SMETI SO SPET DRAŽJE str. 3 TRIJE NOVI HOTELI str. 4 PRIZNANJA NAJ ŠPORTNIKOM str. 10 (Mef) To, da se v nekem okolju izgubijo ali zamenjajo nekatere vrednote je sicer zgodovinsko dopustno, če pa se v takšnem okolju odrečejo tistega, s čimer se lahko pohvalijo pred celim svetom, to že meji na norost ali vsaj glavobol. Za kakšne vrste bolezen naše družbe gre ob nenehnih poskusih zmanjševanja pomena narodnoosvobodilnega boja in sodelovanja z zmagovalnimi zavezniškimi silami, še ni čisto jasno. Jasno je le to, da skuša nekaj pomembnih posameznikov, od oblastnikov do politikov in od zgodovinarjev do novinarjev, tej državi in tem ljudem odvzeti eno redkih vrednot s katero se 'lahko enakovredno postavimo pred celo Evropo in svetom. Tudi mi smo bili zraven in tudi mi smo prispevali pomemben delež k zmagi nad nacizmom in fašizmom, se lahko postavimo pred komerkoli, še posebej pa pred tistimi, ki so bili ali so sodelovali s takoimenovanimi silami zla. S čim pa se lahko še postavimo? Veliki nismo, tudi lepši od drugih nismo, bogati še manj, izobraženi tako tako, enotni pa le takrat, ko nam kdo resno stopi na žulj. Tako je bilo v devetdesetih ob osamosvojitveni vojni in f€ Banka Koper 17. februar 2005 tudi v štiridesetih letih sredi velike vojne vihre. Ko pa nastopi obdobje miru se zgrabimo med sabo kot kakšni pobalini, ki se zgolj zaradi dolgega časa malo mikastijo in dokazujejo kdo je močnejši, pametnejši, lepši in sploh. In mi seveda vemo, da v takšnih nepotrebnih merjenih moči uporabljamo vse, kar nam takrat pade na pamet. Nekaterim celo to, da bi izenačili in prepovedali nacistične in komunistične simbole, kamor so pritaknili še rdečo zvezdo. Še sreča da so pozabili na triglavke, partizanske filme in pesmi s tržaškim partizanskim pevskim zborom vred, da o muzeju novejše zgodovine niti ne govorimo. Ta uvodnik je nastajal ob gledanju otroškega vojaškega filma z naslovom Srce v v breznu in skozi glavo je šinila pregrešna misel. Kaj pa, če v resnici sploh ni šlo za tisto srce, ki smo ga vsi imeli v mislih ampak za tisto lepo, okroglo, rdeče Valentinovo srce, ki nas je te dni gledalo iz vsake druge izložbene trgovine? Takšne svetovne reklame še ni imel noben film v zgodovini kinematografije. I\/10X0 l\/I AXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine i m m o b i li BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si DROGA POPOLNO Zdaj so taki časi, ko je važna oblika ne pa modrost in lepa olika. To so vrline iz naše zgodovine, zdaj so najbolj važne prave obline. Seveda ne tiste iz starega Rima, zdaj je pomembno, da čisto vse štima: Noge do vratu in ne premočni boki, v pasu le črevesa in prsi kot oboki, zgoraj nasajena glava kot iz slike, ustnice napihnjene, oči pa velike. Skratka, zdaj je jasno, kaj je to popolno: ne, da je vse na mestu, ampak, da je polno. AVTO CENTER Avlo Center Jereb. Izola www.o-jereb.sl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 Komunalno opremljanje podeželja v DAVEK KER NE ZIDATE. ČEPRAV BI LAHKO Izolski občinski svet je na četrtkovi seji sprejel odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Ta natančno določa obveznosti in pravice izvajalca javne službe in vseh uporabnikov javne kanalizacije, posebej tistih na podeželju. Na vsem izolskem podeželju je okoli 450 hiš, ki še niso priključene na kanalizacijo in imajo različne, v glavnem neprimerne greznice. Najbolj problematično pa je seveda območje Šareda, ki naj bi ga v naslednjih nekaj letih komunalno povsem opremili in večino hiš, vključno z novozgrajenimi, priključili na kanalizacijsko omrežje. ................ Po zakonu o varstvu okolja in uredbi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda morajo občine do leta 2008 zgraditi ustrezne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda, do leta 2015 pa morajo nanje priključiti tudi vse podeželje. V izolski občini je za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v mestnem jedru že poskrbljeno, na podeželju pa to prav zdaj urejajo. KA) BO Z GREZNICAMI NA HRIBU? Območje Šareda je trenutno in tudi v perspektivi največje območje individualne gradnje v izolski občini. Gre za območje, ki je, ob ledinskem naselju, doživelo invazijo gradbincev v sedemdesetih letih, ko je tam zraslo največ individualnih hiš, številne pa so zrasle tudi v kasnejših letih, čeprav območje ni imelo veljavnega prostorskega dokumenta. Zazidalni načrt je bil sicer pripravljen že v letu 1981, vendar zaradi številnih pripomb ni nikoli zaživel v praksi, zato je dokument, ki je zdaj v usklajevanju tako pomemben za urejanje celotnega območja tako za stare stavbe kot novogradnje na občinskih in na zasebnih zemljiščih. Pomanjkanje ustreznega prostorskega dokumenta je bilo vseskozi tesno povezano tudi z reševanjem problema komunalne infrastrukture v naselju. Voda je na hrib sicer prišla, v sklopu projekta višinskega vodovoda, zapletlo pa se je pri gradnji kanalizacije, nekaj zaradi objektivnih urbanističnih težav predvsem pa zaradi pomanjkanja denarja, tako da smo na hribu dobili naselje stoterih greznic, ki so v funkciji še danes, saj, za razliko od Kort in Cetor, kjer so uredili lokalno čistilno napravo in Malije, ki je povezana na piransko čistilno napravo, Šared takšne infrastrukture še nima. MINI ČISTILNE NAPRAVE NAMESTO GREZNIC Predlagani prostorski dokument predvideva gradnjo novih 240 stanovanjskih enot, kar pomeni, da bo Šared v naslednjih desetih letih štel okoli 1.500 novih prebivalcev. Takšno satelitsko naselje seveda ne more brez kanalizacijskega sistema oziroma sistema odvajanja kanalizacijskih in odvečnih voda. To pa je hkrati najzahtevnejši del urejanja tega območja, saj je gradnja celotnega sistema tako draga, da ga niti občina ne zmore brez sofinanciranja bodočih investitorjev in lastnikov že obstoječih stanovanjskih enot. Kot je na tiskovni konferenci pojasnila županja Breda Pečan je čistilna naprava za 400 ali 500 enot zagotovo rentabilna investicija, saj jo je mogoče tudi preseliti zgolj z gradnjo novih nosilcev. Mini čistilna naprava za tri do štiri hiše oziroma za 20 stanovalcev stane, z gradbenimi deli vred, danes približno milijon tolarjev. Če se, naprimer, za tak nakup odločijo lastniki treh hiš to pomeni, da mora vsak od njih plačati nekaj več kot 300 tisoč tolarjev. Vendar pa ne bi bilo korektno, če bi ljudi, kot to zahteva zakon, zdaj silili naj kupujejo čistilne naprave, ker bomo čez nekaj let prišli mi in ob gradnji kanalizacije zahtevali od stanovalcev, da plačajo še komunalni prispevek, ki ga niso plačali za kanalizacijo. Ta strošek bo spet znašal kakšen milijon tolarjev. Bolje je, če medtem ohranjajo v funkciji svoje greznice, ker bo to stalo veliko manj, kot če bi šli zdaj kupovati mini čistilne naprave in počakajo, da prečiščevanje uredimo tako kot je treba." UN ŠARED IMAJO SPET V ROKAH PRIPRAVLJALCI Ureditveni načrt za naselje Šared, ki je bil pred dobrega pol meseca predstavljen tuki krajanom Šareda, je te dni spet pri pripravljalcih. Ti so namreč dobili na mizo njihove pripombe, ki jih je pred tem dvakrat premlevala tudi občinska strokovna služba in zdaj morajo najti strokovne rešitve za nekatere predloge in vprašanja iz razprave. Po besedah Jane Gojanovič Purgar gre predvsem za dokaj zahtevno planiranje gradnje infrastrukture, ki mora biti rešena tako, da bo omogočala faznost, saj gre za zelo drago investicijo. Poleg tega morajo rešiti še nekatera vprašanja v zvezi s širino in traso cest, nakloni, odmike posameznih novogradenj in morebitno zniževanje gabaritov ter še nekatere pomembne pripombe izjavne razprave.________________________________ Lokalna čistilna naprava v Cetorah j " '.,V , '-Če H in ČE NAMERAVATE ZIDATI NIKAR NE ODLAŠAJTE Zakon o gradnjah, ki velja od začetka tega leta, skuša vnesti na področje posegov v prostor nekaj več reda in predvsem poenostaviti postopke, vendar se zaenkrat zdi, da predlagatelji niso bili povsem srečne roke, čeprav nekaterim novosti ni _____________ moč očitati ustvarjalne inovativnosti. Žal pa se zdi, da je zakon nastajal tako kot da bi ga pisali gradbinci in zato iz zakona kar veje duh gradbinsko investitorske nervoze, ki se kaže tudi v poglavju o plačilu nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. V Mandraču smo že pisali o načrtovanih gradnjah na Šaredu, ob tem pa nismo posebne pozornosti namenili tej novosti, Id so jo nekateri lastniki že obstoječih stavb in zemljišč na območju Šareda, spoznali šele ob javni razgrnitvi novega prostorskega dokumenta. Gre za novo obveznost, ki jo je zakon naložil lastnikom zemljišč za katera je pripravljen prostorski dokument, ki omogoča gradnjo stavb na njihovem zemljišču. V zakonu o gradnjah so namreč zajeta vsa tista zemljišča, kjer je možno graditi pa lastnik ne gradi oziroma ni tam nič gradil. Doslej to zemljišče ni bilo obdavčeno^ oziroma se zanj ni plačevalo nadomestilo, zdaj pa ga je treba plačati v celoti, kot če bi objekt tam že stal. Preprosto povedano: Če imate v zasebni lasti določeno zemljišče na katerem imate tudi svojo hišo, v lokacijskem načrtu (kot se po novem reče osnovnemu prostorskemu dokumentu) pa je vrisana možnost gradnje še ene ali celo dveh ali več stavb, potem imate dve možnosti. Lahko se odločite, da boste še naprej okrog svoje hiše imeli zelenico, vrt, vinograd ali oljke, vendar boste morali za tisti del zemljišča, kjer bi sicer lahko zidali, plačati ustrezno nadomestilo (davek) za nezazidano stavbno zemljišče. Lahko pa se seveda odločite, da boste na omenjenem zemljišču gradili vi ali ga boste prodali drugemu investitorju in na ta način ne boste obremenjeni s plačilom tega nadomestila. OBČINA SPREJELA ZAMIK PLAČILA Občinski svetniki so na četrtkovi seji omenjeni odlok sprejeli s pomembnim določilom, da se nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče za poslovne namene obračunava v višini 30 odstotkov polne cene oziroma s popustom v višini 70 odstotkov. Zakon o graditvi objektov je namreč spremenil tolmačenje, kaj se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. To po novem ni več vse zemljišče okrog že zgrajenega objekta ampak samo sorazmerni del tega zemljišča. V Izoli so lani odlok spremenili le v toliko, da so vanj vključili le fizične osebe, zdaj pa so dodali tudi pravne osebe. Občina od tega sicer ne bo imela prav veliko, saj pravne osebe praviloma niso lastnice nezazidanih stavbnih zemljišč. Običajno ne pridobijo zemljišča zato da bi ga kasneje dražje prodali ampak zato, da tam gradijo. Ob tem pa so v občini ugotovili, da je treba v odlok napisati tudi možnost odloga plačila komunalnega prispevka. Namreč, ko nekdo kupi zemljišče to še ne pomeni, da lahko takoj začne z gradnjo. Da pridobi vse potrebne papirje bo včasih potreboval tudi do dve leti in zato so v odlok dodali besedilo, da obveznost plačila nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče nastane tri leta po sklenitvi pogodbe o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti oziroma tri leta po uveljavitvi prostorskega akta. To praktično pomeni, da nekdo kupi zemljišče na območju ki še nima prostorskega izvedbenega akta in zato tam še ne more graditi. Ko pa je lokacijski načrt sprejet postane parcela zazidljiva in kupec bi moral takrat plačati nadomestilo za celotno zazidljivo površino, ki jo je odkupil. To seveda ni korektno in zato je v odloku tudi zapisan triletni odlog plačila tega nadomestila. Na vprašanje kako bo s plačilom za območje Argoline in objekta ob starem zdravstvenem domu smo dobili pojasnilo, da obe območji imata veljaven stari zazidalni načrt in bi tam načeloma lahko gradili ter bili ob tem obvezni plačati nadomestilo za stavbno zemljišče. Glede na to, da je v obeh primerih od nakupa minilo več kot dve leti lahko oboji v kratkem pričakujejo, da bodo morali plačati nadomestilo zanezazidano stavbno zemljišče, ki ga imajo v lasti. (DM) 4. izredna seja Občinskega sveta v v OBČINSKI PRORAČUN |E VREDEN 4J MILIJARDE V petek, 18. februarja se bodo na izredni seji sestali izolski občinski svetniki in obravnavali vsega eno točko dnevnega reda: Predstavitev predloga Proračuna občine Izola za leto 2005. V uradnih objavah je že bila razglašena splošna razprava o tem predlogu, ki je sicer nastajal po številnih usklajevanjih med porabniki in občinskimi financami pa tudi