
Predsednik volilne komisije: FIR ŽAN, 1. r.
119.
SKUPŠČINA OBČINE METUKA Krajevna skupnost GRABROVEC
Svet krajevne skupnosti Grabrovec je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 13. člena statuta krajevne skupnosti Grabrovec ter na podlagi izida referenduma z dne 22.4.1979 na svoji seji dne 28. 4. 1979 sprejel
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne Aupnosti Grabrovec za sofinan-
dranje modernizacije ceste Metlika -Grabrovec - Bušinja vas za obdobje od 1. 5.1979 do 30.4. 1983
1.
Na območju krajevne skupnosti Grabrovec se uvede krajevni sahioprispevek za sofinanciranje modernizacije ceste Metlika - Grabrovec - Bušinja vas.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za dobo 4 let, in sicer od 1. 5. 1979 do 30.4. 1983.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom v predvideni višini 350.000,00 din, se bodo uporabila za sofinanciranje modernizacije ceste Metlika—Grabrovec —Bušinja vas.
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti Grabrovec, odnosno si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
Samoprispevek plačujejo:
1. vsi zaposleni, upokojenci in obrtniki, katerih mesečni prejemki presegajo 2.000,00 din mesečno, plačajo 1.000,00 din na leto;
2. kmetje, lastniki zemljišč: 10 % katastrskega dohodka na leto.
Poleg prispevka v denaiju morajo krajani, navedeni v posebnem seznamu, fizično delati pri modernizaciji ceste.
V	kolikor posameznik iz posebnega seznama ne izpolni obveznosti pri fizičnem delu, mora plačati 50 din za vsako delovno uro.
5.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1. prejemniki socialnih podpor, invalidnin za invalidnost, ki presega 70 %, prejemniki pokojnin z varstvenim dodatkom;
2. učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od vojaških nagrad in štipendij.
6.
V	sofinanciranje modernizacije ceste Metlika — Grabrovec
—	Bušinja vas se vključijo tudi lastniki počitniških hiš in zidanic na obmo^u krajevne skupnosti, pa v krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, in sicer s podpisom pismene izjave, ki določi tudi višino prispevka.
7.
Krajevni saifioprispevek se plačuje v dveh polletnih obrokih do 30. 4. in 31. 10. za tekoče leto na zbirni račun 52110-645 -54042, krajevni samoprispevek, krajevna skupnost Grabrovec.
8.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjanje prispevkov in davkov občanov.
9.
S sredstvi, zbranimi na osno-
vi	uvedenega krajevnega samoprispevka, bo upravljal svet krajevne skupnosti Grabrovec, ki o trošenju tako zbranih sredstev poroča zboru občanov vsaj enkrat na leto.
10.
Tolmačenje določil tega sklepa daje svet krajevne skupnosti Grabrovec.
11.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. maja 1979.
Predsednik sveta KS: JAKUEVIČ JOŽE, 1. r.
Občina Moto mesto
120.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 109. in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK
o	zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1978
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Novo mesto za leto 1978, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv.
2. člen
I.	Zaključni račun proračuna vsebuje:
1. skupni znesek doseženih prihodkov po bilanci proračuna
93,145.932,65 din
2. skupni znesek izvršnega razporeda prihodkov po bilanci proračuna
89342.373,86 din
3. razliko med skupnimi prihodki in skupnim razporedom prihodkov po bilanci proračuna
3,803.558,79 din
4. doseženi presežek prihodkov; po zaključnem računu proračuna 3,803.558,79 din
EL. Zaključni račun sredstev, rezerv izkazuje:
1. skupni znesek doseženih prihodkov 3,454.989,99 din
2. skupni znesek izvršnega razporeda prihodkov
100.192,00	din
3. razlika med skupnimi prihodki in skupnim razporedom prihodkov 3354.797,99 din
4. doseženi presežek prihodkov
3354.797,99 din
3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna se razporedi:
— za poravnavo obveznosti do Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SRS v Ljubljani	500.007,55	din
— za prenos v sklad opreme upravnih organov občinske skupščine Novo mesto
2303.551,24 din
— za prenos v sklad skupne porabe upravnih organov občinske skupščine Novo mesto	500.000,00	din
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku 3 354.797,99 din se prenese v sredstva rezerv kot prihodek za leto 1979.
4. člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Novo mesto za leto 1978, sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnega računa proračuna družbenopolitičnih skup- £ nosti (Uradni Ust SRS št. 10/79), je sestavni del tega *' odloka.
5. člen	^ Ta odlok začne veljati osmi £
dan po objavi v Skupščinskem f Dolenjskem listu.	£
Številka: 400-01/78	f
Datum: 25.4.1979
Predsednik *»
občinske skupščine £ Novo mesto: £ MARJAN SIMIČ, l.r.
*
121.
!
*
*
Na podlagi 240. člena statuta ^ občine Novo mesto (Skupščin- £ ski Dolenjski list št. 15/79) in C na osnovi 16. člena zakona o * geodetski službi (Uradni list
SRS, št. 23/76) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne
25.	4. 1979 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetdte storitve
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka
profil delavca
— samostojni geodetski projektant
- samostojni geodetski izvajalec
- geodetski risar
— delavec-figurant
2. člen
Spremeni se 2. člen odloka o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve tako, da se spremenjen glasi:
„V 4. členu odloka se znesek
350.00 din nadomesti z zneskom 600,00 din in znesek
450.00 din z zneskom 900,00 din.“
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 45-04/70 Datum: 25. 4. 1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
Občina Ribnica
122.
POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O DAVKIH OBČANOV
Popravljamo Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, 8-56/79 od 22.
3.	1979), v katerem je pri prepisovanju prišlo do dveh izpuščenih besedil:
Prvi odstavek 2. člena odloka se začne z besedami: „14. člen se spremeni in se glasi:".
V	2. točki 2. člena odloka pa manjka zaključno besedilo, ki se glasi:
„Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material." Iz pisarne skupščine občine Ribnica
o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve tako, da se glasi:
3.	člen odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 1/74) se spremeni tako, da se glasi:
„Cene geodetskih storitev iz
2.	člena tega odloka znašajo za delo:
v pisarni	na terenu
din/h	din/h
180,00	200,00
160,00	180,00
140,00
90,00
Občina Kriko
123.
Izhajajoč iz interesov delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter z namenom skladnejšega izvajanja nalog občin in urejanja vprašanj skupnega pomena, se občine Brežice, Krško in Sevnica oblikujejo v Posavju kot posebna interesna skupnost, v kateri uresničujejo medsebojno sodelovanje ter si prizadevajo za hitrejši razvoj Posavja.
S prizadevanjem za razvoj posameznih dejavnosti in območij v skladu z ekonomskimi možnostmi in prirodnimi danostmi v posameznih občinah, ki bo temeljil na usklajenih programih razvoja ter na povezovanju in trajnem sodelovanju z drugimi občinami in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi, bodo ustvarjeni pogoji hitrejšega razvoja in uveljavljanja Posavja v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Družbenopolitične organizacije, organizirane na medobčinski ravni, imajo pomembno vlogo pri povezovanju vseh dejavnikov razvoja v Posavju in izven njega ter so poleg medobčinskega samoupravnega organa poglavitno gibalo za dosego teh ciljev.
S tem namenom in cilji so zbori skupščine občine Brežice na podlagi 256. člena statuta občine na seji dne 1. 2. 1979, zbori skupščine občine Krško na podlagi 259. člena statuta občine na seji dne 23. 2. 1979 in zbori skupščine občine Sevnica na podlagi 171. in 301. člena statuta občine na sejah dne 26. in 27. 2. 1979 sprejeli kot svoj skupni dogovor za
medsebojno sodelovanje in usklajeno izvajanje nalog skupnega pomena
STATUT SVETA POSAVSKIH OBClN
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Občine Brežice, Krško in Sevnica medsebojno sodelujejo zaradi usklajenega izpolnjevanja nalog občine ter obravnavanja in dogovarjanja o urejanju zadev, ki so skupnega pomena za več občin ali za celotno območje Posavja, ki ga tvorijo navedene občine.