med posameznimi političnimi opcijami. Seveda je najpomembnejši problem pomanjkanje denarja, ki sicer ni kritično a je dejstvo, da je denarja vedno manj od želja. In Izoli investicijskih želja nikakor ne zmanjka, čeprav je res, da se bo letos morala odreči vsaj dveh že planiranih projektov: kulturnega doma in mladinskega centra v parku Arrigoni Kljub temu je na strani odhodkov za približno 755 milijonov več denarja, kot ga je na strani prihodkov, res pa je, da sta od tega kar 2 milijardi tolarjev namenjeni investicijam, kar seveda pomeni, da se kapital občine povečuje in ne gre za golo zapravljanje. Da je občina postala veliko podjetje priča tudi podatek, da sta ti dve milijardi namenjeni nakupu in gradnji osnovnih sredstev v lasti občine in da je za vsega 426 milijonov investicijskih sredstev namenjenih drugim proračunskim porabnikom. Predstavitvi proračuna bomo posvetili nekaj več prostora v naslednjem Mandraču, tokrat pa le nekaj podatkov o tem, koliko proračunskih sredstev bodo dobili nekateri proračunski porabniki. Največji je seveda občinska uprava skupaj z občinskimi organi, ki za svoje delo porabijo kar milijardo in 163 milijonov tolarjev, od tega gre za plače okoli 270 milijonov, za pisarniški material gre kakšnih 165 milijonov, za energijo in komunikacije več kot 260 milijonov. Med investicijskimi odhodki je milijarda in 155 milijonov namenjenih novogradnjam, rekonstrukcijam in adaptacijam (v prvi vrsti za neprofitna stanovanja). SDS ŽE EVIDENTIRA KANDIDATE Evroposlanec dr. Miha Brejc je v petek obiskal člane vodstva izolskega občinskega odbora SDS, prisotna pa sta bila tudi predsednika odborov SDS Koper in Piran. Vodstva odborov so se s podpredsednikom SDS in evropskim poslancem, pogovarjala o trenutni politični situaciji tako doma kot v Evropi, še posebej pa so se posvetili lokalnim problemom in razmeram na območju teh odborov. Dogovorili so se, da bodo občinski odbori SDS takoj pričeli z evidentiranjem kandidatov za lokalne volitve, tako za župane kot za občinske svetnike. Dr. Miha Brejc se je še posebej zahvalil organizatorjem volilne kampanije za volitve v evropski parlament, ki so jo ti trije odbori pripravili na svojem področju z zaključno prireditvijo v Izoli, ki je bila izredno dobro obiskana in pripravljena. Zavzetost članstva in podpora volilk in volilcev izražena na zadnjih državnozborskih volitvah pa je, po besedah dr. Brejca, obveza, da se, tudi na lokalnem področju, lotijo izvajanja programov. Dogovorili so se tudi, da bo Klub seniork in seniorjev pri SDS v Izoli pripravil posvet na temo: pokojnine in upokojenska problematika. Na tem posvetu bo sodeloval odgovoren član resornega ministrstva oz direktor direktorata in seveda udeleženci s svojimi predlogi in vprašanji. O datumu in kraju tega posveta bodo pravočasno obvestili. (l.B.) Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c »iN-^ www.izolanka.com ~ • »H n ■ L-jaMl Med ostalimi porabniki velja omeniti stanovanjski sklad, kamor se bo steklo za slabo milijardo tolarjev, kmetijstvo bo imelo na voljo 11 milijonov, ribištvo 10 milijonov, Lokalna turistična organizacija pa 101 milijon tolarjev. Sem seveda sodijo takorekoč vse dejavnosti s področja turizma. Za različne razvojne projekte, kjer smo odkrili tudi projekt garažne hiše bo namenjenih 90 milijonov, upravljanju s stavbnimi zemljišči pa nekaj več kot milijarda tolarjev. Sem sodijo tudi omenjena neprofitna stanovanja. Režijski obrat za upravljanje s parkirišči stane nekaj več kot38 milijonov Družbenim dejavnostim je namenjenih nekaj več kot milijarda tolarjev, od tega gre za predšolsko vzgojo 305 milijonov, za kulturo 194 milijonov, za šport 155 milijonov, za socialno varstvo 117 milijonov, za zdravstvo 138 milijonov in za dejavnost mladih 60 milijonov tolarjev. (D.M.) PTTs NOT DEAD ALI JE UPRAVNA ENOTA IZOLA RAVNALA PRAV? Zgodba o zavodu Kil se nadaljuje v smeri, ki sem jo napovedala že zdavnaj. Po besedah predstavnika za stike z javnostmi, Danila Markočiča, je Zavod KT1 - Multimedijski prostor Izola, ustanovil Mladinski svet občine Izola. Še enkrat bom povedala, da Mladinski sveti (po celi Slovenijijtega ne morejo narediti, ker bi, če ne, ravnali v nasprotju z Zakonom. Ampak kot vedno, pri nas se da vse, tudi, če se ne sme in se ne more. Ob vsem razmišljanju mi prideta na misel dve varianti, ki sta se lahko zgodili; Alije Upravna enota v Izoli "spregledala" napako pri registraciji Mladinskega sveta Izola, ali pa se Mladinski svet Izola preprosto požvižga na zakone Ali eno, ali drugo, izid bo vedno enak. Zgodilo se ne bo prav nič. Ne morem pa mimo tega, da ne bi omenila svoje izjave na Obala.net (začetek leta 2004), da, če se bo zgradil MIC v Arrigoniju, da bodo tam zaposleni ljudje, ki spadajo pod dežnik ZLSD (tako kot se to dogaja v improviziranem Cyber Caffeju v Izoli). A sem kaj zgrešila? Pojdite v KI 1 in se sami prepričajte. Mojca Ferle (neodvisna svetnica) KDO NAM SOLI PAMET? V Mandraču in Financah smo lahko videli kako se v Izoli parkira občinski avtomobil. Na sredi vozišča, na talni oznaki. Nič takega, saj je že vsakdo med nami kdaj narobe parkiral, porečete. Pa ni tako! Novica spremeni pomen, ko narobe parkira politik (županja), ki nam že leta in leta "pridiga" o tem, kako bomo po Izoli hodili peš, kako je parkirišč dovolj na Lonki, za pošto in (sic!) pri Ladjedelnici. In še je tega. Spomnim se, da sem nekoč (pred leti) vprašal kdo vse v Izoli parkira zastonj. Pa odgovora, tako kot nekaterih drugih, nisem dobil. In ravno takrat sem predlagal tudi, da bi občinske avtomobile parkirali pri Ladjedelnici, ko že nam pravijo, da je tam lepo parkirišče do katerega je blizu tudi peš. Pa nič. Tudi tega ni nihče slišal. Da ne bo pomote, prav bi bilo, če bi vsi lahko parkirali dovolj blizu doma ali službe. Zato se zavzemam že veliko let. Žal pa vsi, predvsem tisti, ki bi res lahko kaj naredili, niso istega mnenja. Zase poskrbijo, nam pa solijo pamet in nam "pravijo pravljice". Se več, občinski avtomobil z dovolilnico vred napačno parkirajo kar na talno oznako. Sram jih bodi! (Aleksander Krebelj) PRIVILEGIJ VEČ! V prejšnjem Mandraču se mi je med privilegije zapisala napaka. Moj naslov sem res pustil v uredništvu, imena pa nisem želel skriti. (Marjan Jovanovič) šifra Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Urejanje območja Simonovega zaliva BREZ DODATNIH PLAŽ BODO NOVI HOTELI ODVEČ l\idi februar mesec bo minil v znamenju obravnav in sprejemanj različnih projektov poseganja v naš prostor. Poleg že sprejetega ureditvenega načrta za območje med Prešernovo in Drevoredom 1, maja ter predloga ureditvenega načrta za območje Šareda, ki se zdaj »cmari« v strokovnih službah občine, smo dočakali še razgrnitev in javne razprave ureditvenega načrta za območje Simonovega zaliva. Gre za dokaj veliko območje (20,74 ha), katerega pretežna namenska raba je turizem, rekreacija in zelene površine. Glede na namembnost, funkcijo in oblikovanje prostora se območje deli na območje arheološkega spomenika na rtu Korbat, sprehajalno kopališko območje od rta Korbat do plaže pod Belvederjem, območje turističnega naselja Simonov zaliv, območje med Prešernovo cesto in turističnim naseljem Simonov zaliv (ob Morovi ulici) in območje nad plažo pod Belvederjem. O teh predvidenih posegih v prostor smo se pogovarjali s podžupanom občine Izola in predsednikom komisije za skladnostih razvoj občine Izola, Igorjem Franco. JE BILA NAJPREJ KOKOŠ ALI JAJCE? - Na seji občinskega sveta se je tudi svetnik narodnosti, Silvano Sau, spraševal o tem, kako to, da najprej obravnavamo spremenjene postopke sprejemanja prostorskih dokumentov, tudi ob upoštevanju državne strategije urejanja prostora, Agende 21 in podobnih ukrepov za zagotavljanje usklajenega razvoja, takoj zatem pa, takorekoč po starem, sprejemamo nove prostorske dokumente za posamezna območja Izole. - Moram povedati, da čisto po starem le ne gre. Na zadnji seji je bila namreč sprejeta sprememba poslovnika občinskega sveta, ki za vsako sprejemanje prostorskega akta zahteva dvofazni postopek, kar že zagotavlja nekaj več preverjanja vsakega dokumenta. Doslej je bilo namreč tako, da je vsak tak dokument najprej šel od strokovnih služb do odbora za okolje in prostor in županje, ter prišel na sejo občinskega sveta takorekoč »kuhan in pečen« tako da do velikih sprememb niti ni moglo priti. Če pa so že bila nasprotovanja so se manifestirala kot konflikt. Ureditveni načrt Simonov zaliv pa gre skozi drugačne postopke. Najprej se gre v dosti širše obveščanje ljudi, saj imamo javno razgrnitev, dve javni obravnavi v dveh krajevnih skupnostih, čeprav bi formalno bila dovolj ena, v ponedeljek so že bili sestanki s sveti krajevnih skupnosti, 150 ljudem, ki živijo v območju tega mačrta smo poslali pismo s katerim jih obveščamo o teh postopkih, včeraj pa smo na vsa gospodinjstva v obeh krajevnih skupnostih poslali obvestilo o javnih obravnavah. Upamo, da ljudi to zares privabilo k sodelovanju v postopku sprejemanja tega dokumenta. - Županja je oh dogodkih na svetilniku napovedala, da bodo o usodi tistega območja razpravljali vsi Izolani, ker je svetilnik last vseh, zato bi si kaj podobnega verjetno zaslužilo tudi to območje? - To je vedno odvisno od tega, koliko vpliva ima določen poseg na samo mesto oziroma občino. Svetilnik je gotovo takšno območje, res pa je, da gre tudi tukaj za območje, ki sega od marine do Podbclvederja in je po svoje tudi pomembno za celo mesto. Seveda je treba vedeti, da so te javne obravnave odprte za vse in lahko sodelujejo na njih vsi, ki to želijo, neglede na to, kje v občini živijo, prav tako lahko dajejo pripombe na že razgrnjene dokumente. Mislim, da nihče ne bo odrinjen od sodelovanja v postopku sprejemanja tega dokumenta. - Vrniva se k prvemu vprašanju. Ali so bila pri sprejemanju tega dokumenta upoštevna osnovna načela strategije, Agende in drugih dokumentov in usmeritev? - Bistveno je, da gre pri posegih v prostor za kompromis med željami min potrebami ljudi, gospodarskimi pobudami, zahtevami naravovarstvenikov itd. Te situacije so lahko konfliktne, vendar prej ali slej mora priti do kompromisa med njimi. Opravka imamo s skrajnostmi. Naravovarstveniki ne bi gradili nič, investitorji bi vse pozidali, rešitve pa so verjetno nekje vmes. Treba je vedeti, da moramo v občini po eni strani skrbeti za naš gospodarski razvoj, po drugi pa tudi za ohranjanje okolja za naše zanamce. PROSTOR ZA TRI NOVE HOTELE - Pri posegih v območje Simonovega zaliva imamo opravka z dvema glavnima investitorjema. Prvi je HP Simonov zaliv, drugi pa Občina Izola. - Posegi v okolici sedanjega hotela v Simonovem zalivu se pravzaprav dogajajo tam, kjer so že bili predvideni, le daje objekt novega hotela sedaj nekoliko bolj razgiban. Nekoliko skrbi le to, da se tenis igrišča selijo proti morju na območje kjer so zdaj parkirišča, ki jih bo nekako treba nadomestiti, saj ima tudi Simonov zaliv veliko enodnevnih ali vikend gostov. Glede predvidene gradnje apart hotela (stavba z apartmaji, ki so lahko tudi v zasebni lasti) pa osebno menim, da bi tam moral nastati klasičen hotel, ki bi se z bodočim hotelom pod Belvederjem povezal v nekakšno vsebinsko celoto. Tudi o zamenjavi zemljišča, ki je v zdaj v lasti Simonovega zaliva in preko katerega poteka pešpot od plaže proti tenis igriščem z občinskim zemljiščem nad sedanjo restavracijo in pavilijoni menim, da seje treba še dogovarjati. Zakonodaja namreč omogoča, da tudi na zasebnem zemljišču občina lahko razglasi pot kot javno dobro in potem zamenjava ni potrebna. Zagotovo bo ta del njihovih načrtov treba še malo dodelati. - Tretji hotel pa je tisti pod Belvederjem. Narisan je bil že pred desetletjem. - Hotel pod Belvederjem je bil izrisan na javnem natečaju, ki ga je ob koncu osemdesetih let razpisalo hotelsko podjetje Bclvedere in ko smo ga dobili na vpogled na seji komisije za trajnostni razvoj smo se skoraj zgrozili, saj smo že pozabili kakšen poseg v prostor bi dejansko pomenil. V tistih časih bi morda še »šel skozi«, danes pa na prostor vendarle gledamo drugače in si ne moremo zamišljati tiste betonske zgradbe takorekoč na obali. Glede na to, daje to zemljišče v lasti občine je občina dala v izdelavo novo prostorsko rešitev s katero naj se določi namembnost prostora, izkoriščenost prostora, gabarite in osnovno oblikovanje v prostoru, tako da bi bil bodoči objekt bolj v skladu s tistim območjem in mediteransko arhitekturo nasploh. To, kakšen bo objekt bo seveda odvisno od arhitekta, ki ga bo risal za naročnika, tega pa bi morali dobiti na javnem natečaju. DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA vabi vse, ki si želijo ogledati sejem »Orto-gardino« v Pordenonu, da se nam dne 5.02.2005 pridružijo. Spotoma si bomo ogledali še Villo Manin v Passarianu in spomenik v Gonarsu.Na pot se bomo odpravili ob 7.00 uri zjutraj. Prijavite se v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3, ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in sredah od 15.00 do 17.00. Društvo prijateljev in društvo upokojencev prirejajta dne 14. 04.2005 štiridnevni izlet na Češko. Vse informacije dobite v Društvu upokojencev Izola in pri g. Anton Juriševiču. nnnnnn. Takšna je bila zasnova novega hotela pod Belvederjem, ki je bila izbrana na javnem natečaju koncem osemdesetih let. Nov predlog je kapacitete razpolovil, gabarite pa bistveno znižal in prilagodil okolici. - Je zemljišče komunalno ie opremljeno? - V celoti seveda še ne. Napeljana je kanalizacija, ki gre od hotela Belvedere do Simonovega zaliva, v neposredni bližini sta vodovod in elektrika, predvidena pa je tudi gradnja nove ceste, ki bo v bodoče napajala to območje namesto sedanje ceste od hotela do plaže. Cesta bi se ločila na ovinku v drevoredu Prešernove in bi po pobočju pripeljala do hotela oziroma parkirišča nad plažo. - Kupec zemljišča za gradnjo hotela bo seveda moral vedeti, da se bo srečeval tudi z nekaterimi javnimi programi, od plaže do parkirišča in prireditvenega prostora v soseščini. - Ves ta spodnji del je razdeljen v dve enoti. Prvi del je parkirišče, ki bo urejeno v dveh etažah s tem, da bo spodnja etaža vkopana, zgornja pa bo na koti sedanjega parkirišča. Parkirišče bo seveda namenjeno hotelu in javni uporabi, tako za plažo kot za dodatno gostinsko ponudbo in tudi kot večji prireditveni prostor. V drugem delu kjer zdaj deluje Shoto klub pa je možna rekonstrukcija oziroma obnova sedanjega objekta. Seveda se nič od tega ne bo zgodilo jutri. Moja osebna želja je, da bi se čimprej začelo urejati celotno plažo od Podbelvederja do marine in da bi denar od prodaje zemljišča za hotel porabili prav za ureditev te plaže, saj brez tega ne moremo razmišljati o novih kapacitetah in o razvoju turizma sploh. KUPEC NAJ BO HOTELIR, NE GRADBINEC -Ali je še mogoče, da se realizira projekt iz osemdesetih let? - Zagovarjal bom stališče, da se išče investitorja preko javnega razpisa ne pa preko javne dražbe. Cilj občine ne more biti zgolj maksimalna cena za zemljišče ampak to, da dobi kupca, ki ž deluje v hotelirstvu in ima ustrezne izkušnje s tega področja. To preprosto pomeni, da ne bi zemljišča prodali nekemu gradbincu ali inženiring firmi, ki išče zgolj kratkoročne dobičke, kar hitro pripelje do konfliktov v prostoru. Doslej se je v Izoli dogajalo prav to in tudi zato smo imeli toliko nesporazumov in hude krvi ob posegih v prostor. -Ali že imate možnega kupca? - Še ne, saj moramo najprej doseči, da bo prostorski dokument sprejet in veljaven. Ne moremo si dovoliti, da bi se zgodilo tako kot v nekaterih primerih, kjer so investitorji hitro prišli do zemljišča, potem pa so se začele komplikacije z dokumenti za gradnjo. Verjamem, da če ne bo nekih drastičnih konfliktov bo dokument za to območje sprejet nekje do konca leta, potem pa bo vse skupaj še trajalo, tako da vsaj dve do tri leta tam zagotovo še ne bo gradbišča. -Ali to vključuje tudi plažo v Simonovem zalivu? - Seveda gre najprej za tiste dele obale, ki je že zdaj v javni rabi, verjamem pa, da bo v to urejanje prišla tudi plaža, ki je zdaj v lasti Simonovega zaliva, saj zakon o vodah govori o 15 metrskem pasu, ki mora ostati v javni rabi. - Na tem območju se srečujeta beton in naravni park. Ni to nekoliko preveč oster prehod iz enega v drugo? - Prav zato smo območje razdelili v več delov, tako da se ta prehod nekoliko omili. Pa tudi sicer je celo to območje že zdaj precej varovano, saj imamo tam kulturno dediščino z rimsko naselbino, naravno dediščino z apnenčasto obalo na rtu Korbat in tako naprej. Imamo tudi težavo, ker želijo spomeničarji obnoviti rimski plato, ki je bil prav tam, kjer imamo zdaj eno redkih peščenih plaž, ki pa je, resnici na ljubo, tudi na pol umetna a je vendarle najbolj urejena plaža v Izoli. Glede tega bo še treba iskati pravi kompromis. - Pričakujete posebne težave pri obravnavi tega ureditvenega načrta? - Seveda je nekaj bolj problematičnih točk. Ena takšnih je poslovno stanovanjski kompleks Gradisa ob križišču v Jagodju, kjer je nerešeno vprašanje parkirišč, nekaj težav je tudi na območju Kosove ulice, ki je zdaj zaprta, ena od variant pa predvideva izvoz iz Prešernove in enosmerni promet skozi Kosovo do ceste ki pelje proti plaži v Simonovem zalivu. Menda se nekateri stanovalci s tem ne strinjajo, saj jim to vzame del sedanjega miru. Glede takoimenovane rdeče hiše ob Prešernovi cesti ni posebnih novosti, tamkajšnji nesporazumi pa so predvsem stvar nerešenih lastniških odnosov. Glede stališč po katerih bi morali sprejeti moratorij za posege v prostor pa osebno menim, da bi moratorij lahko uveljavljali do sprejetja prostorske strategije občine, posebej pri spreminjanju namembnosti posameznih območij, pri tistih območjih, kjer je namembnost že določena pa da se urejanje čimbolj dogovorno realizira. Teoretično je namreč celo mogoče, da bi, naprimer pod Belvederjem, gradili tak hotel, kot je bil narisan pred leti. Mislim, da je bolje, če se najde kompromis med vsemi interesi s tega območja. (D.M.) Nov h0,e' Redna seja Občinskega sveta VOLK SIT IN KOZA CELA? Izolski občinski svetniki so na četrtkovi redni seji presenetljivo brez večjih pripomb sprejeli ureditveni načrt za območje Prešernova -Drevored 1. maja. Gre za območje, ki ga javnost bolj pozna kot območje starega zdravstvenega doma, čeprav gre v resnici za precej večje območje, ki med drugim zajema tudi območje novogradnje kulturnega doma, šole, vrtca, alkatraza in novega krožišča na jugu. Pravzaprav so se kopja lomila predvsem na projektu poslovno stanovanjskega objekta ob starem zdravstvenem domu, končna rešitev, ki je bila zdaj še za nadstropje znižana in odmaknjena od parka pa je svetnike očitno povsem zadovoljila, tako da je bil predlog sprejet brez dodatnih pripomb. Kot rečeno je objekt zdaj pomaknjen proti italijanski šoli, tako da bo obstoječi park dobil še dodatnih 20 dolžinskih metrov površin. Tudi arhitektura je menda takšna, da se bo ujela z arhitekturo okoliških stavb. Ko rečeno sodi v sklop tega ureditvenega načrta še kar nekaj pomembnih objektov, zato so predlagatelji območje razdelili na več sklopov kar omogoča tudi ločeno obravnavanje posameznih rešitev. To še posebej velja za ambicije Stavbenika, ki namerava graditi zahodno od njihovega, zdaj že slovensko znanega Alkatraza, vendar bodo tokrat zagotovo morali drugače slediti smernicam arhitekture mediteranskega mesta. Presenetljivo tiho je vse v zvezi z gradnjo kulturnega doma Arhitekti sprašujejo, kako da ni bilo razpisa za omenjeno novogradnjo, izolsko javnost pa seveda zanima kakšen kulturni objekt bomo sploh dobili. Bo to klasično gledališče, koncertna dvorana, večnamenski prostor ali kaj drugega? Zagotovo bi ze bil čas, da odgovorni dajo vsaj nekaj odgovorov v zvezi s tem pomembnim projektom za katerega pa v letošnjem proračunu zagotovo ne bo denarja. (MF) Obiskali smo: Center za socialno delo KAR VSAK PETI IZOLAN POTRKA NA NASA VRATA Za Izolo velja, da je zadnja leta doživljala hiter razcvet, ki pa bi ga težko označili s pojmom gospodarski, kaj šele družbeni in socialni. Že res, da je turizem postal najbolj propulzivna gospodarska panoga, da je Izola že desetletje eno samo veliko gradbišče in da je cena zemljišč ter nepremičnin dosegla astronomske vsote, toda tukaj se zgodba o uspehu v glavnem konča. Lahko bi ji dodali le še nekatere investicije v šolstvu, zdravstvu in športu a teh ne bi bilo brez javnih sredstev in bančnih kreditov. Nič čudnega torej, če so javna podjetja v občini in občina sama še največ prispevala k zmanjševanju nezaposlenosti, ki pa je še vedno najvišja v regiji in ni veliko upanja, da bo prav kmalu drugače. Zaposlovanje v upravi in zavodih se bo ustavilo, novozgrajena apartmajska naselja ne potrebujejo delavcev, prav tako ni nič slišati o tem, da bi se širila dejavnost v kateri od izolskih še živih tovarn. Vsak jutro iz Izole v sosednji Trst še vedno odpotuje blizu 200 deklet in starejših žensk, ki tam delajo kot čistilke in hišne pomočnice, mlajši moškega spola pa si pomagajo z delom na črno in včasih z delom, ki je tako črno, da ga mora preganjati policija. Ob vsem tem je zanimivo, da v občini niti razmišljamo ne o kakšnem konkretnem programu zaposlovanja mladih pa tudi drugih kategorij občanov. Namesto tega se zadovoljujemo s tem, da nekateri pač živijo z denarno pomočjo in se prebijajo skozi mesece z manj kot petdesetimi tisočaki. Morda bo kdo ugotovil, da je ta zapis preveč črnogled in bo pogrešal številke, ki naj pritrdijo avtorjevim besedam. Naj mu bo. Za začetek morda podatek, da je januarja šlo za denarne pomoči Izolanom okrog 18 milijonov tolarjev, kar pomeni, da od te vrste državne pomoči živi skoraj 400 naših soobčanov. Več pa v pogovoru z direktorico izolskega Centra za socialno delo, Anko Stojič in socialno delavko, Janjo Peršič. LETNO NAS OBIŠČE DO 2.900 IZOLANOV - Ali deluje nostalgično vprašanje kateri od družbenih sistemov, ki jih je večina Izolanov živela, je bil socialno varnejši? - Odvisno je od tega s čim to sploh meriš, zagotovo pa se v naši občini tega sploh ne da primerjati, saj je še pred petnajstimi leti Mehano delala in zaposlovala s polno paro, danes pa to počne Zavod za zaposlovanje. Torej so primerjave neumesne, niti niso potrebne, saj že aktualni podatki marsikaj povedo. Pred kratkim sem naredila zelo preprosto raziskavo oziroma analizo podatkov o tem, koliko ljudi potrka na naša vrata. Pri tem nisem upoštevala tistih, ki pridejo zaradi dveh ali več različnih zadev ampak sem vsakega zabeležila le enkrat in prišla sem do podatka, da letno k nam pride od 2.600 do 2.900 Izolanov. Se pravi, da je v letu dni pri nas bilo kar 20 odstotkov oziroma vsak peti Izolan. To je seveda velika in zaskrbljujoča številka. - Kaj vse Izolani iščejo pri vas? - Največ je seveda tistih, ki iščejo otroške dodatke, vendar pa beležimo največji porast števila tistih, ki prihajajo po denarno socialno pomoč. Žal je med temi največ mladih, vsega skupaj pa je prejemnikov denarnih socialnih pomoči skoraj 400. Ti ljudje prejemajo zdaj po 46.980 tolarjev mesečno, kar naj bi zagotavljalo preživetje prejemnika, čeprav vsi vemo, kako težko je preživeti s takšno vsoto denarja, še posebej če ima prejemnik tudi družino. - Ti prejemki so na nek način »nedotakljivi«. - Zakon to določa, čeprav je res, da v primerih, ko je bila kakšna izvršba že razpisana so posegli tudi v te prejemke. Imeli smo konkretne primere, ko smo spraševali, kako je mogoče, da nekomu odvzamejo od denarno socialne pomoči pa so nas odpravili s pojasnilom, da je bila izvršba že pred tem sodno odobrena. Pri tem so seveda najbolj rigorozne prav banke. - Koliko denarja gre »skozi vaše roke« iz državnega proračuna do prejemnikov? - Mesečno nakažemo za denarno socialne pomoči okrog 18 milijonov tolarjev, seveda pa to še zdaleč ni vse, saj poleg države, ki sofinancira še nekatere programe, tudi občina sofinancira številne druge oblike pomoči. Iz občinskega proračuna se tako subvencionirajo nastanitve v zavodih, kamor sodijo nastanitve v domovih starejših občanov, po posebnem pravilniku dodeljuje tudi denarne socialne pomoči občanom, sofinancira kosila za socialno ogrožene, rdečo tipko, pomoč na domu in po novem tudi družinskega pomočnika. r j.. km Poleg tega so tukaj še različni preventivni programi pa posvetovalnica za mladostnike in starše pa še kaj. Kandidiramo tudi na različne razpise in tako denarja za različne I - Ali so te socialne pomoči včasih tudi potuha za tiste, ki se jim enostavno »ne da«? - Mislim da ne. Dobijo jih ljudje, ki nimajo niti dohodkov niti nobenega premoženja. V