Medsebojno sodelovanje uresničujejo v skladu z načeli samostojnosti in enakopravnosti ter samoupravnih demokratičnih odnosov in vzajemnosti.
2. člen
Zaradi uresničevanja sodelovanja so navedene občine s svojimi statuti ustanovile Svet posavskih občin (v nadaljnjem besedilu: svet) kot skupni medobčinski organ samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja.
3. člen
Svet ima posvetovalno in usklajevalno funkcijo ter vlogo pobudnika za razreševanje aktualnih vprašanj skupnega pomena za občine v okviru regije in izven nje.
O posameznih zadevah in pristojnosti sveta se delegacije iz sodelujočih občin v svetu dogovarjajo in oblikujejo stališča o urejanju skupnih vprašanj in interesov.
4. člen
Svet in njegova delovna telesa pri uresničevanju svojih nalog sodelujejo s Skupnostjo slovenskih občin, medobčinskimi organi družbenopolitičnih organizacij ter drugimi skupnostmi in organizacijami.
5. člen
Svet ima svoj pečat, ki poleg grba SR Slovenije vsebuje napis: Socialistična republika Slovenija - svet posavskih občin.
Sedež sveta je v občini, iz katere je izvoljen predsednik.
II.	PRISTOJNOSTI IN DELO SVETA
6. člen
Svet kot skupni medobčinski organ samoupravnega dogovarjanja v Posavju v skladu s 3. členom tega statuta ureja in usklajuje zadeve, ki so skupnega pomena s področja družbenoekonomskega, socialno-zdrav-stvenega, kulturnega in urbani-
stično-prostorskega razvoja. V ta namen zlasti:
— razpravlja o osnutkih in oblikuje stališča do dolgoročnih in srednjeročnih programov gospodarskega in družbenega razvoja v regiji, o dolgoročnih in srednjeročnih programih razvoja posameznih dejavnosti ter o regionalnem prostorskem planu;
— spremlja gospodarska gibanja na območju Posavja, usklajevanja politike investiranja, finančne in davčne politike občin, politike na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, varstva okolja, prometa, vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti, telesne kulture, zdravstvenega varstva in kadrovske politike ter daje pobude in predloge za usmerjanje njihovega nadaljnjega razvoja;
— usklajuje dejavnosti delovnih organizacij,ki so posebnega družbenega pomena ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju regije ter daje pobude in pripravlja predloge za sklenitev ali za spremembo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov med občinami in organizacijami ter spremlja njihovo izvajanje;
— daje pobude in sodeluje pri reševanju vprašanj ustanavljanja skupnih organov in služb na upravnem področju;
— usklajuje aktivnosti in priprave na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena;
— ter opravlja druge zadeve, za katere občine — ustanoviteljice ugotovijo, da jih bodo skupaj obravnavale.
7. člen
Dogovori in odločitve sveta so veljvnli, ko jih sprejmejo tudi posamezne občinske skupščine v enakem besedilu.
Če dogovori in odločitve sveta v posameznih občinskih skupščinah niso sprejeti v enakem besedilu, je usklajevalni postopek predpisan v poslovniku sveta, v kolikor ni mogoče uporabiti ustreznih določil poslovnikov občinskih skupščin.
Svet samo na podlagi svoje odločitve ne more prevzemati nobenih materialnih obveznosti, ki bi zavezovale občine.
Če ima svet pri obravnavanju določene zadeve predhodna pooblastila občinskih skupščin za sprejemanje sklepov, so taki sklepi za občine, ki so taka pooblastila dale in če so sprejeti v mejah pooblastila, obvezni.