primerjavi z evropskimi državami so te naše pomoči sicer nižje, res pa je tudi, da v nekaterih evropskih državah denarno socialno pomoč lahko prejemaš le dve ali tri leta, potem pa nič več, saj se razume, da bi v tem obdobju lahko našel delo in zaslužek. Sicer imamo časovno omejitev tudi pri nas, ker morajo prejemniki vsake tri mesece ponovno vlagati prošnjo iz katere mora biti razvidno ali seje medtem situacija kaj spremenila. DOMOVI UPOKOJENCEV SO POLNI - Poleg tega pa so še različni izredni primeri? - Ti so postali že stalnica tukaj pri nas. Prejšnji teden je bilo pri nas pet starejših ljudi, ki so želeli priti v dom za starejše občane pa tam enostavno ni prostora. Ne le v izolskem ampak tudi v okoliških. To je naš problem. V Sloveniji smo imeli Črni les in smo imeli afero Črni les. Vendar te afere ne biv bilo, če ne bi bilo potreb in povpraševanja. In zdaj imamo Šentjane, kjer je situacija precej podobna. Zato sem tudi omenila teh pet prosilcev, ki enostavno potrebujejo domsko oskrbo. Mi jim ne moremo pomagati z uro ali dvema pomoči na domu, saj gre za ljudi, ki so težje pokretni in živijo sami doma. Pa prostora v domovih zanje ni, alternative pa tudi ni. Podoben je primer, ki je star le nekaj dni, ko smo morali poklicati gasilce, policijo in reševalce zaradi starejše ženske, ki je obnemogla doma. Pa so jo odpeljali v bolnico in jo popoldne že vrnili domov, čeprav je bilo njeno zdravstveno stanje nespremenjeno. - Ali imamo tudi pri nas primere osamljenih starejših ljudi? - Nekaj tega je prisotno tudi pri nas. Družine so se pač razdelile, ko so otroci odšli iz hiše, včasih celo zelo daleč in skrb za starše ne more biti več taka kot takrat, ko so bili še skupaj. Tudi če primerjamo vasi in mesto vidimo razlike. V Kortah se recimo nekako ohranja to življenje v skupnosti, sosed še zna poskrbeti za soseda, v mestu pa je tega že bistveno manj. Pa nismo krivi le meščani ampak spremembe v našem življenju, ko nekateri praktično zjutraj odidejo od doma in se vrnejo zvečer, tako da res nimajo ne časa ne možnosti, da bi poskrbeli še za soseda. Zato se tudi pri nas zgodi, da nekatere pokojnike odkrijejo šele nekaj dni po smrti. Enkrat jih dolgo pogrešajo sosedje, drugič poštarji in tako naprej. - Država se je zdaj domislila »družinskega pomočnika«. Bo to kaj pomagalo pri teh problemih? - To je ena izmed možnosti, ki jo dopušča zakon, vendar je treba prej ustvariti pogoje da to sploh zaživi. Gre za obliko pomoči, ki jo poznajo tudi drugod po Evropi, bistvo pa je v tem, da vključuje ljudi iz družinskega okolja tistih, ki to pomoč potrebujejo. Gre pravzaprav za to, da nekdo od družinskih članov dobi naziv in službo družinskega pomočnika in skrbi za družinskega člana, ki takšno nego potrebuje. Družinski pomočnik dobi status delavca in plačo v višini kakšnih 70 tisočakov neto. To seveda pomeni, da se nekomu s kolikor toliko normalno službo kaj takega ne izplača. Upokojenci pa tudi ne morejo opravljati tega dela, saj mora biti prosilec za to »službo« prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Seveda dobi plačane vse prispevke in mu teče delovna doba, vendar mora živeti na istem naslovu kot tisti družinski član za katerega skrbi. Ob tem je treba vedeti, da z zaposlitvijo družinskega pomočnika oskrbovana oseba izgubi pravico do dodatka za nego na domu. To seveda pomeni, da ima oskrbovanec manj sredstev, oskrba oziroma pomoč pa v vsakem primeru ni poceni. - Toda tudi oskrba v domu ni poceni. - Seveda ni poceni. Naprimer oskrba 3, tu gre za nepokretne oskrbovance, stane 4.629 tolarjev na dan, kar pomeni, da mesečna oskrba za takšnega človeka stane preko 120 tisočakov, to pa je že penzija, ki je ne premorejo vsi, ki takšno oskrbo potrebujejo. Razliko do polne cene pa pokrivajo svojci oziroma v nekaterih primerih država oziroma občina. Ob tem seveda moram povedati, da so problemi starejših ljudi tudi problemi otrok, ki imajo velikokrat čez glavo lastnih težav in težko zmorejo reševati še težave svojih staršev oziroma jim ne morejo pomagati toliko, kot bi jim sicer radi. Sistem sicer zdaj ponuja to možnost »družinskega pomočnika« a to pomeni, da se s tem dejansko odpoveš svoji lastni socialni varnosti. Lahko se ti zgodi, da oskrbovanec umre, družinski pomočnik pa ima takrat petdeset let, v službo ga ne vzamejo več nazaj, niti ne dobi nove. Zato mora biti odločitev za to »delo« res dobro pretehtana VČASIH DVE DANES PETNAJST -m Reklamnih sporočil v turizmu nikoli ni dovolj. Tega se zavedajo tudi v interesnem gospodarskem združenju za turizem, kjer skušajo priti v najbolj brane turistične in potovalne revije v zahodnih državah. Tako je Izola na velika vrata prišla v revijo G RUP P EN TURISTIC AQTUEL, ki jo razpošljejo na kar 20.000 tisoč naslovov nemških civilnih društev, cena objave pa je bila enakovredna ceni objave v regionalnem časniku. Prejeli smo „ Z MAČKAMI NI KRIZ! - Včasih vas je bilo tukaj manj. - Nekoč sva bili tukaj le dve, potem pa so nam začeli dodajati različne naloge in obveznosti in danes nas je na državnih programih devet, trije delajo pri pomoči na domu in trije v posvetovalnici, ki je bila do nedavnega v Pittonijevi, zdaj pa je v Kažipotni, v prostorih kjer je bil do nedavnega varstveno delovni center. - Kdo so sploh vaše »stranke«? - To so pravzaprav ljudje vseh kategorij, največ pa seveda tisti, ki ne dobijo dela, saj je možnosti za zaposlitev v Izoli zelo malo, potem so tukaj tisti, ki nimajo končanih šol oziroma imajo prenizko izobrazbo za posamezna dela. So pa tudi občani z zelo specifičnimi težavami, ki prav tako potrebujejo in v glavnem dobijo našo pomoč. - Zagotovo pa k vam ne pridejo vsi, ki bi to pomoč potrebovali. - Seveda se to še vedno dogaja, vendar je sreča, da nas na probleme ljudi, ki jim je nerodno ali celo ne želijo prositi pomoči, opozorijo ljudje iz soseščine. V takšnih primerih seveda obiščemo te ljudi in se z njimi pogovorimo ter skušamo pomagati, če pomoč res potrebujejo. - Kako se do vas obnašajo tisti, ki pridejo po pomoč? - Žal imajo do nas tak odnos kot do upravnih delavcev. Z vsemi mogočimi zakoni nam je bila naložena naloga, ki je bližje upravni kot socialni. Tako imamo vse manj časa za svetovalno delo, za delo na terenu, za stike z ljudmi, ki nas potrebujejo. Če primerjam delo socialnega delavca pred leti z delom socialnega delavca danes so razlike zelo velike. Zagotovo se tudi mladi socialni delavci ne šolajo za delo s papirji ampak za delo z ljudmi, tega pa je žal vse manj. (DM) M eTr MeTra Izola Suhar Mariella s.p. Smrekarjeva 62,Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13 Vhod je z Manzioli jevega trga (ob knjigarni Libris) V naši trgovini vam nudimo bogato izbiro metrskega in kilskega blaga, potrebščine za šivanje ter opravimo manjša šivilska dela. Nel nostro negozio trovate un ricco assortimento di stoffe a metro ed a chilo e vi offriamo servizi sartoriali. Pridite, čakamo vas od ponedeljka do petka dopoldan od 8. 30 ure - 12. ure in popoldan od 16.ure do 19. ure, v soboto pa samo dopoldan. Prosimo, da objavite naš odgovor na prispevek z naslovom "Z mačkami je križ", v rubriki ČAKULE: "Pri Društvu za dobrobit živali smo prispevek o mačkah v rubriki Čakule prebrali z ogorčenjem. Zaradi neozaveščenosti določenih občanov smo dolžni nanj odgovoriti, in sicer: Uredništvo je objavilo mnenje nam dobro poznane, vendar v prispevku neimenovane občanke. Glede na to, da omenjena oseba nikoli ni bila in tudi sedaj ni članica Društva za dobrobit živali, je objavljeno mnenje šteti zgolj kot njeno lastno, saj poleg navedenega, s stališči Društva nima ničesar skupnega. (Mimogrede: članstvo se namreč lahko pridobi na osnovi 9. člena Statuta Društva in sicer s pristopno izjavo in plačevanjem članarine). Iz celovito opisanih dejstev izhaja, da pravzaprav ni križ z mačkami, temveč z neozaveščenimi ljudmi. Mačke so postale brezdomne po krivdi brezvestnega človeka, ki jih je zavrgel. Zato za razliko od človeka, ki postane tak po lastni presoji, žival ni potepuška in ne klateška. Varstveniki živali smo dosegli, da sta ta dva, za živali neustrezna izraza, iz zakonodaje o dobrobiti živali izginila. Kdorkoli jih še uporablja (posebno pišoči v javna občila), se mora zavedati, da to počne zmotno. Društvo za dobrobit živali si skupaj z Občino Izola vztrajno in požrtvovalno prizadeva za zmanjšanje števila brezdomnih mačk (ocenjeno je, da jih je na območju treh občin več tisoč). Živalovarstveniki ugotavljamo, da se število zavrženih živali povečuje, med ostalim tudi zaradi takšnih ljudi, ki sami niso ozaveščeni in na tem področju, razen širjenja svojih zgrešenih prepričanj, niso dejavni. Opozarjamo: 11. člen Zakona o zaščiti živali (Ur. list RS, št. 98/99) določa: "Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželjenih živali. ..."! Iz razlogov preprečevanja še večjega trpljenja zavrženih, brezdomnih živali, bomo s sterilizacijami nadaljevali. Hkrati prosimo imetnike lastniških živali, da tudi sami ukrepajo v skladu z določili navedenega člena Zakona in dajo svoje živali (posebno mačke) sterilizirati in/ali kastrirati. Poseg je v veterinarski medicini sedaj že tako poenostavljen, da ne pušča nobenih negativnih posledic. Nasprotno! Življenje sterilizirane živali postane veliko prijetnejše, mirno in varno. Pozivamo vse ljudi, naj bodo do živali vsaj strpni, če do njih že nimajo čustvenega odnosa. Fizično in/ali psihično mučenje živali ni le človeka nevredno dejanje, temveč tudi kaznivo po Zakonu o zaščiti živali in 342. členu Kazenskega zakonika RS (z denarno kaznijo in/ali z zaporom do treh mesecev). Izkoriščamo priložnost in objavljamo važne novice s področja dobrobiti živali iz Evropske Unije, ki nam jih posreduje Zveza društev proti mučenju živali Slovenije: Slovenija je nedavno ratificirala zgodovinsko prvo Ustavo EU, ki v svojem členu III-5a nalaga Evropski Uniji in njenim članicam, da morajo dobrobiti živali posvečati največjo pozornost in v svoji zakonodaji ter sistemskem urejevanju tega področja (vključno kmetijstvo, lovstvo, ribištvo, transport, znanstveni poskusi, tehnološki razvoj in vesoljske raziskave) živali upoštevati kot čuteča bitja. Avstrija pa je v tem duhu že sprejela izredno rigorozen novi zakon o dobrobiti živali (z veljavnostjo od januarja 2005), ki med ostalim prepoveduje farme za krzno, baterijske farme za perutnino (EU odreja, da so dolžne vse članice EU baterijske perutninske farme prepovedati do leta 2009), prepoveduje privezovanje živali kot so psi, goveda, koze... ter uporabo in izkoriščanje ne-domačih (tujerodnih) vrst živali v cirkusih!" Temu ustrezno bo potrebno prilagoditi tudi našo zakonodajo. Društvo za dobrobit živali KAPUČINO IZOLA ARGETA - KD OLIMPIJA 0:0 Prijateljska tekma med domačim drugoligašem in ljubljansko KD Olimpijo je na izolski stadion privabila okoli dvesto ljubiteljev nogometa, ki so po poldrugi uri spričo nezanimive predstave razočarani zapustili izolski stadion. Kljub značaju srečanja je bilo namreč pričakovati bolj atraktivno igro, ki pa je - zlasti pri Ljubljančanih, ni bilo. Kljub temu, da so imeli slednji več zrelejših priložnosti za zadetek (Plastovski, Abo Rabo El Sayed, Vitagliano), bi lahko imel več zadovoljstva po tekmi izolski trener Pibac. Novinci Krajcer, Rok Pahor, Viler in Rajčevič so namreč prikazali obetajočo igro, pa tudi nastopi ostalih Izolanov so bili bolj ali manj v okviru pričakovanj. Čauševič je večkrat pokazal svoje strelske sposobnosti, med strelce pa bi se lahko vpisala tudi Viler in Hanc. (bv) KK IZOLA Same Zmage Tokrat o zmagah: - V dvorani OŠ Vojke Šmuc je naša najstarejša ekipa (KK IZOLA - mladi do 23 let) premagala tržaški Bor (84:52) in s tem potrdila uvrstitev na Play Off turnir. -Na prvem polfinalnem košarkarskem turnirju Obalne lige (let. 1994- 1995) pa so v telovadnici Pomorske šole v Portorožu nadigrali vrstnike gostiteljev in vrstnike iz Prad. (36: 12 in 32:8). Naslednji teden smučamo, potem pa se spet vrnemo - v Izolo, pod Koše. Judo Na državnem prvenstvu za kadete in kadetinje, ki je bilo v Kranju sta kadetinji Judo kluba Izola Čehič Sara (kat. do 70 kg) in Salober Jerneja (kat. nad 70 kg) dosegli 3. mesto. Jadranje NIČIIEMSSIIPERI1HTAMI Menda je bil zelo jezen sloviti Novozelandec Coutts, ko je slišal, da sta prvi odlitek trupa in