8. člen
Občinske skupščine se s sprejetjem tega statuta zavezujejo
razpravljati in sklepati o stališčih, predlogih, dogovorih in odločitvah sveta ter ga o svojih stališčih in sklepih tudi obveščati.
m. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI DELEGACIJ IN DELEGATOV
9. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in dnižbe-nopolitični zbor občinske skupščine predstavljajo v smislu določb ustave SR Slovenije stalno konferenco delegacy zaradi delegiranja delegatov v svet, lahko pa za določanje delegatov oblikujejo posebno skupino delegatov ali pa zbori občinske skupščine izvolijo stalne delegate v svet.
10. člen
Svet šteje 21 delegatov, v katerega delegira vsaka občinska skupščina po 7 delegatov tako, da so enakopravno zastopani vsi zbori občinske skupščine.
Mandat sveta sovpada z mandatom občinskih skupščin.
11. člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se in sodelovati na sejah sveta in njegovih delovnih teles.
Delegat se lahko udeležuje tudi sej zborov občinske skupščine, četudi ni izvoljen v delegacijo posameznega zbora ter njenih organov in delovnih teles, kadar obravnavajo vprašanja iz pristojnosti sveta.
12. člen
Delegati, ki delujejo v svetu,
se morajo seznaniti s smernicami svojih skupščin in temeljnimi stališči, ki se o posameznih vprašanjih izoblikujejo v razpravah v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
13. člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti v svetu, ima delegat v skladu z določili ustave SR Slovenije in statutom občine pravico zahtevati od državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke in informacije, ki so potrebni za njegovo delo v svetu oziroma njegovih delovnih telesih.
14. člen
Funkcija delegata v svetu je
častna družbena funkcija.
15. člen
Delegat uživa imuniteto v času, ko je na poti na sejo sveta in njegovih organov do vrnitve v
kraj svojega prebivališča po končani seji.
Vprašanja imunitete se rešujejo po ustreznih določbah statutov posameznih občin, iz katerih so delegati.
IV.	FUNKCIJE IN ORGANI
SVETA
16. člen
Svet ima predsednika, podpredsednika in sekretarja.
Funkcijo predsednika in podpredsednika opravljajo predsedniki občinskih skupščin, funkcijo sekretarja sveta pa sekretarji občinskin skupščin.
Volgo se za eno tretjino mandata po naslednjem vrstnem redu, računajoč začetek mandata občinske skupščine in sicer: Krško, Brežice, Sevnica.
17. člen
Predsednik predstavlja svet in
regijo v zadevah, ki so v pristojnosti sveta, sklicuje in vodi seje, skupaj s podpredsednikom in sekretaijem slabi za delovanje sveta in njegovih delovnih teles ter obvešča javnost o pomembnejših odločitvah in stališčih ter
o	delu sveta ah za to pooblasti sekretarja.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika v primerih, kadar je ta odsoten ali zadržan, po njegovem pooblastilu pa opravlja tudi naloge iz pristojnosti predsednika.
18. člen
Seje sveta sklicuje predsednik po lastni pobudi ali na predlog občinske skupščine oziroma delegatov posamezne občine.
Predsednik lahko vabi na sejo tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter drugih organov in organizacij ustrezno vsebini obravnavanega gradiva.
19. člen
Za opravljanje strokovnih in drugih nalog v zvezi s pripravo sejnega gradiva in izvajanje stališč in odločitev sveta skrbi sekretariat sveta, ki ga sestavljajo sekretarji občinskih skupščin.
Sekretariat lahko zahteva od občinskih organov, da pripravijo ustrezno gradivo in druge podatke, ki so potrebni za delo sveta.
Delo sekretariata vodi sekretar sveta tiste občinske skupščine, iz katere je predsednik sveta. Sodeluje na sejah sveta in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sveta.
20. člen
Zaradi strokovne priprave in obdelave gradiva, ki se obravnava na sejah sveta ter zaradi oblikovanja predlogov stališč in odločitev, ki naj jih sprejme svet na svojih sejah, ima svet
stalne in občasne komisije in druge delovne skupine.