njegovega spojlerja iz kompozitnih materialov povsem neuporabna. Ker sta trup in spojler prve v načrtovani seriji jadrnic povsem zanič (neravna in kriva), se je po uradno še nepotrjenih informacijah Novozelandec Coutts, ki je pri tem poslu soudeležen z osnovno zamislijo in linijami nove jadrnice ter seveda s svojo svetovno reputacijo, skupaj z avstrijskim navtičnim poslovnežem Thomasom Gozdeckijem odločil, da je njune izolske ladjedelske avanture konec. Odbojka 2. SOL HITACHI-PTUJ 3:0 (25:16,25:16,25:17) Hitachi: Stanič, Kolar, J. Pešič, M. Pešič, Dobrinja, Čeklič, Fajič, Grdič, Palčič. Izolske odbojkarice ekipe Ptuje kljub njenemu zadnjemu mestu na lestvici niso podcenile, saj so se slednje pred nadaljevanjem prvenstva precej okrepile. Vendar spričo še premajhne uigranosti Ptujčanke gostiteljicam v posameznih nizih niso nudile hudega odpora. Po porazu v prejšnjem krogu je bila v izolski ekipi želja po zmagi velika, tako da so z zbrano igro kljub bolezni nekaterih igralk brez večjih težav odpravile bodočega tretjeligaša. Odbojkarice Hitachija ostajajo v vodstvu (38) pred moštvom Mladi Jesenice (37) in Šentvidom (35). V soboto odhajajo na Koroško, kjer se bodo pomerile z Dravogradom, s katerim (10. mesto) ne bi smele imeti težkega dela. Enako velja tudi za oba konkurenta za napredovanje, saj bodo Jeseničanke in Ljubljančanke igrale z ekipama s spodnjega dela lestvice. Rokomet 1.SRL-ženske ŽRK Izola : PLK Olimpija Ljubljana 32:38(16:18) Žrk Izola: Škavronkova, Stubelj, Poljak, (5), Maršič (2), Hmjič(9), Lesnik, Bizjak, Karajkovič, Culina, Kaltak(3),Gatarič (10) Kerič, Lukič Neobremenjene Izolanke so vsaj na začetku presenetile, morda celo same sebe. Zelo izenačen prvi polčas, v drugem delu jih je proti koncu že pobiralo. Nekaj odsotnih, predvsem pa tehnične napake (zopet), so prinesle znosen poraz. Počasi se širi lista strelk, najbolj pa veseli prva prvoligaška desetka Nikoline Gatarič.Seveda so bile tekme »pod pritiskom«, bolj nervozne, preostanek prvenstva bodo lahko igralke odigrale bolj sproščeno, predvem pa nabirale izkušnje. 2.SRL-moški RB Istrabenz plini IzolaM Ajdovščina 28:16 (15:7) RD Izola : Cetin (3), Čebular (1), Čosič (6), Gregorič, Kevič, Kleva Al (1), Kleva Am.(l), Lukežič (4), Muha (2), Stepančič (4), Velušček, Žeger (4), Vidali (1), Srabotič (1) Vsi izolski rokometaši so dosegli gol (brez vratarjev), toda od rokometa premalo. Ajdovci daleč od starih časov. Zelo mlada ekipa pa je domače precej namučila. Izolani so dobro pričeli (4:0), nato pa preveč komplicirali in »proslavili« gostujočega vratarja. Forma Izolanov ni prava, bližajo se razigravanja za napredovanje in potrebno bo nekaj premakniti. Izkušnje (kar nekaj igralcev je že igralo v prvi ligi) bi morale biti prednost, vendar je potrebno vse nadgraditi. KABETI RB SL0VAN:RD IZBLA 36:23 Izolani so tokrat prikazali boljšo igro, kot na prejšnjih tekmah in z lahkoto nadigrali domačine. Pri naših je manjkal organizator Matej Srabotič, sicer pa so bili tudi Ljubljančani oslabljeni. Naši so takoj povedli in razliko višali iz minute v minuto. V Izolski igri je škripala predvsem obramba, na srečo pa so svoj dan imeli vsi trije izolski golmani. Dobre obrambe bodo potrebne tudi to soboto, ko v Izoli gostuje Trimo Trebnje (ob 16.00). Vabljeni. Za Izolo so igrali: Igor Čuk, Matjaž Kljun, Rok Jurman 7, Milan Tontič 1, Matic Čebulj 3, Rok Gomezelj 4, Matej Kleva 8, Amel Redžič 6, Jan Radojkovič 2, Uroš Srabotič 5, Alen Andrašič ; POGLED S STRANI //f piše ŽARKO 23 KaPU^n° ^Porr* Reprezentančni rokomet bomo sedaj malo pozabili, pričenja se boj za prvenstvene točke. Kategorizacija ekip je v grobem že narejena, nekaj nihanj pa bo prineslo vsako kolo. Prvaka morda ni težko napovedati, ostala mesta pod vrhom, tista, ki vodijo v Evropo pa imajo kar nekaj interesentov. Tudi l.b liga ima že znana imena za napredovanje, boj za obstanek pa bo zanimiv tudi za nas. Našim se tudi iztekajo, vsaj upam, drugoligaški dnevi. Toda, kar nekaj »nejasnosti« se pojavlja. Tako kot je sedaj igra, žal ni nobena garancija za več kot leto plesa med b ligaši. Morda se zdi samo meni, da vse skupaj pada. Morda pa le mala pavza, toda ekipa je izgubila precej starega sijaja. Verjamem in vem, da pogon rokometnega društva ni majhna stvar, veliko dela, večna dilema, kako kategorizirati igralce.Amaterji ali profesionalci ? Nobena od opcij trenutno ni veljavna. Sploh pa, toliko nejasnih stvari, na najvišji ravni še bolj bega. Premoremo tudi nekaj izjem, toda ob vsem je še država stvari tako zapletla in morda bo potreben res štrajk, da nekdo najde pravo fonnulo za šport. Petnajst let samostojnosti bo vsekakor premalo za pravo slovensko formulo, starih navad pa se tudi stežka rešimo.Vsa odličja nam še kako prijajo in lahko se postavljamo z njimi, vendar je baza vedno bolj revna, vse breme za nova odličja pa tudi starši ne bodo več dolgo zmogli. Začaran krog. Morda preveč, peša gospodarstvo, kako in kdo si bo še lahko privoščil oglaševanje preko športa. Vsak klub bi lahko mimo pokazal koliko prošenj je napisal in prosil za pomoč. Odgovori, saj poznate, žal vam moramo sporočiti.... Ostaja še nekaj prave ljubezni do športa, tistim, ki si pač več ne morajo privoščiti. Volk sit, koza cela, zmanjkuje pa zelja. www.goldenindex.com namizni tenis marieta 1.SNTL-članice iskra Avtoelektrika: Arrigoni 6:0 V sredo, 9.2. so članice igrale v gosteh proti ekipi lanskih državnih prvakinj iz Vrtojbe. Kljub visokemu porazu so igralke Arrigonija odigrale dvoboj borbeno z veliko željo, da bi zmagale vsaj kakšno tekmo vendar se nasprotnice niso pustile presenetiti. Za ekipo so nastopile Kristina Rahotin, Kristin Fatorič in Nika Marušič. 1.SNTL-članice Arrigoni: Merkur 1:6 V soboto so članice igrale doma proti ekipi Merkurja iz Kranja. Pri Arrigoniju je eno tekmo zmagala Kristina Rahotin, kar je bilo tudi vse, kar je mladi izolski ekipi uspelo istržiti. Za ekipo so nastopile še Marika Jauševac in Kristin Fatorič Kristin Fatorič druga na TOP turnirju V nedeljo je na Jesenicah potekal l.TOP turnir za kadete in kadetinje. Najboljše se je uvrstila Kristin Fatorič, ki je v prvi kvalitetni skupini osvojila odlično drugo mesto. Prva je bila Manca Fajmut iz Fužinarja Interdiskonta. S to uvrstitvijo je Kristina pridobila eno mesto in je tako druga na državni rang lestvici. V tretjo skupino je bila poklicana tudi Maja Grizelj, ki je. z zelo dobro igro osvojila drugo mesto, kar je veliko boljše od njenih dosedanjih rezultatov. Pri kadetih je v 1.kvalitetni skupini nastopil Simon Frank in osvojil sedmo mesto. Turnir je še enkrat pokazal, da je v kvaliteti vrh zeloizenačen. Tako je prvi kadet Ošlovnik iz Vegrada bil šele osmi. Simon tako kljub, ne najboljši uvrstitvi še vedno ostaja četrti na državni rang lestvici. V tretjo skupino je bil poklican tudi Luka Argenti, ki je s prvim mestom popolnoma upravičil svoj nastop in bo na naslednjem TOP turnirju verjetno nastopal v drugi kvalitetni skupini. EVROPSKO PRVENSTVO SPECIALNE OLIMPIJADE V JUDU Tongerlo (Belgija) 28 - 30. januar 2005 V belgijskem mestu Tongerlo je bilo konec januarja 2005 prvo evropsko prvenstvo Specialne olimpiade v judu. Sodelovalo je okoli 130 judoistov ter judoistk iz Belgije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Finske, Andore, Nemčije ter Slovenije. Prvenstva se je udeležila tudi šestčlanska ekipa Slovenije, ki je s svojimi rezultati presegla pričakovanja. Dimitrij Trobec IVDC Koper! je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in naslov evropskega prvaka. Vice-prvaka Evrope sta postala Ana DlllabiČ (VDC Koper] in Irfet Vukalič (VDC Jesenice). K ekipnem uspehu sta z osvojitvijo tretjega mesta pomemben delež prispevala tudi Uroš Požar ter Aleš Masten (oba VDC T. Hočevar - Ljubljana). Omeniti pa velja tudi 4. mesto Nede Marjanovič (VDC Jesenice). Tekmovanja v judu potekajo šele od leta 2000, ko je judo »dobil zeleno luč« tudi v Specialni olimpiadi. Leta 2003 je bil judo že demonstracijski šport na Svetovnih igrah Specialne olimpiade v Dublinu. Veliko zanimanje za judo med populacijo oseb z motnjo v duševnem razvoju v svetu pa kaže na to, da bo judo že uradni šport na svetovnih igrah Specialne olimpiade 2007 na Kitajskem. Splošen vtis udeležencev po tekmovanju je bil zelo dober. Tekmovalci so bili zelo izenačeni. Kakovost juda je bila na zelo visokem nivoju. Kot je na tekmovanjih populacije oseb s posebnimi potrebami v judu že v navadi, so bila prvi dan organizirana predtekmovanja oz. razvrščanje tekmovalcev v skupine. Glavni namen predtekmovanj je, da se za glavno tekmovanje formirajo enakovredne skupine tekmovalcev glede na spol, starost, težo, vrsto oviranosti ter sposobnosti. Predtekmovanja so izredno pomembna predvsem z varnostnega vidika in so kot kontrola trenerjeve razvrstitve posameznega tekmovalca v ustrezno kategorijo. Samo tekmovanje je kasneje z neverjetno izenačenostjo tekmovalcev pokazalo, da je se judo za sebe s posebnimi potrebami razvija in da so tekmovalci kljub svojim težavam gledalce navdušili z atraktivnimi tehnikami. Evropsko prvenstvo specialne olimpiade v judu ie odprla belgijska princesa Astrid. Od slovenskih tekmovalk je prva na blazine stopila Neda Marjanovič (VDC Jesenice), ki je v uvodnem nastopu izgubila z finsko predstavnico Tarssanenovo, nato premagala belgijko Caronovo ter na koncu izgubila borbo s finko Eskelinenovo. Neda Marjanovič je osvojila 4. mesto. Druga iz slovenskega tabora je nastopila Ano DulabiČ IVDC Koper! in v uvodnem boju premagala belgijko Van der AA ter kasneje klonila proti belgijki De Hertoughovi. V moški konkurenci sta se po predtekmovanju našla skupaj v skupini Aleš Masten (VDC T. Hočevar Ljubljana) ter Irfet Vukalič (VDC Jesenice). Po medsebojnem obračunu, v katerem je bil boljši Irfet, sta oba premagala belgijca Rizierija ter klonila pred zmagovalcem v njuni kategoriji Mollom z Nizozemske. Za njima je na blazine stopil TrobCC Dimitrij (VDC Koper) in v uvodnem boju izgubil borbo z Boldingom z Nizozemske, nato pa premagal De Souso iz Andore, Bloka z Nizozemske ter Willakesa iz Belgije. Ker je Boloding izgubil vse druge borbe, je Trobec postal prvak v svoji kategoriji. Zadnji je od slovenske ekipe v najtežji kategoriji nastopil Požar Uroš (VDC T. Hočevar Ljubljana). Po uvodnih porazih z Mc Kellarjem in Evansom iz Velike Britanije je premagal Nuytsa iz Belgije ter v borbi za 3. mesto premagal še Frossya iz Belgije. V ekipi je ves čas vladalo dobro vzdušje. Rezultati, ki jih je naša ekipa dosegla na Evropskem prvenstvu so seveda zelo pomembni za nadaljnjo vzpodbudo udeležencev tekmovanja in drugim slovenskim tekmovalcem v judu za osebe s posebnimi potrebami. Zelo pomembno je dejstvo, da judo tudi v Sloveniji ponuja možnost za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v vadbo v judo klubih in tako doseganje cilja integracije oseb s posebnimi potrebami. Dimitrij Trobec, prvak Evrope. Izjava Dimitrija Trobca: “Ko so me določili za Evropsko prvenstvo v Belgiji nisem bil začuden. Vedel sem, da bo težko, a sem se odločil, da bom prinesel domov medaljo. Zadnji dan pred odhodom v Belgijo sem v službi in doma mislil samo še na tekmovanje. Sodelavci so mi zaželeli zmago. Ko sem stal na blazini v polni dvorani sem mislil le na to, da moram biti močan. Premagal sem tri nasprotnike ter dobil zlato medaljo. Do črnega pasu me čaka še veliko tekem, a jaz imam veliko volje. Enkrat bom svetovni prvak!” Zapisala: Dadič Tomo in Janja Meško PREDSEDNIK SPREIEL TUDI DRUGAČNE Ljubljana, 9.februar - Ob otvoritvi novega nogometnega kompleksa z umetno travo v Šiški je predsednik Mednarodne nogometne zveze Joseph Sepp Blatter pokazal tudi sprejetost drugačnih, potem ko je segel v roko Benjaminu Osmančeviču, nogometnemu vratarju Specialne olimpiade Slovenije. Tako se nadaljuje uspešno sodelovanje med Nogometno zvezo Slovenije in Specialno olimpiado Slovenije. Specialna olimpiada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, preko njih pa tudi njihovih družin in organizacij. Rezultat te ideje je športna aktivnost, ohranjanje prihofizičnih sposobnosti in vse ostale vsebine, ki dopolnjujejo osnovno idejo. Eden izmed športov v specialno-olimpijskem gibanju tako v svetu kot tudi v Sloveniji je tudi nogomet. Uspeh slovenske Specialne olimpiade se je začel