21. člen
Svet ima naslednje stalne komisije:
a/za družbeno-ekonomske odnose in razvoj; b/za prostorsko planiranje in varstvo okolja; c/ za družbene dejavnosti; d/za družbenopolitični sistem; e/za razvoj krajevnih skupnosti.
22. člen Predsednik komisije vodi delo stalne komisije in prisostvuje sejam sveta tudi, če ni član delegacije.
23. člen
Svet deluje po programu, katerega na podlagi predlogov izvršnih svetov občinskih skupščin sprejme svet za vsako tretjino mandata.
Svet lahko da na dnevni red tudi gradivo izven tega programa, če gre za aktualne ali nujne naloge iz pristojnosti Sveta.
V.	KONČNE DOLOČBE
24. člen
Za svoje delo in delo svojih delovnih teles oziroma organov sprejme svet poslovnik, h kateremu daje soglasje občinska skupščina.
25. člen
Za delovanje sveta zagotovijo občinske skupščine potrebna sredstva v svojih proračunih.
26. člen Postopek za spremembo tega
statuta se začne na predlog posamezne občinske skupščine ah tretjine delegatov sveta, lahko pa tudi medobčinskega organa družbenopolitične organizacije.
27. člen
Ta statut začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vsi zbori občinskih skupščin v Posavju ter se uporablja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-011-1/79 Datum: 27. 2. 1979
Predsednik sveta posavskih občin: SILVO GORENC, 1. r.
124.
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO
Na podlagi 115. in 141. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št
20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1979 sprejela
ODLOK o sestavi, nalogah in načinu dela odborov kot stalnih delovnih teles skupščine občine Krško
1. člen
Za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejme občinska skupščina in njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine ima občinska skupščina naslednja odbora:
1. odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj, ki ima predsednika in šest članov;
2. odbor za družbenopolitični in komunalni sistem, ki ima predsednika in šest članov.
2. člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja iz svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje odlokov in drugjh splošnih aktov, ki urejajo:
sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; regionalno in urbanistično planiranje, gospodarjenje s prostorom, izmero zaemljišč ter zemeljski kataster; stanovanjsko politiko in stanovanjska razmerja ter razvojne usmeritve v stanovanjskem gospodarstvu; temeljna načela za prostorsko urejanje naselij; varstvo narave in človekovega okolja; sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; temeljna vprašanja sistema in politike razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu; ustanavljanje, delovanje, organizacijo in sistem financiranja samoupravnih interesnih skupnosti; sistem financiranj a družbenopolitične skupnosti in temeljna načela za financiranje skupnih po trd) v krajevni skupnosti; davčni sistem, kontrolo cen proizvodov in storitev ter druga vprašaja z vidika delitve družbenega proizvoda; družbenoekonomski položaj kmetov in delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov in razvoja občine, s področja urbanizma, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter varstva okolja. •
» y.3- I //	■	-*7	...
STRAN 128	SKUPŠČINSKI	DOLENJSKI	LIST
3. člen
-	Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem proučuje odloke in druge splošne akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki urejajo: organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v občini, krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela; razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov; ljudsko obrambo, državno in javno varnost in sistem družbene samozaščite; pravosodni sistem in organizacijo javne uprave; vprašanja s področja kadrovske po litike; družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja; družinska, lastninska, zemljiška in druga stvarno Spravna razmerja ter druga vprašanja s področja družbenopolitičnega in komunalnega sistema.
4. člen
~ Odbora občinske skupščine obravnavata gradivo in sprejemata stališča v zadevah iz svojega delovnega področja, o katedrih odločajo zbori občinske —skupščine na sejah, ki jih sklicuje predsednik odbora v skladu s , programom dela in periodičnim delovnim načrtom zborov občinske skupščine.
Pobudo za sklic seje lahko da tudi predsedstvo občinske skupščine oziroma njegovi člani, lahko pa tudi sekretar občinske skupščine.
5. člen , Administrativno — tehnične
posle za odbora opravlja strokovna služba sekretariata občinske skupščine.