pred šestimi leti, ko so nogometaši na svetovnih igrah v Združenih državah Amerike osvojili šesto mesto, leto kasneje so bili na evropskih igrah na Nizozemskem peti, v zadnjih letih pa so pod trenersko taktirko Matjaža Bariča uspešno nastopali na številnih turnirjih doma in v tujini. Poleg tega že enajst let živi tudi nogometna liga, tako da nogometna selekcija ostaja ena najbolj prepoznavnih znotraj športnega udejstvovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Veliko je k temu pripomoglo tudi sodelovanje z namestnikom slovenskega ambasadorja za fair play profesorjem Stanislavom Pinterjem ter Nogometno zvezo Slovenije. Tako selekciji vzhoda in zahoda že tri leta gostujeta na finalnem zaključku Pokala Slovenije, gledalci pa njihovo znanje pozdravijo z gromkim aplavzom. Za še večjo prepoznavnost specialno-olimpijskih nogometašev v zadnjih letih skrbi Darko Milanič, bivši kapetan slovenske izbrane vrste. »Vesel sem bil ponujene vloge ambasadorja Specialne olimpiade Slovenije, saj želim, da tudi drugi vidijo in spoznajo delo, predvsem pa sposobnosti teh oseb,« je dejal Milanič, potem ko je na kvalifikacijski tekmi Slovenije proti Franciji, septembra 2003 za Bežigradom, sprejel ambasadorsko funkcijo. Ob tem je žogo s podpisi reprezentantov podelil Benjaminu Osmančeviču, vratarju nogometne vrste v Specialni olimpiadi Slovenije. Benjamin sicer prihaja iz Kopra, svoj največji uspeh z nogometaši pa je dosegel na evropskih igrah na Nizozemskem. Predlansko sezono smo ga lahko videli tudi v napovednem televizijskem spotu Lige prvakov. Gesta o sprejetju drugačnosti in večje strpnosti do drugačnih tako samo še poglablja uspešno sodelovanje med Nogometno zvezo Slovenije in Specialno olimpiado Slovenije. Dodatne informacije: Specialna olimpiada Slovenije, Urška Andrejc, e-pošta: urskaa(2),hotmail.com Priznanja najpopularnejšim športnikom JADRANJE, ROKOMET IN NAMIZNI TENIS V četrtek, 10. februarja smo v veliki dvorani Manziolijeve palače podelili letošnje plakete za najpopularnejše izolske športnike. Akcijo smo tudi tokrat pripravili v sodelovanju z Zvezo športnih društev iz Izole, odziv na akcijo pa je bil pričakovan, tako kot nagrajenci, ki so bili bolj ali manj pričakovani. .— • - Med fanti je največ glasov dobil jadralec Vasilij Žbogar pred rokometašem Jakobom Božičem in namiznoteniškim igralcem Gregorjem Božičem, pri dekletih pa je rokometašica Anja Argenti za las prehitela jadralko Vesno Dekleva, tretja pa je bila pingponkašica Kristina Rahotin. Na slovesni podelitvi plaket in praktičnih ■ jf f nagrad je zbrane pozdravil sekretar Zveze ' ' športnih društev, Lucijan Kozlovič, v imenu občine Izola pa je govoril Miran Žlogar, predstojnik urada za družbene dejavnosti, ki je povedal, da občina namenja veliko pozornost mladim in športu, še posebej pa športni infrastrukturi, ki je temelj kvalitetnega dela z mladimi a tudi s športniki najvišjega razreda kakršne premore Izola. V imenu olimpijskega komiteja Slovenije je zbrane pozdravila in nagrajencem čestitala Sonja Poljšak. Žal se podelitve nista mogla udeležiti oba rokometaša, saj ju kluba (Krim Elekta, Grosuplje) nista pustila s treningov, vsi ostali ^ pa so bili prisotni in so v pogovorih ob sprejemu nagrad povedali marsikaj zanimivega. Priložnost so za pogovore izkoristili tudi številni prisotni novinarji, za dober zaključek pa so poskrbeli kuharji Hotela Marina in izolski vinar Franko Markovič. tal'; DRUŽABNO SREČANJE OB DNEVU ZENA Društvo upokojencev Jagodje Dobrava, društvo Invalidov Izola in Združenje borcev in udeležencev NOB Izola, organiziramo družabno srečanje, ki bo dne 4. marca 2005, ob 19.uri v hotelu Delfin Izola. Cena večerje ob glasbi v živo jel.900 sit na osebo. Prijave sprejema ga. Carli Tonica, vsako sredo od 15.urc do IV.ure osebno v prostorih društva Invalidov Ul.OF 15 (Vrtec Livade) in na tel. 641-57-63 Prisrčno vabljeni! ODPORNIŠTVO, GLASBA IN POEZIJA Karaula, ki presega meje Nedelja, 20. 2.2005, ob 17.00 Shoto klub (Podbelvedere) Kaj imata skupnega partizanski komisar divizije Garibaldi Natisone, ki se je bojeval v Bovcu in na Blegošu ter mlad furlanski pesnik, ki skozi raziskovanje jezika išče nove izraze svobode? Na kakšen način je njuno dojemanje odpora povezano z današnjimi izkušnjami, z bojem migrantov za dostojanstvo in pravice, z ustvarjanjem kulturnih in civilnih pobud, ki bodo presegli rasizme in nacionalizme? Kakšna naj bo politična misel in kulturno prizadevanje, ki izhajata iz križanja teh izkušenj, iz doživljanja podobnih čustev in sorodnih spominov? Odporništvo in poezija, solidarnost, sobivanje kultur in jezikov - o teh temah se bodo pogovarjali pisatelj Milan Rakovac, raziskovalec Roberto Pignoni, novinar Tomo Šajn, aktivistka Genni Fabrizio, antropologinja Uršula Lipovec Čebron in drugi. Ob pogovoru bosta predstavljena video filma ("Pogovor s CID-om" in "Soba za nas"), nastala v sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi intelektualci in ustvarjalci, knjižica "O Partigiano" (“O partizan”), ob glasbi Renza Stefanuttija (Tricesimo, Furlanija), Draga Misleja - Mefa (Izola) ter skupine Folpi (Izola). Za tiste, ki morda ne veste kako do Shoto kluba: - parkirajte avto m parkirišču v San Simonu in se sprehodite po sprehajalni poti na levi strani zaliva (cca. 200 m), na koncu poti boste zagledali kamnito stopnišče, nad vami pa Shoto klub. - peljite se mimo Izole po obvoznici v smeri Portorož, kmalu po bencinski pumpi, na vrhu hriba, boste na desno opazili odcep "hotel Belveder". Takoj po odcepu na levo zavijte na desno (mimo diskoteke “The Club”), po par metrih pa boste med hotelskimi poslopji zagledali ozko cesto (označena s smer “plaža”), po kateri se po serpentinasti cesti pripeljete neposredno pred Shoto klub. UNIVERZA JE MALO BOLJ IZOLSKA Kar dve informaciji primorsko univerzo vsaj malo bolj približujeta naši občini. Najprej smo izvedeli, da je občina Izola ponudila prostore za delovanje univerzitetnega inkubatorja, ki je sicer že ustanovljen a v Kopra trenutno nimajo prostorov za njegovo delovanje. V torek pa smo izvedeli, da so na redni seji Upravnega odbora Univerze na Primorskem izvolili novega predsednika, magistra Marjana Tkalčiča, ki je dolga leta vodil srednjo gostinsko in turistično šolo in bil tudi dekan Visoke šole za turizem v Portorožu. Revita vam podarja enkratno brezplačno bioresonančno terapijo. Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 in podarili vam bomo terapijo na aparatu Bicom. Akcija poteka do konca marca 2005. Kaj je "BICOM" terapija? V tujini že 20 let priznana metoda pri lajšanju in odpravljanju akutnih in kroničnih težav pri alergijah, nevrodermitisu, astmi, migrenah, težavah s črevesjem s pomočjo aparata, ki deluje na osnovi biomagnetnih valovanj. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 KAŽIN TEGA TEDNA Za dogodek tedna, ki mu lahko prisodimo pridevnik »kažin« je tokrat poskrbela občinska inšpekcija, ki je (preko davčne uprave iz Sežane) ob koncu tedna poskrbela za slabo voljo lepega števila Izolanov, ki so jim poštarji prinesli modre kuverte z obvestilom o neplačani kazni zaradi napačnega parkiranja v naši lepi Izoli. Nekateri so dobili po eno, drugi pa cel kup takšnih kuvert. Med bolje založenimi je bil urednik Mandrača, ki jih je prejel šest, vendar to ni nič v primerjavi z rekorderjem, ki jih je menda prejel kar dvanajst. Glede na to, da je vsaka vredna deset tisočakov, ki jih bodo izterjali na ta ali oni način se občinskemu proračunu obeta kar lepa tabletka ekstazija. Naši inšpekciji pa se je pripetila tudi napaka, saj so nekaterim po dvakrat zaračunali isti prekršek. In če je bilo na vsakem od prejetih dopisov zapisano, da gre za varovano davčno skrivnost je nekoliko presenetljivo, da so bili na opravičilu zaradi dvojnega zaračunavanja enega prekrška zapisani vsi, ki se jim je pripetilo enako in tako so prejemniki tega opravičila lahko mimo izvedeli, kdo je še na seznamu tistih, ki bodo februarja pomagali polniti občinski proračun. Izolski občinski redarji so pri opravljanju svojega dela vestni in dosledni. Kdo ve, če tudi v tem primem? KRIV JE GUNAMI Dolgo časa so najeminentnejši strokovnjaki s področja civilne zaščite skušali ugotoviti zakaj so v Izoli postavili toliko tako masivnih nosilcev za opozorilne table, ki naj bi turistom povedale kje je bolnica in kje kulturni dom. Končno so se pretolkli do pravega odgovora. Toliko, tako masivnih nosilcev je v Izoli zgolj zaradi potencialne nevarnosti cunamija, ki je menda možen tudi v Jadranu. V tem primem bodo ti nosilci še kako prišli prav turistom in domačinom, ki jih bo smrtonosni val skušal odnesti v notranjost, v pomanjkanju cunamija pa pridejo prav tudi kakšnemu alkoholno utrujenemu ponočnjaku, ki si tam lahko oddahne pred nadaljevanjem nevarne poti domov. (M.F.) TIHE KADROVSKE NOVOSTI Povsem neopazno je šla mimo novinarjev in seveda tudi mimo izolske javnosti zamenjava v vrhu Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, katerega predstojnik je bil do nedavnega mag. Tomaž Umek, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Ta je svoj odhod sicer napovedal že pred časom a ga je skušal še kar nespretno prekrivati. Zagotovo manj uspešno kot občinska uprava, ki je že imenovala novega predstojnika in sicer Janeza Nučiča, ki sicer ni dobil zaposlitve na osnovi razpisa ampak je bil imenovan kot svetovalec županje. Sicer pa zaradi tega ne gre pričakovati velikih sprememb v delu tega organa. Koprčana je pač zamenjal Pirančan. (D.B.) LJUBITELJSKA ŽUPANJA Brez mnogo hrupa je šla mimo nas novica, da smo izgubili županjo. Tisto pravo, ki neprestano skrbi za blagor občanov. Dobili smo ljubiteljsko, ki nas brani hudega le v prostem času. Na to veliko spremembo se niso oglasili niti dežurni dušebrižniki, ki običajno obsojajo vsak njen korak. Dobro, o potnih stroških ji je bilo navrženo in o honorarju, a to ni tisto. Miren prehod v ljubiteljstvo lahko pomeni,da županja ni imela pravega dela in se ji je zahotelo ukvarjati se s čem pomembnejšim. V tem primeru škoda, da smo jo doslej volili in plačevali. Lahko bi vzeli kakšnega zdravega upokojenca ali - če bi se pojavilo delo - koga na uro preko servisa. Resda smo dobili profesionalnega podžupana in to najbrž pomeni, da se motim. Druga možna špekulacija za odsotnost reakcij je, da je bila opozicija (ali koalicija, ali obe) vesela, da odhaja v Ljubljano. Ko smo drveli v Evropo, sem v časopisu čital, da nanjo prenašamo 85 % pristojnosti parlamenta. Od suverenosti je ostalo petnajst odstotkov, ena šestina, in to ni dosti. Če so prej poslanci garali kot črna živina (statistika je jasna), je dela torej ostalo šestkrat manj. Če se je prej poslanec mučil 18 ur dnevno, so zdaj potrebne tri. Prav bi bilo, če bi torej naša županja (in desetine drugih županov v parlamentu) ljubiteljsko opravljala poslanske naloge, ne pa županskih. Ljubiteljstvo pomeni, da se z nečim ukvarjaš iz ljubezni, amatersko in brez denarja. Županje ne bom žalil z amaterstvom, saj je poklicen politik preveč let. Da je pri stvari udeležen denar, tudi vemo. Ostane le ljubezen. Ampak kakšna ljubezen, do česa ? Ljubi oblast ? Ne, po mojem se motite. Ljubi nas. (G. K.) ANONIMNO IZTREBLJANJE Prejeli smo anonimno pismo o pasjih drekcih, ki ga, pravilom navkljub, objavljamo v celoti. Že nekaj časa razmišljam, da to spravim na papir. Z vnukom se sprehajava in naletiva na težave. Otrok je star dobri dve leti in kar naprej ga moram opozarjati, naj pazi kam stopa. Kamorkoli greš, tam so drekci od psov. Otrok se je, tudi zaradi tega, kar hitro naučil povedat besedo »drek«. DA je to res se lahko vsak prepriča. Naprimer v parku sredi Izole, med gramozom, pešpot za SAn Simon ob travi, pešpot po Prešernovi itd. Srečujem smetarje v parku ampak oni ne morejo biti temu kos, ker je tega preveč. Kontejnerji namenjeni iztrebkom so prazni in polomljeni od nočnih vandalov. Redkokaterega lastnika vidiš, da pobere od psa in vrže v smetnjak namenjen temu. Večkrat se zgodi, da otrok stopi na drek, potem so čevlji umazani, jaz se umažem, ker ga dvigujem, otroški voziček umažemo in še vse smrdi. Da je to tako vedo povedati tudi druge babice in mamice. Jaz pač mislim, da je nujno zaposliti vsaj dva človeka, da preganjata lastnike psov, drugače ne bo šlo, ker je zadnje čase vsepovsod preveč drekov. Naročeni smo na Mandrač in upamo, da bo kdaj tudi kaj o tem napisano. Podpisala se ne bom, ker potem bi me najrajši požrli lastniki psov, a proti živalim nimam nič. Tudi otrok ima rad živali, ker ga tako tudi učim. NAROBE SVET Zdaj, ko je portoroška Visoka šola za pomorstvo po izolskih kopenskih križiščih postavila železne stebre za nekakšne opozorilne table lahko pričakujemo, da nam bo DARS postavil v zaliv boje in svetilnike za varnejšo plovbo po našem morju. (A.P.) SVVINGERJI NA BELIH SKALAH V Nedeljskem dnevniku smo lahko prebrali, da so si nekateri swingerji (ljubitelji seksualnega kolektivizma) omislili svoja srečanja na koščku izolske obale, ki ga poznamo kot Bele skale. Udeleženci se spoznajo tako, da par, ki se sprehaja (išče svoj prostor) po plaži, s točno določenimi besedami (s stavkom) opozori nase. Par, ki se sonči (oz. je že našel svoj prostor na plaži) pa mu odgovori s točno določenimi besedami (stavkom). Par, ki gre mimo drugega para, reče: Danes so pa vroči kamni!, drug par, svvingerski par, pa odgovori: ,Ja, res, politi bi jih bilo treba z vodo! In ko se tako po geslu prepoznajo med sabo, to še ne pomeni, da se lahko kar uležeta zraven, ampak ležeči par vprašata, če lahko razgrneta brisačo poleg njiju. To je še posebej pomembno v primeru, če sta para že dva in jima tisti trenutek ne ustreza, da bi se jima pridružil še tretji. Glede na to, da Izolani dobro vemo, kdo se že leta kopa na Belih skalah je zadeva že dobila epilog v gostilnah, kafičih in celo na tržnici. Intima pa taka. (Ž.K.)_____ Objavljen razpis za lokalno pokroviteljstvo DROGA JE LETOS RAZPISALA 15 MILIJONOV Na spletni strani delniške družbe Droga (www.droga.si) je že objavljen razpis njihovega sklada za lokalna pokroviteljstva in donatorstva, ki je letos »težek« 15 milijonov tolarjev, namenjen pa je prosilcem s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občinah Izola, Piran, Koper in Hrpelje-Kozina ter po novem tudi prosilcem iz Ormoža, kjer ima Droga svoj proizvodni center Gosad. Zanimivo je, da je Droga lani namenila za lokalno donatorstvo in pokroviteljstvo za četrtino več denarja (20 milijonov tolarjev), komisija pa je med prijavljenimi 304-imi kandidati izbrala 42 prejemnikov, od tega je bilo devet prejemnikov iz izolske občine. Sredstva bodo tudi tokrat namenjena predvsem projektom s področij športa, kulture, izobraževanja in humanitarnih dejavnosti. Podrobnejše zahteve za pripravo vloge ter kriteriji izbora pa so opredeljeni v razpisu, ki je tokrat objavljen le na njihovi spletni strani. Iz Pravil razpisa naj povzamemo, da razpis traja od 7. februarja do vključno 4. marca 2005, na razpisu pa lahko sodelujejo vse pravne osebe, ki imajo sedež v omenjenih občinah in so ustanovljene za opravljanje dejavnosti neprofitnega značaja kot so humanitarne, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, kulturne, in ekološke dejavnosti. Vsak prosilec lahko odda samo eno vlogo, v kateri pa lahko predstavi več projektov. V primeru prejetja več vlog, bodo izločene vse. Seveda so med kriterji izbora tudi tisti, ki so pomembni za sponzorja oziroma donatorja. Ocenjuje se medijska pokritost in vključevanje sponzorja v dogodke za medije, število gledalcev, število aktivnih udeležencev, predhodne izkušnje, reference in priporočila prosilca, perspektivnost in zanimivost projekta itd. Prispele prošnje bo pregledala komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Droge in predstavniki lokalne skupnosti, imena izbranih prosilcev pa bodo prav tako objavljena na spletni strani www.droga.si najkasneje v enem mesecu po končanem razpisnem roku. MALEM JE VRGLA SHOTO M KOLEM hH/v j-- h m. •■■Av- im m Obstaja več vrst skupin. Tiste, ki so lokalne in delujejo svetovne, tiste, ki so svetovne in delujejo regionalne, tiste, ki so regionalne in delujejo lokalne... Analena so skupina, ki na prvi pogled in pogovor deluje lokalno, tipični prijazni lokalni dečki, veseli že tega, da lahko svoje mojstrovine pokažejo komurkoli jih še ni slišal, da se lahko malo družijo z drugače govorečo publiko, da lahko spijejo pivo na račun hiše... Ko se priplazijo na oder pa vsa lokalnost izgubi svoje geografske meje. Analena so zagrebški bend, ki so s svojo energijo, glasbenim izražanjem, emocijami in skoraj erotičnim vokalom pevke Ane prevzeli evropsko alternativno glasbeno sceno. Preprosto lokalni fantje so v Shoto klubu v dobri uri iz svojih inštrumentov potegnili ven tisto o čemur sanja vsak zaprisežen emo rocker, pa indie rocker, pa post hardorovc... Skupina, ki bi se lahko postavila ob bok legendarnim teksaškim At the Drive-In je dodobra napolnila malo shoto dvorano s petkovo koncertno publiko, v neverjetno količino oči zbadajočih barv oblečena vokalistka je hipnotizirala domačo mladež, kitarista sta s svojim neartikuliranim čutnim rohnenjem skušala spraviti v jok tiste bolj mehkega srca, ritem sekcija pa je “sekala”, da je še kakšno uro po koncu nastopa piskalo v ušesih. Tako... Analena so se odpeljali tudi mimo obale in tudi nam, vsega vajenim obalnim glasbenim razvajencem pustili svoj pečat. In nekaj cedejev, seveda, da imamo čas naučiti se kakšen refren na pamet in z njimi naslednjič tudi kaj odpeti. Seveda. Kot predskupina so nastopili že stari znanci Shoto kluba, tržaški Up Today in s tričetrt ure dolgim kaotičnim emocore nastopom sklenili kratko glasbeno pot. Zaenkrat, vsaj. SHOTO K L LIS NAPOVEDNIK Četrtek 17. februar RAZOR C RUSOVO E (Nizozemska) SO BSCRI B E (Madžarska) Razor Crusade so novodobna hardeore zasedba iz skoraj podmorske Nizozemske. Hardeore pa je samo i najširša definicija, saj skupina črpa ideje : tako iz izjemno melodičnega belgijskega 1 indie popa, kot iz severnjaških metalskih rifov. Med vzornike tako citirajo skupine kot so Snapcase, ■ Quicksand, Into Another, Helmet... Prekrižarili so že celo Evropo in njihov tokratni obisk Slovenije bo že drugi, po lanskem koncertu v novogoriški Mostovni, na katerem so predstavili svoj prvenec, Infinite Waters, izjemen izdelek, sprejet z veliko mero navdušenja s strani alternativne glasbene kritike celega sveta. Predkupina bodo madžarski Subscribe, prav tako privrženci hardeora. Prispevek: 500 sit Sobota 19. februar $H VAM (Novo Mesto) Shyam so poslastica za vse, ki so jim čustvenost in občutek za rock melodijo in poetiko, odlika in kvaliteta, s katero si želijo polepšati že tako s soncem napolnjen dan. "Sonce v Senci" (Nika Records), njihov drugi in doživeti album, na katerega smo čakali več let, je potrdilo, da so Shyam zrela in prava rokerska zasedba Če ste slučajno pozabili! Za * prvenec "Željo daleč stran" (Multimedia Rec.) so prejeli Zlatega Petelina v kategoriji za najboljši album rocka, bili so tudi nominirani za Bumerang (Studio Cit}', TV Slo 2). Uspeli so z videom "Stojala za prah", pričakovanja upravičili z videom, prvim singlom "Trenje", ki so ga ustvarjalci Vidcospotnic (TV Slovenija) proglasili za najboljši »low budget« (nizkoproračunski) spot leta 2004. Zgodba se seveda nadaljuje, saj se bo nova zasedba skupine predstavila tudi z novim singlom, videom »Sunshine«, ki se i predvaja na vseh tv postajah po Sloveniji, na obali pa ga lahko vidite med drugim tudi na Sponka TV. Shyam se bo tokrat v živem nastopu pridružila I gostja Lara Baruca, ki je s skupino sodelovala tudi pri snemanju albuma in se že večkrat odzvala na povabilo skupine. Zasedba skupine Shyam je sedaj sledeča: Miloš Radosavljevič (vokal, kitara), Frenk Les (bobni), Špela Avsenak (klaviature, spremljevalni vokal), Matic Lapuh (kitara) in Jurij Avsenak (bas). Prispevek: 1000 sit Nedelja, 20. februar 2005, ob 17.00 ODPORNIŠTVO, GLASBA in POEZIJA Sodelujejo razmišljujoči in ustvarjalni ljudje z vseh strani meje (Genni Fabrizio, Uršula Lipovec Čebron, Roberto Pignoni, Milan Rakovac itd.), glasbeniki (Renzo Stefanutti -Tricesimo, Furlanija, Folpi - Izola, Ubrisana enolončnica - Ljubljana). Predstavljeni bodo video filmi ("Pogovori s CID-om" in "Soba za nas"), nastali v sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi mladimi intelektualci in ustvarjalci, ter knjižica "O Partigiano". Petek 18.2. ob 19.00 uri - BESENGHDEVA PALAČA dvorana Glasbene šole Izola harfistke Koncert Anie Gaberc Lane Trotovšek 4 violinistke Študentki akademije za glasbo v Ljubljani, violinistka Lana Trotovšek (roj. leta 1983 v Ljubljani) v razredu prof. Primoža Novšaka in harfistka Anja Gaberc (roj. leta 1983 v Kopru) v razredu prof. Rude Kosi poleg solističnega in orkestrskega muziciranja že vrsto let uspešno nastopata tudi kot dobro uigran par (duet) na glasbenih odrih širom Slovenije. Veliko pohval za svoje komorne dosežke sta bili deležni na tradicionalnih koprskih poletnih taborih najobetavnejših mladih slovenskih glasbenikov »Glasbeni julij na Obali«. S tenkočutno glasbeno interpretacijo in tehnično dovršenostjo sta že večkrat navdušili glasbeno občinstvo v Ljubljani, odmevni pa so bili tudi njuni glasbeni nastopi v Kopru, Piranu, Zemonu in na Bledu. Izolskim ljubiteljem komorne glasbe se tokrat s celovečernim koncertom za violino in harfo predstavljata prvič. Plesna predstava KDJA JE LJUBLJANA NAJLEPŠA, pLesnega studia L AI, predvidena za petek, 18.2. ob 18.00, odpade zaradi bolezni. Predstava bo na sporedu v sredo, 9. marca ob 18.00. Hvala za razumevanje illoslna galerija Piran valu na otvoritev razstave slik "Casenje" Joni Zakonjšek v petek 18.2 ob 19.00 uri galerija ALGA razstava slik avtorice VANDE VLAČIČ Galerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641 84 39 Vabimo vas na ogled razstave založbe umetniških izdaj II Laboratorio v palači Gravisi in galeriji SQART v Kopru. Del razstave je postavljen v galeriji INSULA v Izoli Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan razstava umetniških del JANKA KASTELICA Sobota, 19. februar ob 19. uri - GLEDALIŠČE KOPER ROŽANA KOŠTIAL in pevska skupina ŠAVRINSKE PUPE EN RAGACONI vas ob predstavitvi treh novih zgoščenk prijazno vabijo na večer botri: doc. dr. Marko Terseglav - ZRC SAZU Ljubljana; doc. dr. Mojca Ravnik - ZRC SAZU Ljubljana / prof. dr. Janez Bogataj - Filozofska fakulteta Ljubljana in gostje... Sreda , 23. februar, ob 19.00 uri - MANZIOLDEVA PALAČA Italijanska samoupravna narodna skupnost v sodelovanju z Ljudsko Univerzo iz Trsta vabi na predstavitev knjige Claudia Tonela (La storia e la politica, la cronoca e Tamore) Knjigo bo predstavil novinar GIORGIO CESARE. Moderator: Silvano Sau “Da Vidali in qua” je naslov knjige, ki nam predstavlja dolgo in težko pot, ki jo je opravil Claudio Tonel,Član navečje stranke tržaške levice. Pot, ki je bila zaznamovana z ostrimi soočenji znotraj stranke in z drugimi političnimi silami tržaške družbe, v drugi polovici 20. stoletja. Še dandanes se nadaljuje njegova odločna bitka v bran vrednot in idealov, ki se smatrajo že zastareli, ki pa imajo še zelo pomembno vlogo, tudi za bodočnost sveta. Claudio Tonel je bil podpredsednik Deželnega Sveta FJK (1983-88), trenutno pa predseduje Društvu deželnih svetnikov. Je tudi predsednik Deželnega kulturnega društva “Enrico Berlinguer". V vlogi tajnika Neodvisne tržaške federacije KP1, je začel raziskovanje na področju zgodovine in politike in je spodbudil konfrontacijo med predstavniki zelo različnih idejnih, kulturnih in družbenih skupin. Matevž Lenarčič razstavlja v Piranu Izkušen letalec in odličen fotograf Matevž Lenarčič na Tartinijevem trgu v Piranu razstavlja fotografije zemlje, kot jo videl s svojega letala. Zelo drugačna razstava na prostem bo na ogled do 6. marca._______ KINO ODEON-Artkino 17.2.oli18.30in 18.-19.2.0II20.30 ter 20.Lob 18.30 ZLO Režita:NikieiHilsnosm 17.2. ob 20.30 Ib 18. m 19.2. Ob 18.30 TU PA TAM Odbita črna komedija, ki |o je Slovenija po mnenju nekaterih potrebovala že od časov "Kekca" dalje. Režija In scenarij: Nitja Okron Gl. vlnpe: Klemen Bučan, Niki BubulMoni Cahunek, Adnan Omerovič 20.2.ob20.30 In21.in22.2.ob18.3lJPO SONČNEM ZAHODUoilrettRatner 21. in 22. ob 20.30 ter 23.2. ob 10.30 krt Kino Otok- nagrajenec občinstva BABICA Režija: 1IDUA BOBROVA AKCIJA: PRIPEUISV0I0 KOKO V KIHO, II PODARIMO VSTOPNICO! 