6. člen
Za delo komisije se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine Krško.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-021-18/79 Datum: 25. aprila 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
125.
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO POLJE
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list
SRS, št. 3/73) ter na osnovi sklepov zborov občanov z dne 31. 3. 1979 je skupščina krajevne skupnosti Krško polje na seji dne 8. 4. 1979 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne hrupnosti Krško polje
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Krško polje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za komunalno urejanje naselij: Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre; asfaltiranje poti, javna razsvetljava, napeljava telefonskega omrežja, ureditev avtobusnih postajališč, ureditev vaških prostorov, otroška igrišča, kanalizacija.
2. člen
Za uresničitev v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 6,000.000,00 din, od tega s samoprispevkom 2,000.000,00 din.
3. člen
Samoprispevek bo uveden za dobo štirih let, in sicer od 1. 7. 1979 do 30. 6. 1983.
4. člen
Samoprispevek bodo plačevali:
1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in dnigih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti: v višini 3 % katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa znaša manj kot 3.000 din;
3.a) delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) v višini 2 % od čistega osebnega dohodka;
b) zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem fiksnem znesku v višini 3 % od pavšala;
4. upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom in tistih, katerih pokojnina je nižja od 3.000 din;
5. delavci, ki so na začasnem delu v tujini - 2.500 din letno.
3. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6. člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbiralnem računu krajevnega samoprispevka pri SDK Krško st. 51600-Č42-059-794.
7. člen
Referendum bo v nedeljo, 3. junija 1979 od 6,00 do 18,00 ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti. Za izvedbo referenduma je zadolžena volilna komisija krajevne skupnosti
8. člen
Na rererendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, starejši od 15 let.
9.	člen
Na referendumu se glasuje tako, da občani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 1. člena tega sklepa, obkrožijo besedo „ZA“, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, in besedo „PROTI“, če uvedbi samoprispevka nasprotujejo.
10. člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti; za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti
11. člen
Organi, navedeni v prejšnjem čle-
ŠTEVILKA 13
nu, morajo vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Krško polje.
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1/79 Datum: 30. 4. 1979
Predsednik skupščine krajevne skupnosti: VINKO PIRC, 1. r.
IGM „SAVA" KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
vabi k sodelovanju
I.	V DE GRAMOZNICA IN CEMENTN/NE DRNOVO
2 KV ZIDARJA OZ. BETONERJA za opravljanje specifičnih betonerskih del; 4 PK ZIDARJEV OZ. PK BETONERJEV za opravljanje betonerskih del; 10 NK DELAVCEV za opravljanje manj zahtevnih ostalih del; 1 LABORANTA za kontrolo kvalitete materialov, polizdelkov, izdelkov za nosilne konstrukcije.
Pogoj: gradbena teniška šola (odd. IGM) ali tehniška srednja
šola kem. smeri,
3 leta ustreznih delovnih izkušenj
II. V DE STROJNI OB RA T
1 KV ALI PK DELAVCA S TEČAJEM ZA VARILCE za opravljanje varilskih del in z ustreznimi delovnimi izkušnjami, 1 KV DELAVCA USTREZNE STROKE ali delavca z nedokončano srednjo šolo za administrativna in skladiščna dela v obratu.
Pogoj: poznavanje osnovnih materialov in rezervnih delov, znanje strojepisja, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
III. V DE STROKOVNE SLUŽBE
1 EKONOMSKEGA TEHNIKA oz. delavca z nepopolno srednjo šolo za knjigovodstvo kupcev in dobaviteljev.
Pogoj: 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
1	VARNOSTNEGA INŽENIRJA OZ. TEHNIKA ustrezne smeri z izpitom iz varstva pri delu po programu II za opravljanje nalog iz varstva pri delu, požarnega varstva ter nalog s področja LO in DSZ.
Pogoji: 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj, izpolnjevanje pogojev za izbiro delavcev po odloku IS SR Slovenije (Ur. list SRS št. 6/1977-228).
Poskusno delo dva meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava", Krško CKZ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.