23. -26.2.ob20.30 EDUKATORJI Režija:HansINeingartner 24, -28.2.ob 18.30 POLARNI VLAKRežisekRobertZemeckis MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi vse otroke na počitniške pravljične, gledališke in likovne delavnice, ki bodo v stekleni pravljični sobi v Mestni knjižnici v Livadah vsak dan od 21. do 25. februarja od 13. do 15. ure, v soboto 26. februarja pa od 10. do 12. ure. Prisluhnili bomo pravljicam v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem, francoskem, španskem in portugalskem jeziku. Vaše izdelke boste lahko razstavili v knjižnici, jih odnesli domov ali jih podarili prijateljem. V torek (22. 2.) in v sredo (23. 2.) pa bodo od 17h do 18h ure pravljic ter likovne in gledališke delavnice v slovenskem in italijanskem jeziku. Pa na copatke ne pozabite! Veselimo se srečanja z vami! Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do I6.ure KA) BOSTE POČELI MED POČITNICAMI DEJAVNOSTI V ČASU SOLSKIH ZIMSKIH POČITNIC Dragi otroci, spoštovani starši! Kot že nekaj let zapovrstjo, smo tudi letos pripravili pestro paleto brezplačnih dejavnosti, ki bodo poskrbele, da se boste med zimskimi počitnicami od 19.do 26.2.2005 čim bolje zabavali. DEJAVNOSTI • VARSTVO - Vsak dan od ponedeljka do petka od 7h do 16h v prostorih DPM Izola, Gorkijeva 8. Po želji tudi kosilo. Cena kosila je 500,00 SIT., • RAČUNALNIŠKA DELAVNICA - v skupinah po dve uri od 8h do 16h od ponedeljka do petka v prostorih DPM Izola,Gorkijeva 8 • LUTKOVNA DELAVNICA - v skupinah od ponedeljka do srede od 9h do 12h v prostorih Posvetovalnice, Kažipotna 9 • USTVARJALNICE -od ponedeljka do četrtka med 10.00 in 12.00 uro v prostorih DPM Izola,Gorkijeva 8 • RINGA-BIRBA-RAJA - družabne igre na otroškem igrišču na Kraški ulici od ponedeljka do srede od 13h do 15h -Posvetovalnica, Kažipotna 9. • KREATIVNE DELAVNICE - od ponedeljka do srede od 13h do 15h v prostorih Posvetovalnice, Kažipotna 9 • DRAMSKA DELAVNICA-od ponedeljka do četrtka med 14.00 in 15.00 uro v prostorih DPM Izola,Gorkijeva 8 • MALA ŠOLA ČARANJA - ponedeljek in torek odl6h do 18h v prostorih DPM Izola,Gorkijeva 8 • PLAVANJE - v torek in četrtek v bazenu Žusterna, cena karte 700.00 SIT. OSTALE DEJAVNOSTI • DRSANJE NA LEDU V LJUBLJANI - v soboto 19.2 Cena 1000.00 SIT. • TURNIR EKIP "Med dvema ognjema" - v četrtek ob lOh na igrišču Birba - Posvetovalnica,Kažipotna 9 • ORIENTACIJSKI POHOD PO OKOLICI IZOLE v četrtek 24.2. odl3h do 16.00 - Posvetovalnica, Kažipotna 9 • KUHARSKA DELAVNICA- v petek 25.2 od 9h do 12h v OŠ Vojke Šmuc - Posvetovalnica, Kažipotna 9 ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA BIRBI v petek 25.2: - od 13h dalje - bolšji sejem rabljenih knjig, stripov,.I - ob 15h predstavitev lutkovne predstave in dramske igre za otroke • SANKANJE / SMUČANJE na Kobli -Odhod z vlakom v soboto, 26.2 ob 6.30 iz železniške postaje v Kopru. Prihod v Koper predvidoma ob 20.uri. Cena smučarske karte in enolončnice 2000,00 SIT Posvetovalnica za mlade in starše -Kažipotna 9 (parkirišče nasproti vhoda v Dom upokojencev) in DPM Izola - Otroška delavnica "Zvezdice” Gorkijeva 8 - Izola Prijave in informacije Barbara 031/460-901 ali Bojan 031 775 739 PUST V KORTAH Bil je pustni ponedeljek. Vsi učenci naše šole smo prišli v pustnih maskah. Priredili smo tudi tekmovanje. Zmagal je Klemen, ki je predstavljal Harry Potter-ja. Martina je predstavljala čarovnico in je bila druga na tekmovanju. Tretjae mesto je dobila Indijanka Nika. Nato smo odšli po Kortah, kjer smo se ustavili pri skoraj vsaki hiši. Od vaščanov smo dobili nekaj slaščic. Tudi v času podaljšanega bivanja smo proslavljali pust ins e odpravili po hišah proti Gocanu. Šli smo celo do osmice in dobili krofe ter sok. Povsod smo zapeli in v glavnem kričali. Upam, da nam je s tem uspelo odgnati teto Zimo in strica Mraza. Taja Topič, 4.r. POŠ Korte Vabilo Vljudno vas vabimo na srečanje skupine za samopomoč starostnikom in njihovim svojcem, ki ŽIVIJO Z demenco. S rečanje je namenjeno vsem, ki tovrstno pomoč potrebujete in vsem, ki ste pripravljeni pomagati pri delovanju skupine. Srečanje bo v četrtek, 17. februarja 2005, ob 18.00 uri v osrednji - rdeči hiši Doma upokojencev Izola, Kosovelova 22, Izola. V prvem delu srečanja bo predavala Vesna Bizjak, glavna sestra doma upokojencev Ilirska Bistrica na temo »Življenje na varovanem oddelku Doma upokojencev Ilirska Bistrica.« V drugem delu sledi razprava z napotki za nadaljnje delo skupine. Prisrčno vabljeni _____________Vodja oddelka za socialno medicino: Marina Sučič Vukovič, dr.med. JAZ SEM OPTIMIST, KER MISLIM, DA BO VSE DOBRO. JAZ SEM DOBRA, KER DRUGI HOČEJO MENI DOBRO IN JAZ TUDI NJIM. KO ME LJUDJE SREČUJEJO PO CESTI, SI MISLIJO, TA PUNCA JE PRIJAZNA. NA MENI ME MOTI DUH PO CIGARETNEM DIMU, KO OB MENI NEKDO KADI. JAZ SEM USPEŠNA V SLUŽBI IN V PROSTEM ČASU. MOJI HOBIJI SO POROČILA, ODDAJE O ŽIVALIH IN ČETRTKOV VEČER. VČASIH, KO MI JE KAKŠNA PESEM ŠE POSEBEJ VŠEČ, SI JO TUDI ZAŽVIŽGAM. JAZ IMAM RADA ŽIVALI IN SE MI ZDI, DA ONE MISLIJO, SAMO GOVORITI NE ZNAJO. MENE NIČ NE MOTI, ČE MI SOSEDOV PES NE ODGOVORI, KO SE Z NJIM POGOVARJAM. RECIMO, SOSEDOVE KOKOŠI, PA MI VEDNO ODGOVORIJO, PO NJIHOVO. JAZ DRUGE LJUDI DOSTI POSLUŠAM, KER MI DAJEJO DOSTI NASVETOV. JAZ SEM LJUBEZNIVA, RAZGLEDANA IN MI NI NIČ NERODNO. IMAM PA TO NAPAKO, DA SE RADA TUŠIRAM ZGODAJ ZJUTRAJ PRED SLUŽBO, KO DRUGI LJUDJE ŠE SPIJO. NIVES Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. KRIMINALNE BANKIRJI NE RAZUMEJO Iz koprske banke na Kristanovem trgu so obvestili policiste, da se pred zaklenjenimi vrati nahaja neznanec, ki na ves glas kriči, tolče po vratih in hoče na vsak način vstopiti v banko, čeprav je zaprta. Dečki so prišli do banke in tam srečali vinjenega občana, ki mu je zmanjkalo denarja, zato se je napotil v banko, vendar ni mogel vstopiti. Vrata k sodniku bodo bolj odprta. PREPIR NA TRGU Kot vse kaže so na omenjenem trgu tako dobre vibracije, da morajo dečki večkrat v tisti smeri. Tako sta se na Kristanovem trgu spet sprla dva občana. Začelo se je s kričanjem, nadaljevalo z zmerjanjem in nato so sledile grožnje s fizičnim obračunavanjem. Naslednja stopnjuje obdolžilni predlog, ki so ga napisali policisti. ZBEŽAL MU JE OGENJ Nekaj minut po dvanajsti je zagorelo na njivi pod izolsko bolnišnico. Ogenj je očitno ušel iz nadzora enemu od lastnikov njive. Gasilci so požar pogasili, na kraju pa je bila tudi inšpektorica za okolje, ki je povzročitelju požara izrekla globo KAR PADLO JE OD NJE Patrulja izolskih policistov je v noči s sobote na nedeljo med izvajanjem nadzora, tudi v bližini znane diskoteke, ustavila osebni avtomobil z ljubljanskimi registrskimi oznakami. Končni rezultat: več obdolžilnih predlogov, kazenska ovadba in nekaj prepovedane droge. Policisti so za voznika, 26-letnega Ljubljančana, najprej odredili alkotest. Ta je pokazal 1,31 promila, nato pa so odredili še strokovni pregled na mamila, ki pa ga je odločno zavrnil. Med postopkom pa je sopotnica, 23-letna Ljubljančanka, policistom sama izročila manjšo polivinilasto vrečko, v kateri je bilo 42 tablet ekstazija, in še dva zavitka iz aluminijaste folije, v kateri naj bi bila manjša količina kokaina. Sopotnici so odvzeli prostost in odredili 48-umo pridržanje. PRETEP NA TRGU Eni samo obljubljajo, drugi pa tudi obljubo držijo. Tako sta se na istem trgu sprla voznika, razlog pa je bilo parkiranje oziroma zaparkiranje avtomobila. Končalo se je s fizičnim obračunavanjem in zato bo imel delo sodnik. NEVARNE MAŠKARE Na policijsko postajo je prišel občan in povedal, da ga je pust malo pretresel. Pravzaprav ne pust ampak štiri maškare, ki jih je srečal na pustni ponedeljek med Malo sevo in Malijo. Ker so bili maškare jih seveda ni prepoznal, ker pa je dobil lažje telesne poškodbe so jih vseeno ovadili. REŠEVALCI SO BILI BLIZU Treba je najti pravo mesto za pretep. Najboljšega sta našli Izolanki, ki sta se pred reševalno postajo stepli zaradi fanta. Reševalci niso imeli dela, ga bo imel pa sodnik. BOSANKE SO DRAGE Policisti obravnavajo tatvino opažnih elementov z gradbišča hotela Delfin. Neznani storilec je namreč ukradel za 720 tisočakov omenjenih opažnih elementov. To pa je že vredno kazenske ovadbe. ZIMA IN DRVA Preko vikenda je nekdo v Jagodju vlomil v poljski objekt last Izolana. V neznano je izginila motorna žaga in plastični ročki z gorivom. PA ŠE MALO ORODJA Med soboto in nedeljo je prekinitev adaptacijskih del v stanovanju v Izoli nekdo izkoristil in ukradel kotni brusilki, udarno kladivo in škarje za rezanje železa. Vlomilec je lastniku povzročil za 135.000 SIT škode. V spomin Vida Rožnik Leto dni je minilo odkar je odšla od nas. Za nas je bila edina, iz srca ne gre njena ljubezen in toplina, žameten pogled in vesel nasmeh, za njo je ostal globok prepad in praznina. Za vedno jo bomo ohranili v naših srcih. Mož Albin, hčerki z družinama in vsi, ki so jo imeli radi. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Oddam počitniško prikolico za 4 osebe v avtokampu Jadranka za najemnino 30.000 sit mesečno, v ceno je vključena voda in elektrika) 040 887 005 - Prodam dvosobno stanovanje v Mariboru pod Pohorjem ali menjam za enako v Izoli z doplačilom. Obvezen pogled na morje, gsm 040 887 005- - Oddam preprosto opremljeno sobo za eno osebo v strogem centru Izole.Pritličje gsm 041 559 991 - Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765 - Kupim troinpol ali štirisobno stanovanje v Izoli ali na Markovcu, lahko tudi trisobno z možnostjo predelave tel. 041 771 716 - IŠČEMO STANOVANJE V IZOLI. VEČJE OD 60 m2. DO POLETJA. PRAZNO ALI DELNO OPREMLJENO. DOBRO PLAČILO IN SPROTI. POKLIČITE NA TEL.: 040 736 127 ČIM PREJ! -IZOLA ali okolica : KUPIMO hišo ali 4 sobno stanovanje v delu hiše do 30.000.000 sit. Brez posrednika.GSM: 041/ 435-207 po 15 uri. - Uslužbenka najamem skromno sobo za daljši čas v Izoli ali okolici. GSM: 031/598-633 - Prodam parcelo v Luciji informacije: gsm 041 908 046 - Do junija oddamo opremljeno garsonjero v bloku v Izoli. Tel. 6417 078 (po 15. uri) Motorna vozila -Prodam avto opel Astra 2.0 diesel srebrne barve, letnik 2001, dragi lastnik, lahko tudi na obroke (41 .ooo sit mesečno) gsm 040 887 005 PRODAM KOMBI FORDt ransit letnik 92. Cena po dogovora, tel. 041 280 852 - Renault 19,1.8 RTI, letnik 93, prevoženih 191.000 km, kovinsko zelene barve, redno vzdrževan, servo volan, meglenke, daljinsko centralno zaklepanje, spojler, pomična streha Cena: 340.000 SIT oz. najboljša ponujena cena Ponudbe na tel. 041 633 987 - Prodam Megane coupe šport 1,4 16V , 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovora, tel. 641 4832 - Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826 - Ugodno prodam avtomobil FIAT TIPO 1,4, troja vrata, črne barve, letnik 93, 1.lastnik tel.040 887 005 Delo - Medicinska sestra nudi pomoč na domu starejšim osebam na lokaciji Izola, Koper, Semedela gsm 040 887 005 - Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518 - Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633 - Moški srednjih let iščem delo v Izoli: čiščenje okolice, vrtnarjenje, pomoč na domu, v gospodinjstvu in oskrbi starih ljudi. GSM: 041/279-754 - Iščemo delavke za delo v proizvodnji v prehrambeni dejanosti. Informacije na tel. 05 677 10 21 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._ Več kot Cordoba sta Cordoba Frio in Cordoba Fresc. Več je njun bogat paket opreme, ki vključuje sistem ABS, centralno daljinsko zaklepanje, električni pomik sprednjih stekel in klimatsko napravo. Se več pa je njuna izjemno ugodna cena. Ostanite hladni! Plačajte manj in osvojite več! Emisije C02: 130-156 g/km, poraba goriva: 4,8-6,5 I/100 km. Fotografije so simbolične. AVTO CENTER JEREB d.0.0. Polje 9/b, 6310 Izola Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14 www.a-jereb.si mqt6hov kot rfaLvi SLIKAL... tsA SP 'S05CDJC TRabLAMLI...\ &A SC PRCPOVC 5KP IH KLADIVO... PA SEM NABRAL 5C NEKAJ ORObJA ..KI BI 6A LAHKO PREPOVEDALI... NAJPOPULARNEJŠI BREZ PRESENEČENJ Letošnja podelitev priznanj najpopularnejšim izolskim športnikom je minila brez večjih presenečenj, kar je tudi razumljivo, saj je za nami uspešno olimpijsko leto. Tako ste bralci za najpopularnejše športnice izbrali Anjo Argenti, Vesno Dekleva in Kristino Rahotin, pri fantih pa Vasilija Žbogarja, Jakoba in Gregorja Vukoviča. Več o prireditvi na športnih straneh. NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI! dostava na dom 041/ 650 333 rezervacija miz 041/ 675 953